XSnzelverKaiilepreig ВМ 0.18
НатшапкепБо^
Verlag und Schriftleit^: magenfurt, Btanaarclcring 18, Ptwtfaeh 115 / Bemgeprela (Im voraus eahlbar) monatUch RM 1— frel Haua (elnechUeBUch RM 0.20 ZuatellgebUhr Abbestellungen der Zeltung fOr den nachfolgenden Moaat warden nur echrlftllch imd nur bU 26. dee laufenden Monata angenommen
__Krolnburg, den 4. September 1943.	3. Jahrgang.
Vojaška in moralna moč IVemčije je po štirih letih nezlomljena
КопспотеЦауш trinmf bo naš!
Reidisminisler Dr. lioebbels: „Ako bi mogli favno izreči vse lo, iiar smo pripravili in kar imamo v rezervi, bi menda ludi vsak dvomljivec bil bolje ponten!"
Ko sta 3. septembra Anglija in Francija napovedali Nemčiji vojno, ni bilo niti enega Nemca, ki ne bi bil priznaval poštene volje nacionalsocialistične vlade, da na podlagi daljnosežnega sporazuma odvrne evropsko obračunavanje s silo orožja. Lahko smo si poklicali v spomin Fiihrerjevo izjavo z dne 23. marca in 17. maja 1933. ali kaikšen drug govor izza prevzema oblasti, da smo brezhibno ugotovili, kakšen prispevek je bila Nemčija pripravljena dati za mir. Neupogljiva volja Fiihrerja, da v do-glednem času uveljavi nemško enakoprav-nort in zagotovi Nemčiji pristoječo ji mesto na svetu, se ni mogla nikdar razumeti kot provokacija, ker je bila zraven te zahteve poudarjena popolna pripravljenost do iskrenega evropskega sodelovanja, da se izravnajo interesi posameznih narodov in odpravijo obstoječa nasprotja. Ponovna želja do sprave s Francijo, odreka vsaki zahtevi po zemlji napram tej državi, dogovor glede brodovja z Anglijo, korektno izvedeni odnošaji 8 Sovjetsko zvezo, ponudba celinskih nenapadalnih paktov za dolgo dobo, kakor tudi predlog na popolno razorožitev, prepoved vseh napadnih orožij, so bili zunanjepolitične garancije nacionalsoci-alizma, da začne na podlagi medsebojnega zaupanja novo politiko iskrenega sodelovanja. Toda v isti meri, v kateri je Fiihrer zasledoval ravno linijo svojega praktičnega mirovnega dela, sta se na nasprotni strani ojačili nerazumevanje in hudobna volja do javno pojavljajočega se sovraštva, ki ga je Churchill že leta 1936. izrazil z besedami, da je treba Nemčijo uničiti, ker je postala že premočna. Vse nemške predloge, kot edini element prave zaščite miru, so sprevrgli v nasprotje; kal strupa, ki se je po končani prvi svetovni vojni le za nekaj let umirila, je začela znova poganjati. Danzig in Koridor sta morala navzlic nemški ponudbi za sporazum postati casus belli, da bi lahko na dveh frontah začeli domnevani boj uničenja proti Nemčiji.
Toda v tem trenutku, ko so britanski agresorji zagnali vojno baklo na evropski kontinent, je morala biti zapečatena njihova usoda. S tem činom samovoljnosti je bila Anglija sprožila vse vzroke, da se danes ne le mora boriti za svojo eksistenco kot svetovna država, ampak tudi za svoje življenje. Od tistega 3. septembra pa do današnjega dne so bili s totalno obrambno Močjo nemškega naroda ustvarjeni vsi pogoji, da smo se lahko upirali razširjenju vojne, ki jo je Anglija od pomladi 1940. Ista intenzivno uganjala. Od začetka vojne je Fiihrer kot vrhovni poveljnik oborožene sile z genijalno spretnostjo znal izogniti s« vsakemu boju na dveh frontah, vzeti nasprotnike posamič na piko in jim izbiti o-rožje iz roke — popolnoma v nasprotju s svojim bahaškim nasprotnikom Winstonom Churchillom, ki je tipal po vseh kotih Ev-«>pe okoli, da bi si vsaj enkrat pridobil zakon dejanja. Če je Churchill pred dvema
letoma izjavil v Westminstru, »da je obstajala Hitlerjeva neduhovita metoda le v tem, da je opravil zapovrstjo z enim za drugim«, stresa s to v resnici puhlo izjavo le svojo brezmejno jezo, da se mu je po FUhrerjevi diplomatični premoči ponesrečila njegova igra, da bi obkrožil Nemčijo. Po dveh letih vojne je imel Churchill v,roki najbolj elementarne dokaze, da se ni uveljavil nobeden njegovih računov. 60 divizij poljske vojske, ki so nastopile za >po hod proti Berlinu«, je bilo zadrgnjenih in i njimi vred celotna poljska država. Ob Norveški obali je bil razbit zavratni obroč obleganja in blokade, še preden je bil sklenjen, in po tej, na ure preračunani edinstveni zmagi Nemčije je morala Anglija sprejemati poraz za porazom. V vojnem pohodu na Zapadu se je zlomilo 130 divizij Anglije, Francije, Belgije in Nizozemske. Se med tem zlomom je morala Anglija z najtežjimi izgubami beže zapustiti celino in od tega
Prepričani o usodni teži tega boja, čigar zmaga mora odločiti o tisočletju bodočega miru, smo morali potem ustvariti iste pogoje, ki so neizbežni za porod in nadaljnji obstoj nove Evrope. 2e kmalu po koncu yojnega pohoda na Zapadu, so mislili, da bo sledil nagel sunek proti Angliji, ki je upro-pastila vse, ki so se udeležili njene igre, in katere pojudena denarna aristokracija je podnetila to »mično vojno«. Zopet je bila nedelja, ko je bilo nemški oboroženi sili izdano povelje za pohod, — toda nepričakovano proti Vzhodu, kjer je nov sovražnik zavratno zavzel, čakaje do zadnjega, izgrajen položaj, da bi iz zasede, kršeč svoj pakt z Nemčijo, napadel Reich. 2p v prvih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. septembra objavilo;
V vseh dosedanjih žariščih obrambne bitke 80 stale naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih.
Z odločnimi nasprotnimi napadi smo pre-stregli sovražne sile, ki so vdrle na nekaterih mestih, in jih deloma s težkimi zgu-bami vrgli nazaj.
Združeni napadi odredov bojnih letal in letal za boj iz bližine so bili naperjeni predvsem proti ciljem sovražnih čet jugozahodno od Vjazme.
Na morju pri Fischerjevem polotoku so brza nemška bojna letala potopila eno sovjetsko obrežno tovorno ladjo in eno straž-no ladjo.
Včeraj smo na vzhodni fronti odstrelil:
trenutka naprej vprvič po stoletjih preizkusiti pravo vojno in davečo blokado na lastnem telesu, vtem ko sta nemška vojna mornarica in nemško zračno orožje tako močno stopnjevali boj za angleško preskrbo, da se učinki vseh potopitev v prvih dveh letih še do danes niso mogli popraviti. V drugem voji\em letu so Britanci še enkrat dobili nove pomožne čete v srbski in grški armadi,toda po energičnem prijemu nemške oborožene sile so promptno pustili svoje zapeljane pomožne narode na cedilu in na vrat na nos izginili skozi južnoevropska zadnja vrata. Celokupne odločitve do zadnjega heroičnega bojnega dneva za Kreto, ki je evropsko celino popolnoma očistil od angleškega vpliva, so vsebovale vse, kar je svetovna zgodovina mogla zaznamovati dotlej glede totalne pripravljenosti kakšnega naroda in njegove bojne sile. Prihodnjo-sti je pridržano, da bo ustrezno njihovemu pomenu ocenila že legendarne čine nemške oborožene sile v teh dveh letih.
dnevih boja se je iz številk uničenja, ki jim ni primera, razvidela nevarnost, ki je ogrožala vso Evropo. Gotovo je preložitev stra-tegičnega težišča za leta odložila dosego končnega cilja; toda vzlic tej ogromni večji obremenitvi z žrtvami, ki so neobhodno potrebne za konČnoveljavno zmago, je nemški narod dokazal tako pripravljenost do službe, da jo občudujejo vsi ostali narodi. Boj na Vzhodu nas je vrhu tega naučil, da gledamo vse reči v krogu brezvestne sovražne politike tako, kakoršne so v resnici — tukaj narode s svobodoljubnim svetovnim nazorom, ki se s čistim orožjem bojujejo za pravo pomirjenje Evrope, tam eksponente svetovnega židovstva in prostorni-,
120 oklopnjakov. Zračno orožje je v času od 30. avgusta do 1. septembra uničilo 127 sovjetskih letal. Oberleutnant Nowotny, vodnik nekega krdela lovskih letalcev, je včerai izbojeval deset zračnih zmasr.
Težke zgube S. armade
t)t,ockholm, 3. septembra, iz angleškega seznama o sestavi 8. armade, ki se je bojevala na Siciliji, izhaja, da je morala biti radi hudih zgub v Severni Afriki po večini obnovljena. Nove dele čet in novake so ji pri-delili. Uradno navajajo, da je oddala mnoge v bojih preizkušene »veterane« drugim armadam, ki naj tam poskrbe -a razširjenje bojnih skušenj. Toda cel6 čete iz Malte so morali priključiti Montgomeryjevi armndi. ima wpet polno bnjno moč
darstva, veliki koncem za izkoriščanje zakladov te zemlje za malo^Mevilo IjudL Toda tudi prejšnja metodika njihovega boja je vzlic zunanji različnosti imela vedno nekaj skupnega; sovraštvo proti mladim, krepko naprej stremečim narodom, čeprav so njih uničenje hoteli vsakokrat doseči z drugimi silami. Pri tem so se plutokratje še vedno nadejali zmage nad boljševizmom, vtem ko ^ je Moskva bila prepričana, da bo po zmagi nad Evropo lahko tudi opravila s pluto-krati. Kako pametno je pač ravnal Fiihrer, ko je jeseni 1939. leta, nevtraliziral Moskvo in izkoristil tekmovanje židovsko-plutokrat-ske in židovsko-boljševiške intemacionale. Ta diplomatski velečin, ki je po svoji temeljiti zamisli predvidel pravo pomirjenje. pa ni bil odločilen samo za hitri konec vojnega pohoda na Zapadu, njemu se je treba v glavni stvari zahvaliti, da so bili Sovjcti poraženi v ogromnih, bliskovitih bitkah, da so morali Nemčiji prepustiti svoja najbolj dragocena ozemlja surovin in prebitkov iu da je bila ta najstrašnejša vseh vojn pone-šena tisoč kilometrov pred meje našega Reicha.
Svetovno židoVstvo, ki se ga je po teh ogromnih udarcih proti Sovjetski Rusiji in Angliji lotil ne samo strah, ampak prava panika, je moral tedaj izigrati svojo zadnjo rezervo — Roosevelta in njegove ameriške Žide, ki so to vojno vedno hoteli. Najpre-pričevalnejši dokaz za to najnovejšo vojno krivdo Židov je dal poljski poslanik grof Potočki že v nekem tajnem poročilu, ki so ga našli, z dne 9. februarja 1938. leta poljskemu zunanjemu ministru, kjer pravi: »Spričo dobljenih podatkov sem mogel ugotoviti v razgovoru z Hullom, da so židje, ki 80 trenutne panično prestrašeni, Sedaj prvoboritelji za to, da se ustvari vojno razpoloženje, ki naj pahne v vojno ves svet in povzroči splošno katastrofo«. Tako je pisal gotovo nesumljiva priča že v času, ko v Nemčiji še noben človek ni mislil, da bi bila mogoča kaka vojna. Toda Nemčija tudi proti temu novemu sovražniku ni bila osamljena. Japonska, svobodoljubna velesila Vzhodne Azije je kljubovala takoj tej novi židovski potezi in zavzela inciativo proti Rooseveltu. V samo polletni bliskoviti vojni so zgubile Zedinjene države, Anglija in Nizozemska vse kolonije v Vzhodni Aziji in njihove nenadomestljive vire surovin^ Kljub visokim krvnim in materialnim žrti vam, se britansko-amerikanskim naporom: ni posrečilo, da bi Japonski zopet iztrgali zmago.
Ravno tako bodo brezuspešni vsi poizkusi boljševizma zadržati tok svetovne zgodovine in zavreti neodvratne dogodke. Če so Sovjeti, ki so se skozi desetletja oborože-vali, kljub strašnim udarcem prvega leta zopet mogli vreči v bitke vse svoje arzenale orožja in rezervoarje ljudi, ne' oziraje se na hekatombe krvnih žrtev, in so ee nevarno zaganjali proti našim položajem, so pač ravno v tem letu nastale resne krize in tra-
Povelje za loini pohod proli Vzhodu
Hndi boji w žariščih oiiriimline bitke
v sredo odstreljenlb 120 sovražnih oklopnjakov - V treti dneh uničenih 127 letal
Spoznanja naših soTražnikbT т zadnjih mcseciii četrtega vojnega leta: Roosevelt: po konferenci т Quebecus „Oborožene bojne sile same ne morejo dobiti vojne" „Pravda": „Nemogoče je, samo iz Vzboda prizadeti Nemčiji uničujoč udarec" ' „Observer": Nemške čete na nobenem mestu dolge vzhodne fronte niso v nevarnosti" —' „News Chronicle": „Cas konČnoveljavno ne dela več za nas. Sovjetska Rusija namerava izkrvaveti do smrti" o-" '	„Renter": „Nemško-sovjetsko razmerje zgub znaša: 1:2S in tudi i:SO"
!
Stran 2. — štev. 70.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 4. septembra 1943.
gi6no-heroične ure, ki smo jih dovolj čeeto občutili z grozo. Toda naposled je vedno zopet zmagalo nemško junaštvo, zmagalo boljše nemško vodstvo in naš narod je o-hranil mirno kri. Kakšne čudeže hrabrosti je doprinesel samo nemški vojak v tej gigantski poletni ofenzivi! Dočim eo Sovjeti prisiljeni, da brez usmiljenja izčrpajo svoje mase, vodstvu nemške vojske niti ni treba, da bi načelo, kaj šele izrabilo svoje rezerve. Celo Reuter navaja razmerje nemško — sovjetskih zgub z 1:25, da cel6 z 1:50. Zato naša oborožena sila lahko mirno čaka na kulminacijsko točko sovjetskih napadov, na tisto uro, v katerih bodo opešale tudi zadnje velike mase Vzhoda. Kaj je na tem, če mi v osvojenem ogromnem ozemlju, v katerem se celo po mnenju naših sovražnikov lahko igramo s prostorom, zapustimo kakšno popolnoma razdejano mesto ali zaradi skrajšanja fronte kakšen ozek pas zemlje. Veliki cilj vodstva je koncem koncev vendar le absolutna oslabitev nasprotnika v ogromni bitki obrambe, o katere končnem uspehu je angleški časopis »News Chronicle« že v svoji slutnji zapisal 24. avgusta lapidame besede: »Sovjetska Rusija namerava izkr-vaveti do smrti!«
Tudi v bodočih mesecih ne bo za nas nobene naloge, ob kateri bi obnemogli, kajti to, kar je potrebno za naše zunanje in notranje fronte, je znalo vodstvo ustvariti v koncentrirai*spbliki. Dva velika zaveznika, čas in prorar, delata vrhu tega za nas, dejstvo, pred katerim tudi naši sovražniki ne morejo zapirati oči. Kar potrebujemo za končni uspeh na področju sektorja prehrane in preskrbe s surovinami, imamo trdno v roki s kontrolo skladišč surovin in kmetijskih ozemelj skoraj cele Evrope. Spravljena je tudi že davno bogata letina v Ukrajini, ki je bila glavni cilj sovjetske po lakoti povzročene ofenzive, vtem ko tamošnje industrije neprestano delajo za nemške vojne potrebe. Vse druge vrzeli, ki 90 morda še pred meseci kazale, je nem-iki narod izpolnil s svojo lastno totalno vojno službo. Prostor, ki nam je na razpolago in ki smo ga zavarovali, torej popolnoma zadostuje za naše vojne potrebe in vojne cilje. Pa tudi čas ni več zaveznik naših sovražnikov. Neizpodbitni dokaz za to je dala koincidenca ofenzive na Vzhodu s podvzetjeiri proti Siciliji, ki je podlegla samo navalu mas iz treh kontinentov. Obe ofenzivi bi morali po sovražnikovem računu prinesti veliko odločitev — danes je Sovjetska Rusija na tem, da izkrvavi, dočim je bilo si čilsko podvzetje — govorimo vedno z besedami naših nasprotnikov — »žalostno«. Spoznanje, da Nemčije in njenih zaveznikov vojaško ni moči premagati, nam je prineslo iz tretje dimenzije blazne teroristične napade požigalcev, ki sicer povzročajo med našim civilnim prebivalstvom neizmerno gorja, glede katerih pa naše vojaško vodstvo stori vse, kar mu je v moči, da jih odvrne. Na novo organizirana obramba proti uničevalni volji zračnega terorja, je že Imela svoje prve velike uspehe; bodočnost bo pa prinesla našim sovražnikom strašna, nam samim že dolgo zaželena in zadoVoljujoča presenečenja. Vse to, kar so ti napadi vražjega sovraštva uničili nedolžnih človeških življenj in nenadomestljivih kulturnih dobrin, pa nima nobenega pomena, če pomislimo na mero uničenja, ki bi nas doletelo, če bi se združenemu sovražnemu navalu posrečilo, da nas prisili na kolena. Nemškemu narodu, ki je že v minulih stoletjih premagal neizmerno gorja, po zmagovitem vzdržanju v tej vojni ne bo težko, odpraviti sledove uničenja in porušeno zopet na novo zgraditi.
