PROSVETA rMk dan r«« "X"*-tu praznikov« d dailf 8*tarosj«$Jno življenje je tam, kjer ima posameznik,jj£ej tgdl reven, delavec in farmar, svobodne pogoje za izbolj-šavanje svojih življenjskih razmer, če se hoče in kadar koli sc hoče poslužiti teh pogojev. Kaj so ti svobodni pogoji (civilne svobodšči-ne In politična demokracija sploh), je jasno povedal Etbin Krlstsn v svojem globokem in stvarnem članku zadnji četrtek v Prosvetl. Človek se uči iz kontrastov in primerjanja. Primerjajmo svobodne pogoje v demokratičnih deželah. čeprav kapitalističnih, s suženjskimi pogoji v totalitarnih deželah in velikanska razlika, kakor dan in noč, mora biti na dlani slehernemu človeku, ksteremu je količkaj do resnice In poštenja. Pa imamo v Ameriki še vedno te pogoje za dostojno življenje, bodo to resnico zanikali le idiotje in pa odkriti ali prikriti pristašLtujih diktatorjev. Na te se ne bomo ozirali. Je pa med nami v Ameriki mnogo poštenih ljudi, ki nočejo ali ne morejo spoznati, da tem pogojem preti nevarnost od zunanje totalitarne agresivnosti. Notranjo nevernost dobro vidijo in poznajo—-in včasi je bilo res, da je bila notranja nevarnost (ameriška reakcija vseh vrst) večja od zunanje, danes pa to ni več res t Danes Je zunanja nevarnost vedno večja realnost, katera se—v luči tega, kar se danes godi v Evropi in Aziji—lahko v enem letu ali dveh strne z notranjo nevarnostjo in postane usodepolna ii} svobodne pogoje življenja v Ameriki. Velika zmota je, če mislimo, da je Amerika absolutno varna pred totalitarnimi diktatorji iz Evrope in Azije In da si ameriško ljudstvo lahko samo kuje svojo bodočnost brez ozira na zunanji svet, da si ameriško ljudstvo lahko samo voli mir ali vojno, kar že hoče. To je silna zmota. Res je, da Američani ne bi poginili gladu, če bi se recimo Jutri ves oatali svet (>ogreznH in bi vse druge kontinente zalila voda. Ce bi se to zgodilo, bi takoj nastala dva velika faktorja. Prvič bi sleherna misel na oboroženo obrambo na zunaj absolutno odpadla, kajti nihče od zunaj bi ne ogražal več naših pogojev obstoja In izboljševanja življenja; drugič bi nas naturni nagon samoohrane prisilil, da bi takoj upregli vae sile svoje znsnostl, da nadomestimo surovine, katerih bi ne bilo več od zunaj. Sedanja realna aituacija je pa drugačna. Mi * lahko stokrst izjavimo, da nočemo biti odvisni od tujezematva—kljub temu smo odvisni na sto načinov! Mi lahko stokrat izjavimo, da nas evropska vojna nič ne briga in ne brigajo nas zmagujoči totalitarni režimi tamkaj—amimk to nas ne odvrača od dcjatva, da *e totalitarni režimi (»rigajo za Ameriko, da jo potrebujejo zase, da sovražijo našo demokracijo in imajo tu-svoje pete kolone, ki jim pripravljajo pot za uničenje te naš«' demokracije in svobodnih pogojev dostojnega življenja! Ko so \oditelji Anglije ob izbruhu vojne v zadnjem septembru izjavili, da računajo s trikotno vojno, je Hitler odgovoril: "O dolgosti vojne imamo tudi mi nekaj besede—kaj Če bi mi odkrili, kila j bo \ojna končanai . . Ameriški zagovorniki gesb| "roke proč od Vojne!" so |M»zabill. da Amerika sama no more od-ločevati. Besedo o tem Imajo tudi totalitarni diktatorji—in Hitler, če zmaga v K v ropi, bo lahko rek. 1: "Mi Is.mo odločili. . , Ih, Amerika imela mir in kakšen mir! —--" Zadnje se lahko uresniči v enem letu ali dveh in kaj HITK.M? Ali bomo rekli kot je pred leti rekH neki |N»šten, toda silno revolucionaren \m-cifist: I * pustimo sovražnika, naj pride in nas okupira, mi pa !*>mo potem že organizirali revolucijo proti njemu? ... Saj re*!