Stran 2. ičars »Gostilničarski vestnik« Štev. 10.—12., 24. XII. 1938. »Putnika« in smo prepričani, da bo centrala »Putnika« pokrenila v tej za­ devi potrebne korake. G. zvezni predsednik je v drugem de­ lu konference predlagal, da se naj pre­ vede gostilničarska gospodinjska šola v Ljubljani v resor trgovinskega m inistr­ stva, za moški naraščaj pa naj se usta­ novi slična strokovna šola v Mariboru. Zaprosil je tudi, da naj bodo denarni zavodi v glavni sezoni odprti v nedeljo vsaj dve uri, da se omogoči gostom vnovčenje akreditivnih pisem. Opozoril je nadalje zastopnike ministrstev, da še m ora preprečiti onesnaženje rek iri potokov po industrijskih podjetjih, ker se s tem onemogoča kopanje gostom ih uničuje ribolov. G. minister inž. Kabalin se je v prvi vrsti osvrnil na izvajanja in pripombe zastopnikov dravske banovine ter pouda­ ril, da bo s posebno uredbo uredil vpra­ šanje hišnega dela, nadalje minimalnih cen in da bo ponovno izdal na podrejena oblastva razpise s katerim naj bi se onemogočilo nadaljnje izdajanje nepo­ trebnih posebno najnižjih vrst gostin­ skih obratov. Istotako je opozoril, da je trdno odločen izvesti sanacijo, za kate­ ro so Izvršene vse predpriprave. Zborovalci so bili prepričani, da smo dobili na čelo trgovinskega m inistrstva v osebi g. inž. Kabalina moža, ki bo svečano dano obljubo spremenil v deja­ nje. Zato pozdravljamo tudi ob tej pri­ liki novega g. m inistra, ker upamo, da bomo pri njem našli ono razumevanje, ki je tako nujno potrebno za nadaljni razvoj našega stanu in ki smo ga tako redko našli v tem resoru, da se bodo uspehi te konference pokazali že v n aj­ krajšem času, saj je tudi zadnji čas, da se rešijo vprašanja, ki so za nas življenjskega pomena. Konferenca pa je pokazala, da je v Državni zvezi zbrana ogromna večina hotelirjev, kavarnarjev in restavrator­ jev naše države, ki si hočejo v složnen^ sodelovanju z ostalimi gostinsikimi pod'- jetniki priboriti one pravice, ki so ogromni večini vsem vrstam gostinskih obratov enake. Zanimanje za to konferenco je bilo naravnost ogromno, saj je prispelo od poedinih hotelirjev in restavraterjev ter organizacij silno veliko število brzo­ javnih pozdravov. Zaradi tega nas prav malo moti separatistična akcija Jugo- slov. hotelir, saveza v Zagrebu, katere­ ga vodje sm atrajo, da ni primerno se­ deti v družbi drugih gostinskih podjet­ nikov, ker se najbrže po teh povdarkih sm atrajo za nekaj višjega. Slovensko hotelirstvo kakor rečeno ne rabi poukov iz Zagreba, ker mu ta gospoda tudi ne more dati zaščite. Ideja za sklicanje vsakoletne konference hotelirjev, re­ stavraterjev in sploh turističnega go­ stinstva po glavni sezoni je bila tedaj dobra in je že prvo tako zborovanje po­ kazalo, kako je bilo nujno potrebno. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem čitateljem in prijateljem » Gostilničarskega vestnika« Uredništvo Zvezna uprava želi vsemu članstvu dravske banovine vesele božične praznike in srečno Novo le to ! Naše in svetovno gospo­ darstvo ob koncu I. 1938 Leto 1938. je bilo v svetovnem in našem gospodarstvu kaj razgibano, predvsem so vplivali nanj veliko svetov- nopolitični dogodki, ki so imeli posledice za naše gospodarstvo ne samo v tem, da so izpremenili strukture naše zu­ nanje trgovine, ampak tudi vplivali ne­ posredno na naš denarni trg. A ‘t j , ? Vpliv zunanjepolitičnih dogodkov Ti dogodki so bili predvsem priklju­ ček Avstrije k Nemčiji, kar se je zgo­ dilo m arca 1938 in pa okm jenje Češko­ slovaške v oktobru 1938. S priključkom Avstrije in sudetskonemškega ozemlja je postala Nemčija — že dotlej gospo­ darsko izredno močna — naravnost n aj­ večja gospodarska sila v Evropi, saj razpolaga s trgom okoli 80 milij. pre­ bivalcev in največjo evropsko indu­ strijo, s katero se more po svoji ob­ sežnosti meriti le ameriška. Nemčija je bila že do letos izredno važen naš od­ jemalec in dobavitelj. Ta njena vloga so je stopnjevala s priključkom Avstri­ ^ O R N V ^ k o ^ je in sudetskonemških krajev, tako da gre več kot polovica naše zunanje tr­ govine v Nemčijo ali prihaja iz Nem­ čije. To daje nemški gospodarski in zu­ nanjetrgovinski politiki poseben povda- rek. Vedno bolj smo navezani na nem­ ški trg, ki se nam je odpiral za neka­ tere naše proizvode šele v zadnjih letih (n. pr.: les; pred 10 leti smo le redko­ kdaj čuli za naš izvoz lesa v Nemčijo, danes pa čakamo pri vseh trgovinskih pogajanjih z Nemčijo v prvi vrsti, kako bo z našim izvozom lesa v Nem­ čijo). Nemčija pa je na drugi strani po­ kazala veliko več razum evanja za po­ trebe našega izvoza n. pr. kot Francija, kam or gre Ie malenkosten del naše ta ­ ko velike kmetijske in lesne proizvodnje Češkoslovaška je izgubila za našo zunanjo trgovino oni pomen, kakor ga je imela pred odstopom velikih ozemelj Nemčiji, Poljski in Madžarski. Naša t r ­ govina z njo je sicer še vedno znatna, vendar jo bo treba postaviti na novo podlago, ki bo odgovarjala izpremenje- nim razmeram, k ar se bo zgodilo po no­ vem letu. Ko smo že govorili o izpremenjenem trgovinskopolitičnem odnošaju z Nem­ čijo, moramo vsekakor govoriti tudi o novem gospodarskem razm erju do Ita ­ lije. Italija je v letih krize vedno bolj zmanjševala obseg svoje trgovine z na­ šo državo, dočim je bila prva leta po vojni naš najvažnejši uvoznik in izvoz­ nik. To je trajalo vse do sankcij v jeseni leta 1935. Tedaj je tudi naša dr­ žava izpolnujoč obveznosti, ki ji izvirajo iz pakta Zveze narodov, sklenila sank­ cije proti Italiji. Toda ko se je izka­ zala neuspešnost sankcij (Angleži so imeli druga pota in načine, kako bi lah­ ko pritisnili Italijane k tlom, pa tega niso mogli storiti) so morale biti iste v letu 1936. ukinjene. Kmalu nato se je začel trgovinski prom et med obema državama obnavljati, vendar pa tako počasi, da še od daleč ni dosegel stanja pred sankcijami, kaj šele v dobrih letih pred krizo. Ko pa je nastopil v italijan­ ski in naši zunanji politiki preokret, ki je dovedel do prijateljskega zbližanja med obema državama, so se čutile po­ sledice tega zbližanja tudi na gospodar­ skem polju in promet z Italijo bo ria osnovi letošnjih pogajanj izkazal v letu 1939. veliko večji obseg kot letos, če­ prav je Italija v zadnjih letih veliko napredovala na polju avtarkije, t. j. gospodarstva, ki skuša čimveč produ­ cirati doma, da se zm anjša odvisnost od inozemstva. Ob tej priliki moramo naglasiti tudi pravilnost naše zunanje politike, ki je znala dobiti zvezo med političnim prijateljstvom in med trgo­ vinskimi zvezami te r gre tako novo razmerje med našo državo na eni strani ter Nemčijo in Italijo ria drugi strani roko v roki s povečanjem trgovine naše države s tema dvema državama, ki sta najbolj naravna trg a za naše proizvode. Vloge se vračajo v denarne zavode Veliki zunanjepolitični dogodki mese­ ca septembra in oktobra so imeli tudi odsev v našem gospodarstvu. K ajti ner­ voznost, ki se je polastila kapitalistov ■ q e in malih vlagateljev vseh evropskih d r­ žav letos meseca septembra, ko je k a­ zalo, da pride do resnih konfliktov za­ radi Češkoslovaške in ko so nekatere države že mobilizirale — je prešla tudi k nam in ljudje so začeli dvigati svoje prihranke. Tako vidimo, da so se v teku meseca septem bra vloge v vseh naših denarnih zavodih v državi (bankah in hranilnicah) zmanjšale po prejšnjem stalnem naraščanju za 1.090 milij. din. 2e zadnja dva dni septem bra pa je n a­ stopil preokret. Ko je prišlo do spora­ zuma v Monakovem, se je denar takoj začel vračati v denarne zavode in danes lahko cenimo, da je že več kot polovica tedaj dvignjenih zneskov prišla nazaj v denarne zavode. Zaenkrat nam še niso na razpolago točne statistike, vendar pa je iz dosedaj razpoložljivih številk razvidno, da se vloge v veliki m eri v ra­ čajo nazaj v denarne zavode. Pri Pošt­ ni hranilnici in Državni hipotekam i banki so se vloge septembra zmanjšale za 347 milij. din, v oktobru pa zopet povečale za 84 milij. din, v novembru pa zopet za znaten znesek. Tudi čekovne vloge, ki so se pri Poštni hranilnici zmanjšale od 1.715.46 na 1.535.7 milij. din, torej za 179.75 milij. din, so se že v oktobru povečale za 146.2 na 1.681.9 milij. din in v novembru za 147.9 milij. din in so tako znatno višje kot so bile avgusta (s stanjem 1.829.8 milij. din na koncu novembra 1938). Podobno ka­ že statistika naših hranilnic in 20 n aj­ večjih bank v državi. Na tržišču državnih papirjev, kjer so tečaji septembra močno padli, se je kmalu pokazalo izboljšanje in tečaji so sedaj zopet tako visoko kot so bili pred septembersko krizo. Tudi na bla­ govnem trg u so bile pri nas posledice kratkotrajne. Pričakovati bi bilo večjih posledic na našo valuto, vendar se je dinar dobro držal in pokazal veliko od­ pornost, kar je dokaz, da je dobro fun- diran in da razpolaga Narodna banka z znatnimi sredstvi v njegovo obrambo. Narodna banka je morala zaradi po­ treb denarnih zavodov, ki so sicer imeli znatne vsote gotovine v svojih blagaj­ nah (pri tem naj se m arsikateri kritik spomni, da je mogoče prej kritiziral postopanje denarnih zavodov, zakaj dr­ že tolike vsote gotovine v blagajnah, ne pa da dajejo posojila tolikim prosilcem za kredite — kajti v krizi so bile bolj varne zaloge gotovine, ne pa koliko je imel zavod posojil zunaj, katerih tako hitro ni mogel vterjati, da bi zadovo­ ljil naval vlagateljev) povečati . svoja posojila denarnim zavodom in zaradi tega tudi obtok bankovcev v naši dr­ žavi. To tudi ni osamljen pojav: vse evropske osrednje banke, ki imajo sk r­ beti za valute svoje države in nemote­ no denarno poslovanje, so morale znat­ no povečati svoja posojila in obtok ban­ kovcev, da bi lahko denarni zavodi po­ mirili svoje vlagatelje. Povečanje obtoka bankovcev Ze v mesecu septembru vidimo v izkazih Narodne banke, da so se poso- Vinorodne Haloze O mnogih naših pokrajinah in pre­ delih prelepe naše slovenske domovine se obširno in ponosno piše in govori, toda mogoče še najm anj o vinorodnih Halozah. Večina Slovencev niti imena ne izgovarja pravilno, ker naglasa: Haldze, Haložani. Da bi te šment! Edi­ no pravilno: je: Haložani. Kje pa so te Haloze? Ce si se kdaj vozil po železniški progi s Pragerskega proti Čakovcu — sicer pa lahko pogle­ daš doma na zemljevid, — vidiš na juž­ ni, v smeri vožnje, na desni strani P tu j­ skega polja od Boča pri Poljčanah in Donačke ali Rogaške gore pa tja dol do Zavrča morje gričev, ki prehajajo proti vzhodu polagoma v Varaždinsko ravni­ no. Zahodna meja Haloz je železniška proga Poljčane — Pragersko, proti severu mejijo na Ptujsko p o- 1 j e, proti vzhodu na Varaždinsko ravnino, proti jugu pa je njihov prehod brez prave meje v Hrvatsko Zagorje. Po vsej dolžini merijo 40 km, v širini pa 5 do 10 km. Poedini griči so visoki 300 do 600 m nadmor­ ske višine, na njih pa se sveti na stoti­ ne belih hišic, hramov in zidanic. Griči so dolgi po 3 do 4 km, od teh se spet odcepijo stranske panoge s svojimi ve­ jami, tako da imamo vse polno dolin in dolinic. Severna stran je zarasla z gozdovi. V njih se košatijo zelene buk­ ve, pa tudi visoki bori in vitke smreke, zato pogled na Haloze od severa, od Ptujskega polja, ni nič posebnega. Ves drugačen in nepopisno lep pa je pogled od juga, od hrvatske meje na to morje gričev in strm ih holmov, zasajenih z žlahtno vinsko trto. Odkod pa ime Haloze? O tem sta dve mnenji. Nekateri izvajajo Haloze iz latinske besede »colles« (— griči), češ da je ostalo tako ime od starih Rim­ ljanov, ki so imeli v bližnjem Ptuju (Poetovio) svojo trdno naselbino. Tako so izvajali svoje imenovanje za Haloze tudi Nemci — »Kollos«. Bolj verjetno pa je drugo mnenje, da je ime slovan­ skega izvora. Ce pogledamo v Pleteršni- kov slovar, najdemo tam besedo »halo- za«, ki pomeni grmičevje. In tega je tam še dandanes dovolj. Tem več ga je bilo pa v davni preteklosti, ko Haloze še niso bile zasajene z vinsko trto. Haloze delimo po teku voda,.ki vse te­ čejo proti vzhodu, v tri dele: v Gor­ nje, Srednje in Spodnje Halo­ ze. Gornje Haloze se končajo ob cesti Ptuj — Sv. Trojica — Žetale — K ra­ pina. Vzhodni rob Srednjih Haloz je ce­ sta Bori — Sv. B arbara — Sv. Flori­ jan. Spodnje Haloze pa segajo odtod do prehoda v Varaždinsko ravnino. Gornje Haloze so zahodni del z župnijami: Sv. Trojica, Ptujska ali Crna gora, Majšperk, Stoperce, Žetale in Makole. Tu so politične občine: Nova cerkev, sv. Trojica, Dolena, Ptujska gora, Majšperk, sv. Bolfenk, Stoperce, Kočice, Dobrina, Žetale, Čermožiše, sv. Ana, Jelovec, Dežno in Hrastovec. V tem ozemlju se ceni površina vinogra­ dov okrog 520 ha. Srednje Haloze zavzemajo žup­ nijo sv. Andraž v Leskovcu, del župnije sv. Vid pri Ptuju in del župnije sv. Trojica v Halozah do ceste, ki vodi iz P tuja v Krapino. Tu so občine: Veliki Okič, Skorišnjak, Velika Varnica, Le­ skovec, Dravee, Vareje, Gruškovje,. Sed- lašek in Podlehnik. Ta del ima okoli 660 ha vinogradov. Spodnje Haloze imenujemo vzhodni del, kjer sta župniji Zavrč in sv. Barbara. To so politične občine: Za­ vrč, Turski vrh, Gorenjski vrh, Gradi­ šče, sv. Barbara, sv. EKzabeta, Slatina in Gruškovec. Tukaj je okrog 760 ha Vinogradov. Zemlja v Halozah je po večini lapor- nata. Glinasti in apneni lapor prevla­ dujeta, prvi da prav rodovitno zemljo. Manjši obseg zavzema peško viti lapor, ki je sicer manj rodoviten, a vina na taki zemlji so posebno stanovitna in dobre kakovosti. V spodnjem in zgor­ njem delu Haloz se nahaja tudi apnenec, iz katerega žgo apno. V Zgornjih H a­ lozah pa je že precej plasti peščenca, ki ga s pridom izrablja in obdeluje kam ­ noseška obrt. Zanimivo je, da ima v nekaterih krajih ta kamen izrazit duh po petroleju. V nižjih haloških legah pa prevladuje ilovica, ki jo Haložani šaljivo imenujejo »biks«. Na vodah so Haloze zelo revne kakor navadno sploh vse vinske pokrajine. Imajo 5 do 10 km dolge potoke, ki izvi­ rajo ob hrvatski meji na razvodju med Hrvatsko in Štajersko ter tečejo od juga proti severu v Dravinjo, odnosno v Dravo. Ti potoki imajo sicer precej globoke struge, v času večjih nalivov spomladi in jeseni pa pridrvijo kakor hudourniki s hribov ter docela poplavijo doline. Ko pa nastopi v poletnem času suša, so haloški potoki po več mese­ cev suhi. Podnebje v Halozah je zelo ugodno, zato lepo uspeva vinska trta. Vsak vrh ima svoje ime, ng, vsakem griču' so raz- sajena mična poslopja, bele zidanice, pa tudi večja gospodarska poslopja poleg številnih bornih bivališč viničarjev. Z Štev. 10.—12., 24. XH. 1938. »Gostilničarski vestnik« Stran 3. ji,la ba^ike povečala od 31. avgusta do 30. septembra 1938 od 1.593.0 na 1.947.6 mi lij. din. Poleg tega so tudi naložbe denarnih zavodov na žirovnih računih Narodne banke, s katerimi morejo vsak čas razpolagati, padle od 1.021.24 na 824.1 milij. din. Zaradi tega se je povečal obtok bankovcev od 6.246.2- na 7.404.0 milij. din ali za več kot 1 mili­ jardo dinarjev. Toda že v oktobru je nastopil preokret, ki se je nadaljeval tudi v novembru. Ker so denarni zavodi dobivali nazaj dvignjene vloge, so lah­ ko vračali posojila Narodni banki in v resnici so se posojila Narodne banke v oktobru zmanjšala na 1.895.5, v no­ vembru pa na 1.781.4 milij. din. N a­ dalje so denarni zavodi zaradi dotoka vlog povečali svoja dobroimetja na ži- roviiih računih pri Narodni banki v te ­ ku meseca oktobra na 1.027.7 milij., v teku meseca novembra pa na 1.225.8 milij. din, torej na višje stanje kot so ga imeli pred krizo. Zaradi vrnitve po­ sojil Narodni banki in dotoka vlog de­ narnih zavodov na žirovne račune pri njej je Narodna banka lahko v oktobru zmanjšala obtok svojih bankovcev na 7.012.35, v novembru pa celo na 6.783.1 milij. din. Vse to veliko povečanje obtoka ban­ kovcev ni imelo za posledico zvišanja cen v državi, kajti indeks cen na debe­ lo, kakor ga sestavlja Narodna banka, je znašal v avgustu 76.8, v septembru 78.0, v oktobru pa zopet 76.8% stanja iz leta 1926. Tudi v drugih državah smo opazili podobno, da povečanje obtoka bankovcev in drugi razlogi niso imeli za posledico zvišanja cen, ki se tudi drugod niso dosti izpremenile. Na splošno našo gospodarsko ko­ njunkturo evropska politična kriza ni imela posebnih posledic. Zaposlenost delavstva, ki je najboljši barometer za stanje gospodarstva, je ostala v glav-* nem neizpremenjena, odn. se je gibala v normalnih mejah. To dokazujejo šte­ vilke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Od septembra na oktober se je število zavarovancev zmanjšalo za 1.133, vendar je to običajen sezonski pojav, saj vidimo, da je od septembra na oktober najbolj padla zaposlenost onega delavstva, ki je zaposleno zunaj: pri gradbah nad zemljo, v industriji ka­ menja, zemlje, opeke, ker ja pač stavb­ na sezona v oktobru že pri kraju. Tudi gostinski 'obrati so prenehali s svojo sezijo, zato smo videli, da je tudi šte­ vilo zavarovancev v teh obratih od sep­ tem bra na oktober padlo za 397 na 3.194. Je pa letos število zavarovan­ cev bilo v oktobru še vedno za 2.044 višje kot v oktobru lanskega leta, kar pomeni še napredek v primeri z lan­ skim letom. Ni pa ta napredek tako ve­ lik kot je bil v prejšnjih mesecih. Tudi dotok državnih dohodkov se na­ dalje razvija ugodno: znašal je v zad­ njih 4 mesecih letos in 1937 v milij. d in: 1937 1938 julij avgust september oktober 902 1.100 1.021 1.107 980 1.116 1.076 1.086 Ne kažejo pa več državni dohodki onega naraščanja, ki so ga kazali v prejšnjih mesecih, ker so pač dosegli zelo visoko stopnjo in jih je težko še bolj povečati, ne da bi pritisnil držav­ ni vijak z vso močjo. Splošna slika državnih financ (tudi onih, ki niso izkazane v proračunih) je ugodna. Tako smo zaključili leto 1937 -1938 z znatnim prebitkom do­ hodkov nad izdatki, kar je omogočilo državi, da je razčistila svoje prejšnje račune in postavila svoje gospodarstvo na bolj zdravo podlago kot doslej. D r­ žava je odpisala lahko razne dvomljive postavke v znesku nad pol m ilijarde, dinarjev, kar je pomembna vsota. Javna dela Za cestna dela v Sloveniji je dolo­ čenih 209 milij. dinarjev ali 10.45% skupne vsote za vso državo. Iz teh zne­ skov so se deloma že začele graditi ne­ katere ceste, druge pa se bodo začele graditi spomladi, ko bodo zanje dogo- tovljeni podrobni načrti. Nadalje je bi­ la dne 8. decembra svečano odprta nova železniška proga Sevnica—Tržišče, ki je stala 51 milij. din. Za zgradbo železniš­ ke zveze Slovenije z morjem (proga Črnomelj—Vrbovško) so bile že tri li­ citacije, ki pa jih prometno ministrstvo ni odobrilo, ker hoče graditi progo v lastni režiji, sm atra namreč, da bo tako gradilo cenejše in prihranilo nekaj de­ narja. Svetovno gospodarstvo V svetovnem gospodarstvu so se od spomladi dalje začeli kazati znaki, da je konjunktura v gospodarstvu vedno bolj popuščala. To se je videlo zlasti v severoameriških Zedinjenih državah, kjer je gospodarska delavnost v polet­ j i h mesecih zelo popustila. Kmalu, pa se je pokazalo, da je to popuščanje pre­ hodnega značaja in v jeseni je začelo ameriško gospodarstvo zopet oživljati. Podobno je bilo tudi v drugih velikih industrijskih državah. Najtežji je še vedno položaj v Franciji, katero pre­ tresajo notranjepolitični spori, na dnev­ nem redu so vedno štrajki delavstva, ki zelo škodujejo ugledu države in pa­ ralizirajo vse gospodarsko življenje in se tako veča moč francoskih konkuren­ tov na svetovnih tržiščih. Obe avtori­ tarni državi Nemčija in Italija se ima­ ta tudi boriti z velikimi težkočami, ven­ dar je njih zaposlenost delavstva na splošno dobra in se pri njih zaradi no­ vih razmer konjunkturno nazadovanje ni pokazalo v taki meri kot v državah s popolnoma prostim gospodarstvom. Če Bog da, bo svetovno gospodarstvo premostilo tudi sedanjio krizo in se bo lahko nadaljevalo delo za povečanje blagostanja v redu in miru. ŽELI VSEM SVOJIM CEN J. O D JEM ALCEM IN PR IJA TE LJE M SREČNO IN VESEL O NOVO LETO 7 9 39 Tujsko - prometna bilanca za poletno sezono 1938 Evropski turizem v letu 1938. je stal popolnoma v senci politične napetosti, ki so silno vplivale na evropske tujsko- prometne države. Vojna psihoza in že­ lja po potovanju in odmoru sta dve stvari, ki ne spadata skupaj. Sicer je dosegla češkoslovaška kriza svoj višek šele v drugi polovici septembra, ko je že poletna sezona v glavnem končana, toda na obisk tujcev je vplivala silno priključitev Avstrije. Pod navedenimi razmerami se je obisk inozemskih gostov v Švici zmanj­ šal za 1.5%, dočim so nočnine inozem­ skih gostov padle za 9.2%. Padec noč­ nin gre predvsem na račun izostanka francoskih gostov, ker jim je bila Švi-< ca zaradi razvrednotenja francoskega franka predraga. Dohodki poletne se­ zone 1938. napram 1937. so v Švici padli za 10.2%. Prav strašne posledice pa je imela vojna napetost na turizem v Češkoslo­ vaški, kjer je tujski promet V zadnjih mesecih prav za prav popolnoma pre­ stal. Ze v mesecu juniju 1938. je bilo polovico manj inozemcev kakor pretek­ lo leto,, dočim so svetovnoznana kopa­ lišča, kakor Karlove vary ob nemški meji dosegla komaj 30% obiska iz leta 1937. V Nemčiji stoji turizem več ali manj v znaku notranjega turizma. VSlčd or­ ganizacije »Kraft durch Freude« zazna­ muje notranji turizem lahek poraz, do­ čim je obisk inozemcev silno padel. Nočnine inozemskih gostov so padle^ napram letu 1937. v juniju za 20%, v juliju za 31% in v avgustu za 35%. Prejšnja Avstrija, ki jo vodi nemška statistika pod nazivom Jugovzhodna Nemčija je zaznamovala še hujše izgu- Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim gostom Hočevar Franc gostilna »Pri Figovcu* Ljubljana, Tyrševa c. 13/ telefon 32-60 be. Tako je izgubila v juniju mesecu 36%, v juliju 51% in v avgustu 52% inozemskih nočnin napram letu 1937. Svoječasna avstrijska turistična sredi­ šča so izgubila v poletni sezoni 1938. kar polovico inozemcev. Celo v Italiji je padel obisk. Čeprav ne izdaja Italija v pogledu inozemskih gostov podatkov, se je ugotovilo, da so .inozemska nočišča na italijanski rivieri v prvem polletju 1938. za 23% padla, napram letu 1937. Sicer navajajo ita­ lijanski krogi za to izgubo kot vzrok poslabšanje gospodarske krize, vendar je izostanek angleških gostov zaradi politične napetosti imel velik vpliv. Tudi Madžarska, ki se je posebno zadnja leta v tujskoprometnem oziru močno razmahnila, je trpela pred po­ litičnimi dogodki v Srednji Evropi. Po , (priključitvi Avstrije k Nemčiji so po- tppolnoma izostali sicer običajni avstrij­ ski gosti na Blatnem jezeru. Celo v Bu­ dimpešti se je skrčilo število inozem­ skih gostov že v juliju 1938 na a/a lan­ skoletnega stanja. ‘Ugodnejše so se razvijale razmere ▼ Jugoslaviji in to predvsem zaradi tu ­ rističnega dogovora z Nemčijo. Vsled izostanka češkoslovaških gostov, ki so stalni obiskovalci našega Prim orja, so se slabe posledice srednje evropske kri­ ze pokazale tudi na našem Jadranu. Mnogo je trpela nadalje Belgija, ki se že od nezadovoljujoče sezone leta 1937. kljub raznim ugodnostim, ki jih nudi inozemskim gostom, ne more opo­ moči. Edino Francija se lahko v Evropi pohvali s posebno konjunkturo. Obisk iz inozemstva je celo presegel obisk ino­ zemcev na svetovni razstavi leta 1937. j Tujskoprometni komisar Roland Marcel je ob neki priliki izjavil, da je letošnja poletna tujskoprometna sezona v F ran­ ciji dosegla obseg izvrstne sezone leta 1927-28. K temu uspehu je posebno po­ magalo razvrednotenje franka, ker je s tem Francija postala cenena turistič­ na država. Taka je torej slika letošnje tujsko- prometne bilance v Evropi. Jugoslavija mora biti zadovoljna, da je s previdno zunanjo politiko preprečila pravo kata­ strofo, ki bi sicer brezpogojno sledila tudi na turističnem polju. vrhov gledajo cerkvice in kapelice na- pridno, a po večini ubogo ljudstvo, ki se v potu svojega obraza muči in trudi za bomo skorjico kruha in žlahtno vinsko kapljo. Poletno sonce izliva v strm a haloška pobočja silno vročino. Navadno nastopi meseca julija in avgu­ sta že velika suša in posledice te vro­ čine ne izostanejo. Grozdje lepo uspeva, se razvija in »mekne«, t. j. postaja me­ hko že za Veliki Šmaren, september ga »skuha«, oktober pa »speče«. Kmalu pride veseli čas trgatve. Gospodarji si pripravljajo vinsko posodo, od brega do brega odmeva enakomerno nabijanje vinske posode. Če je v jeseni bolj de­ ževno vreme, začne bolj zrelo grozdje gniti in ga je treba »podbirati«. Glavna trgatev se.začne na Terezijino in traja, kadar so dobre letine, še dalj časa. Ubrano petje se razlega od hriba do hriba, možnarji pokajo, staro in mlado se raduje ob pogledu na sladko grozd­ je, ki je poleg pšenice najbolj žlahten sad zemlje. Ob dobrih vinskih letinah sc že ob trgatvi pojavijo vinski kupci, ki pokušajo sladko grozdje in tehtajo vinski mošt ter barantajo z vinogradni­ ki za vinske cene. Ves trud in delo, vse žrtve in muke pri obdelovanju goric, ki niso majhne, so pozabljene, da gre le vino primemo v denar. Po kakovosti ima haloško vino zelo dober sloves. Ze v bivši Avstriji so ga visoko cenili in ie bilo na tretjem me­ stu. Na prvem mestu je bil Ljutom er­ čan, na drugem Pekrčan in na tretjem Haložan. Na večjih naprednejših pose­ stvih se vino pripravlja po grozdnih vrstah. To so sortirana vina, ki se odli­ kujejo po posebnem, poedinim vrstam lastnem bukeju, po svojem okusu in moči, ter so zelo pripravna za steklenice V Spodnjih Halozah sta glavna vinska kraja, odnosno središči Zavrč in sv. Barbara. Oba k raja imata poštna urada z brzojavno in telefonsko zvezo. V obeh krajih so tudi dobre go­ stilne s prenočišči za tujce. Drugih večjih krajev tu ni. Po dolinah in do­ linicah so razsajena m anjša sela, po vrheh pa male zidane in lesene kočice in viničarije s hrami in kletmi. Vmes so v večjih in manjših presledkih go­ sposke hiše. Na razglednih krajih so majhne cerkvice, podružnice završke in barbarske župnije, tako n. pr. Š t. J a n ž sv . Mohor v Turskem, Sv. Ana v Velikem vrhu, sv. Florijan n a M e j a h in s v . Elizabeta. Zna­ menita sta gradova Zavrč in Bori, zlasti zadnji, znan po svoji prekrasni legi. Tu je bilo gradišče že za časa Rimljanov in grad je imel v poznejših stoletjih zelo važno vlogo. Bil je nekdaj lastnina zgodovinsko znanih grofov Tattenbachov. Grad stoji tik ob Dravi na precej visoki, strm i pečini. Da­ nes je last delniške dražbe v Maribora. Nad Borlom je podružnica s v. A n e, od­ koder je prekrasen razgled na vse P tu j­ sko polje, ki ga zaradi njegove rodo­ vitnosti imenujejo »slovensko Umbrijo«, na Slovenske gorice, Pohorje, pa celo na Solčavske planine in hrvatsko Zagorje. V Srednjih Halozah so sicer nekoliko lažja in bolj rezka vina, a ravno tako pitna in zlasti primerna za poletni čas, mešana s slatino. V večjih vinogradih se tudi ta vina sortirajo in se bližajo po svoji kakovosti onim v Spodnjih Halozah. Večji kraj tukaj je Leskovec, s pošto pod imenom s v. Andraž v Halozah. K raj leži ob cesti Ptuj — Trakoščan. Blizu Leskov­ ca stojita na 504 m visokem hribu ob hrvatski meji dve cerkvici: sv . A v ­ guštin in sv. Magdalena. Tudi odtod je prekrasen razgled po vseh H a ­ lozah in po Ptujskem polju. Nikomur ni žal, kdor se vzpne na ta vrh. Divni užitek razgleda mu obilno poplača mali trud. V Srednjih Halozah so najbolj znamenite gorice in kleti. Štajerske hranilnice v Podlehniku. Posestvo leži ob cesti Ptuj — Krapina. V teh kleteh sortirana vina kažejo vemo sliko, kaj premorejo, odnosno kaj se lahko doseže po kakovosti vina v Halo­ zah. Vzorno napravljeni in oskrbovani nasadi ter umno urejene stiskalnice in kleti z vsemi kletarskimi pripomočki, kakor tudi ostalo gospodarstvo nudijo mnogo poučnega vsakomur, kdor se za to zanima. Nedaleč od Podlehnika je Nova cer­ kev. Odtod je izhodišče za Srednje in Gornje Haloze. Tukaj so sicer manj močna, toda po okusu izborna vina. Bolj znani kraji tukaj so: Ptujska ali Črna gora, Žetale in Mako- 1 e. Vsak kraj ima pošto. Omeniti je še vasi Majšperk, N&raplje in Stoperce. Trg Ptujska gora je zna­ na, mnogo obiskovana božja pot z le­ pim razgledom po Ptujskem polju od Maribora pa tja dol do Medjimurja, na južni rob Slovenskih goric, na Pohorje in Haloze. Tukaj so Turki večkrat gro­ zovito gospodarili. Leta 1493. so Turki ponovno napadli Ptujsko goro baš na sejmski dan ter mnogo ljudi polovili in odpeljali v sužnost. Legenda pripove­ duje, da so se nekoč Turki bližali P tu j­ ski gori, Mati božja pa je zagrnila cer­ kev in ves kraj s čm o meglo in Turki so odšli. Odtod da je tudi ime Črna gora. V resnici se ne drži cerkve omet, »Gostilničarski v e s t n i k « ___________ štev. 10.-— 12., 24. XII. 1938. Stc&u 4. Letošnja tujsko-prometna sezona (R eferat dr. Jure Koceta na seji go­ stinskega odseka Zbornice za TOI dne 15. novembra 1938. Tujskoprometna statistika za vso dr­ žavo in sicer v dobi od 1. januarja do 1. septembra 1938 nam kaže, da je zna­ šalo število turistov v navedeni dobi 693.501 s 4,234.035 nočninami, napram 665.901 turistu s 4,156.781 nočninami v istem razdobju lanskega leta. Torej smo imeli letos v označeni dobi 27.600 go­ stov več kot preteklo leto; nočnin je bilo pa za 77.254 enot več kot lani. Do­ mačih turistov je bilo letos 476.898 z 2,964.243 nočninami, napram 459.834 turistom z 2,893.460 nočninami v lan­ skem letu. Inozemskih turistov pa je bilo letos 216.603 z 1,269.792 nočnina­ mi, napram 206.067 turistom z 1,263.321 nočninami v lanskem letu. Gornja statistika nam torej aa vso državo dokazuje, da je letošnja tujsko­ prometna sezona bila uspešna kljub slabemu vremenu in kljub napeti zuna­ njepolitični situaciji, ker ima zabeležiti porast gostov, tako inozemskih in do­ mačih, kakor tudi porast nočnin, če­ ravno ta porast ni ravno znaten. V Sloveniji pa nam razpoložljiva statistika za isto dobo nudi sledečo sliko: Bled, ki je nekak barometer za pre­ sojo tujskega prom eta v Sloveniji sploh, je imel 20.616 gostov s 160.737 nočni­ nami, napram 15.555 gostom s 118.043 nočninami v preteklem letu. Bohinj je imel 5.084 gostov z 38.893 nočninami, napram 1.451 gostom z 10.825 nočninami v lanskem letu. Dobrna zabeležuje letos 3.396 gostov z 52.946 nočninami, napram 3.169 go­ stom z 51.196 nočninami v lanskem letu K ranjska gora pa pokazuje 4.547 go­ stov s 56.113 nočninami, medtem ko je lani imela 4.349 gostov s 54.678 noč­ ninami. Radovljica je imela letos 1.452 go­ stov z 19.413 nočninami, lani pa je ime­ la 903 goste z 11.402 nočninami. Rimske toplice so imele 637 gostov s 7.288 nočninami, lani pa 294 gostov z 2.784 nočninami. Rogaška Slatina je imela 6.551 go­ stov z 78.089 nočninami, lani pa 5.926 gostov z 79.309 nočninami. Laško zabeležuje 2.356 gostov s 26.152 nočninami, napram 2.220 go­ stom in 24.399 nočninam v lanskem letu. Ze na podlagi te statistike razvidimo, da je v letošnji sezoni število turistov v Sloveniji sorazmerno večje kakor pa v ostalih delih države, odnosno z dru­ gimi besedami, prirastek tujskega pro­ m eta v vsej državi napram lanskemu letu p’ de prvenstveno na račun in v dobro letoviščem in zdraviliščem v Slo­ veniji. Zanimivo je, da je število tu ri­ stov iz Nemčije, Madžarske in Italije letos znatno poraslo, tako v vsej drža­ vi, kakor tudi v Sloveniji, medtem ko je nazadovalo število turistov iz Anglije, ker je starodavna gotska stavba in je zato očrnela. Zanimivo je, da so poedi- ni Turki ostali v teh krajih, k ar doka­ zujejo imena okrog Ptujske gore, ki so se ohranila do današnjih dni, kakor Mustafa, Hasanmali, Turk, Karo, Sa­ gadin itd. Lepi vrhovi v Gornjih Halo­ zah s o : s v. D u h na Rodnem vrhu, s v. Bolfenk nad Narapljam i in sv . A n a nad Stoprcami. Tako imajo Spod­ nje in Zgornje Haloze svojo sv. Ano. Narodna pesem poje: »Haloze so gore, sv. Ana je jfcrez nje, vse sladko vinee rode«. Iz Stoperc vodi pot na 883 m visoko Donačko ali Rogaško goro. Po­ leg že poprej imenovanega razgleda vi­ diš odtod v čistem ozračju tudi ogrske ravnine in Blatno jezero, pa preko Po­ savja Dolenjsko do Gorjancev, ob zelo jasnih dneh se ti pokaže celo z večnim snegom in ledom pokriti VelikiKlek (Grossglockner). Haložani so veseli, šaljivi in nadar­ jeni ljudje. Kakor drugod v vinskih krajih, so tudi oni zelo gostoljubni. Haložan je kaj ponosen na svojo kap­ ljico. Ce zapazi v bližini svoje kleti tu j­ ca ali izletnika, ga prijazno ogovori in mu ponudi svoj pridelek. Gost ga mora Belgije, Češkoslovaške, Danske, F ran ­ cije in Poljske, k ar zopet velja tako za vso državo, kakor tudi za Slovenijo. Toda medtem, ko je za vso državo šte­ vilo turistov iz Nemčije napredovalo skoro za 100%, t. j. od 52.607 v lan­ skem letu na 100.129 letos, je porast Nemcev na Bledu v isti dobi porastel preko 100% in ako upoštevamo še po- sezijo, pa celo za celih 131.36%. Mad­ žarov je prišlo na Bled za 818 oseb ali 107.73% več kakor lani. Turistov iz Ita ­ lije, ki beležijo neznaten porast za vso državo, je bilo na Bledu za 255 oseb odnosno za 66.50% več kakor preteklo leto. Ce nam statistika dalje kaže, da je število domačih gostov letos na Bledu napredovalo za 16.05% napram lanske­ mu letu, potem vidimo, da gre porast turistov zlasti na račun inozemskih tu ­ ristov, kar velja zlasti za Bled, ki ga je poBetilo 15.118 inozemskih gostov in 5.498 domačih. To dokazuje, da si je Bled pridobil v inozemstvu sta*bilno re­ putacijo in predstavlja par excellence mednarodno letovišče. Približno isto razmerje nam kažejo ostali gori nave­ deni kraji v dravski banovini, samo s to razliko, da na primer v Bohinju, Kranjski gori, Dobrni, Radovljici, ka­ kor tudi v drugih gori naštetih krajih zdaleka prevladujejo domači gosti na­ pram inozemskim. Vendar pa število inozemskih gostov znatno napreduje tu ­ di v Bohinju, Kranjski gori, v Rogaški Slatini in deloma tudi v Radovljici. Glede posameznih držav z ozirom na tujskoprometno sezono je pripomniti sledeče: 1. Nemčija Ugodne komunikacijske zveze so znatno vplivale na ogromen porast tu ­ ristov iz Nemčije. Tudi priključitev Av­ strije k Nemčiji je, skoro proti priča­ kovanju imela prednost za naša le­ tovišča. Obširno izvedena propaganda naših zdravilišč in letovišč, zlasti Bleda, v Nemčiji je tudi napravila svoje. Toda pri tem moramo ugotoviti, da je ta ve­ lik porast gostov iz Nemčije sicer raz­ veseljiv pojav, toda pojav, ki ni stabi­ len, kajti pri dirigiranem gospodarstvu in tudi dirigiranem tujskem prometu je vsaj dana možnost, da naenkrat doživi­ mo lahko velik izpad v tujskoprometni statistiki inozemskih turistov. 2. Italija. Porast gostov iz Italije, kakor smo že iz statistike za Bled razvideli, je znaten in razveseljiv, zlasti, ker nam upravičeno daje upanje, da nam bo Ita ­ lija nudila dobro zaledje za našo zim­ sko tujskoprometno sezono. Za zimsko sezono pride za Italijo v prvi vrsti v poštev bohinjski in blejski kot s Po­ kljuko, kakor tudi K ranjska gora. Dve tujskoprom etni konferenci med našimi predstavniki tujskoprom etnih organiza­ cij in italijanskim i sta mnogo pripo­ mogli k zanimanju za poset naših kra­ jev. Kakor pri Nemčiji, tako je pa seve­ da tudi pri Italiji pripisovati porast go­ stov predvsem v dejstvu, da so politič­ ni odnošaji med našo državo na eni in I i i pokusiti, seveda pohvala dobre kapljice ne sme izostati. Ljudstvo pa je večino­ ma siromašno, zlasti sedaj, ko vino za vinogradnika nima prave cene te r ima komaj vrnjene pridelovalne stroške. Kljub vsemu pom anjkanju in trpljenju Haložani ljubijo svojo rodno grudo in vztrajajo na njej. Haloze štejejo okroglo 25.000 prebi- valvcev. Za izobrazbo šolske mladine skrbi 12 osnovnih šol, tako da pride na okroglo 2.000 prebivalcev ena šola. Šolska poslopja so večinoma iz novejše dobe. Za izobrazbo odraslega naroda pa je mnogo kulturnih in gospodarskih društev, ki z raznimi prireditvami, po­ učnimi gledališkimi igrami itd. bistrijo um in blažijo srce za vse dobro, lepo in plemenito. R. D. ANTON ČERNE graveur Ljubljana, t e l . 3 8 - 6 1 izdeluje: štampiljke* etikete, tisk z jekloreza, vse gravure i. t. d. i. t. d. ČLANI! Izvažajte svoje glasilo v lokalih. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo Žičkar Terezija gostilna Ljubljana, Prešernova ul. 9 NA-NA Rosenwirth Karl in Angela Ljubljana, Tyrševa c. Tonejc Anton in Terezija kavam a »Evropa« Ljubljana, Tyrševa c. Izlakar A. restavracija »Pri Šestici« Ljubljana, Tyrševa c. 8, tel. 36-69 želi vsem svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto ! Teodor Kom Ljubljana, Poljanska c. 8 (prej Henrik Kom) Ustanov. 1862 Krovec, stavbni,'galanterijski in okrasni klepar - instalacija vodovoda in cen­ tralne kurjave — Naprave strelovo­ dov — Kopališke in klosetne naprave Čeček Roza gostilna Slov. Bistrica Nemčijo in Italijo na drugi strani pri­ jateljsko urejeni. 3. Madžarska. Glede Madžarske je omeniti, da ima­ mo zabeležiti znaten porast, ker se je izvesten del madžarske publike raje za­ tekel k nam, kakor pa v italijanska ali pa v nemška letovišča. 4. Češkoslovaška. Iz razumljivih razlogov je število če­ ških gostov znatno padlo, medtem ko so nam bili oni poprej naši najsigurnejši in najtrajnejši gostje. Upati je, da bo drugo leto poset čeških turistov k nam znatno večji z ozirom na to, da bodo Cehi gotovo prvenstveno obiskovali na­ ša letovišča in ne letovišča in zdravi­ lišča v bivših Sudetskih pokrajinah. V tej zvezi je omeniti, da je naša zbornica že sklicala anketo, ki je raz­ pravljala z ozirom na izpremenjene pri­ like o vzpostavi mednarodne železniške zveze s Češkoslovaško in Poljsko preko Madžarske, da se tako že v naprej omo­ gočijo dobre zveze z našo državo. 1 Devizni prom et je bil letošnjo sezono v glavnem odlično urejen in je mnogo pripomogel k tako velikemu porastu go­ stov iz inozemstva. Za nemške turiste je bil povečan kontingent od RM 400.000.— mesečno leta 1937 na RM 1.400.000.— mesečno v tekočem letu. Ta kontingent se mesečno v enaki višini drži še nadalje, kakor tudi višina kvo­ te na osebo, t. j. 400 RM. Ti kontin­ genti so bili redno izčrpani. S sosedni­ mi državami so dobro funkcionirali na­ ši turistični plačilni sporazumi, zlasti z Madžarsko, Rum unijo, Bolgarijo, pa tudi s Češkoslovaško in Italijo. Turisti iz zapadno evropskih držav: Anglije, Francije, Belgije in Švice so si lahko preskrbeli turistične dinarje v smislu cirkularja Narodne banke z dne 3. apri­ la 1937 in s »Putnikovimi« turističnimi čeki. To velja tudi za goste iz Nordij­ skih držav: Švedske, Norveške in Dan­ ske. Težave v deviznem prometu so bi­ le samo za turiste iz Grčije, Turčije in deloma tudi iz Poljske, toda z ozirom na tamošnje devizne predpise, medtem ko so naši turisti, ki so šli v te države, bili normalno dotirani s plačilnimi sred­ stvi. Letošnje odredbe o znižanju cen go- | riva, bencina in nafte, so silno vpliva­ le na razvoj tako inozemskega, kakor tudi tuzemskega avtomobilskega pro­ meta. Ogromno se je dvignil promet inozemskih izletniških avtobusov, toda ta razvoj nas je prehitel. Naše ceste, ki niso dorasle tekameu prometu, so se popravljale sredi glavne sezone, kar je inozemskim avtomobilistom povzročilo veliko truda in neprijetnosti. Poleg tega so markacije na križiščih cest nezadost­ ne. Inozemski turisti poudarjajo, da je treba postaviti večje in točnejše orien­ tacijske table. S popravili cest pa je treba pričeti zgodaj spomladi odnosno v jeseni, tako da so ceste od junija do septembra urejene in prepuščene pro­ metu brez ovir. Kako važen faktor je avtomobilski promet v tujskem prome­ tu, nam prikazuje baš letošnja sezona. Dočim smo prejšnja leta zabeležili k a­ kih 400 do 500 gostov, ki so v skupi­ nah posečali n. pr. Bled, se je letos ugo­ tovilo, da znaša število skupinskih iz­ letnikov, ki so posetili v avtobusih Bled, za 2—3 in več dni, nad 4.000 oseb. Cene v gostinskih obratih na področ­ ju zbornice so bile iste kakor lansko leto, kljub temu, da so se življenjske potrebščine podražile. Od strani gostov turistov ni bilo na področju zbornice niti ene same pritožbe, kar je brez dvo­ ma razveseljivo dejstvo. Kar se tiče nedostatkov našega tu j­ skega prometa v splošnem, so ti že do­ volj znani, saj iih je izčrpno podal v svojem referatu pred letom dni na lan­ skoletni proračunski plenarni seji v svojem referatu predsednik gostinskega odseka g. Majcen Ciril, kateri referat je še danes aktualen in je tvoril, kakor smo informirani, dragoceno gradivo mnogim tujskim prometnim konferen­ cam in razpravam. Ti nedostatki pa se ne bodo dali odstraniti, dokler država, pa tudi do gotove meje banovina, ne bosta pokazali več stvarnega razume­ vanja za tujski promet in ga vsaj so­ razmerno drugim državam zadovolji­ vo dotirali, Ne koristi nam poudarjanje teh potreb in nedostatkov na vseh naših sejah, kongresih in sestankih, katerih uspehi so sorazmerno majhni, dokler se ne dobe sredstva, da bi se mogli veli- kopotezneje izvršiti predlogi in sugesti­ j e tujskoprom etnih strokovnjakov in organizacij, kakor to vidimo v drugih državah. Predvsem je treba poudariti, da se predlogi za pospeševanje tujske­ ga prometa v drugih državah hitro re­ alizirajo, medtem ko se pri nas taki predlogi, če se že realizirajo, realizirajo samo počasi in mukoma. Tempo dela je pri nas brez dvoma prepočasen. V zvezi z omenjenim referatom pred­ sednika gostinskega odseka g. Majcna Cirila je treba omeniti napredek v tem. da se ustvarjajo predpogoji za našo zimsko tujskoprometno sezono v K ranj­ ski gori, kjer se je ob znatni podpori m inistrstva trgovine in pa banovine, za kar se je aktivno zavzemala tudi naša zbornica, začelo ustvarjati smučarsko torišče in so se v ta namen izkrčili znatni gozdni kompleksi. Tudi Bled je dobil s tem, da je občina kupila prim er­ no površino sveta, odlično šetališče, ki ga je Bledu dosedaj vedno primanjko­ valo. Treba pa je resnici na ljubo ugo­ toviti, da naši kraji na jugu, zlasti ▼ Bosni, pa tudi v južni Srbiji v tujsko- prometnem oziru sorazmerno hitreje napredujejo kot naši in se nam lahko dogodi, da nas bodo kmalu prehiteli Zaradi tega bo m orala naša banovina, ▼ kolikor ne dobi polnega razumevanja » strani centrale, sam a poseči vmes, da «e