Tako stojimo ob začetku petega vojnega leta ob pričetku velike odločitve, pri kateri moramo izpolniti nalogo, ki je veliko večja nego pri drugih narodih — kajti z našim bojem ne branimo samo našega življenja, naših kulturnih in materialnih dobrin, ampak izpolnjujemo sekularen nalog, ki nam ga je namenila usoda kot stvariteljem novega svetovnega reda. štiri slave in žalosti polna vojna leta nam bodo dala moč, da pre-stanemo ta svetovno-zgodovinski odločilni boj proti vsem navalom. Spominjajmo se vedno tega, da je vojaška in moralična sila našega naroda nezlomljena in da imamo vodstvo, ki je z genijalno inciativo obvladalo tudi take situacije, ob katerih bi se bila zlomila vsaka druga državniška in vojna umetnost. Naj nas ne motijo boji v tistih predpoljih, v katerih smo našim nasprotnikom prepustili ozemlje, ki za nas nI važno, kajti celokupna bilanca materialnih in duševnih sil ob začetku petega vojnega leta, nas mora neizpodbitno prepričati, da bo končno veljavni triumf naš.
Ludwig Hausbergei:
Polopilei/ šlevllnihvojnih ladij in 377.000lirl
V torek le bilo odstrellenih 184 sovjetslrth oklopnjakov - 47 morilskih bombnikov zbitih pri novem napadu na Berlin
Oberkommando der Wehmacht je dne 1. septembra objavilo:
Zrušilo se je več sovražnih napadov proti položajem romunskih čet ob kubanskem mostišču.
Na bojišču zahodno od Miusa, zapadno od Harkova, v prostoru pri Rylsku, Sevsku in zapadno od Vjazme so spodleteli številni sovjetski napadi deloma v hudih bojih od moža do moža. Lastni nasprotni napadi bo bili uspešni.
V	severnem odseku fronte je dan v splošnem potekal mimo.
Sovjeti so včeraj zgubili 184 oklopnjakov.
Pred pristaniščem v Jeisku ob Azovskem morju so lahke nemške pomorske vojne Bile potopile nek sovražni topniški čoln.
Pri obrambnih bojih v prostoru pri Izju-mu se je posebno odlikoval 40. zbor oklopnjakov, ki ga vodi General der Panzertrup-pen Henrici.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so obstreljevale neko skupino sovražnih vojnih ladij pred angleško obalo in eno vozilo zažgale.
V	pretekli noči so močne britanske letalske sile znova napadle ozemlje Velikega Berlina. Naši nočni lovci so s sodelovanjem
baterij protiletalskega topništva In žarometov razkropili sovražne skupiile bombnikov, tako da ni prišlo do združenega učinka, ki ga je sovražnik nameraval. V nekaterih mestnih okrajih in v okolici državnega glavnega mesta so nastala delomA znatna pbru-Senja. Prebivalstvo je imelo majhhe zgube. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so odvrgla brez najrta bombe tudi na druge kraje državnega ozemlja. Zračne obrambne sile so po doslej došlih poročilih zbile 47 britanskih bombnikov. Osem nadaljnjih,letal je sovražnik zgubil včeraj nad zasWe-nimi zapadnimi ozemlji.
Vojna mornarica in zračno orožje sta v mesecu avgustu potopili dve krI2arki, šest ruSilcev, eno podmornico, enega iskalca min in pet brzih Čolnov ter poškodovale eno bojno ladjo, deset križark, devet rušilcev, pet brzih čolnov ter pet midajnjih enot vojnih ladij.
Nadalje je bilo uničenih 70 trgovskih ladij s 377.000 brt ter štiri prevozne jadrnice; zadetih Je bilo 125 nadaljnjih ladij z okrog 580.000 brt. Poškodbe enega dela zadetih vojnih in trgovskih ladij so tako težke, da se jih tudi lahko smatra za zgubljene.
Srditi boji še Irajaio
Odstreljenlli 91* sovjetskih oklopnlakov - Podmornice so potopile 34.000 brt
Oberkommando der Wehrmacht je dne . 31. avgusta objavilo:
Sovražnik je tudi včeraj z nezmanjšano silo nadaljeval svoje napade na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte. Srditi boji so še v teku. Odstrelili smo 91 sovjetskih oklopnjakov.
Na morju zahodno od Taganroga so lahke nemške pomorske bojne sile potopile dva izmed šest sovražnih motorskih topovskih čolnov, sestrelile dva bombnika in pripeljale ujetnike.
V bojih zadnjega tedna na fronti pb Mi- . usu se je posebno odlikoval tretji, bata-, Ijon 70. grenadirskega polka, ki ga vodi Oberleutnant Kechts.
Brza nemška bojna letala so izvršila ponoven dnevni sunek proti pristanišču Augusta in v presenetljivem nizkem napadu težko poškodovala neko sovražno prevozno ladjo in en čoln za izkrcanje. V zračnih bojih je bilo pri tem imičeno eno letalo
»Spitfire*. Nemški lovski letalci so v prostoru pri Neaplju sestrelili 26 izmed skupine 60 napadajočih sovražnih letal.
Nad Atlantikom so nemška lovska letala za daljavo zbila neko britansko veleletalo.
Močne sovražne letalske sile so v pretekli noči napadle zapadnonemško ozemlje, zlasti mesti MUnchen-Gladbach in Rheydt. Porušenja in zgube med prebivalstvom so znatne. Nočni lovci in protiletalsko topni-, štvo zračnega orožja so po doslej došlih poročilih sestrelili 25 izmed napadajočih .britanskih bombnikov.
J NemŠke,podmornice 30 v Šredozeina^tem, morju in obkrajnih pzemjjih Atlantika potopile pet ladij s 34.000 brt, enega rušilca in štiri prevozne jadrnice. Torpedirale so tudi neko petrolejsko ladjo z 10.000 brt in sestrelile nad Atlantikom štiri sovražna letala. V črnem morju so podmornice uničile dve sovjetski stražni ladji in enega pomorskega vlačilca s tremi vozili.
Ozadje švedskega vplivanja na javno mnenje
Počenlanle anglofilskih elementov - Dvojna mera nevtralne politike v tisku
Stockholm, 3. septembra. Švedska je tekom te vojne že več ko enkrat doživela resne pripetljaje. Omenjamo samo, kako so Angleži zasledovali, začasno zasegli in bombardirali v Severnem morju švedske rušll-ce, ki so bili pripeljani iz Italije, kako so Sovjeti in Anglek metali bombe na švedsko ozemlje, kako so angleške in ameri-kanske zračne bojne sile stalno preletavale švedsko pri bombnih napadih na Dansko ali Nemčijo. Vedno je pri tem švedska javnost reagirala v takem okviru, ki je preprečil vsak -čustveni izbruh. Omogočena je bila stvarna preiskava.
To se je spremenilo, zlasti v zadnjih mesecih, ko gre nekaterim elementom očitno za to, da napihnejo in razblinijo vsak dogodek, ki bi bil pripraven, da oteži odnošaje z Nemčijo. In Čudno, nekateri časopisi in krogi, ki so poprej tudi nastopili proti tem sovražnikom švedske politike nevtralnosti, sledijo sedaj tej igri. Z nasnovanjem ali napihnjenjem takih incidentov hočejo zadeti ne le švedsko politiko nevtralnosti kot tako, ampak hkrati vlado Hanssom, ki jo »bojujoča se demokracija« in druge eks-tremne švedske skupine ter ž njimi zvezani tisk neprestano preganjajo.
Korektni odnošaji nemške In švedske vlade, dobri trgovski promet, ki je tudi med vojno obvaroval švedsko gospodarstvo težkih pretresljajev, na starem izročilu sloneče soglasje vojaških, prosvetnih in drugih krogov so bili tem elementom vedno tm v peti, ker so vedno prisegali na Anglijo iB Zedlnjene driave in niti nočejo videt sovjetske nevarnosti ca Evropo, ki so jo povzročili plutokratje. Sistematično prikrivajo in zavijajo dejstvo, da ee Nemčija, Finska in druge evropske države praktično
bojujejo tudi za ohranitev in varnost švedske na vzhodu, in namesto tega prikazujejo stvar napačno tako, kakor da bi šlo Nemčiji, ki je vendar nevtralnost švedske re-spektirala, tako 9. aprila 1940, kakor vedno, le za tem, da »zasužnji« švedsko.
Da ti na vojno ščuvajoči krogi v švedski resnično delujejo in da predstavljajo znatno nevarnost, so več ali manj jasno spregovorili švedski krogi sami, in sicer ne le opozicijonalni listi, ampak tudi švedski politiki in člani vlade. »Aktivistični« krogi so pa polagoma znali razširiti atmosfero, v kateri — v nasprotju z omenjenimi drugimi prijatelji, pri katerih je udeležena Anglija — pri Vsakem proti Nemčiji naperjenem ali napihnjenem pripetljaju niti ne preskušajo stvarno ali ne ocenjujejo tega, kar ima povedati druga stranka. Nasprotno, z že naprej sklenjeno sodbo in trditvijo hočejo razburiti javno mnenje s sen-zacijonalnimi objavami v tisku, s ščuvajo-čimi in žaljivimi reki, z namigavanji na napačne predstave o nemškem značaju, o nemški politiki, ki jih je razširjala sovražna agitacija že desetletja, in stopnjevati razburjenje do take mere, da je popolnoma gluho za vsak stvarni argument in sposobno, da se da zavesti do nepremišljenih demonstracij. Režiserji tega počenjanja skušajo pri tem rafirano izkoristiti male posebnosti švedskega narodnega značaja; k tem spada, kakor je priznano, nagnjenje do oblastnega vmešanvanja v zadeve drugih, zlasti sosednih držav. Odobravanje, ki ga ''london kaže napram vsaM veati iz Stock-holma ravno v zadnjih dnevih, način, kako so se tukaj očitno vigrale žoge, priča jasno dovolj, kakšno je ozadje sedanjega vplivanja na javno mnenje.
(шммШ)
Slovaški »arodnl predsednik dr. Tieo Je pre* •tekli ponedeljek imenoval nov državni svet, ki obstoji Iz desetih članov, med njimi enega ,nemSkega. Prejšnji državni svet je imel 26 članov.
TurSkl ministrski predsednik Saraoogln je
obiskal nemški paviljon na mednarodnem ve-lesejmu v Ismlru-
Pri seji Švedske vlade Je bil odobren že Javw Ijenl odstop ministra za pravosodje Westmana. Za njegovega naslednika je bil imenovan ml-nieter JBu'gquiet. Nova Švedska, ministra brea portfelja, takozvane posvetovalne državne moči, sta postala predsednik Quensel In dosedanji član državnega zbora RUbbestat.
Tristo mrtvih, petsto pogreSanlii so povzro* čili napadi angleškega zračnega Orožja, In an« gleških min med francoskimi ribiči od 194Os leta naprej; tako je bilo sporočeno pri nekent sprejemu.
Egiptovska vlada je pripravila nov zakona skj načrt, da so v bodoče prepovedane Sole, kl< bi se vzdrževale po verskih družbah, redih ali z Inozemskimi sredstvi.
V	Panami so odkrili, kakor Javlja Reuter, proti „vladi naperjen komplot. Nameravani риб je baje nasnoval in vodil bivši minister zg, vzgojo Pećet.
Pri zadnjem bombnem napadu na Alžlr Je, kakor poročajo afrikanskl Usti, prišlo ob življenje več severnoameriških potovalnih družb. Pri teh družbah gre za po senzacijah hlepeč« Amerlkance, ki se zbirajo v Zedinjenih državah pod naslovom: >V Alžiru se smehlja vojna«.
Dva britanska generala In več drugih Častnikov britanskega zračnega orožja se je nahajalo med potniki prevoznega letala, ki je y petek strmoglavilo.
Težave pri naboru novincev ne morejo premagati niti velike ugodnosti niti podelitev visokih plač, tako izhaja iz poslanice, ki jo je naslovil britanski poveljnik tako zvane arabske legije na emira Transjordanlje.
»Za obnovo MUana ne bi zadostovalo niti 30 let niti ravno toliko milijard lir«, je izjavil kardinal Schuster, milanski nadškof, v svojem tretjem duhovščini poslanem pastirskem pismu, v katerem se znova pritožuje zaradi opustošenj, ki so jih napravili zračni napadi v glavnem mestu Lombardske.
Ogrska vlad'^ je izdala odredbo, po kateri se morajo zasežena židovska zemljišča razdeliti v prvi vrsti med kmete, ki so se udeležili vojne in si pridobili odlikovanja za hrabrost odnosno bili ranjeni.
Prvi slcliskl pomorščaki za brltansko-sever-noamerlšjke konvoje so dospeli v Alžlr. iGre v .glavnem za ribiče, ki so jih s silo vtaknili v ladijsko elužbo, za Anglo-Amcrlkance. Pri pH-hodu prvih transportov v Alžlr se je s številnim Slcirijancem posrečilo pobegniti.
V	nekem poročilu o uspehih volitev v Avstraliji ugotavljajo londonski Usti, da je pritisk najekstremnejSega levega krila ojačen a tem, da se je komunističnim elementom posrečilo, zagotoviti si kontrolo nad številnimi velikimi rudarskimi družbami.
O korupcji, ki so jo uvedli Angleži v Iraku, piše nek bagdadskl Ust in izjavlja, da je glavni znak podkupljivost iraških uradnikov- Ta »pojav je povzročil motnje v upravnem stroju, njegovo trajanje mora povzročiti zlonosne posledice.
Od iKbruiia vojne je bilo v AngUjl ubitih ne manj kot 10566 ljudi po nezgodah v prometu in drugje v zvezi z zatemnitvijo.
Radio Schonan javlja, da so zaradi vedno večje lakote nastali med prebivalstvom pii Bengalih resni nemiri. V Kalkutl se je udeležilo 30.000 Indijcev protestnih obhodov proti vladi-
Poljski general priznava krivdo Poljske glede svetovne katastrofe
Stockholm, 3. septembra. Po'ljski general Sosnkovirski, naslednik umorjenega generala Sikorskega, je ob priliki obletnice 1. septembra podal izjavo, iz katere jasno izhaja, , da je Nemčija pred štirimi leti hotela ohraniti mir in da je Poljska hotela vojno. Sosn-kowski piše dobesedno: »Odločitev Poljske dne 31. avgusta 1939. leta, na kateri je temeljilo povelje za splošno mobilizacijo, pomeni preokret v zgodovini Evrope. Hitler je bil s tem prisiljen vojskovati ee v času, ko se je nadejal, da bo izvojeval še nadalje nekrvave zmage. Poljska se je s preudarkom odločila za vojno proti Nemčiji in e tem za zapadne demokracije«.
Od prvega septembra 40 Oauarbeltsamter
Berlin, 3. Septembra. Der Generalvoll-machtigte fur den Arbeitseinsatz (Glavni poverjenik za delovno službo), Gauleiter S a u c k 61, je določil da pričnejo 1. sept^ 1943. leta s službo novo urejeni Gauarbeits-'"Mmter (Deželni uradi za delo). Dosedanji, Landesarbeitsamter ве od tega čaea naprej združijo X Gauarbeitsamter.
Verlas nnd Drucli: NS.-OauTerlu end Drack*r#l|
КНГП1РП. OmbH.. Kljlwnfurt — VerUreleiteir, Dr, Emil Heitjan (im VVolirdlenst). — H*upt^ ecbrUtleit«: Fnedrich Horstmann.

iBaaiafaig, 4. Septwnber 1943.
K/.RAWANKEN BOTE
Seite S. — Nr. 70.
Schwere Kdmpfe an den Brennpunkten
120 Felndpanzer abgesftossen - 127 Sowjetfluffzeuge In drel Tagen verniditet
Aug dem FOhrcrhauptquartier, 2. September, Da» Oherkoniffltndo der Wehrmacht gibt bekannt:
An den bishetigen Brennpunkten der AbwehrsdiUdit standen unsere Truppen auch gestem In echweren Kampfen.
Durch enischlossene Gegenangriffe wurden an eini-gen Stellen vorgedrungene fcindliche Krifte aufge-fangen and zum Teil unter schweren Verlusten zuriid(-jeworfen.
ZusammengefaBte Angriffe ton Kampf- and Nah-karnpfflicgerverbiinden richtcten sich vor allem gegen feindliche Truppenziele siidwestlich Wjasma.
Im Seegebiet der Fischerhalbinsel Teraeokten Kchnelle deutsche Kampfflugzeuge einen sowjetiachcn Kiistenfrachter und eincn Bcwadhcr.
Am gestrigen Tage wurden an der Ostfront 120 Panzer abgeschossen. Die Luftwaffe Temiditete in der Zeit vom 30. August bie 1. September 127 So-wjetflugzeuge. Oberlealnant Nowotny, Fflhrer einer Jagdflkgergnippe, erzielta geatern zehn Luftaiege,
Briten bestStigen den Fehlsdilag
tc. Stodcholm, 3. Sept. Die Abwehr Berlins war in der vergangenen Nacht aufierst stark, erklarten nach Mitteilung des britischen Rund-funks vom Mittwoch mittag die Piloten der eng-lischen Luftwaffe, die von dem Angtiffflug zuriickkehrten. Schon auf dem Anfiug seien die britisclien Bomber von stark massierten Nacht-fliegerverbanden In Empfang genommen worden. t)ber das Ergebnis ihres Angriffes auf Berlin vermochten die befragten Fiie^er niphts aus-zusagen. Bel ihrem Riickflug seien sie von den Nachtjagern bis iiber das Meer verfolgt worden. Der gesamte Anfiug- und Abflugweg sei von den deutschen Nachtjagern geradezh gepflastert ge wasen, Flugzeugbesatzungen, die einige Zelt nicht eingesetzt gewesen seien, hattePAdie Anderung
der deutschen Abwehrmethoden als verblOffend bezeichnet. Eine Menge von Scheinwerfern sei neben den Nachtjigern eingesetzt gewesen.
