St 42.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1918.
Leto 1.
Uredništvo) Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje.
Upravništvo i Zadr. tiskarna, Ljub-jlana, Dunajska c. 7.
RESN
Izhaja vsako soboto.
Naročnina; za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za IJMmesec 1 K. Posamezna štev. 20 h.
Vojska ne bo nikoli prenehala, ako narodi ne sprejmo oljčne vejice, ki jo mora podati samo duhovna sila. Toliko časa bo kri oblivala Evropo, dokler ljudstva^ne spoznajo svoje grozne blaznosti, ki jih žene v krogu okoli, in dokler, od svete glasbe zadeta, se ne povrnejo k svojim nekdanjim oltarjem, da se tam posvetijo delom miru in se praznuje obed ljubezni na kadečih se ruševinah z vročimi solzami.
Novalis: Krščanstvo In Evropa.
Kdo se še ni izjavil za majniško deklaracijo.
Za majniško deklaracijo so se izjavili stara S. L. S.,' narodnonapredna stranka kršč. soc. delavstvo. Razpor se je pričel, ko smo pošteno povedali, da smatramo majniško deklaracijo za našo resno celotno politično zahtevo, dočim so zastopniki mla-dinov v vseh strankah upili, da je to njihov minimum, ne da bi odkrito povedali, kaj je njihov maksimum. Šele po dolgem času so prišli na dan z zagrebško deklaracijo.
Za majniško deklaracijo so se navdušeno izjavljale naše občine —- povdarjajoč posebno stališče, da hočemo ostati pod habsburško dinastijo. Tako in samo tako je glasoval naš narod! Sedaj pa prihaja nekaj čudnega. Mislili bi, da bo »Narodni svet", ki se je proglasil za vrhovno instanco narodov, hitel pred svetom dokumentirati to narodovo voljo. »Narodni svet** se pa do danes ni Izjavil za majniško deklaracijo! Tako »Narodni svet" prezira voljo naroda. Zakaj? Marsikomu bo jasno, ako povemo, da v »Narodnem svetu" ni nikogar, ki je podpisal majniško deklaracijo t. j. avstrijsko stališče (celo dr. Tavčarja ne), pač pa so v »Narodnem svetu" vsi, ki so podpisali zagrebško deklaracijo. Mi se zvesto držimo onega, za kar smo se izrekli s svojimi podpisi in majniške deklaracije ne ptfstimo ubiti'. Zanimivo je tudi, da se doslej majniški deklaraciji z nobeno slovesno strankino izjavo niste pridružili niti nova S. L. S. niti Jugoslovanska demokratska stranka.
Mi zahtevamo jasnost! Slepomišili ne boste z našim narodom! Obračamo se v prvi vrsti do prevzvlšenega knezoškofa ljubljanskega, da zahteva od '»Narodnega sveta" jasne izjave za majniško deklaracijo t. j. za avstrijskov stališče in da isto naroči novi S. L. S.! Če kedaj, je sedaj treba jasnosti, kje stoji ogromna večina slovenskega naroda in prevzvišeni knezo-škof ljubljanski naj to pokaže Avstriji, da bo konec vseh sumničenj in da bo zbrana ogromna večina naroda pod staro slovensko zastavo.
Te dni so listi priobčili naslednji poročili:
,lz Lugana: .Agenzia Stefani* poroča, da je italijanska vlada soglasno s sklepom ministrskega sveta 8. septembra t. 1. sporočila zavezniškim vladam, da priznava zahteve jugoslovanskih narodov po dosegi neodvisnosti in skupnosti v svobodni državi za odgovarjajoče načelu, za katero se borijo zavezniki.*
.Dunaj, 27. septembra. .Alg. Ztg.‘ poroča iz Lugana, da je imelo zadnje potovanje Orlanda v | Pariz in njegov razgovor s Pasičem in Clemenceauom ta uspeli, da je ministrski svet s simpatijami pozdravil jugoslovansko gibanje. .Corriere della sera* dostavlja tej vesti; Italijansko gibanje v prilog avstro-
ogrskim narodnostim je ententa in zlasti Anglija z zadovoljstvom sprejela. S tem se bodo notranje težko-če v Avstro-Ogrski samo povečale."
Ali ni to precej jasno o namenih antante?!. Mi moramo takoj odločno pokazati, da med avstrijskimi Slovenci ni mogoča politika, ki bi take namene na kakršnikoli način podpirala. Zato se mora »Narodni svet" izjaviti za stališče majniške deklaracije in z odločno izjavo zavrniti vme-šavahje Jtalijanov in antante v naše razmere! Če tega ne stori, osvetli sam sebe najbolj, potem pa mora biti za vsakega poštenega Slovenca dana pot!
Pred odločitvija
Bolgarska se je udala. To je najznamenitejši dogodek zadnjega časa, znamenit in odločilen ne samo za bodočnost Bolgarije, ampak velevažen tudi za nadaljni potek svetovne- vojske, ker bo ta korak bolgarske vlade silno vplival tudi na politiko njenih sosedov, to je Turčije in Avstrije.
Bolgarsko fronto so prodrle, kakor javljajo iz več virov, srbske čete. Komaj je bil uspeh srbskih divizij zagotovljen, se je takoj oglasil stari Pašič, ki je poudarjal prav posebno to dejstvo z očitnim namenom, da slišijo njegov glas tudi v Londonu in v Ameriki, kjer se odločuje antantna politika. Pašič je pokazal odločilnim krogom v Londonu novo menico, katero so podpisale srbski čete s svojo krvjo in on zahteva, da se plača ta menica tako, da vzraste iz bolgarskih ruševin in razvalin — Velika Srbija! Torej ne Jugoslavija, ne zaokroženo jugoslovansko ozemlje v smislu majniške deklaracije, ampak samo Velika Srbija.
Naša domača politika je krenila zadnji čas skoro popolnoma v jugoslovanski tok. Te politične struje pa ni rodilo in pospeše valo toliko spoznanje in vsestransko priznanje in zavest, da sm<> Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod, žTmpak to politiko je rodil odpor proti nemškemu absolutizmu in odpor proti persekucijski politiki, katero smo doživeli ob pričetku vojske. Če bi bili naši Nemci in Madžari govorili ob izbruhu vojske nekoliko drugače kakor so, če bi bili takrat rekli: Vi Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki prebivate v monarhiji, držite se monarhije in bojujte se za njo in mi Vam bomo dali to in ono, dali Vam bomo avtonomijo, da se boste v državi, za katere obstoj Vas kličemo v boj, lahko narodno in kulurno popolnoma prosto gibali in svobodno razvijali — če bi bili Nemci govorili tako, ne bi bilo nikdar prišlo mogoče niti do majniške deklaracije, ker bi bila večina ljudstva z mnogo manjšimi političnimi koncesijami popolnoma za-
dovoljna in tla za vsako protimonarhično agitacijo bi bila ostala zjlo neugodna. Nemci pa niso govorili tako, ampak so posegli po zelo nepolitičnih sredstvih, ki so nam vsem še v zelo . živem spominu. Ta sredstva so rodila odpor ne proti monarhiji kot taki, ampak v prvi vrsti odpor proti nemštvu in proti nemškemu sistemu v Avstriji.
Med nemškim vladnim sifiemom v Avstriji in med Avstrijo kot tako je pa razloček zelo težak za ljudi, ki niso v politični terminologiji preveč doma. Zato ni bilo težko prenesti sovraštva do Nemcev na nasprotje do monarhije kot take. To vidimo najbolj iz razvoja deklaracijske politike. Dočim majniška deklaracija monarhijo zahteva, zagrebška deklaracija o nji molči in krfski pakt hoče ditektno njeno uničenje. Nasprot-stva med temi deklaracijami so ostajala precej tajna v naši javnosti, dokler je kazalo, da monarhiji ne preti nobena nevarnost ; kakor hitro pa se bo vsaj na videz kazalo, da je monarhija v nevarnosti, takrat se bo to nasprotstvo že bolj pogumno upalo nastopati. Takrat bomo stali pred usodno odločitvijo.
V politiki ne sme in ne more odločevati trenotna korist in trenotni uspeh, ampak posledice političnih korakov. Dostikrat se zgodi, da se zdi kakšna stvar na prvi pogled dobra; če pa začnem premišljevati, kaj bo iz tega nastalo, pa vidim, da stvar ne le da ni dobra, ampak celo pogubna. Zato se pameten politik dostikrat odreče trenotni* uspehom, ki se izkažejo v svojih posledicah za pogubne in kvarne in raje nastopi trnjevo pot samozatajevanja in čakanja, da tudi manj misleči in kratkovid-nejši svet spozna, da bi bil ali da je bil trenotni uspeh škodljiv.
Na tako točko razmišljanja je došla sedaj tudi naša stvar. Geslo, na katero prilega večina mladih ljudij, se glasi: Jugoslavija — ali sm^t! Kaj pa pravi Pašič? On pa pravi: Velika Srbija — ali smrt! Med Jugoslavijo in Veliko Srbijo je pa velik razloček!
Jugoslavija, kakor jo razumeva majniška deklaracija, monarhije ne negira, ampak izrečno zahteva, da ostanemo pod svojim starim vladarjem. Jugoslavija zahteva dalje, da se polagojna odrečemo vsak svojemu dosedanjemu imenu, da ne bo več Slovenec rekel, da je Slovenec, ampak da je Jugoslovan. To zahteva Jugoslavija tudi od Hrvatov in Srbov. Velika Srbija je pa nekajv čisto druzega.
Če nas bo Pašič res »rešil avstrijskega jarma", potem je majniška deklaracija že danes mrtva. Če se uresničijo Pašičevi upi, potem bomo imeli opraviti z dvema dina-
stijama, ki druga z drugo tekmujeta in se pobijata — gremo torej naproti težkim notranjim bojem, kakoršne vedno porajajo dinastične razprtije. Dalje, če bo vstala Velika Srbija, je tudi »Jugoslovanstvo* mrtvo, ker Srbom niti v glavo ne pade, da bi se odrekli svojemu starodavnemu srbskemu imenu, ki tako globoko živi v srcu srbskega naroda 1 S srskim imenom je tesno spojena vsa srbska tradicija od Dušana Silnega do kraljeviča Marka; ž njim je tesno spojena krvava zgodovina turških bojev in česar ne smemo prezreti, srbska — ne jugoslovanska ! — narodna cerkev. In vsemu temu naj bi se Srbi odrekli ? Nikdar in nikoli I Srba, ki bi se odločil za kaj tacega, bo prokleia mati, proklela cerkev in proklela država. Zato tudi Pašič ne zahteva »Jugoslavije", ampak čisto odkrito Veliko Srbijo, ker druzega kot zvest sin svojega naroda in svoje cerkve tudi zahtevati ne more!
Za Veliko Srbijo zahteva srbska politika tudi lep kos hrvaških in slovenskih dežel, če ne vseh. Sedaj pa se moramo vprašati ne samo, kaj nam tre notno prinese Velika Srbija, ampak kakšne bi bile posledice! Poglejmo!
