**, X K GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO - ŠT. 1-2 - 17. FEBRUAR 1983 Z novo obliko v 25. leto glasila Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka In čistega dohodka Kako do OD v letu 1983 Za nami Je polnih 24 let Izhajanja GLASILA Ingrad, saj so prve številke bile natisnjene v letu 1959, ko je bilo ustanovljeno Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad. V teh letih je glasilo večkrat menjalo obliko, predvsem pa se Je vsebinsko razvijalo In tehnično izpopolnjevalo. Prve letnike glasila nam Je tiskal »Celjski tisk«, ki se je leta 1970 preimenoval v »Cetis«. Leta 1972 se je Cetis združil v »Aero« In nam še stiskal januarsko številko. Potem smo se maja 1972 »preselili« v Krško, kjer nam je »Paplrkonfekcl-ja« tiskala glasilo vse do konca leta 1982. Letos se ponovno »vračamo« v »Aero«. Za začetek smo izkoristili to priložnost za nekoliko spremenjeno obliko, možnosti pa so v Aeru še druge in sčasoma bomo prešli tudi na sodobnejšo tehniko tiskanja. Toliko za tokrat. In kako so vam všeč drugačne črke, pa spremenjena »glava« časnika In še druge manjše novosti? Želimo In upamo, da nam boste svoja mnenja sporočili, veseli bomo vaših pripomb In predlogov. Tehnični urednik V. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Ingrad organizator Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacijo V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije GIF Ingrad Celje. Za nas je to priznanje, pa tudi obveznost. 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije - celje 1983 Na prvi seji iniciativnega odbora smo določili datum srečanja, to je od 7. do 10. junija 1983 in imenovali organizacijski odbor, ki je: predsednik Franc Berginc, podpredsednik Vili Šuster, sekretar-koordinator Marta Ograjenšek, vodja komisije za likovno področje Franc Klemen, vodja komisije za literarno, instrumentalno in folklorno področje Blaž Lilija, vodja komisije za revijo pevskih zborov Vlado Podgoršek, vodja komisije za zaključni večer Ivica Bezlaj, vo- dja tehnične komisije Franc Ramšak, vodja propagandne komisije Vili Šuster, tajnica Metka Glančnik, blagajnik (Nadaljevanje na 2. strani) V lanskem decembru so Izvršni sveti občinskih skupščin kot tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije sprejeli na podlagi usmeritve 5. točke Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983. ;Kot prejšnja leta, je ta dogovor prinesel nove, vsekakor ne lažje pogoje, ki jih moramo ob delu dosegati, da bomo lahko izposlovali enake, oziroma večje osebne dohodke kot v lanskem letu. Osnova za planiranje rasti sredstev za osebne dohodke za leto 1983 so razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1982; v primeru kršitve dogovora v lanskem letu pa zmanjšana za znesek kršitve. V naši delovni organizaciji kot celoti nismo bili kršilci dogovora iz leta 1982, zato imamo čisto startno osnovo. Pri tem pa je treba povedati, da ne bo tako v posameznih temeljnih organizacijah, posebno v tistih, ki poslujejo na meji poslovne uspešnosti. Glavna omejitev, oziroma pogoj za višino izplačanih osebnih dohodkov, je izražen v določilu, da sredstva za neto osebne dohodke rastejo v globalu za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka in za 35 odstotkov počasneje od rasti čistega dohodka. To določilo obvezuje temeljne organizacije kot delovno organizacijo, da samo v primeru, ko bomo gospodarili bolje kot v preteklem letu, lahko načrtujemo povečanje sredstev za osebne dohodke. Povečanje dohodka, ki je rezultat višjih cen, prevrednotenih zalog, oziroma spremembe tečaja dinarja, ne more biti osnova za povečanje sredstev za neto osebne dohodke. Iz teh določil vidimo, da so podpisniki sprejeli pogoje, ki se bodo morali odra- žati v večji produktivnosti dela, znižanju stroškov poslovanja ter boljših donosnostih uporabljenih poslovnih sredstev. To so besede, lahko že rečemo fraze, ki jih slišimo vsak dan, vendar vsako leto so družbeni organi ostrejši pri ugotavljanju kršitev na področju delitve sredstev za osebne dohodke ji n skupno porabo. Ne preostane nam drugega kot da izboljšamo svoje delo. Na tem področju pa imamo predvsem možnosti kot: a) zmanjšanje stroškov pri enakem ali večjem obsegu poslovanja, b) večja in boljša izraba delovnega časa. Samo za primerjavo, koliko manj smo bili prisotni na delu v letu 1982 kot leta 1981. V celotni delovni organizaciji smo imeli v letu 1981 13.500 ur neopravičenih izostankov in 32.000 neplačanih ur odsotnosti z dela. V letu 1982 pa je bilo neopravičenih izostankov z dela 17.900 ur indeks 132 in neplačanih ur z dela 48.200 ali indeks 151. O teh pokazal-cih, kako smo vse manj prisotni na delu, več v eni od prihodnjih številk glasila. Ugodnosti pri oblikovanju sredstev za izplačilo osebnih dohodkov bodo imele delovne organizacije, ki veliko izvažajo na konvertibilna področja. Naš devizni prihodek v lanskem letu ni tako velik, da bi pomembno vplival, ni pa tudi zanemarljiv. Dogovor vsebuje tudi določila, ki zahtevajo od delavcev obveznost, da šele takrat spremenijo osnove za izplačilo osebnih dohodkov, ko so že znani rezultati poslovanja in gospodarjenja po opisanih načelih, v nasprotnem primeru ob ugotovitvi preveč izplačanih osebnih dohodkov nastane obveznost o njihovi vrnitvi. Takih primerov vračanja osebnih dohodkov že poznamo nekaj v minulem letu, tako v celjski občini kot tudi v gradbenih podjetjih. Franc Berginc 10 KOORDINACIJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Letni članski sestanki OOZS razmišljajmo - ukrepajmo UREDNIŠKI STOLPEC Prvi stolpec v tem letu namenjamo našemu Glasilu. Napetost ustvarjalcev Glasila v času, ko se bliža zaključek zbiranja in oblikovanja prispevkov In nato oddaja materiala v tiskarno, Je Iz številke v številko enaka. Kajti treba je klicati, iskati in prositi tiste, ki so zadolženi za sooblikovanje vsebinske zasnove In so zares obljubili, da bodo prispevke pravočasno poslali, pa jih sedaj ni od nikoder. In tu so sedaj vprašanja, kako zapolniti vrzel, ali bo Glasilo izšlo v planiranem obsegu In ob pravem času? Stalno Ista vprašanja. In te je treba postavljati ravno tistim, ki Imajo v rokah Informacije, ki bi Jih morali že po svoji delovni obveznosti samoiniciativno posredovati v objavo Glasilu. Ce bomo tako jemali našo obveznost obveščanja, potem prav gotovo ne bomo dosegli Izboljšanja v pretoku informacij, čeprav vsepovsod zatrjujemo, kako pomembno je, da obveščamo in smo obveščeni. —mj celje - celje - celje - celje - celje VENCESLAV ZALEZINA, NOVI SEKRETAR OK ZKS CELJE — Z odhodom dosedanjega sekretarja komiteja Občinske konference Zveze komunistov Celje, Aleša Ilca, v Kovinotehno, kjer je že ob koncu lani sprejel dolžnosti predsednika poslovodnega odbora, je bil z začetkom februarja letos za novega sekretarja izvoljen Venčeslav Zalezina. Novoizvoljeni sekretar je diplomirani pravnik, ki je pred tem opravljal že pomembne in odgovorne družbenopolitične naloge. Tako je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta, do aprila lani pa tudi predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine. Na funkcijo sekretarja komiteja OK ZK Celje je prišel iz SOZD Merc, kjer je bil direktor delovne organizacije. VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE — Tudi v Ljubljanski banki Splošni banki Celje veljajo od 1. januarja letos dalje nove in višje obresti za namenske vezane dinarske hranilne vloge. V primerjavi s starimi, ki so veljale do konca lanskega leta, so nove višje za 5 do 8%, vrh tega sta uveljavljeni dve novi kategoriji, to so vezane vloge nad tri in nad šest mesecev. Nove obrestne mere za vezane dinarske vloge bodo vsekakor močna spodbuda varčevalcem. Nove obresti pa so naslednje: za vloge na vpogled 7,5 % (nespremenjeno), za nenamensko vezane dinarske vloge pa za vezavo nad 3 mesece 12%, nad 6 mesecev 15%, nad eno leto 18% (prej 13%), nad dve leti 23% (prej 15%) in nad tri leta 28 % (pre) 20 %). Do konca tega meseca, februarja, sicer pa pred sprejetjem zaključnih računov organizacij združenega dela za lansko leto v organih samoupravljanja, morajo biti letni članski sestanki osnovnih sindikalnih organizacij tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v delovni skupnosti skupnih služb. Gre za zahtevno nalogo, ki mora že v pripravah temeljiti na ustavnih določilih in kongresnih dokumentih. Prav tako morajo priprave na letne sindikalne članske sestanke upoštevati vse dogovore, sprejete na republiškem sindikalnem svetu kot tudi na občinskih svetih Zveze sindikatov Slovenije. Namen teh sestankov je, da realno ocenijo družbenopolitično aktivnost osnovnih sindikalnih organizacij, prav tako, da na podlagi take o-cene in sprejetih izhodišč sprejmejo programske usmeritve za delovanje osnovnih organizacij v tem in prihodnjem obdobju. Seveda pa bodo morali sestanki posvetiti pozornost še organizacijski in kadrovski usposobljenosti osnovnih organizacij, zlasti pa delovanju sindikalnih skupin, izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije ter družbenopolitičnemu izobraževanju kadrov. Priprave na letne članske sestanke morajo izhajati iz realne ocene aktivnosti delovanja članov v TOZD in DSSS. Gre za to, kako se uresničujejo temeljni interesi delavcev, kako je potekalo delo od občnih