SVOBODNA SLOVENIJA DVE SLOVENIJI Pred petimi leti se je Evropa zama¬ jala v temeljih. Končalo se je strašno klanje in nastopiti bi morala doba mi¬ ru, doba, v kateri bi ne bilo več krivic in nasilja, ampak bi zavladala ljube¬ zen in pravica, tista pravica, ki bi za vedno onemogočila zločine nasilnikov, ki so se igrali z milijoni človeških živ¬ ljenj. Pa je prišlo drugače: pet let je že minilo, kar je končala vojna, miru pa še ni in ga še ne bo. Krivdo nosijo zmagovalci. Slovenski narod, ki je bil bolj kot. ka¬ terikoli drugi evropski narod prepojen z zahodno kulturo in civilizacijo in s krščanskimi idejami, je bil obenem s svojimi sosedi hladnokrvno prepuščen v izrabljanje tuji, odvratni azijatski sili, proti kateri je vsak pravi Slovenec ved¬ no čutil odpor. Kakor krik ptice, ki ji plameni obje¬ majo gnezdo z mladiči, se je v onih u- sodnih dneh razlegal v svobodni demo¬ kratični svet glas zakonitih predstavni¬ kov slovenskega naroda, povdarjajoč stoletno željo vseh Slovencev, željo po lastni slovenski državi. V opojnosti zmagoslavja se za obupni krik trpeče¬ ga naroda ni zmenil nihče. In tako je prišlo do katastrofe. Na vojnih razva¬ linah je nastala trpeča in zasužnjena Slovenija, žrtev hladnih računov, s ka¬ terimi so zmagovalci poravnavali ob¬ veznosti in usluge izza časa vojne. Vsi poznamo današnjo Slovenijo. Ne¬ pretrgana je vrsta novic, ki prihajajo dan za dnem do nas. Kolikor novic, to¬ liko Jobovih vesti. Niti ene ni vesele in tolažilne. Iz vseh odseva trpljenje, revščina, obup — in hrepenenje, da bi skoraj prenehalo to gorje. Kmet posta¬ ja zopet tlačan, delavec robot brez la¬ stne volje, obrtnikov ni več, trgovcev tudi ne, uradnik je nebogljeno bitje, ki trepeče, da bi ne izgubil skorjice črnega kruha. Nad vso to ubogo rajo pa par tisoč vladajočih, ki žive po vzgledu svojega maršala v vsem udobju in razkošju, na račun brezpravne, lač¬ ne in raztrgane raje in ki jo krote z nasiljem, ki ga zmore samo perverzni azijatski komunizem. Na tisoče svobodnih Slovencev, ki so dobro poznali komunizem, je v onih dneh izbralo svobodo. Pustili so svoje grunte, delavnice in uradniška mesta in se junaško podali na pot v nez-na- n: svet, pripravljeni raje umreti od la¬ kote v tujini, kot pa da bi postali suž¬ nji. V srcih teh Slovencev je šla v svet tudi velika in neoskrunjena ideja svo¬ bodne Slovenije, one, za katero smo se borili, mi in naši predniki, one, za kate¬ ro smo se še pripravljeni boriti in ki ve¬ mo, da bo končno prišla. Kako lepa in srečna bi lahko bila na¬ ša Slovenija, če bi nam bilo dano, da bi si jo lahko sami gradili! Bila bi suverena! Narod smo, ki ima kljub svoji majhnosti vse pravice, da si sam kroji svojo usodo. Ne naše zem¬ lje. ne naše kulture, ne naše civilizaci¬ je in ne našega versko - Moralnega živ¬ ljenja nas ni treba biti sram. Imamo dovolj resnih in zmožnih ljudi v vseh panogah javnega življenja, ki bi bili zmožni upravljati naš skupni dom tako, da bi bilo posameznikom in celoti v ko¬ rist. Kot suveren narod bi nato lahko svobodno iskali načina, kako urediti na¬ še sožitje s svojimi brati in sosedi. Bila bi demokratična naša Slovenija. Narod bi si sam lahko izbiral za vod¬ stvena mesta ljudi svojega zaupanja in bi lahko terjal obračun od vsakega javnega delavca. V kali bi zatrli vsak poskus nasilja nad ljudsko voljo in ne¬ poštenosti na račun ljudskega — pre¬ moženja. Bila bi resnično demokratič¬ na! V naši deželi bi bilo mesta za lju¬ di različnih idej in gledanj, vendar bi take kot povsod v svobodnem svetu ob¬ veljalo mnenje večine, ne da bi se one¬ mu, ki ne soglaša, bilo treba bati za svo¬ jo glavo. Eno je pa gotovo: Slovenija bi bila stoodstotno protikomunistična država. Na lastnem telesu je občutila, da je komunizem zločin. Kje na svetu imate deželo, ki živi v svobodi, pa pre¬ pušča zločincu svobodo?! Slovenija bi lahko bila srečna deže¬ la. Ne imeli bi bogatinov, pa tudi šte¬ vilo revežev bi se lahko skrčilo na nič. Slovenski pridnosti in podjednosti bi bi¬ la dana prosta pot in potrebna opora. Delavec bi moral biti socialno zaščiten in soudeležen pri podjetju, kadar gre za odgovornost in kadar gre za koristi. Družine s številnimi otroki in starčki bi morali uživati poseben ugled in pod¬ poro. Uradniki, umetniki, vzgojitelji bi imeli ugled in možnost, da bi lahko s svojim delom res koristili svojemu na¬ rodu. In sto drugih reči, ki nam vedno leb- de pred dušo in o katerih smo že toli¬ kokrat razpravljali, z enim samim na¬ menom, da bi iz naše domovine ustva¬ rili vzor državo, kamer bi se s spošto¬ vanjem in zavistjo ozirali naši sosedje. Mi, Slovenci, ki živimo danes razkro¬ pljeni po vsem svobodnem svetu, smo nosilci ideje prave Slovenije. Tega se zavedamo mi sami, to čutijo tudi naši bratje, ki trpe v oni drugi Sloveniji, j Zavidajo nam srečo, ki je sami dostikrat ne čutimo: da' živimo v svobodi. Trepe¬ čejo v strahu, da bi kdo izmed nas ne storil napake, ki bi nam pot do narod¬ ne svobode otežkočila. V neverjetnem optimizmu komaj čakajo dneva, ko se bo zrušilo nasilje in bo prišlo to, kar mora priti. Takrat nas bodo naši trpeči bratje z vso upravičenostjo lahko vpra- PREDSEDNIK PERON POVABIL PREDSEDNIKA TRUMANA NA OBISK ARGENTINE Argentinski zakladni minister DR. CEREIJO, ki se že dalj časa mudi v Severni Ameriki ter obis¬ kuje razna ameriška industrijska in gospodarska središča in ima z ameriškimi gospodarstveniki raz¬ govore za poglobitev gospodarskih stitkov med obema državama, je bil včeraj sprejet tudi v posebni avdijenci pri predsedniku Hari- manu Trumanu. Ob tej priliki je minister dr. Cereijo izročil predsedniku Tru¬ manu osebno povabilo predsedni¬ ka republike GENERALA JUA¬ NA D. PERONA za njegov obisk v Argentini. šali: Ali ste storili vse, kar vam je v svobodi bilo mogoče, da bi bili prikraj¬ šani dnevi našega trpljenja? In če niste, ali ste še vredni, da vas sprejmemo med se? Vsak Slovenec, ki živi v svobodnem svetu, bodi nosilec ideje o svobodni Slo¬ veniji, bodi slaba vest za one, ki drže v sužnjosti naš narod, s svojim delom in življenjem porok, da smo Slovenci vredni svoje države — in prerok naše svobode. Vsak dan, ki mine, pomeni en dan bliže našemu cilju: svobodi. TRST - HOVO ŽARIŠČE SVETOVNE KRIZE Odkar se je Tito sklenil javno spreti s kominformom, je vprašanje Trsta sto¬ pilo v ospredje; v Beogradu so včasih sovjetom očitali, da so oni krivi, da Ju¬ goslavija ni dobila Trsta, sami pa so se v oktobru leta 1946 pogajali s Togliati- jem o tem, da bodi Trst italijanski, ako Jugoslavija prejme Gorico. In to je bilo komaj mesec dni potem, ko je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba z Italijo, ki določa, da bodi Trst medna¬ rodno mesto s posebnim guvernerjem na čelu. ki ga naj določijo s posebnim dogovorom štiri velike sile. Toda te štiri velike sile — Anglija, Francija, USA in sovjeti — se niso več mogli o tem dogo¬ voriti, ker so zazijala med njimi iz dne¬ va v dan večja nasprotja. TITO PONUJA ITALIJI SPORAZUM O TRSTU Vsaka država, ki je na znotraj šibka, se trudi, da se okrepi na zunaj. In Tito je imel dovolj razlogov zato, da je lah¬ ko krenil na to pot. Z vzhoda so mu jasno grozili sovjeti s svojimi sateliti, na zahodu pa so USA želele, da bi Tito poglabljal svoj prepir z Moskvo. Da bi pospešili zbližanje z USA, je Tito začel ponujati, da odneha od Trsta, ako mu ostane tisti del tržaškega svobodnega področja, ki je najbližji Trstu — to je zona B s Koprom in okolico. V tem smislu so bili stavljeni predlogi Italiji in ameriški veleposlanik v Beogradu Allen bi bil moral tedaj potovati celo v Rim, da bi tam pospešil sporazum na približno tej podlagi. ITALIJA IMA OBLJUBO ZA VSE OZEMLJE TRSTA Toda ob volitvah leta 1948 so zastop¬ niki Francije, Anglije in USA, Italiji obljubili ves Trst z obema zonama. Te¬ daj so zahodni zavezniki prehiteli Sta¬ lina samo za nekaj ur, ker je moskov¬ ska vlada mislila isto obljubiti Italiji, da bi s tem pospešila izglede komunis¬ tov za zmago pri volitvah. Komunisti niso zmagali, Italija pa tudi še do da¬ nes ni prejela od zahodnih zaveznikov izpolnitev dane obljube. Zato je grof Sforza odgovoril na Ti¬ tove predloge v tem smislu, da je treba Italiji dati vse tržaško ozemlje in ne samo zono A. To so zahodni zavezniki obljubili in ker je Tito postal “klient” zahodnih zaveznikov, zato naj kar od¬ neha s svojimi zahtevami po zoni B. Sforza je to povedal v dovolj dostojni obliki na posebnem predavanju v Mi¬ lanu. TITOV “PLEBISCIT” V ZONI B Zadnjo nedeljo v marcu je imel Tito volitve v Jugoslaviji in seveda 99.99 odstotno zmagal. Take volitve je nato razpisal tudi v zoni B za prvo nedeljo I po Veliki noči in seveda je bilo jasno, | da bo tudi tam v približno enakih od- | stotkih zmagal. V Italiji so s tem v zvezi uprizorili veliko gonjo, ker je res, da Tito ,na ozemlju, ki je pod njegovo začasno vo¬ jaško upravo, ne bi smel prirejati vo¬ litev, zlasti pa ne bi smel proglašati teh volitev za plebiscit, katerim naj bi nato sledila priključitev ozemlja k Ju¬ goslaviji. Zastopniki Francije, Anglije in USA so v Beogradu posredovali, da naj se mirovna pogodba, ki določa usodo tr¬ žaškega ozemlja, prekruto ne krši. To posredovanje pa je bilo zelo milo, ven¬ dar so v Beogradu i Sforzovo ponudbo i tolmačenje predlogov za sporazumno rešitev proglasili za obnovitev strem¬ ljenj italijanskega imperializma in šo¬ vinizma. SOVJETI TUDI POSEGAJO VMES Tik pred govorom, ki ga je imel v parlamentu Sforza o “Italiji in njenih pravicah do Trsta” je prišel v italijan¬ sko zunanje ministrstvo sovjetski vele¬ poslanik v Rimu, Kostilev. Imel je tam daljšo tajno konferenco z grčfom Sfor- zo; seveda je bilo takoj mnogo ugiba¬ nja o vsebini tega razgovora. Toda po¬ zneje je bilo objavljeno, da je bil Ko¬ stilev pri Sforzi le zato, da je opozoril italijansko vlado na to, kako neredno plačuje reparacije sovjetom. (Drugi pa pravijo, da je prišel Kostilev k Sforzi zato, da prepreči, da bi se Italija spo¬ razumela s Titom; za tem sporazumom bi naj baje tičala nekakšna vojaška ‘n politična zveza med obema državama, ki naj bi okrepila protisovjetsko fronto zahodnih zaveznikov v Evropi.) V parlamentu je nato grof Sforza o- stro napadel Jugoslovanske namene v zoni B in pri tem opozoril na “tradicije plemenitega junaštva” italijanskega na¬ roda. Rekel je, da bo Italija mirovno po¬ godbo odpovedala, ako bi bila usoda Trsta enostransko urejena tako, da bi bila Italija pri tem prizadeta. Kmalu nato pa so sovjeti presenetili svet s posebno noto, v kateri pravijo, da je sedaj treba glede Trsta izpolniti do¬ ločbe mirovne pogodbe, Sovjeti, Fran¬ cija, Anglija in USA so dolžne imeno¬ vati posebnega guvernerja za “Svobod- Fiesta del trabajo en la nueva Argentina El primer de mayo es en la Aregntina fiesta de trabajadores, fies¬ ta del trabajo. En ese dia hablara el Presidente general D. Peron por radip sobre el significado de ese dia. En la Argentina goža el obrero de los beneficios de una legislacion social de las mas modernas. El obrero argentino ya no es esclavo de nadie sino al contrario el ciudadano con plenos derechos y miembro de la sociedad con la seguridad de un nivel alto de su vida. Por eso lcc nueva Argentina desconoce las revoluciones sociales. La gente obrera vive contenta y aporta su parte en la creacion de nuevos bienes, que, a su vez, acondicionan čada vez mayores posibilidades de progreso. De esta manera se esta formando la nueva Argentina con el trabajo de la gente libre y contenta. Hace poco presento un cuadro fiel de la nueva Argentina el Presi¬ dente de la Camara Comercial argentino - norteamericana en Nueva York sr. J. T. Wilson, quien destaco en su discurso del saludo al Minis- tro Argentino de Hacienda dr. Cereijo, de que fuera notorio el progreso de la nueva Argentina, pero de que en los ultimos anos habia adelan- tado con pasos tan gigantescos que