Kot kaj bi prišli Srbi k nam? Oni bi prišli ne kot »rešitelji" in bratje in kakor se že glase vse take in podobne mednarodne fraze, ampak kot zmagoviti osvoje-valci, kot gospodje, katerim je njihov meč in njihova hrabrost priborila naše ozemlje. Oni bi nas res »rešili" nemštva, to priznamo. Zato pa bi raztrgali starodavne vezi naših dežel z našo dinastijo in s Podonavjem, s katerim smo gospodarsko silno tesno zvezani. Poglejmo le naše obmejne kraje na hrvaški meji. Kam gravitirajo n. pr. Brežice, kam Metlika in Črnomelj? Kolik je promet s sosedno Hrvaško? Niti tu ni do-voljnih vezij, ki bi upravičevale gospodarsko združenje s Hrvaško, nikar še s Srbijo, o kateri pri nas skoro nihče nič ne vel Kdo pozna priv nas Bosno, Hercegovino in Dalmacijo? Če bi bila gospodarska vez res tu, bi morali te dežele vse drugače poznati kakor jih poznamo. Gospodarske zveze se pa ne pretrgavajo in ne ustvarjajo kar čez noč. In kako bi gledali naši kmetje, če bi lepega dne slišali pri litanijah molitev za kralja Petra ali Aleksandra! Tisti kmetje in kmečki sinovi, ki sedaj že peto leto krvave za — Karla!
Tudi naša inteligenca naj bi nekoliko pomislila na posledice srbske okupacije. Gotovo je, da se vsak osvojevalec čuti gospoda.
Tudi Srbi se bodo čutili kot take. Oni ne bodo dali v Ljubljano slovenskega guvernerja ali pa Ivana Hribarja za podkralja, ji ampak v Ljubljani bo sedel Srb, ki bo vladal in upravljal slovenske zemlje! Kakor je prej bil zavidan Nemec, ker nam je odjedal boljše službe, tako bo sovražen čez nekaj časa Srb, ker bo vladal in gospodo-; val, mi pa služili. O »Jugoslovanstvu" ne i bo veliko govora.
Poglejmo dalje cerkvene razmere. Pred vojsko je Srbija poskušala skleniti s papežem konkordat. Mogoče bo do tega prišlo tudi po vojski. Noben konkordat pa ne bo preprečil dejstva, da bo v Veliki Srbiji pravoslavna cerkev državna cerkev. Kaj se to pravi, tega duhovnikom menda ni treba razlagati na dolgo in široko. Srbi bodo na vsak način poskušali, da izpremene Slovence in Hrvate v Srbe. Najnavadnejša sredstva za to so šola in cerkev. V šoli in •)v uradu bo gospodoval srbski j.ezik, 'cerkev bo pa imela nalogo, da ta proces pospešuje. To vse se bo vršilo v imenu narodnosti in narodnostne politike; če se bo pa katoliška cerkev hotela ustavljati, bomo pa doživeli pri nas isto politiko, kakor so jo doživeli Poljaki v Rusiji in na Pruskem. Če
mislijo nekateri gospodje, da bodejo v Veliki Srbiji lahko delali za sporazum med Orijentom in Rimom, se kruto varajo. Katoliška cerkev je katoliška, t. j. splošna, na nobeno narodnost vezana; srbska cerkev in srbski narod je pa e n o 1
To je samo nekaj točk, na katere opozarjamo, da bo vsak imel priliko premišljevati sam, kam plovemo v teh kritičnih časih, če gledamo le na trenotne vspehe in ne na posledice. Zato pa, ker mislimo tudi na posledice, smo to, kar smo: Slovenci in Avstrijci.
Kaj je s Slovensko ljudsko stranko?
Nekaj politične socijologlje.
Temelj, na katerem v prvi vrsti dela sedajna S. L. S., je trditev, da je ona identična s staro S. L. S.
Njeni ustanovitelji so to trdili pred njenim ustanovnim shodom, na tem shodu samem, isto so tudi pogostoma proglašali njeni časopisi.
Sedanja S. L. S. si lasti tudi vse pravice stare stranke: izreka sodbe nad poslanci stare S. L. S., zatrjuje ljudstvu, da ostane pri stari stranki, kdor se drži sedajne S. L. S.; nasprotno pa, da je odpadel od S. L. S., ako noče iti s sedanjo stranko. Kratko: sedanja S. L. S. trdi samozavestno, da ni nova stranka, ampak popolno identična s staro stranko.
Kako je s to trditvijo? Je-ii resnično ali ne? Važno vprašanje! Od odgovora na to vprašanje zavisi drugo vprašanje, namreč je-li mogoče resnemu mislecu pridružiti se tej stranki ali ne in je-li upati uspešnega delovanja te stranke, zakaj resnica mora biti predpogoj vsakemu delovanju, ako naj bo uspešno.
Na to važno vprašanje pa moramo odgovoriti: trditev sedanje S. L. S. je popolno zmotna, neresnična.
Sedanja S. L. S. je popolno nova politična stranka in ni in ne more biti nikdar identična s staro S. L. S.
Ta trditev je tako gotova, kakor le kaj. Dokaz za njo doprinašajo sledeča izvajanja:
I.	Po čem se ločijo organizacije med seboj ?
Posamezne organizacije moremo ločiti po namenih. Toda ta ločitev loči organizacije le v razne vrste, n. pr. v politične, izobraževalne, zadružne itd., ne pa v jazne juridične induvidue, juridične osebnosti. Niste dve organizaciji isti, identični, naj imate prav isti namen. Naj imate dve rajfajznovki prav isti namen, prav isti ustroj, popolno enaka pravila, zato še niste identični.
Po čem se torej dve organizaciji ločite induvidualno med seboj? Kakor se dve osebi ločite po tem, da ima vsaka svojo materijo in formo, svoje lastne telo in svojo lastno dušo, prav tako se tudi ločite dve organizaciji po Um, da ima vsaka svojo materijo in formo, svoje telo in svojo lastno dušo.
Materija, telo organizacije je množica v kak določen namen združenih ljudij. Forma, duša organizacije je pa oblast ali avtoriteta. Dr. Krek pravi v »Socijalizmu" štv. 16. tako-le: »Kakor udje človeškega telesa ne tvorijo organizma, če jih ne oživlja duša, tako tudi ne more biti družba brez oblasti. Duša družbi je oblast ali avtoriteta. Brez oblasti ni družbe." Dr. A..Uš«ničnik pa piše o »Socijologiji" stran 43 : »Kar je v kristalu ravnajoči princip, kar v človeškem organizmu duša, to je v človeški družbi avtoriteta, duša družbe, počelo socijalne enote in tako pogoj socijalne blaginje, ki je v
dosegi skupnega smotra. Tako torej lahko rečemo, da daje družbi živo enoto — avtoritete."
Iz tega nujno sledi vsaj to-le: Kjer imamo isto množico ljudij zbrano pod eno in isto avtoriteto, tam ne moremo govoriti o dveh organizacijah, ena organizacija je to; kjer pa so različne množice pod različnimi avtoritetami, tam ni ene organizacije; toliko jih je, kolikor je množic in avtoritet.
Kakor je pa povsod forma več kakor materija, duša več kakor telo, tako tudi tu. Človeško telo se vedno snovno spreminja in v nekaj letih je snovno popolno drugo telo, vendar je človek eden in isti, ker je duša ista. Prav tako se lahko množica v organizaciji menjava, eni člani odpadajo, novi pristopajo, a organizacija ostaja vedno ena in ista, ako je le avtoriteta vedno ena in ista. Obratno pa eni in isti člani morejo tvoriti različne organizacije, ako so združeni pod različnimi avtoritetami.
Jasno je torej, da je najvažnejša stvar v vsaki organizaciji avtoriteta, in sicer tako važna, da kjer ni identičnosti avtoritete, tam tudi ni identičnosti organizacije.
II.	Kaj je avtoriteta In kje je?
Kaj pa je avtoriteta? Mar kaka oseba? Ne. Potem bi se z osebo menjavala avtoriteta in dosledno tudi organizacija. To pa je nesmisel.
Avtoriteta je ona moralna moč, ki daje življenje organizaciji, in sicer s tem, da ima dolžnost in pravico, voditi organizacijo, da ta doseže svoj. namen. To pa dela tako, da daje ukaze članom, da jih sodi in da jih kaznuje, seveda vse v okviru organizacijskih pravil. Nasproti avtoriteti so pa člani dolžni pokorščino, v kolikor to pravila določajo. — Ob kratkem: avtoriteta je pravica ukazovati, soditi in kaznovati.
Nositelji te pravice, avtoritete, so pa nujne razne osebe v organizaciji. Nositelj avtoritete pa ni kaka poljubna oseba. Avtoriteta se prenaša od osebe na osebo po natančno določenih zakonih, pravilih ali šta-tutih. Pri vseh organizacijah, od najimenitnejše, ki je katoliška cerkev, doli do zadnjega neznatnega društveca, vidimo, kako je povsod natančno določeno, kdo je nositelj avtoritete, kako kdo postane nje nositelj, v koliki meri je deležen avtoritete in kako zopet lahko preneha biti nositelj avtoritete.
Zato so pa tudi tozadevni zakoni, pravila ali štatuti tako važni, kakor je važna dotična organizacija. Kdor omalovažuje ali zanika te določbe, omalovažuje ali zanika dotično avtoriteto samo in dosledno tudi dotično organizacijo samo.
Zgodovina priča, koliko zla se je porodilo, ker se tozadevni zakoni niso vpošte-vali in izvajali strogo tako, kakor so se glasili.
Nositelji avtoritete v stari S. L. S.
Najvišja avtoriteta v S. L. S. je bil shod zaupnikov. Kadar je ta zboroval, je vsaka druga oblast v stranki ugasnila, vsa oblast je prešla na shod. Načelnik stranke ni imel druge oblasti, kakor voditi shod.
Izven shoda zaupnikov je bilo vodstvo stranke druga glavna strankina oblast. Vodstvo stranke je popolno nadomeščalo shod zaupnikov in je popolno samostojno sklepalo.
Da se izvrše sklepi shoda zaupnikov in vodstva, je bil izvoljen izvršilni odbor, ki je pa v nujnih slučajih tudi smel skle pati, a je moral za sklepe dobiti odobrenje vodstva.
Kadar pa ni zboroval nobeden navedenih organov, je pa bila vsa avtoritpta v načelstvu, t. j. v načelniku stranke, seveda
omejena po štatutih stranke in po raznih sklepjh njenih organov.
Statuti so tudi natančno določali, kako se voli načelnik, vodstvo stranke in izvršilni odbor.
Statuti so pa tudi določali, da je le načelnik upravičen sklicevati tako sho*d zaupnikov, kakor tudi vodstvo in izvršiini odbor stranke.
Brez njegovega sklica bi bilo vsako zborovanje zasebni sestanek, ne pa zakonito zborovanje organov S. L. S.
Tudi to je jasno vsakemu.
IV. Avtoriteta sedajne S. L. S.
Vsaka organizacija ima svojo avtoriteto, tudi sedanja S. L. S. jo ima. Nastane pa važno vprašanje: je-li ta avtoriteta identična z avtoriteto v stari stranki ali ni?
Na to vprašanje pa moramo odločno reči: avtoriteta sedanje S. L. S. je popolno druga, kakor je bila v stari stranki.
Avtoriteta sedanje S. L. S. je nastala popolno izven Statutov stare S. L. S. Radi bi poznali onega, ki bi mogel postanek te nove avtoritete razložiti temeljem Statutov S. L. S.
Oglasi se, kdor morel
Odkod ima g. prelat Kalan kar naenkrat oblast prevzeti posle načelnika stranke in sklicati shod zaupnikov? V to ga ni pooblastil ne kak shod zaupnikov, ne vodstvo, ne izvršilni odbor stranke.
