list slovenskih delavcev T Ameriki • ~ • 1 -v The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKUEFOM: BARCLAY 6189 Entered Sia Second Glass Hatter, September 21, 1903, at the Post Officcat New York, IT. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BAB CLAY 6189 NO. 41. — STEV. 41. NEW YOBK, MONDAY, FEBRUARY 18, 1929. PONDELJEK, 18. FEBBUABJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Senator Reed ostro napadel suhače. PO NJEGOVEM MNENJU JE PR0HIB1C1JA NAJHUJŠI ZLOČIN Reed j« presenetil senat s svojim napadom na suhače. — Napadel je prohibicijo kot najhujši zločin naroda. — Umikajoči se državnik bo mogoče imenoma navedel pivce, ki glasujejo suho. UMOR V CHICAGU JE RAZKRIL DVOJNO ŽIVLJENJE ZDRAVNIKA DUNAJ JE OGROŽEN OD LAKOTE RIVEROVEMU DIKTATORSTVU SE BODO KMALU STEKLE URE Umor v Chicagu je razkril skrivnostno dvojno življenje uglednega zdravnika. — Med umorjenimi se je nahajal tudi znan zdravnik.--Prohibi- cijski uradniki so obdolžili policijo soudeležbe jpri napadu. Dunajska vlada je naprosila Berlin za takojšnjo pomoč. — V Jugoslavi ji pogrešajo deset via kov. WASHINGTON, D. C., 1 7. feb. — Senator James A, Reed iz Missourija, ki bo odšel iz senata dne 4. marca, je povedal včeraj sodbo o prohibi- ciji. Čeprav je pogosto naperil mrko zroči Missou-rec svoje grmenje proti volsteadovstvu, ni še nikdar vprizoril silnejšega napada kot je bil oni, ki se je obračal včeraj proti Jones predlogi, priporočeni od Antisalonske Lige, da se napravi kršitve prohibicijskih postav kaznjive z maksimalno kaznijo petih let vječi ali $ I 0,000 globe. Senat mu je napravil redki poklon, ko je pošel njegov čas vsled omejitve debate, da je razveljavil soglasni dogovor, da bi lahko nadaljeval. Celo uit ra-suhaci, vključno Boraha, so izvedli pritisk na Jonesa, da je pustil govoriti naprej belolasega Missourca. Senat sicer ne soglaša žnjim, a posluša rad njegove sonorne fraze, njegovo satiro in trpko zaničevanje. Štirinajst dni od sedaj naprej pa ne bo več slišati glasu Reeda, ki je bil osemnajst let eden glavnih govornikov v senatu. — Jaz trdim, — je rekel Reed, — da ne bo poteklo dosti let, ko bo ameriški narod spoznal dejstvo, da je prohibicija najhujši zločin, kar se jihl je kedaj naprtilo Združenim državam in dejstvo, i da se je splošno razširila vlada hinavščine, šikan-i stva in licemerstva. — Prišel bo čas, ko se bo prav tako zaničevalo moža, ki glasuje za prohibicijo ter krši sam postavo, kot to zasluži tak hinavski hipokrit, ki se ma-žkera za namišljeno čednostjo in ki skuša ohraniti urad pod napačnimi pretvezami. CHICAGO, 111., 17. feb. — Umor sedmih mož, ki so bili baje znani policiji kot zločinci in ki je povzročil pozornost po vsem civiliziranem svetu, je i-mel včeraj epilog v novi senzaciji, ko je postalo znano, da je bil mož, identificiran kot "Frank Foster'*, v resnici tukajšnji dobroznani očesni zdravnik, dr. Reinhardt Schwimmer. Pod imenom Foster je bil baje dr. Schwimer eden voditeljev zločinske tolpe v tem mestu. M0NARHISTI SO ZAČELI ZOPET ŠARITI V Evropi nameravajo u-stanoviti zvezo rojali-stov. — Emigranti pravijo, da se bodo sestali v Budimpešti aprila meseca. IGRALKA VDANA 0MAMLJIVIM SREDSTVOM A Ima Rubens je bila operirana v Los Angelesu. Stanje igralke je kritično. — Zdravnik ji je dobavljal strup. liOS AXGELES. Ca!., 17. febr. A Ima Rubens, filmska igralka. je liila vT-eraj v Hoolywood bolnici v iipecej kočljivem stanju v,sled operacije. dočim so zvezni in državni agenti završevali :uvojo pre-iKkavo «rlede narkotičnega slučaja. Igralka je bila razkrita kot žr-t«*v omami ji v ili »red^tev, kar je pojasnilo številne njene rud ne akcije v zadnjem času. vsled katerih je prišla celo v *tik s sodiščem. Državni agenti so izjavili, da st* nahaja v rdkah Oblasti eno in tr»deset re-eeptov za narkotike. iz-danih za igralko od 21. septembra in 17.* oktobra preteklega leta. Narkotična sredstva je dobavil protiustavno dr. Jesse Citron, praktični zdravrik iz Beverlv llillh. Agenti zdravstvenega sveta »o objavili, dR je njih namen poklicati dr. Citrona preti svet, v SSan Francisco, da se rprekliče njegovo d ovol jen je za izvrševanje zdravniške prafkse. Dr. C kron se ni danes po^nžil časopisja, a včeraj zvečer je po-vaicem, da ni ved' da je MLss Rubens udala za vlivanju narkotičnih sredstev, ko jej prevzel njen slučaj in da je opustil slučaj takoj, ko je izvedel, da je ud an a Jem sredstvom. Rekel je, da so .bili recepti ponarejeni. Sporočila agentov iz Los Ange-lesa pa ugotavljajo, da je dr. Citron priznal, da je prodajal uar-kotika Miss Rubeus. Miss Rubens je žena Ricarda Corteza. filmskega igra lea, ki je pomagal svoji ženi v njenem boju proti nevarni navadi. Registracija duhovnikov. MEXICO CITY, Mehika, 17. februarja. — Škof Miguel de la Mora. prejšnji jKndujoči načelnik ka-katoliške cerkve v Mehiki, je dal včeraj zvečer dovoljenje duhovnikom, tla registrirajo svoje bivanje pri minisrstvu de Gobemaeio. On sam se ne bo registriral, ker bi s tem preklical isto izgnanstvo, katerega >o bili deležni drugi člani hierarhije. Predsednik Fortes Gil je izdal včeraj objavo, da se morajo duhovniki registrirati v teku pet-njastih dni. ker se jih bo drugače proglasilo vstašem. BERLIN", Nemčija, 17. febr. — V krogih emigrantov krožijo poročila, da se namerava sklicati veliko konvencijo vseh monarhi-stov, da se ustanovi unijo vseh monarhi«tov Rusije, Nemčije, Av-sarije in Madžarske. Tozadevna konvencija naj bi se vršila v Budimpešti aprila meseca. Todazedevna poročila ugotavljajo. da se je vršil sestanek petnajstih ruskih monarliističnih voditeljev v Monakovem od 7. februarja do desetega in da je bil tam dosežen ^klep. da se vrši konvencija. Namen sklicanja je bil baje: ] 1. — da se ustanovi najvišji svet nad vse ruske monarhistiene sile ; 2. — da se s'tvori zvezo med avstrijskimi, nemškimi in madžarskimi monarlipsti. V emigrantskih krogih kroži baje protokol, ki je ušel celo pozornosti politične policije. Soglasno s tem protokolom so se ruski monarhistič.m voditelji sestali vsled želje pokojnega velikega kneza Nikolaja, kojega zadnja želja je bila, da bi se združili -visi razpršeni deli monarhistične-ga pokreta. Objavilo se je tudi oporoko pokojnega velikega kneza ki je zapustil izdatne svole za svoje pristaše in sodelavce. Protokol pravi nadalje, da je bilo dogovorjeno, da se bosta prejšnji bavarski prestolonaslednik in veliki knez Ciril sestala o Veli-liki noči ali v Biaritzu ali pa na IIoland>ikem. kjer živi prejšnji odžagani nemški kajzer. Truplo umorjenega zdravnika je zali te vala zase neka Mrs. Lucy Bowel, ki je podala oblastim nekdaj informacij glede dvojttiega življenja moža. Pripovedovala je, da je podnevi dr. Schwimmer na tajnen način zdravil svoje ibogat-e paci-jente ter na večer pogosto sprejemal pri sebi sumljive značaje. Tudi se je baje, »posebno ponoči, ba-hail s svojimi zvezami z dolenjimi sloji prebivalstva ter z velikimi dobički, katere je baje napravil kot član butlegarske tolpe. "Pete" Gusseniberg, nadaljna_žrtev umora v masah, je bil označen kot intimen prijatelj zdravnika. Trgovska zveza iz Chieaga je zahtevala v nekem pismu na vse višje uradnike mesta, naj se takoj stori energične korake, da se pojasni najbolj nesramni zločin v zgodovini moderne kriminalistike. Tekom dneva se je razširilo z različnih strani govorice, da je bial policija sama prizadeta pri morilni zadevi. Z ene strani se je trdilo, da sta se najmanj dva policijska uradnika udeležila bitke. Major Sillowav. član tukajšnjega prohibieijskega urada, je izgovoril povst-m jasno teorijo, da so bili policisti, ki so ustrelili gangster je iii da bodo postala imena morilcev kmalu znana. To svojo trditev je utemeljil z zadnjimi dogodki v buMegarskem svetu, pri katerih je bila prizadeta f}>olivija ter baje "vlekla slabšega". Dva dečka utonila. Nikake skupne s vote reparacij. PARIZ. Francija. 17. febr. — Nikake skupne svote kot reparacije se ne bo določilo od konference i'/.vedeneev glede konečne uravnave vojnih dolgov kot se je pojasnilo včeraj. Ekonomi- se 'bodo omejili na določen je števila letnih obrokov in na višino vsakega letnega obroka, — - Prevoznina ena najnižjih v New Yorku. Od pet in dvajsetih velikih mest v Združenih državah sta New-York in San Francisco edina, ki vzdržujeta svoje poulične železnice s prevoznino petih centov ter prostim transfeTjem. Pregled je pokazal, da znaša prevoznina v večini drugih mest sedem centov in pol. Buffalo in Seattle imata celo * deset centov prevoza rne, Vincent "Sunny" Hum prey, ml. in njegov reševalec Frederick Ross, oba stara trinajst let. sta utonila včeraj popoldne pri Lawrence, L. I. Mladi Humprey, ki je živel v Imvood, se je vozil s kolesom, ko se je led udri. Njegov tovariš je skočil na neko drugo kolo ter od-dirjal ven, nemenee se za nevarnosti. Led se je zoj>et udri, ko se je slednji približal svojemu tovarišu. Mi ■az je hitro upihnil življenje mladičev, dočini so nju tovariši na bregu zbežali od pozorišča nesreče. DUNAJ, Avstrija. 16. febr. — Po vsej Centralni Evropi je zapadel tako globok sneg. da je ustavljen skoro ves železniški promet. Na Dunaju in z Dunaja vozijo vlaki po eni sami progi in sicer proti Nemčiji, dočim nima mesto nobene zveze z Madžarsko, Poljsko in Italijo. Dovoz premoga iz Čehoslovaške jo prekinjen. Avstrijska vlada je prosila Nemčijo za takojšnjo pomoč. Na Dunaju ne sme nihče kupiti na dan več kot deset funtov premoga. BEOGRAD, Jugoslavija, 17. februarja. — Kljub vsem naporom potom telefona, brzojava. radia in celo kurirjev, se ni posrečilo vladi dognati, kje je ostalo deset vlaJkov, ki so pred desetimi dnevi odpeljali proti Bosni. Ker ni na vlaku odej, prostora za spanje in hrane, so se začeli bati za življenje potnikov. Vsa Jugoslavija počiva pod globokim snegom. V Bosni je na stotine vasi. ki so vsled ledu in snega odrezane od ostalega sveta. Iz Zagreba poročajo, da je v bližini zasneženih irideset vasi. S prebivalci ni mogoče stopiti v zvezo in jim ni mogoče poslati živ-Ljenskih potrebščin. Iz madridskih dvornih krogov se je sporočilo, da bo kaj malu konec diktature generala Primo de Rivere. — Španska hrepeni po ustavni vladi. Vstaja v armadi zatrta. HENDAYE, francosko-španska meja, 17. feb. Sporočilo, da bo petletno diktatorstvo generala Primo de Rivere kaj kmalu končano, je bil sprejeto tukaj tako iz madridskih dvornih krogov kot od oseb, ki so. v tesnem stiku v diktatorjem samim. LINDBERGH PRISILJEN PRISTATI Lindbergh je bil prisiljen spustiti se navzdol vsled megle in dežja. — Pristal je pri Hatteras Inlet, N. C., v bližini "grobišča ladij." D0HENYJEV SIN UMORJEN Amanulah kot možni zmagalec. Morilec, ki je bil najbrž slaboumen, j e pognal samemu sebi kroglo v glavo. — Milijonar je postal žrtev svojega tajnika. 'LOS ANGELES, 17. febr. — V veliki vili v Beverly Hills je bil danes umorjen Edvard L. Dohe-ny, .sin znanega fpetrolejskega ma- gnat. Umoril ga je njegov tajnik, 34. letni Hugh Phmkett. Kmalu po polnoči je 'bil j>okli-can v vilo zdravnik Fishbauh, češ, da je Plunkett zbolel. Ko je stopil a* vežo, je ]H>čilo. Takoj se je odpravil proti sobi iz katere je zaslišal strel. Se pred no je stopil na pozor i-šče umora, je počili drugi strel. Zdravniku se je nudil grozen prizor. Mladi Doheny in njegov tajnik sta ležala v krvi. Polieija domneva, da se je Plunkettu zmedlo, nakar je ustrelil svojega gospodarja in samega sebe. Edward L. Dohenv je bil eden najbogatejših mladik mož v Ameriki. Bil je edini sin znanega pe-trolejskega magnata. Star je ba 36 let. \ CARIGRAD. Turčija. 17. febr. Vas if ibej. prejšnji turški poslanik v Turčiji, je dospel včeraj semkaj iz Odese ter prinesel sporočilo. da je sovjetska vlada prepričana. da se bo Amanulah kar najbrž zopet polastil »kontrole v Afganistanu. Rekel je, da bazira to prepričanje na posebnih informacijah, ki se nahajajo v posesti sovjetske vlade. • ■ 1 — • v L v: • ' - '' . • .v .;.. . . _ . NORFOLK. Va., 16. februarja. Vsled goste megle t.-r stalnega naliva je pristal polkovnik Lindbergh pri Hatteras Inlet. X. C., kakih dvanajst milj pod Cape Ilat-teras, malo pred drugo uro danes popoldne. Lindbergh je preživel noč na po-staji obrežne straže v tem kraju in njegov aeroplan je stal. zavit v plahte, izven poslopja, zavarovan od .dveh stražnikov^___ Lindbergh je zapustil Charleston ob Sedmih danes zjutraj, da odleti v Washington. Zašel pa je v gosto meglo, pred no je dosegel Wilmington. Skušal je slediti kur-zti v notranjost dežele, a našel svojo pot skrito od megle in vriled tega se je vrnil k obali ter sledi) slednji do Virginia Capes. kjer je nameraval slediti Chesapeake Bayu da zveznega glavnega mesta. Pri Batt-eras Inlet pa je postala moprla talko prosta, da jo oklenil poiskati pristajališče. Bil je vec kot dve uri za določenim časom. Njegov aeroplan je pristal v "Iulefa", par čevljev od obali in stroju in pilotu so pomagali na breg obrežni stražniki. Lindbergh je dobil prostost modeme postaje, kjer so nastavljeni možje, ki straži jo breg ob tej toč- PrLmo de Kivera in njegova vlada sta pokazala moč, da .sta zatrla zadnjo oboroženo vrsta jo gotovih dedov španske armade, a znaki kažejo, da se bo ministrski predsednik uklonil vedno bolj rastoči zahtevi, da bi se Španska vrnila k ustavni vladi. Poročila, ki so prišla danes, kažejo, da ni še znan natančni datum izpremem.be, da pa se domneva. da se bo kaj hitro završila. Prejšnji ministrski predsednik, Jose Sanchez Ouerra. ki se je utlal oblastim, v Valenciji ter prevzel v^o krivdo za instigiranje upora, ni več v strogem zaključen ju na bojni ladji "('analejas". Dejstvo, da mu je bilo dovoljeno sprejeti obiskovalce, se smatra kot nadalj-ni znak, da se je pričelo občutiti opozicijo pmti diktatorstvu. Ministrski predsednik je vladal ^ močno roko. odkar se je polastil vrhovne sile potom državnega preobrata leta 1J)23. Uspeh v rif-ski kampanji ter priznano Anzdr-žanje reda doma sta ojacila nje-j££>YD_ roko jui nekaj časa- in •rlasi-lo se je, da-uživa polno zaupanj-e kralja Alfonza. V zadnjem času pa je bilo opaziti vos' poskusov, da se ga pahne s stolicka in novice o tem so prišle v inozemstvo, kljub strogi cenzuri, katero se izvaja na Španskem. Sedaj pa se bliža oči vid no konec njegove slave. * 'Milijonarski hobo" bo govoril. James Ends Hovr, "milijonarski hobo". bo eden govornikov danes popoldne na neki konferenci jrlede neizaposlenosi-i'tia •"■pfrti cesti v N~ew Yorku. ki in ko je rekel, da ne bo več nadalje od letel danes, je dobil najboljšo sobo v poslopju. Kriv sleparije. PITS BURGH. Pa.. 17. febr. — Guy W. Brown, prejšnji državni senator iz Fayette okraja, je bil spoznan včeraj krivim, da je po-neveril sklade Fayette County narodnih bank. ki so zaprle svoja vrata leta 1927. Slučaj se je vršil pred zveznim okrajnim sodiščem skozi dva tedna. Porota je raz-nušljala dve uri in tpoL DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 " 2,600 ................$ 46.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 Btranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; ga $50 — $1; za $100 —$2; sa $200 —$4; za $300 — «6. Za izplaSilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljie pogoje. Pri velikih naka-silih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete glede načina nakasila. izplačila po poŠti ao redno izvr&ena v dveh oo treh tedni* "NTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJ\ PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK 62 COBTLANBT STREET, NEW YQBJL, N. X- nBpfl Telephone: Pardon 0380 / GLlAS NARODA, 18. FEB. 1929 Težave nemške vlade« Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Vlada, ki ji načeluje .socijalni 'demokrat Muiler-Franken, ni bila nikoli prav trdna. Sestavljena je sicer iz pripadnikov petih strank, ki imajo 301 poslanca izmed 491. kolikor znaša celokupno število Place of biLsinees cf the corporation and addressee of above officer«: «lanov Reichstag*. Ta večina bi 32 Cortlandt St., Borough of Manhattan, N»w York City, N. Y. bila impozantna, če bi sploh obsto- ---—— " jala. Toda stranke se doslej niso hotele vezati na kak skupni vladni pogram, temveč so si ohranile proste roke. Ministri zastopajo v MESTO, KI ŽIVI OD MILA "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.___ -----^ ^ uto\~&M> vladi >amo *ebe' ne Pa tudi sV°Jih Za pol leta „ ......_______________93-50 strank. Da je v takih razmerah Za inozemstvo za celo leto ~*7.00 težko vIaiati> leži na(llanl- MuIler" Za pol leta____________%3.50 kabinet životari iz dneva v Ea celo leto velja list za Ameriko in Kanado _____________________$6.00 ta pol leta..............................&3.00 Za četrt leta...................... Subscription Yearly $3.00 Advertisement on Agreement. dan. Kriza bi že davno izbruhnila. če bi bilo količkaj izgleda, da *4Glas Naroda'' Uhaja vsaki dan ieveemsi nedelj «n praznikov. _ bi .se potem položaj kaj izboljšal. _ Tako pa si vlada pomaga z neza-Donisi brez podpisa in osebnosti se ne pfiobčujejo. Denar naj še nesljivo večino, kakršno pač more blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narocm- najti v Reiclistagu. Da ni vlakov, prosimo, da ae nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitrej« da podala ostavke uiti tedaj, ko najdemo naslovnika.__so socijalni demokratje kot njena ■--------~ _ .. _ glavna opora in cQJo sam državni "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^^ ? ^ijali.sti<;.nimi Telephone: Barclay 6189. ^ ^ i minKstri ?ia..ova!i proti kreditom za oklopno križarko. dočim so morali vojnega ministra reševati nemški nacijonalei, je dovolj zna- ——-— Čilno za nesolidne razmere v nom- Ko je bila v senatu predloga za z gradnjo petnajstih ški državni vladi. novih križnik, je senator MeMaster iz Južne Dakote pred-{ Mnller-Pranken se je večkrat lagal naslednje: trudil, da bi odpravil to nezdravo — V slučaju vojne naj bi se poslalo na fronto vse stanje in postavil na noge tako ' , . „ . zvano "veliko koalicijo" s široko elane konirresa, ki se niso stari Oi> lnt; . _ * . zasnovanim delovnim programom. vse moške v starosti od 30 do 55 let, ki imajo pet nn- Toda vsi dosedanji poizkusi v tej smeri so >e mn izjalovil vsled'pre- ZNAČILEN PREDLOG lijonov dolarjev ali več premoženja; vse delničarje družb, katere imajo več kot pet mili- nasprotstva med stranka ... v t, i- i * i * * mi, ki naj bi stopil«' v velike ' " jonov dolarjev premoženja; voditelje vseh milijonskih cijo -n njihovih pretirani koi'poraeij. tov. Zadnje čase se v Nemčiji zopet reliko koal i-anih zah- i " * tev. Kamen senatorja je bil očividcu. Na ta način ni hotel preprečiti samo gradnje novih ™ogo piše in debatira o potrebi , , , . n t i konsolidacije vlade. Posebno fi- ladij, pae pa tudi pokazati, kako bi se dalo enkrat za nanC.ni mnisfcr HilferdilI(? v vselej odpraviti vojne. skrbeh za večino, ki naj sprejme Da ni kongres posveeal njegovemu predlogu nobene njegov državni proračun za 1 pažnje. ni treba omenjati. Kapitalistom je vsaka vojna dobrodošla. Ne brigajo s«*, če pada na bojišču cvet naroda. Njihova edina skrb je, da se jim množe milijoni blagajni. .ske stranke in IG pripadnikov bavarske ljudske stranke. Te skupin«, ki pridejo v pošte v za sestavo "velike koalicije" in imajo že sedaj v vladi svoje člane, štejejo skupaj 301 mandat. Od opozicije pripada 73 poslancev nemškim nacijonaicem, 54 ■komunistom. 23 gospodarski stranki in 4<) ostalim manjšim skupinam, skupaj 190. Pri taki sestavi parlamenta ni mogoča drugačna kombinacija kot "velika koalicija." Desničarska zveza, kakršna je zdrževala zadnji dr. Marsov kabinet — nacijonalei, klerikalci, ljudska stranka in Bavarci — spravi skupaj samo 196 glasov. Oe jim prištejemo celo gospodarsko stranko b! "meščanski koaliciji" manjkalo še 27 mandatov do absolutne večine, ki znaša 24G poslancev. Sicer je pa sploh malo verjetno da bi se hoteli Btresemannovei in celo klerikalci sploh še družiti z nacijonalei, ki jim sedaj poveljuje fašistični ck-stremist Ilugenberg. Prav tako n»'iuožna je vlada srednjih strank in tudi weimarski koaliciji — socijalisti, katoliki, demokrati — bi manjkalo 6 glasov do večine. Ne preostaja torej drugega kot velika koalicija ali pa razpust parlamenta. Nove volitve pa ne bi po vsej verjetnosti prinesle nob"ne izpremembe. Sedanja igra bi se zopet začela. l>a.Š zato. ker ni drugega izhoda, je zelo verjetno, da bo ostala sedanja vlada na krmilu še nekaj Dopis. SUŠA IN MOKROTA V SENATU 1929. Ta proračun predvideva blizu ]M)I milijarde več izdatkov kot lanski — za kolikor so se zvišale reparacijske dejatve — in se V bo dal kriti sfnno z novimi davki. Stranke se boje prevzeti odgovor-, nost za nova jako nepopularna ,bremena — podražitev pica! Tako je doslej usoda Hilferdingovega , budžeta še negotova. Celo socijalni demokrati si hočejo ohraniti prostost napram lastemu ministru. Končno pa se bo vendarle morala najti večina v Reiehstagu, ki (V se le morejo, se suliaei izognejo vsaki debati gle de prohibieije. Ker imajo pa neprestano nove želje in nove zahteve, bo odobrila letošnji proračun, bilo Jili ne morejo uveljaviti brez debat. ,v taki obliki, kakor ga je izdelal Tako se je zgodilo tudi Te dni, ko je prišla na vrsto bil« v popravljeni iz- r ....... . _ ,, daji. ali pa bo morala. Mullerjeva o onesova prolld>lrgska zakonska predloga. |vlada demisijonirti. Ostavka ka- K besedi se je oglasil James A. Reed, senator iz Mis- bineta pa bi bila v sedanjem tre- sourija, sijajni govornik, kateremu poteče letos termin, nutku za Nemčijo skrajno nevšeč- Xeoziraje se na levo ali desno, je okrcal tako demo- M- stoji *>red reStvijo velikih ' . problemov, zlasti reparacijskega, Urate kot repnblikanee ter jili obdolžil, da so na narodniii ki hodo r,orda za dcBetktja konvenri jali j»ili kot Žollie. jločila o bodočnosti Nemčije in Ev- Tako v Kansas Citv kot v Iloustonu, — ie rekel, f* 11 v - t • i i i .... <' ' ln tudi, ce bi vlada demisijom- — Sta stekla Žganje in vino V potolkli. rala, ni nikakega izgleda za kako i> 1:4:1. i ; v. ...... . . . . » drugo življenja zmožno kombina- f oiitike, ivi vse življenje piieio, dot-un glatsu.ieio za1 „ , .. „ . . . ... . ... 1 Sedanji Reichstag, ki je bil prolnbinjo. je imemrval .zanieevanja vredne liinavee in izvoljen 20. maja lanskega strahopetce. Xa zapadni obali Anglrške. kjer morje po plimi in oseki Atlantskega oceana vsak dan za več metrov pada in se zopet dviga, je v p slednjih desetletjih po volji .^amo eftega moža nastalo mesto, kakršna drugod nastajajo v stoletja dragem zgodovinskem razvoju. Skupaj z okolico šteje danes <"-rvz 10.000 oseb, in četudi je poleg m.-sednjih svetovni!) pristanišč, kakor Liverpool, z njih milijonskim stanovništvom neizmerno majhno, ga vendar v marsikaterem OZlTii 1 či velemesta zavidajo. Mestece nima palač ali razk'«nih stavb, pa tudi ne mra-čnih stanovališč, ki manj premožnim stanovalcem velemest pogosto služijo za bivališča. Samo prijazne, vilam podolme hišiee mevl zelenjem, ki se vrste v ravnih ulicah 111 cestah, na> uverjajo. e nego tudi iz Amerike in drugi!, delov sveta, ki žo danes tvorijo pre-cijšnji "tujski promet." Da so Wirting, Ind. Xaj 5jK)ro"iin. kak<> preseneče-m muo 'bili dne februarja zvečer. Okoli osme ure nekdo potrka na vrata. Mrva rje v a harmonika se oglasi in dolga vrsta prijateljev vstopi. Prav lepa hvala .Mr. Ciril Piclrman in Mrs. Mary < >b:ak. ki sta vse povabljene pripeljala skupaj s svojima avto. Lepa hvala vsem darovalvem. Najlepša hvala družini Ciril Pichman in njegovi soprogi Annie, ki >:a se največ žrtvovala in tru«ii-la za nas. Vrjemite. tla ne bo pozabljeno in bo ostalo v nezbrisauo. Lepa hvala vsem darovalcem za tako lepi'dar. l.i sit ga nama poklonili za najino 25-letnico. Hvala družin .Ur. in Mrv I^ovrene N'erbek z;, trud. enako vse in drugim: Mr. ir. Mrs. Frank Misli, Mr. in Xiek lvekič i/. Whiting. In in Mis>. <*• ril Piehman. la Veber. Mi>>. .Jusiina Kosmaeli ^Ir. J. ("Vntich, Mirs. ^Margaret Cernich. Mi»vs Franc* s Itn par. Mr. Frank Žunur. l»r:gita š]»i ko, Mrs. -lera l»o>!i«- i/. Chk-agr. 111.. Mrs. Mary Oblak. r/. Klkhart Jeunie ak j Peter Zgaga *-« -j -r-' n ' f i Mrs xMr Mr. Cršu Ind.. Mis^ Park. 111. Prav lepa hvala Mr. in Mr-.. Ci-r:l Piclrman in njih kraNiil hčerki ci A .lic i za lepo v^š-ilo n trud Iskrena hvala Mrs. Annie Pieli man za v >rc< sega.'govoj*. Da ne pozabim naš« ga muzikan ta Mrs. Mary (iblak i/. Elkhan i Ind.. ki nam i>* igrala na kra->m mu kos. so morali uvesti posebno hotelsko službo, ki mu pripadajo najljubeznivejše stanovalka mesteca. Od njih izve tuji finančnik, da je angleškemu kralju mila. lordu Leverlmlmerju od vseh njegovih zasnov najbolj pri srcu Port Sunlight, kakor se zove mesto mila. To pa zato. ker je. v njem naj- srečneje rešil največjo nalogo, ki" Mrvm-jevo iiarmon.^, ze ;r mesecev, četudi se Mullerju navz-Ui jo je zastavil v svojem dejanj -krogh- po^k,- in valčke, lic najboljši volji ne posreči for-jpolnem življenju. Bilo mu ju na, f1" malno' ustanoviti velike koalicije j tem. svojim uradnikom in delav-! ^ :>c««otoma iz z enotnim delovnim programom, jcem pripraviti pogoje za obstanek.! P11®51'1'11- 1 iki naj bi življenju dovedle tudi j i zunaj poklica vsebine in veselja. V koliki meri se mu j" to posrečilo, kažejo tujcu najbolje vzorne na-' prave, n. pr. šole,, knjižil ice. gledališča. športne naprave itd., pred vsem pa duh tovarištva, ki vlada med njimi. Niti eden obiskovalcev, tudi najbolj hladnokrvni finančnik ne more odoleti dojmu velikanskega tvora, kjer so tako srečno spojene človeške, poslovne in poklicne koristi. Tuji inženjer in tehnik se čudita napravam, ki se mu tu nudijo na vseh toriščih, takisto pa trgovec. ki se mu najbrž ni niti nikoli sanjalo, kako kompliciran ZAKAJ VODILNI IGRALCI KADE OLD GOLD? Znan 111 i je slučaj. .ie "mašev, 45 pristašev nemške ljud- leta, j šteje 491 poslancev. Izmed teh rekel. — ko so 12a neki i<3 153 ^eijalnih demokratov. 2.5 , ... . . .. .. .. . , . vi , , .'demokratov, 62 katoliških centru- konveneiji sestavljali politiki neko suhasko doloebo, pred seboj na mizi so pa imeli steklenieo žganja. — Prej ^e je vršita umestna propaganda za zmernost. — je izjavil, — sedaj pa enostavno meeejo ljudi v ječo. Ki vet- daleč čas. ko jili bodo kovali v želez je. Take in podobne jim je belil Reed, toda suliaei so čudni božji stvori: pri enem ušesu jim gredo očitki notri, pri drugem pa ven. Za noben pameten, še tako prepričevalen dokaz niso dovzetni, in imajo čudovito srečo, da dosežejo vse, kar si vtepejo v glavo. x Vseeno je pa dobro, da se kdaj oglasi kak tak človek? kot je Reed. da že vsaj razumnemu svetu resnieo razodene. Wallace Berry, prij>oveduje. kako (kino-igralci ščitijo svoja frrla £rla to milejšo in boljšo cigareto: Izza "govorečih filmov" je Hollywood še bal .j navdušen za Olds Golds. Pred enim letom ali tako ni Hollywood dosti mislil na »voje glasilke in glasove. Tedaj smo bili vsi v tihi drami. Toda, ko so se pojavili "govoreči filmi", se je ižprenienilo. Lepe igralke, vodilni igralci, "odločilni" rn j>omeirfbni ščitijo svoje glasove z ljubosumno nago ... in kade Old Golds. Zame ni bilo treba "govorečega filma", tla sem začel kaditi Old Golds. Kadil sem jih. odkar sem prišel v Hollywood pree nas prav za 2 milijardi duš. Xa posamezne prav preriva in bije za prr^tor j dele odpade Itevilo pr^bivalstve i.« 11 ase m planetu. Kar so pove- takole: Evropa ima 500 milijonov, dali v številkah, .so bile bolj dom- Azija i 900 milijonov, Afrika 150 kakor približna res niča. Se- milijonov, Amerika 220 milijonov zbral Mednarodni atatiatični j Avstralija 7 milijonov prebivalce o prebival- Cev. cenitve na- Xajgostejše obljudena dežela Je TI otok Ja.va, sestavni člen Sundske-ga otočja v I&tfvMkem oceanu. .. It- - za Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. ZaL pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na — 82 ^Cortlandt Street New York City It . >> - Jakob in -lohana IMir. VELIKONOČNI IZLET NA "BERENGARIJI". Cunard črta bo priredila veliko nočni izlet z Ouitmlno Evropo na parniku *'Iiere>n«raria". ki odlujt dne 8. marca. Izlet bo jirul osebnim. voklstvoiu «rospon bo -krbel, da bodo pofnlki deležni v»eh ndob nosti. tako na pariuku kakor ni di na želez.nici. -Mr. ^>chonl>orn j« slovenskim potnikom dobro znan 11 in zato s'* bo brez odvoma marsi- Brezposelnoxt r Angliji je znašala 31. decembra 1928 1.520.000 brezposelnih oseb, za 249.570 več nego 17. deeembra 1928. ADVXBTI3B fe GLAS NAHODA Tolminec Franc Škodnik je leta 1848 pobt-^rnil iz avstrijske armade v Italijo in povzj>e tam do generalske časti. Tegž Skodni'ka se italijanski li-ti ]>ogo stoma spominjajo, razlagajoč, da je on razume!, 'kani spadajo primorske pokrajini- in st.- jt- mož hrabro boril za italijansko neodvisnost. Xjegov >in Enrico Scod-nLk je 'bil te dni imenovan za gc neralnega ravnatelja narodiu^ga zavarovalnega zavoda. Fašističn lLsti ga opisujejo kot velikega pa trijota. vrednega sina svojega očeta in odločnega pristaša sedanjega režima. vzorno urejen aparat tu vzdržuje- fčdo odločil za ta velikonočni jo. da bi vsekdar točno zadovoljili let. vsem njegovim željam in potrebam. Na račun pridejo tudi ženske obiskovalke, ker ne glede na zanimivi potek Luxa. mila Sunlight in neštetih predmetov, naletijo tu na idealno rešitev starega problema starega pranja in čiščenja, ker je tako zelo pri srcu vsaki dobri gospodinji. Stanovništvo Port Sunlighta živi docela od izdelovanja mila in s tem zvezanih industrij, ki so spojene v svetovnem koncernu Lever Brothers Limited. Ne raste samo mesto, rastejo tudi pristanišča in {H* a v letaš nas čaka dovrši-tev velikanske pristaniške naprave. da bo tudi oceanskim parnikom do 10.000 ton mogoče prav pri tvorniških napravah nakladati in razkladati. Ladje, deloma last koncema, privažajo surovine, zlasti rastlinske tolšče iz plantaž, lastnine Lever Brothers v tropskih krajih, za predelavo v Port Sunlight in razvažajo izgotovljeno milo po vesoljnem svetu. Tako je •ves potek izdelovanja od palme, ki daje olje. do narejenega kosa mila pod neposrednim nadzorstvom firme, ki zatorej svoje izdelke mirne vesti lahko prodaja ob popolnem jamstvu. Vendar pa vsi kraji ne dobivajo mila Sunlight. Luxa in drugih Leverjevih izdelkov iz Port Sunlighta. nego je v mnogih deželah koneern ustanovil lastne družbe s stotinami tvornic. Zaustavi muskularne bolečine v hrbtu Dobro se prilega hrbtu V nekem newyorskem domu za start- ljudi je precej stoletnih starcev in -»t-ark. Vsi so še razmeroma krepki z ozirom na dolga leta, ki so jih preživeli v tej solzni dolini. Ena teh stark je zač-ela pihati ob stoletnici svoje s|>oin:ne. Med drugim pravi: — Ne vem, kaj je alkohol in kaj je tobak. In i ne veni. kaj n<> moški. Zdi >e mi, da se moram temu zahvaliti za svOjt* dolgo življenje. Le je kaj resnk*e v tem njenem ugotovilu. ne bodo današnja dekleta učakala prav visoke starosti. Albanski kralj Zo«$u je odgoilil ivoje kronanje do meseca septembra. Pojavile so se nenadne težko-;e kronanje ne more tčrfkoj vršiti. To je svet pi>-trešujoč-a novica. Kdo v«*, kakšno sia!:š"-«> bo zavzel napram nji ameriški senat * I/. .Jugoslavije poročajo, da no aretirali moškega, ki .ie zvečer v sami > raje i tek*-l po trlici. policijski stražnici je izjavil. led mraza nasla-I11 pomanjkanje jedil, kuriva in pitne vode. lliulo je, -če manjka jedil in ku-•iva. Urez pitne vode pa že gre na kak način, če sta dobvo pivo in vino na razpolago. Te r' be ima pa Evropa v izobilju. Parnik se je bližal ncwyorškc-!uu pristanišču. V obednico je vstojdl steward .11 naznanil : — Setlaj pa ie hitro, kdor hoče še kaj. V petih minutah bomo ba-ro zaprli. Po petih minutah ^e bo namreč prikazala v daljavi boginja Svobode. Živela je h'pa mlada ženica, ki je bila živa in živahna ko vrag. Svojega postarnega moža je pokopala, in tedaj se je šele začel pravi holadri. Noibenega plesa, nobene veselice ni zamureu. Kot rečeno se ni-'.e teira ne spominjate več — sem vas vprašala nervozno in s precejšnjo por-eijo impertinence, kdo je bila t:.-»ta ; svetlolaska. — Ne morem se spomniti. — Morda me niti slišati niste, i Morda niste razumeli "mojega Čas: odšla z doma ali če .sem se mudila če vas z njimi gleda, vam silijo vprašanja misleč, da vam pojem dne. v drugem delu hiše, ste se igrali'solze v oči. KAVALIR Z MODRO BRADO Žena srednjih let promenira z go- z mojo hčerko, »podom približno enake starosti. ;zmenila za, to. Spočetka se nisem liad ste ji pripo- Čudovito odkritje. Tem presenetljiveje. slavo o svojem možu. Vprašam vas. ali imajo pogovori med mo-Nikoli škimi in ženskami kak pomen, akr Ona: Zdi ,-e mi tako čudno, da vedovali vrtoglave zgodbe, kar sem mi ni prišlo na misel opazovati va- pomenijo besede zanj L>to, kar za m znova i/prehajam z vami. Vmatrala za znak staranja. Anek- se oči. Nestrpno sem čakala, da njo? On: Zakaj? dota je oblika epične umetnosti >e zopet oglasite. In takoj ko ste t — jaz---oprostite-- — Celih petnajst let je tega, ko a jaz sem bila s svojim vedno od-uva bila zadnjič takole skupaj — sotn'm možem v takem duševnem ri>to sama. Vi ste bili vame za- stanju, ki je razumelo umetnost sa-ljublj«ni. mo v lirični obl ";i. — Prilizujete .se mi. ko to orne-' — Kakšen tepec sem bil! vstopili, sem vam pogledala v oči- sem malo presenečen.... Toda. .. Hčerka je imela prav. Bile čr- ali hočete s tem morda reči. da ste ne. Prvič v življenju sem gledala bili vame zaljubljeni? moškega s takim zanimanjem. Bi- ( — Seveda. lo mi je tako tesno pri srcu. da (Naravno da »ta znova umol- ujate. Ves čas ni bilo videti, da t — Prihajali ste in odhajali. Bi- sem sklenila, da ne bom nikoli več knila.) bi vas ta zadeva sploh zanimala, la sem srečna, kadar ste prišli, j mislila na vas. Toda žena, ki. — Zdaj pa prihajam k najen- — Oc iti vedeli, bi pa morda — nisem pa bila .srečna, če ste odha-'sklene izbiti si iz glave moškega, dovitejšemu delu eele storije. Te — (Jovorite t;iko tiho, da vas jali. j je podobna kvartopircu. ki prise- >spm prečitala dnevnik — Moral bi bi! odhajati prej. ga. da .-e ne bo nikoli več dotaknil moje hčerke. Odkrito priznam, da — Ali pa pozneje. kart. seme se jra bala. Bila sem ves čas (Kratka pavza.) j — In kaj se je zgodilo po tem.''ZPi0 razburjena? Pisala sem svo- — Nek^pa dm- sem brskala jk> — Nove beležke v dnevniku: jomn možu dolpra pisma, polna stari omari in našla sem dnevnik. Glas mojega kavalirja je krasen, nežnosti. Ljubeče sem objemala komaj slišim. — Obzirna ženska govori vedno spoštljivo n di>kretno o svojih bivših ljuljčkill. (On .Nt* naglo ustavi.) — Zakaj ste se Ustavili? On (uadaljne pot): Me tudi vi ljubite? Zares? (Zdaj se ustavi ona): — Ali ste kdaj dvomili o tem?! pa jo diskretnosti Oba nekaj časa molčita. On.tala sem dnevnik C eg a v je bil ? j tako krasen, kakor roža. Poslušala SVojo hčerko in ko ste prišli.... da... — -Moje hčerke. Ne ]>ozabite. da Sem lepoio vašega glasu. Zvenel istega dne.... tistega dne.... ji je bilo dvanajst let. Bile so je kakor zvon. Tiste noči sem bi- j — Oprostit'1, da vas prekinem gluposti, ki jih deklice rade zau- ]a zelo razburjena. Toda ne zara- — a]j nj hilo v petek? — Ne. bil je ponedeljek. — Bil je dan.... ko.... ko bi ve- povesi glavo 111 zre zamišljeno v j dokler nisem prečitala zadnje stra tla. Na njenem obrazu smehljaj. — Kako je 111 o«; dnevnika. t'i- t]j moje hčerke, smeje. Smeje,! _ Mora] >sem 1)iti pravi j(ijj()t. ko bi le vedeli. (Gleda ga Bila je pač kakor so vse u-j deli zaigra r\ Tam ni bilo nič smešnega.'jenke. Toda šla mi je na živce in;kakor bi čakala, da kaj poreče 11a ) - Ko bi vedeli.... kaj. prosim koli nisem zvedel — To j*- bila vaša napaka. Zaha- ...j.i.-i -"-n— * • ----- — ----- — crime. x uiiii siit mi n« /.nfc ju | w J Napisano je bilo: Sem ljubica ka-'spravija Ine je v neVaren položaj, j to. i če. da tega ni- valirja z modro brado. \y rom;mjh in v gledališču je ved-1 - _____ T,, i O l-Ol-fjl 1 T- __ .. _ --I j , • »* J. 1 T - i — In ta kavalir — Ste bili vi. Kakor vsi bril-* no dete, ki reši mater ^greha. La-j vas ? stna hči me je z vso silo gnala lan. Mojega neti ki PAIN-EXPELLERJEM cutleie. Bole- čine ugincjo. Občtttek eorLote in udobnosti Tiadfmcsti cbčutek mi žlice. N&raažite se večkrat s PAIN-EX PEL LEP.JEM. Spravi v red kroženje krvi. Po mra telesu boste zažareli. Osvežil vaa bo, prepnal utrujenost. odstranil bolečino. Dooio tudi v »lučaju izpahkov, okorelih sklepov, bolečin v hrbtu, nevralgije, glavubola itd. Sidro na zavojčku priča, da je pristen! 3S in 70 centov v bližnji Iekari ali pa piiite naravnost na ' Thm Lmbormtories crf F.Ad. RICHTER f/ CO. ■ inrvANa SOUTM fi»™ *t%. BROOKLYN, tsi.v: KILLS PAIN- ljena v vas. Često sem je slišala govoriti 7. občudovanjem o vaši bradi toda nikoli bi ne bila mislila. da je tako zaljubljena. Položila sem zvezek nazaj in tisti hip ste prišli vi. Ko ste mi poljubili roko. so se moji prsti dotaknili vaše brade. Čutila sem. da me je ne dnevniku tele grozne vrstice: Da-^ vi sem bila z guvernanto na izpr<--j _ Ka j pa za bo?a ? xikar hodu. Modra brada je Šla mimo napenjajte moje radovednosti, naju z neko svetlolaso damo. Sme- j jal se je. Tudi dama se je smeja j ~ še eno mo- la. Toda jaz sem plakala in go-' *to. kjer bi me bili morali pre-spodična se je jezila name. .kiniti. Ktirl# ali pet dni pozneje i me je radovednost znova fmaia, da Kaj ste storili? : sem poiskala dnevnik. Napisano — Izbrala seru srednjo pot.'je bilo: Kavalir ima gnile zobe in »preletelo kakor električna iskra. Xiaem s. smejala, ne plakala. Ali! na temenu mu manjka las. Ka- Moja hei veste kaj pomeni -,e se ženska ne ^alir češe lase, ki jiii ima, na la- ... . smeje? Molčeča žena je vedno se, ki jih nima. da setn začela razmišljati o vas in ' „. 1-1 • l -it j , vredna večjega obžalovanja, ne^ro — ^Nlali demon! soditi o vsem docela drugače, ne- „ . , . r. . .j _ . . . . jzena, ki plaka. Misel, da so solze J — Fakoj drugi dan sem ji ku- | negacija smeha; je samo domneva pila punčko, ki je imela večjo gla- moških. Pri njih je to morda res. vo nego ona. Ko ste prišli, sem Pri nas je pa negacija smeha dru- počila v smeh. A ko ste odšli, sem gačna. Solze so za žensko fizič- plakala. • na neobhodnost kakor kihanje ali' —"To je bil torej konec-? Zdelo sem se za vas bila vaš ljubica. To je bil vzrok, t — Se hujše. To je bil začetek konca. — I11 to. kar je napisal ta mali demon v svoj zvezek, je zadoščalo, da rne poniža v vaših očeh? — Popolnoma. Pozneje je napisala : Predem je vstopil, se je kavalir v predsobi vsekoval. — Taka je deca. Njena ljubezen hitro mine in prav nič ne žaluje za njo. Sledila sem Hčerkinemu zgledu. Moja strast je trajala samo dva dni. — Z o pern a storija! — Mislite? Zame ima zelo sladek okus, kakor staro vino. -- Zame je kisla kakor >taro. slabo zameseno vino. Morali hi steklenico dobro zamašiti. ("emu ste 1111 prav za prav pripovedovali to zjrodbo Zato. ker j«* gladko izmišlje- na. — Toda dovolite.... — To zgodbo sem si izmislila. Hotela sem na nekom preizkusiti njen dojem. — Ali j" bilo tega treba? — Pa. Mož moje hčerke je na potovanju. Tu je pa gospod, s k-i-terini čest > sestane. So!rrih <>r-i me j- prišla vprašat za nasvet. Treba jo j" bilo rešiti. T\sodneoja&iiila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Sireet New York, N. Y. MRLIČ P0SET1L SVOJ GROB Toda čez dozdevni 111 v Varšavo Lani je izginil brez >ledn var-) varšav>kem šav.ski kovinar -Jakob Unthard. Dolgo >o ga zaman iskali in končno •so bili njegovi .svojci * prepričani, tla .m* je smrtno nonesrečil. (V/ nekaj tednov >0 potegnili iz V >!•• truplo nekega moškega, ki je bilo že tako gnilo, da ni bilo mogotV spoznati, ktio je ntoplenec. T.»da mnoge priče >a potrdile. ,!,-] g:- ■ z,i Rotbarda. Zato >0 izrcK-ili plo Rotbardovi rmlbini. k: ne>rečen e<» a Jak oba >v.-.kei»i >aii- tru-je ]>o- go poprej. — Kaj ste si mislili o meni? — Prvič setn videla v vas ljub-čka velikih sposobnosti. Poštena žena zelo redko razi^i^lja o takih lastnostih pri moškin; Treba je da jo opozori na nje druga ženska. — Totla saj je bila Se dete. — Tem bolj se mi je zdela nje-na ljubezen čudna. Ko sem jo naslednji večer položila v' posteljo. sem znova našla njen dnevnik. Tisti dan je napisala: Moj kavalir ima dve očesi in obe sta črni. In figami su nupwUi ''IMečo krčmo" ob eesti v Mun-kaes in s sekirami ubili kreni ar j«, njegovo ženo in oba otroka in nazadnje še služkinjo. Potem so hišo popolnoma izropali. pokopala na RADA BI IZVEDELA za mojega brata 31 ARTIXA rDOVI<\ doma iz Lipnika, fara Trebnje, podomače Bučev. Nahaja se nekje v Detroit. Micli. Ce kdo vc naj 111 i sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — Louise Schustar, 6116 St. Clair Ave.. Cleveland, sr'-voril gosr. — s.m Ohio. Sx 15.16&18) .1 b- !ii i! doma. vojei p(i teiu zgotli tiri svoj laku f,f j savskem lobrega !ič vrnil živ in zdrav hekega dne se je Ko so iuu pre^ene-dali, kaj .>e je med je Jakob rob na pok< odigral te KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% IS 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4*4%. K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100, vidi naraščanje vloge po 4% in p0 4^4% obresti: da se vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— 4 y2% $100.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80. 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po pa v 16 leiih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegi ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti' najboljša inicijatjva za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira &>ve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. i J"i. ' H.. ^H m m SAKS STATE BANK York, ■.....i.. —■ STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkT da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgottajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npiA3f{ so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO ^ l • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadošča."* dnevnim potrebam. Če s« morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti Časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lakko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itcL Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 600C kvadratnih inčev. Dole Je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z nažim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPIM ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so ▼se železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih, državah. Zemljevidi Pacifičnegm 0eeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, če že imate zemljevid ali atisnt ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vaa velike važnosti. Ko ca boste en tedee imett, za ne boste dali niti za pet dolarjev. naroČite ca pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. 82 Cortlandt SU New York, N. Y. . ...... klen i I p., >ai!šeu. In In i na var-žulovskem pokopališč ji zanimiv priznr. i*ri upravniku pokopališča j.- ZjrlH.sil nio/. ki j-na vprašanje, kaj '/A., mirnr. odgovoril. da hi .-i rad oebvlal svoj irroh. ])Lsarni j«' na.stala .splošna zmešnjava. I'obo/ni uradniki so .>e za-'-t-Ii križati, drnjri >0 pa prestrašeni zbežali iz pisarne. < >-stal je .samo upravnik. — Kak>na šala j.- to l — je vprašal jezno. — Prav nič se ne šalim. — jt* oa vedno živ in zdrav, liad bi videl, j kje >em pokopan in kakšen je moj rob. Takoj pogledam v .seznam, pod j katero številko ste pokopan, — j«- odgovoril upravnik, ki jr> res kmalu na.vl i,ne .lakob Kotbard. j Povedal mu je. k.i** je pokopan in j"mrlič*? je odšfl na .svoj t:r'»l>. kj -r j je nekaj ča.sa. ogledoval kraj .svojega vK-ne bolexen. Zaustavite Hušetl kaSelj s Severn's < 'ough Balsa mom. V rabi R0 let. - z.1. hitro.pomirjajo^-o pomoi. fieelte lekarnarju unj.&imo 25 in 50 centov. W. F. SEVERA CO. CedJr R^pidi, Iowa COUCH GLAS NAHODA, 18. FEB. 1925 GAUCHO •ROMAN Za Glas Naroda priredil O. P. Vpliv vremena na zgodovino. ve tr.J (Nadaljevanji pr«>p ■Ijtvo -S( fla.->ile te izjave, da Ce bo znanost tako napredova- francoski revoluciji je hotela la, da .si bo človeški genij podjar- Čina evropskih držav navaliti mil tudi vreme, bo imelo človeštvo Francijo in med njimi je bila v rokah najmočnejše orožje v bor- di Ilolandhka. Njeno brodovjo j.?' bi za obstanek. Že od začetka stalo takrat v pristanišču Zuvder-' .sveta je snoval človek načrte, vča- skega morja, ko je francoska ar-j sih zelo drzne toda vreme jih je mada nekega dne prekoračila je pričel Ruiz o- l>r«'fcrižalo. Zgodovina je pravza- landsko mejo. Vreme se je — 'm ne- Zgodovina je pravza- landsko mejo. Vreme se • (»ugled lakomnosti >e je vrnil v njegove ozke oči. Uau- |Prav veriga povesti o muhah pričakovano izpremenilo pritisnil pomladil prijateljski na njegove zlate našive na rokavu, ,Jn vrtoglavosti vremena. je hud mraz in Zuvder&ko morj mimo priklanjajočili se gostov, s vas bom od vedel v svojo knjižnico, v , — j«* prisiai Ruiz. Spomnilda je moč v mojih rokah! j morja v obljubljeno deželo. Tu tako debel, da je držal vso armado. 11.t svojih lastnih negah, ekseelemia, ter se lie bo- pripoveduje o čudežu, da se je Poveljnih je dal povelje za napad m1 je glasil odgovor ati Eden najstarejših primerov je je začelo zmrzovati. Led je bil istem nadstropju ZIian 12 pradavnih časov, ko so se vedno debelejši. Ko je francoska Vi pa morate vzeti posledice na- j napotili Izraelci preko Rdečega armada dosegla obalo, je bil led že ; morja v obljubljeno deželo. ter. je hitro razširit Da ni bilo vetra, bi bila škoda neznatna. Tako je pa pogorel velik del Londona. To je bila ena največjih katastrof po strahoviti kugi 1. 1660, ki je zahtevala v Londonu nad 100.000 žrtev. Toda strahoviti požar je imel tudi dobre posledice, kajti me.sto so znova zgradili in sicer v večjem obsegu in bolj no, nego je bilo prej. Učenjaki vseh narodov si prizadevajo obvladati vreme.«. Doslej kc jim je posrečilo ^iziimifi samo umetno meglo, ki se zelo dobro obnesla med svetovno vojno. Ta izum so vporabijali na morju, da so krili prodiranje ali umik bojnih i ladij. Umetno meglo so učenjaki i ni ili Cftw lie, se i,» glasil odgovor, izmenpjan napol v namreč morje pred Izraelci raz- in v*a konjenica je> navalila po . . • • .r , ^ 1 J 1 i vi - i i ti- i i , , , .sicer izumili, niso pa izumili sred- P le malo vaš-g.i vina in ker moram kmalu od po- deldo 1,1 da -so liodlh P° suhem, ledu k ladjam, ki so obtičale v le- . , , . . ,. i i t + stva, s katerim bi jo mogli razpr- i / ma hvaležen, če bi mi naklonili čašo vina. |Na Prvi I">?Ird .se zdi to neinogo- d«. Tako je bilo brez boja ujeto v . I:<»ni gnil miinoidočcmu služabniku in -topil v neko.5c» moderna znanost pa priča, da celo holandsko brodovje. h' ' J ta čudež ni bil izključen. V Rde-j Tudi J *H žarele xmIhj. s povratk-om prejšnjega ogorčenja, m v< <"• t<-h žaiečih n«unino«ti in neslanosti! Govorite 11 r<» »v< in Z n t r: •■ni ri, bi zdaj ne bilo krščanstva. Kako lahko vpliva vreme na Ijeni na obrambo, še predno so izid bitke, nam priča primer špan- Angleži pripravili nov napad, n nt užitkom -urinana. — Mis!;ti, da ima človek tako klet, na |skega brodovja. Španski kralj Fi-' Angležih se govori, da nikoli ne Ki. davkoplačevalcev! Vi morate vršiti čudovito .slui.bo za de-jiip II. dolgo pripravljal napad vedo, kdaj so poraženi. Čez pena Anglijo in .sklenil je organizi- letje so prenašali strašno vročino rati nepremagljivo brodovje. Bro- in obdržali svoje pozicije, čim je dovje je štelo 130 večjih in 30 pa pritisnil mraz, se je njihova ročilu. ali pa bom poklical stražo, da se ohladite J manjših ladij, na katerih je bilo 30.000 mož broječa armada umak- 13148 topov in 30.000 mož. Brodov- nila od Dardanel. Toda na Um: njeno, je dvignil Gaucho je je p]ulo proti Angliji, toda na ku jim je pripravilo vreme novo morju ga je presenetil strahovit I presenečenje. 8. januarja ponjči vihar. Trajalo je več mesecev. J so zapustili zadnjo postojanko in In ;az j h »zna m edino pot. po kateri je mogoče ])redno so ladje popravili tako, da drugo jutro je strahovit vihar p )-lahko zaplenil vm- zaklade draguljarjev in blago mo?le pripluti do Rokavskega J rušil na obali vse. kar je dosegel. preliva. Tedaj so poslali Angle- Da je začel divjati nekaj ur prei, /A med špansko brodovje nekaj go- bi se Angleži sploh ne mogli vrkr-rečih ladij, ki so napravile sploš- cati. no zmešnjavo. Špansko brodovje Tudi največji poraz Zeppelinov se je razpršilo in Angleži so ga z je zakrivilo vreme. 19. oktobra uspehom bombardirali. Sledil je 1927 je start al o v Nemčiji 13 Zep-zadnji udarec, nastala je straho- pelinov in se napotilo proti An-vita burja. Spanci so izgubili 72 gliji. Devet jih je priletelo nad ladji in 10.150 mož. Kraljica London, kjer so vrgli več bomb. Elizabta je dala kovati v spomin Naenkrat je pa nastala nad Ant-na ta poraz Spancev denar z na- lantskim oceanom močna depresij i, pisom: "Afflavit Deus et diss i pa- Rahlemu vetru je sledil močan m-ti sunt." — (Dilinil je bog in raz- ver in zračne kolose je odneslo pršeni so.) proti jugu. Izgubili so kontakt s ogama narazen in z levo nogo d vi i do stropa z r bo v I v _ - ■ iik-u svetovno vojno jo m it e sledil ter je oblizal svoji ustnici otl priča kova- jčom morju so namreč kraji, kjer i?rai0 vreme na obeh straneh važ-j. :-«•/.(»•: ku je bil pristen francoski šampanjec. Služab- j pihajo močni, vzhodni vetrovi, ki no vlogo. Najhujši udarec je za-\ ! . _ -e priklonil ter zapustil sobo, na sigmd gospodarja. ,lahko razdele vodo tako, da se da (jaj0 Angležem pred Dardanelami. m tu j ki ve j t e svojo skrivnost, — je pričel Kuiz nestrp j morje prebroditi. Verjetno je, da se bij0 Angležem posrečilo v va.si Balastya pri Szegedmu 45' •ar konikov VMtran ter nasi-njajoč se na steber, s pre- j je pihal tako močan veter tudi one- zasesti Carigrad, bi bila svetovna Kuiz jo vzel le majhen jrožirek, nakar je posta- dne, k0 so se Iraelci napotili v vojna najbrž končana mnogo prej. rj n /o. stojeeo v bližini. j obljubljeno deželo. Ko so prišli v februarju 1915 je skušalo an- , ••• uajprvo, da predlagani zdravrico, kajti ko bom J na drugo stran, se je vrter obrnil gi^Q brodovje prodreti v Darda-k,» I.ova zopet sestala, vam obljubljam dati presenet- J in voda je zalila Egipčane, ki so nej0 jn na£rt ^i se bil posrečil, da (hoteli Iraelce ujeti in odvesti na- se ni vreme nepričakovano izpr-i« .'.,št, kislemu urailniku, dvignil svojo lastno čašo terjaj v suženjstvo. Da ni bilo ta- ^eaiio. Nastal je hud vihar in j krat močnega vzhodnega vetra in _angicSko brodovje se je moralo obraz neznanca in boril se da ni pravočasno izpr.emenil sme- umakniti letna kmetica Szelpal, ki je 4 lit" za srčno kapjo. Žena kratkem popolnoma zdrava. NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik našega lista. Mr. Joe Černe in ga obenem rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. ADVERTISE in GLAS NARODA ra gibanja. — Kje ne' vim glasjom — Mogoč oslom, kjei ■ne v Južr; ! — so j« nagle i.; >obesila do revolverja, a Gaucho ni navidez videl em vas videl žt »prej ? — je vprašal Ruiz s liri- Z ■e v umetniškem miu^eju v Rio ali v kakem drugem t r-e stavi na platno lepe stvari. Več j>oi*tretov je od Ameriki Ikot na pr. Simon Borili varja, velikega oprosti-gla>il b nohte prstov, Gaucho prižgal vžigalico, /.ipalil cigareto ter inhalirai dim. dočim je njegova desna roka počivala na pasu. — Noben go^jw>d v Argentini ne prižge vžigalice na ta način! — je zarjovel Ruiz nenadno. — To je trik navadnih kravarjov, vulgarnih gauchov! Črna glava bamlita je bila jK>t!Mijena izzivalno naprej, a ne-opažena od uradnika, je [K>segla njegova roka pod svilen, šal. — Vsaj en gosjMhl pri/ge vžigaiivo na ta način. To sem jaz, Kuiz! -faz -ni gatulio in kravar. Vulgaren ' 3I"goče. Ker pa sem Caueho, je moja glava [>rav tnko skrajno vre«!na za olo nad i^acko kot ste vi, Kuiz. Mogoče pa moram jaz dokazati, da sem Gaucho vseh Gauchov! Vi .se očividno obotavljate plačati mi nagrado. Pas je zažvižgal krog glave governerja, ki je takoj zaprl očoleg diktatorja. Zlata cigaretna baksa je ležala tam odprta. Vzel je pest cigaret ter jih spravil v svoj žep. Pobral je revolver ter si ogledal krasen ročaj, okrašen z grbom Kuiza. — Lepa igračka za enega mojih dečkov, — je rekel ter utaknil i c vol ver zopet v neki drugi žep. Studii ail je prša uradnika, posuta s svetnjami. Ruiz sam je bil preveč jezen, da bi mogel izpregovoriti kako besedo . . . N a enkrat pa je odtrgal s -suknje deOooracije argen-t nske armade. — Jas mislim, da sem zaslužil to medaljo daues. Mislil bom na vas. kadarkoli jo bom nosil. — je rekel ter si pripel medaljo na svoja lastna prsa. Hitro je posegel b prosto roko v no trati ji žep governerja ter potegnil ven ldstnieo. Leta 1776 je prišlo do vojne svojo pozicijo in zgodaj zjutraj 50 Pozor, rojaki! Is naslova na listu, katerega prejemata, je rasvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vaa opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših ■astopnikov: CALIFORNIA Fantom, A. Hocbevar. Sen Franelseo, Jacob Lamin. COLORADO Denver. J. Schutte. Pnebto, Peter Cnlig, John rr. janeflh, A. Baftlč. SaUda, Loois Coetello. WnlMsborc. M. J. Bank. INDIANA lodtampeBi, Loola Banlcb Germ, ILLINOIS Aurora, J. VerDicD Chlesfo: Joseph Fll"^ Mrs. F. Lan rich. Cicero. J. Fabian. De Poe, Andrew S pillar Joiiet, A. Anzelc, Mary J. Bevfili, BamblctL med Anglijo in Ameriko. Ameri- 8e morali spustiti, da ugotove, kje ški kongres v Filadelfiji je namreč so' Nesr(*a hotela, da so b.Ii prepovedal uvoz blaga iz Anglije baS nad francoskim bojiščem in in vzhodne Indije. Ta vojna je PreJno so mogli rešiti, se je Ntala Anglijo 138 milijonov Ster- fIvi?nila eskadrila francoskih ae-lingov in kralj Georg ITT. je že ™PIan<>v- ki ic napadla Zeppeli- dobegel delni uspeli. Pri Lon"- no- zrakoplovov so Francozi Zaletel, John Kren. Joaeoh Hrorit Islandu .se je spoprijela angleška zbili zbili' vodilnI Zeppelin je pa' vojska z ameriško in Američani so Francozom v roke nepoško- bili poraženi. Angleži so imeli ve- le a katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, Izven kvoto. Jogoslovanska kvota znaša le vs-dno 671 priseljencev letno. Do po lov ice te kvote so opravičeni stalili ameriških državljanov, molje ameriških državljank, ki so so po L Junije 1928. leta poročili ln poljedelci, odroma lene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih n*-drfisvljsnov, ki so bili postavno prlpuščenl v to deželo sa stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa ee nfl sprejema nlkaklh prošenj m rtkanako viae jo. STATE BANK ---' «