muchos quedaban asombrados de ello. Asi es Argentina, el pais que tiene las mayores entradas, mas au- tomoviles, telefonos y radioaparatos de todos los paises sudamericanos, tiene en un nivel altisimo sus institutos escolares, primarios, secundarios y universitarios. Ya en el ano 1947 conquisto el primer puesto en la ex- portacion e importacion. En este ano alcanzara el intercambio con USA la cifra de mas de 175 millones de dolares. La marina mercante argen- tina disponia anteriormente con 233.000 toneladas, hoy cuenta con 1.364.000 toneladas y en el ano 1953 alcanzara el tercer puesto mundial en su poderio de la marina mercante. Este enorme adelanto de la nueva Argentina es produeto del traba¬ jo estimulado por la nueva legislacion social. Por eso contemplaran las capas obreras con satisfaccion los resultados obtenidos. Junto con ellos gozaran de eso tambien los imigrantes eslovenos anticomunistas ya que tambien trabajan incorporados en la comunidad trabajadora argentina. Praznik delavcev v novi Argentini Prvi maj je v Argentini praznik delavcev, praznik dela. Predsednik republike general JUAN D. PERON bo tega dne po radiu govoril naro¬ du o pomenu tega praznika v republiki. V Argentini uživa delavstvo koristi in sadove najmodernejše social¬ ne zakonodanje. Delavec v Argentini danes ni več nikomur suženj, tem¬ več polnopravni svobodni državljan in član človeške družbe z zagotov¬ ljenim visokim življenskim standardom. Zato nova Argentina ne pozna socialnih prekucij, ker delovno ljudstvo živi v zadovoljstvu in v njem tu¬ di ustvarja nove dobrine, ki Argentini odpirajo vedno večje možnosti na¬ predka. Tako nastaja nova Argentina z delom svobodnih in zadovoljnih ljudi. Verno sliko te nove Argentine je nedavno podal predsednik argen- tinsko-severnoameriške trgovske zbornice v New Yorku Mr. J. T. WIL- SON, ki je v svojem pozdravnem nagovoru na argentinskega zakladne¬ ga ministra dr. Cereija naglašal, da je bil znan velik napredek sedanje Argentine, da je pa Argentina v zadnjih letih napravila tako velikanske korake naprej, da to marsikoga v svetu preseneča. Tako ima Argentina od vseh južnoameriških držav največje dohodke, ima največ avtomobi¬ lov, največ telefonov, največ radijskih aparatov, visoko razvito ljudsko, srednje in visoko šolstvo. Argentina je bila že v letu 1947. največji uvoz¬ nik in izvoznik. Letos bo izmenjava blaga med njo in USA dosegla viši¬ no najmanj 175 milijonov dolarjev. Argentinska trgovska mornarica je i pred leti štela 233.000 ton, danes jih ima 1.364.000 ton, v letu 1953. bo pa Argentina imela tretjo najmočnejšo trgovsko mornarico na svetu. Ta silni razmah nove Argentine ustvarja delo, kateremu daje naj¬ večjo pobudo socialna pravičnost in zaščita. Zato bodo argentinski de¬ lovni sloji na svoj največji praznik z zadovoljstvom zrli na dosežene us¬ pehe, z njimi se bodo pa teh uspehov veselili tudi slovenski protikomu¬ nistični naseljenci, ki so se s svojim delom vključili v argentinsko delov¬ no skupnost. TAJNI SOVJETSKI IN TITOVI NAČRTI United Press poroča iz Rima, j da se je ameriški obveščevalni | službi posrečilo dobiti v roke tajne sovjetske dokumente o sovjetskih invazijskih pripravah, ki naj bi] jih izvedli v mesecu maju. Po teh poročilih naj bi bilo 1. 1950 odlo- i čilno leto borbe med Vzhodom in \ Zahodom. ZSSR naj bi bila v zad¬ njih pripravah za vdor v zahodno Evropo, ter naj bi s hitrimi sun¬ ki preprečila vojskam držav at¬ lantskega pakta umik proti At¬ lantski obali. Edina pot, ki bi os¬ tala odprta, bi bila Italija, kjer pa naj bi zavezniki doživeli pre¬ senečenje zaradi nenadne spre¬ membe odnosov med, ZSSR in Ti¬ tovo Jugoslavijo. Istočasno, ko bi Titova vojska vdrla v Italijo , pa naj bi se dvignil splošen kom. u- por najprej v provincah Toscana in Emilija, ki bi se z vso naglico razširil po vsej Italiji. Komunis¬ tičen val naj bi tako v nekaj ted¬ nih zajel vso Evropo. no mesto Trst” in to se naj brž zgodi, kajti sovjeti protestirajo proti temu, da so Angleži in Amerikanci spremenili Trst v svoje vojaško oporišče. S to noto so sovjeti verjetno pomaknili tržaško vprašanje za nekaj let nazaj, to je na dobo pred letom 1948. Pogajanje med Italijo in Jugoslavijo so, kakor pišejo listi sedaj, za dolgo dobo izločena in po volji sovjetov je Trst s svojo krizo vklju¬ čen v “mrzlo vojno” med vzhodom in zahodom. Nekateri komentatorji gredo celo tako daleč, da pravijo, da bo Trst kmalu postal slično žarišče svetovne kri¬ ze, kakor je bil dosedaj Berlin. Ko se je pred nekaj dnevi mudil v Madridu bivši jugoslovanski kralj Pe¬ ter, je v svoji izjavi časnikarjem govoril tudi o Trstu. Dejal je, da naj Trst osta¬ ne mednarodno mesto, ki bodi trgovsko in gospodarsko središče in izhodišče za veliki trg v Srednji in Vzhodni Evropi. — Seveda bi to veljalo za tisto dobo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Kasfeljanski ali španski IZ TEDNA V TEDEN Dokler je bilo naše obzorje ome¬ jeno več ali manj na Evropo in je bila za nas “španska vas” po¬ sebno še Južna Amerika, je obsto¬ jal za nas “španski jezik”. V naši miselnosti, po kateri je bila “na¬ rodnost” istovetna z “govorico”, je bilo to nekaj naravnega. Pač pa se nam je nekam čudno zdelo, za¬ kaj ne bi vsi zemljani, ki govore po “špansko” bili tudi ena država, posebno še, ko smo bili priče stalne tendence, da se vse nemško govo¬ reče dežele združijo v eno “Nemči¬ jo”. V Evropi je bila naša osnov¬ na vzgoja; v Evropi je bil samo španski narod predstavnik Calde- ronovega jezika, to je klasičnega jezika, ki se je uveljavil na hispan- skem ozemlju nad andaluškim, ga- liškim ter drugimi narečji. Pod “španskim” imenom je prišla k nam skozi Nemčijo “španska” kul¬ tura, kar je povsem razumljivo, ker je v zlati dobi španske zgodo¬ vine Španija imela tudi politično veliko besedo nad deželami cele srednje Evrope. Ko je pa Španija zgubila politič¬ no kontrolo nad deželami na dru¬ gih kontinentih in se je v Južni in Srednji Ameriki oblikovalo obilo novih samostojnih držav, katere so se osamosvojile z dolgotrajno bor¬ bo proti španski oblasti, se je v du¬ še mladih narodov vsidrala taka mržnja proti Špancem, kot živi v srcih zatiranih narodov proti nji¬ hovim zatiralcem. Z razsulom španskega imperija je šla v razsulo “španska” kultura. Prav v času, ko se je to zgodilo, je bila v Španiji “črkarska pravda”, ker so tudi druga narečja hotela uveljaviti svoje pravice. V Špani¬ ji je tedaj oblast uveljavila izraz “espanol”, da s tem pokaže na zu¬ naj in na znotraj enotnost Špani¬ je. Vse druge dežele tega jezikov¬ nega kulturnega kroga so pa hote¬ le prav s tem izraziti svojo neod¬ visnost od Španije, da so upeljale sporazumno izraz “castellano” kaj¬ ti njihova govorica se je tvorila v Kastiliji, v Salamanki, kjer je bi¬ la najslavnejša španska univerza srednjega veka. ■ .če so nas Slovence Nemci po¬ tegnili za seboj v napačnem poj¬ movanju hispanskega kulturnega kroga, je sedaj že čas, da razširi¬ mo svoje obzorje in ne gledamo več sveta skozi Nemčijo in Špani¬ jo, pač pa iz lastnega vidika, kate¬ ri nam je pokazal, da je med 120 milijoni ljudi, kateri Calderonov jezik rabijo 90 miljonov takih, ka¬ teri na noben način ne sprejmejo trditve da govore “espanol” pač pa s celim srcem ljubijo svoj “caste¬ llano”. Prav zato, da ne bodo Slovenci v omejenem domačem krogu ime¬ li zmotnega pojma o Calderono- vem jeziku, je treba, da tudi slo¬ venščina sprejme izraz “castella¬ no”. dočim pod besedo “espanol” po pravici razumemo geografsko “Španijo”, v kateri poleg kaste- ljanskiega govore tudi katalonsko in baskovsko. Tudi španska narodna akade¬ mija je šele po letu 1927 začela u- veljavljati izraz “espanol” v jezi¬ kovnem smislu, s čemer je bil iz¬ zvan ogorčen protest Gallegov, Ka¬ taloncev in Baskov ter nevolja ce¬ lega hispanskega kulturnega kro¬ ga, ki živi izven meja Španije. Odkar španski kulturni krog za nas ni več “španska vas”, že razu¬ memo prav, da je nekaj dobrega “špansko vino”, da je nekaj sla¬ bega “španska muha” in da je tre¬ ba, da se čim prej in čimbolj e na¬ učimo “kasteljanskega jezika”. Beseda “kasteljanski” bo obva¬ rovala novodošle v dežele kaste- Ijanske govorice pred nespretno uporabo “Španec” in “španski”, zaradi katere je bil že marsikdo v zadrugi. Če koga moti beseda “kasteljan¬ ski” in bi raje imel “kastiljski”, naj pa tudi “italijanski” zamenja za “italski” in naj trmasto vstra- ja pri “Argentiniji”, čeprav živi v “Argentini”. Če bom zaradi teh pojasnil ostal “podgana”, mislim, da bom imel tako veliko družbo, da bodo mačke pobegnile. Janez Hladnik. V dneh zapleti jajev- okrog Trsta so mnoge ameriške agencije javljale iz Beograda načrte Titovega Politbiroja, po katerih naj bi bilo odpravljeno na prvem zasedanju novega parlamenta predsedstvo FIRJ z Ribarjem na čelu ter naj bi predsedstvo države in povelj¬ stvo vojske prevzel sam Tito, medtem ko bi predsednik vlade postal komunist štev. 2 KPJ Edvard Kardelj; po istih vesteh naj bi Sava Kosanovič, bivši po¬ slanik v Washingtonu, postal zun. mi¬ nister; celotna osrednja vlada v Beo¬ gradu naj bi bila omejena na nekaj mi¬ nistrstev, posamezne republike pa naj bi dobile več samostojnosti; zmanjšanje centralizma, o katerem je beograjski Politbiro mnenja, da je vzrok slabša¬ nja razmer v ZSSR, naj bi bilo za FLRJ rešilno. Po pisanju “Yugoslav Forthnightly”, angleško pisanega lista, ki ga izdaja beograjska vlada za tujce, naj bi se zun. trgovina FLRJ v prihodnjosti povečala zlasti z državami Južne Amerike. Trg. pogajanja med FLRJ in Zah. Nemčijo, ki so se že pred daljšim časom pričela in bila nato ustavljena zaradi težkoč pri vračanju voj. ujetnikov, so se ponovno pričela in bodo, v kratkem zaključena, kot javljajo iz Frankfurta. ★ Ako bi se razgovori za avstrijsko mi¬ rovno pogodbo spet razbili — pričeli jih bodo te dni v Londonu — potem bodo zah. sile imenovale vis. komisarje za svoja zasedena ozemlja v Avstriji. Prvič v zgodovini Cerkve se je zgo¬ dilo, da je novoimenovani škof med ob¬ redi posvečenja — tik pred položitvijo prisege — odklonil to čast; bil je to ne¬ davno imenovani pom. škof dunajskega kardinaal Innitzerja dr. Franc Jachym. * V Grčiji bodo 4. jun. občinske volitve. Te dni so oblasti izpustile na svobodo 300 polit, pripornikov, prav tako pa napovedujejo odpravo konc. taborišč. k Za v. pomorske sile — USA, angleš¬ ke, francoske, italijanske in grške bodo imele v maju velike pomorske vaje v Sredozemlju med Egejskim morjem in' Kreto. ★ Kljub stalnemu Adenauerjevemu pou¬ darjanju, češ da se Zah. Nemčija naha¬ ja neoborožena med dvema taboroma, prihaja vedno bolj do veljave francosko gledanje, da Nemčije še ne kaže obo¬ rožiti; Amerikanci so mnenja, da vsaj še dve leti ne more biti govora o obo¬ rožitvi. Berlinski zah. župan Reuter je pred¬ lagal tajne volitve na področju celotne¬ ga Berlina, kar so zah. zavezniki takoj sprejeli ter predlog tudi sporočili So¬ vjetom; od teh pa še ni odgovora. Po zbranih poročilih o delovanju Jcom. “Freie Deutsche Jugend” naj bi ta or¬ ganizacija kot najboljša masovna orga¬ nizacija vzhodne zone štela 1 milijon organiziranih članov ter dva milijona somišljenikov. Iz teh vrst naj bi se tu¬ di rekrutirali razgrajači za proslavo 1. maja ter pohod koncem maja; vse bolj prihajajo pa v zah. Berlinu do prepri¬ čanja, da do tega “velikega pohoda in zavzetja Berlina” ne bo prišlo, ker so se ustrašili kot pravi šef policije v zah. Berlinu Stumm, temeljitih priprav o- brambe. Soc. stranka je odločno proti vstopu Zah. Nemčije v Evropski svet; Ade¬ nauer sam pa je napovedal, da bo zah.