Reklo se je, da ga je pooblastila manjšina. Od kedaj pa ima manjšina to oblast? Te oblasti nima niti večina, ako se zbere nezakonitim potom brez avtoritete načelnika, koliko manj šele manjšina.
Mogoče je pa v tem zahtevku vendarle nekoliko preveč formalnosti? Nikakor ne! Forma je vendar bistven del vsake stvari. Po formi je vsaka stvar to, kar je. Ako bi se smelo s formalnostjo postopati, kakor bi se komu zljubilo, kje bi bil kak red mogoč.
Trdno torej stoji resnica, da avtoriteta sedanje S. L. S. nikakor ni identična z avtoriteto stare stranke.
S tem je pa že doprinešen dovolj jasen dokaz, da sedanja Š. L. S. nikakor ni stara S. L. S., ona je popolno nova juridična osebnost, nova organizacija.
Da bo pa dokaz še jasnejši, naj sledi še nekaj misli.
Zaupniki sedanje S. L. S.
Sedanja S. L. S. ni le po svoji formi, po avtoriteti nova stranka, ampak tudi po svoji materiji, po zaupnikih.
Shod zaupnikov je štel nekaj nad 600 udeležencev. Zaupnikov stare S. L. S. je pa bilo več tisoč. Ogromna množica teh je torej ostala dopia. Je sodni okraj, ki je 90VO glasov oddajal kandidatom S. L. S., ki pa niti enega zaupnika ni poslal na shod nove S. L. S.
In med navzočimi, koliko pa jih je bilo, ki so bili zaupniki stare S. L. S.? To so bili po večini popolno novi zaupniki. Pred vsem je Ljubljana dala toliko zaupnikov, kolikor šteje odločnih pristašev nova stranka. Govori se tudi, da je nekdo celo množico goriških beguncev pripeljal na shod. Zoper begunce gotovo nimamo nič, toda na shod Kranjske S. L. S. stranke gotovo ne spadajo izven Kranjski volilci. In če končno še one odštejemo, ki so bili pri volitvah vedno z liberalci, koliko še ostane potem pravih zaupnikov stare S. L. S.?
Toda kakor povsod, tako je tudi pri tem shodu formalna stran važnejša, kakor materijalna.
Kdo pa je imel dostop nanj? Ali mar zaupnik stare S. L. S. že zato, ker je bil zaupnik stare stranke? Ne! Ako je kdo hotel biti navzoč, moral je prejeti povabilo od novega vodstva; to mu je vtisnilo svoj pe-
J čat, da je smel na shod. In tako so tudi zaupniki stare S. L. S. bili na tem shodu formalno drugi, kakor na shodu stare S. L. S. Kakor je ena in ista oseba na občnem zboru hranilnice formalno druga, kakor na občnem zboru živinorejske zadruge, enkrat kot član hranilnice, drugič kot član živinorejske zadruge, enkrat ker jo je poklica! načelnik hranilnice, drugič pa načelnik živinorejske zadruge na občni zbor. Tako je tudi tu avtoriteta prva stvar.
Mogoče porečeš: to je vendar vse v redu; kdor shod skliče, on je odgovoren za red, zato pa tudi nihče nanj nima dostopa, komur ga sklicatelj ne dovoli. Pravi Toda potem naj se pa nikar ne trdi, da je shod bil shod stare S. L. S. — Shod naj bi se bil vendar sklical in vodil kot ustanovni shod nove stranke, kar je tudi v resnici bil, in stvar bi bila v redu. Sklicatelji so bili upravičeni izjaviti, da ne soglašajo z razpustitvijo S. L. S. in da zato ustanovljajo novo stranko, ki jo hočejo nazvati z imenom razpuščene stranke, nikdar pa niso bili upravičeni sklicevati shoda S. L. S.
Tako torej tudi iz naslova zaupnikov prav tako kakor iz naslova avtoritete sledi, da sedanja S. L. S. ni identična s staro S. L. S.
VI. Kam vodijo napačna načela?
Ako se pridružimo ravnanju g. prelata Kalana in tovarišev in sprejmemo njih načela, na stežaj odpremo vrata popolni zmedi. Po njih načelih je mogoča — vsaj teoretično — cela množica strank, ki bi si mogle prilaščati pravico stare S. L. S. Treba je par ljudi, ki kar naenkrat začutijo v sebi namišljeno pravico, da so upravičeni govoriti v imenu S. L. S. Naj imajo ti še kak časopis v rokah in zaupni shod je hitro tu, na katerem se proglase za staro S. L. S. In tako imate takoj eno ali celo več konkurenčnih strank. Kdo naj sedaj razsodi, katera stranka je res stara S. L. S.? Po Vaših načelih je vsaka razsodba nemogoča. Po načelih zdrave logike je pa prav lahka. Glasi se: Ne Vi, ne Vaše konkurentinje niso upravičene vesti se kot stara S. L. S.
Mogoč je pa tudi nastopni slučaj. Gosp. načelnik S. L. S. dr. Šušteršič in člani izvršilnega odbora se po resnem prevdarku premislijo. Poleg tega pa še člani vodstva stranke pritisnejo na načelnika in ta skliče vodstvo, da sklep izvršilnega odbora odobri ali zavrže. Sedaj naj bi pa vodstvo stranke sklep izvršilnega odbora razveljavilo. Posledica bi bila, da je stara S. L. S. stranka popolno vpostavljena. Kje bi pa bila sedaj prava stara S. L. S.? Ali mar pri stranki, ki se je konstituirala dne 28. decembra? Kdo bi si upal to trditi?
Znano pa je, da iz resničnih premis dobimo po logičnem sklepanju vedno tudi resnične sklepe. Nevzdržen sklep pri logičnem sklepanju pa kaže; da temelj sklepanja ni bil resničen.
Ker torej načela, po katerih se je ustanavljala nova S. L. S., logično vodijo do neresničnih sklepov, sledi nujno, da so tudi ta načela neresnična. Tako tudi tem potom pridemo do prav istega zaključka, kakor preje, namreč, da sedanja S. L. S. nikakor ni identična s staro.
Kaj sledi iz ravnokar dokazane resnice?
Ker je sedanja S. L. S. nova stranka, zato si tudi ne more in ne sme lastiti nika-kih pravic stare stranke. Ona ne more ni-kakih nezaupnic dajati poslancem, ki si ji nečejo pridružiti; ako pa jih daje, so te prazne. Še manj more pa ta stranka pozivati poslance, da odlože mandate. Sicer je pa itak veliko vprašanje, kako naj ta nova stranka vzdrži disciplino nad svojimi poslanci, ker je njeno rojstvo v najožji zvezi z zanikanjem strankine discipline v stari S. L. S.
Nadalje sledi iz dokazane resnice, da oni, ki nečejo biti člani sedanje S. L. S., niso od nje odpadli. Zato besedo .o d -p a d e“ najodločneje odklanjamo, to pa zato, ker je prvič neresnična, in drugič naravnost žaljiva.
Končno še nekaj sledi, kar je najbolj žalostno. Zdi se, da je trditev »sedanja S. L. S. je stara S. L. S.“ dokaz neodkritosti nove stranke. Ne moremo si misliti, da bi ustanovitelji sedanje S. L. S. tako' malo znali socijološke filozofije, da bi ne znali ločiti med dvema juridičnima osebama. To so prav dobro znali. Znali so pa tudi, da je naše ljudstvo silno konservativno, da nerado zapusti staro stvar, če bi tudi nova bila boljša. Zato je bilo iz agitatoričnih ozirov veliko modreje reči: mi smo stara S. L. S., kakor pa svetu predstaviti se kot čišto nova stranka.
Ves razvoj od ustanovitve te nove stranke sem nam kaže da imamo rni prav. Tudi v politiki se trajno dajo doseči resnični uspehi le na podlagi resnice in poštenosti. Vsaka laž se maščuje. Tudi terorizem ni vsemogočen, resnica ga sčasoma premaga. Ko mine sedanja omotica in se vrne čas za solidno politično delo, se bo treba ji tudi povrniti k častnim in poštenim tradicijam one resnične ljudske stranke, katero so protiljudski elementi razbili. A ona še živi in bo zmagoslavno ostala!
Rusticanus.
Ali ste že pridobili novega naročnika našemu dnevniku „NOVICE“?
Novodobni križarji.
Severoameriški delavski voditelj, Gom-pers je nedavno označil vojno Severne Amerike in njenih zaveznikov proti Nemčiji in zavezniškim osrednjim silam kot križarsko vojno. In severoameriški predsednik Wilson mu je v svoji poslanici ameriškim delavcem sledil po isti poti versko-politične propagande. Sedanja vojna ne pomeni za Američane nič drugega kot boj za pravico in nesmrtne ideale, kojih udejstvitev naj bi bila v prid vsemu človeštvu, vsem narodom, posebno pa tudi nemškemu. Severoameriški delavski voditelj Gompers je jud, Wilson angleški protestant. Obema tema verskima družbama je bilo glasno klicanje Boga na pomoč že od nekdaj skupno. Kdor pozna kult v sinagogah in kričave izjave neštetih severoameriških protestantovskih sekt z njihovimi vsiljivimi šarlatanskimi klici in hvalisanjem njihovih verskih naukov ter družabnega udejstvovanja, se ne bo čudil, da skuša severoameriški kapitalizem prav rav-notako kot angleški, ki zdaj bolj kot kdaj prej ne drži samo podjetnikov, ampak tudi delavce v trdni skupnosti interesov, obleči v svoji uničevalni vojni proti cesarstvom Srednje Evrope verski plašč, da celo, da se ne straši prisvojati si besedo in pojem »križarska vojna“. Wilson in Gombers sta tu v dobri družbi svojih duševnih prednikov, ki so pod krinko božanskih rekov iz sv.'pisma opravičevali svoje roparske vojne. Politično hlinjenje v verskem odelu je bilo zmerom posebna prednost angleške politike in civilizacije.
V tem pogledu lahko navedemo fizične primere že iz srednjega veka. Ko so se angleški kralji 14. stoletja kljub opominom papeža, ki je svaril francoske kakor tudi
angleške monarhe k miru, vojskovali za francosko nasledstvo na prestolu, so vedno izjavljali, češ, da se vojskujejo, ker hočejo kaznovati francoske kralje radi njihovih napak. Ko so bili ujeli Angleži devico Orleansko, njih najnevarnejšo sovražnico, so jo brž zapletli s pomočjo uklonljivega škofa iz Rouen-Cauchond v čarovniški proces, da bi jo potem kot čarovnico sežgali. Nikdo ni bil bolj bogaboječ mož nego angleški kralj Henrik VIII. Spodil je svojo zakonito soprogo Katarino prav rtvnotako iz čisto pobožnega mišljenja, kot je dal iz istega nagiba usmrtiti svojo, drugo ženo Ano Bo-leynsko, potem ko je spoznal družico, ki mu je bolj ugajala. Ropal in plenil je cerkve na Angleškem iz globokega verskega čustva dolžnosti in je spravil obenem eno soprogo za drugo ali na šafo, ali pa v prognanstvo. Angleški protestantizem v svoji monarhični ali republikanski obliki je ostal vedno zvest temu vzgledu. Mlada kraljica Elizabeta je v veliki meri sledila vzgledu svojega očeta. Bila je napram svojim angleškim podanikom ravnotako kruta kakor napram Ircem, pa je našla za svoje ukrepe vedno verski motiv. Z istim utemeljevanjem je dala usmrtiti tudi svojo nesrečno rivalinjo škotsko kraljico Marijo Štuart. Pa tudi angleški revolucionarji, ki so uničili oblast štuartske dinastije, pristaši Cromwellsa, so skušali svoje politične sleparije utemeljevati vedno z verskimi motivi. Cromwell je dal usmrtiti več stotisoč katoliških Ircev, ki so ostali zvesti zakonitemu vladarju iz hiše Štuart in katoliški cerkvi, češ, da so kot katoliki pogani, ki jih morajo Angleži, postavni nasledniki ju-dov v novem testamentu ravnotako zatreti, kot so bili zatrli dvanajsteri rodovi poganske prebivalce Izraela.
