Ob p rev ladu joč i usm eritv i v reg io n a ln o  ru ra ln o  p rob le m a tiko  pa s rečan je  ni 
zanem arilo  tip o lo g ije  in s is tem ov km etijs tva  v d rug ih  de lih  sveta, n jegovo tra n s ­
fo rm a c ijo  in a k tu a ln o  p rob lem a tiko , povezano s p roces i in d u s tr ia liz a c ije  in u r­
ban izac ije . S krbno  p rip rav ljenega  s rečan ja  obeh kom is ij se je ude lež ilo  oko li 
60 dom ačih  in 40 d rug ih  geogra fov, svo je  raz iskova lne  rezu lta te  pa je p reds tav ilo  
17 re fe ren tov  iz Japo nske  in 16 iz M adžarske, Finske, ZDA, Kanade, Ve like  
B ritan ije , Be lg ije , Zvezne repub like  N em čije , N igerije , Ind ije , Bang ladeša, Hong 
Konga, s Ta ivana  in iz Jugos lav ije . Od jugos lovansk ih  geogra fov  se je s im pozija , 
razen podp isanega, ude ležil d r. Ivo C r k v e n č i č, ki je p reds tav il t i p o l o g i j o  
r u r a l n e g a  p r o s t o r a  n a  p r i m e r u  n a c i o n a l n e g a  p a r k a  P l i t ­
v i c e .
Delo kom is ije  za ru ra ln i razvo j, ki jo vodi dr. G yörgy Enyedi, je nedvom no 
ze lo  p lodno. V času po 23. m ednarodnem  kongresu  geogra fov  v M oskvi leta 
1976, ko  je kom is ija  zasedala  v O desi, se je sesta la  še na F inskem  (Oulu), v 
N ig e riji (Jos) in na M adžarskem  (Szeged). N asledn je  s rečan je  je predvideno 
a p rila  1981 v ZDA (Fresno), in s ice r na tem a tiko  »Teorija  in praksa«.
B oru t Belec
Posvet o programu raziskav varstva okolja v okviru Raziskovalne skupnosti 
Slovenije za srednjeročno obdobje 1981— 1985 (P ortorož, 8.— 9. 12. 1980)
Kom is ija  za va rs tvo  oko lja  p ri RSS, ki jo je vod il dr. P. S tegnar, je p rip ra v ila  
dvodnevn i posve t o p rog ram u raz iskav varstvai oko lja . O snovn i nam en posveta je 
b il k r it ič n o  o ce n iti dosedan je  raz iskova lno  delo na pod roč ju  va rs tva  oko lja  in 
podati osnovne  sm ern ice  za raz iskave  v naslednjem  sredn je ročnem  obdob ju . V 
im enu RSS je posvet o tvo ril dr. V. K lem enč ič  (predsedn ik  IO RSS) in poudaril 
n u jn o s t usk la jenega  dela na raz iskova lnem  področ ju , k je r se sreču je jo  izva ja lc i 
raz iskav  va rs tva  o ko lja  n a jra z lične jš ih  s trok .
V uvodni, p le n a rn i seji je b il podan k r it iče n  preg led in ocena raz iskova lne  
de javnos ti na tem  pod ro č ju  v p re tek lem  obdob ju . N ada ljne  de lo  pa je tek lo  po 
posam eznih  sekc ijah  in  s ice r: z rak, h rup  (Z. P e t k o v š e k ,  P. G s p a n ) ;  vode 
(J. Š t i r n ,  M.  R o š ) ;  ve g e tac ija , tla , h rana  (M. Š o l a r ) ;  k ra jin a  in b iva lno  
o k o lje  (I. M a r u š i č ,  D. P l u t )  in  p rede lava odpadkov in o s ta lo  (M. P o l i č ,  
S. Z a k r a j š e k ) .  Z a k lju čk i sekc ij so se sm ise lno  u re d ili in skrajšaili in  b ili ob 
koncu  posve ta  podan i ko t z a k lju čk i posveta , ki so nas ledn ji;
1. D osedanje  raz iskave  na pod ro č ju  va rs tva  o k o lja  s ice r p rav ilom a sesto je  iz 
fra g m e n ta r ičn ih  p roučevan j, so pa p rispeva le  k reševan ju  m nog ih  prob lem ov, s 
ka te rim i se je  d ružba na tem  pod ro č ju  sooča la  v p re tek lem  obdobju .
2. O nesnaženost o ko lja  je na m nog ih  pod ro č jih  S loven ije  ve lika  in narašča. 
Za izbo ljšan je  s tan ja  je po trebna  povečana  usm erjena raz<iskova<lna de javnost.