- nemški parlament povabilo za vstop odklonil; iste dni je Adenauer izjavil, da upa v spremembo okupacijskega sta¬ tuta v korist Nemcev, zlasti pa v več samostojnosti. ★ V Belgiji, kjer so že upali, da bo kmalu rešena kriza vlade in kraljevega povratka, je spet nastal zastoj, ker Leopold III. noče obljubiti predstavni¬ kom strank, da bo zapustil Belgijo, brž ko odstopi prestol v korist svojemu si¬ nu. Van Zeeland se še nadalje trudi, da bi situacijo čim prej rešil. k V Angliji so odkrili največje ležišče urana na svetu in sicer na področju med Bathom in Bristolom. Urana naj bi bilo za 40.000 t. Cripps je med proračunsko debato na¬ povedal zmanjšanje davkov ter opozo¬ ril na nujnost obdržanja prepovedi o zvišanju plač. Tako Cripps kakor tudi Churchill sta v teku iste debate dejala, da v primeru odstopa laboristov ne kaže sestavljati koalicijske vlade, pač pa razpisati nove volitve. k Število prebivalstva Španije se je v zadnjih . 10 letih povečalo za 2,287.113 ljudi in znaša sedaj 28,288.518. V zad¬ njih 50 letih znaša celoten porast pre¬ bivalstva 9 milijonov in pol. ★ Na Češkem je prišlo do temeljite spre¬ membe vlade; kom. prvaki so se v vod¬ stvu države še bolj utrdili. Po nekaterih vesteh iz Češke priprav¬ lja vlada ukrep o izgonu vseh redovni¬ kov; izgnala pa je že dopisnike Associa¬ ted Press in njih urade zaprla. — Na programu je trenutno cela vrsta pro¬ cesov zaradi “izdaje”. k ZSSR je pričela s temeljito čistko v baltskih državah, ker se boji prevelike¬ ga števila opazovalcev pri postavljanju voj. naprav. Danska je odobrila Sovjetom postavi¬ tev rešilne baze na otoku Bornholm. ZSSR poslanik v Parizu Bogomolov je bil imenovan za pomočnika ministra zun. zadev. — Odstavljen je bil minis¬ ter za traktorsko industrijo Kopov. — V zadnjih tednih je v ZSSR nenadoma umrlo okrog 16 višjih oficirjev in ge¬ neralov, od katerih večina še ni dose¬ gla 45 let starosti; vzroki smrti in po¬ vodi niso znani. ZSSR je po svojem časopisju zahte¬ vala razveljavljenje pogodbe iz Mon- treuxa, v kateri je bil določen status morskih ožin v Dardanelah in Bosporju. k Kralj Jordanije Abdulah je te dni pri¬ ključil arabsko ozemlje Palestine svoji državi kljub prepovedi drugih arabskih držav; Izraelci pa pravijo, da te pri¬ ključitve tudi ne bodo priznali. — Zah. sile so v zadnjem času poslale večje količine oi'ožja Arabcem. — Svoje stali¬ šče do internacionalizacije Jeruzalema je nepričakovano spremenila Moskva, trdeč da internacionalizacija ne ustreza niti Judom niti Arabcem. Napetost med USA Ameriška vlada je preko svoje¬ ga veleposlanika v Moskvi Kirka izročila sovjetski vladi ostro pro¬ testno noto zaradi sestrelitve ame¬ riškega vojnega letalai n<\d Bal¬ tiškim morjem 8. aprila. V noti ameriška vlada zahteva povračilo škode zaradi izgubljenega letala in 10 ameriških letalcev, ki so iz¬ gubili življenje v incidentu. V no¬ ti tudi poudarja, da letalo ni bilo oboroženo, kakor obtožuje sovjet¬ ska nota in da ni letelo nad sovjet¬ skim ozemljem niti ne nad sovjet¬ skimi teritorialnimi vodami ob baltiški obali. Sovjetski lovci so letalo sestrelili nad odprtim mor¬ jem. Posebno izjavo k tej noti je dal na časnikarski konferenci govor¬ nik amer. zun. ministrstva Mc Dermott, ki je izjavil, da je “ZS SR v svoji noti ponaredila dej¬ stva. Sestrelitev ameriškega letd- la nad svobodnim področjem na Baltiku predstavlja težko kršitev mednarodnih zakonov in nizko vrednotenje človeških življenj. ZS SR je poleg tega nameravala z la¬ žno propagando prepričati svet o in Sovjeti narašča pravilnosti svojega postopka ter je odlikovala svoje letalce, ki so sestrelili ameriško letalo. Taka sovjetska dejanja se nikakor ne skladajo z njeno “mirovno” propa¬ gando.” ZSSR je ameriško noto zavrni¬ la z novo noto, v kateri zavrača ameriške obtožbe s trditvami, da je ameriško letalo bilo veletrdnja- va B29 in ne Privateer, kakor tr¬ di USA, da je letalo bilo nad so¬ vjetskim ozemljem in da ne bo plačala odškodnine ne za letalo ne za letalce. V USA nudi javno mnenje vso svojo oporo ameriški vladi pri nieni mrzli vojni z ZSSR. Ameri¬ ški poslanci in senatorji zahteva¬ jo naj odločnejše ukrepe proti ZS SR ter so padli tudi predlogi, da nar bi v USA aretirali 10 sovjet¬ skih častnikov kot talce za 10 a- meriških letalcev, dokler le-teh ZSSR ne bi vrnila živih ali mrtvih. Senator Vinson je označil sovjet¬ ski napad kot “brezvestno moril¬ sko dejanje, ki ga je sovjetska vlada odlikovala.” Buenos Aires, 27. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Med rdečo Kitajsko in Moskvo je bila podpisana trg. pogodba. Rdeči Kitajci so zasedli že skoraj ves otok Hainan; nac. čete so bile prepuš¬ čene same sebi. ★ Trygve Lie je odpotoval na ‘mirovno potovanje po Evropi’, ki se bo zaklju¬ čilo, ako Moskva na to pristane, z ‘mi¬ rovnim obiskom’ v Moskvi. ★ Severoameriška demokratska stranka bo imela od 13. do 15. maja t. 1. veliko zborovanje, slično onemu, ki ga je ime¬ la 1. 1948. v Filadelfiji. Na zborovanju bodo razpravljali o vseh notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih ter se ga bo udeležilo 14 guvernerjev in 145 po¬ slancev. Na zborovanju bo imel velik govor tudi predsednik Truman. ★ Predsednik Truman je v sporazumu z zun. ministrom Achesonom objavil na¬ črt za sprožitev splošne “kampanje res¬ nice”, ki naj bi zajela ves svobodni svet ter prodrla v države za železno zaveso. S to kampanjo namerava USA doka¬ zati svetu, da “ne namerava iti v vojno drugače, kakor le za obrambo resnice in svobode.” V govoru pred člani “Seve- roameriške časnikarske zveze” je Tru¬ man poudaril, da “je treba zdaj bolj kot kdaj prej obveščati svet o dogodkih v pravi luči, v luči resnice, ker svobodi celega sveta grozijo sile imperialistič¬ nega komunizma. Smo v borbi, ki pre¬ sega po jakosti vse svetovne borbe zgo¬ dovine. Propaganda je sredstvo, ki se ga komunizem poslužuje kot enega svo¬ jih najmočnejših orožij. Ta kom. pro¬ paganda z lažjo in zvijačo hoče zasuž¬ njiti svet in ga podrediti najhujši dik¬ taturi, kar jih je kdaj obstojalo. To pro¬ pagando je mogoče premagati samo z resnico.” ★ Ameriški zun. minister Acheson je na časnikarski konferenci izjavil, da svet sicer ne drvi v vso naglico v oborožen spopad, da pa je položaj silno težak in brezupen po zadnjih sovjetskih dejanjih in izjavah. Po njegovi izjavi šo kritične točke sedanjega položaja naslednje: 1. sestre¬ litev ameriškega letala nad Baltikom in odklonilno zadržanje ZSSR v zvezi s tem incidentom; 2. sovjetska nota o dozvedni krštivi italijanske mirovne po¬ godbe zaradi zadrževanja ameriških in britanskih čet v Trstu; 3. nove sovjet¬ ske zahteve o reviziji Montreux-ske po¬ godbe o turški suverenosti nad darda- nelskimi ožinami; 4. sovjetska grožnja o vkorakanju nemške komunistične mla¬ dine v maju v zahodne cone Berlina; 5. praganjanje ameriških državljanov v Čehoslovaški. Vsi ti dogodki zaostrujejo položaj vsak dan bolj ter je mrzla vojna prišla do viška. USA bo v danem trenutku za¬ radi tega prisiljena uporabiti tudi voja¬ ško silo za zaščito lastne varnosti in svobode ogroženih držav, članic atlant¬ skega pakta. ★ V USA je v torek 11.000 delavcev pri Western Electric Company stopilo v šest tedensko stavko, ker so propadla pogajanja med sindikatom in družbo. V sredo se je delavcem pridružilo tudi 240.000 telefonskih uradnikov ter je ta¬ ko stavka zajela 43 ameriških držav. + Iz neznanih vzrokov je izbruhnil ve¬ lik požar v atomskih laboratorijih v Berkeleyu v Kaliforniji. Požar se je posrečilo zadušiti, tako da je velikanski ciklotron (9 milijonov dolarjev) ostal nedotaknjen. Policijske oblasti so uved¬ le preiskavo, ne dajo pa nobenega po¬ jasnila. ★ Amer. obrambni minister Johnson je izjavil, da bo zahteval povečanje vojne¬ ga proračuna, če bodo to zahtevali šefi štabov ameriške oborožene sile. Sedanji proračun znaša 13 milijard 911,127.000 dolarjev, ter bi ga bilo treba po Eisen- howerjevem mnenju zvečati še za 500 i milijonov dolarjev, za čim večjo okre¬ pitev Aljaske in nabavo večjega števila vojaških letal. ★ Bolivijska policija je ujela nekega so¬ vjetskega vohuna, ki ga je poslal Ko- minform v Brazilijo, od koder se je po¬ skušal vtihotapiti v Bolivijo. Komunis¬ tično stranko je zaradi pripravljanja upora prepovedala. ★ USA namerava podaljšati gospodar¬ sko pomoč zahodni Evropi po preteku Marshallovega, načrta preko finančnega sodelovanja z Evropsko finančno unijo, o kateri so razpravljali na zasedanju ev¬ ropske Organizacije za gospodarsko so¬ delovanje. To bo tudi eno . od glavnih vprašanj, o katerem bodo razpravljali zunanji ministri USA, Anglije in Fran¬ cije na zasedanju, ki se bo pričelo 8. ma¬ ja, t. 1. ARGENTINA Predsednik general Juan D. Pe¬ ron je pred dnevi sprejel ravnatelja radijske družbe Record dr. Layr-a iz Sao Paula v Braziliji. Odgovarjal mu je na številka postavljena vprašanja, ki so se nanašala na veliko obnovit¬ veno delo v Argentini pod sedanjo vlado. V svojem odgovoru je pred¬ sednik general Peron med drugim o- menjal velike napore za zboljšanje poljedelstva z graditvijo velikan¬ skih naprav. Z velikim jezom pri Nihuilu so občutno razširili površino rodovitne zemlje v mendoški provin¬ ci, kjer se je pridelek grozdja v zad¬ njih treh letih zvečal za 30%, pri¬ delek oliv se je podvojil, pridelek pa¬ radižnikov pa je letos samo v tem kraju dosegel količino 50.000. Nova trgovinska pogodba za uvoz banan iz Brazilije v Argentino bo dala možnosti za še tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama, ker se njuni gospodarstvi dopolnju¬ jeta. Glede nadalnjih odnosov med Argentino in Brazilijo je pa pred¬ sednik general Peron naglasil, da sta Argentina in Brazilija pozvani, da medseboj prijateljsko združeni v tem delu Amerike zagotovita bodočnost narodom pred sedanjo nevarnostjo, ki grozi svetu. Brazilskim delavcem je pa poslal svoje iskrene pozdrave. V Buenos Airesu so vodstva Sale¬ zijanskih kolegijev priredila veliko proslavo v čast biv. salez. gojenca BI. Dominga Savia. Glavna prosla¬ va je bila prejšnji petek v Luna parku. Slavnostno sv. mašo je imel apostolski nuncij Msgr. dr. Fieta, med mašo je igrala vojaška godba. Pod vodstvom svojih ravnateljev in profesorjev je bilo navzočih 12.000 dijakov in dijakinj iz buenosaireških salezijanskih kolegijev. V soboto je pa imel kardinal dr. Copello ponti- fikalno sv. mašo v salezijanski ba¬ ziliki Don Carlos. Omejitev nočnega prometa na pod¬ zemskih železnicah. Od 24. t. m. vo¬ zijo na vseh podzemskih železnicah zadnji vlaki ob delavnikih samo do 1.20 pO polnoči in ne več do treh, kakor do tega dne. Do treh po pol¬ noči bodo vozili vlaki samo ob so¬ botah, nedeljah in pred velikimi pra¬ zniki. V provinci Entre Rios je prejšnjo soboto v prvih dopoldanskih urah divjal ciklon, kateremu je sledilo sil¬ no neurje z viharjem. Ciklon je uni¬ čil več naselij. Zahteval je 4 smrtne žrtve in nad 70 ranjenih. Oblasti so poslale v prizadeto področje prvo pomoč. Iz Buenos Airesa je poslala prvo pomoč v zdravilih, živilih, in oblekah soproga gospoda predsedni¬ ka Maria Eva Peron. Policija v Bs. Airesu je prejšnjo soboto prepovedala nadaljevanje ne¬ prijavljenega zborovanja članic kom. usmerjene organizacije La Union de Mujeres de la Argentina. Nekaj dni prej je pa bil sličen sestanek v ulici Acevedo. Z več dnevno zaporno kaz¬ nijo je bilo kaznovanih 17 udeleženk omenjenega sestanka. General Arturo Bertollo, šef zvez¬ ne policije je v ponedeljek pozval k sebi predstavnike prestolniškega ti¬ ska in jih je opozoril na novo tak¬ tiko, ki so se je začeli posluževati komunisti za pridobivanje nepoučene javnosti. Tako so ženo nekega polic, agenta nagovarjali, naj prosi mest¬ no občino za stojnico za prodajo sa¬ dja pred palačo mestne občine, dru¬ gi so obljubljali perilo za otroke in jo s to pretvero vabili na svoj sesta¬ nek; ko jim ni hotela slepo v vsem slediti, so ji začeli groziti.itd. Vse to so potrdile pred šefom policije in časnikarji žene, ki so jih komunisti hoteli zvabiti v svoje mreže. Šef po¬ licije opozarja prebivalstvo na to najnovejšo prepredeno taktiko komu¬ nistov in naproša vse, naj vsak sli¬ čen poskus kom. propagande takoj prijavijo oblastem. V Buenos Airesu in v notranjosti Argentine je v soboto popoldne na¬ stopilo jesensko deževje. V Capitalu so bili v noči od nedelje na pone¬ deljek močni nalivi, tako, da je bilo več mestnih ulic poplavljenih. Zara¬ di deževja je tudi močno padla tem¬ peratura in se je od prejašnjih 21 — 28 stop. C znižala v ponedeljek na 9 stopinj nasleduje dneve pa še za 5 stopinji, kar so prestolniški dnevniki objavili pod velikim naslovom “Frio!” — Mraz! Buenos Aires, '27. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA POMEN PRVEGA MAJA Prvi maj je praznik dela, praznik de¬ lavnih rok. Mnoge napredne države — med katerimi je tudi republika Argen¬ tina —■ prvemu maju tudi v svoji zako¬ nodaji priznavajo uradni praznični zna¬ čaj, hoteč na ta način pokazati svoje priznanje, spoštovanje in zahvalo mi¬ lijonom poznanih in nepoznanih juna¬ kov javnega ali skritega dela, ki s svo¬ jo prizadevnostjo ohranjujejo in pom- nožujejo blagostanje družbe. Vedno ni bilo tako. Še pred nekaj de¬ setletji je bil prvi maj v mnogih drža¬ vah dan bučnih demonstracij, krvavih izgredov in nemirov, ko je delavstvo zapustilo tovarne, ustavilo stroje, pridr¬ lo iz svojih mračnih bivališč na ulice in trge mest, da v silovitih manifesta¬ cijah pokaže svojo voljo do življenja, da zahteva enakopravnost v družbi, človeka vreden prostor pod soncem. Danes ni vsega tega več- treba. Da¬ nes se delavcu naravnost dvori, pa naj bo od leve ali desne. Danes vsi delo poveličujejo, govori se o pravicah dela, o civilizatomi vlogi dela, celo o misti¬ ki dela. še več: imamo slavospeve na delo, ki mu hočejo izkazati že kar bo¬ žansko češčenje. Delavstvu se danes ni treba boriti iz podzemlja za svoje pravice. Po mno¬ gih državah je delavstvo tisto, ki je po svojih zastopnikih vzelo oblast v roke, tako, da si samo kroji pravico in po¬ stavo. 'Povsod drugod pa je organizira no delavstvo tako močan družabni in politični činitelj, da mimo njega in brez njega, še manj pa proti njemu nobena vlada ne more trajno vladati. Delavstvo ni več brezoblična masa, ni razred raz¬ dedinjenih stanov, delavstvo postaja prvi stan v družbi. Homo faber: človek delavec je tisti, ki mu pojejo slavo. Nje¬ govo delo ni več blago na trgu, ampak državna religija, želja po uživanju se bo sprevrgla v hrepenenje po paradi¬ žu na zemlji, iz samodrštva mamonistič- nega kapitalizma bo družba zdrknila pod gospodarsko diktaturo vsemogočne države, delavec, ki si želi pravice in svo¬ bode bo postal brezpraven nihče pod brezvestno in nečloveško tiranijo parti¬ je. Ravno v naši bobi nam ne manjka zgledov, kako ena socialna revolucija za drugo delovnemu ljudstvu ne prina¬ ša zaželjene enakopravnosti in svobode, ampak suženjstvo in bedo. Narodi, ki so prišli pred tisoč petsto leti na ozemlje starega rimskega ce¬ sarstva, niso prevzeli gnilobe propa¬ dajoče družbe, ampak so postali kristja¬ ni. V tem je bila njih poglavitna zma¬ ga in poroštv.o napredka in trajnosti. Revolucija, ki jo svet danes potrebu¬ je, ja revolucija človeka v njegovem mišljenju, hotenju in življenju. Le pod tem pogojem bo novi red, ki se ozna¬ nja, boljši red od dosedanjega. Potem delavno ljudstvo ne bo suženj ne zaseb¬ nemu, ne državnemu kapitalizmu, ne bo hlapčevalo ne denarnim, ne strankar¬ skim mogotcem. Iz naših duš mora ma¬ terialistično mišljenje in zgolj snovno pojmovanje življenja in njegovih vred¬ not. Iz naših src mora mržnja in sov¬ raštvo do bližnjega, do drugih stanov in razredov. Kajti sovraštvo] ne veže, tem-' več razkraja, na njem ni mogoče gradi¬ ti nove boljše družbe. Po čemer delavstvo najbolj hrepeni, je pravičnost. Da bo novi red boljši od starega mora biti pravičen. Pravi¬ čen v razdelitvi snovnih dobrin; pravi¬ čen v priznanju lastnine kot naravne posledice dela, človekove osebe, njego¬ ve časti in napredka. Pravičen v proiz¬ vodnji, ki naj služi prvenstveno potre- 'bam družbe, ne pa dobičkarstvu, kakor je to dandanes. Pravičen v pravšnem deležu, ki gre delu iz proizvodnje. Od piače mora živeti delavec in njegova družina. Živeti pa ne pomenja le jesti. Živeti pomenja za človeka imeti stre¬ ho in dom, obleko, vzgojo otrok, pres¬ krbo za starost, upravičen dostop do kulturnih dobrin, oddih in prihranek za negotove čase. ‘‘Dežela, v kateri dela¬ vec ne sprejema za življenje primerne plače, živi v stanju greha,” je rekel francoski kardinal Gerlier. Iz socialne pravičnosti raste tudi pra¬ va svoboda. Kolikokrat je delavstvo že umiralo na barikadah za svobodo! Za¬ lo novi red, da bo boljši, ne sme pozna¬ ti ne državnih, ne plemenskih, ne raz¬ rednih totalitarizmov. Prinese naj svo¬ bodo vsem, posebno ponižanim in razža¬ ljenim. V družbi, katere vez sta pravičnost in svoboda, bo tudi ljubezen našla svo¬ je mesto. To je potem res krščanska družba, to je tista družba, ki po našem prepričanju edina more prinesti in za¬ gotoviti boljši red vsem tistim milijo¬ nom, ki še danes čakajo rešitve socialne¬ ga vprašanja in se bore za pravico in svobodo v svetu. To je po naše smisel prvomajskega praznike dela! Pogled na pot, ki jo je delavno ljudstvo prehodilo v boju za priznanje časti, veljave in človeške¬ ga dejanstva, ki je v delo položeno, — in pogled v bodočnost, kako pripraviti novi red, zgrajen na etičnem vrednote¬ nju dela, da bodeta zagotovljena pravič¬ nost in svoboda v družbi. Nam Slovencem v emigraciji je prvi maj še posebna pobuda, da bolj kot si¬ cer premišljujemo o tem, kako v času, ki pride, pripraviti in zgraditi red pra¬ vice, svobode in miru v naši zasužnjeni domovini. (VAN /''!!<. ih 1 Drin Vojaško politični položaj Titove Jugoslavije se mu priznava vrednost in dostojan¬ stvo, bi gre človeku. Kdo bi ne bil vesel napredka, ki ga je delavstvo s svojo zavednostjo in or¬ ganizirano močjo v družbi doseglo! No¬ čemo stati ob strani! Prvič smo tudi mi vsi delavci. Nič več in nič manj! Čast. dela je naša čast, zmaga dela je naša zmaga! Drugič se napredka delavstva veseli¬ mo kot kristjani. Početnik krščanstva, učlovečeni Bog in naš Odrešenik si je za čas svojega bivanja na zemlji izbral poklic ročnega delavca. Tudi njegov krušni oče je bil navaden obrtnik. Kris¬ tus je s svojim zgledom hotel posvetiti stan, ki je delež velike večine človešt¬ va. V Moskvi na Rdečem trgu se blesti napis: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Nobena izvirna modrost! Te iste besede so kristjani mogli brati pri apostolu sv. Pavlu že pred skoraj 2000 leti. Velika zabloda preteklih rodov je bi¬ la, da se je moral delavec tisočletja boriti za enakopraven položaj v družbi. Velika zabloda pravimo, proti socialni pravičnosti, a nič manj proti duhu krščanstva tudi od strani tistih družab¬ nih plasti, ki jih še danes slišimo jadi¬ kovati, da je proti naraščajoči moči delavstva treba rešiti “krščansko druž¬ bo. “Je pa le to resnica, da družba, ki bi se v imenu krščanstva hotela boriti proti delavstvu, nikdar ni bila in tudi danes ni krščanska. To je tista meščan¬ ska družba, ki ni hotela nikdar, ko je imela v rokah oblast, priznati božjih piavic nad družbo. Ki je križ metala .z šol in učila, da med dobrim in zlim ni absolutne razlike in naj bi morala bila le neka osebna zadeva. Ta družba je bila, ki je v svojih spisih in svo¬ jem življenju učila materializem in svobodno uživanje in postavljala le to¬ stranske ideale človeštva. Sedaj, ko se sama čuti ogrožena po zločestih sado¬ vih, ki so jih rodili njeni zablodeli nau¬ ki, pa govori o “obrambi krščanstva,” ki ga je ona sama z vsem svojim de¬ lom in življenjem izpodkopavala. Ne, pozicije gnilega, parazitskega in brezbožnega meščanstva so izgubljene, enako, kakor nekoč stari rimski impe¬ rij ni mogel zdržati navala svojih na¬ rodov, ki so stopili na evropsko pozo- rišče. Neizbežno prihaja novi red, ki bo pripadal junakom dela. Ali bo novi red bolj človeški, pravič¬ nejši, boljši, kakor je ta, ki je v zato¬ nu? Vse zavisi od tega, če bodo ljudje po¬ stali boljši. Bolj ko reforma družabne¬ ga reda, je potrebna reforma človeka. A ko bo delavski stan. ki prihaja na površje, z dedščino po meščanski druž¬ il' prevzel tudi njene zablode: njen ma¬ terializem, njeno hlepenje po uživanju, njen egoizem..., potem bo vse to, kar je dosedaj bilo slabo, postalo le še stok¬ rat slabše. Kajti materializem bo postal V veliki volilni kampaniji za drugi jugoslovanski “parlament” so Tito in njegovi glavni pajdaši, kot n. pr. Moša Pijade, posebno poudarjali potrebo povečanja in zboljšanja jugoslovanske vojske. “Navdušene” volilce so opozarja¬ li, da se bo nova domača industri¬ ja nekaj let morala posvetiti pred¬ vsem izdelovanju modernega oro¬ žja in ostale vojaške opreme. Ista gesla so ponavljali tudi ta mesec ob proglasitvi obvezne pred vojaš¬ ke vzgoje; Tokrat so pa še poseb¬ no naglašali nevarnost petih ko¬ lon v bodoči vojni, predvsem pa v Jugoslaviji (strah pred kominfor- movci). Vsa ta pretirana propa¬ ganda, ki je vodena iz enega šta¬ ba, dovolj jasno dokazuje, da se | Tito prihodnje vojne hoji, oziro¬ ma želi v njej igrati odločilno vlo- ! go, ki naj bi mu učvrstila njegov položaj. Ob prelistavanju velikih časopi¬ sov nam mora pasti v oči dejstvo, da v zadnjih mesecih vsi govore in pišejo samo še v vojaškem izrazo¬ slovju in da je vojaški slovar da¬ nes zavzel prvo mesto v politični igri. Mnogi poklicani in nepoklica¬ ni izražajo svoja mnenja o verjet¬ nosti izbruha novega konflikta, danes so se več ali manj vsi zedi¬ nili v tem, da je nova vojna mo¬ goča, toda ne verjetna. Mi bi rekli, da so znašli recept, da bo volk sit, koza pa cela! Maršal Tito, kot do¬ ber učenec moskovske šole, predo¬ bro ve, da Moskva misli drugače, kajti v moderni vojni ni ravno po¬ trebno, da bi morali grmeti topo¬ vi, ropotati tanki in brneti letala po zraku. Velike politične cilje je namreč mogoče doseči tudi z dru¬ gimi sredstvi kot so: revolucije, neredi, državni udari, grožnje, blo¬ kade itd. Tako je dejansko tretja svetovna vojna že v teku in sedaj samo še čakajo, kdaj ho izrazito vojaška intervencija zadala smrtni udarec nasprotniku in ho tako oro¬ žje legaliziralo dosežene uspehe. Jasno je, da je Titov generalni štab že dobro preštudiral vse mo¬ goče kombinacije, verjetnosti, iz- glede in nevarnosti in je moral že sprejeti odločilne sklepe, ki se za¬ sedaj, kot smo to navedli zgoraj, izražajo v potrebi čim hitrejše spo- polnitve jugoslovanske vojske. In v kake svrhe naj služi ta vojska? OBOROŽENA SILA SOVJETSKIH SATELITOV Jugoslavijo in Tita zanimajo se¬ veda predvsem strategični .proble¬ mi Evrope in delno Sredozemske¬ ga bazena, ki bo brezpogojno vključen v oborožen konflikt pro¬ stovoljno ali prisilno na tej ali drugi strani. Za presojo položaja je predvsem merodajen odnos vo¬ jaških sil obeh strani v danem tre¬ nutku in pa čas, v katerem se lah¬ ko sprožijo odločilne akcije. So¬ vjetska Rusija je sorazmerno da¬ leč od neposrednega evropskega bojišča. “Na licu mesta” pa ima zato svoje satelite, ki so se do da¬ nes že dobro oborožili. Vsi ti sa¬ teliti skupaj razpolagajo trenutno s približno pol drugo milijonsko vojsko , v samih kadrih in še z os¬ mimi oklepnimi divizijami. Tej precej heterogeni sili pa moramo še dodati rusko zasedbeno armado, ki tudi šteje okoli pol milijona mož in ima na razpolago še 6 oklepnih divizij. Potemtakem hi bil Vzhod v stanju, da trenutno, t. j. čez noč sproži dva milijonsko armado, pred katero hi se valilo lJj oklep¬ nih divizij. V enem do dveh ted¬ nih vse te vojaške efektive lahko s splošno mobilizacijo podboje, t. j. povečajo jih na J milijone mož, t. j. ta vojska hi lahko že nastopa¬ la, še predno bi se dvignila v akci¬ jo Sovjetska Rusija s svojo udar¬ no vojaško silo. KAJ PA NA ZAHODU? Ker je Nemčija še izključena iz vsakega sodelovanja, prihajajo v poštev samo latinske in anglosak¬ sonske države. Italija je kot vo¬ jaška sila brezpomembna in bo ta¬ ka ostala tudi pri vsej amerikan- ski vojaški pomoči, čeprav se tru¬ di, da hi pripravila vsaj 10 za bor¬ bo sposobnih divizij. Francija se nehaj a v kaotičnem stanju in je trenutno veliko vprašanje, če bo mogla spraviti skupaj predvideni! 