Hanptmann Rail errang 200 Lultslege
Berlin, 3. September, Hauptnmnn Rail, 25 Jahre alt, hat als dritter deutscher jagdfllejer die Zahl von zweihundert Luftsiegen erreicht. Als Sohn eincs Kaufmanns in Stuttgart gcboren, verlcbtt er seine Jugend dort. Er machte hier sein Abitnr und kam 1938 %ur Luftwaffe. Sein erster Einsatz erfolgte an der Westfront. Hier errang er durch den AbschuB einer Curtifi seinen ersten Luftsieg. Mit Beginn des Feldzuges gegen die Sowjetnnion wurde Hauptmann Rail an der Ostfront eingesetzt und setzte sich inner-
halk knrzer Zelt an die Spitze der besten detitscheo Jagdflieger. ,
Im November 1941 wurde Hauptmann Rail, der zu diesem Zeitpunkt bereita 36 Luftsicge errungen hatte, schwer verwundet, kehrte aber noch liingerero Laza-rettaufenthalt wieder an die Front zuriick. Am 5. September 1942 erhielt er das Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes, am 27. Oktober 1942 nach dem 100. Luftsiege das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes,
Hauptmann Rail, der am 28 August 1943 mit dem Abschufi von 2 Jak 1 seinen 199,/200. Luftsieg errang, wurde viermal in den barten Luftkampfen, die er zu bestehen hatte, abgeschossen. In seiner wiirttembergischen Heimat hat sich Hauptmann Rail als Leichtathlet und auch als Schilaufer einen Namen gemacht. Ein besonders erfolgrcicher Kampftag war fiir ihn der 20. August 1943 An diesem Tage brachte er fiinf feindliche flugzeuge zum Absturz. dabei wahrend eines einzigen Einsatzes drel. Hauptmann Rail hat bis heute insgestmt 555 Fcindfliige durchgefiibrt.
Die letzten Tage Eonig Boris Ш.
Ein Beridit des bulgarlsdien Minlsterprasldenten Uber den Verlanl der Krankhelt
Sofia, 3. September. In Ergiinzung des Sterbe-•kte«, den das bulgarische Justizministerium zum Tode du Zaren Boris faerausgegeben bat, gab Minlster-pr&sident Filoff vor Prespevertretem einen Berldit fiber die letzten Tage des Zaren und die Entwlck-lung der Krankhelt. Wie tiu diesem BerlAt hervor-geht. verbrachte der bnlgarische Konig eine ganz* Wodie vor seiner Erkrankung In Tschankura, dort nntcmahm .er am 18, Auguat einen Ausflug auf den Musala zu Pferde und etier teils zu Fufi und telle xn Pferd wieder ab. Der Konlg befand sich In aufier-ordentJlch gnter Stimmung und untcrhielt sich unter-wegs wie iibllch mit den Tourlsten, die Ihm begeg-neten, freundechaftllch und IlebenswDrdij, Die fol-genden Tage unternahm de KSnig mit einlgen seiner
„Daily Mail" spricht von Englands „Ehre"
Unverlrorene EIngestandnlsse zam Tag des Kriegsbeginns - Verratene VSlker
hw. Stockholm, 3. Sept. (Eigenberidit.) Die Londoner „Daily Mail" hat eine ausgesprochene humoristische Anwandliing gehabt Sie erklirt plotzlidi in einem sonst ganz ernsthaften Leit-artikei, die Ehre sei fiir England in einem MaBe wie fiir keine andere Madit eine Sache auf Leben und Tod. Und England habe sich zur Aufrichtung der polnischen Unabhangigkeit verpflichtet — wohlgemerkt, fiir ganz Polen, nicht biofi das halbe. Die „Daily Mail" meint offenbar Im An-klang an ein bekanntes Lied, noch sei England* Ehre nicht ganz verloren und es gebe |a immer-hin die Mćigllchkelt, nach diesem Krieg vieileicht einige weitere fiir die „Wiederaufrichtung Polens" zu fiihren.
Das englische Blatt hat sich jedenfalls rum Jahrestag der englischen Kriegsanstlftung sehr verdicnt gemacht, indem es daran erinnert, wie England mit den angeblich von ihm verwalteten Interessen der kleinen Staaten umzuspringen pfiegt. England hat langst, nachdem es Polen im Jahre 1939 ins Ungliick stiirzte, ohne einen Finger zu seiner Rettung zu riihren, Polen diverse weitere Male verraten, indem es die Polen vollends gegenuber der Sowjetunion preis-gab. kein Wort zu dem sowletischen Einmarsch in Polen 1939 oder gar zu den 1943 aufgedeck-
ten Massenverbrechen in Katyn auBerte und auch jetzt nur auf neue Zugestandnlsse zu Lasten Europas an die Sowjets sinnt. um sich selbst moglichst von der fatalen Verpflichtting zur „zweiten Front" noch aufs neue freizukaufen.
Denn England bevorzugt ja, wie der ..Dally Telegraph" in einem klassisdien Artikei Uber die Kriegfiihrungsmethoden der englisch-amerika-nischen Verblindeten schreibt, ..die indlrekte Strategic", namlich die Methode, immer andere Volker fiir sich auszuspielen, те einen auf. zuhetzen. die anderen kampfen zu lassen und die dritten zu verraten und fallen zu lassen. Der letzige Weltkrieg hat diese Methodik wieder einmal' in all ihren Studien unter Beleuchtung gestellt. Mit Polen fing es an, Danemark ist das jiingste Beisplel. Nodi Immer sucht England Bundesgenossen und Kanonenfutter, das sich zu Ersatzfronten fiir Englands eigene Entlastung oder mindestens zu Sabotageakten und sinnloser Auflehnung gegen die Verteldiger Europas her-geben soil. Wenn Europa schon nicht mchr ftir England sterben will, so soil es wenigstens noch zum Selbstmord getrieben werden.
Auch d as 1st „Indlrekte Strategie" und em AusfluB iener Ehrauffassung, die England laut „Daily Mail" mehr sehStzt als jede andere Macht.
Methodische Liigen im feindlichen Luftkrieg
England Uber „wertiose Zfffern" - Aus zwel Abschilssen niaflite Washington 303!
rd, Berlin, 3, September. Der britlsch-ameriksniRche r.uftkrieg gegen den Kontinent ist in den letrten Tegen nnzweifelhftft in eine neue, noch nicht vollig ilbersehbere Entwicklungsphase getreten. ' in der der Wucht der Angreifer in wadiaendem Мабе eine immer wirkungsvollere Abwehrkraft entgegengestellt •werden konpte. Die letzten der feindlichen GroB-ftktionen muSten deshalb von Englandern und Ame-rikenern tenrer ale |e zavor bezahlt werden. Nicht wenlger als 110 ..Viermotorige" verloren die Ameri-kener bei ihrem {iingsten Tageaengriff auf Siid-deutschland. dem dann audi »either keine ahnliche Untemehmnng mehr gefolgt let. Mit |e 60 Abschiissen bflBten die Briten dann die Zerstorungen in Berlin Tind Niimberg. nnd auch in der letzten Nacht verloren eie trotz den Wetterschwierigkeiten, die der kom-plizierten Abwehr groBere tusatzliche Aufgaben etellten als den Angreifern. nach vorlauflgen Fest-stellungen mindestens 25 Maschinen. Ebensoviele Flugzeuge wurden aua einem 60 Maschinen etarken amerlkanischcn Verbande abgeschossen. der am 30. August nach Siiditalien einflog, Selbst die starke Feuerkraft der mit drel bis vier beweglichen MG-Standen ausgeriisteten zweimotorigen amerikanischen „Mitchell"- und ..Maraunder"-Kampfflugzeuge konnte hier den bedeutungsvollen Erfolg unserer Jiiger nicht verhlndem, der zudem von zahlenmSBig unterlegenen Kraftcn errungen wurde,
Alle dlese Zablen eind Tateachen. denn jede von innen wird durch gleichviele Triimmer abgeschossener Flugzeuge bezeugt. Ganz andere aber sehen die Zif-fern aus. mit den en unsere Gegnet die gleiche Phase des Loftkriegea ..rechnerisdi" dargeatellt haben. Sie entersdieiden sidi von den nUchtemen deutschen AbschnBbilanzen, deren Bedentung dennodi nniiber-»ehber let, allein sdion durdi ihre erstaunliche Hohe. Selbst wenn der einwandfrei arbeltende deutsdie Flugmeldedienst in einer Nacht mit eroBter Sicher-heit 400 oder 500 einfliegende Feindflugzeuge er jnittelt hat, dann erfahrt die beclndrudtte Welt im nachsten Morgengrauen aus London. daB angeblidi rund 1000 britlsche Bomber eingesetzt gewesen (.vriiren. Nadi einer solchen „Korrektur" fallt denn nach Londons Anslcht audi die deutsche AbschuB-,zahl nicht so schwer Ins Gewidit. Denn ..die 60 aus-gefallenen Mas di in en", so sagt man dann mil leich-tem Adisdzocken in London oder Washington, „waren la bloB soumboviele Prozent . .
GewiB, es etedct eine Methode hinter diescn Ligen, aber en dem Tatbestand der standig zuneh-tnepden Abwehrkraft Deutschlasds in der Lnft iindett
eie dodi nicht das seringste. nnd zudm 1st ele «llzn billij. Nehmen wir einmal an. die deutsche Fiihrung wiirde nadi demselben Schema terfahren. dann ware es ihr jjewiB ein leldites gewesen. etwe die schmenilidien ZerstSningen Hamburga durch eine Kiihn betriebene AbschuBzahl wenigstens egitatorisch etwas auszuglelchen. Nicht« davon geechah: Neben der Erwahnung der schweren Schaden wurde nach der Bombardlerung Hamburga Im OKW-Bericht gan: telbstverstandiich die tatsachllche AbschuBzahl ge-nannt. die sidi sehr bescheiden ausnabm nnd die |а •nch wirklich nur einen Prozentsat* der Inzwischen erreichten Abschufiquoten darstellt. Schon dajnlt dlirfte der Unterachled zwischen deutschen und eng-lischeiB Redinungen im Luftkrieg hinlanglich erwicsen sein: Bei nns »achllchste. niichterne Darstellung selhst negativer Tatbestande — bei den Englandern groBziigigste Abrtradung und ..Umfrisicrung" der Wirklldiiccit.
Und doch tind die F.nglander auf die.sem Geblet nur Anfanger ncben den Amerikanem die nach Roosevelts Vorblld an eine phantastische Zahlcn-akrobatlk gewijhnt sind. Dnfilt nur ein Beisplel aus der liingsten Vergansenhelt: Nach wochenlangem ..Redinen" haben die Amerikaner ietzt die Welt mit der Bchauptung liberrascht. daB von ihren Besatzun-gen bei jenem verlustrclchen Tagesangriff gegen Silddeutschland am 17. August sage und schreibe — 303 den'sche Jagdflngzeuge a b-gescho'ssen worden selen. In Wirklich-kelt waren es an diesem znvor nie erreichten RekordabschuBtag — der zum crstcnmal die Schlag-kraft der neu organislerten deutschen Luftabwehr slchtbar werden lleB — nur zwel eigene Flugzeugbesatzungen. die verloren-S i n g e n.
Aber Amerikaner und Englander schelnen ihre ..Abrundungen" In den Luftkrlegsbllanzen selbst flit den Geschmack der clgenen Offentlichkeit aJlzu un-bekiimmert um die Wahrhelt betrieben zu haben. sonst hatte wohl kaura In der englischen Wochen-zeitschrift ..Tribune" »or wenlgen Tagen unter der Uberschrlft ..Wcrtlose Ziffem" der folgende deut-liche Possus gestanden: ..Wieder eiutnal". so schreibt ..Tribune" ..erwelst sldi die optlmlstlsdie Behanp-tung des Londoner LuftfahrtminLsterlums. die deuttdie Luftwaffe sei so gut wie temlchtet ale voilkommen falsch Noch vor zwel Monaten iJt vom LuftfahrtminUterium die gesamte Starke der deut-sdien Jagd^eschwader auf dwn B&lkan uod Im Mlttel-meerraum aJs aus 250 Taj- end 90 'N«d>tjajern be-
cnjsten Mitarbelter Spazlergange In die Umgebung von Tschankura. Nach einer Jagd am Samstag friih verblieb der Konlg am Nachm>ttag welter in Tschankura, wohln Ihm am Sonotag die Zarenfamllle folgte. Am Sonntag nadimittag war der Krlegsmlnlater zwel Stunden belm Zaren. Ale Konlg Boris am Montag nachmlttag wieder nadi Sofia zuriickkehrte. glng ee Ihm welter gut. Er arbeltete in der Kanzlel bis In die Abendstunden nnd nnterzelchnete verschiedene Verordnungen. Erst nach 19.30 Uhr machte elch die Krankhelt bemerkbar,
Profeesor Filoff hot hervor. daB fiber die Natur dieser Krankhelt von Anfanx <>» nicht der geringste Zwelfel beetand. Die Ante etellten Veretopfung der ' Itnken Herzarterl« fest. eine Krankhelt also, die Sewohnllch ale Folge einer groBen Nerven- and phy-eischen Obermiidung auftrltt und die fast Immer verhangnisvoll endct. Noch am glelchen Abend wurden einige Facharzte aus dem Ausland gcrufen, vor allem Prof. Dr. Seltz aus Berlin, einer der besten Facharzte, der den Konlg schon alnigemale behandelt hatte und seinen Gesundheltszustand gut kannte. Dr. Seltz traf am 24. August ein. Femer wurde Professor Epplnger. auch ein Arzt von Welt-ruf. der schon einige Staatsoberhaupter behandelt hat. aus Wlen gerufen. Als spSter gewisse Nerven-storungen elntraten, wurde auch ein Fadarzt fiir Neurologle hlnzugezogen. Von Anfang an war der KSnlg eelbstverstSndllch von den besten bulgarlschen FachSrzten behandelt worden. Alle Arzte waren sldi iiber den Charakter der Krankhelt wie iiber die Art, eie zu behandeln, elnlg. Da es sich aber um eine auBerordentllch gefahrllche Krankhelt handelte, hatte nur die Natur ein Wunder vollbrlngen kSnnen. Nach einer gcwisscn Besserung des Gesundheitszu-standee des Zare.i am vergangenen Freltag, welche die Hoffnung gab daB die Krankhelt vieileicht doch ein gutes Ende nehmen konne, traten schon am glelchen Tage Komplikatio.nen ein, die auch In der mcdizlnischen Sterbeurkuade festgestellt worden sind. Einer doppelseltigen Lungenentziindung. einer An-schwellung der Lunge und des Gchlrns kcnnte der Konig nidit mchr standhaltcn nnd so trat der Tod ein.
Ktin Testament Konig Boris
tc. Sofia, 3. September. Vergcblich wurde nach elncm Testament des ve.-storbenen Konig Bo.is ge-eiicht wie MinlsterprBsident Filoff auf eine Anfrage von Journalisten, ob der verstorbene Konlg eine echriftliche Aufzeichnung iiber die Emennung elnes Rc-gentschaftsrates erlassen habe. mitteilte. „Lelder neln", sagte der MinlsterprSsldent und fiigte hlnzu, es eel weder ein Testament noch Irgendeine Aufzeldinung dariiber gefunden worden, aus der auf die Eilstenz eines Testaments geschlossen werden kSnme. Auch giegeniibcr seinen Verwandten habe sich der Konlg niemals iiber die Abfassucg elnes solchen Testamen-tes geauBert.
Die letzte Ruhestatte des Konigs
Sofia, 3. September, Das Rlla-Kloster, in dem nach dem cigenen Wunsch Konlg Boris III. seine letzte Ruhestiitte finden wird. 1st das Natlonalheillgtum der Bulgaren, Self dem 10 Jahrhundert ^pielt dlese StStte eine bedeutsame RoMe In der national en Ent-wlcklang des Landes.
Trauer am Sarge Kiinlg Boris III.
Sofia, 3. September. Am Montag nach mittag legten am Sarge des Konlgs Boris III. Krlegs-minlster General Nidioff und der Generalstabs-chef Lukasch im Namen der Wehrmadit und der stellvertretcnde Generalstabschef General Want-schuley Im Namen des Kriegsministeriums und der Chef der Garnlson von Sofia General Nalcy im Namen der Garnlson Kranze nieder.
Das Vorbeidefilleren des bulgarlschen Volkes an der Bahre des Kbnigs dauerte die ganze Nacht bis zum Dienstag iiber an. Es wurde nur fiir kurzc Zeit unterbrochen, damlt verschiedene Truppentelle aller Waffengattungen Abschied nehmen konnten.
stehcnd angegeben worden. Im iibrlgen Europa auBerhalb der Sowjetunion besiiBen die Deutschen 820 Tag. und 690 Nachtjager sowle 150 Bomber, so hlcB es. Diese Angaben haben das LuftfahrtmlDi-sterium nicht daran gehindert. spater amtllch als auf Sizlllen zerstSrt 2000 deatsdbe Flugzeuge und iiber nordeuropalschem Geblet 450 deutsche Jager zu meldsn. Nach RUckkehr vom Tagesluftangriff auf Silddeutschland wurde zu aJIedem von einem Piloten gesagt: Uns griffen Uber 200 feindliche Jager en. Es 1st hundertprozentiger Quatsch. zu behanpten. die Deutschen besiiBen keine Frontlinien-Jagdmaschinen rtiehr. da man ele alle abgesdiossen habe. In Vlerer-formatlonen flelen sie liber uns her and kimpften wie die Teufel."'