Ta angleški protestantizem se je izkazal ravnotako intolerantnega, kot najhujša orijentaiska poganska nasilstva davno mi-nolih stoletij. Iz tega angleškega protestantizma se je rodil tudi duh, prostozidarstva, kf je pristno angleškega protestantovskega izvora in ki je v 18. in 19. stoletju majal prestole katoliških dinastij na evropski celini in jih še neprenehoma maje v izobliki svo-bodomiselno-demokratičnih in socijalno- demokratičnih strank. Med temi angleškimi protestanti in judovstvom na eni strani ter prostozidarstvom in socijalno demokracijo na drugi strani obstoja notranja, po več stoletnem izročilu utrjena duševna in mate-rijalna skupnost interesov, ki še vedno deluje, ostvarja vedno nove politične in družabne izoblike. V 15. stoletju so angleški krivi nauki Wiclefa povzročili v Srednji Evropi husitstvo z vsemi njegovimi političnimi izoblikami in zmedami. Začetkom 17. stoletja je poslal angleški kralj Jakob I. svojega zeta, mejnega grofa na Porenju, v Prago kot protikralja in tako zanetil 30 letno vojno, vsled česar je propadla Evropa. Pro-testantovska kraljica Elizabeta ni le končno uničila katoliško cerkev v lastni deželi in porazila katoliško Španijo kot močno za-ščitnico papeža, ampak je tudi gospodarsko popolnoma uničila nemško hanzo in s tem zagotovila angleški trgovini v Evropi monopolno stališče.
Čisto podobne tendence za uničenja gospodarskega in kulturnega procvita Srednje Evrope zasledujejo tudi v teh časih Angleži in Angloameričani.
Anglija je zanetila od 18. stoletja dalje s svojim prostozidarstvom boj proti prestolu in oltarju v vseh monarhijah evropske celine. Tudi sedaj se vojskujejo anglosaški vojaki za nič drugega nego za prostost, pravico'in ljudovlado. — Oni so novodobni Križarji. Le- žal, da se dobijo celo v Srednji Evropi ljudje; ki ne uvidijo te hinavščine, temveč se puste z njo varati.
Kako je z živino na Kranjskem?
Resen položaj za kmetijstvo in za ljudsko prehrano.
Od vseh strani se slišijo pritožbe, da živinoreja na Kranjskem zelo propada in če bo šlo tako naprej, da bo v kratkem konec vsega kmetijstva. Ta trditev izhaja iz kmetijskih slojev. Od drugih strani se čujejo zopet pritožbe iz mest in industrijskih krajev, da je veliko pomanjkanje mesa in da imajo kmetje še dovolj živine ter naj bi se zato dobavljalo več mesa. Zato je potrebno da se natančno razjasni, kako je sedaj z našo živinorejo in koliko je nazadovala za časa vojne. Na podlagi navedenih podatkov si lahko vsak izračuna, koliko časa bomo še izhajali z živino, ako bi se pobirala v ti meri, kakor do sedaj.
Obrnili smo se v tej resni in pereči zadevi do kompetentnih mest in smo dobili od Deželnega mesta za vnovčevanje živine sledeče podatke.
Iz teh podatkov je razvidno, da je od leta 1910 do 1918 procentualno padla živina po številu za 17;24%; glede žive teže pa celo za 35-36%. Živa teža je toraj zelo občutno padla. Nadalje sledi iz te tabele tudi, kako je živa teža živine, kakor število živine padlo v posameznih letih. Ako bi se pobirala živina v tej meri naprej, potem bi v doglednem času v resnici živinoreja padla na tako nizko stopinjo, da bi kme-tjjstva ne bilo mogoče več voditi naprej. Živina odvzeta posestnikom se je porabila v prvi vrsti za vojaštvo in sicer deloma za armado, deloma za zavode in čete v zaledju. Za civilno prebivalstvo se je porabilo mesečno približno 1000 glav.
Vojaštvo pa je dobito:
Leta 1916 77966 glav ali žive teže 4.4590 61 meterskih stotov, leta 1917 39691 glav ali žive teže 15.0904-53 meterskih stotov, leta 1918 do konca avgusta 11605 glav živa teža se še ni mogla dognati.
Število glav, ki jo je moralo »Deželno mesto" dobaviti za vojaštvo, je določala centralna komisija na Dunaju, ki predpisuje takozv. deželne kontingente z ozirom na potrebe armade in na število živine in gospodarske razmere. »Deželno mesto" je na to preračunilo kontingente za posamezne občine cele dežele in sicer na podlagi števila živine in gospodarskih razmer. Vzelo se je vsak mesec v posameznih občinah 1 ®/0—2 »/o vse v občini nahajajoče se živine. Zaupniki »Deželnega mesta" so v posameznilf občinah, oziraje se na gospodarske razmere in število živine, nabirali živino najprej prostim potom in če niso mogli na tq način dobiti predpisanega števila, so predlagali pri političnih oblasteh prisilne rekvizicije. Okrajna glavarstva ifnajo pravico v posameznih slučajih od zaupnika za dobavo določeno živino oprostiti od oddaje. Naloga »Deželnega mesta" je silno
Uradno se je naštelo živine v posameznih letih:
31. decembra 1910 243.192 glav v približni skupni živi teži 779.316 q, 10. maja 1916 230.684 glav v prrbližni skupni živi teži 732.498 q, 10. januarja 1917 247.263 glav v približni skupni živi teži 693.123 q, 31. oktobra 1917 222.065 glav v približni skupni živi teži 638.366 q, 30. aprila 1916 201.271 glav v približni skupni živi teži 503.479 q.
Iz navedenih štovilk je razvidno, da je bilo leta 1910, torej v normalnih časih pred vojsko 243.192 glav, v mesecu aprilu t. 1. pa 201.271 glav živine na Kranjskem, toraj 41.921 glav manj, žive teže pa 275.612 q manj. Poprečna teža ene glave je znašala leta 1910 320 kg, leta 1916 317 kg, leta 1917 280 kg, leta 1918 250 kg.
Ako preračunamo v %, kako je število živine v posameznih letih za časa vojne padalo, dobimo sledečo sliko:
štetjem leta
težavna; vojaštvo zahteva neizprosno tisto število živine, ki jo predpisuje »Centralna komisija za promet z živino" na Dunaju, posestniki pa se protivijo živino oddati češ, da je ne morejo pogrešati. Vsak misli, da se mu dela krivica, če se mu živina odvzame in se sklicuje na druge, češ ti imajo več nego jaz. Ravnotako bi ftda vsaka občina prevalila, to breme na druge občine. Pritožb seveda ne manjka. »Deželno mesto" je storilo po svoji najboljši vednosti in vesti vse, da se je breme kar mogoče pravično in pošteno razdelilo in je tudi opetovano prosilo pri centralni komisiji za promet z živino, kakor tudi pri poljed. ministerstvu in pri vojaških oblasteh, da bi iz Kranjskega vzelo manj živine. Dosegel se je večkrat tudi vspeh. Ravno tako je kranjski deželni odbor zahteval z vso silo in dosegel, da se je predpisani kontingent za Kranjsko, znižal.
Kar se tiče uporabe živine v deželi sami za civilno prebivalstvo, je množina, ki se je porabila za posamezne kraje, določala posebna komisija pri deželni vladi v Ljubljani, v kateri so zastopani producentje in konzumentje. »Deželno mesto" je imelo nalog za civilni konzum določeno mftožino mesa preskrbeti posameznim občinam, ki so prišle v poštev za razdeljevanje mesa.
Veliko živine se žalibog uniči na ta način, da ljudje koljejo pod roko in pa, da jo tihotapijo čez mejo na Štajersko, Hrvat-sko in Primorsko. Če bi imeli o tihotapstvu statistične podatke, bi se pokazala ogromna številka. Žalibog, da nas oblasti, kakor tudi Občine ne podpirajo dovolj, da bi se to tihotapstvo zabranilo.
Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Ljubljana 1. okt. 1918.
V primeri s
1916, 10./5.
1917, 31 ./10.
1917, 10./1.
1910, 31./12.
sk. teža
št. glav
s k. teža
št. glav
sk. teža
št. glav
št. glav i sk. teža
Dec. 1910 jjva teža
— 5-14
Maj 1916 jjva teža
— 601
+ 1-67
+ 7-18
Jan. 1917 ^jVa teža
- 5-37
— 1107
1019
— 3-74
— 8-69
Okt. 1917 živa teža
— 12-85
7-90
- 1809
- 9-36
— 12-75
— 17-24
Apr. 1918 žjva teža
21-90
— 3536
— 31-23
— 27-32
Politični pregled.
Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je kapitulacija Bolgarske. Angleške, francoske in srbske čete so v vardarski dolini prodrle bolgarsko fronto, ki je veljala doslej za popolnoma trdno in neomajano. Ta predor je bil mogoč samo vsled razpoloženja, ki je zavladalo v bolgarski armadi. Bolgari so morali, kakor javljajo najnovejša poročila, celo svoj zadnji vojaški letnik poslati domov, ker niso imeli za toliko vojakov dovolj hrane, obleke in obutve. To razpoloženje je sedanja Francozom že od nekdaj naklonjena vlada vsaj trpela če ga ni še celo podpirala in tako je prišlo do popolnega poloma. Bolgarska vlada je ponudila mir in sprejela v svoji zadregi jako trde pogoje. Bolgari se najbolj zanašajo na Wilsona, da jim bo on pomagal rešiti, kar se za Bolgarijo še rešiti da.
Bolgarski poraz je, spravil Turčijo v zelo neprijeten položaj. Če ne bo dovolj nemških in avstrijskih čet na razpolago, ki bi vzdržale zvezo med Avstrijo in Turčijo, jo čaka ista usoda kakor Bolgare. Če bo Turčija prisiljena do predaje orožja, je zlomljeno središče in levo krilo od Belgije do Mezo-potanije v Aziji segajoče fronte.
Dogodki v Bolgariji so vplivali silovito na notranjo politiko Nemčije in Avstrije. V Nemčiji je cesar izdal oklic, v katerem pravi, da je njegova volja, da ljudstvo bolj sodeluje na vladi kot je doslej. On hoče, da državni zbor sam imenuje može, katerim zaupa in cesar pravi, da se bo opiral na take može, ne pa na može, ki bi bili samo njemu všeč. To je velika koncesija, če pomislimo, da se je doslej vladalo v Nemčiji ravno v nasprotnem smislu.
