Tečaj XXX. List ljudstvu v poduk in zabavo. Iibaja vsak četrtek in veha t poštnino v red in v vu-i. ■ : u « posiijaviim ir dom za celo leto U grld. 50 kr.. za pol leta 1 gld. 30 I r.. za četrt leta 65 kr. — Naročnina ss pošilja apravulstvu v tis-.ar m sv. » :r. • porotne one» hštv. 5. — Deležniki tiskovnega cruštva dobivajo 'isl ' "■"> ' :in'1 t-rročnirr ugerski iibciaici pri \olit\ali. Lani smo poročali, na kak način je v Čakovcu zmagal pri državnozborski volitvi ogerski naučni minister Vlašič. Kdor ima le nekoliko poštenja v sebi, moral se je tedaj za glavo prijeti, rekoč: »Ali je kaj tacega res mogoče v omikani Evropi?« Dragi bralec! Na Ogerskem, kjer vladajo židovski liberalci, je še kaj hujšega mogoče, kakor se je to pokazalo pri državno-zborski volitvi v Stomfi blizu moravske meje. Naj povzamemo iz ugovora, katerega so vložili krščanski vo-lilci zoper to volitev, le najglavnejše pritožbe. Od 1930 došlih volilcev so jih je 450 zavrnilo od predsednika volilne komisije. Na ta način je liberalni državni tajnik Latkoci ujel večino 840 glasov proti kandidatu krščanske ljudske stranke, ki je dobil 651 glasov. Pri- sprejemanju volilcev se ni-•postopalo po postavi, ter se niso vprašali krajni predstojniki, je-li volilec pravi ali ne. Krščanske volilce so izpraševali, kako se pišejo. Ni bilo zadosti, da jim je povedal ime, moral je tudi slovkati svoje ime, da so videli, če se piše tako, kakor je njegovo ime pisano v zapisniku volilcev. Od ljudij, ki pisati ne znajo, so zahtevali, naj napišejo svoje ime. Seveda liberalnih vladnih volilcev ni nihče nič izpraše-val. Tako so za liberalca Latkocija glasovali mrliči, celó eden samomorilec. Naravnost strašne so pa grozovitosti, s katerimi so se mučili ubogi krščanski volilci. Že to je značilno, da je volitev trajala 37 ur. Ako pa še pomislimo, da je med tem časom 1300 krščanskih volilcev moralo bivati pod milim nebom, v dežju in snegu, na premočenih tleh, od 8. ure zjutraj dne 5. decembra do šeste ure zvečer dne 6. decembra, 1200 stopinj od volišča, moramo zares občudovati te zlata vredne može. Niti misliti si ne moremo, v kakem stanju so ti krščanski volilci prišli pred volilno komisijo, a ondi so morali gledati, kako brezvestni liberalni predsednik njihovo volilno pravico tako rekoč z nogami tepla. Krščanski volilci si niso smeli iti po živež, ki so ga imeli na svojih vozovih; kajti obkolile so jih tri vrste vojakov. Ko so se Stomfčani usmilili teh lačnih, žejnih ter premra-zenih mož in jim prinesli vode, so posode z vodo žandarji takoj prevrgli, da so prosti volilci bili na slabšem, kakor domače živali. Noč je seveda bila dovolj grozna. Ko so si krščanski volilci napravili ogenj, da bi se sami greli in ubogi vojaki, ki so jih stražili; prišli so spet žandarji, ter goreča drva razmetali. Četudi je krščanski volilec bil že volil, vendar ni smel domov, ampak se je moral vrniti k tovarišem in ondi na vse druge čakati. Ni čudo, da je od teh vojakov 70 nevarno zbolelo, nad 100 krščanskih volilcev pa je obolelo za le-garjem in drugimi boleznimi. Morda misliš, spoštovani bralec, da bode ta volilna komisija kaznovana in ta )'o»ameziil Uriti dobo se v tiskarni in pn g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr ltokoplnl so ne vračajo, neplačani listi se ne (prejemajo. Zn oznanila ne plačuje od navadna vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat lit kr., trikrat IS kr. tulil«, % Motiš oc,! VcC;:: • ^¿crsken: državnem zboru imajo liberalci in ti svojim privržencem niti lasa ne bodo zakrivili. Taki so ogerski, pa tudi naši židovski liberalci. Gorje in joj nam v Avstriji, ako kdaj zopet židovski liberalci pridejo na krmilo. Bog nas obvaruj te nesreče ! v O razmerah v Ormožu. Na Silvestrov večer je bilo v čitalnici ormoški vse navdušeno, sosebno pa smo z veseljem pozdravili trgoviške gasilce. Ko je ura udarila dvanajst, vzel je predsednik slovo od starega leta ter pozdravil novo. Tudi mi ga pozdravljamo, ker gledamo z boljšo nado v bodočnost, tembolj, ker ;]e v starem letu marsikateri napor ostal brez uspeha, marsikatera brezbrižnost se kaznovala, narodna popustljivost nam vsekala novih ran, in ker imamo obžalovati zgubo narodno delajočih močij. V prvej vrsti se je politično lokalno življenje ormoških Slovencev sukalo okoli nemške šole in pa občinskih volitev. Med tem, ko se branijo vsi življi zoper ustanovljenje nemške šole, storilo se ni v obziru občinskih volitev čisto nič; da. slovenska stranka se istih niti ni udeležila, četudi bi morala ona pri najmanjšem delovanju imeti naravno večino. Nepodučeni bi se gotovo vprašal, na kak način se nemščina vzdržuje v Ormožu, kjer vendar stanuje slovensko ljudstvo? Premotrujmo nekoliko razmere. Mestni zastop je v rokah ljudij, kateri so se s časom tukaj naselili, ali kojih predniki so priromali iskat gostoljubnosti, katero so pri predobri naravi ljudstva tudi našli. S polnimi »žaklji« denarja hočejo gospodovati, hočejo širiti isto nemštvo, brez katerega po njiliovem mnenju človek ni človek. Te razmere so narasle do neznosnosti. Za njihovo označenje zadostuje, če povemo, da se je gostilničar in znani kričač B. izrazil pred kratkim proti nekemu Slovencu, kateri je po naključbi zablodi! tja: »Ich brauche keine Windischen, — Ne potrebujem Slovencev.« Ta človek, ki si je le s slovenskim denarjem spravil premoženje, na tak način napada Slovence, ali ni to žalostno in značilno za tukajšnje razmere? In vendar še zahajajo v to , gostilnico slovenski kmetje. Zvedeli smo tudi, da je „bilo na Silvestrov večer, ko-jega je tudi čitalnica' slovesno obhajala, mnogo Slovencev pri zabavnem večeru «Mtinnergesangsverein-a«, posebno pa, da so se iz narodne pušinske občine našli neka-i teri, ki so šli tja tlačanit. .Tem ljudem bi zaklicali izrek tega gostilničarja: »Jaz ne potrebujem Slovencev«. Kakor povsod, nazaduje* tudi pri nas gospodarstvo in temu je največ kriv, tuji upliv. Prijatelje in zaveznike 20 SLO> NSKi najdemo sat 10 med somišljeniki, dobre svete daj.-: > nam lahko sir Načelo i svojim« i. h- tedaj uuveliati m c .inti povsoo, sosed naj o teai poduči soseda, potem se začne blagostanje, mir in zadovoljnost med vsemi slojevi. Mi imamo, hvala Rogu, tukaj ljudi, kateri se ne sramujejo svojega roda, kateri so že marsikaj žrtvovali za slovenski narod ter trpeli presajanja: imenujemo !tikaj gg. Gomzi i in kina. /. za loščonjem smemo tudi reči, da se vsi boljši kmetje zbirajo izključno v gostilnici, oziroma trgovini teh dveh. Poleg njih imamo še samo gostilnico g. Kandriča na »Lenti«, kamor lahko zahaja vsak Slovenec, ne da bi slišal oholi izrek: »Jaz ne potrebujem Slovencev«. Opozarjamo vse Slovence ormoškega okraja, da si