zborov, ali smo sprejete sklepe izvršili ali ne in podobno. Eno od pomembnih vprašanj je tudi delo z delegacijami in delegati za zbor združenega dela 5. KULTURNO SREČANJE Jožica Gnilšek in vodja nadzornega odbora Iztok Ličen. V častnem odboru pa so Jože Mešl, Stefan Praznik, Fanika Pahor, Katjuša Bor-san, Stefan žvižej, Franc Vrbnjak, Janko Golob, Ivan Re-bernjak, Franc Brinovec in Peter Ograjenšek. Na 1. seji organizacijskega odbora smo sklenili, da bo likovna razstava v avli Ingrada, literarni večer, nastop instrumentalnih ansamblov in folklornih skupin v sindikalni dvorani Ingrada, revija pevskih zborov in godb na pihala pa v dvorani Tehniške šole v Celju. Priprave za V. kulturno srečanje so že v polnem teku, objavljen je že razpis za sodelovanje. Pričakujemo prijave vseh dosedanjih udeležencev, upamo pa, da se bodo za sodelovanje odločili tudi drugi. Vili Šuster občinske skupščine in delo z delegacijami, oziroma delegati za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Oceniti moramo, kako se stališča osnovnih sindikalnih organizacij prenašajo in uveljavljajo v konferenci OOZS GIP Ingrad ter v občinskem sindikalnem svetu, prav tako, kako se stališča in sklepi višjih organov uresničujejo v lastni dejavnosti osnovne sindikalne organizacije. Na podlagi realne ocene aktivnosti bomo sprejemali programe dela za letos in pri tem dali poseben poudarek doseganju ciljev gospodarske stabilizacije v povezavi z oceno rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi, nadalje uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, smotrnemu samoupravnemu združevanju dela in sredstev, proizvodno-dohodkovnemu povezovanju Tako kot vsako leto, smo tudi v lanskem decembru namenili največ pozornosti sprejemanju predlogov programov in finančnih načrtov za leto 1983. V ta namen smo 15. decembra sklicali razširjeni sestanek, oziroma razgovor z vodji konference in delegacij, predsedniki delavskih svetov in sindikata ter vodstva služb in TOZD na celjskem območju. Na razgovor smo povabili tudi predstavnico skupnih služb SIS družbenih dejavnosti, tovarišico Goriškovo. Zal je bila udeležba izredno slaba, saj se je od 63 vabljenih, razgovora udeležilo samo 22 delegatov. Pri tem je treba poudariti, da ni bil prisoten nobeden od vodilnih delav-lavcev DO. Oblikovali smo nekaj zaključkov, ki smo jih posredovali strokovnim službam SIS in posameznim skupščinam delegacij. Enotni smo ^i bili v tem, da so predvidene nove prispevne stopnje občutno previsoke, isto velja tudi za participacijo v zdravstvu. Med drugim so bila postavljena tudi bolj splošna vprašanja. Nanj smo dobili kasneje tudi pismene odgovore. Ker so zanimiva za širši krog bralcev, jih v celoti posredujemo: Kot delegate nas je zanimalo, do kdaj bomo še plačevali prispevek za Črno goro? ODGOVOR: Ta prispevek bomo plačevali do leta 1985 po stopnji 0,8 % od bruto osebnega dohodka. Plačevanje tega prispev- in ' sodelovanju ter samoupravni organiziranosti združenega dela, opredeljevanju izhodišč gospodarske politike in načrtov naše organizacije združenega dela za leto 1984. V pripravah na letne sestanke bomo morali posebno skrb nameniti tudi organizacijski in kadrovski usposobljenosti OOZS, in zato o-ceniti delovanje sindikalnih skupin ter izvršnega odbora kot kolektivnega, izvršno političnega organa osnovne organizacije sindikata. Oceniti bo treba tudi delo posameznikov, članov izvršnega odbora, oziroma sindikalnih poverjenikov. V skladu z nalogami, ki jih OOZS načrtuje za prihodnje obdobje, bo treba predvideti tudi družbenopolitično usposabljanje sindikalnih delavcev. Goran Hočevar ka temelji na zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982—1985. Delegati se z obrazložitvijo, da se prispevna stopnja SPIZ poviša zaradi prenosa obveznosti financiranja pravic nekaterih upokojencev, niso zadovoljili, saj iz tega ni bilo razvidno, katere so te nove obveznosti. Odgovor nam je poslala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Celje: Skupnost pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SRS je doslej sprejemala poročila od proračuna SRS za boljše pravice naslednjih kategorij zavarovancev: — za udeležence NOV in pred 9. 9. 1943, katerim se po zakonu o pokojninskem zavarovanju odmerja višina pokojnine najmanj od povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v republiki v preteklem letu, povečanega za 17,6%; — za boljše pokojnine delavcev organov za notranje zadeve, katerim se odmerja pokojnina na podlagi enoletnega povprečnega osebnega dohodka doseženega v enem letu pred upokojitvijo; — za pokojnine starih privatnih dimnikarjev in babic, ki jim je pokojnino priznal Republiški zakon po splošnih predpisih pa do njih ne bi bili upravičeni. Odgovor na vprašanje, zakaj se povišuje prispevek, oziroma prispevna stopnja za komunalno dejavnost, nam je v pismeni obliki posredovala samoupravna stanovanjska skupnost Celje, vzroki pa so predvsem v tem: — večina komunalnih del (javna razsvetljava, zimska služba, vzdrževanje mestnih ulic itd.) je vezana na porabo energije; — obseg del se z urbanizacijo vsako leto povečuje; — ker ni sistemskega vira za financiranje razširitve mestnega pokopališča, bi namenili približno 7% teh prihodkov za te namene; — prihodki za vzdrževanje lokalnih cest (delež od prodaje pogonskih goriv...) niti približno ne zadoščajo za najbolj skromno vzdrževanje, zato iz prihodkov namenjamo v te namene 13% sredstev; — del sredstev bo namenjenih tudi za sofinanciranje sprejetega referendumskega programa. Vsakoletno povišanje prispevne stopnje za 12% je bilo sprejeto v temeljih srednjeročnega programa in je k tem dal soglasje tudi izvršni svet SO Celje. Pri tem moramo poudariti, da je prispevna stopnja v Celju med najnižjimi v Sloveniji in takšna komaj zadostuje za skromno vzdrževanje področja skupne komunalne rabe. Od 1. 1. 1983 so v veljavi naslednje nove prispevne stopnje iz osebnega dohodka: Občina Celje 29,93, Laško 28,95, Ljubljana 28,87, Slovenske Konjice 29,73, Šentjur 31,447, Šmarje 28,097, Žalec 28,377. Pri vseh navedenih stopnjah se doda prispevek 0,80 za Črno goro. V vseh občinah SRS se od 21. januarja plačuje še dodatni občinski davek 0,40 za boljšo preskrbo občanov z o-snovnimi živili. Po višini prispevne stopnje iz osebnega dohodka je med 60 občinami v SRS občina Šentjur na 2. mestu, občina Celje pa na 7. mestu. Marta Ograjenšek delegati in delegacije Previsoke prispevne stopnje RAZPIS ZA SODELOVANJE NA V. KULTURNEM SREČANJU GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacijo V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije GIF INGRAD Celje. V. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo v Celju od 7. do 10. junija 1983. Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije zajema naslednja tri področja: I. a) likovno in fotografsko, b) ročna dela (tapiserije) II. literarno, III. glasbeno in folklorno. Prijave pošljite do 3. marca 1983 na naslov: Organizacijski odbor V. kulturnega srečanja gradbincev GIF »INGRAD«, Lava 7, 63000 CELJE. Za vsa pojasnila lahko pokličete po telefonu št. (063) 27-612 Marto Ograjenšek (tajništvo samoupravnih organov), Vilija Šusterja (propaganda) ali Franca Berginca (direktorja kadrovsko pravnega sektorja), telex št. 33-536. I. a) NATEČAJ ZA LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DELA 1. Izbor predloženih likovnih del in fotografij bo opravila strokovna žirija po kriteriju kakovosti. 2. Osnovni pogoj je, da so dela izvirna. 3. Vsak likovnik oziroma fotoamater lahko pošlje več del, ki še niso bila razstavljena na kulturnih srečanjih gradbenih delavcev. 4. Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike. Vsebina likovnih del je svobodna. 5. Za črnobele in barvne fotografije je vsebinska tema gradbeništvo in gradbeni delavec. 6. Zaželjeno je, naj bi slike ne bile širše od enega metra. Grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspar-tuji ali kaširane. Fotografije naj bodo formata 30 X 40 centimetrov ali iz tega formata izvedene. 7. Organizator bo izdal almanah z objavo vseh sodelujočih. 8. Sprejemanje del od 4. do 8. aprila 1983 v Poslovnem centru GIF Ingrad Celje, Lava 7. 9. Obvestilo o sklepu žirije do 27. maja 1983. I. b) NATEČAJ ZA ROČNA DELA (TAPISERIJE) 1. Izbor predloženih tapiserij bo opravila strokovna žirija po kriteriju kakovosti. 2. Osnovni pogoj je, da so dela izvirna. 