Tudi za avstrijsko politiko ni ostala bolgarska katastrofa brez posledic. Naši Nemci so bili doslej zelo »štmani" gospodje, ki o kaki spravi s Slovani niso hoteli veliko slišati. Nekaj pametnih ljudij je bilo sicer med njimi, uvideli, da tako kakor gre,-ne more več iti naprej. Pametne ljudi so
E a vedno prevpili vsenemški kričači, ki o aki spravi niso hoteli ničesar slišati. Danes pa moledujejo okrog Čehov in Jugoslovanov za.— spravo! S svojo trdoglavostjo so pa,dosegli, da danes Čehi in Poljaki ne marajo poslušati na spravne glasove!
Govor, katerega je imel naš ministrski predsednik ob otvoritvi državnega zbora, ni zadovoljil nikogar. Sicer je veliko odje-njal na korist nemškim narodom, ampak danes je to premalo in kakor pravijo slovanski zastopniki, skoraj že prepozno. Kar se tiče jugoslovanskega vprašanja, je rekel, da avstrijska vlada ni naklonjena Veliki Hrvatski, ki bi obsegalo Hrvaško, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. O Slovencih je pa rekel samo splošno, da bi bili deležni narodne avtonomije, drugega nič. Jugoslovanski zastopniki pod vodstvom dr. Korošca so to odklonili, ker zahtevajo več, namreč skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kakšne bi bile posledice srbskega gospodstva v naši domovini,'o tem pa prinašamo več na drugem mestu.
*
* *
Češke katoliške stranke so se ?dru-žlle. Izvršilni odbor češke katoliške narodne stranke je 23. sept. v seji, kteri je predsedoval poslanec Hruban, odobril združenje katoliških strank, ki so se storili v svrho združenja katoliških strank v eno politično stranko. Izvolil se je sledeči pripravljalni odbor: dr. Hruban, opat Burina, poslanec Samalik, dekan Sevčik, vladni svetnik Mazek in tovarnar Zboril. Obravnavalo se je tudi o pro-gramatičnih točkah nove stranke, posebno pozornost so obrnili na časopisje.
Jugoslovansko In češko vojno posojilo. Zagrebški »Slavenski Lloyd" poroča: Te dni je bilo razpisano v Parizu vojno posojilo v svrho preskrbe čehoslovaških in jugoslovanskih legij v antantnih deželah. Višina posojila je določena na 20 milijonov frankov, katerega pa je bilo v 24 urah podpisanega v samem Parizu 400 milijonov. Vlada Združenih držav Amerike je podpisala 50 milijonov dolarjev na češko in ravno toliko na jugoslovansko vojno posojilo, katero svoto takoj izplača jugoslovanski narodni vladi, kakor hitro se ta ustanovi. Dr. Trum-bič, ki je trenutno v Rimu, je takoj odpotoval v Pariz, kjer se bo vlada konstituirala. Čeho-slovaška narodna vlada je dala kovati za 10 milijonov frankov -češkega zlatega denarja.
Mirovno gibanje prostozidarjev. Pri
prostozidarskem konventu velikega orijenta v Franciji je bilo zastopanih skoro 300 lož. Predsedovala sta socijalistični poslanec Sem-bat in senator Dopierre. Dopierre je v svojem govoru povdarjal nujnost, da se obravnava Malvyjev slučaj v temeljitem razgovoru. Prostozidarje je treba v celi državi pozvati, da započno gibanje za presojo obsodbe prejšnjega notranjega ministrstva. Številni radikalni socijalni parlamentarci bodo Dopierra pri njegovih težnjah podpirali. Zbali se ne bodo celo podati izjavo proti Cle-menc^au-u, senatskemu predsedniku Du-bostu in Poincareju. Razpravljati se mora tudi o mirovnem vprašanju. V tem smislu sta stavila predlog socijalista Lebey in Bru-net. V listu „Libre Parole* zagotavlja Lebey, da bodo Dopierre, Corneaut, bivši urednih časopisa „Petit Ardenois“ in Painleve bodo poročali o sestanku, kterega so imeli pq posredovanju nekega švicarskega prostozidarja z nemškimi prostozidarji. Velika francoska loža se je zbrala pod predsestvom generala Peigue. V četrtek, 26. septembra naj bi se sešla oba konventa, ki naj bi se posvetovala s sredstvih za hitro dosego miru. Tega posveta bi se imel udeležiti tudi naučni minister, kakor se je v nekterih krogih trdilo.
Dnevne vesti.
Kako je zašel. Dvakratni doktor, bogoslovja in modroslovja, bivši docent v Krakovu, g. Leopold Lenard je črez noč kot mladin zašel v tabor starinov, ko v svojem članku »Pastirsko pismo avstrijskih škofov" (Glej Slovenec z dne 20. 9. 1918. štev!"216. str. 2.) piše dobesedno: „V narodnih in političnih zadevah so tudi škofje sinovi svojega naroda in imajo subjektivno mnenje, ki izvira iz njihove vzgoje in okrožja. A niti papež ne more v takih rečeh izreči objektivne in merodajne sodbe. Ravno tako imamo pa tudi mi lahko drugačno mnenje in prepričanje. Delajmo vsak po svoji vesti in po svojem prepričanju, držimo se načel cerkve, a nad nami bo sodil Bog.“ Gosp. doktor toraj trobi prav, isto, kar mi zatrjujemo od početka javnega boja med starini in mladini. Kaj nas še loči? Si duo fa-ciuntidem.nonestidem. Če dva izvršita isto stvar, nima iste vrednosti. Kako, da dr. Izid. Cankar, glavni urednik »Slovenca* dopusti v svojem listu prostor mladinu, da pomaga s svojo pisavo starinom? Ali je mogoče g. dr. Leopold Lenard izvoljen za posredovalca med mladini in starini? Vidi se, da se g. dr. L. L. v potu svojega obraza trudi, da bi namesto v zadnjem času neuzdržljivega častnega ob-čanstva dosegel ime »časten starin”, ker za pravega, neustrašenega, odločnega starina ga ne moremo sprejeti. Dvakratni doktor g. Leopold Lenard jo je dvakrat bolj polomil kot preje njegovi sovrstniki: dr. C.,
dr.-J., dr. S., dr Z.; — O mira res! Gospodom se jasni, pa že prepozno! So pač tiste stranke, katere začasni načelnik g. dr. L. P. je odkrito izpovedal: da mu pravo vedno prepozno pride na misel. Ergo, dr. L. L., vivat sequens!
Kako je pokojni Levec sodil o radikalcih. Pokojni Levec je pisal 19. decembra 1. 1883 v tržaški „Edinosti“. (!) „Bati se je le, da radi slovanske ideje ne zgrešimo izpred očij slovenske ideje ... da iz mladih ljudi ne vzgojimo vseslovanskih fantastov in pustolovcev, ki imajo za vse slovanske narode jezik in srce, a doma . . . tu so pa narodni nihilisti . . . Sicer je pa ta radikalizem in panslavizen le pretveza, kajti v vseh javnih prostorih se govori .. . da je glavni namen tisto dandanes v nas Slovencih na dnevni red postavljeno »pobijanje" politično in literarno delujočih mož, ki so slučajno nekoliko drugega mnenja.
Škodljivci. »Slovenec" toži, da vojaška oblast ne da v naših deželah laških vojnih ujetnikov kmetom za poljska dela, nemški kmeti na Gorenjem Štajerskem in v Nižje Avstriji jih pa dobe. Kdo je kriv, da so naši kmetje pri tem oškodovani? Tisti, ki proglašajo nov političen evangelij: zvezo Jugoslovanov z Italijanom. — Dr. Ravnihar je priobčil v splitski »Novi Dobi" članek v katerem se izjavlja proti vsakemu kompromisu z, vlado. Tudi »Jugoslovanski klub“ stoji s Čehi na stališču: svobodna, neodvisna država ali pa nič. Pri tem pa interpe-lira vlado, da se tudi ona postavi na to stališče in nam nič ne da. Dr. Rybaf se je v drž. zboru britko pritoževal, da je vlada obljubila na tržaški obrtni šoli slovenske vsporednice, imenovala je tudi že tri šolske moči, nakrat pa je pojedla svojo besedo in je namesto slovenskih ustanovila nemške vsporednice. Dr. Rybar naj prebere dr. Ravniharjev govor v splitski »Novi Dobi" pa se ne bo pritoževal, ako dobivamo take odgovore.
Tudi »Slovenec* je enkrat Šukljeja dobro poznal. L. 1885., ko je Šuklje kandidiral v dolenjskih mestih, je pisal »Slovenec* : „Dosedej smo ga poznali za oberlibe-ralca, ob času volitve smuknil je v kuto, (Že takrat! Opomba ured. »Resnice") iz nevernega Tomaža je postal najboljši katolik .. . Cela njegova preteklost ni druzega, nego dolga vrsta nedoslednosti, za katere vsi dobro vedo, samo gospod profesor nič vedeti noče." (»Slovenec" 1885 št. 117.) — Pa to niso besede prelata Kalana. Tako ga je že takrat poznal takratni najboljši katoliški politik — Klun.
Laž orožje katoliškega glasila. »Slovenec" je te dni zopet zapisal, da so »Novice" in »Resnica" podpirane od vlade. »Slovenec" ima urednika duhovnika, predsednik K T. D. duhovnik, odborniki K. T. D. so duhovniki. Vprašamo mirno: Ali jim pripušča vest, da »Slovenec" širi take laži? Ali gg. duhovniki v odboru K. T. D. nimajo nič sramu?
Posl. Jarc hoče razkosati gornjegrajske gozdove? »Reichspost" poroča o debati v finančnem odseku med drugim doslovno: Pri glasovanjih o ostalih predlogih se je pojavil na veliko presenečenje predlog, ki ga je stavil katoliški Slovenec (od katoliških volilcev izvoljeni!) prof. Jarc zajedno s češkim liberalnim agrarcem dr. Viškovskim, ki zahteva razdelitev večjih cerkvenih posestev". - Ali je hotel morda poslanec Jarc pozneje od vlade dobičkonosno kupiti gornjegrajske gozdove ali pa graščino Goričane? Naj bi poslanec Jarc raje predlagal, naj se v korist vojnim oškodovancem prodajo tista posestva, ki so bila tekom vojne kupljena s spekulativnimi nameni in sicer za tisto ceno kakor so bila kupljena. Za ne-
kaj takih posestev bi gotovo vedel poslanec Jarc. Posestva, ki jih ima cerkev v rokah, bodo pa gotovo vojnim oškodovancem bolj koristila, ako jih ohrani cerkev, kakor pa če bi ž njimi barantali špekulantje z zemljo.
Glas z dežele. Z dežele nam piše duhovnik: »Vodstvo slovenskega gledališča je izdalo uradni komunike, v katerem obiskovalcem kot poseben umetniški užitek obljublja »realistično živahnost' pri plesnih aranžmajih. Pri vodstvu slovenskega gleda lišča sta dva duhovnika mladina. »Realistična živahnost' plesalk bodi torej Ljubljančanom višek narodne umetnosti v sedanjem vojnem času. Mladini niso vrtoglavi samo v politiki, ampak okrogle žvižgajo dosledno tudi v umetnosti.'
