8 m. Potem je stekel nekaj deset metrov dalje in nepremično čakal. V času opazovanja ni vzletel in se ni oglašal. Opazovani dular je bil verjetno osamljeni preletnik, ki ne potrjuje gnezdenja. Glede na opisane ekološke raz- mere na Peci in na neposredno bližino av- strijskih gnezdišč (60 km zračne črte!) pa se mi zdi misel o možnostih gnezdenja dularja pri nas vse bolj verjetna. Literatura GEISTER, I. ( 1982): Na obisku pri dularju Eudromias morinellus na· avstrijskem Koroškem, Proteus 44, št. 9-10, str. 350-352. Matjaž Jež, Slomškov trg 6, 62000 Maribor Summary Although this bird breeds, as it is known, in the Austrian Carinthia and Styria just a f ew miles from the state border, only two reliable reports about this species have been received in our country to date: one in 1887 from Ljubljana, and the other in 1922 from Maribor. The author of this article watched a fullgrown male on August 131h 1988 on Mt Peca, the border mountain, 2125 m high. It is of course understandable that we can hardly wait for the spring. Na sledi za najredkejšo ptico v Evropi A search for the rarest bird in Europe JASMINA MUŽINIC Tenkoklju,ni škurh Numenius tenuirostris je najr,edkejša ptica v Evropi. Tako sta poro- čala na osnovi svojih raziskav Prater in Scott. Danes živi samo še 1000 primerkov te vrste. N tenuirostris je danes najbolj ogrožena ptica selivka v zahodnem Paleartiku. V 19. stoletju je bilo teh ptic še relativno veliko.- vsekakor več od drugih vrst rodu Numenius. Prater in Scott (1981) pa sta zbrala vse po- datke za čas od 1900 do 1981 in ob drugem objavila, da je bila ta vrsta v letih 1960 do 1980 opažena samo po petkrat na leto, upoš- tevajoč popreček 30 ptic. Tenkokljuni škurh je dolg okoli 41 cm. Per- je ima rjavo in navzdol zavit kljun. Na bokih ima pege okrogle oblike. Običajno se zadr- žuje v jatah z dvema podobnima vrstama - velikim škurhom Numenius arquata in malim škurhom Numenius phaeopus. Od velikega škurha se razlikuje po tem, da je manjši, od malega pa po tem, da ima na glavi dve temni· vzdolžni progi. Tenkokljuni škurh gnezdi y zahodni Sibiriji, med Uralom in reko Ob pod južno mejo tajge. Na jesen odletijo maloštevilne jate proti jugo- 2 zahodni Evropi ter preletijo Romunijo, Bolga- rijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Grčijo na poti proti prezimovališčem v severni Afriki. Na pomlad, februarja, marca, aprila, se verjetno vračajo po isti poti proti krajem gnezdenja. V Jugoslaviji se v času selitve zadržujejo na močvirnih področjih, morda pa tudi na peščenih plažah jadranske obale. Manj uporabljena jugozahodna pot pelje čez Kavkaz, Turčijo in Grčijo do prezimova- Tenkokljuni škurh, Slender-billed Curlew. Numenius tenuirostris (Cramp and Simmons 1982) lišč v Iraku in na Arabskem polotoku (tabela 1 ). PRELET Dežela Country ZSSR Madžarska Romunija Bolgarija Grčija Turčija Jugoslavija Albanija Italija Malta Španija PREZIMOVANJE Dežela Country Maroko Alžir Tunis Egipt Irak Severni Jemen Leta zadnjega opažanja Year of last observation 1979 1986 1978 1961 1986 1973 1987 ? 1986 1968 1966 Leta zadnjega opažanja Y ear of last observation 1987 1982 1987 1986 ? 1982 Tabela 1 - Prelet in prezimovanje tenkoklju- nega škurha Table 1 - Passage and wintering of the Slen- der-billed Curlew Od leta 1981 so opazovanJa vrste Numenius tenuirostris redno zapisovali sa- mo v sedmih državah: Grčija (delta Evros), Romunija (Dobrudža), Jugoslavija (Vojvodina), Malta, Madžarska (Natranska stepa/Kardustkut), Maroko (Merja Zegra) in Tunis (Garact Kelbia in zaliv Gabes). Vzroki za tako pomembno upadanje števi- la te vrste ptic so nejasni, oziroma lahko na- vedemo pet možnih razlogov, ki v kombina- ciji predstavljajo status ogroženosti te vrste: - naraščanje izolacije in fragmentacije področij, ki jih ptica uporablja v času selitve; - lov v času selitve; - zlom socialnega obnašanja na nizki ravni populacije v času selitve; - dolgoročne klimatske spremembe; - spremembe habitata na področju gnez- denja. Da bi odkrili iI) pojasnili vzroke upadanja številčnosti in vplive vsakega od teh faktor- jev ter da bi izdelali natančna priporočila za gospodarjenje, moramo zbrati čim več ·po- datkov o časih in krajih pojavljanja te vrste. Ker niso znani natančni vzroki za tako dras- tično upadanje števila te vrste ptic, je Medna- rodni svet za varstvo ptic (ICEP), Cambridge, Anglija, predlagal raziskave, katerih rezulta- ti bi se uporabili za zaščito tenkokljunega škurha. S tem je bila seznanjena vsa Evropa: lov- ske organizacije, ornitološke institucije in društva, instituti za varstvo narave ter posa- mezniki: lovci, zoologi, ornitologi in varovalci. Samo s skupno mednarodno akcijo in z anga- žiranjem vseh navedenih posameznikov in in- stitucij pri nas lahko natančno ugoto'{imo, kje in kdaj se pojavlja tenkokljuni škurh na pod- ročju Jugoslavije in v katerem številu. Naši podatki za to vrsto, ne glede na to, od kdaj so, iz beležk, dnevnikov in zbirk prepariranih ptic bi bili pomemben prispevek k razisko- vanju pojavljanja tenkokljunega škurha na področju Jugoslavije. Vsekakor moramo biti pozorni na to vrsto ptic, in če jo opazimo, mo- . ramo takoj obvestiti Zavod za ornitologijo JA- ZU v Zagrebu (koordinator Jasmina Mužinic), Ilirski trg 9. Cilj tega projekta je ugotoviti sedanje šte- vilčno stanje populacije te vrste in čas njene- ga pojavljanja na področju Jugoslavije. Zato pozivamo vse zainteresirane, da aktivno so- . delujejo pri tem projektu in s svojim znanjem ter izkušnjami pripomorejo k boljšemu po- znavanju te vrste v Jugoslaviji. jasmina Mužinic, 41000 Zagreb, Zavod za or- nitologijo JAZU, Ilirski trg 9 3