9 N e j c j o g a N : T. Wraber in flora Slovenije Tone Wraber in preučevanje flore Slovenije Tone Wraber and floristic exploration of Slovenia N e j c j o g a N Oddelek za biologijo Biotehniška fakulteta, UL, Večna pot 101, 1000 Ljubljana; nejc.jogan@bf.uni-lj.si S svojim florističnim delovanjem je Tone Wraber vtisnil neizbrisni pečat preučevanju slovenskega rastlinstva v drugi polovici 20. stoletja. Poleg nepreseženega števila člankov o florističnih novostih in zanimivostih, je na območju Slovenije začel tudi s sistematičnim kartiranjem flore in zbiranjem ustrezno georeferenciranih florističnih podatkov, kar je kot plod srednjeevropske koordinacije kartiranja flore zaživelo konec šestdesetih let. V novo kartografsko mrežo se je tako »prevajalo« številne stare podatke, hkrati pa je steklo zbiranje novih zanimivih najdb ter postopno kartiranje celotne flore po kvadrantih. Ena ključnih podlag za resno delo na področju floristike, toliko bolj pa sistematske botanike, je bila tudi največja herbarijska zbirka na ozemlju Slovenije. Herbarij Ljubljanske Univerze (LJU) je tako danes edina urejena sodobna herbarijska zbirka v Sloveniji. Njenemu urejanju je slavljenec posvetil prvih nekaj službenih let, kasneje pa je v zbirko vestno prinašal nov material, tako da je danes v urejenem delu zbirke čez 7000 pol, ki jih je nabral na 1180 lokalitetah, nadalje pa še nekajkrat toliko ne popolnoma urejenega herbarijskega materiala. Po številu nabranih pol prednjačijo lokalitete Stena pri Dragonji, Veliki Snežnik, Strunjan, Mangartsko sedlo in Slavnik, med kvadranti pa 9748/2, 9547/4, 0447/4, 9748/1, 9952/2, 0547/2 in 9648/2 s čez 200 herbarijskimi polami na kvadrant. Teh nekaj vodilnih kvadrantov leži v Julijcih, v Slovenski Istri ter v okolici Ljubljane, ta območja pa tudi sicer izstopajo po intenziteti delovanja slavljenca. Sam ali skupaj s sodelavci ter kot mentor skupaj s svojimi mlajšimi koleg se je lotil številnih taksonomsko zahtevnih skupin in razrešil prenekatero nejasnost ter med drugim prepoznal in opisal nekaj za znanost novih taksonov kot Vardjanov košutnik, Petkovškov mak in Widderjev slanozor. Poznavanje flore Slovenije tako brez delovanja Toneta Wraberja ne bi bilo niti približno tako, kot je, in se v veliki meri tudi po njegovi zaslugi Slovenija lahko uvršča ob bok ostalim srednjeevropskim državam.