3. Vsak sodelujoči lahko pošlje največ dve tapiseriji, ki pa naj ne bodo večje od 1,5 m. 4. Sprejemanje del enako kot l/a. II. NATEČAJ ZA LITERARNA DELA a) sodelujejo lahko avtorji: — s prozo, — s poezijo Prispevki so lahko napisani v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti. Svoja dela za natečaj pošljite v treh tipkanih izvodih in sicer največ po tri pesmi, dve črtici ali krajši noveli, potopis, eno daljše prozno delo ali samo odlomek. b) sodelujejo lahko dramske skupine: — z recitali, — s krajšim gledališkim delom. Vsa dela bo prebrala strokovna žirija, ki bo tudi predlagala način predstavitve na literarnem večeru. Rok za oddajo del je 8. april 1983, naslov enak kot I a/8. III. NATEČAJ ZA PEVCE, GLASBENIKE IN FOLKLORNE SKUPINE a) VOKALNO PODROČJE Prijavijo se lahko: — najmanj oktet (moški ali ženski) — moški, ženski ali mešani zbori. b) INSTRUMENTALNO PODROČJE Na instrumentalnem področju sodelujejo: — godbe na pihala, — instrumentalni ansambli — izvajalci resne ali narodne glasbe, — vokalno instrumentalni ansambli zabavne ali narodnozabavne glasbe. Organizator si pridržuje pravico odločitve, da bodo ansambli narodnozabavne ali zabavne glasbe nastopili na posebnem večeru glasbenih in folklornih skupin ali na družabnem delu kulturnega srečanja. Prijavi, ki jo boste poslali na org. odbor najkasneje do 3. marca 1983, priložite program, karakteristiko sestava in število izvajalcev, podatke o dosedanjem delu (nastanku, nastopih ipd.) in podatke o vodji. c) FOLKLORNA DEJAVNOST Folklorne skupine naj prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih želijo predstaviti, do 3. marca 1983. S tem razpisom vljudno vabimo vse kulturne ustvarjalce iz vrst gradbincev, naj svoje ustvarjanje predstavijo širši javnosti in obogatijo to tradicionalno prireditev, katere pokrovitelj je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. ORGANIZACIJSKI ODBOR V. KULTURNEGA SREČANJA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Kakšna bo letošnja pot? Direktorji TOZD o letošnjih nalogah, težavah In drugem Na prvi pogled Je znana. Ne bo lahka, prej težka. Težja od lanske. Gradbinci se bomo tudi letos srečevali z mnogimi, nam že znanimi težavami, tudi nalogami. Sprejemamo Jih kot del svoje obveznosti. Na vsak način odgovorno. Tako kot lani, smo se tudi letos odločili za anketo posebne vrste, za prispevke najodgovornejših iz naših temeljnih organizacij, v katerih naj bi opozorili ne le na rezultate lanskega leta, marveč veliko bolj na naloge, proizvodnega In poslovnega značaja, ki bodo krojili pot v 1983. letu. Prvi del teh prispevkov Je zdaj pred vami, drugi del pride na vrsto v naslednji številki. Prepričani smo, da tu ne bo zamudnikov In izostankarjev. Kaj naj rečemo na prvi »paket« zapisov o letošnjih nalogah? Četudi so nekateri polni splošnih ugotovitev, vendarle potrjujejo resnost položaja In tudi nalog, ki čakajo posamezne temeljne organizacije In celotno delovno organizacijo. TOZD GO Šentjur Imamo jasne Ko na začetku leta preverjamo rezultate poslovanja v preteklem letu in ko za našo temeljno organizacijo ugotavljamo, da smo kljub zmanjšanemu obsegu dosegli zadovoljiv finančni rezultat, so in morajo biti naši pogledi uprti v tekoče leto. Kljub nič kaj rožnatim napovedim za gospodarske razmere v tem letu, ki bodo občutno prizadele gradbeništvo, morajo biti naše usmeritve jasne, odločne in brez omahovanj. Zavedamo se, da smo majhen delček združenega dela naše skupnosti, vendar zato naša naloga prispevati k izboljšanju ekonomskega polo- usmeritve žaja ni nič manjša. Prav v tem času velja pospešeno odpravljati slabosti ob delu iz preteklosti, izpostavljati odgovornost, izboljšati delovno disciplino, razvijati samoupravno in dohodkovno povezanost, prilagodljivost tržišču in biti pripravljen tudi na odrekanja. Vsi zaposleni, predvsem pa tehnični in strokovni kader, mora zbirati informacije o kakršnihkoli predvidenih, oziroma načrtovanih delih ter sodelovati v pripravi in izdelavi ponudb, da bodo le-te popolno obdelane in v pomoč investitorju za njegovo odločitev. Ob tem je nujno uvajanje najsodobnejše teh- nologije in izbira najracionalnejših rešitev. V okviru delovne organizacije se je potrebno zavzemati za racionalno premeščanje in zaposlitev delavcev in prevzem del tako, da so kapacitete enakomerno zasedene v zadovoljstvo investitorjev. Isti cilj je zasledovati v okviru gradbišč temeljne organizacije. Delo specializiranih skupin (montaža) je kombinirati in po potrebi dohodkovno sodelovati tudi z drugimi delovnimi organizacijami v o-kviru možnosti, kar se je pokazalo pozitivno že v letu 1982. Sodelovati na delu v inozemstvu z delavci, ki bodo poleg zavzetega in uspešnega dela, dokazali tudi zavest in pripadnost domovini. Istočasno pa ob povečanih naporih pri delu v inozemstvu zagotoviti kvalitetno in uspešno delo doma. Izboljšati delovno disciplino in povečano učinkovitost dela, upoštevati in izvajati predpise varstva pri delu. Posvetiti vso pozornost delu in varovanju družbene i-movine. Nagrajevati delo in sankcionirati, oziroma izločiti nedelo in pri tem doseči zavzetost in odločnost vsakogar ob misli, da je le z učinkovitim in konstruktivnim sodelovanjem možno doseči primerne rezultate. Marjan Kotnik TOZD GO Ljubljana Močni v nove Naloge, ki smo jih sprejeli v letu 1982, smo izpolnili To dejstvo nas hrabri, nam daje samozavest. To je dob- naloge ro. Toda, ali se lahko s tem zadovoljimo? Nikakor ne. Sedanji trenutek v slovenskem gospodar- stvu, posebno v gradbeništvu tega ne dovoli. Konkurenca na tržišču je letos močnejša od lanske, s številom in vrednostjo investicij pa vemo kako je. Ko na začetku leta anali-(Nadaljevanje na 4. strani) iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD (Nadaljevanje s 3. strani) ziramo že prevzeta dela, se vedno vprašamo, kaj nam bo prineslo tekoče leto. Tudi letošnja analiza kaže, da smo glede tega v povprečju prevzetih del iz preteklih let. Vrednost proizvodnega plana naše temeljne organizacije v letošnjem letu je v višini 910.000.000 din. Zavedamo se, da tega vsega dela ne moremo pridobiti samo v Ljubljani in bližnji okolici. Vedno bolj se zato kaže potreba po prevzemanju dela zunaj Slovenije, kar pa je nujno povezano z razumevanjem, samo-odpovedovanjem in sodelovanjem pri konkretnem delu vseh zaposlenih. V takšnih pogojih dela se kaže zavest in pripadnost delovnemu kolektivu, ki nam bo v prihodnje še kako potrebna. Kje in kaj bomo delali? Dela bomo nadaljevali na stolpnici S-2 in bloku B-13 TOZD GO Celje Letošnja perspektiva v soseski šS-8/2 v šiški, nadalje na potrošniško-trgovin-skem centru na Rakovniku, II. fazi stanovanjskega kompleksa v Domžalah, na kompleksu farm v Hrvatski Du-bici, v tovarni stekla Lipik in drugih, kmalu pa bomo predali uporabnikom stolpnico nedružinskih stanovanj v Šiški, ki je bil v zadnjem času eden največjih objektov v izvajanju naše temeljne organizacije. Pri samem delu in poslovanju se moramo obnašati stabilizacijsko, to pomeni, da mora vsak posameznik k temu prispevati svoj delež. Angažirati je vse »skrite rezerve«. Sedanji gospodarski trenutek to od nas zahteva. Skupni interesi in sodelovanje z ostalimi temeljnimi organizacijami naj nam bodo motiv in vodilo v bodočem delu, da bomo vse naloge, cilje in tudi želje uresničili. Boris Petan TOZD MOBILIA Ljubljana Ali smo pripravljeni na serijsko proizvodnjo ? Pred kolektivom TOZD GO Celje je za leto 1983 postavljena težka naloga, saj je potrebno v težkih gospodarskih pogojih in močni omejitvi investicijske dejavnosti zaposliti vse kapacitete, ki so predimenzionirane za izvajanje investicij na področju Celja. Za leto 1983 smo si zastavili znižan plan realizacije in to na višino 780 milijonov dinarjev. Izvajamo naslednja večja dela, ki so preostala iz leta 1982, in to: stanovanjska gradnja na Zg. Hudinji, objekti ND 001, hala Metka, 40-stanovanjski blok Srbac ter ostala manjša dela na objektih v okolici Celja. Da bi izpolnili planske naloge za leto 1983, se bomo morali močno angažirati na vseh delih na področju Ce- lja. Ker pa tu ne moremo pričakovati polne zaposlitve kapacitet, je nujno, da se zavzamemo za pridobivanje večjih novih del v drugih republikah in to predvsem v Bosni na področjih, kjer smo že dosegli dobro sodelovanje, tako v okolici Tuzle in Sibca. Prav tako ne smemo izpustiti možnosti za pridobitev del v Obrovcu, Črnogorskem primorju in na Kosovu. Pri vsem tem pa želimo še naprej sodelovati pri izvajanju del v Iraku, kajti tu zaposlujemo 15 odstotkov delovne sile. Prepričani smo, da bomo z dobrim sodelovanjem s komercialo in investitorji, s primernimi tržnimi cenami in kvaliteto uspeli pridobiti dovolj del, da bomo izpolnili sprejete planske naloge. Roman Ajster Na videz enostavno vprašanje, na katerega ni lahko odgovoriti pritrdilno ali nikalno. Pri tem se zavedamo, da prehod na serijsko proizvodnjo zahteva veliko predpriprav. V tem cilju smo v temeljni organizaciji tudi a-nalizirali možnost prehoda na serijsko proizvodnjo in prišli do naslednjih ugotovitev: Osnovna proizvodna značilnost TOZD Mobilia je, da smo do zdaj izdelovali pohištvo izključno po naročil-niškem programu. Z omejevanjem vseh vrst porabe, predvsem industrijske, pa se je izkazala nujnost delnega prehoda na serijsko proizvodnjo, ki bi omogočala večjo zasedenost kapacitet in zmanjšala riziko stalne zaposlenosti, ki je v sedanjem obdobju pri naročilniškem principu dokaj velika. Delno vključevanje serijske proizvodnje za Mobilio predstavlja specifičen problem tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. Imamo veliko število KV delavcev, serijska proizvodnja pa zahteva manj zahtevna delovna opravila na posameznike, kar nakazuje poseben pogoj, to je pot vključevanja serijskega načina proizvodnje izdelkov, ki segajo v čim višji cenovni razred. Serijska proizvodnja mora biti organizirana le do optimalne količine zalog, predvsem zaradi omejenosti skladiščnega prostora. Glede možnosti prodaje, moramo upoštevati dejstvo, da Mobilia ni vključena v noben sistem distribucije večjih grupacij proizvodnje na tem področju, prav tako pa ni vključena v noben sporazum s trgovinskimi