Wir wollen es den amtHdien Londoner ond Wa-shlngtoner Stellen Uberlassen. einen Ausweg aus diesem Zahlenwlrrwarr zu snchen, den sie selbst In den KSpfen ellzu lelchtglSublger Englander, Amerikaner und vieileicht auch Neutraler angerichtet haben. Fiir unser Tell halten wir uns welter an die Tetsachen — nnd das sind Zahlen ana det WIrkllchkelt nnd keine „wertlosen Ziffem" aus briUsdi-amerlkanisdhen Aiitationsbfiios. -
Aus dem „Sow]etparadIes"
Sklavenarbelt fUr Kinder
Unter dent Druck des fiir sie allmahlich katastrophal werdenden Menschenmangela aui alien Cebieten, gehen die Sowjets nun-mehr skrupellos in verstarktem MaBe an eine unerhdrte Ausnutzung der Arbeits-kralt von Kindern und Jugendlichen. Sie haben ihre Jugend bisher noch nie ge-schont, sondern sie immer dann ihren ver-brecherischen Zwecken bedenkenlos vorge-spannt, wenn irgendwelche Motive zur Er-teichung ihrer weltrevolutionaren Ziele ihnen wichtiger crschienen als die schonen Schlagworte, die hinsichtlich der bolsche-wistischen Betreuung der Jugend von Mos-kau in die Welt posaunt werden. Kiirzlich wurde aus der Hauptstadt der Burjat-Mon-golei triumphierend berichtet, daR in den Betrieben allein dieser Stadt 69 Arbeits-gruppen von Jugendlichen tatig sind. Diese erfiillten ihre monatlichen Produktions-auigaben nicht nur um mehr als das Dop-pelte, sondern seien auch in ihrer Freizeit noch tatig. Was das bedeutet, ist jeder-mann klar, der die bolschewistischen An-treiber- und Ausbeutungsmethoden kennt. Die Jugendlichen werden weit uber ihre Kraft hinaus Tag und Nacht zur Arbeit getrieben und miissen bis zum Umiallen schuften. Auch aus anderen Bezirken det Sowjetunion, so insbesondere aus Usbeki-Stan und Ostsibirien, melden die Sowjeta selbst einen immer starker werdenden At-beitseinsatz von Jugendlichen und Kindern. Sie betonen dabei, daB unter der An-leitung bewahrter Stachanow-Arbeiter die Kinderbrigaden taglich das Zwei- und Drei-fache dir Tagesarbeitsnorm schaiiten. Die y>Prawda« gab kiirzlich voll Stolz bekannt, daB 500 der besten Arbeitskolonnen von Jugendlichen -»den Plan um mehr als 200 уН, eriiillt« haben. Damit wird zynisch zugege-ben, daB der hochste Grad der Versklavung der menschlichen Arbeitskrait erreicht worden ist, der sich sogar an schwachen Kindern versiindigt. Die gleichen Sklaven-halter geben sich aber emport, wenn voll-wertige Arbeitskraite aus den besetzten Ostgebieten unter Beachtung aller sozialen Schutz- und BetreuungsmaBnahmen жи planyoller, ireier Arbeit unter menschen-wiirdigen Verhaltnissen herangezogen werden.
Đberrasdiende lapanlsđie Lanđong
Schangbal, 3. September. Wie Domei erfahrt, sind Einlieiten der lcaiserlicb lapanischen Flotte, die am Samstagmorgen im Hafen Santuao in der Provinz Fukien iiberrascliend gelandet waren, im Augenblick damit beschiiftigt, das Geblet zu saubern. Unmitteibar nach der Landung batten die Verbande einen Bedbachtungsposten de« Feindes und andere Anlagen besetzt. Die Landung war mit UnterstUtzung von Aufkiarungs-Wasserflugzeugen an drei Stellen durchgefiibrt worden; am ZoIIkai, an der Kiiste westlich del Zollgebaudes und siidlich des Noont SteveS.
Das Unternehmen gcht glatt vonstatten. Damit wurden die amerikanischen Plane, den Hafen Santuao als U-Boot-Basis zu beniitzen, im Keim erstickt. Santuao liegt auf der Santu-Insel Im Nordosten Fukiens und befaBte sich, als es noch ein kleines Dorf war, mit dem Tee-Export. Der Hafen hat fiir Japan strategische Bedeutung, da er Taiwan gegeniiberliegt. Im Jahre 1897 unternahm die amerikanische Flotte den Versuch, dort ein Kohlendepot zu errichten, sah jedodi davon ab, als die Japaner Einwande erhoben. Die Zahl der Einwohner betrMgt 10.000. Die Stadt 1st bekannt als Zentrum des Handels mit Tee, Tabak und Tankol.
Churdiill: Kotau vor Mosltau
Berlin, 3. September. Der britische Premier-minister Winston Churdiill hat Dienstagj^ia« bereits mehrm»ls versdiobene Rede iiber d* Er-gebnisse der Konferenz von Quebec geh«Iten. Die Rede w»r seit elf Tagen durdi die englisdic und emerikanisdie Presse in sensationeller Form als ein grofies politisches Ereignis angekiindigt. Die Rede enthilt indessen keinerlei neue Ge-siditspunkte auGer ein paar Phrasen gegenuber Kanada und Frankreidi und ein paar dummen Redensarten zum Siidosten Europas, verkniipft mit fredien und geschmadslosen Beleidigungen der bulgarisdien Nation. Das Wesentlichste ist nur ein Kotau vor Stalin, den Churchill als „Befreier Europas" charakterisiert. Die Diskuision um die zweite Front bereidiert Churdiill durdi den Hin-weis, dafi Moskau durdi England und Amerik* betraditlidie Unterstiitzungen fiir seii^en Kampf gewahrt wurden. Es ist deshalb nicht verwunder-lidi, da6 diese R.ede in England und USA groSe Enttausdiung bereitet hat. Der New-Yorker Rundfunk gibt dieser Enttausdiung offen Aus-druck, indem er mitteilt, daiJ die Worte Churdiill: in London keinerlei Begeisterung ausgelost h'atten. Man sei in London der Meinung, dafS Churchill seine Ansprache immer wieder ver-schoben habe, um ein bestimmtes Ereignis ab-zuwarten. Dieses Ereignis sei jedoch nidit einge-treten und man sei der Meinung, dafi deshalb in def Red« etwas fehlc.
ScJt# 4. — Nr. 70.
KAIRAWANKEN BOTE
Bamstag, 4. September 1943.
Erster U-Bootangriff der Geschichte /
In der Geschichte der Krlege kOnnen wir lesen, đalJ die Unterseebootwaffe zum ersten Mai im Weltkrieg ihren Elneatz fand. Um so erstaunlicher niutet die Feststellung an, daS der erste Unteraeebootsangrlff der Weltge-schichte berelts im Jahre 1812 stattfand- Er blieta freilich ohne Erfolg und l8t auch nie niahr wlederholt worden^ aber er verbreitete doch in der britischen Marine, der dieser erste Angriff eines Tauchbootes gait, genUgend Schrecken, und schon damals ahnte man, dafl hier eine Waffe von ungeahnter Wirkung«-kraft Im Entstehen war.
Die Versuche^ ein Unterwasserfahrzeug her-zustellen, datierten bis In "das Jahr 1624 su-rliick, als der Hollander Corneliue Drebbel eeln erstes Tauchbootmodell echuf. Es war freilich noch nlcht verwendungsfahig und eret 150 Jahre spater, n&mlich im Jahre 1774, ge-lang es dem Techniker Day, ein Unterwasserfahrzeug zu schaffen, da* slch tats&chllch, wenn auch nur in sehr kleinem Rahmen und unter ungeheuren Schwlerigkeiten als manbv-rierfUhig erwies- Auf Grand von Days PlSnen konstruierte der Amerlkaner Fulton, der Er-bauer des ersten Dampfschlffes, das 1801 und in den folgenden Jahren jeneg Untersee-boot, das 1812, da als Folge der von England ilber Frankrelch verhangten Blockade der eng-llsch-amerikanlsche Krieg ausbrach, seine erste Att&cke auf ein felndliches Krie'geschlff ausfUhrte.
Es geschah an einem Jullabend dee erw&hn-tea Jahres, dafl das englische Kriegsschiff >RamllUe3«, das zur Sicherung von England^ Interessen an die nordamerlkanlsche KUste ge-Bchickt worden war, In New England »eine Anker llchtete- P16tzllch ertonte das Alarm-signal, das die Gefechtebereltschaft anordnete-Weit und breit war keln Schiff zu sehen, aber (ler wachthabende Offlzler glaubte plOtzllch el-uen dunklen, dlcht unter der Wasserober-flkohe schwimmenden Schlffsk^rper wahrge-nommen zu haben, der direkt auf die >Ranul-
llesc zusteuerte- Was war đasT Ein trelbcndex Wrack? Ein rleslger Fisch? »Ein submarines Boot«, sagte etner der Offlzlere. Men l&chelte, denn so etwas gab es doch gar nlcht- Die Ra-milliea stoppte, und abermals hlelt man Aus-Bchau nach dem verfolgrenden Ungeheuer. Schon hatte slch die Nacht nledergesenkt, nichts war slchtbar. Aber mehrfach nahm die entsetzte Besatzung des englischen Krlegs-schtffeg ErschUtterungen an der Bordwand wahr und men glaubte deutllch ein elgenartl-ges Summen zu vernehmen. Am nftchsten Mor-gen bemerkte man lodann, daB die »Ramilllesc
immlttelbar tiber der Wasserllnle ein Loch In der Bordwand hatte, das allerdingi die Wana nicht fans durchatoBen hatte. Die Besatzung des amerikanischen Tauchbootes hatte ver-sucht, die AuBenwand des englischen Kriege-schiffes zu durchbohren, um eine Sprengladung ins Schlffinnere zu befCrdern- Das Vorhaben war indessen miflglUckt, vermutlich, well der angesetzte Bohrer abbrach. Im librlgen 1st das Tauchboot von seiner abenteuerllchen Expedition nicht mehr heimgekehrt. Die Manner von der >Ramillies< aber spUrten, daB ale elnem furchtbaren Schicksal entgangen waren, einem Schicksal, daa "ein Jahrhundert spS-ter so vlelen brltiechen Seeleuten bereltet werden solite.
Villa Straufi und »Uliicke« /
Sas Helm Ton Gotthis Itizt« leldtiuchait
Ein vergilbter Brlefbogen, verweUct, ver-blaSt die zlerllchen Ranken der Handschrlft, die erst unter der Lupe wieder aufzublUhen begi imen: >Heute vor einem Jahr (am 2в- August 1823) hatten wir, sehr feehrter Herr Geheime Rath, da# VerynUgen beynahe den ganzen Tag mit Ihnen zuKUbrlngen. Damali nahmen wir uns sehr In Acht, das iJffentli-che Oehoimnie (gemelnt 1st der Oeburtitag Goethes) nlcht durch Worte zu entheiligen, da Sle uneere GefUhle in uneeren Mlenen leeen konnten. Heute lat es anderi, aber gewieS nicht beaeer, denn wir entbehren daa GlUck, In Ihrer Geeellschaft zu eeln, und darum dUr-fen wir auch auseprechen, wae wir fUhlen, an dem Tag® der Sle und der Welt echencktt-Nehmen Sle daher unaere beaten innigatea WUnache fUr Ihr ОШск und Ihre Zufrieden-heit, von una mit freundlichen Wohlwollen an, und erinnem Sie aich entfemt >u weilen mm Ihre ergebene Freundin Ulricke-f
Dieser Geburtetagsbrlef Ulriokee von Le-vetzow an Goethe umachlleflt die rUhrend# Welt der Anhilnglichkeit und Verehrung, mit der die knapp ZwanzigjKhrige, daa »achlancke, echOne Kind«, die Liebe dea FUnfundalelwlg-Jfthrigen beantwortete.
Kleine Kulturgeschichte des Kusses /
Andere Under, andere Liebesbeweiae. Bel den KulturvOlkern kUBt oder umarmt man sich; die »>vilclen Eingeborenen« aber spucken sich Ins Gcsicht, reiben die Nasenspitzen aneinander oder versetzen slch gut gemeinte Ohrfeigen.
Was lag da n&her, als die Kulturgeachichte des KuBsea einmai wiasenechaftiich' zu erfor-schen? Dieser reicht bekanntlich bis In das giaue Altertum zurUck, war aber damala mehr nls ein Zelchen der Ehrerbietung und der I'Yeundschaft, als der Liebesbezelgung ge-dacht. Ea is t daher anzunehmen, daB weder Paris und die schone Helena, Odysseus und Penelope, noch C&aar und Kleopatra den KuS In seiner heutige Bedeutung kannten. Dagegen kUQten sich auch emsthafte M&nner, die aich jetzt hBchatens die Hand reichen wUrden.
""Plutarch berichtet zwar von MUnhern, die ihre Frauen auf den Mund kUBten, doch geschah dies nur, wie der griechische Schrlft-steiler hinzuftigt_ um festzuatellen, ob aie nlcht gegen ihr Gebot — Weln getrunken hatten- Bet den KulturvSlkern dea Aitertuma gait der Odem ala Sitz der Seele- Darauf iat auch der bel den Qriechen und ROmern ver-breitet gewesene Brauch zurUckzufUhren, den Ictzten Hauch eines Sterbenden mit elnem KuB aufzufangen und damit seine Seele auf-zunehmen- Relne LiebeskUsse kamen zu jener Zeit manchmal recht teuer zu atehen- So wur-den um daa Jahr 2000 v- Ztw- bei den alten Babyloniem einer Frau, die aich von einem fremden Manne klissen liefl — belde Ohren abgeschnitten- Dem >Herm der SchOpfung«
aber, der seinen Mund nnerlaubterwelse »apa-zieren gehen« lieB, kostete dies die Unterllppe-
Von der Ehrfurohts- m Liebesbeteigung
Im MHtelalter fand der KuB dann EIngang In dae hdftsche Zeremonlell, wodurch er au einer bloBen F6rmllchlcelt herabsaok. Er. wur-de damala auch zur BekrHitlgung: einea Ver-tragea oder Versprechena angevaadt.
Heute noch glbt ea vlele Vblker, denen der Kufl ao gut wie unbekannt lat. Hierzu gehSren auch die Cblneaen und Japaner. Dort werden hochste&a nwischeu heimlicheti Llebespaaren gelegentllch iCUsse nach europKlachem Vor-bild gang veratohlen ausgetauacht. Ala auage-aprochene KuBver&chter galten blsher auch die Eskimos im hohen Norden. Der dtlnische Forachungsreiaende Enaen berichtfcte Jedoch nach aeiner RUckkehr aua Grtinland, wo er aich mehrere Jahre lang aufgehalten hatte, dafl dort nun auch auf die sem Geblet ein Wan-del elngetreten zu aeln scheint Die jUngere Generation unter den Eskimos hat slch jeđen-falla von der bekannten Sltte des gegenaeitl-gen Naaenrelbena, die blsher bei dlesem V61k-chen ala einzlge Art der Liebeabezelgung gait, abgewandt und dafUr dem KUaaen ge-widmet- Nur die aitcren Leute kdnnen daran noch kelnen rechten Geschmack flnden. Dam Nasenrelben wird also bei den Eaklmoa vor-l&uflg noch nicht ausaterben... Menschen des 20. Jahrhunderts kbnnen aich die >ewigeh drei Worte« — Ich Hebe dlch — aowelt ale dor welBen Rasse angehOren, kaum ohne elnen KuB denken. Man hat aogar schon Doktor-arbelten liber dieses reizvolle Thema geschrle-ben. Allerdlngs glbt es dabel gewlsse Unter-Bchlede zwlschen den Vdlkern, die In Temperament und Sltte der einzelnen Natlonen be-grUndet slnd.
Noch am Abend seines' Lebeng begegnete der Dlchter als der schon »mythlache alte Mann« mlt dem >unverftnderllch Jungen Her-zen« zun&chst In Marienbad und sp&terhin in Karlsbad Ulricke.
*
Die Villa »StrauB« in Karlsbad s ah Goethe h&ufig mlt der Familie von Levetzow, vor allem aber mit der von Ihm umschw&rmten Ulricke- In seinen Briefen wird Goethe nicht miide, die Stunden In dem Karlsbader Hause zu beschwbren, daa die >letzte Leidenachaft«, daa GlUck und aber auch das I else Verkllngen der grofien Liebe des Weimarera erlebte. Oft hat Goethe melne Absicht, die Zwanzlgj&hrige zu helraten, verwlrklichen wollen, aich aber achlleBllch doch beschieden. Im letzten fehlte dieser Liebe daa »groBe Blndende«, im letzten let Ulricke, wie ea Goethe nenmt, >anders«. In aeinea TagebUchern achrelbt er: »...denn wie Ich Dich #0 ganz Im Heizen trage, be-grelff ich nlcht wie Du so andere blst«.
Goethe hmtte den Seinen tlbrlgena auch mlt-geteilt, daB er Ulrioke zu ehelichen wUnsche. Aber schon der Gedanke stieB bei denen zu Haum in Weimar auf recht unfreundllchen Wldermpruch. Und auch Ulricke, auf Veran-lassung dea Herzoga durch Ihre kluge und taiktvolle Mutter befragt und beraten, konnte nicht jm und wollta nicht nein sagen, um Goethm nicht zu verletzen und Ihm Zeit zu* lasa en, aelber aich aelbat zu freiem Entaagen durchzurlngen. Bie der Dlchter zu vOlllgem Verzlcht die Kraft fand dazu bedUrfte es lan-ger Zeit. Aber auch eeln letzter Brief an die Adresae der Levetzowa In Karlsbad sprlcht noch davon, daB er die Villa StrauB und Ihre Menschen, vor allem m,ber Ulricke nlcht ver-geeaen kanu.'
So achrelbt er mua Ilmenmu mm 2в. 8. 1691 mm Frau von Levetzow: »Heute, verehrte Freundin muf dem Lande, freundllch veran-atalteten Festllchkelten auswelchehd, atelle Ich jenes Glaa (gemelnt 1st ein Geschenk der be-freundeten Familie) vor mich, das auf so man. che Jahr* zurtlckdeutet, und mlr die achOn-sten Stunden vergegenwRrtlgt- Nach ao wim-dersam unerfreulichen Schicksalen, welch* Uber mIch ergangen,'аШ"denen Sle gewlB herz-itchen Antheli genommen, wende ich iriich wieder zu Ihnen und Ihren Lieben, elnlge Nach-richt erblttend, die Versicherung aussprechend: DaB melne Gesinnungen unwandelbar blelben.«
IMe Karlabader Villa StrauB wird nunmehr in eine Goethe-Gedenkat&tte umgewandelt, dlt neben manchen Dingen, die mn den Dichter und Ulricke erinnem, vor allem auch eine kost-bare mlneralogische Sammlung des Kurgastes аад Weimar zelgt. So flndet daa Andenken dea Dlchters In Karlabad, dem er neben Rom und Weimar »vor alien anderen Stadten« der Welt den Vorzug gab, eine blelbende Helmstatt.