20 modernih divizij. Belgija in Ni¬ zozemska lahko dasta skupaj 10 divizij (brez vojne tradicije) ;■ Švi¬ ca, ki ima dobro vojsko (6 divi¬ zij), želi ostati nevtralna, s Špa¬ nijo postopajo mačehovsko, njena oborožitev je pa tudi zastarela. Portugalska s svojimi 4 divizijami je pa že predaleč v ozadju. Zavez¬ niška zasedbena vojska, ki šteje približno četrt milijona bojevni¬ kov in pomožnega osebja skupaj, je danes bolj policijskega, kakor pa vojaškega značaja, Anglija pa na svojih otokih razpolaga komaj še s 6 do 8 divizijami. Tako bi ves zahodni vojaški aparat lahko raz¬ polagal v najboljšem slučaju na samem terenu in za trenutno ak¬ cijo, če izključimo vsako možnost sabotaže in pasivnega odpora sku¬ paj s približno 50 divizijami, t. j. z enim milijonom bojevnikov, ki bi bi se z mobilizacijo težko podvo¬ jil zaradi popolnega pomanjkanja vojaške opreme. Iz tega površnega računa vidimo, da razpolaga tre¬ nutno Vzhod (in to brez Sovjet¬ ske Zveze) z dvojno številčno pre¬ močjo nad Zahodom in da je tudi v moralnem in fizičnem pogledu prednost na vzhodni strani. Zahod lahko računa na boljši položaj sa¬ mo v materialnem pogledu. Pri tem pa še ne smemo spregledati dejstva, da bi premoč Vzhoda ved¬ no bolj rasla, ker bi lahko iz svo¬ jih dežel vedno črpal še nove efek¬ tive brez čakanja na pristanek raznih političnih strank in struj, kakor bo to slučaj na Zahodu. Po vseh strategičnih načelih smemo računati, da bo v trenutku, ko bo oborožen konflikt postal ne¬ izbežen, vzhodna stran vzela ini¬ ciativo v svoje roke in bo v težnji, da prehiti Zahod, začela splošno ofenzivo proti zahodu s ciljem, da S pomočjo petih kolon, v enem sa¬ mem zaletu pregazi Zahodno Ev¬ ropo in pride čim prej do Atlant¬ ske obale in do obale zahodnega Sredozemskega morja. S pravilno akcijo oklepnih divizij in z zadost¬ no pomočjo petih kolon (sabotaže v lastnih državah) je mogoče ta¬ ko odločilno operacijo izvesti v enem do dveh tednih, to se pravi prej predno bi sploh mogla priti kaka pomoč v Evropo iz Severne Amerike. Hvala Bogu, ne smemo pa vsega gledati tako črno, kajti tukaj pridejo v poštev še bočno le¬ žeče skupine, kakor Grčija s Tur¬ čijo na jugu, Skandinavija na se¬ veru in ne nazadnje še uporaba atomskih bomb. Izgledi na prve uspehe so pa vsekakor daleč večji na vzhodni, kakor pa na zahodni POLOŽAJ TITOVE JUGOSLAVIJE Po svojem vojnogeografskem položaju se nahaja na levem krilu evropske operacijske zone Rusije in tako zapira Sovjetom njihovo tretjo operacijsko smer, ki vodi južno od Alp skozi severno Italijo na zahodno Sredozemsko obalo, medtem, ko bi prvi dve prodirali severno od Alp. Z ozirom na brez¬ pomembno obrambno moč Itali¬ je, je ta smer za vzhodne armade najlažja in najkrajša, pa tudi naj¬ važnejša, ker bi s prihodom na za¬ hodno obalo Sredozemskega morja Sovjeti prestrigli zahodnim zavez¬ nikom pot po tem morju, s tem bi pa resno ogrožali dovoz potrebne vojaške pomoči svoji južni bočni skupini — Grčiji, Turčiji in osta¬ lim zavezniškim državam. In ka¬ kor predstavlja Tito s svojim od¬ ličnim položajem nad vse resno o- viro za bliskovito akcijo Vzhoda, tako bi predstavljal zopet kot za¬ veznik Zahoda dragoceno oporišče za zaščito Sredozemlja in odskočno desko za poznejše protioperacije. In Tito se te svoje strategične vrednosti dobro zaveda. Vsi vemo, da bo z bodočo vojno postavljen na kocko nadaljni ob¬ stoj komunizma, ker komunizem lahko obstoja samo tako dolgo, do¬ kler bo obstojala Sovjetska Zveza. Zato moramo predpostavljati, da bo Sovjetska Rusija pognala v ak¬ cijo vse svoje sile in moči in se ne bo niti najmanj obotavljala, da v svoji začetni poplavi zahodne Ev¬ rope ne bi zajela tudi Jugoslavije, če bi ta, recimo, hotela ostati ne¬ vtralna ali bi se pa celo poskušala nagibati na zahodno stran. Toda uresničenje te želje in potrebe bi povzročilo celo Sovjetski Rusiji, pri vsej njeni premoči, resne pre¬ glavice. kajti njene satelitske voj¬ ske Poljske, Češke in Madžarske bodo do zadnjega moža zaposlene na prvih dveh severnih operacij¬ skih zonah. Bolgarijo in Albanijo bosta vezali Grčija in Turčija in bi tako ostala samo Romunija za kazensko ekspedicijo proti Jugo¬ slaviji. Romunska vojska se pa v nobenem primeru ne more prime¬ rjati z jugoslovansko, še manj je pa mogoče pričakovati, da bi mo¬ Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA Priloga štev. 4. 27. APRILA 1950. Ano del Libertador General San Martin gla pregaziti Jugoslavijo in potem še prodirati dalje skozi Italijo pro¬ ti Franciji. Ker pa to Rusi in tudi Tito dobro vedo, ne bo preostal so¬ vjetom drug izhod, kakor da bodo morali uporabiti za pokoritev Ju¬ goslavije izjemno del svoje lastne aktivne vojske, katero bodo pravo¬ časno zbrali v Romuniji in Ma¬ džarski. Stalno bivališče prej mar¬ šala Tolbuhina ib sedaj maršala Konjeva v jugovzhodndi Evropi menda ne bo daleč od te predpo¬ stavke. In to je tisto, česar se mar¬ šal Tito še preveč boji in kar mu mora služiti kot vodilna ideja pri njegovih političnih kombinacijah . TITO KOT KOMUNIST BO ISKAL ZAVETJE SAMO PRI KOMUNISTIH Tito se predobro zaveda, da ima v lastni hiši še premočno “reakci¬ jo”, ki ni za vporabo v nobeni voj¬ ni. Svoje lastne komunizirane množice pa tudi njegova avtorite¬ ta in njegov “sijaj” ne bi mogla prepričati in navdušiti za vojno proti Rusiji. In to toliko manj, ko obstoja danes že po vsem svetu, kaj pa še le pri sovjetskih sateli¬ tih, neke vrste kompleks inferior¬ nosti v odnosu do Rusije, kakor je obstojal sličen pojav v zadnji voj¬ ni do Nemčije, vse do leta 1942. Torej, kaj mu preostaja? Ohrani¬ ti nevtralnosti ne bo mogel, ker je Rusi ne bodo priznali, niti spošto¬ vali; naslon na zahodne zaveznike bi bil zanj prenevaren in preris- kanten, ker bi ga ta pustil v začet¬ ni dobi vojne na cedilu, ne namer¬ no, ampak že z ozirom na splošno krizo, ki grozi vsej zahodni Evro¬ pi za ta slučaj. Že sam nagon sa¬ moohranitve, brez ozira na vse do¬ sedanje prepire in psovanje, mu bo narekoval, da se bo zopet po¬ vrnil pod okrilje Sovjetske _ Zveze in to seveda pod čim boljšimi po¬ goji. Glavni predpogoj pa je, da bo v danem trenutku vojaško čim močnejši, kajti Sovjeti cenijo pri¬ jateljstvo po številu divizij. Če se mu bo to posrečilo, bo lahko me¬ šetaril in izsiljeval svoje sedanje smrtne sovražnike in ko bo uspel s tem, bo kot njihov zopetni zavez¬ nik in tokrat kot pravi maršal vo¬ dil verjetno zmagoslaven pohod skozi Severno Italijo, kar tudi ni brezpomembna stvar. Če danes Tito s svojimi pomoč¬ niki prepričuje jugoslovanske narode, da se mora država čim bolj in čim prej moderno oboroži¬ ti in je v to svrho treba zaposliti vso domačo industrijo in še povrli tega prosi in išče pomoči in podpo¬ re pri zahodnih “reakcionarnih” državah, potem ta ogromna žrtev pri znani težki gospodarski krizi v državi samo potrjuje dejstvo, da Tito zasleduje jasno določen cilj r v slučaju novega svetovnega kon¬ flikta se vrniti kot izgubljeni sin v objem Sovjetske Rusije, toda ne kot skesanec, ampak kot enako- proven član in ji prinesti v dar čim boljše oboroženo, močno in bo- jaželjno jugoslovansko vojsko, kar pa danes lahko doseže samo s po¬ močjo Amerike. Ne vemo koliko je zahodnim državam na tem, ali bo Titova voj¬ ska boljša ali slabše oborožena, ko se bo vrnila zopet v zbor sovjet¬ skih satelitov. Ne moremo pa predpostavljati, da bi Anglosak- sonci bili toliko naivni, da bi ve¬ rjeli, da bo Tito v slučaju vojne o- stal nevtralen ali celo njim naklo¬ njen. Če danes podpirajo Titov režim, mora to imeti svoje tehtne vzroke, jasno je pa tudi, da z zboljšanjem jugoslovanske težke industrije pomagajo tudi v veliki meri izdelavi onih topov in tankov, ki bodo enkrat še prerodi streljali na njihove divizije in povečevale število njihovih grobov. Kar se pa tiče pomoči v denarju, so pa men¬ da tudi v zmoti, če menijo, da z zlatom natovorjen osel res presko¬ či vsako ograjo. Morebiti; toda one za železno zaveso — gotovo ne! V. V . Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin PROBLEMI SLOVENSKEGA KMETIJSTVA S komunistično revolucijo je sloven¬ sko kmetijstvo začelo svojo novo pot, ki je sicer nekatere razočarala, a je bi¬ la popolnoma taka, kakršno je moral predvidevati poznavalec načel in pro¬ grama komunistične partije. Ne da bi se spuščal v razvoj kmetij¬ ske politike, ki jo je KPJ praktieiralav v petletni dobi svoje oblasti, bi se ome¬ jil le na kratki pregled sedanjega polo¬ žaja, ki ga označuje ena od taktičnih etap “socialistične preobrazbe vasi.’’ “Nova doba,’’ ki sovpada z leti ko¬ munistične diktature, se je začela raz¬ vijati v znamenju borbe za industriali¬ zacijo in podcenjevanja če že ne oma¬ lovaževanja kmetijstva. Komunizem je zaradi svojih ideoloških in političnih na¬ čel oboževalec industrijske proizvod¬ nje. Delavstvo industrijskih podjetij je temeljni element za socializacijo druž¬ be. Vsa ta človeška masa, ki nima dru¬ gih dohodkov kot nagrado za svoje de¬ lo, je zato bistveno odvisna od gospoda¬ rja, ki mu daje delo. Vključena v me¬ hanično proizvodnjo, podvržena delovni kontroli, političnemu nadzorstvu, odvi¬ sna glede stanovanja, prehrane. . ., je popolnoma, čeprav nehote, postavljena kot stroj, ki mu streže KPJ. Politični funkcionarji “trenirajo” to množico, da se bo navadila na spontane reakcije po želji partijskega vodstva. Vklenjena je v tempo proizvodnje; ne more se mu u- makniti, še manj podrediti si ga. Delavstvo je torej zaradi svojega so¬ cialnega in gospodarskega položaja v popolnih rokah partije. Poleg tega je industrijska proizvod¬ nja, “progresivnejša,” sposobna nepre¬ stanega napredka. — Njena vrednost stalno raste, ne v postopici, temveč sko¬ koma. Predstavlja moč države, gospo¬ darsko in politično. Danes je eden naj¬ važnejših elementov civilizacijske ra¬ sti. Pomaga “mehanizirati” človeka, njegovo življenje, oslabiti v njemu du¬ hovne sile, končan. Vsi trije Vstopijo. Teta ima koman¬ do: “Jakec, obleci si boljšo obleko, da greš z menoj, v mesto!” “Zakaj pa sedaj v mesto,” hoče ve¬ deti fant. “K zdravniku moraš, ker ti ni dobro.” “Meni ni nič in nikamor ne grem,” je trmast Jakec. “Kaj pa ti veš. Ubogaj! “Če pa rečem, da mi ni nič. Mislite, da sem res ponorel?” * ‘Oče, mati in teta osupnejo. “Krivdo, da sem se danes tako ob¬ našal, nosiš ti tetka.” “Jaz, zakaj neki?” se čuti nedolžno teta Jedert. Oče in mati radovedno prisluhneta. “Darovala si mi za god knjigo, v ka¬ teri je mnogo pametnih, vmes pa tu¬ di mnogo neumnih nasvetov za vsak¬ danje življenje. Snoči sem bral v knji¬ gi “recept za vedno dobro voljo”. Na¬ svetuje. naj zjutraj, ko vstaneš, se brž oblečeš in umiješ, stopiš pred zrcalo, se nasmehneš in ves dan ohraniš tako "nasmejan obraz. Jaz sem to danes na- reredil, pa je malo manjkalo, da nisem končal v norišnici. “Salamenski trot!” je rekel oče, zalo¬ putnil vrata in odšel. Mati je hvaležno sklenila roke in ve¬ selo pogledala sina. Teti pa je bilo silno nerodno. Zbe¬ gano je gledala iznad očal, ki so se dolgočasila čisto na koncu ošiljenega nosa. Pogledala je na uro in brž našla izgovor, da mora takoj na vlak. Pobra¬ la je svojo kramo in ne da bi se poslo¬ vila. od Jakca, jd odšla. Ko je hitela po podstenju mirno ok¬ na, je stal Jakec za zavesani in se za¬ dovoljno smehljal: “Zbogom, tetka kolegica!” Janko Mernik. in ljubezni, čistosti in greha, molitve in hudobij, Satana in Boga. Čudna zmes, ki v nas pusti dojem demonstva in jas¬ nega veselja, kajti je to tragedija, ki se konča z idilo. To bi bila samo oznaka igre, ki ni vsakdanja igra, temveč po¬ membno delo svetovnega dramatika, ki zdaj dobiva zopet veljavo v svetu. Kdo ne pozna zgodbice o Genovefi Brabantski? Vsi smo jo brali v svoji mladosti v znanih Giontininijevih knji¬ žicah z naslovno podobico plemkinje s sinčkom, ki živi v gozdu s srnami in se sreča s svojim možem-lovcem ? To je ena najstarejših srednjeveštih legend, ki je bila obdelana že stokrat in sto¬ krat. Ta Hebblova prireditev je samo ena verzija, ki ni kakšen misterij o sve¬ ti Genovefi, temveč resnična krvava drama iz srednjega veka o graščakinji, katere mož je odšel na križarsko voj¬ sko, pa jo doma zalezuje in zapeljuje njen varovatelj... Ona pa je zvesta mo¬ žu in Bogu in trpi trpljenje, ki ga ni zaslužila, samo zaradi hudobije drugih. Na koncu je celo zavržena od moža sa¬ mega . . . Toda ves greh se kaznuje sam (shakespearskih smrti je skoraj na ku¬ pe), čistost in zvestoba pa svetlo zasi¬ je v zadnji idili, ki Genovefo naravnost poveliča v svetnico. . . Drama ima vrednost kot literarno de¬ lo znamenitega dramatika Hebbla, kot pesniški prevod Tineta Debeljaka, in kot dramatska ustvaritev režiserja Ma¬ rjana Wilemparta ter igralskega zbora družine Narte Velikonja. SVOBODNA SLOVENIJA NAROČNINA ZA JUŽNO AMERIKO Pri pošiljanju z navadno pošto znaša naročnina in poštnina letna pri enkratnem vplačilu: Argentina m$n. 45.