organizacijami pohištvene smeri in je v primeru vključevanja potrebno najti specifično pot, glede na pogoje, pod katerimi je možna uvedba serijske proizvodnje. Za letošnje leto obstajajo relativno večje proste kapacitete za začetek delovanja v smeri serijske proizvodnje iz že znanih vzrokov omejevanja investicijske porabe. Postopno uvajanje serijske proizvodnje je v našem primeru nujnost. To pomeni, da mora biti razmerje naročil-niškega proti serijskemu v optimalnem nagibu k naročilniškem in šele z razvojem proizvodnja stekla nemoteno. Na zadnji seji delavskega sveta so delegati sprejeli poročilo direktorja temeljne organizacije o uvedbi serijskega izdelka v proizvodnji in sklep, da postaja uvedba serijske proizvodnje v danem trenutku nujnost. Sprejeli so naslednji zaključek: 1. Tehnični sektor opravi analizo tehnološkega procesa in pristopi k izdelavi prototipa za pohištvo MB. 2. Direktor TOZD organizira sestanek z oblikovalcem Obrati TOZD MOBILIA na Tacenski cesti 133 akcije lahko postaja bolj in bolj serijska v odvisnosti od reakcije tržišča. Z upoštevanjem navedenih ugotovitev sklepamo, da prehod iz naročilniškega principa na serijsko proizvodnjo ni enostaven in možen čez noč, pač pa je potrebna širša akcija, tako na področju raziskav, priprave tehnologije in tržišča, ustrezne reklame, če želimo, da bo takšna TOZD MEHANIZACIJA pohištva MB, dobavitelji materialov in trgovsko mrežo. 3. V marcu se izvede poizkusna proizvodnja serije in testiranje tržišča na območju Ljubljane. 4. V maju se pripravi ocena doseženih rezultatov, na podlagi katere naj bi sledila odločitev na vprašanje — ali smo pripravljeni na serijsko proizvodnjo? Zoran Trošt Sanacija, prva obveznost Dom upokojencev Celje — novi trakt zgrajen lani. Izvajalec TOZD GO Celje Običajna in poslovna dolžnost je, da po preteku leta ugotavljamo vse pozitivne in negativne rezultate in podamo prihodnje programe. TOZD Mehanizacija je spričo slabših poslovnih rezultatov v polletju lanskega leta takoj pričela z njihovim analiziranjem. Ti so se potem v četrtletju še poglobili, zaradi česar je bilo treba takoj izdelati »uradni« sanacijski program. V tem programu so nakazani vsi povzročitelji nastalega stanja v preteklem letu. Bistveni in največ jih je seveda vzročno povezanih z nastalim težkim gospodarskim položajem pri nas. Prav ti vzroki pa jasno nakazujejo, da je treba spremeniti pristop in organizacijo dela, ki zahteva mnogo več poslovne discipline. In kateri so ti povzročitelji? Sanacijska komisija in vsi samoupravni ter družbenopolitični dejavniki v TOZD, so jih nakazali v naslednjem: — ne dovolj razvita organiziranost TOZD; — premalo razviti dohodkovni odnosi glede na druge TOZD v delovni organizaciji; — povečanje cen goriva in rezervnih delov; — povečanje amortizacijskih stopenj za osnovna sredstva; — zastarelost strojno-voz-nega parka; — prepočasno uveljavljanje cenika storitev; — ne dovolj učinkovito o-perativno planiranje v tehnični službi (v odvisnosti na optimum zasedenosti zmogljivosti); — ne dovolj učinkovito nagrajevanje po delu in — premajhna osebna odgovornost do dela in sredstev. Zelo natančno izdelana analiza stroškov za devet mesecev preteklega leta je pokazala, da je TOZD obremenjena z zelo visokimi stroški vzdrževanj in pogona delovnih sredstev. Tako so TOZD obremenjevali tudi raznovrstni stroški, ki so širšega interesa v delovni organizaciji iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD in nemalokrat tudi posamezne temeljne skupnosti. Po drugi strani pa je sanacijska komisija ugotavljala, da se v zadnjih treh letih ni ničesar investiralo v strojno in vozno opremljenost, kljub velikim sredstvom na računu redne in pospešene amortizacije. Razumljivo je, da so za odpravo nepravilnosti potrebni ostri ukrepi, ki bodo povzročitelje takega stanja odstranili. S tem, ko smo sprejeli kratkoročne in dolgoročne ukrepe za zboljšanje položaja TOZD (bistvo sanacijskega programa), je zastavljena moralna obveznost vsem organizatorjem poslovanja, da tudi takoj pričnejo ukrepe izvajati. V kratkoročnih ukrepih so predvsem naslednje zahteve: Poslovanje vseh delovnih enot TOZD Mehanizacija se mora organizirati tako, da bodo dajale večje ekonomske učinke ob istočasni racionalni porabi materialov in energije. Za pravilno in smotrno zaposlitev strojno-voznega par- TOZD LESNI OBRATI Gomllsko Ponovno lahko zapišemo, da smo v preteklem letu izpolnili planske naloge in uspešno zaključili poslovanje. Vse pa vendarle ni šlo tako gladko in smo se med letom srečevali z manjšimi in večjimi problemi v proizvodnji. Takoj, v začetku leta, smo se soočili s pomanjkanjem okroglega lesa, kar nam je povzročilo motnje v poslovanju, vendar se je kasneje stanje izboljšalo. Vseskozi se je čutilo pomanjkanje reznega reprodukcijskega materiala, vendar večjih zastojev v proizvodnji zaradi iznajdljivosti in prizadevnosti nabavne službe nismo imeli. Uvozne omejitve nas najbolj prizadenejo pri nabavi drobne mehanizacije in s tem smo vedno slabše opremljeni. Na splošno pa lahko ugotovimo, da so bili ka, mora imeti TOZD Mehanizacija pregled nad celotnimi potrebami po tovrstni mehanizaciji v vseh temeljnih organizacijah Ingrada, zaradi dodatnega vključevanja prlvatnikov-kooperantov in zasedenosti domačih kapacitet. K postopnemu nadomeščanju zastarelega strojno-voznega parka (v večini čez 10 let), je treba pristopiti takoj. Pravna služba mora izpeljati postopek za spremembo vpisa dejavnosti TOZD v sodnem registru (sedanja registracija TOZD je v dejavnosti visokih gradenj). Poostriti je treba odgovornost delavcev in vodstvenega kadra za posamezna dela in naloge (konkretizacija delovnih nalog z vsemi odgovornostmi). V dolgoročnih ukrepih so naloge: Dohodkovni odnosi na relaciji gradbena operativa— TOZD Mehanizacija se morajo razviti na novih osnovah, to je na količinskih enotah. Ta način je treba vnesti v kalkulacije pri ponudbah in v prevzemne pogodbe. naši obrati vse leto polno zasedeni. Konec leta smo opravili pregled prevzetih del za leto 1983 in ugotovili naslednje: — obrat mizarstvo ima prevzetih del za 42,17 milijonov dinarjev del, ca. 80 % letnega plana: — obrat tesarstvo ima prevzetih za 5 milijonov din ali 25% letnega plana; — obrat žaga v tem letu ne bo imel težav s surovino (hlodovino), težje pa bo plasirati rezan les zaradi manjšanja gradbene dejavnosti. Menimo, da zaradi splošnega gospodarskega stanja letos ne bomo dosegli proizvodnje (vrednostno) v višini leta 1982, saj bodo skoraj v celoti izpadle tuje sto- Slstem nagrajevanja je potrebno dopolniti tako, da bodo delavci bolj motivirani za delo (predvsem v podaljšanem času). Prerazporediti delovno silo, ki bo predvidoma zaradi zmanjšanega obsega dela nezaposlena, na dela in naloge zunaj TOZD ali jo pridobiti za dela v tujini. Pridobiti dela zunaj delovne organizacije, predvsem za servisne storitve in stroj-no-prevozne usluge, v kolikor bodo nezasedene. Nekaj nalog Iz kratkoročnega programa je že v pripravah, Iz dolgoročnega programa pa se že izvaja prerazporeditev delovne sile in zaposlitev dela zmogljivosti temeljne organizacije (pogodbeno vzdrževanje težke mehanizacije). Vse navedbe v tem prispevku so del sanacijskega programa in dovolj konkretno zastavljene za izvedbo, zato ni razloga za odlašanje. So tudi dovolj široko zasnovane, tako, da ne more biti odmikanja v negativnost, pa čeprav so še prisotne slabe navade iz dobrih časov. Ervin Drgajner ritve, ki so znašale v preteklem letu preko 9 milijonov din. Glede zaposlitve še preostalih prostih zmogljivosti po obratih smo optimisti, kljub zmanjšanju vseh vrst gradenj. Letos imamo velike investicijske potrebe, zato pričakujemo pomoč In razumevanje ostalih temeljnih organizacij v delovni organizaciji Ingrad. Že nekajkrat smo odložili izgradnjo tesarske delavnice zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, vendar delovne pogoje izpred trideset let moramo izboljšati, da bi tako povečali storilnost in interes mladih za ta lep, a težak poklic. Rekonstrukcija kotlarne je zaradi dotrajanosti neodložljiva, del sredstev za nov kotel smo že nakazali, precej sredstev pa bo potrebnih za rekonstrukcijo objekta. Nastopamo tudi kot sovlagatelji v skupno mehanizirano skladišče okroglega lesa na Polzeli, imenovano »MELES«. Sovlagatelji so GG Celje in predelovalci hlodovine Savinja Šempeter, Savinja Celje in Ingrad Gomilsko. To vlaganje je za vse predelovalce lesne mase več kot nujno in prinaša večkratne koristi. Hlodovina bo debelinsko sortirana, olupljena, pridobili pa bomo tudi gorivo, v obliki briketov iz skorje. S to investicijo se bodo zmanjšali proizvodni stroški, povečala storilnost in ekono- mičnost v obratu žaga. Nujno bi bilo tudi pristopiti k investicijskemu vzdrževanju poslovnih prostorov »graščine«. Poleg vlaganja v objekte, so nujne nabave strojne o-preme, predvsem večnamenskega viličarja za obrat žaga, saj je dosedanji »kra-mer« že dotrajan in stalno v okvari. Navedel sem le glavna Investicijska vlaganja, katerim pa kljub formiranju pospešene amortizacije sami ne bomo kos in pričakujemo pomoč ostalih temeljnih organizacij. Že dlje časa zapažamo, da se mladina ne odloča za poklice naše dejavnosti. Verjetno so temu vzrok težki delovni pogoji (terensko delo in drugo) in