3. P edagoško de lo  o va rs tvu  oko lja  je osnova in p redpostavka  raz iskova lnega  
dela, za to  naj bi R aziskova lna  sku p n os t S loven ije  v bodoče  poskuša la  usm eriti 
več p o zo rnos ti tud i raz iskavam  na justrezne jšega  nač ina  pedagoškega pouka na 
vseh ravneh in  a n im a to rs tvu  za raz iskova lno  delo o oko lju .
4. V p rašan j va rs tva  o ko lja  ni m ogoče ob ra vn a va ti ločeno od gospodarsk ih  
d e javnos ti in razvo ja . D e lovne o rg a n iza c ije  bi moraJe sode lova ti p ri reševan ju  
p rob lem ov va rs tva  oko lja , ki se p o ja v lja jo  p ri n jihov i de javnosti.
5. In tenz ivne je  naj bi se raz iskave  va rs tva  oko lja  izva ja le  predvsem  na p r i­
o rite tn ih  to čka h  d ružbenega p lana  SR S loven ije : ene rge tika , h rana, surovine .
6. V s is tem u RSS je p o trebno  za g o to v iti ko n tin u ira n  p roces p la n ira n ja  med 
s fe ro  raz iskova lcev  in upo ra b n ik i: G ospodarsko  zbo rn ico  S loven ije , R epubliškim  
kom ite jem  za va rs tvo  oko lja  in  u re ja n je  p ros to ra , S o c ia lis tičn o  zvezo de lovnega 
ljuds tva  S loven ije , sam oup ravn im i in te resn im i skupnostm i.
7. Na pod roč ju  va rs tva  o k o lja  je po treben  s ta len  p re tok  in fo rm a c ij o raz isko ­
va ln i d e javnos ti, k i bi vk lju če va l tu d i de ja vn os t izven okv ira  RSS. Do uvedbe 
š iršega  s is tem a in fo rm ira n ja  so posam ezne sekc ije  p redv ide le  sp e c ifičn e  načine 
reševan ja .
8. Ker so in fo rm a c ije  o s tan ju  o ko lja  na do ločenem  pod roč ju  pom em ben člen 
v sk rb i za kva lite to  oko lja , je posvet nakazal po trebo , da obč inske  raz iskova lne  
skup n os ti p revzam ejo  skrb  za ob liko va n je  ustreznega in fo rm a c ijske g a  s is tem a na 
svo jem  obm očju .
9. Da se zago tov i rea lizac ija  enega od tem e ljn ih  p rednos tn ih  c ilje v  RSS, 
to  je va rova n je  in za šč ito  oko lja , je  n-uijno, da p ri RSS de lu je  odbor za ko o rd in a c ijo  
raz iskav va rs tva  oko lja , ki m ora sode lovati p ri ko o rd in ira n ju  p rogram ov raziskav 
va rs tva  oko lja  RSS, posebn ih  raz iskova ln ih  skupnosti, obč insk ih  raz iskova ln ih  
sku p n os ti in sam oupravn ih  in te resn ih  skupnosti.
Dušan Plut
Turistična geografija v Jugoslaviji. (R azm iš ljan ja  ob jugos lovanskem  sim poziju  
o tu r is t ič n i in p rom etn i ge o g ra fiji) .
G eogra fsko  d ru š tvo  H rva tske  je v O pa tiji o rg a n iz ira lo  sred i m aja 1981 posve­
tovan je , na ka te rem  naj bi p reve rili v logo, pom en in pe rspektive  dveh spec ia liz iran ih  
sm eri geogra fije : tu ris tič n e  in p rom etne. D opoldneva sta b ila  posvečena eni tem i, 
popo ldnevi pa so b ili v g lavnem  tu ris tičn o g e o g ra fsk i. S im pozija  se je udeležilo  okrog 
pe tdese t geogra fov, gostov in š tuden tov, p e tindva jse t re fe ra tov  pa je p reds tav ilo  
raz lične  aspekte  teh geogra fsk ih  sm eri p roučevan ja . Ena tre tjina ' re fe ra tov  je ob ­
de lova la  p rom e tno  g eogra fijo , dve tre tjin i pa tu ris tič n o  g eogra fijo . Iz SR S loven ije  
s ta  na s im poz iju  ak tivn o  sode lova lo  M. Pak in A. Gosar.