— Ostale južnoameriške države m$n. 50.— Doplačilo za priporočeno pošiljanje (certilicado) 18 pesov letno. Pri pošiljanju z avionsko pošto znaša naročnina in poštnina letno pri enkratnem vplačilu za države: Bolivia, Brasih Chile, Paraguay in Uruguay letno 60 pesov. Za ostale južnoameriške države letno 75 pesov. Doplačilo za priporočeno pošiljanje (certificado)-18 pesov letno. Buenos Aires, 27. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin S V OB O D N A SLOVE NI J A Stran 7. Ilovice iz Slovenije^ Beg iz Titovega “raja”. Iz Borjane v Kobariškem kotu je nedavno pobegnilo j v Italijo 20 oseb. Med temi je bil celo j četovodja Titove vojske. Pač lep dokaz za sedanje razmere pod komunisti. “Ljudska inšpekcija bi rada zvede¬ la...” Pod tem naslovom je ljb. “Slov. Poročevalec” nedavno objavil naslednje vrstice: “V krajevnem ljudskem odboru v Moravčah je sedem bolnikov, ki ima¬ jo predpisano dietično hrano in bolniš¬ ke živilske karte. Že mesec dni se na krajevnem in okrajnem odboru izgovar¬ jajo, da za te bolnike nimajo bolniških kart. Ljudska inšpekcija iz Moravč je posredovala zdaj tu, zdaj tam, po pob- sod brez uspeha. Nazadnje je njen član obiskal naše uredništvo in nas vprašal: Ljudska inšpekcija v Moravčah bi rada zvedela kam naj se obme, da bo za bol¬ nike dobila bolniške karte. Pokazali smo mu “Nabiralnik”. Ali bo zale¬ glo...?” Pa pravijo, kako je vse lepo urejeno v “ljudski oblasti”! V Ljubljani mislijo zaradi velike sta¬ novanjske krize na terenu med Jarško, Žalsko in Kodrovo ulico graditi stano¬ vanjsko naselje 36 enodružinskih hiš in 5 šeststanovanjskih montažnih zgradb. SLOVENCI VOZOM! Od danes naprej lahko izberete pri nas še 14 novih paketov po zelo u- godnih pogojih. Paketi pridejo v Jugoslavijo v 16 dneh. Prejemnik ne plača nobene poštnine. Vsi paketi so zavarovani in zelo dobro zapakirani. Ako želite na zanesljiv, hiter in cenen način pomagati svojim surodnikom in pri- iateljem, se obrnite na SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361. visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. Nr. 01 4.500 gr. riža Razen zgoraj navedenih paketov imamti na izbero naše stalne pakete, prihajajo v Jugoslavijo v času od 2 — 2 in pol meseca 2.250 gr. riža 2.250 gr. sladkorja. , .. . 4.500 gr. riža.. . .. 4.000 gr. pralnega mila 500 gr. toaletnega mila... . i. 4.500 gr. bele moke.. 2.000 gr. surove kave 2.500 gr. sladkorja. U—7 U—8 U—16 U—18 U—21 ki 30.^- 25,— 38 — 30.— 44,— SLOVENCI V ROSARIO: Zglasite se naravnost v naši podružnici v ulici Laprida 956 — T. E. 22-885 (pritličje — desno). COMODORO RIVADAVIA: Obiščite našega zastopnika vsak dan od 6.30 — 7.30, ob sobotah po od 4.30 — 7 ure v restavraciji “ALHAMBRA”, ulica San Martin 501. POZOR! POZOR!: V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO DINARJE! V centrali, kakor tudi v naših podružnicah govorimo slovenski. POŠILJAMO TUDI ZDRAVILA TER STARO IN NOVO BLAGO. Enako naseljo menijo zgraditi v Stoži- i cah pri Ježici, na Črnučah pa razširiti I železniške naprave in tako razpremeni- I ti ljubljansko postajo. Drž. in zadružna pooblaščena podje¬ tja bodo v smislu ministrske odredbe kupovala po vezanih cenah naslednje pridelke: žito, živino, živinske proizvo¬ de, perutnino, jajca, morske ribe, krom¬ pir, fižol, žganje, jedilna rastlinska olja, industrijske rastline, surove kože, volno, sveže svilene kokone, seme kr¬ milnih rastlin, rečne in jezerske ribe,, perje od gosi in rac, suhe gobe in suhi grah, med, sadje in zelenjavo... itd. itd. Kaj je ostalo za prodajo na prostem tr¬ gu po nevezanih cenah, ministrstvo ne omenja. “Kako je to mogoče” se sprašuje gla¬ silo Of v Ljb. in objavlja naslednje zna¬ čilne vrstice za sedanje razmere pod ko¬ munisti doma: “Kljub pismenim, tele¬ fonskim in osebnim ustmenim urgencam gozdni delavci pri gozdni manipulaciji in gozdni upravi Črnomelj do 16. t. m. še vedno niso prejeli živilskih nakaznic za mesec marec. Že zato, da nam ne bi kdo očital melomarnosti, smo prosili za posredovanje naslednje forume: okrajni komite Komunistične partije Slovenije, javno tožilstvo, kontrolno komisijo, o- krajno poverjeništvo za trgovino in l preskrbo, poverjeništvo za delo, Narod¬ no banko v Črnomlju in lesno-industrij- sko podjetje v Straži, razen tega pa še republiški odbor 1 esne zveze, komisijo državne kontrole in ministrstvo za les¬ no industrijo v Ljubljani. Ker so bila vsa ta posredovanja brez uspeha, sta bili gozdna manipulacija in gozdna uprava prisiljeni izdajati delav¬ cem hrano na posebne naloge, ki jih je prejel gozdni magazin. Ne morejo pa delavci kupovat kruha v mestni pekar¬ ni, ki jim ga brez odrezkov ne sme in ne more dati.” Marsikdo v svobodnem svetu, ki ko¬ munizma ne pozna, bi si pri vsem tem tudi zastavil gornje vprašanje. Kdor ga pa pozna, ve, da je pod komunisti vse mogoče in tako tudi splošen nered, v katerega so spravili vso javno upravo. Dokaz, da je temu res tako so prav vr¬ stice, ki jih je napisalo glasilo tega re¬ žima in mu s tem pač izdalo najlepše spričevalo o njegovi nesposobnosti. V Planici je na smuški skakalnici do¬ sege! Janez Polda nov jugoslov rekord. Na treningu je skočil 114 m. “Ulico teme in groze” imenujejo v Šiški v Ljubljani eno od Aljaževih ulic. Edina svetilka, ki jo ta ulica sploh pre¬ more, že najmanj 8 mesecev ne gori. V tej ulici je tudi prostor za parkiranje kamionov mestnega podjetja “Meprom”. Kdor nima dobro razvitega šestega ču¬ ta, si prav lahko v temi razbije nos. Kdor se pa srečno prerine mimo kamio¬ nov, ga lahko kar mimogrede od strahu zadene kap. Nenadoma se namreč v sa¬ motnega potnika zapodi velik ovčjak. Pisec teh vrstic v Slov. Por. se nato z žalostjo v srcu spominja “lepih starih časov” in pravi: “Prej so pri nas pre¬ pevale siničke in kosi, zdaj pa jih ni več. Pregnali so jih z zračno puško, ko so prirejali prave love na pevke.” Da, tako je bilo poprej in še marsikaj lepe¬ ga in pametnega je bilo poprej. Danes pod “ljudsko progresivno demokracijo” TONE IN JAKA Tisto popoldne je bil Jaka spet slabe volje. “Kaj bi ne bil. To je pa že od si¬ le,” je nevoljno odgovoril Tonetu. “Člo¬ vek bi zares rad bil z vsakim Sloven¬ cem kot z lastnim bratom. Kar v uh’ naj me pišejo!” “Ali bi ne bilo dobro preje, da bi ti Urša pogledala, če imaš ušesa čista, da ne bi morda iz tega kaj neljubega na¬ stalo tudi zanjo, ker da dedca ne očedi,” je skušal na smešno obrniti Tone Jako¬ vo nevoljo. “Pa kaj se je vendar zgo¬ dilo?” “Tega sem pa res že sit,” je godrnjal Jaka. “V vlaku sem se našel z dvema novodošlima Slovencema. Po obrazu oba poznam. Tudi vem, da sta nekaj več šol naredila. Toda, to mi pa ni prav, da se kdo tako visoko drži. Kje so se pa vze¬ li? Ko sem ju pozdravil, sta mi komaj odkimala, potem pa me nista smatrala vrednega besede. Morda sta malo bolj učena kot jaz, pa zame sta najprej Slo¬ venca. Vedno sem vesel, kadar se s Slo¬ vencem srečam. Kot košček slovenske zemlje je zame vsak slovenski obraz. Zato me boli, če me tako-le gleda, kot da bi bil jaz konjska figa na cesti. In navsezadnje: če je malo bolj šolan, ali je to njegova zasluga? Če bi mene po¬ slali v šole, bi bil jaz tudi lahko toliko gospod. Šole so plačevali davkoplače¬ valci. Talente je pa vsak prejel v dar od Boga. Torej s čim se morajo pona¬ šati?” je pa tako, kakor to z žalostjo ugotav¬ lja pisec v listu sed. kom. režima v Ljubljani. Vse, ki ne odobravajo sedanjega ko¬ munističnega režima doma, so kom. posl. kandidati pred volitvami proglaša¬ li za “sovražnike ljudskega napredka in sluge imperialističnih grabežljicev in vseh inozemskih vojnih hujskačev”. — Isto ča'sno pa nosilcev komunistične dik¬ tature doma prav nič ne moti, da se ne bi tudi oni sami ponižno klanjali “im¬ perialističnim grabežljivcem”, kakor oni nazivajo Amerikance in zahodne zavez¬ nike sploh, in od njih prejemali dolarje | za reševanje zavoženega gospodarstva doma. Pomanjkanje vina. V Sloveniji, po¬ sebno po mestih, je občutno pomanjka¬ nje tudi vina.. Vino namreč izvažajo, doma pa točijo jabolčnik po 40 dinarjev liter. Obroke sladkorja so znižali za 20 od¬ stotkov. V Ljubljani so ustanovili Visoko teh¬ niško šolo s šestimi fakultetami. Tako se je tehnična fakulteta osamosvojila in postala samostojna visoka šola. Isto¬ časno sta dobili tudi agronomsko- goz¬ darska in teološka fakulteta značaj sa¬ mostojnih fakultet. Ta preosnova viso¬ kega šolstva je v zvezi z novim zako¬ nom o visokih šolah. Na ljubljanskem živilskem trgu so nedavno prodajali češenj 1 kg po 35 din, jajca, komad po 15 din, mast 500 din, suho meso, slanino, .klobase po ce¬ nah v sorazmerju z mastjo, moka 150- 160 din 1 kg., surovo maslo 480-500 din kg, jabolka 30-40 din kg, domači ra- dič 100 din 1 kg, goriški radič 120-140 din 1 kg. “Danes si pa res moder. To si pa že kje bral, ker se zelo učeno sliši,” je od¬ govarjal Tone. “Tudi meni se zdi, da je tako. Samo to bi še jaz pristavil, da stoji pokoncu poleg učenih tudi marsi- kaka puhla glava. Tista dva, ki sta te v "nevoljo spravila, sta nemara tudi od tistih. Pa pusti vsakemu svoje veselje. Bojo že prišli vsi do spoznanja, da tu¬ kaj človek toliko velja, kolikor se v de¬ lu izkaže: Tiste prazne klasove na dol¬ gi slami bo že pampero polomil.” “To že vem. In to se že godi. Saj vi¬ dim,” je pristavil Jaka. “A vseeno me draži tisto, ko slišim: takrat, ko sem bil — pa ti pove nato učen naslov, da se vsi drugi kar odkrijejo. Kaj boš vra¬ ga! Takrat, ko si kupil kravo za konj¬ sko figo!” “Vidiš, Jaka, ta je pa dobra,” se je nasmejal Tone. “Pa bom priložil še jaz eno: Ko smo bili še po campih, tedaj smo eden drugemu videli ne le v usta, temveč tudi v želodec in jetra. Nekaj¬ krat smo se kljub naši revščini na de¬ belo nasmejali na račun tistih, ki žive stalno še v svoji preteklosti. Vedno so iznašli kak okrasek, ki jim je služil me¬ sto masla, da so laže požirali grenki begunski kruhek. Če so prejeli kak pa¬ ket iz Škofijske dobrodelne pišarne, jim je vse drugače teknil potem, ko so se ' pohvalili, da so jim “sam škof. poslali paket.” “Hudnika takega!” je zaklel Jaka to pot po domače in še dosti nedolžno po vrhu.” Pa je res človek budalo. Imaš prav. Človek celo v lastne laži verjame, kot sem bral o onem. ki se je ljudem nalagal, da morje gori. Ko je malo po¬ zneje šel po cesti, je srečal vozove in na vprašanje kam gredo, zvedel: morje go¬ ri, gremo po pečene ribe. —- Potem je pa le res. Verjel je v lastno laž in te¬ kel domov, da tudi on zapreže voz, da ne bodo pečenih rib brez njega pospra¬ vili. Pa to je za pesniške duše, za ka¬ tere je sedaj suša. Od lepih spominov ne bo nihče dolgo živel. Tu pomaga le iznajdljivost in pridnost, ne