prenizki osebni dohodki. V bližnjih krajih so razne industrije (tekstilna, strojna), kjer imajo delavci neprimerno boljše delovne pogoje in tudi dohodke. Gradbenim poklicem bo morala družba priznati večjo vrednost, saj je eno od meril za težavnost tudi malo delavcev, ki gredo redno v pokoj. Se bi lahko našteval težave, ki so nas in nas spremljajo pri vsakdanjem delu, vendar z voljo in hotenjem vseh ni ovir, ki bi nas ustavile v našem napredku. Adolf Kregar Nova Glasbena šola v Celju — deloma še v Izgradnji Avtomehanična delavnica v Cinkarni — gradnja z montažnim sistemom Ingrad Ni ovir, ki bi nas ustavile! iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD PROIZVODNI OBRATI Kako bomo gospodarili v letu 1983 Kakor vsako leto, tako tudi letos ugotavljamo v TOZD PO, da smo del pogodbenih obveznosti prenesli iz preteklega leta. Razlika je le v tem, da je obseg znatno manjši kot smo bili navajeni v preteklih letih. Ko smo izdelali pregled še nedokončanih pogodbenih obveznosti, ga primerjali z razpoložljivimi zmogljivostmi, smo u-gotovili, da so obrati različno zasedeni in da le-ta znaša med 30 in 40 %. Za vse obrate pa velja ugotovitev, da morajo vsa ta dela biti opravljena nekje do sredine leta. V nekaterih obratih se bo problem zaposlitve pojavil že prej, nastopala bodo nihanja, na splošno pa moremo reči, da je obdobje kontinuirane zaposlitve za nami. Spričo recesije bo v letošnjem letu vse manj investicij, kar pomeni vse manj dela tudi za naše obrate, ki so' neposredno vezani na investicijsko dejavnost. V takem položaju, se bo potrebno bolje organizirati in povezovati ter spoštovati že dogovorjene usmeritve. Bolj kot doslej se bo moral sleherni na svojem delovnem mestu zavzemati za boljše učinke ob večji delovni disciplini, saj je to tudi eden izmed glavnih dejavnikov konkurenčne sposobnosti. Na trgu se bomo namreč srečevali z zelo ostro konkurenco, kar bo narekovalo zniževanje cen, v zvezi s tem pa tudi iskanje notranjih rezerv, oziroma zniževanje proizvodnih stroškov. Ostra konkurenca se že kaže predvsem v tistih dejavnostih, ki so v regiji sufi-citarne, predvsem pa v elek-troinstalacijah. Zato se bomo morali bolj kot doslej prilagajati tržišču, prerazporejati delovni čas in delovno silo takrat in tja, kjer se bodo kazale potrebe. Skratka, biti bomo morali bolj fleksibilni in se prilagajati tržišču. Ker smo se zavedali težkega položaja, smo si že v preteklem letu z akcijskim programom začrtali nekatere u-smeritve, ki jih moramo dosledno izvajati, oziroma pravočasno ukrepati, da ne bi zabredli v večje težave. Da bi ohranili primeren obseg proizvodnje, ki pogojuje naš dohodek in čisti dohodek, od česar je odvisna tudi sedanja višina OD, bomo morali vztrajati pri doslednem spoštovanju samoupravnih aktov, ki vsem TOZD pri pridobivanju del zagotavljajo enakopraven položaj. Pri odločanju o oddaji del je potrebno upoštevati poleg cene še ostale elemente kot so kreditiranje, roki, kvaliteta in odprava pomanjkljivosti. V zadnjem času pa se še pojavlja izredno pomemben element, to je sposobnost jamstva za prevzeti obseg del. Ob sestavi akcijskega programa ukrepov, smo tudi razmišljali, kako omiliti bodoča nihanja v proizvodnji. Izhod je predvsem v prerazporejanju delovne sile med obrati ter v dopolnitvi proizvodnega programa. Proste zmogljivosti bi bilo treba o- sredotočiti v proizvode, ki bi jih bilo mogoče zaradi premostitev proizvajati na zalogo. V tem pogledu so že napravljeni nekateri premiki, saj smo že osvojili izvedbo vseh vrst razdelilnih omaric (kovinski in elektro del), izvedbo raznih kovinskih sekundarnih stropov in oblog, izolacije cevovodov In fasad s kovinsko oblogo, izvajanje meritev na nevarnost dotika, izdelani pa so bili tudi nekateri stroji za lastne potrebe, ki jih lahko smatramo kot prototip in bi jih bilo mogoče z minimalnim vlaganjem proizvajati za trg. V študiju je tipizacija ključavničarskih izdelkov (okna, vrata) za montažne hale, kakor tudi izdelava oken In pocinkanih lahkih profilov. Vsekakor pa je osvojiti vse tiste drobne proizvode in storitve, ki jih za nas še zaenkrat izvajajo tuji izvajalci. Poleg navedenega se bomo morali prizadevati in vključiti v Vzdrževalna dela, kjer bodo določena sredstva, kljub stagnaciji še vedno na voljo. Le ob tesnem sodelovanju vseh TOZD v sestavi DO Ingrad in ob spoštovanju samoupravnih aktov, kakor tudi posameznih internih u-smeritev, bomo sposobni u-resničiti razmerja, ki nam jih nalaga dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983. Jože Pintar V februarju bomo dokončali še idejni projekt motela v Priboju ter zaokrožili ponudbo treh motelov v Miličih, Čeličih, Priboju in restavracijo v Srebreniku. S kreditnim sodelovanjem, za kar je že angažirana tehnična komerciala in finančna služba, bi bila to zanimiva realiacija za našo gradbeno operativo, ki si je že pridobila velik renome z gradnjo samopostrežnih trgovin In stanovanjskih blokov v Bosni. Naloge za obvladovanje gospodarskih težav smo o- predelili že lansko leto v »Akcijskem programu«. Dosledno izpolnjevanje Akcijskega programa ostaja naša usmeritev in obveznost tudi v tekočem letu. Pri tem bi posebej poudarili tesno sodelovanje s TOZD in službami, samoupravno organiziranost ter osveščenosti vsakega člana kolektiva za dosledno izpolnjevanje nalog v okviru svojega delokroga tako na strokovnem kot na družbenopolitičnem področju. Jernej Pelko celje - celje - celje - celje - celje DVAJSETO SREČANJE BORCEV ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE — V soboto, 5. februarja, je bilo v Celju dvajseto srečanje borcev legendarne štirinajste divizije. Na srečanju je bilo več kot tisoč nekdanjih borcev te slavne partizanske enote. Na slavnosti je petnajst občin podelilo Štirinajsti skupno listino o domicilu. Sklep o prevzemu domicila so sprejele občinske skupščine, na območju katerih se je bojevala slavna divizija. Vrh tega je odbor Štirinajste podelil posebno plaketo občinski konferenci Zveze socialistične mladine Laško, ki je letos pripravila že deseti pohod mladih po poteh Štirinajste. DELEGATI O LETOŠNJEM DRUŽBENEM NAČRTU — Delegati vseh zborov celjske občinske skupščine so na prvi seji v letošnjem letu, v torek, 8. februarja, med drugim sprejeli predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v tem letu. V razpravi je bil tudi osnutek proračuna za to leto, ki predvideva, da bodo znašali skupni prihodki občinskega proračuna 299,380.750 dinarjev. Od tega naj bi bilo za občinske potrebe namenjenih 296,880.750 din, ostalo pa za tekočo proračunsko rezervo. Beseda je tekla tudi o programu dela občinske skupščine v 1983. letu ter o treh predlogih in dveh osnutkih odlokov. UMRL JE FEDOR GRADIŠNIK — V soboto, 5. februarja, so položili v družinsko grobnico posmrtne ostanke Fedorja Gradišnika, uglednega družbenopolitičnega delavca v Celju. Bil je ne samo ustanovitelj in dolgoletni predsednik ter trener AD Kladivarja, marveč tudi ugledni gospodarstvenik, dolga leta načelnik oddelka za gospodarstvo pri mestnem ljudskem odboru pa tudi nekaj let predsednik celjske občinske skupščine. Bil je direktor Zavoda za napredek gospodarstva in soustanovitelj zdajšnjega Razvojnega centra. AD Kladivar je pod njegovim vodstvom dosegel kakovostni vrh, ki je znan kot zlata doba celjske atletike. Umrl je v 66. letu starosti. TOZD PROJEKTIVNI BIRO Ne delamo si Preteklo 1982. leto smo plansko zastavili v višini 26,000.000 din. Kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju smo plan presegli za ca. 7%. Našo projektno dejavnost lahko v glavnem razdelimo na tri področja: a) na stanovanjsko gradnjo, b) na industrijsko gradnjo, c) na gradnjo objektov širšega družbenega pomena (vrtci, šole, trgovski objekti, upravni prostori, moteli). Pri tem je prisotno zmanjšanje industrijske gradnje, primerjano s prejšnjimi leti. To je odraz družbenih stremljenj, da se v naprej realizirajo res le ekonomsko opravičljive In Izvozno u-smerjene investicije. Zmanjšanje je prisotno tudi pri objektih širšega družbenega pomena, kjer je vsaj za našo dejavnost okrnjen zastavljen referendumski program. še najbolj konstanten je trend pri stanovanjski gradnji, ki pa je tudi zmanjšana, utvar kar je odraz spremenjenega načina zagotavljanja sredstev za stanovanjsko gradnjo. Podobno oceno bi lahko povzeli tudi za tekoče 1983. leto. Ne delamo si utvar. Vemo, da se bomo v tem letu soočali še s težjim gospodarskim položajem In še večjim zmanjšanjem investicijske dejavnosti. Zato morajo biti naši napori za pridobivanje del toliko večji. Trenutno beležimo za 14,629.824,05 din sklenjenih pogodb ali za ca. 6-mesečno realizacijo. Pri tem so posamezna področja zastopana v naslednjih odstotkih: stanovanjska gradnja 39, industrijska 30 in gradnja objektov širšega družbenega pomena 31 odstotkov. Izdelali smo že idejne o-snutke in projekte ter smo v dogovorih z nadaljevanjem izdelovanja tehnične dokumentacije na vseh treh področjih za ca. 14,000.000 din. Menimo, da bomo omenjeno pogodbo dorekli v prvem polletju in realizirali v drugem. S tem bi se že precej približali naši celoletni realizaciji, ki jo načrtujemo ca. 30,000.000 din. Nasploh je pri naši dejavnosti težko planirati dolgoročno. Investitorji po načrtovanju investicije pogojujejo praviloma