Fritz FrBhling
ninur SCHATZKAStLElH
Oie Зо1с1а1е.4ф'аи
Liebster, jungst hab' ich an dich gedscht. Es rauschte der Regen durch. die Nacht. Da wollt' es mich nimmer im Kissen leiden, Wer to'agt nun schwerer von uns beiden?
W&r' ich bM dir, mir ware nicht bang, aber die NEchte «ind dnnkel and laag. Mann sein ist hart, ich weiB ee — allein, hftrter fast ist ee, kein Mann zn eeln.
Gestem platxte dein Bub heraus:
„Kommt denn Vater nicht bald nach Haus? Warum 1st Krieg und der Vater dabei?« Und sonst noch Kindlichee vielerlei,
wie so die liebe Unschuld fragt.
Liebster, was hottest dn Ihm gesagt?
Du bist Soldat; doch auch ich steh bei einer herrlichen, groQen Armee,
einer Armee von Kinder nnd Fraun,
die an der Zukunft weiterbaun.
So wird wohl einst noch alles gut,
wenn nur jeder das Seine tut,
Liebster, so hi*/ ich jungst gedacht. Der Regen rauschte durch die Nacht.
Mich wollte ee nimmer Im Kissen leidm. Es trfigt wohl jeder sein Tell von uns beiden
Karl BrSger
Фи oAff dit	iWLstektn
Die aber die Zeichen veretehenst halten sich wach und berelt,
wenn die Wunder geschehen.
Wenn aus Dunkcl und Leid
strahlend die Sterne sich heben.
Wenn in der schlummemden Flur leise das kommende Leben - #8chet aus versunkener Spur.
In die notvollen Seelen leucbtet ein segnender Scheln,
erlosend Schuld und Fehlen mlt Liebe und Giitigsein.
Weltenwende der Herzen, — wenn nach Spruch und Gericht schinunert aus Tr&nen und Schmenwn das verheiBene Licht!
Reinhold Vesper
Vom Federhut mn Stahlhelm / srart
Die EHnfUhrung der neuen. FeldmUtze lu das deutsche Heer, die die 6sterrelchl8che Feldkappe zum Vorbild hat, lenkt das la-teresse auf die Entwlcklung der. milita-rlschen Kopfbedeckungen und ihre Ge-achlchte, die wieder ein Guttell deutscher Staatengeschlchte 1st.
Den Soldaten im Heere Wallensteina, also In den aitesten Stammen der alten Ssterrel-chischen Armee, war es noch tlberlassen, sich nach Belieben zu kleiden. Eine Uniform im heutigen Sinne gab es noch nlcht, Binheltllch-kelt best and nur in der Bewaffnung. Die Kopf-bedeckung war in der Kegel ein breltkrempl-ger Hut aus dlckem Fllz, bel den Offtzieren mlt gewaltlgen StrauBenfedern geschmUckt, bel den schweren Reltern ein schwerer eiserner Helm, bei den Husaren die Kutsma, eine rote Zipfelmlltze mlt Pelzrand und Fasanenfeder. Zur Unterscheldung hatte jedee Heer ein ein-heitliches >Feldzelchcn«, das vlelfach an der Kopfbedeckung getragen wurde. So hatten die Kalserllchen ein weifles Band um den Hut, die Schwedischen ein Strohwlsch darum und ein Band aus Stroh um den Arm. Dieaen Strohwlsch trugen als Feldzeichen schon Frunde-bergs Knechte In der Schlacht von Bicocca am 27. April 152i2, die den Ruf der Unbesieg-barkelt der Schwelzer vernlchtete- Ein &hn-lichee Feldzeichen t rug epftter die Ssterrelchl-ache Armee: das Elchenlaub, im Winter ein Tannenreis; aber auch in PreuBen wurde aelt dem Spanlschen Erbfolgekrieg bis zum zwel-tcn schleslschen Krieg das glelche Feldzeichen getragen, was wlederholt, so bel Hohenfried-berg, au echwerwiegenden Verweehslungen fllhite.
Hit BrrlchtuAg atehender He«re k«m dl# elikhettiieh« Ualfermlerung und mlt dieier auch eine elnheltUche Gestaltung der
Kopfbedockungen, die bald charakterlstlsch fUr die verschiedenen Waffengattungen wur-den wUhrend national« Verachledenhelten erst
Жж ФЛ ђмН
gehenđ verschwunden, denn die eoldatlechen Kopfbedeckungen slnd in nahezu alien Armeen wieder uniform geworden; Stahlhelm, Schlrm-mlitze und FeldmUtze in Schlffchen- oder Kap-penform. Anfange war der dreiapitzige Hut die nahezu allgemelne soldatlsche Kopfbedek-kung. Den Grenadieren entstand eine beson-dere Kopfbedeckung auR der ringsherum mlt Pelz besetzten Zipfelmlltze, wie sie die Kro-aten trugen, die aber nun durch ein dreieckig zugeepltztee Stirnschlld aufrecht gehalten wurde- Die Riesengarde Friedrlch Wllhelms trug sle zuerst, damit seine vielgeUebten kost-spleligen Rleeen noch grdfier erachlenea, die spater das Kennzelchen der Grenadier« wurde und die suletzt noch das 1- Garde-Regiment zu Fufl und das 1- Garde-Grenadier-Regiment sowle die Unteroffizlere der preuflischen Schloflgarde-Kompanie trugen.
Dieae soldatischen Kopfbedeckungen, zu denen noch die Kutsma der Husaren trat, blie-ben bis zu den Befrelungskrleg'en nahezu un-ver&ndert-
Dle SchlrmmUtze kam In den Befrelungs-tagen auf, zun&chst als Kopfbedeckung der Landwehr, flir die Helme nicht vorhanden wa-ren. Diese MUtze aus Wachstuch wurde zu Beglnn des ersten Weltkrleges noich von den Landsturmformationen getragen.
Nach den Befreiungskrlegen kam die engan-sltzende Uniform und zu ihr der Tschako von gewaltlger H6he, auf dem noch ein hoher auf-rechtetehender Busch thronte. Dazu kamen noch tuchene, sllber- oder goldfarbige Behange, ein metallener Adler und eine Bandkokarde-Dle KUrasslere erhlelten elnen BUgelhelm mlt RoBhaarkamm, die neugegrUndeten Ulanen etne hohe Tachapka polnischer Form nach Art der »Konfiiderttka« mit atehendem Haar-busch. Bayem und WUrttemberg fUhrten don Raupeflhelm ein, der slch In Bayorn bis 1886 erhlelt. Der BUgelhelm — In Frankrelch mil langen RoShaarschwelfen gezlert — wurde &u«ii da« Kaonzeichea đ«r SattrrelchUcbea
Dragoner, den sie noch zu Beginn des ersten Weltkrleges trugen.
Bine groBe Anderung brachte das Jahr 1843 mlt der ElnfUhrung der »Plckelhaube«, ein Le-derhelm mlt einer Spitze, der in der deutachen Armee den Tschako mehr und mehr yer-drangte. Dieser Helm wurde in der deutachen Armee spater nahezu allgemein getragen, bei den preuBischen KUrassieren und den sachsi-schen Schweren Reltern ebenso wie bei der bayerlachen Lelbgarde. Die charakteristlsche Kopfbedeckung in Osterreich wurde der Tschako ohne Hlnterschirm, den die Artlllerie .mlt elnem quer gebundenen RoGhaarbusch, die Husaren mlt elnem aufrecht etehenden, trugen- Dieser 6sterreichls.che Tschako fand auch In der deutachen Armee bei den sachsisohen SchUtzen und Jagern mit dem quer gebunde-nen Busch ebenfalla Elngang — ein Zeichen fUr die frUhere enge Verbundenheit der sachsl-schen mlt der osterrelchlschen Armee- In PreuBen und Bayerri dagegen trugen Jager und SchUtzen, aber au^h die Seebatalllone sowle die Nachrlchten-, Luftschlffer- und Flieger-truppen elnen Tschako mlt Hlnterschirm und mit herabhangendem Busch- Die Husaren, die In Osterrelch auch den Tachako trugen, erhlelten In PreuBen und Sachaen eine PelzmUtze, die Ulanen im deutschen und Im Gsterrelchi-schen Heere behlelten die Tachapka bel in Deutschland mit herabhangendem, in Oster-relch mlt gebundenem Busch.
Der Hut verschwand In der deutachen Armee allgemein Mltte des vorlgen Jahrhunderts, nur In Bayern blleb er noch bis 1912 das Abzelchen der Generale und der FlUgel-adjutanten. In ttsterrelch dagegen trug Ihn die Generalltat mlt grUnem Hahnenfederbuach. Die Arzte und die Mllitarbeamten hatten eln-fache zwelspltzlge HUte- Eine national« Ei-gentUmllchkeit war der ganz andersartlge Hut, den die Tlroler Kalserjager trugen: ein aus der Volkstracht ettstande&er Hut mlt elnem grUnen HahnehfederbuBch, wKhrend die Kappe der Kalsersehutzen die Splelhahnfeder »chmUckte-
Gegen Ende des zwelten Jahres des ersten Weltiurlege« Terschwanden all« dle«e verechle-
denen soldatischen Kopfbedeckungen, sowohl im deutschen wie Im Osterrelchlschen Heere. An ihre Stelle trat der Stahlhehm, der aut Anregung des bekannten Chlrurgen Professor Dr- Bier von dem Professor an der Techni-schen Hochschule Hannover Friedrlch Schwerd entwickelt wurde und elnen wlrkaamen Schutl flir den Soldaten darstellt.
Die Nactorlegszeit brachte dann allgemela die vordeni nur von Offizieren und Unterof« flzleren getragene SchlrmmUtze, die die frU* here schirmloae, daa »Kratzchen« ablGste. Dazu kam dann noch eine FeldmUtze, zunKchst la Schlffchenform, an deren Stelle nun die kap-penartige FeldmUtze getreten let.
Dr. H. Zschucke, Berila
Wufiten Sie schon...
...daB man Im Mittelalter an >HeokmUiv« zen« glaubte, die slch von selbst vennehren Oder zu Ihrem Bealtzer zurUckkehren kOnnen?,
... dafl zwel FaBchen Bier das erste Fracht« gut waren, das auf einer deutschen Elaenbahnm llnle bef6rdert wurde? Sle wurden am 11. Jul! 1836 von der NUmberger Brauerel Lederer einem Wirt in FUrth zugesandt, der sle sofort nach Ankunft des Zuges In Empfang nehmea muBte.
... dafl die dlokste Sangerln der Welt FeU» Lltwin, die Prlmadonna der GroBen Oper von Paris und der Hofoper von Petersburg, war?, Berllhmte TenOre, die Ihre Partner In Liebe#. szenen waren, beschwerten slch, ele kSanten el* mlt Ihren Armen kaum zur Hftlfte umfaesen.
Aphorismen
Das Gehelmnis dea gjoIJen 8tils 1st dla groBe Moral. Dies erklftrt, warum der groA# Stil so aelten ist.
Das Buch ist das sUirkste Pernrohr, dai der Menscheagedejike aul daa Unbekannt« und Chaotleoh* riohtet*
Unser Wiaaen 1st oft nichts mđtra aim đta rhetorlsohere Form der Unwleaenhmlt GroBe Gedanken slnd ein edler Aprelz. Ein gutes Gewlssen 1st ein wertvollerer B*,
R»t. Жјк КАжМ* .
Г ?botg. 4. sgptpnibra 1948.
KARAWANKKN BOTE
stran
Štev. 70.
Nraii ttalotaig
Reeland (Poletno ilavje otroik«-C:& vrtca.) Pred kratkim ae je vršilo v See-landu poletno slavje, ki ga je priredilo osebja otroškega vrtca ter BDM In ki se ga j« udeležilo celokupno prebivalstvo Seelanda. Otroci otroškega vrtca so predvajali krasne Igre. EDM je plesal narodne plese In pel k temu primerne pesmi. Vsi navzoči so se izredno Čudili predvajanjem, Izmed katerih jI je vsako eteklo veliko odobravanja. S petjem in veselo gcdbo je bilo slavje dostojno zaključeno.
Popotna razstava v KSrntnu
t; ,%3lava »Das betrlebllche Vorschlagswe-•cnt (Obratno predlaganje), ki se je kakor že jivljeno pred kratkim vršila v Klagenfurtu, j ^ imela velik uspeh Samo zadnji dan je ve-več kot 1000 ljudi obiskalo razstavne piostore, v kateri so prikazali uporabljive pisdloge na podlagi slik, grafičnih opisov, modelov In deloma izvirnikov. Vsega skupaj Eo bili razstavljeni predlogi 34 obratov. Pri tem je bilo s 123 modeli, 183 fotografijami, «3 stenskimi slikami In 40 opisi prikazanih 217 predlogov. Da postane razstava »Das beti icbliche Vorschlagswesen« dostopna 4irši pvno.sti, jo bodo kazali kot popotno razstavo v posameznih Kreislh- Obratno predlaganje je trajna ustanova. In bo ta razstava pripomogla, da bodo pridobili vedno več sotrudnl-kov za predlaganje.
mtate tfo-tpodavslSre novice
v evropskem goopodarstvu x energijo j# pridobil zemeljski plin vedno večjo važnost. Temu pltau pravijo tudi metan. Nahaja se v zemlji navadno v zvezi c nahajališči petroleja in je ogljikov vodik z veliko gorilno vrednostjo. Ker Je ta plin tam, kjer se nahaja, takoj uporabljiv, so v takih krajih ustanovili v zadnjih letih že več taduetrlj. Metan se nahaja na Jugovzhodu Evrope in v ItaMji. Do eedaj odkrita nahajališča na jugovzhodu Ev-lope so razdeljena na 40 polj ter računajo, da je vnahaJeJiSčih вОО milijard kubičnih metrov zaloge. Tudi Italija ima bogastvo v svojih nahajališčih metana, ki ga polni v steklenice. Od nahajališč v pokrajini Placeiusa ima vod do Milana. Na jugovzhodu Evrope je največje nahajališče v nekdaajl SedmograSkl. Tamkajšnja nahajališča so mana še nad 300 let- Romunija je največji producent metana, napravi za dvig produkcije se pa stalno lapopolnfu-jejo.
Bolgarija namerava v kratkem čaeu ladatl več finančnih ukrepov, ki naj spravijo bolgarske finance v Jasen In miren reevoj. Kot posamezne ukrepe napovedujejo sledeče; 1 Dvig produkcije, posebno kmetljeke, kar bi me4 drugim tvorilo podlago za zdravo In sta-bHMo finančno gxwpodaretvo. J. Obdavčenje narodnega dohodka na temeljiti in pravični podlagi, da pride na ta način država do tekočega denarja 3. Vojni dobički se morajo močneje obdavčiti. 5. Boj zoper inflacijo se mora ojačati. 6. Pospeševati se mora vlaganje prihrankov. 7. Izdati se morajo ukrepi, ki bodo omogočili ožje sodelovanje med gospodarsko In finančno politiko. Davčni dohodki so me, odkar traja vojna, zvišali za 300%. K temu je šteti Se uspehe notranjega posojila, ki je doeeglo nad deset milijard levov- Prav posebno hočejo obdavčiti vojne dobičke. Govori se o 99 odstotnem obdavčenju, ki se mora v kratkem uvesti.
Diplom. • Opfffcfr Ca KRONFIISS
Klaganlurf, Bahnboltfroft« 15
*om 23. August bis cinschi. II. Sept. ttsditoMcn
ШК-Korpsliihrer Krans je obiskal Gorenjsko
Pregledovalno potovan]e v spremstvu Gauleiterja - Obisk v Kralnburgn
Klag^enfurt, 8. septembra. V »redo ie je KorptfUhrer de, NSKK Erwln Kraue. ki je bil dospel v torek zvečer v Velden a. w. S., da pregleda razne Športne naprave v ktlm-tnerekem Gauu, odpeljal ob vodstvu Gauleiterja dra Ralnerja na Gorenjsko.
Spremljali so ga med drugim Chef des FUhrungshauptamtes NSKK-ObergruppentUh-rer vitez Denk, der FUhrer der Motorober-gruppe SUdost NSKK-ObergruppenfUhror S • 1 d e I, der SHlhrer der Motorgruppe »Al-penland« NSKK-GruppenfUhrer D6rfler ter NSKK-StandartenfUhrer K1 (S t z e r. Po pregledu nekega stavblšCa se je podal Korps-fUhrer v PiediUg, da si je osebno ogledal svet, na katerem nameravajo zgraditi Športno napravo. Landesplaner ing. S c h 1 e g e 1 In župan Laza rini sta razlagala podrobno za podjetje posebno ugodne pokrajinske prilike.