--danes vidimo. kako plamtijo revolucije pa Češkem, Poljskem, Norveškem in kmalu ImmIo plamtele v Nizozemski In Belgiji! Fakt je, da pogoji dostojnega tivljenja v Ameriki ne bodo varni toliko tasa, dokler bo rugovil!! zadnji totalitarni diktator zunaj Amerike. Med tem ae pa moramo zavedati, da je to življenje kljub vaemu kapitalističnemu izkoriščanju, zkslejstvom in krizam -STOKRAT K boljše kot {ia je pasje življenje pod totalitarni-mi diktaturami. Ce se bomo zavedali te resnice, se bomo tudi energično brigali sa obrambo tth pogojev, dokler j« It (as. ^_________________ Novice ii.starega kraja Ponova vaa, Slovenija. — Ze dolgo se nisem oglssll v Prosveti: Sedaj, ko je nekoliko topleje, se bomo že malo otajali. Imeli smo tako hudo zimo, da stari ljudje ne pomnejo takega mraza. Nemila smrt nam je pobrala veliko ljudi, posebno pa nam je žal za uglednim možakom Jo-žetom Permetom, po domaČe Pi-sik. Bil je naš župan in cestni KfclTTMttHVl T&JOpS^ JrJCi! .HUMHlfl Pred dvajseti«™ tDstjt ns t..strast) maja lovice : starega kraja Ijfjmorja majhne kazni rtmri io, 10. aprila. — Dna 9. * je razvedela po okolici , i„i«*uia vest, da se je v rvih obesil komaj 17-tniso mogtt *gT*»rtttTrte ***aaelišatt -prokurisU oistnikov sin Franc Haf- Po dolgih osmih letih pa kaže, Zelinko. Izjavil je, da je storil £ ga je oče udaril s palico. je naslednja. g aprila so delali delavci lladu posestnika Jožeta ^erja, med katerimi je kil ki je vezal trte in tem polomil dve trti, za , je oče grajal in udaril s po hrbtu. Sinu se je tako . videlo, da je zapustil de- J®' da8i g* klical nazaj. Zvečer, ko so sina ni bilo doma, pač pa njegov mlajši brat, da je k njemu okrog 21. ure ter prosil svinčnika, nakar je pni svetitki pisal pri oknu, pa ae je poslovil rekoč, ne bodo več videli. Ko je zjutraj okrog 6. ure sto-, deljenega hrama, vtaknil v slam- [upodar iz hiše proti hlevu, ikrmi živino, je opazil na hTsvoje sina. France je vrv ob hodnik sjcočil ograje in obvisel. Nesreč-je takoj prerezal vrv in na vse načine oživiti a je bil ves trud zaman, nu so našli poslovilno pi-v katerem sporoča, da gre rt, ker ga je oče udaril, če-atoril že nekaj let. Pokoj-Franceta so včeraj prepe-mrtvašnico v Krškem, in danes pokopali. Pokojni i je bil v splošnem mirne c, a tu in tam je bil čuden foten. In ta razdražljivost tudi spravila v prezgodnjo ovenije vlomilci ju in Šenčurju nj. 15. aprila.—Zadnje dni a izvršena v Šenčurju in v iu dva drzna vloma. Izvr-ju najbrže eni in isti vlo- V obeh primerih so se ki poslužili žage, s katero »pilili železne rešetke. Pr-wn je bil izvršen v občinsko no v Šenčurju. Vlomilci so i 4000 din gotovine in ne-ranilnih knjižic s kupno vlo-1.000 din. oj drugo noč je sledil izvr-nen vlom v trgovino "Her-katere lastnica je ga. ina Berčičeva. Trgovski lo-kožuhovino je tik ob lese-kokriskem mostu. VlomiU ol> mostu prerezali žično in se splazili po parobku tokro k straniščnemu oknu. prepilili okroglo železno ko, ubili šipo na oknu in se stranišča vtihotapili v lo-Vlomilci so lokal skoraj po-■ spraznili. Odnesli so »dragocenejšo kožuhovino, I w le nekaj manjvrednih . Vaega skupaj je laatnica » rhHi'> "a 60.000 din, ali *«J več, saj se je cena ko-ni todnji čas močno dvig- pa lastnica ne bo utr- tobkšne v ho te, ker ji je bila * ukradenega blaga že vr- V nedeljo opoldan ao * M" otroci stikali v pe-»Kokre ,xh1 Hujami za sU-7'zJ«n, |>a ho našli dve J**. kateri so pač vlomilci j nMrnenom, da jih ob pri-J**«o Za drugo polovico ^kak.VH sledu in te kože akuiali vlomilci vnovči-v*m tem trpi lastnica še r u do 30.000 din /r ",M-b \ lomih aoaevlo-ptožili istega načina v de-"■J * vod. skrbna preiskava I*™} »»odo vlomilci k v r'kah pravice. M,h Poiannjen požig ^ «. apriU.^Na veli-** 1»2. je pre- • **like in okoličane po-*** Plat zvona i« Dr.ši. LČ"! ^inaki hram po- Tomca Franca is Pri ,e lmel v Er p^na stavba, ki je IznU ^ * tffo- KiTb^ * ognjem "darovana pri Ja- dranski zavarovalnici v Ljubljani, ki je delno izplačala zšvaro-valnino. le takrat se je o nastanku požara šušljalo marsikaj, kar je dalo povod orožnikom, da so ae zanimali za vzrok požara, vendar da se bo zagonetka požara razvozlala. Do razkritja je pripomoglo medsebojno sovraštvo dveh sosedov zavoljo popačenega deteljisča. Zdaj je ugotovljeno, da je nekaj dni pred omenjenim požarom neki K. M. srečal Kučiniča Antona in mu dal steklenico' z bencinom in vžigal-no vrvico, da zažge Tomčev vinski hram za nagrado 300 din. Kučinič je bil pripravljen dejanje izvršiti in ga je tudi izvedel na velikonočno soboto zvečer na zelo spreten način. Omenjenega večera je bil pri kvartopircih v neki tae vojne do današnjega dne. Sploh je bil storjen prece-dent sa to sebičnost v Evropi v prvi svetovni vojni, ko so nemški socialisti podpirali kajzerja proti zaveznikom, francoski ao-cialisti in angleški laboriti pa "svoji" vladi proti kajaerju itd. Mar ni bil takrat storjen prvi greh, ki se še danes maščuje? Mar ni bil takrat mednarodni socializem vršen psu 7 In zakaj niso močne delavske stranke v Franciji in Angliji preprečile Chamberlain-IDala-dierjevega izdajstva Cehoslova-kije v Monakovem, ali ga pa vsaj takoj strogo ožigosale, če ga že niso mogle preprečiti ? Zakaj niso Ukrat zahtevale vojne proti Hitlerju? Odgovor je enosUvcn. Tega niso storile iz čisto umljivih razlogov: ker so mislile, da se njih dežele z žrtvovanjem ,Cehoalo-vakije izognejo vojni, največji človeški šibi. Mar naj jih kdo vsled tega obsoja? Jaz jih ne. Ce se danes borijo na življenje in smrt, to delajo Iz golega nagona po samoohrani, kl je prirojena sebičnost vsakega živega bitja, najbolj pa človeka. Na prav tem načelu sloni tudi antivojno stališče večine in manjšine ameriške socialistične stranke: protektiranje interesov ameriških delavaklh mas in ohrana ameriškega delavskega gibanja z absolutnim izogibom vojne. Kot že rečeno, če se dežela za-pleU v vojno, bo "blackout" zajel vse tisto v Ameriki, kar je najboljšega, najbolj civiliiato-ričnega in človeškega. In nihče ne more reči, du se bo U "blackout" dvignil ob koncu vojne; v sedanjem štadiju kapitalizma so v resnici vsi izgledi, da bi se toUlitarizem te ali dru ge znamke skušal obdržati tudi v bodoče, po vojni. In v Um MblackoutuH lahko Izgine tudi vse svobodno delavsko gibanje, pa bilo politično ali strokovno ' Meni se zdi, da je Veliko bolj važno za socialiste, da U pov darjamo, kot pa da bi si pulili lase in obsojali toUtno antivojno aUlišče socialistične stranke. Zaveznikom itak ne bo manjkalo ameriškega vojnega materiala; ih če je od Uga odvisen poraz Hitlerja, bo sigurno poražen. Meni se z mednarodnega stališča bolj važno vidi, da se brigamo, kaj bo sledilo porazu Hitlerja, to je kakšna Evropa bo vaU-la po atrahotnem rasdejanju ljudi in m^Urialnega bogastva. In če bo Hitler zmagal, bo zmagal predvsem zato, ker se Anglija ln Francija borita izključilo le za ohrano svojih Imperijev, ne i>a za novo Evropo, v kateri bi bila dana podlaga za trajen mir. Da Je temu tako, kažejo glasovi iz vladajočih torljsklh krogov Pariza In Londona, da bodo Nemčijo tako razkosali po zma-gf, da se ne bo zbrala skupaj niti sto let. Toda v takem "miru" ne leži solucija evropskih in svetovnih problemov, kakor tudi ne socislizem. Bati se Je, da bo vsled obetan j a ta-kega miru po francoski In angleški buržvaziji križano tudi fran- ooako in angleško delavstvo fn s njim vred vse delavstvo Evrope. •Mnjfn. motim, naj mi oprosti, ker v Uko veliki gneči človek lahko kaj zgreši. Torej najlepša hvala vsem sa poaet. lipam, da ae vidimo na ohijakem dnevu SNPJ v Clevelandu 28. julija. Podrobnoati o programu ne bom pisala, ker to mogtste kdo drugi atori. Sedaj vidiU, kako se mladina lepo zanima za avoje mladinske kroške in kako jim sUrejši gredo na roko. Vae prisnenje staršem. ki jih apodbujaU, da ae tako lepo zanimajo sa kroške in ■■■■■■I SNPJ. Upam, kadar bodo dru- ftL.Clair. Alj on je mrtev lako gi kroiki kMj napravili, ae bo idaršič povedal, »luii lma kmiok „H,.i«*n ntih Glasovi iz naselbin (Nadaljavaaja s I. strani.) Preko proge je State Hospital ali bolnica sa umobolne. Zdi se nam, da je pokopal 2ganjarja pogrebnik Bachcnbach, ki js bil nemške narodnoati, in pogrebni zavod je bil nekje na 24. uliei in nam je Tone 2nidarŠi? pove kje je bil pogrebnik, ali kako se je pisal sem izvedel od Nemcev. Zakaj to pišem? bo.de j al naš metropolčan. Zato, da bo tudi naš metropolčsn vedel, kako Je bilo včasihjn kako je aedsj. Tukaj je še nekaj več teh pionirjev, ki jih bom še sčasoma obiskal in kaj Izvedel od njih. Takrat da je bilo le nekaj nad dve ato Slovencev tukaj, a v petdesetih letih smo se selo pomnožili. Anton žnidaršič je tudi "fathru" Hribarju pomagal zbirati denar sa cerkev, in ponekod so radi dali, drugi so se smejali. On js že veliko let člsn KSKJ; dejal je, da druge takrat ni bilo, In Je res ni bilo do leU 1904, rasen one, kl je bila v sorodu s KAKJ Se še rad spominja, kako ao vča* tudi naš krožek udeležil njih sabave. Ce bo mladina akupno delovala, sem prepričana, da bo napredek zagotovljen. Vaakdo lahko vidi, da ae mladina danoa bolj zanima za napredek kakor ae je nekoč, kajti časi se spreminjajo in grs vae sa duhom ča-Naj sadoatuje sa danes, mogoče pozneje kaj več. Vam vsem najlepši pozdrav, predvsem pa našim trem kakor tudi vsem osUlim krožkom SNPJ. Franees Novak, 756. ______ . Smrt pionirke Croaby, Minn.—V Trommaldu, Minn., Je sadnjo dni po poldrugem mesecu trajajoči bolesni umrla Aknea Slak, atara 62 let. Clanlea društva 107 SNPJ Je bila nad 80 let. Mnogo let Je aih čisto po domače sspeli kar»irffr naročnica Prosvete, Prole- m * doma pred hišo, kakor v starem kraju. Svojo isno Kočevarico je dobil, ko je hodil pred "boleov* no" (Bolta and Nuta Factory) na Kast ftrt street. Imela sU otroke, ali oni ae ne brigajo dosti sa aU-rega. On še vedno dela v bližini Woodlanda In Eaat 79. Ona Je umrla. Tam ao morali biti selo naseljeni Kočevarjl, ker Je tudt v bližini Plati ave ln East 79 "Austrian court" in Um imajo tudi svojo kočevarsko cerkev. Ko sem vprašal grocsrisU Finka, če sna slovenski, je dejal« da je znal v stari domovini, tukaj je pozabil. Ta je prvi Koče-var, ki Je znal v starem kraju slovensko, ker vsi drugI ao se -naučili šele tuksj! DrugI sUrl pionir is Cleve-landa je Joaeph Kak, kl ae sedaj nahaja v Mansfieldu, Ohio. On je posnal Snajderja in njegovo hči Louise Rechar, ki je imela salun na St. Člair ave. On Je živel na Grand In Kinzman ave., ki Je tudi v bližini Woodland ave. Ravno kaUrega leta je prišel v Ameriko, mi ni povedal in tudi ne, odkod prihaja Is stsre domovine. On tudi ne ve o eks- Slozljl, poznal pa Je nekega ganjarja, ki je šel v Callfor-nijo. Ce bom Še kaj več poizvedel o tem, se Še oglasim. In če as ne v UJ zadevi, bo kaj drugega. Zdaj moram iti apat, in lahko noč, čitateljl ProsveUI Dodatek: Ko bodo metropol-čanl to prečiUlI, ae bodo oddahnili In sladko zaspali .češ, hvala Bogu, nič ni bilo kritike! Frank Barblč, IM. Prijatelj Slovencev umrl Mlluraukse, Wta. — Dne 19. msja je umrl VVilliam H. Tesch, ki je bil Šest let alderman Uko svane slovenske peU warde, v starosti 69 let. Zadnje dve leti js bil član mllwauškega Šolskega odbora. Teseh je bil vedno aktiven član socialistične stranke In bil je zelo naklonjen Slovencem, katere je zastopal v mestni zbornici. Njegov pogreb ae vrši v aredo popoldne, dne 22. maja, v oskrbi sloven-akegs pograbnlka Fr. Brmenca. Naj bo dobremu možu med nami hvaležen spomlnT tarča ln tudt Cankarjevega Glaanika. Tudi Je bila dolga le-U zvesU čiUteljlca Družinskega koledarja In Majakega Glasa. Doma je bila Iz Dolenje vasi pri Ribnici In njeno dekliško ime Je bilo Hrovat. V Ameriki Je bila 87 let. Tukaj zapušča dva sinova, Joaepha ln Rudol* pha, v Milvvaukoeju hči Agnea Tanko, tri sestre v Clevelandu In eno v sUrem kraju. Štirikrat so jo skušali rešiti s transfusljo krvi, toda nl nič pomagalo. Njeno truplo je bilo upepeljeno v Mlnneapolliu, kakor si je sams pred smrtjo šelela. Poročevalka. "i- tJp rs.aftrVii-f.K 'i J.Ml I VMftMi v A ' ! i j 4 i 1 Mle uk lira ne v znak odobravanja pakti- mri te i riatnem BM*te Mehike, kl V-iTIiS dražbam, katerih lastnine jt vlada Se o mladinski priudbi Hharon, Pa. — Ns morem po-pisati, kako sem bila isnenadena. ko aem videla toliko občinstva na zadnji priredbi našega krožka, oziroma treh krotko*. Ra čem. da že ni bilo dolgo teNko občinstva v naši dvorani kot se-dsj. Ns prvsm mestu se morsm zahvaliti vsem trem krožkom: aharonskemu št. 21, girardake mu št. 11n Ie Kalema št. 10. Vaf ao lepo napravili svoje vloge Drugič ae moram zahvaliti tukajšnjemu in zunanjsmu občin-atvu, namrsč Iz Cirarda. Safe-ma, • Youngstowna, Warrena, Htrutheras. Beasemerje, Alll- Uro napravila še posebno dober vtis na poslušalco, kaUrim sU se Uko prikupili, da «U zapeli še eno angleško. Moški zbor pa Je zapel "Pastirček" lu "Sem fantič". Duet "Divja rožica" sU tudi zapeli sestri mrs. Ban^ ko In mrs. Anna Kramer is Cl-cera. Trlo "Gor čes Jesero" so kot vedno tudi zdaj izborno zapele sestri Mary Banko In An ne Kramer Ur brat Joe Mau-aer. Tudi ti so Šali prisnanjs. Koncertni del je zaključil ms šanl z>0(vr s dvema peamiml, : "Vaaovalcem" In "Po zimi Is šole". Zbor vodi mrs. Banko, na glaaovlr pa spremlja mra. AI Ice Koniecskl. V drugem delu so vprtzorlll veaeloigro "Zamorec", kl Je nudila občinstvu mnogo zabave In smeha. Igrali so: Anton Jsnko, Joseph Mauser, Anton Grdl-na, Anton Plletlch ln Fred Mal-gai. Zgodba ss Je vršila v čevljarski dslavnlcl. Frank Mart In Jak. Belgrad pozorno zasleduje dogodke Vlada naslovila poslanico Jugoslovanom v Ameriki Belgrad. — (JK) — Dne 15. maja t. m. ob štirih sjutraj js bila podana na kratkovalovni radijski postaji izjava, namenjena vsemu avetu, slasti pa sinovom in hčeram Jugoslavije v Severni Ameriki. Isiava je bila podana s odmerjenim in rfvočanim glasom, kakor da si je govornik v a vesti silne važnosti beaed, kl jih je isgovarjal. Glasi se: "Vsi liati ao polni veati o bojih mod zavezniki ln Nemčijo. Po-vaem naravno js, da se narod v Jugoslaviji sanlma sa najnovoj-Še dogodke ln krvave boje na severu Evrope ln da zaaledufe a pozornostjo njihov poUk a komentarji in razmišljsnjl. Zlasti je veliko sanlmanje sa možnoat razvijanja dogodkov v Sredozemlju in vesti o velikih demonstracijah v italijanskih mestih, ki so naperjene predvsem proti Veliki Britaniji. Pri vsem tsm se lahko reče, da saaleduje jav-nost U dogodijajo hladno In s veliko pripravnostjo, ker si js narod v sveati, da Je Jugoelavl-Ja vestno pazila na svojQ nevtralnost In da ne išče ničesar tujega ; nadalje da Je pripravljena napeti vae svoje sile, da si, Če je to kakorkoli le mogoče, ohrani Ae naprej to nevtralnost. Jugoslovani dobro vedo, kaj je vojna. Oni al je ne šele, medtem pa so vsi do sadnjsga pripravljeni braniti svojo očetnjavo, svobodo in neodvisnost pred burjo In nevihto s kaUrekolI strani. Vsi kakor eden, če bo to potrebno. Jugoslovani aro s saupanjem v bodočnost." Pripomba Jugoakiv. Kurirja i Tako možato nam poroča domovina, di Je pripravljena, pa naj karkoli le prinese jutrajšnji daa. Ta poslanica Je bila rasposlana Sirom po svetu, bitko se je aa-snalo, da ao demonstraelje po iUlijanskih msstih zavzela tudi ostro sUiHče proti Jugoslaviji, kakor na prlmsr v Hušaku, Flo-renel itd. Demonatraelje pred poalaolštvom v Rimu so sledila le po tem prenosu. AngUšha kraljica• vdova pride V Kanado ~ Washlngton, D. C., 80. maj«. — Bela hiša in državni department no bosta presenečena, če bo v bližnji bodočnosti dospela na bojni ladji v kikn kanadsko lu« ko kraljica-vdova Mary Jn t njo vred prlrtceslnjl Ellsabeth In Margaret Rose. Morda bodo dospeli v Kanado tudi holandska prlneezs Jullsna s svojlms otrokoma In trije otroci belgijskegs kralja laopolda. Ameriiki znanstveniki proti vojni New York, 80. maja. — Petsto ameriških snsnstvsnlkev, med temi dva prejemnika No-blovs nagrade, js podplaalo resolucijo s apelom, da Amerika drži roka proč od vojne. Kopija resolucije Je bila poslana p««dsedai-fiboiff ku IVSlttl. f * Bošt jsnčič z ženo In Frank Hribar i soprogo — če se glede Kitajci eaeedli japonsko bazo Cungking, KiUjska, 20. maja. Tu Je bilo nssnanjeno, da so klUjske čete okupirsla Sinjsng, japonsko vdfaško bazo v južnem ,de!u province Honsn Kitajci so uničili 12 Japonskih bojnih IsUl In več skladišč muntcljc. 1 ■ Finska t/lada zasegla lito Helsinki, Finska, 20. maja. — Minister iniog Je odredil eassgo vsega žita, da ohrani živila f skladiščih, ki ao bila deloma Is-črpsna zarsdi vej ne z Ruaijo. Minlater je tudi naznanil delllev kfuha v odmerkih. Člani pete kolone dretirani na Malti Valetta, Malta, 20. maja. — Več oaeb Je bilo aretiranih v policijskem lovu na člana pete ko-lene na tem angleškem otoku. Med Umu ao profeslonski, civilni uslužbenci In prisUnlščnl de-lavci. Posebna policij«, katero tvorijo prostovoljci, Js bila orga-nlsirsns. Ts bo pssiis na aktivnosti sumljivih slsmsntov. Dva ranjena ir stavkovni bitki Chfcsgo, 20. msjs. — Prvo na-ailje v stavki pr^važalecev mle-kk ae Je dogodilo danes zjutraj* ke Je akuplna oboroženih mož, k I Je spremljala tovorne avU, naložena s mlekom, , napad* aUvkarje pri Volu, III. Stavkar-jI aa ustsvlll svU, nakar so počil streli. Dva sUvkarJa sU bila ranjena. MA HMHMJ IB vfi|iM kiAif "t«r*rn" fortiica ia »oi«« Js MS (vrO Proda •* va afcsfaj p* ■is»rtit —ni. Ogfartta aa pri lastniku ns MSS i SprisffleM Aee, lil- Ato.) ..... -f" Poslovenil FRAN ALBRECHT KNUT HAMSUN humor Stopil nem k oknu in izgledal ven: videlo se je na Vognmandsgade. Doli na cestnem tlaku ne je igralo par otrok, berašlco oblečenih otrok v beraški ulici; obmetavali so ae a prazno steklenico in zrsven kričali na vse grlo. Voziček s Hišno opravo ae je poi&ašl peljaTInlmo njih; Tir je morala biti družina, ki *o jo vrgli na cesto, ki je menjala streho izven navadnega selilnega roka. Tomi je v trenutku prišlo na misel. Na vozičku so ležale'postelje in oprava, črvive posteljne deske in naslanjači, rdečebarvni stoli s tremi nogami, plahte, železnina in jedilno orodje iz pločevine. Majhna deklica, čisto otrok še, sila grdo bitje z zmrzlim noskom, je sedela vrh vozička in se trdno oprijemala s svojimi ubogimi malimi, posinjelimi rokami, da bi ne pala na tla. Sedela je na kupu strahovitih, mokrih po-steljnakov, na katerih so spali otroci, in gledala na male pod sabo, ki so se obmetavali s stekle-nico... - _ jjg Videl sem vse to in brez truda zapopadel vse, karkoli se je vršilo. Stoječ Um pri oknu in opazujoč, sem slišal tudi deklo svoje gospodinje, ki je pela poleg mene v kuhinji; poznal sem na-pev, ki ga je pela; zato sem prisluhnil, če poje napak. In nato sem si dejal, da bi idiotski človek vsega tega ne mogel;, hvala bogu, bil sem prav tako pri zdravi pameti kakor vsak drug človek. Zdajci sem zagledal, kako se je dvoje izmed otrok spričkalo na cesti, dva majhna dečika; enega sem poznal, bil je sin moje gospodinje. Odprl sem okno, da bi slišal, kaj si pravita drug drugeniu Tn takoj se je nagomilila gruča otrok pod mojim oknom in se poželjivo zazrla kvišku. Česa so neki pričakovali? Da bi jim vrgel kako stvar? Posušene cvetlice, kosti, cigaretne od-padge alf karkoli, kar bi glodali in a čimer bi se zabavali? Medtem se oba mala nasprotnika nista nehala obdelavati. Besede, pddobne velikim, mokrim pošastim, so se usipale iz deških ust, strahovite psovke v jeziku vlačug, kletvl-ce pomorščakov, ki sta se jih bila naučila nemara dofi na pristaniškem mostišču. In tako živo sta oba pri tem prerekanju, da niti ne opazita, ko prihiti moja gospodinja k njima, da bi slišala, kaj se prav za prav godi. - "Da," je pojasnjeval njen sin, "zgrabil me je za vrat, da mi je kar sapa pošla!" S temi bese-dsmi se je okrenil proti malemu malopridnežu,. ki se Je zlobno režal vanj In je zaklical ves kipeč od srda: "Idi k vragu, ti kaldejskl bik, ti! Takšen pobalin se upa zgrabiti koga sa vrat! Hudič me vzemi, če te ne bom . . ." In mati, ta noseča mati, ki je zavzemala s svojim telesom malone vso ozko ulico, je prijela svojega desetletnega fanta za roko, hoteč, da bl šel ž njo. in rekla: "St! Drži jezik za zobmi! Prav pošteno znaš preklinjati, se mi zdi! Saj gofoezdaš, kakor bi leto in dan prečepel v bez-nici! Marš, v hišo!" "Ne, v hišo že ne!" ..t- "O, peč—kar hitro!" "Ne, v hišo ne!" Gori pri oknu stojim in gledam, kako se mati čimdalje bolj srdi: ta zoprni prizor me razburja na vso moč, ne morem se več vzdržati, zato zakllčcm fantu, naj pride za trenutek k meni v sobo. Zakličem dvakrat, samo da bi zmotil, da bi napravil konec temu nastopu, zadnjikrat zakličem zelo glasno In mati se osuplo okrene in pogleda gori k meni. In v trenutku zadobi spet svoj popoln mir, se ozre vame predrzno, tako sila zviška se ozre vame in se nato odstrani z očitajočo opazko svojemu sinu. Tako glaano govori, da jo lahko slišim, ko pravi: "Fej, sram te l*xii—da te vidijo ljudje, kako si poreden!" Od vsega, kar sem opazoval na ta način, mi ni ušla niti najmanjša podrobnost. Moja pozornost je bila skrajno čuječa, skrbno sem vdihal sleherno malenkost in stal in razmišljal o vseh teh stvareh, kakor so se pač dogajale. Nemogoče torej, da bi mi bil razum v neredu. Kako todt naj bi bilo kaj marata? — Cuješ, veš kaj, sem dejal hipoma; zdaj si se dosti dolgo ukvarjal s svojim razumom in si belH glavo zaradi njega; zdaj je treba napraviti tem norčijam konec! Je mar to znamenje blaznosti, če vse stvari tako natanko pojmuješ in opaziš, kakor si jih? 8aj se moram skoraj smejati nad tabo; zagotavljam te lahko, stvar ni brez humorja, kar morem jaz presoditi. Skratka, vsem ljudem se pripeti kedaj v življenju, da se kam zalete in to ravno zmerom pri najenostavnejših vprašanjih. To čisto nič ne pomen ja, to je golo naključje. Kakor rečeno, za las manjka, da bl se ponorčeval iz tebe. Kar se tiče tistega kramarekega računa, tistih be-raških pet šestnajstink ničvrednega sira, bi dejal skoro,—haha, talcšenle air z nageljčki in poprom, sir, pri moji duši, po katerem bi človek, naravnost povedano, kmalu otroke dobil,—kar se tega smešnega sira tiče, bi se kaj lahko pripetilo najboljšemu, da bi pobudalil od tega; že od samega duha po tem siru bi se človeku vzdignilo .. . In norčeval sem se iz vseh zeliščnih sirov na svetu ,.. Ne, dajte mi kaj užitnega! sem rekel, dajte mi, če že hočete, pet Šestnajstink dobrega masla. To je popolnoma druga zadeva. Hektično sem se smejal tem svojim domlsle-kom in jih Imel za sila smešne. Res mi ni manjkalo prav nič več. Bilo ml je dobro. Bilo mi je tako rekoč jsfko dobro! Bil sem bistra glavica; Bog bodi zahvaljen in češčen, prav ni£ Ji ni manjkalo! MoJa živahnost je naraščala, ko sem hodil po sobi in govoril s samim seboj; glaano sem ae smejal in se Čutil silno vzradoščenega. Ampak resnično je bilo tako, kakor da sem bil potreboval zgolj tega veselega, kratkega Mpa, te minute svetle očaranosti brez vsakršne skrbi, da mi je posula glava spet zmotna za delo. Sedel sem k mizi in pričel spet s svojo alegorijo. In šlo je zelo dobro, tako kot še davno ne; ne posebno hitro, a zdelo se mi je, da je bitostisto malo, kar sem napisal, čisto izvrstno. Ne da bi se bil utrudil, sem delal celo uro. ' Pravkar sem bil pri jako važni točki te alegorije, pri požaru v knjigarni; to se mi je videlo Uko važno, da se mi je vse drugo, kar sem bil napisal dozdaj, zazdelo ničevo poleg te t6čke. Ravno sem hoUl na moč globokoumno oblikovati svojo misel, da to, kar je tu gorelo, niso bile knjige, marveč lobanje, človeški možgani, hotel sem napraviti iz teh gorečih lobanj pravo pravcato Jernejevo noč. Tedaj so se moja vrata hipoma z vso silo odprla in priveslala je v izbo moja gospodinja. Se na pragu se ni usUvila, kar na sredo sobe je prišla. ' Izvil se mi je kratek, hripav vzklik; bilo je res, ko da me je kdo udaril. "Kaj?" je vprašala, "mislila sem, da ste nekaj rokII? Novega gosta smo dobili in potrebujemo zanj to sobo; čez noč morate spati spodaj pri nas; da, svojo posteljo boste tudi imeli." In ne da bi čakala mojega odgovora, je brez ovinkov pričela brskati moje papirje z mize in mi jih spravljati v nered. Kakor bi odpihnil, je izginilo moje dobro razpoloženje, bil sem jezen in obupan in se takoj, dvignil. Pustil sem jo, da je pospravila mizo ln nisem rekel ničesar; niti besede. Nato mi Je dala vse papirje v roko. Ni mi preostalo drugega, kot zapustiti sobo. (Dalja prihodnjič) Ceremonije v zvezi s pričetkom gradnje sUnovanjt&ega projekU v newyorškem distrikt u Queen.su. V letošnjem Majskem Glasu je kakih 60 spisotfin okrog 20 slik. Obsega s platnicami vred 100 strani. * Zanimivi v njem so podatki iz naselbin, o naiih Mubih, spomini na delo v preteklosti, razprave, satire in irtice. ■ v , \ a Kakor slovenski, nudi tudi angleiki del raznovrstno gradivo. Tako bo Majiki Glat čitatelje zadovoljil tudi v tem oziru. Cena je nizka. 2Sc za posamezen iztii. Ako ga ie niste naročili, storite to takoj, dokler ne poide zaloga. * 2301 So. LawncT&le Ave. - Chicago, Illinois Pe sklepu 11. redns konvencij« as lahke naroči prišteje eden. dva, trt. štiri aU pat članov K ene < nlnL Ust Praavata stane an vaa enako, sa člane eno lotno naročnino. Kor pa člani lo plalaje pri tednik, oo jim to prišteje k naročnini. Torej aoda la liat predrag ss tlsno SNPJ. Uit Prooveta vo mizo Je patron vseh kvarto-pircev Smrekarjev "klbic", ki se reži tako, da se mu vidijo vse škrbine do devetega kolena. Ko pridejo gospe od platnene zabave, posedejo večjo mizo, nad katero je stara polskrinja in na obodu pristne trliške besede: "Lej ga. al* bomo le 'ngaT Za žensko omizje pomenijo: Ce bomo še enega do kosti obrale, kakor je tn pač stara ženska navada. Najživahnejši čas je takole pred polnočjo. Gospa Meta pa ne pride do prave !>eaede, ker se JI lahko zatika, pa je vseeno vese-'a in razigrana. Ko jo soprog pozove, da grests domov, se le lerada odzove, ker Ima svojo IrUftbo prav rada in teden je res iolg. Pa le vstane In se odpravi. Tako je bilo tudi tistega isodnegs večera. Drugo Jutro Je posprsvljalči* •s zsgledala ns kljuki lepo lisi-•«» ki ogreva zmrzle ženske ude n daje pravemu obrazu pose-»en čar Domačica gospa Jvaa-