zelo kratke roke za izdelavo tehnične dokumentacije. Investitorji vedno pogosteje tudi želijo celovito ponudbo — inženiring. V izredno ostri konkurenci smo za nudenje omenjenih uslug kot OZD uspešni le ob tesnem sodelovanju vseh TOZD in služb. Omeniti moramo tudi naše sodelovanje v okviru Gl-POSS pri načrtovanju stanovanjskega kompleksa v Alžl-ru s ca. 4.300 stanovanji in spremljajočimi infrastrukturami. Investitor je ugodno ocenil dosedanje delo in pričakujemo nadaljevanje in dokončanje začrtanega v tekočem letu. Nadaljujemo tudi z angažiranjem v drugih republikah. Vrtec Center zgrajen lani — Izvajalec TOZD GO Celje mladih Programske konference 00 Na 13. seji KS ZSMS Ingrad smo se dogovorili, da je potrebno takoj začeti s pripravami na letne konference 00 ZSMS. Z novim statutom, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu v Novem mestu, je bil znova uveljavljen dveletni mandat predsednika. Konkretno pomeni to pri nas, da se vsem predsednikom avtomatično podaljša mandat še za eno leto. Nadomestne volitve je treba izvesti samo za tiste člane predsedstva, ki so izpolnili dveletni mandat, ali jih je treba zamenjati zaradi nedela ali odhoda iz TOZD. Največ pozornosti bo seveda potrebno posvetiti programom dela. Osnove za pripravo teh programov morajo biti usmeritve, ki smo jih sprejeli na kongresu in u-smeritve KS ZSMS Ingrad, seveda s specifično problematiko lastne sredine. Seve- Začelo se je! Verjetno boste vsi takoj vprašali: kaj se je začelo? Nič posebnega. Naša 00 ZSMS Delovne skupnosti skupnih služb se je že dobila na sestanku, se malce spoznala med seboj, kajti veliko je novodošlih mladincev, pa tudi dogovarjati smo se že pričeli o nadaljnjem delu. Tako smo se dobili dan o red silvestrovanjem in v velikem številu okrasili dvorano našega IRC. Mislim, da so bili vsi, ki so v njej nato silvestrovali z ureditvijo zadovoljni. Pa naprej I V januarju bomo ponovno imeli sestanek, na katerem se bomo dogovorili o programu dela za letošnje leto. Poslušali bomo tudi po- da ne smejo biti ti programi samo list papirja, na katerega bomo napisali, kaj bomo in kaj bi želeli delati, ampak nam bo to dokument, ki bo izražal konkretne interese mladih iz določene sredine, ter dokument, katerega vsebino bomo tudi izvajali. Kajti le tako bomo dosegli, da bodo preko mladinske organizacije mladi reševali probleme in uresničevali svoje interese. Mlade ne bomo zainteresirali za delo v mladinski organizaciji s političnim prepričevanjem, ampak z odprtostjo za vse probleme, ki so danes prisotni med mladimi v Ingradu. Tako bomo tudi začeli uresničevati načelo, da naj bo mladinska organizacija frontna organizacija in ne forumska kot je premnogokrat. Na 14. seji KS ZSMS Ingrad je bil sprejet predlog, da bodo konference v februarju, in sicer: 18. 2. 14. 2. 15. 2. 16. 2. 14. 2. 15. 2. 16. 2. 17. 2. 17. 2. 18. 2. 21. 2. 24. 2. 21. 2. 22. 2. 22. 2. 23. 2. 23. 2. Pavle Grabner ročila naših referentov, kaj je novega na njihovih področjih. Namreč, na zadnjem sestanku naše osnovne organizacije smo se dogovorili, da se bomo enkrat mesečno zbrali vsi mladinci, pregledali opravljeno delo, referenti nam bodo poročali kaj je novega na kulturnem, športnem področju, pogovorili pa se bomo tudi o nadaljnjem delu. Vse to sem pisal v bodočem času — prihodnosti, ki je pred nami, srčno pa tipam, da nam bo večina začrtanega dela tudi uspela. Sedanji čas ali pa prihodnji — to niti ni toliko važno; važno je to, da lahko rečemo: začelo se jel Blaž Lilija 1. 00 ZSMS TOZD GO Celje 2. 00 ZSMS TOZD Proizvodni obrati 3. 00 ZSMS TOZD Mehanizacija 4. 00 ZSMS TOZD IGM Medlog 5. 00 ZSMS DSSS 6. Aktiv Mladinski dom Celje 7. Aktiv Mladinski dom Ljubljana 8. 00 ZSMS Projektivni biro 9. 00 ZSMS GO Laško 10. 00 ZSMS GO Šentjur 11. 00 ZSMS GO Rogaška Slatina 12. 00 ZSMS GO Slovenske Konjice 13. 00 ZSMS GO Žalec 14. 00 ZSMS GO Ljubljana 15. 00 ZSMS Mobilia 16. 00 ZSMS Prevozi 17. OO ZSMS Lesni obrati 11. kongres ZSMJ V Beogradu je bil 18. in 19. decembra 1982 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. To je bil še zadnji izmed kongresov mladih in sploh zadnji od kongresov, ki so bili lani. Kongres je ocenil delo v preteklem obdobju in sprejel dokument, ki zajema naloge mladih v naslednjem mandatnem obdobju. Kot na vseh republiških kongresih, je tu- di na tem kongresu bilo največ razprav o družbeno-eko-nomskem položaju mladih, zlasti o problemu nezaposlenosti. Glede nezaposlenosti je bila podprta politika večjega vlaganja v prednostne dejavnosti, razpisu ljudskega posojila za odpiranje novih delovnih mest. V ta namen pa naj bi služili tudi samoprispevki. Mlade iz celjske občine je na kongresu zastopal delegat Dominik Bovha. Za novega predsednika ZSMJ je na kongresu bil izvoljen Dragan Ilič iz Srbije, za sekretarja pa Robert Černe iz Slovenije. Kongresi so torej za nami, kako so uspeli, pa bo pokazal čas. Največ pa bo seveda odvisno od nas mladih, kako bomo izpolnjevali naloge, za katere smo se dogovorili. UTRINEK S 14. REDNE SEJE KOORDINACIJSKEGA SVETA ZSMS Poleg izvedbe programskih konferenc osnovnih organizacij ZSMS, je bila poglavitna tema seje mladinska politična šola v Ingradu. KS je sklenil, da bo šola 8. in 9. februarja v popoldanskem času. Vsem udeležencem bo zagotovljen pravočasen odhod z delovnega mesta. V politični šoli bomo zajeli naslednje teme: eko-nomsko-gospodarski položaj, vojaško-politični položaj, stanovanjska problematika, zaposlovanje ter bodoče naloge ZSMS. Vse teme bodo imele isto iztočnico: kakšen je položaj, vpliv in perspektiva mladih. Odgovorna je naloga predsednikov 00: zagotoviti u-deležbo članov predsedstva ter mladih komunistov. P. O. Igre mladosti ‘83 Mladinske delovne akcije ‘83 V teku je evidentiranje udeležencev letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji in Jugoslaviji. Mladinske delovne brigade celjske občine bodo odšle na naslednje mladinske delovne akcije: — 2. izmena MDA »Slovenske gorice 83« od 3. 7. do 30. 7. 1983 — 3. izmena MDA »Ljutomer 83« od 7. 8. do 28. 8. 1983 — 1. izmena MDA zunaj Slovenije (čas in kraj še ni znan — 2. izmena MDA zunaj Slovenije (kraj in čas še ni znan) Vsi interesenti se naj prijavijo preko predsednikov 00 ZSMS, nakar bo evidentiranje potekalo preko Kluba brigadirjev kot je že utečeno. Rok prijav je 1. marec 1983. Vsi interesenti iz ostalih občin se naj ravnajo po razpisu njihovih centrov za MDA. Obiskali smo legendarni spomenik na Pohorju Počastili smo spomin na junaško padle borce Pohorskega bataljona. »Pri treh žebljih« na Pohorju smo bili 5. februarja, sicer ne ravno na zgodovinsko obletnico, pa vendar nikoli ni prepozno. Ni prepozno položiti venec junakom v čast in spomin ter prisluhniti besedam, s katerimi je tovariš Marjan Ravnikar obudil dogodke iz naše narodnoosvobodilne borbe. Bilo je to lepo doživetje nas mladih iz različnih TOZD skupaj z borci in tovarišico Leo na zimskem Pohorju. Udeleženci ekskurzije Čas nezadržno hiti in kmalu bo tu mesec maj, ko organiziramo vsakoletno športno tekmovanje »IGRE MLADOSTI«. Zadnja leta spremlja to tekmovanje tudi edinstven zaključek, srečanje vseh športnikov In drugih, ki so pri zadevi vsaj s srcem. Letos bodo igre pod pokroviteljstvom koordinacijskega sveta ZSMS, organizirala pa jih bo TOZD ...? Uganili ste, organizator še ni izbran. S tem člankom vabimo vse TOZD, da prijavijo svojo kandidaturo. Prijave sprejemamo do 31. marca 1983. športni pozdrav! KS ZSMS Neodgovorna in brezskrbna vožnja te zagotovo zapelje v nesrečol Morda vas bo zanimalo — 7. 1. 1983 se je za naše domske učence končalo prvo polletje; — plasman DDF v novembrskih igrah Ingrada — 4. mesto v skupni uvrstitvi je najvišji uspeh; zelo smo ponosni tudi na I. pokal fair play; — nogometaši Doma F. Finžgarja so s pridobitvijo tov. Mačkovška dobili dobrega vaditelja in zglednega športnika; — imeli smo tudi otvoritev šeststeznega avtomatskega strelišča za zračno puško, ki se ga pridno poslužujejo domski strelci, strelska ekipa Ingrada pa je v njem dobila urejeno vežbališče; — v počastitev 29. novembra so se naši učenci udeležili tekmovanj, ki jih je organizirala mladina Cinkarne in so osvojili vidna mesta (m. nogomet, šah, namizni tenis, streljanje); — v DDF je bilo tudi ekipno tekmovanje za Cijanov memorial. Komisija za informiranje pri Aktivu ZSMS DDF §§ pravna posvetovalnica PROSTI DNEVI OB PRAZNIKIH IN NADOMESTILA OD ZA ČAS PRAZNIKOV Po 99. členu zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do počitka ob praznikih SFRJ in praznikih SRS. Kot državne praznike, ko se ne dela, določa zakon o praznikih SFRJ, in sicer: — novo leto, ki se praznuje 1. in 2. januarja, — prvi maj, praznik dela, ki se praznuje 1. in 2. maja, — 29. november, dan re- publike, ki se praznuje 29. in 30. novembra, — 4. julij, dan borca, ki se praznuje en dan, to je na dan praznika. Če pride kakšen od dvodnevnih praznikov na nedeljo, se šteje za praznik tudi prvi naslednji delavnik po teh dveh dneh. Če pride državni praznik, ki se praznuje dva dni na soboto, ko se ob petdnevnem delovnem tednu ne dela, se praznik ne prenese na naslednji delavnik. Če pride praznik, ki se praznuje en dan na nedeljo, se ta ne prenese na naslednji delavnik. Po 110. členu zakona o delovnih razmerjih gre delavcu za čas praznikov