pa rodov¬ nik, priporočila in slavna preteklost. Poznam nekoga, ki so ga vsi imeli za norca, ko je prišel sem; vsako besedo so mu osmešili. Mož pa je potrpel in delal. Danes ima denar. O milijonih go¬ vore. Če odpre usta, je vsaka njegova beseda modra in veljavna. Ni važno kaj reče, ampak kdo reče.” “Že razumem, kaj hočeš reči,” je po¬ vzel besedo Tone. “Pozabiti moramo kaj smo bili in misliti kaj tu lahko po¬ stanemo s svojo pridnostjo in iznajdlji¬ vostjo. Močna volja in pridne roke nas bodo napravile velike in vredne sloven¬ skega imena, ne pa tista dolgočasna se¬ bična pravljica: ‘Tedaj, ko sem bil..., ko sem bil še..., nekoč, ko sem priha¬ jal skupaj z..., v tistih časih, ko je moj oče imel. . . To so pravljice ruskih emigrantov po prvi svetovni vojni, ki so živeli v Ceki- novem gradu v Ljubljani: Jaz sem bil knez v Rusiji, jaz sem bil general v Rusiji, jaz sem bil guber¬ nator v Rusiji. Pa je pritekel še mali psiček pinč in zabevskal: Jaz sem pa bil bernardinec v Rusiji. HUGO WAST IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM 16 . Deset let potem ob priliki tega prve¬ ga “odgurvaniziranja” človeka, v letu 1963, so se zbrali vsi argentinski uče¬ njaki in neizmerno ljudstva, da prisost¬ vujejo operaciji profesorjev Gourdija in Ivaniševiča, ki sta šla “odgurvanizi- rat” te tri obsojence na smrt in sicer na ogromnem odru, ki so ga postavili na Stalinovem trgu. Kako so vse te množice zadrževale dih, ko je doktor Ivaniševič kljub svo¬ jim sedemdesetim letom še vedno s si¬ gurno roko začel s toplo vodo moči¬ ti tri sklade ledu, v katerem so, kakor v kristalnem toku, čakali trije zamrznjen- ci kakoi trije angelčki, medtem ko je doktor Gourdy spuščal počasi električ¬ ni tok in so trije pomočniki skozi ozke luknjice, ki so jih napravili s cevkami, opazovali prve gibe življenja teh treh nepridipravov, da jim v trenutku vbriz- gnejo v srce injekcijo klorohidrata, ali Pa kam drugam sluzaste hormone, ki— P° računih iznajditeljev — lahko tem zvenelim telesom vrnejo življenje in jih napravijo sveže . kakor solato in dobro razpoložene za nove hudobije! V hipu so se ti trije zločinci zače¬ li buditi in zehati in je eden izmed njih, še ne dovolj zbujen in ves zaspan, za¬ prosil za kozarec žganja; dali so mu ga, toda, kakor da so mu dali močno količino strupa, je fant strahotno kih¬ nil in ostal nepremično stegnjen na mokri operacijski mizi. To je pomenilo, da se je alkohol izka¬ zal kot ubijajoče sredstvo pri “desgur- divaniziranju”; vsaj v prvih trenutkih povrnitve človeka v življenje. Drugima dvema so dali samo vodo z limono, da so jim “omočili” tkivo, precej suho; prišla sta takoj k zavesti, k svoji “črni zavesti”, od prej, in sta z veseljem začela nanovo živeti. Od tega dne naprej jih je bilo mnogo, ki so se dali po svoji lastni volji "gur- divanizirati.” Ta iznajdba je bila predvsem zamišlje¬ na za vporabo politikom, ki so izgubili svoj vpliv in jim je bilo svetovati nekaj časa počitka, dokler se ne- sprerriene razmere in ne pade njim sovražni re¬ žim. Vsakokrat, kadar je bil izvoljen hov predsednik države, ali nov guverner ka¬ terekoli province, je prišla kopica “gur- divanizaeij” za razdobje štirih do šestih let, rok, katerega so pogoreli politiki smatrali za zadostnega, da bo rehabiliti¬ rana njihova osebnost. Mnogim se je to posrečilo, kajti nič bolj ne dvigne važnosti politiku, kakor če več let niti ne migne s prstom. Zgodilo se je pa, da so nekatere teh “razočarancev” in “trdih pesimistov,” ki so se dali “gurdiVanizirati” za vso dobo vladanja novega predsednika, to je za šest let, njihovi zvesti pristaši proti njihovi izrecni volji prej rešili “ledenega kruha,” že po preteku dveh, treh. štirih let, pokropivši jih z vrelo vodo predčasno, z željo seveda, da prevzamejo spet vodstvo svoje stranke. Bil je tudi primer, da se je tak nadut človek odločil iti za nekaj časa poči¬ vat, da bo svet pogrešal njegovo neude¬ ležbo v življenju in se bo zbudil v novo življenje z vso večjo važnostjo in po¬ membnostjo; toda, ko so ga “desgurdi- vanizirali,” se je povrnil domov, ali nihče se ga ni več spominjal in pomenil je manj kot poprej, ko je ležal na “hladnem.” Ker zdravnika prof. Gourdy in prof. Ivaniševič nista zase ohranila tajnosti svoje iznajdbe, se je naglo razvila iz nje trgovina; ustanavljala so se podje¬ tja po vsem svetu, kjer so za letni pri¬ spevek ohranjali to zledenelo človeško ličinko v ledu pod pogoji, da jo zopet zbude v življenje. Zgodilo pa se je tudi, da je medtem, ko so ti počitki bili dolgoročni in so trupla spala, taka družba za “gurdiva- niziranje” bankrotirala, ravnatelji so zbežali in ti ubožci v ledu so ostali po¬ zabljeni za vedno. Tudi si moral biti zelo zaupljiv, če si mislil, da te bodo tvoji dediči po tri¬ desetih, štiridesetih letih z veseljem poklicali nazaj v življenje, da bi se la¬ hko pogovarjali s teboj in ti seveda vrnili tvoje premoženje. Več razlogov so imeli ti dediči, da se takšen človek ni “desgurdivaniziral,” kajti zopetna prikazen starega očeta bi v takih pri¬ merih njegove pravnuke im vnuke spra¬ vila v zadrege vseh vrst. Zato se je več kot eden tak pravnuk zgovoril s podjetjem in ga podkupil, da je preki¬ nil električni tok in pustil zaspati na¬ videz mrtvega, da je bil v resnici bolj mrtev, kakor mamut v večnem ledu. Morala je poseči vmes vlada in stro¬ go nadzirati taka podjetja, da je “gur- divanizirani” človek res lahko prespal svojo dobo' in se v določenem roku spet prebudil v življenje. Ker pa je ta postopek veljal mnogo, zlasti na dolgi rok, so se “gurdivani- zirali” lahko samo bogati, ki so lahko jamčili za plačevanje letnega prispev¬ ka za vso dobo bivanja “v ledu”. Razumljivo, da je tako podjetje nale¬ telo na veliki odpor pri bodočih dedičih takega bogataša, ki bi rad odložil svo¬ jo smrt ne glede nanje, ki bi morali za¬ to svoje življenje preživljati v bedi, kajti nekega dne bi se njihov “ded” zo¬ pet zbudil mlad in življenja željan, ka¬ kor v svojih mladih letih; celo mlajši, kot bi bili oni sami. To je 'povzročalo prepire in nesloge, za kar so se ustanovile posebne zavaro¬ valnice, ki so se obvezale plačevati ta¬ kim dedičem rente v višini, ki bi jih ve¬ rjetno dobivali, če bi bil zadevni mrt¬ vec res mrtev; potem pa, ko bi se mrtvec prebudil, bi mu seveda vrnili njegovo imetje, toda odračunali bi od njega vsa izplačila, ki jih je zavaroval¬ nica izplačala zavarovanim dedičem. S tem so se sicer potišali protesti dedi¬ čev, niso se pa zmanjšale skrbi, ki so jih imeli, ko so čutili, da se starajo ob renti, ki se bo nehala, kakor hitro se bo prebudil njihov ded ali babica iz le¬ dene skrinjice svež in pripravljen žive¬ ti veselo še dolga leta. Tako se je dal 1. 1970. “gurdivanizi- rati’ Tudi Rahab in ded, oni bogati Za- harija Blumen (oseba iz “Zlata večne¬ ga Juda,” opomba prevajalca) za tride¬ set let. Imel je sedemdeset let in se je vrgel tako v spanje do leta 2.000. Med njegovimi brezštevilnimi podje¬ tji v tako dolgem življenju, mu je bilo pred vsem eno v največje veselje: “Ti¬ soč zelenih vrat.” Nekega dne je videl Buenos Aires, kako se je odprla majhna trgovinica z zelenimi vrati. Prodajala je vse vrste stvari. Ni bilo koristne stvari katere Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Slovenci v Argentini OSEBNE NOVICE Buenos Aires, 26. aprila. Poroke. Poročila sta se g. Boris Pav- šer, dirigent slovenskega cerkvenega pevskega zbora v San Martinu in gdč. Ivanka Terpin. — V Villi Devoto se je poročil 15 aprila Rudolf Ravbar iz Re- pentabra. Nevesta je Aurelija Škrk, ro¬ jena na Krasu. •— Pri sv. Rozi sta se poročila Andrijana Kenda in Anton Gregorčič, oba od Tolmina. -—■ V Trope- zonu bo 29 aprila poroka Lidije Vehar. Ženin je Marcos Terruel. Mladim parom naše iskrene čestitke! V soboto 22. aprila ob osmih zvečer je pa bila v župni cerkvi Santo Cristo v Lanus Este slovenska poroka. Pred oltar sta stopila g. Jože Mateljan in gdč. Katica Saki. Poročni obred je o- pravil g. Janez Markič, kaplan pri San¬ to Cristo, za priči sta pa bila g. Franc Mekiš in ga. Marija Balažič. Med po¬ roko je lepo prepeval moški zbor iz Ave- Ilanede, saj je bila nevesta več let pev¬ ka pri avellanedskem mešanem zboru ter agilna društvena delavka. K poroki in svatbi se je zbralo ogromno — nad dvesto — ženinovih in nevestinih roja¬ kov in znancev. Vsi vodilni člani dru¬ štva “Slovenska krajina” so spremili gdč. Katico k poroki. Mladim parom na¬ še iskrene čestitke! G. Kolman Kisilak, duhovnik Božje Previdnosti — ustanove Don Oriona, deluje sedaj zopet v Argentini kot pro¬ fesor bogoslovja tega reda v Claypole. Na tem bogoslovju je deloval tudi pred svojo premestitvijo v Floresto v Uru- guay. Po svoji vrnitvi v Argentino bo sedaj lahko zopet na razpolago svojim ožjim rojakom Prekmurcem. Družinska sreča. V družini Jakoba in Marije Mlinar v San Luisu se je na Ve¬ liki petek petim sestricam pridružil še bratec, ki bo pri krstu dobil ime Filip- Jakob. Srečnim staršem in njunim hčer¬ kam naše tople čestitke. OB KONCU SEZONE Bariloche, 17.IV. Po Veliki noči je naval turistov po¬ jenjal. Tudi vreme se je začelo malo ki¬ sati, čeprav imamo tu in tam še prav lepe dneve. Po grebenih Lopeza je že nekaj svežega snega, a le za napoto ple¬ DABILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P A N E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 zalcem, za smučanje ga je dosti prema¬ lo. Za Veliki teden sta nas obiskala pred¬ sednik republike in njegova gospa. Na velikonočno nedeljo sta govorila na glavnem trgu (Plaza Civica) in vsi tu¬ kajšnji Slovenci smo ju šli poslušat. Zbog številnih mrzlih in deževnih dni na stavbah ni več posebno prijetno in tisti fantje, ki so prišli sem. doli samo na sezonsko delo, so se spet vrnili v Buenos Aires. Vsi so lepo zaslužili, a tudi pošteno delali, če so odnesli vsak nekaj tisočakov v treh, štirih mesecih, je to morda le srečen slučaj in zaslu¬ žek na otoku Huemul je bil verjetno le izjemna prilika. To omenjam zaradi te- g,a, da ne bo kdo nesmiselno sklepal, da v Barilochah denar kar z neba leti. V turističnem pogledu se tudi zaklju¬ čuje poletna sezona. Z uspehi smo leh- ko zadovoljni, posebno če uspoštevamo dejstvo, da slovenski turisti v Patago¬ niji nimamo tako rekoč nobene plezalne opreme. Slišim, da so nekateri prine¬ sli iž Avstrije s seboj vrvi, kline in po¬ dobno ropotijo. Ker v Buenos Airesu teh priprav nimajo kaj rabiti — razen če bi hoteli plezati na nebotičnik v Re- tiru — se prav lepo priporočamo, da nam opremo prodajo ali posodijo. Po¬ tem ne bomo več odvisni od dobre volje vodnikov, in drugih redkih srečnežev, ki posedujejo dragocene planinske pripra¬ ve. Letošnja “Memoria” bariloškega pla¬ ninskega društva je prva argentinska publikacija, ki v polni meri prikazuje uspehe naših smučarjev v smuškem te¬ ku. Poudarja, da se je prvič dvignila ta športna panoga v argentinski smučar¬ ski zgodovini na svetovno višino in u- gotavlja, da je Jermanov čas le za ne¬ kaj minut slabši od olimpijskega in sve¬ tovnega rekorda. In da ne bom vedno govoril le o špor¬ tu, naj omenim še, da je preteklo nede¬ ljo madžarski tenorist in violinčelist Farkaš priredil v tukajšnjem “Salon de Actos” lepo uspel koncert in da ga je na klavirju spremljal naš rojak Fric Omerzu. Dvorana je bila polna in kon¬ cert bo ponovljen prihodnjo nedeljo. Za zabavo povem tudi, da smo iz ne¬ kega pisma v Capitalu izvedeli, da ima¬ mo tu doli kače, mušice, strahotno vla¬ go in da vlada splošno pomanjkanje vseh potrebnih predmetov. Manjkajo le še Indijanci in škalpiranje... VA Yse vrste POHIŠTVA po tovarniških cenah dobite samo v slovenski izdelovalnici Mu ebleria “CARPINTEItOS UNIDOS” Ayacucho 369 SAN ANDRES, F.C.N.G.B.M. Slovenski Izseljenski Oder Velika dvorana SAN JOSE, AZCUENAGA 154 NEDELJA, 21. MAJA ob petih popoldne Pri belem honjičhu Režija: J. Špeh Dirigent: B. Pavšer Scena: V. Petkovšek se tu ne bi dobilo. Od najbolj navadne¬ ga glavnika do ure tvrdke Patek Philip- pe; od pletilne igle do razkošne poroč¬ ne obleke. Pri vhodu v trgovino je bil izvesek, na katerem se je bralo: “Tisoč zelenih vrat. Štev. 1.” Mesec dni pozneje je že delovalo dvaj¬ set takih zelenih vrat po različnih bue- nosaireških predmestjih. Eno leto po¬ zneje jih je bilo že sto. Naravno, da so v predmestju, kjer se je odprla nova štev. Zelenih vrat, pod¬ pirana po največjem bančnem podjetju vse Južne Amerike, propadle vse podob¬ ne manjše trgovine. Po petindvajsetih letih so bile že v vseh argentinskih mestih odprte take trgovine in najmanj deset tisoč kon¬ kurenčnih trgovin je zato moralo pro¬ pasti. Toda Zaharija Blumen, genialni iznajditelj te vrste trgovin, ne bi mo¬ gel videti vsega čuda, kot si ga je za¬ mislil. Res je, da bi mogel vložiti v podje¬ tje še stotine milijonov, da bi pospešil ustvaritev svoje zamisli in pognal 'ta strahotni stroj v pohod, ki naj bi zgne¬ tel pod sabo vse nasprotnike, kakor zgnete vojni tank ubogo miš na njivi; toda Zaharija Blumen ni bil človek, ki bi spreminjal svoje načrte, katere je za¬ mislil z natančnostjo stratega, ki zasle¬ duje potek bitke na polju. Trgovina je bila zanj boljno polje in njegovi mili¬ DRUŠTVENI OGLASNIK SLOVENCI PO SVETU Članske legitimacije. Društvo Sloven¬ cev opozarja ponovno vse članice in člane, naj si oskrbe članske legitimaci¬ je. Vsak naj v društveno pisarno pri¬ nese po dve fotografiji v velikosti 4x4. Na hrbtni strani fotografij naj napise svoje ime in priimek in številko cedu- le. Legitimacije stane S 1. V pisarni Društva Slovencev so na prodaj letošnje knjige celovške “Druž¬ be Sv. Mohorja”. Koledar za 1. 