Kako pišemo svojcem v Ameriko? Svojcem, ki se nahajajo v Zadružnih ame-rikanskih državah na prostih nogah, lahko pišemo o navadnih družinskih razmerah. Poročila se ne odpošiljajo v izvirniku, ampak jih na Dunaju prepišejo in potem brezplačno pošljejo dalje. Poročila svojcem je pošiljati v pismih, ki so za Avstrijo običajno opremljeni z znamkami; pisma je pošiljati na sledeči naslov: Gefangenen-Zentralnachrichten-bureau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Abteilung »L“, Wien, I. Bezirk, Brandstatte Nr. 9. Vsak mesec se sme odposlati jedno poročilo svojcem, ki pa ne sme obsegati več kakor 20 besedi. O naslovljencu v Ame-siki je treba navesti: njegovo ime in priimek, starost, poklic, kam je pristojen, zadnji na-rlov, ter v kakem sorodstvu je z odpošil-jalcem, konečno pa še natančen odpošiljalčev naslov. Poročila, ki so nejasna in nečitljiva ali ki ne vsebujejo gori navedenih podatkov, se ne pošiljajo dalje. Tudi slike se lahko pošiljajo, toda ne smejo biti ne nalepljene in ne popisane. Denarja in zavojev ni mogoče pošiljati iz Amerike v Avstrijo in tudi obratno ne. Sprejemajo se samo poročila v Zjedinjene države severne Amerike, v druge države (Kanado, Meksiko, Argentinijo, Brazilijo itd.) torej ni mogoče pisati. Pisma z lastnoročno pisavo se smejo pošiljati samo vojnim ujetnikom in internirancem. Ta pisma se naj pošiljajo na: Ministerium des Ausseren, Auskunftsstelle iiber Zivilpersonen im Aus-land, Wičn, I. Bezirk, Ebendorferstrasse Nr. 3, tu se cezurirajo in potem odpošljejo dalje potom švedskega poslaništva. Kar se tiče pravnih in trgovskih poročil svojcem v Zje-dinjenih državah, ki so na prostih nogah, jih zunanje ministerstvo (Ministerium des Ausseren, Wien) tudi pošilja dalje, če je nujnost istih dokazana.
Dr. Mahnič je nekoč zapisal:	»Pravi
slovenski umetnik je le tisti, ki Slovencem upodablja krščansko čeznaravno lepoto.' — Katoliški listi na Slovenskem pa sedaj priporočajo »Kurenta'.
Fran pl. Šuklje je dejal 1. 1900 o takozvani slovenski spravi: „Vaša sprava ne bo držala, kajti razdvajajo nas ne le osebnosti in malenkosti te baže, temveč svetovni nazori."
O Sukljevl kandidaturi 1. 1905 je zapisal »Slovenski Narod': »S to kandidaturo se vzbujajo naravnost dvomi proti verstvu pri ljudeh, ki so dejanski katoliki. Kar je še morale in nravnosti v našem občinstvu, mora biti uničena s tem Šukljevim nastopom.
Več uradnikov so v Dalmaciji zaprli zaradi sleparjenja pri aprovlzacijl. Ko se je v četrtek 26. sept. vrnil okrajni nadko-misar Zorec s parnikom v Split, so ga takoj zaprli. Vzrok temu je aprovizacijski škandal. Zaprli so tudi več aprovizacijskih uradnikov. Prodali so 11.300 kg sladkorja za 209.500 K, denar so pa med seboj razdelili. Sladkor se je potem prodajal na otoku Vis v prosti trgovini kilogram po 30 K.
Španska bolezen se vedno bolj širi. V Ljubljani je vsak dan nekaj smrtnih slučajev. S špansko boleznijo tudi tekmuje griža. Vsled bolezni so morali v Ljubljani zapreti razne šolske razrede. V šoli pri sv. Jakobu je bolnih 12 učiteljic, v razredih je bolno po 20 učenk. Tudi druge šole v Ljubljani so zaprli. Posebno gospodari španska bolezen v Budimpešti, kjer so zaprli vse šole in zabavišča. Tudi na Dunaju so zaprli vse šole, v katerih se je pojavila španska bolezen. Bolezen je posebno nevarna mladostnim od 12 do 20 let. Da bi se prijela oseb. ki imajo premalo hrane, ni res, najtežji slučaji so se primerili pri osebah, ki so bile zelo krepke. Bolezen se navadno konča s plučnico ali pa z vnetjem sapnika. Bati se je infekcije, najbolje se bolezen obvaruje z utrdenjem telesa s čistoto ust in nosu in če se večkrat grgra perhydrol.
Krim je dobil te dni sneženo kapo. V večernih urah je pritisnil že znaten mraz.
Temne strani Amerike.
Svoboda v Ameriki. V Združenih državah se govori vse mogoče proti naši Avstriji. Toda dočim imajo pri nas narodnosti vsaj v glavnih kronovinah pri vsem tem državne šole z odnosnimi jeziki, ima Amerika v svojih državnih šolah samo en učni jezik: angleški. Oni ki niso anglosaške rase, se morejo odgajati v svojem materinskem jeziku samo v privatnih šolah. Zdaj pa je tudi temu konec. Država Jowu, v kateri je po priliki 12 °/# v inozemstvu rojenih prebivalce^, je izdala sledeče zakone: 1. Angleščina mora biti edini jezik v šolah, privatnih in državnih, v sektah in sličnih šolah; 2. Na javnih ulicah, na železnici in po telefonu se smejo vršiti razgovori samo v angleškem jeziku; 3. Vsi javni govori se morajo govoriti angleško; 4. Kdor ne zna ali ne razume angleški, naj opravlja svoje verske dolžnosti doma. Š tem je torej povsem izključen vsak drugi jezik razen angleškega.
Četudi ta zakon ureja to za sedaj samo za	državo	Jowu, nam	kaže	kljub	temu
splošno naziranje Američana o pravu angleških narodnosti in se more tako smatrati kot	početek	odredbe, ki	se bo raztegnila
čez	cel ameriški teritorij.	Leta	1910.	— to
leto	je bilo	zadnje štetje	— je	bilo v	Ame-
riki 222/;s milijona neangleški govorečih prebivalcev, dočim je vse ameriško prebivalstvo znašalo 92 milijonov. Naslednjih pet let se je priselilo v Ameriko silno veliko Neangležev, tako da je danes število nean-gleških prebivalcev mnogo večje nego leta 1910. Kakor se da posneti po mnogih poročilih, vladajo v ameriškem pravu in v sodnijski praksi velike razlike med Angleži in Neangleži. In iz tega moremo sklepati, da se bo prebivalstvu, ki ne govori angleški, kmalo odvzelo vsako pravo. Zdaj si moremo lahko predočiti, kako bi izgledal svet po ameriškem idealu in kaj bi se zgodilo s pravom neangleških narodov.
Revščina In beda v Ameriki. Kdor misli, da je Amerika, ki sedaj zalaga celo antanto s svojimi dolarji,, obljubljena dežela, in je mnenja, da se je treba prepeljati le čez lužo, pa se otreseš skrbi in težav tega življenja, se strašno moti, kakor piše nev-jorški sotrudnik nekega roterdamskega lista. Mi imamo tu celo v razmeroma ugodnih časih do 15 milijonov ubožcev. In če govorimo o tukajšnjih ubožcih, niso ti taki, kakor ljudje v deželah zapadne Evrope, ki žive v siromašnih razmerah, ne, ampak ti milijoni žive v taki brezprimerni bedi, kakoršne v zapadni Evropi niti ne poznajo. Mi imamo kake štiri milijone ubožcev, ki dobivajo javne pod-
pore, ki so pa tako neznatne, da jih komaj obvarujejo smrti od lakote, in od teh je nemogoče vsaj nekoliko človeško živeti. Statistika izkazuje, da je bilo pred vojno kakih dva milijona delavcev pet do šest mesecev na leto brez dela; k tej množini seje pa še pridružilo kakih 500.000 moških priseljencev, ki so se vsi v osredotočili v industrijskih mestih. Kako velika je beda med tukajšnjimi ljudskimi sloji, najbolje dokazuje dejstvo, da mora iti kaka dva milijona šoloobveznih otrok za zaslužkom, in da je bilo že pred vojno, ko še ni bilo mu-nicijskih delavk, nad pet milijonov tovarniških delavk. V mestnem delu Manhattan so pred tremi leti vrgli skoro 100.000 družin iz stanovanj na cesto, ker niso mogle plačati stanarine, in 10 odstotkov mrličev v New-Yorku morajo pokopati na pokopališču za ubožce. To so številke, ki mnogo povedo. Vzrok te bede so povečini pogoste gospodarske krize, in nikakor se ne sme misliti, da so »cvetoče razmere' ktere je vojna ustvarila, povzročile kake posebne izpremembe. Da je delavstvo brez dela, je kriva centralizacija posameznih industrijskih podjetij, ktero povzročajo slaboglasni trusti, pogosta vpeljava novih strojev, ki nadomeščajo ročno delo, dolgi delavni čas, kterega evropski delavci nočejo, in konečna prevelika ponudba delavskih moči. Človeške delavske moči se tu izrabljajo z velikansko pretkanostjo in brezobzirnostjo. O kaki socijalni preskrbi ni zapaziti niti najmanjšega sledu. Velikanski stroj dela brez prestanka ter leto in dan tere svoje žrtve, kterih število nikakor ni majhno. Delavec postane v tej blagoslovljeni deželi med 35. in 40. letom nesposoben za delo. V premogovnih okrajih se za moške in ženske cvetoča doba neha že z 24. letom, povprečna starost pa je za celo deželo 35 let. Omenjamo tudi otroke, ki morajo za zaslužkom, ktere se ravno-tako izrablja z največjo brutalnostjo. Okoli
100.000	mladih deklic, od katerih so mnoge še v najnežnejši starosti — med njimi so take po šest do osem let, dejstvo, ki osvetljuje amerikansko »kulturo' — je zaposlenih v predilnicah. Tudi v tobačnih tovarnah in klavnicah delajo otroci. Posledica je, da ima Amerika deloma posurovelo in zanemarjeno mladino, kakršne nima nobena civilizirana država. In potem stanovanjske razmere! Tu ni policije, ki bi strogo pazila na to, da ima vsaka oseba določeno množino prostora in da so stanovanja v dobrem stanu. V mokrih, tesnih stanovanjih, možje, žene in otroci stlačeni v nizke luknje, v strašnem zraku ter obdani z nesnago in smetmi, prebivajo amerikanski delavci. Kako dobro imajo ljudje v Evropi, pa so nezadovljni z vsem in se zde zelo pametni, če morejo otresti raz čevlje domači prah. * Poprečni Evropejec, posebno iz malih mest in z dežele, ki je zvest, pošten, močan za delo in priden, ne more tukaj v konkurenčnem boju uspešno obstojati. Tu se cenijo drugačni činitelji kakor tam:	nasilna
brezobzirnost, zmožnost, »iti čez mrliče" so lastnosti, ktere mora imeti človek, če hoče uspevati; sentimentalnost ne sme človeka pjemotiti, samo volja do dela in poštenosti ni tu še nikogar spravila kvišku. In če kdo pride sem z ženo in otroci, ko se je s krvavečim srcem odtrgal od domovine, da bi vlovil srečo, in če se mu posreči, če se zaman bori, če podleže, ga teptajo z nogami, dokler s svojci vred ne izgine v velikanski množici onih, ktere je zapustila sreča za vedno.
Nov mirovni korak.
Avstrija in Nemčija napravita nov mirovni korak, ki se bo opisal na v zadnji »Resnici' objavljenih 14 točk Wiisonovega mirovnega programa.
Razne vesti.
Narodno romanje Francozov v Lurd.
Letošnjega narodnega romanja v Lurd se je udeležilo okrog 25.000 francoskih katolikov. Svečane procesije kakor tudi" drugih procesij se je udeležilo veliko častnikov in vojakov iz raznih antantnih dežel, največ Belgijcev. V procesiji z Najsvetejšim je stopal za tem neki francoski general s prižgano svečo. Belgijski vojaki so nosili baldahin.