nadomestilo OD v višini, ki ga v skladu z zakonom določa samoupravni splošni akt. 63. člen zakona o delovnih razmerjih določa, da traja delovni čas 42 ur na teden, ki obenem prepušča delavcem odločitev o tem ali bodo ta delovni čas dosegli v petih ali šestih delovnih dneh, kar pomeni, da delajo 5-krat 8 ur (in 2 uri ob sredah ali drugih dnevih) ali 6-krat 7 ur dnevno. Iz citirane določbe zakona je sklepati, da bi bili delavci upravičeni do nadomestila OD za čas praznika na soboto le takrat, če bi imeli vpeljan 6-dnevni delovni teden, torej bi delali tudi ob sobotah. Ker smo se delavci v DO Ingrad odločili za 5-dnevni delovni teden, v katerem dosegamo zakonskih 42 ur na teden, nimamo pravice do nadomestila OD za čas praznikov v primeru, če tak praznik pride na prosto soboto. Če bi bila takšna prosta sobota plačana, bi to pomenilo podaljšanje tedenskega delovnega časa, kar je v nasprotju z zakonom o združenem delu. Polni delovni čas, to je 42 ur na teden, lahko podaljša ali skrajša le določba zakona o združenem delu ali drugega ustreznega zakona. Vsekakor pa tu ne gre pozabiti na določbe zakona o delovnih razmerjih glede prerazporeditve delovnega časa v dejavnostih sezonskega pomena, kajti tudi v tem primeru delovni teden v povprečju ne sme biti daljši kot 42 ur. Stefan Gruškovnjak kršitve delovnih obveznosti Skupna disciplinska komisija je v mesecih november in december 1982 na svojih sejah obravnavala 23 kršitev delovnih obveznosti. Zaradi nepomembnosti kršitev v 5 primerih ni izrekla ukrepa, izrekla je 7 opominov, ostali ukrepi pa so: Javni opomin: Kovačevič Dušan — neprimerno obnašanje do nadrejenega, TOZD GO Ljubljana; Hlavaček Željko, nered v vinjenem stanju — TOZD GO Ljubljana; Masnec Drago, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Denarna kazen v višini 10% OD Berk Franc, povzročitev škode z malomarnim delom — TOZD Mehanizacija. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na dobo 6 mesecev Blazinšek Viki, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni — TOZD GO Slov. Konjice; čančala Franc, večkratna vinjenost na delu — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. — pogojno na 1 leto Zabelaj Zanel, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; Kajba Franc, neopravičen i-zostanek z dela — TOZD GO Šentjur. Prenehanje delovnega razmerja Bošnjakovič Zijad, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; Marjanovič Milan, neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni — TOZD GO Slovenske Konjice; Beslač Milan, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice. Štefka Krušič SNIDENJE OB LETU Konec lanskega leta, tako kot že leta nazaj, Ja bilo srečanje z Ingradoviml delavci, ki so se starostno ali invalidsko upokojili v letu 1982. Upokojenim delavcem se je na srečanju v Imenu delovne organizacije zahvalil Franc Berginc za prispevek, ki so ga dali k našim skupnim ciljem in dosežkom In jim zaželel zdrava In aktivna leta v prihodnje. Žal se Je srečanja, od skupno 53 upokojenih delavcev, udeležila le dobra polovica. Mnoge Je zadržala doma bolezen In slabo vreme, so napisali v pismenih opravičilih kadrovski službi. Draga Favai upokojena Decembra lani se je upokojila naša dolgoletna sodelavka, Draga Favai, tajnica v TOZD GO Ljubljana. V naši delovni organizaciji je delala polnih dvaindvajset let, vseskozi v Ljubljani. Njeno vsakdanje delo pa ni obsegalo le tajniških opravil, marveč še mnoga druga, ki jih je tovarišica Draga sprejemala vselej z dobro voljo in jih tudi vestno izpolnjevala. Dolga leta je bila ob tem še vodja obrata družbene prehrane v temeljni organizaciji. Ob upokojitvi ji sodelavci v temeljni organizaciji in vsi, s katerimi se je v teh letih pri svojem delu srečevala, želimo kar največ zdravja in zadovoljstva v prihodnje. —mj kadrovske vesti V zadnjih dveh mesecih lanskega leta je bilo na novo kadrovanih 40 delavcev, od tega se jih je 12 vrnilo iz JLA. V istem razdobju jih je odšlo 54, od tega 8 v JLA. Na delu v Iraku je bilo konec januarja letos 192 naših delavcev. UPOKOJENI SO BILI: invalidsko: Mešanovlč Ibrahim, rojen 7. 9. 1944, zidar v Šentjurju. Delo je združeval v naši organizaciji od 24. 2. 1970 do 13. 12. 1982. Stalno bivališče ima v Malešičih 133, Gračanica. Zbiljski Ludvik, rojen 24. 12. 1928, gradbeni delovodja v Žalcu. Delo je združeval od 3. 2. 1951 do 6. 12. 1982. Stalno bivališče ima Na otoku 13 v Celju. Flršt Josip, rojen 21. 9. 1935, delavec na odrih v Mehanizaciji. Delo je združeval od 20. 3. 1978 do 23. 12. 1982. Stalno bivališče ima I-vanič Desiniški 43, Desinič. Muršič Stanislav, rojen 18. 10. 1929, zidar v Žalcu. Delo je združeval od 8. 5. 1954 do S. 11. 1982. Stalno bivališče ima Kapla 50, Tabor. Mitrovič Mirko, rojen 10.1. 1935, delavec v Ljubljani. Delo je združeval od 8. 4. 1971 do 20. 9. 1982. Starostno: Krošel Rafael, rojen 12.10. 1928, vzdrževalec v Medlogu. Delo je združeval od 2. 11. 1951 do 20. 12. 1982. Stalno bivališče ima Migojnice 11, Griže. Čoh Matilda, rojena 10. 11. 1926, čistilka v Rogaški Slatini. Delo je združevala od 17. 8. 1970 do 6. 11. 1982. Stalno bivališče ima Zgornje Negonje 9, Rogaška Slatina. Umrla sta: Majcen Anton, rojen 14. 10. 1943, mizar v Medlogu. Delo je združeval v naši organizaciji od 26. 1. 1965 do 29. 11. 1982. Stalno bivališče je imel Globoko n. h., Šmarje pri Jelšah. Zorko Maksimiljan, rojen 12. 10. 1939, demperist v Medlogu. Delo je združeval od 26. 10. 1961 do 27. 12. 1982' Marija Pšaker Še en naš jubilant Alojz Rupnik, zidar iz TOZD GO Slovenske Konjice, je lani praznoval 30 letni delovni jubilej v Ingradu. Ker je bil daljši čas v bolniški, tedaj ob predstavljanju jubilantov nismo našli stika z njim, pač pa se je na naš predlog kasneje oglasil sam z nekaj vrsticami. V pismu, za katerega se mu iskreno zahvaljujemo, se spominja, kje vse je kot zidar in kot skupinovodja delal v svoji dolgoletni delovni dobi in tudi, kako borni so bili začetki v gradbeništvu. V kratkem zapisu končuje, da je danes takorekoč skoraj nesposoben za delo, ker je zelo slabega zdravja. —mj ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega sina, moža In očeta Milana Zorka se Iskreno zahvaljujemo kolektivu IGM Medlog -za darovano cvetje, Izkazano pomoč ter poslovilni govor ob odprtem grobu. Žalujoči: mama, žena In hčerke ZAHVALA Ob boleči Izgubi moje nepozabne mame Marije Turnšek se Iskreno zahvaljujem Delovni skupnosti skupnih služb za darovano cvetje. Posebna hvala sodelavcem Iz laboratorija za darovano cvetje In vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Ivan Turnšek Kje smo v rekreaciji? Sindikalne športne igre, tekmovanja v množičnosti in občinska prvenstva za leto 1982 v Celju smo zaključili manj uspešno, kot smo sposobni in kot smo načrtovali na skupnem dogovoru v okviru športnega društva Ingrad. Potrebno bo ugotoviti vzroke za upadajočo udeležbo glede na prejšnja leta. Ne smejo nas zavajati u-spehi na šlG, kjer sodeluje sorazmerno malo športnikov, večjo pozornost moramo posvečati množičnemu udejstvovanju na občinskem rekreativno tekmovalnem področju. Proglasitev rezultatov in podelitev priznanj za uspehe v sindikalnih športnih igrah, tekmovanju v množičnosti In v občinskih prvenstvih bo v petek, 18. februarja 1983 ob 18. uri v hali Golovec, nato bo ob 20. url športni ples. Vili S. Strelci aktivni v zimskem času Člani naše strelske družine bodo zimske mesece dobro izkoristili za pogoste treninge in številna tekmovanja z zračno puško. Na novo urejenem strelišču v kletnih prostorih doma Dušana Finžgarja je večkrat na teden živahno. Gojenci doma trenirajo dvakrat tedensko, člani strelske družine pa vsaj enkrat tedensko. Vmes pridejo še tekmovanja, tako, da lahko rečemo, da je to strelišče dobro izkoriščeno. še vedno pa ni dosežena taka množičnost kot bi si jo želeli. Zlasti je problem z žensko ekipo. Problemi so v tej sezoni tudi s strelivom, saj so domače diabole slabe kvalitete, do tistih, ki smo jih prej kupovali onstran meje, pa zdaj ni več mogoče. To se seveda odraža tudi na rezultatih. Letos smo izvedli že dve tekmi v okviru strelske družine in redno nastopamo v občinski ligi. Domača tekmovanja so bila za naslov družinskega prvaka (na 400 krogov) in za »Zlato puščico« (na 600 krogov). Prve tekme se je udeležilo 12 tekmovalcev, ki so bili po rezultatih zelo izenačeni, tako da vse do zadnjega nastopa ni bilo zmagovalca. Zlato medaljo je o-svojil Marko Zatler s 334 krogi, za njim pa so se uvrstili: Velimir Todorovič 332, Drago Selič 331, Andrej Ce-glec 327, Stane Šafarič 327, Marko Kobale 327, Alojz Krajnc 326, Ivan Aktih 322, Rajko Dudarič 307, Željko Arčan 304, Vinko Čander 281, Franc Sevčnikar 270 krogov. Za osvojitev lepega odličja »zlata puščica« se je potegovalo le 8 strelcev. Svoj lanskoletni uspeh je z osvojitvijo te lovorike ponovil Marko Kobale. Za njim so se uvrstili: Andrej Ceglec, Velimir Todorovič, Ivan Ahtik, Alojz Krajnc, Stane Šafarič, Rajko Dudarič in Željko Arčan. Mladinci in ženske se bodo za naslove družinskih prvakov borili nekoliko kasneje. Upamo, da bo udeležba zadovoljiva. V občinskih ligah letos nastopamo z dvema štiričlanskima ekipama, ki imata še po eno rezervo. Naša prva ekipa v postavi Kobale, Zatler, Todorovič, Ceglec in Selič je po treh kolih z 19 točkami na čelu sedmih ekip II. lige. V uvrstitvi posameznikov v tej ligi pa vodi Marko Kobale s 793 krogi. Naša druga ekipa v postavi Šafarič, Krajnc, Arčan, Ožir in Dudarič pa nastopa v lil. ligi, kjer je med devetimi ekipami na 5. mestu s 14 točkami. V uvrstitvi posameznikov te lige pa je od naših najbolje uvrščen Alojz Krajnc na 4. mestu. Strelci obljubljajo enako tekmovalno zagnanost tudi v drugi polovici ligaškega tekmovanja. Naj dodam še zadnjo novico. Na občinskem prvenstvu za »Zlato puščico«, ki je bilo na prenovljenem strelišču Kovinarja v Štorah, 29. januarja letos, so naši štirje predstavniki dosegli tele rezultate: Kobale 532, Zatler 530, Todorovič 514 In Ceglec 513 krogov. S temi rezultati so vsi izpolnili normo za nastop na regijskem prvenstvu. Alojz Krajnc Odprto prvenstvo delavcev gradbeništva Slovenije v smučanju 1983 Takšen Je novi naziv zimskih ŠlG, vse panoge pa o-stanejo tako kot prejšnja leta. Letos bo prvenstvo v soboto In nedeljo 12. In 13. marca 1983 na smučiščih Areha. Tekmovanje bo ponovno organizirala Smučarska šola Branik Iz Maribora, medtem ko pokrovitelj prvenstva še ni znan. U. Š. Priprave pred tekmo v smučarskih tekih DELAVSKA UNIVERZA CELJE organizira v šolskem letu 1982-83 naslednje oblike izobraževanja: na področju: DRUŽBENOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA, CIVILNE ZAŠČITE, SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V TEČAJIH: — tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski) — verificirani tečaji tujih jezikov — tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino — za skladiščnike — za voznike viličarjev — za upravljalce težke gradbene mehanizacije (buldožer, valjer, nakladalec, kompresor) — za upravljalce lahke gradbene mehanizacije — za upravljalce mostnih žerjavov — za strojepisje (začetni In nadaljevalni), tečaji tudi zai mladino — za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni) — za kurjače visokotlačnih naprav — za kurjače centralnih kurjav — za tajnice — za kuhanje — za šivanje — za preizkuse znanja iz varstva pri delu, tujih jezikov in strojepisja — strojnega pletenja — makrame (vozlanje) — za pridobivanje osnovnih znanj psihologije prodaje — za voznike traktorjev — za vodenje motornih čolnov — za knjigovodje — za hišnike — za upravljalce hišnih dvigal Interno tekmovanje Sahisti Ingrada so letos ponovno uvedli mesečne hitropotezne turnirje za interno prvenstvo posameznikov. To tekmovanje organizirajo vsak prvi četrtek v mesecu. Uvrstitev za januar: 1. J. Zorko 11,5 točk, 2. I. Borov-šek 8,5, 3. S. Pišorn 8, 4. L. Krk 7,5, 5. M. Mandič 7, 8. S. Šafarič 6, 7. B. Lilija 5,5 in 8. G. Hočevar 2 točki. Uvrstitev za februar: 1. J. Zorko 12, 2. M. Ojstrež 11, 3. Z. Streicher 10,5, 4. Brinovec ml. 10, 5.-6. L. Krk in D. Plahuta 8,5, 7. T. Stud-nička 8, 8.—9. S. Pišorn in S. Šafarič 4,5, 10,—11. M. Mandič in B. Lilija 3,5, 12. I. Borovšek 3, 13, Mlakar 2,5 in 14. G. Hočevar 1 točka. Pričeli pa so tudi s prvenstvom Ingrada za leto 1983 v šahu (1 ura za partijo), tekmovanje poteka ob četrtkih. V. S. Izobraževanje po specialnih programih za potrebe OZD OSNOVNA ŠOLA za odrasle USMERJENO IZOBRAŽEVANJE — skrajšani programi (pridobitev poklica) VIŠJE SOLE — Višja pravna šola Maribor — pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE — RAZMNOŽEVANJE — FOTOKOPIRANJE V SOLE IN TEČAJE VPISUJEMO VSAK DAN Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva 1, telefon 25-620 ali 25-631 novice SPOMIN NA EDVARDA KARDELJA 10. februarja smo počastili spomin na Edvarda Kardelja, ki Je umrl pred štirimi leti. V celjski osrednji knjižni cl »Edvarda Kardelja« smo tega dne odkrili doprsni kip velikega misleca In revolucionarja. Na slovesnosti, ki so se je udeležili predsednik CK ZKS Andrej Marinc, predstavniki občin In medobčinskih organizacij, je spomenik odkril Emil Rojc, sekretar medobčinskega sveta ZK. V. S. IMENOVANJE DELEGATOV v organe Splošnega združenja gradbeništva In IGM Ljubljana Delavski svet je na zasedanju dne 10. februarja letos Imenoval za delegata v Skupščino Splošnega združenja Janka Goloba, dipl. oec., glavnega direktorja In Borisa Petana, direktorja TOZD GO Ljubljana. Predlagal Je še delegate v naslednje organe: 1. Odbor za gradbeno operatlvo — Romana Ajstra, Ing. org., direktorja TOZD GO Celje; 2. Odbor za Izvajanje Investicijskih del v tujini — Janka Goloba, glavnega direktorja. 3. Komisija za kadre In Izobraževanje — Franca Berginca, dipl. psih. — direktorja kadrovsko-pravnega sektorja; 4. Ekonomska komisija — Olgo Logar, lur., vodja planske službe; 5. Komisija za gradbeno mehanizacijo, uvoz opreme in repromaterlala — Milana Colariča, Ing. org., direktorja TOZD Mehanizacija. I. B. PRIZNANJE TERMIKE Delovna organizacija TERMIKA Ljubljana Je decembra lani proslavljala 25 letnico obstoja. Ob tej priložnosti so med drugimi tudi GIP »Ingrad« Celje podelili priznanja z znakom Termike. »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grič, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozivodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Priznanje za urejeno okolje Enota našega družbenega standarda, stolpnica malih stanovanj na Pohorski 2 v Celju, je prejela lepo priznanje. »Za urejeno okolje In izredno lepe cvetlice« ga ji je Izreklo Turistično društvo Celje za lansko leto. Merilo za tako priznanje je ocena komisije, ki v posameznih letnih obdobjih spremlja In ocenjuje zunanjo urejenost In podobo naše bivalne kulture. V stanovanjski stolpnici je okrog 350 stanovalcev Iz e-najstih delovnih organizacij, preko 200 je Ingradovih delavcev. Vsekakor gre za to visoko občinsko priznanje zahvala stanovalcem, v večji meri pa osebju stanovanjske stolpnice, ki skrbi za čistočo In red v objektu ter za urejenost In cvetlične nasade ob objektu In njegovi okolici. —m) 31. ŠIG Slovenije Na seji Komisije za šport In rekreacijo pri Republiškem odboru Zveze sindikatov Slovenije, 2. februarja letos, so sprejeli predlog o organiziranju posameznih panog šlG '83 In sicer: šah bo v Ljubljani, kegljanje v Kopru, balinanje v Mariboru, streljanje v Dravogradu, mali nogomet v Celju, odbojka v Novem mestu In namizni tenis v Kranju. O pokroviteljih posameznih panog se bodo dogovorili na prihodnji seji. V. Š. *Ja ŽIVAH tu 30ZU0ITAL. 13UISIU PLES ČLOVEK KI ce JE ODREKEL hsLjetij. Vl\TK.OM PRVA ^LOVffN • PILIASKA \qRALKA ( RlNA) OSEBKI TAtv\EK PRE BIVA-lEU %M.-KAVSK.S tfciAVE NESTO IN jezcRO v teV.TAHo* tANAbl STAR slov*n t>l*\ITRI)E Tucorvič Ploščica ZA H6«3 nalfdu KRJZANKO SFVTAVIL PRIPOVED. PESNITEV v Viu TUaKnA 1 pot> t>rx*AvA z»DOV CiLASlUO „ ISlC,R.Ap OBORoHe* fAzuu: 60VATCK rlavni JtBI, PRItunA bftZAVA V Rimu V R.STA-VGLAVCA vgu TELESA VR.IbT JA bo&A fALEO- T-OjKLA Wbl3SK( TRDNJAVA V AACKlKt ptič sev. VOJISLAV \vtč »ANJA MA|ceOotf. MESTO EGIPT ov. »04 MODROSTI fcotNA ODPRTINIC* ITALIJA 0 VRATNA R-ota iMEticAšT lUVOMPlU /ObNA UVAL LETENJE SKICA osnutek LANTAh/ STAMtO V-o RCvGR RADIKAL IZ OGLJIKA IN V OJ* KA, BATA ' ALKOHOLA HEJf/A REKA V *Z\J\ WA, CUNJA PR-ETKof VODNI JAREK Priznanja za delo v telesni kulturi Telesno-kultuma skupnost Celje je po petih letih ponovno priredila slovesno podelitev občinskih priznanj In Bloudkovih značk zaslužnim telesnokulturnlm delavcem občine Celje. Na osnovi prijav Iz športnih klubov in društev je občinska komisija za priznanja pripravila po kriterijih pravilnika o podeljevanju priznanj (za bronasto najmanj 10 let dela, za srebrno 20 let, ki za zlato 30 let dela v telesni kulturi) predlog kandidatov za priznanja, ki ga je nato skupščina TKS obravnavala in sprejela sklep o podelitvi plaket In značk prizadevnim In uspešnim športnim delavcem. Med dobitniki priznanj jih Je kar 19 Iz Ingrada. Tl so: OBČINSKA PRIZNANJA Zlata plaketa Alojz Lakovič, Aero klub. IZID ŽREBANJA Za novoletno nagradno križanko je prišlo 31 rešitev. Žreb je določil, da prejmejo nagrade: 300 din Vinko Jalšovec, u-pokojenec, Celje, Tržaška 21, srebrna plaketa Franc Berginc, ŠD Ingrad Ivica Bezlaj, ŠD Ingrad Olga Kopitar, ŠD Ingrad Milena Petrič, ŠD Ingrad Janko Zllnlk, ŠD Ingrad Vili Šuster, Koš. klub bronasta plaketa Anton Aškerc, ŠD Ingrad Ivan Čmak, ŠD Ingrad Rafko Funkl, ŠD Ingrad Hubert Golner, ŠD Ingrad Metka Lesjak, ŠD Ingrad Jernej Pelko, ŠD Ingrad Zdravko Radič, ŠD Ingrad Srečko Pišorn, šah. klub Tomo Studnička, Šah. klub BLOUDKOVE ZNAČKE srebrna značka Alojz Borlnc, ŠD Ingrad Janko Žllnlk, ŠD Ingrad bronasta značka Metka Lesjak, Keglj. klub Milan OJstrež, šah. klub Zvonko Strelcher, Šah. klub Slovesna podelitev Je bila v četrtek 10. februarja 1983 v celjskem Narodnem domu. V. Š. 200 din Marjeta Randl, Skupne službe, po 100 din pa Alojz Grahovar, IMG Medlog, kamnolom Liboje, Iztok Ličen, Gizela Romih, Štefka Krušič in Zlata Rojc, vsi iz Skupnih služb. Kot avtor načrta naše upravne zgradbe Izjavljam, da nisem sodeloval pri posegih, ki so se naknadno izvajali v prostoru vratarja v hallu objekta. Od teh posegov se distanciran še posebej zato, ker smatram, da se Je z Izvedeno adaptacijo bistveno osiromašil prvotni izgled prostora, nasprotno pa se ni povečala funkcionalnost prostora. V ta namen bi namreč bilo treba Izvesti zaporo vetrolova nad sekundarnim stropom tako, kot je bilo predvideno v projektu. Ivo Prodan, dipl. Inž. arh.