Pri prihodu v Kralnburg je KorpsfUhrerja pozdravil župan M o r t h, ki je gosta naprosil, naj se vpiSe v zlato knjigo mesta Krainburg. Po skupnem kosilu v hotelu »Europa« je Korpsfilhrer pregledal nek NSKK-Motorsturm. Gorenjski FUhrerkorps des NSKK in NSKK-Motorsturm sta bila nastopila na svetu tekstilne, tovarne; javil jih je KorpsfUh-rerju StandartenfUhrer K 1 6 t z e r Korpsfilhrer Kraus si je dal predstaviti vsakega posameznega FUhrerja, imterfUhrerja In NSKK-Manna ter na koncu Izrazil
avoje veselje nad dobro držo naetopivlega raoStva, ki je tukaj.kljub raznim težavam dokazalo vzorno veselje do službe. KorpsfUhrer je v kratkem nagovoru opozoril na to, da je bilo gotovo težko, na novo ustanoviti enoto. Cut nerazdružnostl in Iskreno medsebojno tovarištvo, kakor ga tukaj goje. ustvarjajo pogoje za končni uspeh. N1 odločilno Število mož, ampak njihova sposobnost, njihova pripravljenost do Službe In dejanj. On je trdno prepričan, da se bo to tukaj doseglo, tako da bo korak za korakom Izpolnjena naloga, ki Jo Je FUhrer prenesel na NSKK. Ta clIJ Je v političnem Šolanju kakor tudi v pred- in po vo-jaikl vzgoji moStva na področju motorlzaclje. Treba je le malo mož, toda ti morajo kot prepričani nacionalsoclalistl stati na svojih mestih, da ne bodo samo razveselili svojega Gauleiterja, ampak tudi napram FUhrerju izpolnili svojo dolžnost
KorpsfUhrer Kraus je o tej priliki odlikoval Štiri zaslužne gorenjske NSiČK-FUhrerje, in sicer StaffeifUhrerJa Oblasserja, Obersturm-fUhrerja Liischerja, ObersturmfUhrerja GCnl-tzerja OberscharfUhrerja Koslna, ki je bil za svoje zaslude za izgradnjo krainburikega NSKK-Sturma poviSan za TruppfUhrerja.
Nato so se KorpsfUhrer, Gauleiter in spremstvo odpeljali v Veldes, kjer so se vrSlll nadaljnji razgovori.
Rastline, ki rastejo v krajih dolgili dnevov in ki so neitralne za dolgost dneva
Wlen brez dvoma uživa velik sloves v znan-mtvenem vzgojevanju rastlin. Tam živi znameniti botanik in raziskovalec dednosti profesor dr. Erlch pl. Tschermak-Seysenegg, kateremu se Je ob novem stoletju obenem в Karlom Cor-rensom In Hugom de Vrleeom posrečilo 20-petno odkritje Mendelovlh pravil, s katerimi sta bila vrtnarstvo in poljedelstvo postavljena na čisto nove podlage. Od tedaj dalje je gojil ta učenjak najdragocenejše kulturne rastline, med njimi brezvltlčaste buče, s koSčlcaml brez lupin, ki majo zelo mnogo hranilnih snovi.
Gotovo ni slučaj, da so ravno v Wienu sedaj ustanovili nov »Kalser-Wllhelm-Instltut fUr KulturpHanzenforschung«, za katerega vodstvo je poklican docent dr Stubbe Iz Berlina. Zaenkrat je spravljen zavod provlzorlčno pod •treho, ker bodo napravljene de enake naprave v Korneuburgu. Po vojni bo dobil svoj lasten, velik dom. Glavna naloga novega zavoda, ki je edini druibe Kaiaer-Wilhelm za pospeševanje znanosti v Wienu, je v gojenju rastlinskih vrst. ki so odporne zoper podnebje, bolezni in škodljivce. Za to je treba nazaj dobiti primitivne in samorasle oblike kulturnih rastlin In nato s temi izvršiti križanje.
Na tem področju vrši najvažnejši vpliv podnebje. Rastlina zmernega pasu kot tudi vrste žitaric so prllagodene v svoji rasti na dolge dneve In kratke noči. Rastline tropl^nih ozemelj, kot konoplja, proso, koruza In tobak, pa žive pod pogoji enakosti dneva In noči. Pri presaditvi v ozemlje z dolgimi dnevi zelo podaljšajo svojo rast In zato prepozno zore, da bi Imeli od njih smotrno korist- Ta ovira Je doslej znatno otežavala na primer vpeljavo fižola soja v Nemčiji- Nasprotno podaljšujejo rastline Iz pokrajin dolgih dnevov svojo rast v pokrajinah kratkih dnevov in deloma sploh ne dajejo sadežev- Najugodnejše možnosti akllmatlzlranja v drugih podnebjih nudijo zato rastline, ki niso občutljive za dolgost dneva in so v tem pogledu nevtralne- Tem težavam se pridruži za »rastlinske čarovnjake« še armada škodljivcev, kar se mora upoštevati pri
vzgojevanju- Končno imajo mnogo opraviti med drugim tudi z mozaično boleznijo, ki ne napada samo kumar, krompirja in repe, temveč tUdI tobak in paradižnike- Povzroča Jo tajlnstvena kal, katero so pobllže spoznali šele zadnji čas s pomočjo elektronskega drobnogleda. Dolgoletnega raziskovanja In brezštevilnih poskusov Je pogosto treba, da se vzgoji nova kulturna rastlina, ki ne uspeva samo v rastlinjaku, temveč tudi na prostem. In ki daje zaželene boljše donose. Velik vzgled na tem polju ima wlenerskl zavod v svojem po-sestrlnskem zavodu družbe Kalser-Wllhelm v MUnchebergu, v pokrajini Brandenburg-
Nova ureditev darltvenili nedell
Izvajanje darltvenih nedelj Je bila za bodoče zimsko polletje spremenjeno v nekaterih točkah. Z auredltev Jedilnih lletov ob darltvenih nedeljah veljajo samo splošna določila o oddaji jedi. Gostilne smejo točno tako ko ob drugih nedeljah določiti svoje Jedilne liste, po možnosti pa naj bo ob darilnih nedeljah tUdI kosilo z eno samo jedjo na jedilnem listu. V času od 10. do 17. ure se ob darltvenih nedeljah kakor prejšnja leta pobira zraven cene Jedi dar za vojno zimsko pomoč. O daru se izda pobotnica. Visokost daru pa v nasprotju s prejšnjimi leti nI več v to svrho rflzdeljena v kategorije cen. Gost določi 8am visokost svojega dan;. D»r Je treba plačati, ne Oziraje se na to, &1I je bila zavžlta glavna ali samo postranska jed Prva darilna nedelja v tem letu bo 12. septembra-
đm (^rennpunki ded ^^ages
V zarislu dneva
Untersuchung durch den Betriebsarzt
Preiskava po obrtnem nlnivniku
Obtr 5500 Betriebe werden heate schon von Betriebeintien betreut. Es i« wiederholt dlf Fragc •ufgtworfcn worden, ob die Gefolgslcutc difser Betrltbe *«rpflichtet sind, sich in Fallen von Arbeltsunfahlgkelt auf Vcrlangen vom Bctriebs-•rit nachun(er»uchen zu lasien. Dlesc Pflicht bc-•teht nadi der blsherlgen Qbereinstlmmendcn ReditsauffaHung tb»r «ur damn, wenn sle aus-drfickllch in finer Tarif- oder Betrlcbsordnung odef im einxelnen Arbeltsvertrag fcstgelegt 1st. Eine allgcmelne Verpfllchtung, sich vom Bctrlebs-tnt nachunterauchcn *0 Iwsen, wurdc also blsher Temeint. Nunmehr hat sidi d*s Amt Soilale Selbst-verantwortung der DAF dahlagehend gcauBert, dal? sich dlesc Auffasiung nlcht mefcr aufrechterhahcn iasse. Der Betrlebsfiihrer 1st fttr des ordnungsma-Blgen Arbeltselnsatz seiner Gefolgsleute verantwort-lldi. Er mnfi daher In der Lage eeln, gegefcenenfalls durch den Betriebsarzt feststellen zu lassen, ob eln Gefolgraiann trbcltsunfShIg 1st oder nlcht.
Kohle sparen, aber wie?
VaJ'Cujte s premogom, toda kako?
Nachđem die Inhaber von Zentralheizungen bereits frilhcr durch eine besondere Aktion „Heize richtigl" zur bestmSglichen AusnUtzung und sparsamen , Verwendung der Brennstoffe Sowie zur Pflege der Feuerstatten angehalten worden sind, wird in KUrze eine derartige Auf-klarungsaktion auch fur die Haushaltungcn mit Ofenheizung, die 80 vH. allcr Wohnungen dar-steilen, einsetzen. TrSger dieser Aktion sind sogenannte „Blockbeauftragte", die, von den wohnwirtschaftlichen Verbiinden bestimmt, rni Oktober mit der Kontroli« der Heizvorrichtungen in alien HSusern beglnnen werden. Es sind heiz-technische Fachleute wie Schornsteinfeger, Koh-lenhandler, Maurermeister und andere, die tells kleine Mangel gleich selbst abstellen, tells fttr die Heranziehung geelgneter Handwerker sowie auch fQr das notwendige Reparaturmaterla) sorgen werden.
Jahresgebiilir fur Abwesenheitspflcgcr
I^tna pristojbina skrbnika za odsotne
Der Reichsjustizminister h»t die AmtsgericJite ermiiditigt, die Jihresgebiihren zu erkssen, die diirdi die Bestellung elnes Abwesenheitspfiegers filr Soldaten oder AngehBrige im Kriegseinsatz befindllcher Organisationen, insbcsondere fur Gc-fangene oder vermilSte Kriegsteilnrhmer, enc-stehcn.
Ml le uBite?
Mtlo zrcalo sotLobnt ш minute prmtvete in civUhactje
ZvMia med temperaturo In številom kazni. v1h dejanj prikazuje Statistika lizbonske policije. Ko že v prejšnjih letih, se je tudi 1. 1042. opazilo, da so zločini moCno narasli v najbolj vročih mesecih. Lansko leto Je bilo decembra uvedenih na novo samo 1479 postopanj, d očim jih je bilo v najbolj vročemu mesecu julija 7979.
Od kod ime hortenzija?
Sredi 18. stoletja je spremljala takrat Slavna francoska gledališka igralka Hor-tense Barrfe potujočega raziskovalca Kum-mana na Kitajsko. V provinci Yiinnan je umetnica nekega dne zagledala krasen cvetlični grm z velikimi rožnatimi cvetnimi kobuli. Po njeni prošnji ga je vzel Kum-man s seboj v Evropo. Novo uvedeni rastlini je vzdel ime hortenzija, ki ji je ostalo do današnjega dne.
RoUr Lennar:
i!7
LS |J МЉЛЈЛЛЛЛЛ.
JlUMORlSTlCBN ROMAN
Schwabe se naenkrat ne počuti več zdravega. Umakne ae sam vase kakor polž v svojo hišico. Postane zopet neroden kakor-kot učitelj v Schievelbeinu in Wingendorfu.
Tega ne more prikriti tudi najbolj vznesen smoking.
Kdor je te dni pohajkoval po ulicah т Monacu, ni mogel prezreti lepakov, ki so vabili k obisku »Trocadera«.
Werner.je bil moral obljubiti Anitinim staršem, da Anite ne bo uvajal v nočno življenje Riviere, kar pa ne izključuje, da ga ne bi sam izdatno skusil.
V	»Trocaderu« gostuje kot višek nočnega programa ljubka plesalka južnjaSkega temperamenta. Njena gola lepota pronica skozi redkopetljasto mrežo, ki komaj za-grinja jadransko vilo.
S takim kostumom bi bila lahko ceW v raju Eva znatno prej dosegla, da bi jo Adam zapeljal.
V	divjem plesu se kostum napeto opri-jemlje vitkega telesa in spričo take »ras-nosti žene« odrevene vsi čuti moških obiskovalcev. Potem — s preokretom na levo je to doseženo — м razvoxlja mreža in pade na ti*. Zastor pad* tudi Toda počasL Kajti vstopnina je enommo visoka in temelji na vzajemnosti. K temu Sčemi godba kot sekt, ^li capljajo okoli in eo kos tudi najbolj rMTaj«aim mahtevam, kVon prodraja dra-
stične smešnosti, gospodje v fraku, ki se dolgočasijo, povabijo mondene dame z ru-binastordečimi usti na ples, potem izpijejo levji mladiči na plesišču, ki je od spodaj razsvetljeno, steklenice za mleko, in v tem ko še kipi odobravanje, se zastor zopet dvigne, in jadranska vila se še enkrat prikaže. Tokrat ne kot jadranska rusalka, ampak kot moška jahačica v najpopolnejšem Evinem kostumu na ravnotako neobleČe-nem konju.
To je »Trocadero«.
Pred takim nočnim življenjem mora Werner obvarovati Anito po naročilu njenega očeta in njene matere.
Schwabeja ni mogoče pridobiti za >Tro-cadera«. On uporabi noč za spanje, za kar si jo je ljubi Bog tudi v prvi vrsti izmislil.
Seveda ne ve Anita nič o Wernerjevih nočnih zabavah. On jo tiho pobere, ko je voščil Aniti in Schwabeju lahko noč in ko Anita meni, da on že spi. Schwabe ve za to skrivnost, toda kot kavalir in prijatelj molči.
»Jaz sem v ,Trocaderu', lahko noč«, se poslovi tudi ta večer Werner od Schwabeja kakor običajno.
»Veliko zabave«, reče Schwabe in zgine kmalu nato v svojo sobo k nočnemu počitku.
Noči so mlačne. Anita bdi. Od daleč se slišijo ritmi plesa. Mesečna svetloba vzbuja hrepenenje. Enkrat je prosila Werner-ја> da bi imela oblekati »Trocadera«. Werner je odklonil. Malopridno nočno Življenje ni nič za njih troje.
Danes ji kri ne da miru. Sedaj je tukaj v Monacu In ga pozna samo podnevi I
Lahno se obleče, smukne čez vežo in previdno potrka na Schwabe jeva vrata.
Schwabe je zadremal; sliši sicer trkanje toda sklene, da ne odgovori. Gotovo se kdo moti v številki.
Anita potrka zopet.
Nič se ne gane.
Anita se tiho plazi nazaj v svojo sobO, se vzpne čez balkon in vstopi skozi balkonska vrata pri Schwabeju.
»Gospod Schwabe?«
Zdaj se zave, kako mučna je prav za prav situacija, hoče naglo zopet oditi, zašepeČe pa še enkrat pogumno:
»Gospod Schwabe?« in Schwabe plane kvišku, si misli, nekdo je tukaj, in vidi Anito.
»Anita???«
»Rada bi šla enkrat v ,Trocadera'«.
»V ,Trocadera' ? ?« Hudimana, tako presenečenje. Sredi noči! »V .Trocadera'??« ponovi.
»Da.«
»Sama?«
»Z vami.«
Schwabe opazi, da si Je na čast obiska oblekla očarljivo večerno toaleto.
»Werner tega ne sme vedeti. Pustiva ga,
naj spi.« Anita meni, da je s tem spravila s sveta vse razloge, ki bi morda govorili proti.
»Hm«, reče Schwabe. Mučna situacija!
Njegove misli blode k Wemerju v »Trocaderu«, kaj tam pač ravno zdaj dda, in hoče ravno odvmfti-: »To ne gre«, ko ga prehiti Anita: »Vzemite čevlje v roke, takrat se Werner gotovo ne zbudi. Jaz čakam«. In že je zunaj iz sobe.
Kaj naj revež stori? V škripcih je. Anite ne more pustiti čakati. Torej si je treba nekaj izmisliti in Anito odvrniti od njene namere. Kajti to bi bila grozna katastrofa: Werner v »Trocaderu«, Anita v »Trocaderu« in on v »Trocaderu«. Ni mogoče misliti na to!
Najprej pa si je treba hitro obleči frak.
In kmalu nato se plazita oba, kakor je bila odredila Anita, previdno mimo Wer-nerjeve sobe. Popolnoma Schwabe ne mora zadrževati muzanja, ko si predstavlja prazno sobo za Wernerjevimi vratmi; Toda ni mu prav usojeno, da bi skusil humor nočnega plazenja, kajti njegovi možgani vročično delajo. Mora si nekaj izmisliti!
»,Trocadero' ni prava reč. ,Kazina' je prava«, reče Aniti, ker se mu nič genijal-nejšega ne posveti v glavi, ko mu pametnejša domislica noče na povelje takoj prileteti.
Anita soglaša s tem.
Torej smer »kazina«. Kamen se mu odvali od srca.
Toda nesreča nanese, da je Werner pre-menjal in da sedi pri sektu v intimni bližini očarujoče šansonete ne v »Trocaderu«, ampak v »baru kazine«, ko vstopita Schwabe v fraku in Anita v večerni obleki, oba nič hudega sluteča.
Schwabeja zadene kap. Anita pomeiiika z očmi, kakor da bi imela blodnje.
Pa nieo to nobene blodnje. To je Werner, ki je zelo ljubezniv z neko »dru-^o«.
(Dalje prihodnjič.^
stran 6. — štev. 70.
KARAWANKEN BCTE
Sobota, 4. septembra 19^<

!t^.K<yx<\.r / kAr! ™ '.





SRAMOTA ZA VSE GOREIVJCE
so tudi ti banditi, ki so bili ujeti, ko je bila uničena tolpa v Sairachu.
»Sramota za vse Gorenjce!« To krilatico je skoval Gorenjec, ki je odkritosrčno mislil 7. vami vsemi, in poročali smo že zadnjič, da je »nadomestiijoči poveljnik odreda« pri tolpi na Sairachu, Rudolf Hlebitz, pismeno potrdil, da so tolpe (goščarstvo) »pot do pogibeli malega slovenskega naroda.«
Temu se pridruži še drug svarilni glas; Josip Kovač piše:
»Ne čudimo se, če se podajo h goščarjem
stari tatovi, lenuhi, delomržneži, roparji in tihotapci, ki še niso nikoli delali, in da se tam udajajo lenobi in malopridnosti. Pač pa se čudimo, če tečejo v gozdove kmečki sinovi ali drugi delavni ljudje ter 8 tem spravljajo v nevarnost in pahnejo v neizmerno nesrečo svojce. Tistemu, ki se boji dela, katerega se je od nekdaj izogibal, se že lahko dopade pri goščarjih, saj tam lahko krade in mori. Tatovi in morilci mu na podlagi te zaposlitve dado še označbo: »osvoboditelj«. Na take osvoboditelje bi se pač lahko nekoč veselili. Vlada
banditov bi nam nekoč gotovo prinesla svobodo razbojnikov. V svobodi roparjev bi potem imeli pravega hudiča, bilo bi tam vsega, česar siccr človek ne vidi rad: požigov, umorov, aruavtskih tolp, delomržne sodruge. Ljudje brez vrednosti bi tiranizi-rali dobre ljudi. Kaj takega ne more ho-teti noben Gorenjec in nobena Gorenjka! Mat«re in očetje, povejte svojim sinovom vedno resnico; opozorit« jih na nevarnosti, v katere bi se postavili in v katere bi s svojim nepremišljenim ali pustolovskem ravnanjem pahnili tudi vas. Mislite vedno na to, da se postavljate v nevarnost, da morate v danem trenutku iti od hi?« 'n kme-
tije, na kateri so bili že vaši predniki, вач mo zategadelj, ker Je kak pripadnik vaše rodbinske zveze ubogal zločinski vabilnl klic roparjev in tatov. Tega prav gotovq ne bost« hoteli, saj »te vendar vsi vdani svoji domovini, katere vam nihče ne bo vzel, če se vedete dostojno in živite redne ter delajo. Verujte vendar resnično vsi, da goščarstvo ni noben osvobodilni boj, am^ pak roparstvo, ki je, kakor Je priznal »na* domestujoči poveljnik odreda« BudoK niebitz: »uničila in še uničuje toliko rod« binske sreče in Je marsikaterega pripadni« ka našega naroda pognala izven dežele.«
Melodične laii v sovraini zračni volni
Anglija o „številkah brez vrednosti" - Iz 2 sestrelov je Waslilngton napravii 303!