Slavni možje — slabi učenci! Znano je, da učenci, ki so se v šolah odlikovali, v praktičnem življenju ne igrajo vedno prve vloge. Obratno pa se večkrat zgodi, da je marsikak učenec, ki ni kazal v šoli posebne pridnosti in nadarjenosti, pozneje postal učenjak in slaven mož. — Pisatelj Walter Scott je bil strah in trepet vsem svojim učiteljem. Slavni angleški politik Swift je dobil pri izpitu na visoki šoli v Dublinu tako slabo spričevalo, da ga v Oxfordu niti sprejeti niso hoteli. Vojvoda Wellington je bil kot otrok len, in tudi Napoleon ni kazal posebne brihtnosti, dokler ni prišel v vojno šolo v Brienne. Bismarck se v šoli ni nikdar odlikoval. Genijalni podobar Thorwald-sen je drugi razred domače ljudske šole trikrat ponavljal. Botanik Karl Linnč je moral na željo svojih učiteljev zapustiti gimnazijo in se lotiti čevljarstva, dokler mu ni pomagal neki zdravnik. Glasbeniku Rihardu Wagnerju so rekli njegovi učitelji, da iz njega nikdar ne bo kaj prida in da tudi za glasbo nima talenta. Aleksander Humbold je bil kot otrok tako slaboumen, da so ga nčitelji soglasno smatrali nezmožnim za učenje. Najmanj pa se je v ljudski šoli odlikoval slavni kemik Liebig, kajti ta je bil med svojimi učenci vedno zadnji.
Prvi amerlkanskl parnik. V nekaj mesecih se bo praznovala stoletnica, ko je prvi parnik prevozil morje med Evropo in Ameriko, ki se je imenoval *Savannoh“ in je bil kombinacija jadrnice in parnika. Para naj bi se uporabljala le v slučaju neugodnega vremena ali pa, če ne bi bilo vetra. To podjetje se je zdelo tako nevarno, da se do dneva pred odhodom parnika ni javil niti en potnik, dasi je bilo na parniku 32 precej razkošnjo-opremljenih kabin. Potovanje je trajalo tri tedne. Neki amerikanski skuner (dolga ladja z dvema jadrnikoma), ki je videl „Savannoh“ od daleč, je pozneje poročal, da je videl ladjo vso zavito v plamen. Neka druga ladja je hotela priti parniku na pomoč, povelnik se je zelo čudil, ker ni mogel dohiteti v dim zavite ladje, ki je bila brez jader. Dal je nekoliko-krat izstreliti iz topa, „Savannoh“ se je ustavila, kapitan je pa šele sedaj videl, da je zasledoval parnik. „Savannoh“ je na celi poti le malo porabljala jadro, v celem le 80 ur. Toda ko se je „Savannoh“ vrnila v Ameriko, so imeli tako malo zaupanja v to novo iznajdbo, da so odstranili stroje in je „Savannoh“ zopet služila kot jadre-nica.
Gospodarske vesti.
Dobava sena za armado. Iz uradne štatistike je posneti: V dobi 1917/1918 da so oddale posamezne dežele sena armadi: velika Češka 226-951, Moravska 39.895 me-terskih stotov, mala Kranjska 204.649, Štajerska 156.856. „Češky svaz“ in dr. Korošec izborno skrbita za kranjskega kmeta.
Zavidanja vredni kmetje. Ljudje, ki kmeta in njegovih težav prav nič ne poznajo, mu skušajo naprtiti vsakovrstne dobrote. Tudi dnevno časopisje vsak dan ponavljaj kako se kmetu dobro godi, kako je zabogatel itd. Sedaj na jesen, ko se spravlja
žetev, katero je kmet v potu svojega obraza pridelal, pa dolže kmeta, da je pri razdelitvi poljskih pridelkov neprimerno na boljšem kakor ostali stanovi. Danes je že tako, da se kmetu prav ničesar ne privošči in se ga povsod zavida; čudno je le, da ga tudi takrat ne zavidajo, ko mora voziti gnoj in opravljati težko poljsko delo, poleti celo po 16 ur na dan. Neki ogrski poljedelski list piše: *V budimpeštanskih zabaviščih se sedaj prepeva neka pesem, ki se konča: „Mi ubogi gospodje iu vi bogati kmetje/ In to pesem prepevajo ljudje, ki so od vojaške službe oproščeni in zabavajo tudi od vojaške službe oproščeno občinstvo, občinstvo, ki plača za en sedež v gledišču 18 kron in po gledišču si privošči večerjo, ki stane 25 kron za osebo. Če se kmetu res tako dobro godi, zakaj nočejo iti ti ljudje orat, sejat in žet?"
Kdo Ima največ dobička od podraže-nega kruha? Preteklo leto je dobil kmet za 100 kg krušnega žita povprečno 37 kron, sedaj 55 kron; tedaj ima kmet 18 kron več ali 31 odstotkov. Žitno-prometni zavod je lansko leto dobival za 98 dek moke, iz ka tere se je pekel enoten hleb kruha, 39'6 vinarja, letos pa 91-8 vin., kar znaša 131 odstotkov. Krušne pekarne so smele lansko leto zaračunavati 32-4 vinarja pribitka, letos pa 64'2 vinarjev, kar je skoraj 100 odstotkov več. Kmet dobi torej vsled podraženja kruha letos pri enem hlebu okroglo 10 vin. več kakor lansko leto, krušne pekarne pa 31'8 vinarja in žitno-prometni zavod 52 2 vinarja.
Nemška banka se je začela v zadnjem času boriti z istimi težkočami kakor Avstro-ogrska banka. Promet z bankovci je namreč tudi na Nemškem silovito narasel. Iz Berolina poročajo: V drugem tednu septembra 1.1. se je pokazala potreba plačilnih sredstev; uradna poročila pravijo, da se je to zgodilo posebno radi predstoječe obsežne zmenjave obrestnih odrezkov vojnega posojila. Promet z bankovci se je pomnožil za 240 milijonov na 14.045 milijonov mark. Zraven tega se je povečal promet z blagajniškimi nakaznicami za 106 milijonov, tako da je narastel na 8000 milijonov mark. Te nakaznice opravljajo isto delo kakor papirnati denar, tako da je dosegel bankovčni promet znesek 22.413 milijonov mark ali okroglo 39 milijard K po denarnem kurzu. Izkaz nemške banke (Deutsche Reichsbank) do septembra 1. 1. je bil sledeči I. Aktiva: zlato ali srebro (zlato po 2784 mark za 1 kg) 2466 milijonov mark; državne in vojno-posojilne blagajniške nakaznice 2303 milijonov; menice, šeki in diskontirane zakladnice 17.458 milijonov mark. Pasiva: promet z bankovci 14.044 milijonov in druge dnevne obveznosti 8923 milijonov mark.
Premovanje konj letošnjo jesen v Lescah in v Št Jerneju. C. in kr. kmetijska družba je ukrenila z vso silo pričeti delovati v svrho pospešitve kranjske konjereje, ki je vsled vojne tako silno propadla. Med drugimi koraki v to svrho priredi še to jesen dvoje premovanje konj, in sicer z namenom, na novo vzbuditi pri kmetovalcih zanimanje za to važno panogo živinoreje in dobiti pregled čez ostanke plemenskih konj. Eno premovanje se vrši v ponedeljek 21. oktobra v Lescah na Gorenjskem za vse konjerejske pokrajine na Kranjskem., ki se pečajo z rejo težkih (pincgavskih) konj m drugo pa v četrtek 24. oktobra t. 1. v Št. Jerneju na Dolenjskem za vse pokrajine na Kranjskem, ki se pečajo z rejo lahkih (žlahtnih) konjskih pasem. Za vsako teh dveh premovanj, ki se pričneta dopoldne ob devetih, 'je določeno 50 daril, in sicer za kobile z žrebeti, za mlado zaskočeno kobilo in za žrebeta (žrebčeke in žrebice). Posamezna darila bodo znašala od 60 do
200 kron. Podrobnosti gori omenjenih dveh premovanj bodo objavljene po posebnih lepakih v vseh občinah.
Osrednja centrala. Na Dunaju so ustanovili vojno centralo za surovine, družbo z omejeno zavezo, ki naj bo centrala vseh avstrijskih vojno-gospodarskih central. Zavod razpolaga s poslovno glavnico, ki bo služila izdatkom in obveznostim posameznih central.
Živina z Ukrajine. Dobava živine z Ukrajine, za katero so se trudile avstrijska centrala za gospodarstvo in vojaške posredovalnice, je dala 250.000 do 300.000 glav. To je na mesec 20.000 do 25.000 komadov. Nemčija dobi 60 odstotkov, Avstrija-Ogrska pa 40. Najnoveji dogovor z Ukrajino je ugotovil mesečno dobavo po 50.000 glav. Od teh bi Avstrija dobivala 20.000 glav.
Centrala za olje in mast. Na podlagi podatkov za 1. 1917 lahko sigurno sklepamo, da bomo preskrbljeni z mastjo v dosedanji izmeri do koca 1. 1919. Dočim je prišlo v miru na glavo 5 kg, je danes na razpolago (vštevši vojaštvo) le 50 dkg olja in masti na vsakega prebivalca. Predsednik centrale za olje in mast je opozarjal v zadnji seji vojnogospodarske komisije, da se je uvozilo v miru nekako 1600 vagonov olja in masti, dočim znaša naš sedanji proračun olja in masti skupno 1500 vagonov. Do konca 1919 smo preskrbljeni. Žal da se je vprašanje sode in premoga tako poostrilo, ga grozi uničtti vse naše gospodarstvo na tem polju. Centrala za mast in olje je ravnotako odpovedala kot vse druge centrale, kajti mila n. pr. dobiš toliko, da si komaj osnažiš nohte. Tudi centrala za olje in masi se po vojni ne more več obdržati, vendar pa je ravno pri olju in maščobi potrebno javno gospodarstvo.
Nemci in pasja pečenka. Nemški listi poročajo, da je cena pasjega mesa v Nemčiji poskočila že na 3 marke 50 fenigov. Nekdaj je stal 1 kg pasjega mesa 40 fenigov. Doslej so naši Hektorji, Sultani, Tirasi, čuvaji, Pozorji, Cezarji itd. mislili, da so samo za zveste čuvaje in dobre prijatelje človeku, nikdar pa niso mislili, da se zbudi v človeških želodcih tako poželjenje po njihovem mesu in da bo vredna pasja pečenka 2 marke in 50 fenigov.
Zemlje v Nemčiji. Iz Pruske Šlezije javljajo, da je z uradnim odlokom določena cena za funt prepečenca na 90 fenigov, žemlje se smejo izdelovati težko 70 gramov po 5 fenigov.
Rekvlzicija slame in sena na Koroškem. S Koroškega pišejo: Letos bomo še večji reveži, kar se tiče sena in slame, kakor smo bili lani. Govore, da zahteva vojaščina še enkrat toliko sena in slame kot je zahtevala lani. Že itak nam za domačo potrebo silno primanjkuje sena, sedaj pa zahtevajo kar 300.000 metrskih stotov sena in slame.
Kriza pri kupčiji s kavo v Braziliji.
Iz, poročil, ki so došla na Holandsko je pričakovati gotove krize v kupčiji s kavo v Braziliji. Številni posestniki kavinih nasadov in trgovci s kavo ne morejo svojih obveznosti izpolniti in zahtevajo nujne državne pomoči. Vzrok temu je, ker osrednje države sedaj ne kupujejo braziljanske kave.
Cene vinu so padle na Ogrskem vsled brezmerne špekulacije vinske verižne trgovine, ki je po nekterih delih dežele privedla do katastrofe. Cene so skokoma padale. Posebno v vinski okoliši Tokay • Hegyalja, ki je nekaka mala Kalifornija in kjer leži denar dobesedno na cesti, so ogrski kakor tudi gališki špekulantje, ki se na vinsko trgovino prav nič ne razumejo in nimajo ne posodo in ne vinskih kleti, izven realne vin-
ske trgovine pokupili velikanske množine vina, ne da bi vino videli ali celo prevzeli. Sklepna trgovska pisma so z dobičkom desetkrat prodali dalje, vsled česar so polagoma navili ceno za 1 hi vina na 2700 K. Sedaj tikoma pred novo trgatvijo je treba lansko vino prevzeti, da se napravi prostor za novo vino. Vsled tega so špekulantje, ki niso mogli prodati sklepnih pisem za vino, ktero so sami po pretiranih cenah plačali, in ne vina prevzeti, ker nimajo potrebne posode, sedaj primorani to „papirnato vino“ prodati z velikanskimi izgubami. Mnogo eksistenc je šlo zaradi tega po zlu. Padec cen je bil tako hud, da je neka delniška družba v Marosvasarhelyju raje pustila aro
200.000	K in odstopila od kupčije, da ne ' bi še več izgubila. Dasiravno je vino mnogo ceneje, pa vendar ni kupcev. Še sedaj so cene 30 krat večje kakor v mirnih časih. Potreba se bo pokazala šele tedaj, ko bo trg enkrat očiščen teh nezdravih razmer in ko nastopi resna trgovina: izvoz. Z gotovostjo se računa, da bo letos mogoče izvoziti z Ogrskega kakih 600.000 hi vina in vinskih destilatov v Avstrijo, Nemčijo in Ukrajino. Nemčija in Ukrajina se branita visokih ceji. Navzlic temu pa ne bodo nastavili maksimalnih cen.
Zaradi enega vinarja so poklicali^ na urad za vojno preskrbo v Kottbusu v Šle-ziji ženo nekega črnovojnika. Izkazalo se je namreč, da se je leta 1914. izplačali cel vinar podpore preveč, zato je morala žena sedaj pred komisijo. Koliko je veljala do-stavnina, komisija in popisani papir, tega pa ne vemo. Bržkone mnogo več kot en vinar; ampak pravica velja.
Pomanjkanje perila. Kako veliko je pomanjkanje perila, vidimo iz tega, da so začeli izdelovati perilo ne samo iz papirja in iz kopriv, ampak da so se lotili že tistega drevesa, katerega se doslej ni dotaknil nihče drugi kakor metlarji — to je breza. V Berlinu se je osnovala zadruga z omejeno zavezo, ki hoče izdelovati perilo iz brezovega lesa. Pri nas smo poznali doslej le brezbve metle, mladina pa vitko in gibko'brezovko.
Dalmatinsko vino za Nemčijo. List „Nova Doba" poroča: Našemu vinu preti letos velika ntvarnost. Ne gre le za rekvi-zicijo sto ali dvesto vagonov vina, nego za mnogo težje reči. Nemčija potrebuje vina, ali dobiti ga hoče poceni. Sedaj je prilika, da se izkaže „nibelunška“ zvestoba zaveznice Avstrije. Ogrska ima dovolj vina, ali tam nikdo ne misli na rekvizicijo ali na najvišje cene, še manj mislijo na kaj takega na Spodnjem Avstrijskem. Ali ako vlada ne-pozna Dalmacije, kadar treba kaj dati, hitro se je spomni, kadar treba kaj vzeti. Dalma-
cija je vojno področje, tukaj se more storiti vse, tukaj se ne vpraša po pravici in zakonu. Pripravljajo nam rekvizicijo in najvišje cene; kaj to pomeni, o tem so nas podučile številne gorke izkušnje tekom vojne. Ali to še ni vse, kajti vlada pripravlja ogromen davek na vino in to že letošnjo jesen.
Koliko žita imamo? Da bo javnost vedela, koliko žita so državni organi napravili v posameznih okrajih, je odredil urad za ljudsko prehrano, da se rezultat nabiranja za vsak okraj vsak teden objavi v listih.
Razdeljevanje nagrad za plemenske bike in merjasce. .Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani' priredi tudi letos razdeljevanje nagrad za plemenske bike in merjasce, in sicer po% sledečimi pogoji:
1.) Na določen dan morajo prignati lastniki bikov in merjascev, ki želijo sprejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, ki jo določi .Kranjsko deželno mesto za vnovč. živine* ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo zglašena tudi po županstvih. Kdor ne bi prignal živali ob pravem času, nima pravice, zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer dani vsi pogoji. Razdeljevanje po hlevih ali na kak drug način je popolnoma izključeno. -
2.) Nagrade se bodo izplačevale le za take bike in merjasce, ki so za pleme res sposobni in ki se že rabijo za pleme. Spodobnost za pleme in kategorijo bo določila posebna komisija, katero sestavi .Kranjsko deželno mesto* in bo sestojala iz enega strokovnjaka .Deželnega mesta*, živinozdravnika ter župana, oz. njegovega namestnika iz občine, kjer se vrši pregledovanje.
3.) Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno žival vsaj še eno leto od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega drugega vzroka, za katerega ni sam odgovoren, — zakol v sili itd. — je dolžan za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto, in sicer glede bikov 20 K, glede merjascov pa 10 K od prejete nagrade nazaj ter izplačati te vsote domačemu županstvu, ki porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem preudarku. Prejemnik nagrade se bo moral v imenpvanem zaveznem pismu poleg tega tudi še zavezati, da bo žival, za katero je prejel nagrado, dobro in pravilno rabil za pleme ter jo pravilno pripuščal.
4.) Nagrade se bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K, za bike v tretjem letu starosti v znesku 300 K. Kot dve leti stare bike se smatra s prvima dvema stalnima zoboma t. j. sekalca kot 3 leta in starejše pa z več kakor 2 stalnima zoboma. Za merjasce v prvem letu starosti se b*do dajale nagrade po 100 K v drugem letu ali starejše po 200 K.
5.) Domače županstvo rejca je dolžno ono živino, za katero se bo dajala nagrada, nadzorovati ter paziti, da se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in uporabljale. Županstvo, ki bi ne hotelo prevzeti tega posla, imajo pred razglasom, kakor hitro se jim pošlje naznanilo o razdeljevanju podpor, .Deželnemu mestu* sporočiti to in nimajo razglasiti razdeljevanja nagrad. Ako bi prejemnik nagrade ne rediKživali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3) navedene svote žu-panitvu.
6.) Zaupniki .Kranj. dež. mesta* imajo itak nalog, da se plemenski biki sploh za silo ne smejo s silo jemati in okr. glavarstvo jih nima rekvirirati.
9.
11.
Kraji, kjer se bo Okraj Ljubljana:
11. Vrhnika,
Dobrova,
Vižmarje,
Dev. Mar. v Polju, Škofelca.
Okraj Logatec:
11. Idrija,
11. Dol. Logatec,
11. Cirknica.
11.
11.
11.
11.
Okraj Postojna: 11. Št. Peter,
15.
18.
19.
20.
12.
13. 11. II. Bistrica,
'14 11. Senožeče,
11. Vipava.
Okraj Kočevje:
11. Kočevje,
11. Sodražica. f 11. Dobrepolje.
Okraj Črnomelj:
26. 11. Črnomelj,
27. 11. Metlika.
Okraj Novo mesto:
25. 11. Kandija.
23. 11. Toplice.
22. 11. Žužemberk,
21. 11. Trebnje.
Premovanje se vrši na prostoru, ki ga določi
do delile nagrade:. Okraj Krško:
28. 11. Mokronog,
2.	12. Rateče,
29. 11. Raka,
30. 11. Kostanjevica.
Okraj Litija:
31. 10. Zatičina,
30. 10. Litija,
29. 10. Izlake.
Okraj Kamnik
25. 10. Domžale,
26. 10. Kamnik,
24. 10. Blagovica,
28. 10. Špitalič.
Okraj Kranj:
18. 10. Selce,
21. 10. Gorenja vas,
19. 10 Stara Loka,
22. 10. Kranj,
23. 10. Cerklje.
Okraj Radovljica:
14. 10. Kranjska gora,
16. 10. Lesce,
15. 10. Boh. Bistrica, vsakokrat ob 9. uri dopoldne županstvo.
Direktna preskrba porabnikov z krompirjem. Deželna vlada je v namenu ustreči občni želji nepreskrbljencev z privolitvijo c. kr. urada za ljudsko prehrano dovolila dobavo krompirja kratkim potom t. j. direktno dobavo nepreskrbljencev pri poljedelcih.
Pri tenj se je ravnati po sledečih navodilih:
1.) Dobava se mora izvršiti le v mejah kranjske dežele. 2.) Porabna letina množina do prihodnega pridelka sme znašati za osebo največ 100 kg. 3.) Dobavna dovoljenja je vložiti v istem političnem okraju na politično oblast 1. instance (okrajno glavarstvo), prošnje za dobave zunaj pol. okraja bivališča pa na žitni zavod za časa vojne v Ljubljani. Prim«r: Ako porabnik stanuje v Litijskem pol. okraju in hote krompir kupiti v Šmartnem pri Litiji mora vložiti prošnjo na c. kr. glavarstvo v Litiji; ako pa hoče isti porabnik stanujoč v pol. okraju Litija kupiti krompir na Čer-nučah (pol. okraj ljubljanska okolica) mora prošnjo vložiti na žitni zavod v Ljubljano. Politična okrajna glavarstva (v 1. slučaju) in žitni zavod (v 2. slučaju) izdajajo porabnikom transportna dovoljenja. 5.) V prošnjah se mora navesti natančni naslov (ime, bivališče, hišna štev.) producenta t. j. poljedelca, pri katerem se namerava v svrho dopolnitve, kar bi povzročalo le zamudo časa. 6.) Da se olajša porabnikom hitra sestava prošenj, dobe stranke pri pol. oblastih v Ljubljani pri mestnem magistratu vzorce (formularje). 7.) Rok za vlaganje prošenj za dovoljenje direktne dobave krompirja v zgorašnjem smislu se konča 2. novembra 1918. Podaljšanje tega roka se pod nobenim pogojem ne dovoli. Prošnje bi,morale biti vložene na vsak način do tega časa, one prošnje pa, ki se oddajo na pošto do 2. novembra se bodo še vpošte-vale.
Producenti in konsumenti se pa posebno opozo-re, da se bo prekoračenje cen najstrožje kaznovalo Najvišja cena za naveden krompir je določena pri , množinah pod 100 kg na 36 vin., le pri rogličarjih na 66 vin. za en kg, pri množinah najmanj 100 kg in več, 20 K za meterski stot za navaden krompir, za meterski stot.
Pripomni se, da velja ta dobava krompirja samo za posebna gospodinjstva, za stranke toraj ki imajo karte za krompir.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tlra menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru.
Odgovorni urednik: Vojteh Jel očaik. — Tisk »Zadružne tiskarne** v Ljubljani. — Založil konzorcij.