S p lošna ocena a v to rja  tega č lanka  je, da je v teh zaos tren ih  gospodarsk ih  
razm erah pohvalno, da je o rga n iza c ija  s im poz ija  sp loh s tek la  in da se ga je ude 
lež ilo  to lik o  re fe ren tov . Posebna pohvala  naj ve lja  tud i uspe lim a ekskurz ijam a 
h g radb išču  predora  pod Učko in na o to k  Krk. O cen jevati v red n o s t s im pozija  
po vseb insk i p la ti po  je težavnejše.
K rit ič n i bi m ora li b iti do  povezave teh dveh tem, saj se v ve lik i več in i p rim e ­
rov n is ta  dopo ln jeva li in sta izha ja li iz povsem  raz ličn ih  te o re tično -m e todo lošk ih  
p rinc ipo v . M edtem  ko je p rom e tno -geog ra fsk i del s teke l brez sp lošnega (in kore- 
lac ijskega) re fe ra ta  (tud i za rad i odso tnos ti ko legov s Kosova), je prvo dopoldne, 
ki je b ilo  s ice r nam en jeno  te o re tičn im  razm iš ljan jem  o tu r is t ič n i geogra fiji, im elo 
nam en p rikaza ti s tan je  te  usm eritve , a je  nazadn je  zvodene lo  v ekonom sko-tu ri- 
s tičnem  vredno ten ju  Jug o s la v ije  in v povsem  nedode lan i in neum estn i razpravi
o rek re a c iji. Žal se je izkazalo, da se in s titu c ije  in n jih  sode lavci, ki se p rog laša jo  
za nos ilce  tu r is tič n e  ge o g ra fije  v Jug o s la v iji, usm erja jo  v povsem  ekonom sko- 
-geogra fska  vredno ten ja , »geografi-sam ouiki« zapada jo  v k la s ičn o  d e skrip tivno  
tu r is tič n o  g e o g ra fijo  s poudarkom  na naravn ih  danostih  (determ in izem ), m la jš i 
znans tven ik i, ki jim  je tu ris tič n a  g eogra fija  ponekod kruh, a nekje  hoby, pa se 
izgub lja jo  v p a rc ia ln ih , sp e c ifičn ih  tem ah in k ritize rs tvu . K te j sp lošn i ocen i je 
po trebno  dodati, da v o kv iru  tu ris tič n e  g eogra fije  ni dovo lj m očne osebnosti in 
in s titu c ije , ki bi da ja la  ton teo re tičnem u  razm iš ljan ju  in usm erja lo  raziskave, ki 
bi vod ile  k nekemu enotnem u c ilju . Tak c ilj si bom o m ora li č im pre j zas tav it', 
da bi lahko uspešno pom aga li d rug im  znanstven im  in p ra k tičn im  vedam, posebno 
reg iona lnem u p rosto rskem u p la n ira n ju , ozirom a, da bi lahko  te o re tičn o  in m eto­
d o loško  enakovredno  nastopa li na m ednarodn ih  posve tovan jih .
Izkazalo se je, da je  predvsem  nepoznavan je  nem ške lite ra tu re  p rived lo  do 
neka te rih  de v ia c ij v  s ta lišč ih  naše tu r is tič n e  g eogra fije  (tem atika  » rekreacija«) do 
tu je . M edtem  ko, če tud i v o m ilje n i ob lik i, sm a tra jo  Jugos lovan i ( S t a n k o v i č  —  
M a r i č )  rek re a c ijo  ko t o b liko  špo rtn o -zd ra vs tve n e  regene rac ije  te lesa, ki naj bi 
b ilo  usposob ljeno  za ponovne de lovne napore, jo d rugod v re d n o tijo  (vsaj ko liko r 
je a v to rju  č lanka  lite ra tu ra  poznana) š irše , s poudarkom  na sp lošnem  ps iho -fiz ič - 
nem poču tju  in z obravnavan jem ' raz ličn ih  spektrov  rabe p ros to ra  v te  namene. 
Delo naj ne bi b ilo  p rim arna  č lovekova po treba , saj je povsod težn ja  po tem, da se 
časovn i cbseg te ž iv lje n jske  fu n k c ije  sk ra jša , am pak naj bi enakovredno  nas to ­
p ilo  ob boku lju b ite ljs k i in  rek re a tivn i d e javnos ti v prostem  času. S pekte r de jav­
nosti tu rizm a  in  rekreac ije , ki se p rep le ta ta  v p ros to ru , bi b ilo  na jbrž um estne ie  
po im enova ti v g e o g ra fijo  p rostega  časa, p ri čem er bi težavnost op rede litve  om e­
n jen ih  posam eznih  de javnos ti odpadla .