Berim, 3. septembra. Britansko-ameri-kanska zračna vojna proti kontinentu je v zadnjih dveh dneh nedvomno stopila v novo fazo razvoja, ki je še ni moči popolnoma pregledati in v kateri se je postavila sili napadalcev v rastoči meri nasproti vedno učinkovitejša obrambna sila. Zadnje sovražne velike akcije so morali Angleži in Ame-rikanci plačati draže kakor kdajkoli preje. Ne manj ko 110 >štirimotornih« so Ameri-kanoi zgubili pri svojem zadnjem podnev-nem napadu na Južno Nemčijo; temu nato tudi odtlej ni več sledila nobena slična akcija. S 60 sestreljenimi letali so potem Britanci plačali razbijanja v Berlinu in Niirn-bergu in tudi v zadnji noči so vzilic vre-mensikim neprilikam, ki so stavili komplicirani obrambi večje dodatne naloge kakor napadalcem, zgubili po začasnih ugotovitvah najmanj 25 strojev. Ravno toliko letal je bilo sestreljenih iz močne amerikanske skupine, ki je štela 50 strojev in dne 30. avgusta priletela nad Južno Italijo. Celo močna strelna moč s tremi do štirimi premičnimi strojnicami opremljenih, dvo^motor-nih amerikanskih bojnih letal »Mitchell« in >Maraunder« ni mogla preprečiti pomembnega uspeha naših lovcev, ki so ga vrhu tega dosegli s številčno slabejšimi močmi.
Vse te številke so dejstva. Kajti vsako izmed njih izpriča enako število ruševin sestreljenih letal. Cisto drugačne pa so številke, s katerimi opisujejo naši nasprotniki »računsko« isto fazo zračnega boja. Le-te se razlikujejo od treznih nemških bilanc o sestreljenih letalih, katerih pomen se pa vendar ne da pregledati, že po svoji presenetljivi visokosti. Tudi takrat, če je brezhibno poslujoča nemška letalska poročeval-na služba v eni noči z največjo sigurnostjo ugotovila, da je priletelo 400 do 500 sovražnih letal, zve strmeči svet ob prihodnji zori iz Londona, da je baje priletelo okrog 1000 britanskih bombnikov. Po takšni »korekturi« potem po mneju Londona tudi ni posebno važna nemška številka sestrelov. Kajti »60 strojev, ki so izpadli«, tako pravijo z lahkim skomizganjem v Londonu ali Wa-shingtonu, »je bilo samo toliko in toliko odstotkov...«
Vsekakor je metoda v teh lažeh, toda na dejstvu stalno naraščajoče obrambne sile Nemčije v zraku vendar niti najmanj ne spreminja, in povrh pa je le prepoceni. Denimo, da bi nemško vodstvo postopalo po isti šemi; tu bi potem gotovo lahko boleča razdejanja v Hamburgu vsaj agitatorično lahko nekoliko izenačila s smelo povečanim številom sestrelov. Toda nič takega se ni zgodilo. Poleg omembe težkih škod po bombardiranju Hamburga je poročilo oborožene sile samo ob sebi umevno navedlo dejansko število sestrelov, ki je bilo videti zelo skromno in ki predstavlja tudi v resnici le odstotek med tem doseženih kvot sestrelov. 2e s tem je zadostno dokazana razlika med nemškimi in angleškimi računi v zračni vojni; pri nas čim najstvarnejši, trzzen pjds celo negativnih dejanskih atanoY r-
pri Angležih čim najbolj velikopotezno za-okroženje in »prefriziranje« resnice.
In vendar so Angleži šele začetniki poleg Amerikancev, ki so po Rooseveltovem zgledu vajeni fantastične številčne akrobatike. Za to le en vzgled iz najnovejše preteklosti; po vedtedenskem »računanju« so Amerikanci sedaj iznenadili svet s trditvijo, da so njihove posadke pri tistem zgubo-nosnem podnevnem napadu na Južno Nemčijo dne 17. avgusta sestrelile — reci in piši — 303 nemškalovskaletala. V resnici pa smo ta dan, ki je imel prej še nedosežen rekord sestrelov in v katerem se je prvič pokazala udarna.moč na novo organizirane zračne obrambe — zgubili samo dve posadkiletaL
Toda Amerikanci in Angleži so se očitno cel6 za okus lastne javnosti pri »zaokroževanju« bilance zračne vojne le premalo brigali za resnico, kajti sicer skoro ne bi našli v angleškem tedniku »Tribune« pred nekaj dnevi pod naslovom »številke brez vrednosti« naslednji jasni odstavek: »Zopet enkrat«, tako piše »Tribune«, »se izkaže, da je popolnoma napačna optimistična trditev londonskega zračnega ministerstva, da je
nemško zračno orožje toliko kakor uničeno, še pred dvema mesecema je ministrstvo za zračni promet navedlo celotno moč nemškega oddelka lovcev na Balkanu in i^ad Sredozemljem Z 250 podnevnimi in 90 nočnimi lovci. V ostali Evropi izven Sovjetske Rusije pa imajo baje Nemci 820 podnevnih in 690 ponočnih lovcev ter 150 bombnikov. Te navedbe ministerstva za zračni promet niso ovirale, da ne bi pozneje javil uradno, da je bilo unfSenih nad Sicilijo 2000 nemških letal in nad severnoevropskim ozemljem 450 nemških lovcev. Po povratku s podnevnega zračnega napada nad Južno Nemčijo so povrh javili o nekem pilotu: »Nas je napadlo nad 200 sovražnih lovcev. Stoodstotne čenče so, če kdo trdi, da Nemci nimajo lovskih letal za frontne linije, češ da so bila vsa sestreljena. V formacijah po štiri so se zagnali nad nas in se borili ko hudiči«. •
Mi lahko prepustimo uradnim londonskim in washingtonskim mestom, da poiščejo izhod iz te zmešnjave številk, ki so jo sami napravili v možganih preveč lahkovernih Angležev, Amerikancev, in morda celo tudi nevtralcev. Mi s svoje strani se držimo še naprej dejstev — in to so številke resničnosti, in ne »številke brez vrednosti« iz bri-tansko-amerikanskih agitacijskih pisarn.
Pogled T urad za поте pošiljke
Yse kar potrebuje vojak ...
Mesečno 100.000 knjig za fronto - V popravljalnici gramofonov
Uradi za nove pošiljke za oskrbovanje čet OKW opravljajo tiho in neutrudno delo, katero si komaj more predstavljati tisti, ki v tem ni poučen. Pogledati moramo v velika taborišča, da spoznamo obseg takega urada.
V veliki dvorani so postavljene velike police, ki 30 povsem napolnjene s knjigami. Vsepovsod so zviškoma naloženi zaboji. V vsakem zaboju je 100 knjig, za vsak okus nekaj. 3000 zabojev je odposlal od 1. aprila ta urad za nove pošiljke, ki vsebujejo okoli 300.000 knjig Rosenbergovega darila.
Mislili so na vse želje vojakov
Nepregledne so tudi zaloge vseh onih stvari, ki jih potrebuje vojak za telesno nego in v vsakdanjem življenju. Mnogi de-settisoči kozarcev iz stekla in umetne snovi, pepelnikov, posod za milo, brezštevilni zavitki žepnih nožev in odpiračev konzerv, brivskih aparatov in čopičev, zobne paste in lepila polnijo police. Vaze za rože v vseh velikostih, pisani senčniki za svetil jke, svečniki, tobačne pipe, na stotisoče škatljic žveplenk, na desettisoče škatelj kreme za čevlje in krtač je tukaj nakopičeno, tudi oddelek za igrače obstoji. Vsi vojaki nočejo brati knjige, ko so prosti. Za nje so priba-vili razne družabne igre. Vse dopolnjuje jnuogo stotin zabojev, z prg;Ucami in har*
monikami. Na vse so mislili, kar lahko napravi našim vojakom veselje in česar jim je treba.
Gramofoni zopet kot novi
V prvem in drugem nadstropju urada za nove pošiljke poje in zveni v. vseh mogočih melodijah, plesna glasba in arije se pomešajo z vojaškimi pesmimi, koračnice prevpijejo bavarski jodlar, zbori tekmujejo s solisti. Tu smo v »popravljalnici gramofonov«. Ko je bil nemški narod pozvan, da daruje plošče in gramofone za naše vojake, je vsak rad ustregel tej želji. V vsem Reichu zbrana darila so bila poslana posameznim uradom za nove pošiljke OKW za oskrbo čet. Tu sede strokovnjaki, mehaniki, mizarji in številne pomožne moči, da ves ta material preskusijo in popravijo. Dnevno je izgotovljenih več tucatov gramofonov vseh vrst in zapuste »tekoči trak« skupno z zavitkom plošč. Velikansko število je plošč. Na stotisoče jih je. V enem predalu so opere in operete, v drugem stare in nove vojaške pesmi, v drugem zopet plesna glasba ali humoristična predavanja.
Tu pri uradu za nove pošiljke v Lvovu niso v zadregi tudi z najnovejšimi ploščami. Redoma morajo izločiti množico starih plošč, ki gredo nazaj v Reich. V nadomestilo pride »najnovejše od novega« v Lvov, da se tudi sestavi pester spored in se pošljejo 600 ali pa še več kilometrov dalje na yzhod našim frontnim yoiJoom,
„Šele v začetku velikih žrtev**
ženeva, 3. septembra. Neka izjava mor-* nariškega ministra Knoxa pred univerzo! Colgate v državi New York, da na vzhoda ni fronti še vedno ni prišlo do večjih bo4 jev, je popolno nasprotje dosedanje ima-* čice anglo-amerikanske agitacije. »Mora^ mo priznati«, je Izjavil Knox, »da stojimni ravno ob začetku naših velikih! žrtev in da nas Se čakajo najhujše pre-, izkušnje. Sedaj moramo ponesti vojno V osrčje naših skupnih nasprotnikov, in veak bi bil neumen, ki ne bi vodil računa o bojw ni sposobnosti Nemcev ali o smrt preziram jočemu pogumu Japoncev.«
In vendar se je ravno isti Knox пекоД širokoustil s tem, da bodo Japonsko lahko v treh mesecih porazili. V svojih eedanjihi iluzijah o bodočnosti bo doživel isto razow čaranje.
Vojaški kritik proti zračnemu terorja
Stockholm, 3. septembra. Vojaški kritik: polkovnik Bratt se bavi v časofKsu »Stock-* holms Tidningen« z razvojem zračne vojn# in pride do zaključka, da se zračni terofl proti civilnemu prebivalstvu ne da opravil čiti in da se ne da zagovarjata pojmova4 nje, da je treba v mestih zažgati, zadušiti^ ali ubiti po razstrelnih bombah desetiqoč4 ljudi in porušiti stotisoče hiš. Če kdo poj vsem tem, kar se je doslej zgodilo, trdi^ da ne gre za teroristične napade proti ci-* vilnemu prebivalstvu, slepi samega sebe ini druge. Na noben način se ne sklada, če sd kdo da nazivati »rešitelja« civilizacije ii< prvoboritelja humanitete proti sili, a ieto^ časno sproži pekel zračnega boja.
(fa svetu
Redko 1«1Ио Iz življenja sveta sporočajo 1ж Martelingena. Na planini se pojavi ix gozda dnevno mlada sma, ki posesa kravo in nato zgine, ko se je nasitila- Posebno značilno je, da priskače srnica zmerom k Isti kravi In da se zadrži krava med sesanjem popolnoma mirno in potrpežljivo. Srnica, ki je očlvid^o zgu« bila mater, si pomaga na ta način, da ostane pri življenju.
Te dni je bila prodana najstarejša ladja, danskega trgovskega brodovja za ввОО danskih kron ladjedelnici v Aerosk6bingu, na kateri 80 jo splovlll pred 167 leti. Da lesene jadrnice pogosto dosežejo presenetljivo visoko starost, je znano. Ladjevja skandinavskih držav razpolagajo z jadrnicami, W so 40 in tudi 60 let stare in sedaj opravljajo službo samo v Severnem In Vzhodnem morj;i. Da pa opravlja službo ladja, ki je bila zgrajena leta 1776., je gotovo redko. Ladja >Trellholm< je bila ž* pred leti predelana iz jadrnice v motorno ladjo. Sedaj jo popravljajo, da bo zopet lahko opravljala službo- Kako ^elo se postarajo y vojni trgovska brodovja, je s to novico posebno ponazorjeno.
Voznik iz Domitza je hotel sneti koso a ko-siSča. Padel je tako nesrečno, da se je nabodel na koso, ki ga je popolnoma prebodla. V nekaj minutah je umrl radi močnega krvavenja«
Jezik Laponcev v raznih Švedskih pokrajinah polagoma izumira, poroča nek učenjak iz Upsale, ki se je ravno vrnil g potovanja, da napravi za arhive laponske plošče- Laponskt otroci govore vedno bolj švedski jezik In če jih starši vpraSajo v laponščini, odgovarjajo švedsko. V nekaterih pokrajinah posebno v Jiimtlandu In Viisterbotten, zginjajo tudi laponskt običaji. Laponci so zelo žalostni rađ^ tega In žele, da se v njihovih nomadskih iolalt poučuje X lagondtezq јмШ*
Sobota, 4. septcmhra 1943.
KARAWANKEN BOTE
Stran 7. — Stev. 70.
Dr. F. J. tqkag	Aussclmelden! Anfbewriiren!
Фш1&ек metkediSbelt uttd pxakUSjek
206. Stunde.
1.	Dieser Mensch hatte durch ein Un-gluck Hab und Gut verloren.
2.	Die Dorfbewohner wurden von den Bolschewisten von Haus und Hof ver-trieben.
3.	Wenn Sie Lust und Liebc haben, kom-men Sie heute nachmittag zu mir zum Kaffee.
4.	Was dieser Mensch erzahlt, 1st Lug und Trug.
5.	Als die Gendarmen kamen, waren die Verbrecher bereits iiber Berg und Tal.
6.	Er hat Tag und Nacht fUr seine Fa-milie gearbeitet.
7.	Der Kampf Deutschlands gegen das Internationale Judentum ist ein Kampf auf Leben und Tod.
8.	. Das deutsche Volk hat sich mit Lelb imfl Secle seinem FUhrer verschrieben.
9.	Alle waren da! GroB und klein, arm und reich.
10.	Man sagt, dafl die Beiden liber kurz Oder lang heiraten werden.
11.	Sie lebten so lange in Saus und Braus, bis sie kein Geld mehr hatten.
12.	Mit Ach und Krach gelang es Karl In der Schule durchzukommen.
13.	Wir waren ganz allein in einer unbe-kannten Gegend: welt und brelt aah man kein Haus.
14.	In normalen Zeiten gibt es Lebene-mittel in Hiille und Fiille.
15.	Hiemit iibergebe ich Ihnen meinen Ar-beitsplatz, Sie konnen nun schalten und walten, wie Sie wollen!
Immer daran denken!
1.	Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer!
2.	Du bist nichts, dein Volk ist alles!
3.	Stadt und Land gehen Hand und Hand.
4.	Soldatendienst ist Ehrendienst am Volke.
5.	Arbeit adelt!
Wichtige Abklirzungen — Važne kratice
1.	a. D. — auBer Dienst — na r. — na
razpoloženju
2.	betr. — betreffend — gl. — glede
3.	bzw. — beziehungsweise — ozir. — oziroma
4.	dsgl. — desglelchen — takisto
5.	d. h. — das heiflt — t. J. — to je
6.	Dr. — Doktor — dr. — doktor
7.	geb. — geboren — roj. — rojen
8.	gest. — gestorben — umrl
9. gez. — gezeichnet — podp. — podpisal
10.	i. A. — im Auftrage — p. nar. — po naročilu
11.	i. V. — in Vertretung — v z. v zastopstvu
12.	Nr. — Nummer — št. — številka
13.	u. a. m. — und anderes mehr — in dr. — in drugo
14.	USW. — und so welter — itd. — in tako dalje
15.	v. J. — vergangenes Jahr — pr. 1. — v preteklem letu
16.	z. B. — zum Beispiel — na pr. — na primer
17.	vgl. — vergleiche — prlm, — primerjaj
I. HauptwBrter ohne Einzahl.
Leute, Ferien, Mtem, Geschwister, Trlim-
mer, Kosten.
II. Hauptwbrter ohne Mehrzahl.
Butter, Milch, Glaube, Liebe, Strand,
Fleisch, Казе.
Das Gegenteil van;
wasserreich — vodnat = wasserarm — su-hoten
milde — тП, mehak = rauh — oster, mrzel, neugoden
bevolkert — obljuden, naseljen z ljudmi = unbewohnt — nenaseljen, brez prebivalcev
zahlreich — številen, obilen = wenig —• malo
schon — lep = hafllich — grd Wo'rter.
Hab und Gut verlieren — zgubiti vse svoje imetje
Haus und Hof — hiša in kmetija Lust und Liebe haben — veseliti se koga Lug und Trug — prevara iiber Berg und Tal sein. — biti čez hribe in doline
ein Kampf auf Leben und Tod — boj na
življenje in smrt sich jemandem mit Leib und Seele ver-schreiben — zapisati se komu z dušo in telesom
groB und klein — staro in mlado, vsakdo arm und reich — reveži in bogataši iiber kurz oder lang — prej ali slej in Saus und Braus leben — hrujmo, razkošno živeti mit Ach und Krach — z veliko mujo weit und breit — na dolgo in široko, daleč naokoli in Hiille und FUlle — na prebiteK sie konnen schalten und walten — lahko izvršujete službo, lahko delate po mili rolji
Hand in Hand gehen — složno delati s kom
ДШТиСНЕ BEKANNTMACHtNGEN
Drf Bcauftrag^te dee Chefs dor ZlvHvenvaUntiK fiir die Fina^zverwaltung In den Ixwetzten Gebleten K&.rntens und
Kralns
Anmeldung znm Bezug von KinderbeihIIfe
Die Anmeldung zum Bezug von Kladerbeihilfe waren spates.tens am 30. JunI 1943 bel den Flnanz&mtern der be-setzten Geblete K&rnteng und Krains abzugebjen, wenn KinderbeihIIfe ab 1- Januar 1&43 gezahit werden solite. Mit RUck-slcht auf die t)bergangszelt wurde die Anmeldefrist bis zum 30 September 1943 verlilngert. Wer die Anmeldung auf Kin-derbelhilfe noch bis zum 30. September 1943 beim Finahzamt elnreicht, erh&lt KinderbeihIIfe ab 1. Januar 1943 KUnftig wird' dann aber KinderbeihIIfe rUckwirkend frllhestena fUr den. ersten Monat des Kalenđervlerteljahre» gewilhrt, das dem Zeitpunkt der Anmeldung vorausgegangen ist._
Die KrelsRaushaltungsscliule In Stein und die Wlrt-BchafMschule in Stein (Oberkrain) werden wegen der Um-bauarbeiten erst am Montag den 4. Oktober um 8 TJhr er-affnet werden- Zu diesem Zeitpunkt haben die eingeschriebe-nen "SchUlerlnnen .beider Schulen in der Anstalt zu erscheinen. Bis zum Schulbeginn konnen ab 7. September noch an jedem Dienstag und Mittwoch Nacheinsnhreibungen vorgenbmmen ■Werden. Zur Einschreibung sind das ietzte Schulzeugnis, der Taufschein und 2.— RM EinschrelbgebUhr mitzubringen.
KreiihaltimlfsschHle (okrožna gosp. Sola) v Steinu In AVIrtschafteschuJe (gospodinjska šola) v Steinu (na Gorenjskem) bosta radi prezidav otvorjenl žele 4 oktobra ob 8. uri. Ob tem času morajo priti vpisane učenke obeh Sol v zavod. Do priče tka Sole se lahko od 7- sept- vrfie Se naknadni vpisi vsak torek In sredo. K vpisu je prinesti zadnje Šolsko izpričevalo, krstni Ust in 2— RM vpisnine-
Anderung der Warnzeichen bei Warnliditanlagen auf Eriegsdauer
Auf Kriegsdauer wird aiis Luftsicherheitsgi'Undcn vom 25 August 1943 an das weifle Licht (Betriebszeichen >'Ober-gang frel«) auBer Betrieb gesetzt. Es erschelnt kUnftig nur noch das rote LIcht (Warnzeichen), sobald sich ein Zug dem tJbergang n&hert. Beim Aufleuchten des roten Lichtes darf nach wie vor der Cberweg nicht mehr betreten oder be-fahren werden.
Reichsbahndirektion Vlllach-
OPOZOBILO BOLNIŠNICE ttALUSNFELS
Zaradi raznih okolnosti je upraviteljstvo bolnišnice Gallen-fels primorano izdati naslednje opozorilo: Vpak donoe živil in alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan.. Ce se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izslede prineSena jedila ali alkoholne pijače, se bodo Ista zaplenila v korist sploSnega dobrega.
Dpravlteljstvo.
Cegen Etnkaufsicheine.
Sperrplattea; Buche, Fidite. PtneIpUtten -Eichsfeider Spcmumu
Ohne Einkaufilchtin.
Furniere o.8 bis j mm inlandifdie und »uslandifdie Herkunft fiir »ulSen und innen.
HANS TRANINGER
I
Klagcnfurt, veikarmarktcr SIraB« • Ruf 1595
KAFFEE,
Fabrlk C. Wenger, Klagenfurt
Radio Schmidt
Klagenfurt, Lidmantlcyg. 29 Qbernimmt lauiend
Reparaluren
5EIT 35 JAHREN
CHEMMRM.WERKE Dfi^UCHMIlMiAll
Antlidiiif Saniitagidiomt
Kr:Unburg: Am 5. September 1943: Dr. Vlnzenr Werbnak, Krain-burg, Reiterdurchlafl 2, Fern-ruf Nr. 130.
yseUifiuliM hteeelevfteesoU/
OflidS 10 more.Takoj doseie vse.M se mlmajo za Vaše ponadbe ali prošnje. Oglašajte v Karawankcn Bole! SplaCa se!
Oglate iprejemala do ponedeljka !n srede i NS.~Cauvorlag Karnlen, Klagenfurt, Bi»mard<rlng 13 in NS.-Geuveriag Karnlen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
кинцна I. ftiAsiits.«. и. OKTOffiiiii
Set ^{А^шсклр&еК
•b Arzt ed#f Ck#m!k#f, MvyAw c»d«r T#dmik#f, mu^ *mm#f «г1м1»г ••in lnttrum«n(Ariumr м)п« Apf>«r«-|ur«n und F«<hbtb<i<Hh*ktn dtm nfto> d*rnst%n Stand #np#w#m.So!A# An> #di#Nwng#m •fUi^«ri #&* Otwmn . fn d»f ReldiiloMemeli ЈТ*ДП1СН1 lOTTE6IE.$1N#AKM#
PROKOPPl
WIIN, Virs*. HAllAKIlPItSTinSi >•! 10$#«# M % #мл;^ v,	CM f
IIILU
SuttmdkloMttk-đicAtfunitepaatfa
D. R. P. 100 Iger Sdhate
ecKcn liOfteiitwelcbDiiC bel Binfahren топ NSseln jeder St&rke. lonetieer Biseiuresen-etSnđe bd рог8иж. gl#lch wle nencn SchMnchem atler tnftberetften Fabrxcnge. Antes. Motor* and FahrrSđer.
IIU
Fabrlketlone • Werke Wlen. MUnchen. Zcntrale Wlen, I.. Rafnerstcle 24 Ruf R Zs-s-es.
Kdrnfnerisdie
Klagcnfurl
Domžasse з
гегпгп! 2416, 24П
landcshyporhckenansfalf
oaf GeMinslUaf des Kcldisftancs
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahmc von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Piandbriefen und Kommunalsdimd-scheinen Hahung des Reichsgaues Karnten.
5*rnn R. — &f»v. 70.
K A B Ж W'AУ K BУ B OTIS
Sohot<. 4. wpfembra
IKali OGLASI
Xiehtspieie
Allgeneine Filmtreuhand GjiCb.H.'ZwelgslelleVeldei
AssUng
Von 3. IX. big e. DC.
Komodianten
FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
Von 7. DC bis 9. DC.
Kleine Mfidchen, groBe Sorgen FUr Jugendllche nlcht zugelasscn!
Domschate
Von 4. DC. bis 5 DC.
Einmal der Hebe Herrgott sein FUr Jugendllche nlcht zugeUieien! Von 8. DC. bis 9. DC.
Lsuter Liebe
FUr Jugendllche nlcht xugelusenl
Krainburg
3.	DC um 19 Uhr
4.	DC. um 16-30 und 19 Uhr
5	DC um 16 30 und 19 Uhr
6.	DC um 19 Uhr Die groBe Nummer
FUr Jugendllche zugelauen!
7.	DC. um 19 Uhr
8.	IX. um 16.30 und 19 Uhr ' 9. DC. um 19 Uhr
Der Fall Deruga
FUr Jugendllche nlcht zugeUusen!
Laak
Von S. DC. bis e. DC.
Wen die GStter lieben Jugendllche unter 14 Jahren nlcht rugelusen! Von 7. DC. bis 9. DC.
12 Minuten nach 12 Jugendllche unter 14Jahren nicbt zugelasaen!
LUtai
Von 4 DC bis 5. DC.
Himmelhunde
FUr Jugendllche zugelassen!
Von 8. DC. bis 9 DC.
Dae Verlegenheitekind
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Neumarktl
Von 8. DC. bis 6. DC.
Llebeskom6dle
FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Von 8. DC. bis 9. DC.
Das Fr&ulein von Bamhelm
FUr Jugendllche snigelassen!
Stein
Von 3. DC. bis 6. DC.
Himmelhunde
FUr Jugendllche zugelusen!
Von 8. IX. bie 9. DC.
Die Geliebte
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Veldes
Von 3. IX. bis 6. IX.
Meine Freundin Josefine
FUr JugendUche nlcht zugelassen t
Voo 7. DC bis 9 DC
Der Vorhang fftllt
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Rađmannsđorf
Von 4. DC. bis 6 DC
Meine Frau Theresa
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Von 8. DC. bis 9 DC.
So gef&Ust Du mir
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Miess
Von 4. DC. bis 5. DC.
Die Nacht in Venedig Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen:
Wart
4 DC. um 16 und 18.30 Uhr
6	DC. um 16 und 18.30 Uhr
Andreas SchlUter Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Zo Jedem Film die Deutsche Wochenschau!
»INTEX«
textilindustrie g.m.b.h.
KRAINBURG
spinnerei, weiss- und buntwarenweberei, far-berei, bleicherei, druckerei,
rauherei und APPRETUR
KME
POUEDELSKl STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR
ISKA
ZADRUGA
Krainburg, Laak
WIr bef Domsdtah, SMn
ANION rESCHE
Sdmhcrzeagiui^
Neumarktl • Obcrkrain
ESSIG	SENF
Fabrik C Wengcr, Klagenfurt	Fabrik C. Wenger, Klagenfurt
Wir uanicn laulcnd
BUS nacbweiilicbem Piivat-beelti gut erhnlten* Uniformen iedweder Art. Mantel WetterkrSeen Bl'taeii. Hoien. Umrormk«in>eu PelimSntel. PeizrMcke Pelzwesten. L<eder-Q F!l»ti*(el modern* SchuB wsffen. Kontrollnhren #ami ZihahOr p^hrrNder leteht* MotorrMder.
SlldostrieiilRrher Wachdienst. Klnjceiifiirt, Keldmarscball Conrsd Mai: Nr 0 Ruf 10-30
Opiišreno tovarne
Uporabne stroje kupi
kLRT FKICK
klaiccnfurl
Salinstralie Fernruf 1486
Zahvala
Ob prebridkl zgubi našega miljenčka
Simončka
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so našega sinčka spremili na njegovi zadnji poli Posebno zahvalo Izrekamo zdravnikoma dr-Petriču in dr. Skulu ter gospej Regorschek, dalje g. župniku Benk-u za njegove tolažilne besede, darovalcem cvetja in vencev, kakor tudi vsem onim, ki so nam v tej žalosti stali ob strani.
Krainburg, 30- avgusta 1943.
2nluJo6a družim Namit-
KAUFHAUS KLAGENFU RT
HILFI
PUNKTE SPAREN
dureh Rep«r*lui von SirOntpUn und TrIkotwiiBche
Oglasi v
<Г
imajo uspeh!
Službo dobi IhŠDopisi
Učenca in ро-ј[?;" 7	|32-Utni mUdeniŽ
močniki sprejme '»'onski. Dam'
Anton Sdiorn,
splošno kroji-štvo, Krainburg Am Weiher.
990-1
Brivskega vajenca takoj sprejmem. — Anton JakJe, frizerski mojster na Be-kseljnu, Krainburg. 959-1
Dekle, 12 — 15 let, dobi . mesto pri družini za verstvo dveh o-trok nad 1 leto starih, z vso o-skrbo v hiši Ponudbe na K. B. Krbrg. 1009-1
Sedlarski in tapetniški vajenec dobi takoj mesto Oskrba po dogovoru. Kokalj
Bartholomaus, Tupalitsch 30, P. Hoflein. 1010-1
v zameno dobro moSko repno uro ostalo doplačam Naslov pri K. B. Krbg. pod štev.
Ilče le za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove-;a lesa, lU, 24 in I* mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine v »seh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hani [Traninget, Holz-groShandel, Kla geniurt, VSIker-mirkter StraBe, Bahntiberserzung.
НЖНЛ
Sprejmem mladega fanta kot slugo in v prostem času kot pomožnega delavca Vsa oskrba v hiši. Jos. Bosdiitsch Mo-
beltischlerei Krainburg, Am Strand. 1011-1
Službe Išče
16-letna deklica z dolžnostnim letom, bi se rada izučila v trgovini z meš. blagom — najraje na Gorenjskem. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 994-2
Kupim dobro ohranjen itedil-dilnik (Sparherd) Zivko Serafinoff Edlingen 132.
980-7
v ljubezni razočaran, želi dopi-* sovati in se o-sebno seznaniti z deklico 16 —• 19 let, ki bi gt hotela osrečiti in iti z njim svet-lejSi bodočnosti nasproti. Cen j. dopise — le od resnih deklet želim na K. B. Krainburg pod „Zaželeno srce", 996-90
2en!tTe
Kmetsko dekle, 30 let, se кК poročiti z poltenim kmetskim fantom ali vdov-* cem brez otrok — starim 30 de 45 let, ki je na lastnem domu gospodar. Cen j. dopise na K. B. Krainburg pod „Gospodinja"
1003-21
i/gubljeno
1002-7
Kupim novo ali dobro ohranjeno pisalno mizo. Po-ij soboto popol-nudbc na K.	8. stm
Krainburg pod v Krainbureu na „Ugodnost" cesti od mlekarn® na „Stari pošti" do trafike M rack izgubila denarnico z večjo vsote denarja, mlečno in krušno karto. Najditelj naj naji dene stvari oddi v trafiki Mrack v Krainburg«.
997-22
Prodam
Blagajne, varne preo ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Han; Wernig Klagenfurt Hei-drichstrafie 32.
839H.B
Iz planine „RoS-ca" nad Afilin-gom je bil pred nekaj tedni u-
Bote Krainburg pod 974-6.
Službo !Me boljša ženska srednjih let, kot go-spodinia k st*rci-kmu gospodu ali	pro-
manjši družini.;d»m- Falkcndorf Ponudbe na K,	Krainburg
B. Krbg. pod	092-6
„Vajena vseh del" 995-2
Prodam Brock-hausov leksikon 15 zvezkov, T a. k:;';:«,;: platno vezan. — ičan svetel fuk», Nttslov__ pri. K. z belo liso na
Kupim
Kupim nov ali dobro ohranjen pisalni stroj ali dam zanj kako drugo protivrednost. Kupim tudi Alfa-brzopa-rilnik od 100 — 120 litrov. Ponudbe poslati pod „Nujno 7777" na K. B. Klagenfurt
Prodam gugalne Iga konja za /?M ' 100.— Naslov: Am Hang, 83 1001.6
Smrekove storže, letošnje, semenske kupim. Vagonske količine, nakupoval-ci se iščejo. Ponudbe na K. B. Krainburg; pod „Takojšnje plačilo" «84-7
Kupim stare ali nove gramofonske plošče. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „plošče" 98t)-7
Zaradi opustitve kmetije se prodajo krave mle-karice in telicc
Treuhandvcr-waltung August Volk, Studa bei Domsdiale
6630-6
Menjam
Zamenjam srebrno moSko žepno uro in violino 7,a kakor-injekoli drugo blago! Ponudbe na K. B. Krain-brug pod „Ugodna zamenjavi".
986-15
Amerikansko double uro dam za 3 vrstno harmoniko, novo ali malo rabljeno. Naslov pri K. B.
Kupim bencin-petroleum motor do 8 Ph — dober ali nov. Plačam v gotovini. Dopise na K. B.
Krbg. pod „Poljedelec^ 998-7
Obleko, Škornje alt železno peč dam za dobro kolo. Naslov pri K. B. Krbg.
1005-15
glavi. Kdor ktj o njem ve, ali R*_ic event, vjel, naj to javi prati dobri nagra-
A. Suschnik, AGling, Menzin-gergasse 2.
1004-22
Razno
-enjenim gostom naznanjam, dt sem 1. 9. 1943, preselil frizerski salon iz Hinter-hausgasse na Valvasorplatz (Rant) ter $t cen j. gostom dalje priporočam. Frizerski salon Franko. 988-28
Dne 24. — 2t). 8. jc uSel zlati fazan. Najditelj ali oni, kateri kaj o njem ve — naj javi prati nagradi na B. Rangui
Jahngasse lo, Krbg. 990-23
Maria! Telko Te pričakujem, pridi v ponedeljek ok 9 uri v K. N< svidenje P.
_1000-23
V soboto 28. 8.
v Krainbureu pred Adamičeve trg. Schillerstr. najdena manjSc vsota d(n«rja in ključ se dobi pri
Midi. Polka Wart, 317
093-28
ШћШШ M'RIIZ	ТВ 1 A SCHUHFABRIK	
OH#n# HancJ*lsg*s«llschaff — L#b#n:mlH#lgro^li«nj#l Klagenfurt, Heydrichsffraljel/ C«grilncl«f 1882 • Fernrui 2464 Gro()lag«t in Kleganlurf, Villadi, Kuhn$dor(-Tr«ib«ch-Aithol«n.	1 1 OES. NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFT: TRIO NEUMARKTL '/ FERNSPRECHER NR. 20 J	
		
Zo Jedem Film die Deutsche Wochenschau!