1950, Večernice s povestjo “Puntar Matjaž in molitvenik “Jezus dobri pastir”. Knjige stanejo $ 19. Lahko pa kupite tudi posamezne knjige. Prav tako lahko dobite leposlovne knjige-iz založbe Koroške Kronike. Pri¬ kupne domače povesti in prelep album Slovenske Koroške. Knjig je le še ne¬ kaj izvodov, zato pohitite! Knjižnica Društva Slovencev je od¬ prta vsako soboto popoldne in v nede¬ ljo dopoldne. Nastopili so jesenski ve¬ čeri, ko je branje lepih povesti prav prijetno. Zato obiščite društveno knjiž¬ nico! SPREMEMBE PRI POŠILJANJU PAKETOV NARAVNOST IZ ARGENTINE Sedaj se lahko prošnje za dovoljenje vlože le med 11. in 16. uro, in sicer pri okencu 9, čez kake 3 minute pa se že morejo dovoljenja dvigniti pri oken¬ cu 10. CERKVEN! OGLASNIK SPORED VSESLOVENSKEGA ROMANJA V LUJAN 14. MAJA: ob 7.15 odhod s slov. romarskim vlakom s Plaza Miserere (Once), zgornji do- lodvor; ob 7.42 odhod z železniške pos¬ taje v Ramos Meji ji; ob 9.05 prihod na končno postajo: Basilica; ob 10 maša s pridigo in skupnim obhajilom; ob 11.15 stanovski shodi za starše, dekleta in fante posebej; ob 12 do 4. opoldanski odmor; ob 4. procesija, pete litanije in zaključek; ob 6.35 odhod z romarskim vlakom; ob 8.10 prihod v Ramos Meji¬ jo; ob 8.35 prihod na Plaza Miserere. Čim prej si nabavite vozne listke za skupni slovenski romarski vlak. Pover¬ jeniki “Oznanila” so vam jih že ponu¬ dili. Navedemo zato samo naslove ne¬ katerih starih znancev, pri katerih tudi morete dobiti vozovnice: ga. Katarina Cotič, Francisco Beiro 5388, Capital, ga. Marija Grežar, c. Republiquetas 5116, Capital, č. g. Janez Hladnik, Pasco 431, Cap., ga. Marija Kumar, Avellaneda, g. Franc Lakner, Warnes 2215, dto. 2, Capital, g. Lojze Šeruga, Santiago del Estero 1932, Avellaneda, g. Anton živec, Avda. Francisco Bei¬ ro 2559, Santos Lugares. Vozne listke boste dobili tudi na kra¬ jih skupne slovenske službe božje. Prost vstop v vlak imajo otroci do 5 let; vsak nad 5 let stari potnik mora imeti celo karto. joni so se gibali po njem kakor regi¬ menti pod poveljstvom generala. Ker je predvideval, da bo umrl s pe¬ tinosemdesetimi leti, to je deset let prej, kakor bi po računih bilo treba odpre¬ ti “Zelena vrata, štev. 1.000”, je skle¬ nil, da se bo do tega časa dal “gurdiva- nizirati.” Zaprl bo oči in odprl jih bo čez tri¬ deset let, tedaj, ko bo tisoč njegovih podjetij dalo sto tisoč milijonov dobič¬ ka vsako leto - in ga bo napravilo za kralja vse trgovine v republiki! Težava je bila samo v tem, dobiti ko¬ ga, ki bo ta čas zavaroval njegove de¬ diče za to kolosalno rento, ki bi jim pripadala, če bi slučajno resnično umrl v ledu. Ker ni bilo v državi, niti na svetu ni¬ kogar, ki bi bil sposoben prevzeti te obveznosti, je ustanovil sam tako druž¬ bo s 500 milijoni kapitala. Pet magna¬ tov — njegovih prijateljev — je ustva¬ rilo njegov načrt. Kupili so od vlade ogromno zapuščeno posestvo, ki je bi¬ lo v kraju, imenovamem El Palomar, in od tam je šla v svet reklama, ki je zajela kliente vseh narodov. Argentina je bila vsled svoje pamet¬ ne in plemenite zakonodaje idealno po¬ lje za velike trgovine, ki bi v drugih delih sveta delovale manj svobodno. In tako se je nekega dne Zaharija Blumen vlegel v hrastovo krsto, kate¬ ri je nato neki proces odvzel vso barvo' in jo razsvetlil, da se je blestela kot kristal iz kamena; popil je kozarec šam¬ panjca ter mirno zaspal z nasmehom ob lahkem sklopu dveh električnih žic, ki sta mu bili pritrjeni na obeh koncih nog. Nato so ga potisnili v eno izmed tisoč odprtin, postavljenih kakor satje v starem poslopju ter ga tako pustili na častnem prostoru. Mnogo starcev je zavidalo njegovo- Usodo, toda niso ga mogli posnemati, kajti niso bili dovolj bogati, da bi pla¬ čevali letne prispevke družbi. “Kakšne stvari misli, da bo videl ta nepridiprav v letu 2000!’’ so rekli ti¬ sti, ki so mu zavidali. “Videl bo Anti¬ krista in bo seveda postal takoj njegov zaveznik. Postal bo minister financ, kajti Buenos Aires bo v letu 2000 pre¬ stolnica Antikristova!” Rahab je poznala dobro vso to zgod¬ bo. Stari Zaharija Blumen lahko spi ali pa se zbudi, kadar hoče, kajti njena mati bo v letu 1990 imela dvakrat več milijonov kakor pa jih je kdaj koli mo¬ gel šteti stari Zaharija Blumen, ki se je vlegel “na hladno” pred iznajdbo razbitja žlahtnih snovi. Razložili smo že, na kakšen način je ta mogočna iz¬ najdba odkrivala vrednost žlahtnih ko¬ vin, katere so njeni prejšnji posestniki tako omalovažujoče zavrgli. Gospa Hilda je imela dober nos in je zbpala na tone tega zlata, ki je bilo tedaj brez vrednosti, kajti vlade vse¬ ga sveta so se ga odrekle in je imelo vrednost salovca ali mila. AVSTRALIJA KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE V AVSTRALIJI St. Marys, v začetku aprila. Po dolgem in težkem pričakovanju ! sem končno le prejel tako zaželene Ko- j ledarje Svobodne Slovenije, katere sem ! takoj razposlal na vse strani Avstrali- i je. Kakšno veselje ste napravili ljudem s tem lepim darom, Vam pač ne morem popisati! Toliko v naglici. Mnogo lepih : pozdravov Gorazd J. Č. Mallala, 13. aprila. Hvala lepa za Vaše pismo z dne 30. marca in za izvršeno poizvedbo za mo¬ jim bratom. Sedaj sem zvedel, da so ga komunisti pred letom dni ubili na meji. Tu v Adelaide nas je že precej Sloven¬ cev. V glavnem smo fantje. Nas je pa še vedno premalo, da bi lahko kaj za- SILNO NEURJE V CORDOBSKI OKOLICI Centro Urbano, 16. aprila. Prijatelj lista nam piše: Star sem 45 let in sem že marsikaj doživel, toda takšnega neurja, kakor smo ga imeli včeraj, popoldne pa še ne. Nebo se je pokrilo z nizkimi, črnimi oblaki, tako, da je nastala skoro tema. Kmalu je za¬ čela padati redka toča, debela kot jaj¬ ca, nato pa gosta. Debela je bila kot orehi in je padala celo uro. Vmes je divjal veter, stalno se je bliskalo in gr¬ melo, kakor, da se bliža sodnji dan. Po j vsej okolici je hrumelo, kakor da bi bilo ne vem koliko težkih letal v zra¬ ku, toča je pa silovito bila naokoli. Na¬ to je pa lilo kakor iz škafa. Cesta je bila zalita z vodo kot reka, in je. drvela s silno močjo dalje. Mi smo še vedno tu. Vsi smo zdravi in zadovoljni. Nam je dobro. Vse Vas lepo pozdravljam — Matevž Jenko. Kapela v hiralnici na Avellanedi, kjer je vsako nedeljo tudi slovenska maša bo imela to nedeljo žegnanje na praznik svojega patrona sv. Benedikta Jožefa Cotolengo. Slovesno ,mašo bo imel avellanedski župnik ob desetih. Zato bo ta dan slov. maša odpadla. Po¬ poldne bo slovesna procesija, katere se bomo udeležili tudi Slovenci z zastavo. Po procesiji pa bo spominska proslava od desetletnici blažene smrti ustanovi¬ telja reda Božje Previdnosti Don Orio¬ ne, ki je ustanovitelj tudi avellanedske hiralnice. Don Orione je ob začetku dal svoj blagoslov tudi slov. službi božji na Avellanedi. Šmarnice. V cerkvi Santa Faz bo 7. maja majniška pobožnost ob štirih po¬ poldne. čeli. N. pr. s kakšnim društvom, kakor ag imate Vi v Argentini. Tega si žal ne moremo privoščiti, ker smo tako zelo raztreseni po celi Avstraliji. Največ na¬ ših družin živi v Melbourne. Nekateri naši ljudje so se že kar lepo osamosvo¬ jili. Imajo že svoja stanovanja, nekate¬ ri so si pa kupili že tudi zemljišča. Vreme imamo v Južni Avstraliji lepo. Ponoči je kar hladno. Drugače je pa ze¬ lo mrtvo. Tudi v cerkvi so samo tihe maše in brez petja. Sprejmite najprisr- čnejše pozdrave. L. M. DOBER TEK NEDELJA: Kosilo: vranični zvitek v juhi, sočna pečenka z zelenjavami, pe¬ čen krompir, mešana solata, buhteljni, kompot, črna kava; večerja: mrzla pe¬ čenka, solata, buhteljni, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: golaževa ju¬ ha, beli žganci, sir, sadje; večerja: se¬ sekljani zrezki, krompirjeva solata, čaj. TOREK: Kosilo: goveja juha z rižem, govedina, ohrovtova prikuha, pražen krompir, palačinke s sirovim nadevom; večerja: prašičja glava s hrenom, bela kava. SREDA: Kosilo: telečja ragu-juha, zrezki z jajci, krompirjev pure, solata, sadje; večerja: paprikaš z žličniki, ja¬ bolčni kompot. ČETRTEK: Kosilo: krompirjev nara¬ stek z gnjatjo, ocvrti zrezki, dušen krompir, solata, črna kava; večerja: go¬ bova obara, dušen riž, sadje. PETEK: Kosilo: zelenjavna juha, o- rehovi štruklji; večerja: makaroni s parmezanom, solata, kompot. SOBOTA: Kosilo: grahova juha, sar¬ ma iz svežega zelja, sadje; večerja: su¬ hi svinjski jezik z gorčico in hrenom, vinski šato, piškoti. MOŽGANI Z MAJONEZO: Skuhaj dvo¬ je možgan. Skuhane ohladi in potegni ko¬ žico, jih razreži na rezine, polij z ma¬ jonezo in okrasi s trdo kuhanimi jajci in listi solate— Majoneza: mešaj, da dobro naraste, tri rumenjake, prilivaj osminko olja, osoli in dodaj ščepec pop¬ ra in malo limonovega soka. MOCCA TORTA: Mešaj, da dobro na¬ raste, štiri rumenjake s 150 gr sladkor¬ ja, dodaj 150 gr moke; vse dobro zme¬ šaj, deni v z oljem ali mastjo namazano kozico in peci 50 minut. Ohladi, razreži na tri ali štiri kolobarje, jih prepoji s sladko vodo ali rumom, namaži s kremo in zloži enega na drugega. Oblij torto s' kremo, posuj s sesekljanimi mandeljni in okrasi s kandiranim sadjem.— Krema: mešaj, da dobro naraste, štiri rumenja¬ ke s 4 žlicami močne črne kave, dodaj 150 gr sladkorja in 300 gr masla ter čašico ruma. • LESNO POD.IETJE / v provincialnem mestu išče izkušenega žagarja-capataza. .Prosto stanovanje in procentualna udeležba. Pismene ponudbe z opisom predhodnega udejstvovanja na naslov: S. ČIRO, Alberti 1124, Dep. I. — CAPITAL "(ASA B 0 Y U " OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 7G - 9160 Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - WATCH, Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbite z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. Igralska družina Narte Velikonja začenja svoje gledališko leto z uprizoritvijo tragedije v 5. dejanjih Friedrich Hebbel "GENOVEFA 59 V NEDELJO 7. MAJA ob petih popoldne v veliki dvorani kolegija SAN JOSE, AZCUENAGA 154 Vstopnice v predprodaji na Victor Martinez 50 Poslovenil: Dr. Tine Debeljak Režija: Marjan Willempart EUROPLATA Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42.— do S 59.— Pozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires