Za poduk \n kratek čas. V Sarajevu. VII. Ako tudi iz Avstrije in drugod došle katoluane vštejemo, brojijo oarajevski katoličani sedaj okolo 5000 dua. Kako aein že omenil, imajo za farno cerkvo lo neko aila ubožno stavbo iz neožganih opek in lesa, in z deščicami pokrito. liazven tega še imajo tako imenovane b«le sestre: milosrdnice in črne sestre: ali ,,hčeri Božje ljubavi" in presvetli g. nadškof kapele, v kterih se sv. meša oprarlja. Farna cerkva, je brez orgel in ima lo 2 mala zvona, ki rabita verne k službi Božji. Ta cerkvica je sv. Antonu posvečena in ima 3 oltarje sv. Antona, Marije Lurdeške in sv, Križa. Kar jej manjka lepote, to dostavlja lepo iu spodbudljivo obnašanje Sarajevskih katolikor pri Božji službi. Posebno ob nedeljah in. prazuikih so vsi stanovi zastopani. NaJTišji uradniki in ofieirji katoliške vere pridfjo s »Tojimi ženami in otroci k 8lužbi božji in se kaj lepo, celo drugafje, ko — nekjo drugod — obnašajo, Omenim kot nekaj res izranrednega, da glavar enega najimeuitnejih uradov vsaki dan pri 1 — 3 sv. mešab. ostaja in ako, kar se večkrat pripeti, ministrantov zmanjka, še sam službo angelov ^opravlja in to z izvanredno pobožnostjo. Cudno je gledati s sablo opasauega visokepa gospoda pri sv. meši streči, pa tem hvalevredneje je to, ker njegovo lepo obnašanje tudi druge k pobožnosti spodbuja. Zanimivo je pa glrdati katoliške Bošnjake. Moži in žene klečijo ali cepijo na tleb, ve6inoma po turski šegi izzuti, le v uogovicab, in z razpetirai rokami, v kterib ,,krunico" ali rožni venec držijo in molijo z vidljivo pobožnostjo. Kolikokrat dnhovnik poljubi oltar, polju bijo oni tla, pri povzdigovanji pa povzdignejo vsi roke proti nebu ter raolijo sy. Rešnje telo; ko pa se potem dukovnik prikloni, se s celom tal dotikajo v izraz češčenja presvetega Rešujega telesa. Ta prizor more vsakepa tudi mlaonega katoliSana presunoti in kaže in očita nam kako bosanski katoličani sicer neoblizani po ,,naai kulturi" ali omiki Iiogu dajejo, kar je Božjega. Kaki pa smo večidcl mi v tem obziru? Lnpo in pogosto se tudi spovedujejo ter po 3, 4 iu več ur daleč o svetkili in to tudi v slabem vreinenu pridejo k sv. zakramentom. Dubovno pastirstvo katoliško je bilo do 1. 1879 izročeno č. oo. fraučišianom, ki so v hudih stiskah in preganjanjih zvesto in neustrašljivo opravljali pastirsko službo in do najnovejili časov pogosto še zraagajoči cerkvi dajali častnih in svetih udov mui''enikov. Ited oo. frančiškanov je v Bosui sila star; kmalo potem, ko je sv. Frančišk ta red ustanovil vže najdemo frančiškane v Bosni in Hercegovini. Za časa Bosauskih kraljev so je zaščitovali bosauski kralji posebno kralj ,,Tvrdko" ali Firmin, pozuoj pa — turški sultan ali car Mahmud II. Ta jim je dal privilegij, ki še ga zdaj hranijo v samostanu Sutjeski v srebrnem okviru, a kterim jim zagotavlja, da smejo zeniljišča pridobivati, kar je bilo vsem drugim kristjanom. zabranje^iio, da smejo daljo cerkve iu samostane staviti in da so — dače prosti. Sultanovi namestniki so sicer kolikor mogoče tem privilegijam zapreke delali. popolaoma ob mo6 pa jih niso nikoli djali in djati mogli. Bosanski in Hercegovski Franjevci, kakor se imenujejo, so skoraj brez izjeme le deželani teh dvch dežel Od naših duhovnikov poprek in. frančiškanov posebej se precej razločujejo zunajno. Vsi namreč nosijo pod nosom ČATste brke ter so vetinoma kakor ostali Bošrjaki oblečeni. V samostanih in pri sv. opra¦vilih uosijo babit. Se orožje so preje nosili. Pa bosanski narod je to izvrstne može zmiraj 6islal in čaitil in še zdaj v Bosno došli svetovni duhovniki pri različuih prilikali uutijo, da so Bošujakom ,,fratari" ali ,,ujaki" (—ujec — atric) ljubši, kakor tujci. Bosanski Franjevci so sinovi iz naroda pozuajoči temeljito naroda jezik, potrebe iu slabosti pa tndi njegove čed nosti. (Dalje prib.) Smešnica 49. ,,Ne veruje, da bi ,,celjski lisjak" mej kmeti imel toliko plažujočih naroč- nikov, kakor dr. Glantachnigg zdravih zob v čeljuatih Jurij s pušo v Trstu."