resno premislijo stališče, katero morajo zavzemali. V njih tiči moč in mozeg naroda, od njih je odvisen razvitek narodne bodočnosti ormoških Slovencev. Nas je premalo, da bi mogli ugonobiti nasprotnika, a če smo edini in složni, bode O...... Za danes sem vam razložil samo toliko, da veste, zakaj si Nemci upajo prositi celo nemške šole, katera bo le nepotrebno breme. Krivi smo si sami, a to krivico moramo popraviti sami. A vsem zavednim Slovencem kličemo: Podučujte moža za možem, da bo znal vsak, da so časi resni, da je napočil tudi za ormoški okraj čas delovanja, širite povsod geslo: Svoji k svojim! Ormoški Slovenec. --♦-- Cerkvene zadeve. Duhovne vaje na Ponikvi. Pri nas smo obhajali ponavljanje sv. misijona ali duhovne vaje od dne 12. do 22. decembra. Vodili so jih štirje lazaristi od Sv. Jožefa pri Celju in sicer čč. gg. Janez Macur, Alojzij Adolf Pogorele, Frančišek Kitak in Mihael Klančnik. Z velikim veseljem smo poslušali njihove pretresljive govore, v katerih so nas z jasnimi besedami prepričevali o našem poklicu, da smo namreč za Boga vstvarjeni in torej nikdar ne ne smemo pozabiti na tistega, ki nas le za nebesa in zase vstvaril____ Deset dnij so trajale te duhovne vaje, a ti blaženi dnevi pretekli so žalibog še prenaglo; še sedaj jih ne moremo pozabiti. Večinoma vsi farani, pa tudi veliko Ijudij iz sosednih far se je udeležilo teh duhovnih vaj, kar nam tudi kaže število obhajanih, okoli 2000. Le nekateri so še v naši sredini, kateri mislijo,- da bi jim te duhovne vaje škodovale, zato se jih tudi niso udeležili. — Naj mi bo končno dovoljeno, da se tem potom v imenu vseh faranov iz srca zahvalim čč. gg. lazaristom, ki so se toliko trudili za naš dušni blagor. Mili Bog naj jim ta trud stotero povrne, nas pa naj razsveti, da bi njih besede ne bile padle na skalo, marveč na rodovitna tla, da bi tako rodile tisočeri sad! L ... i. Križevska družba v Kozjem. Dne 22. decembra smo v kozjanski župnijski cerkvi prvič zapazili nove svečnike za sv. križev pot, namreč pod vsako tablo po dva. Ravno istega popoldne so imeli križevski fantje in možje sv. križev pot in njim so prvikrat brlele svečice na novih svečnikih. Naj tukaj spregovorim nekaj o tej križevski družbi. Kaj pa je ta križevska družba? Kj-iževska družba je to, da se zberejo eno nedeljo fantje, drugo nedeljo možje, tretjo nedeljo dekleta in četrto nedeljo žene, ter tako molijo in obhodijo skupaj kraljevo pot svetega križa. Ustanovili so to križevsko družbo naš č. g. kaplan. Kmalu potem, ko smo dobili novi križev pot, naznanili GOSPODAH. Štev. .!. so nam faranom svoio :4"ono željo, d hi radi ustanovili to družbo. Poleni "Tovori!i ! Kristu e sv. križev pot sam posve.il in daroval za odrešenja človeškega rodu. In Kristus sam je rekel: »Ako hoče kdo za menoj priti, naj'zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ in hodi za menoj.« Mat. lii, 24.) In hvala Rogu, oglasilo se je precej udov aep^a spola i: začela si' ie vesela slavnost. Dragi rojaki! Le radi hodite k tej križevski pobož-nosti in spominjajmo se večkrat našega skrbnega dušnega pastirja, prečastitega gospoda dekana in kanonika, ki so nam pred kratkim omislili nov križev pot, in ravno zdaj pa tako lepe nove svečnike. Bog njim in sploh vsem dobrotnikom naše župnijske cerkve obilno poplati! M. P. ---- Gospodarske stvari. Obsekavanje gozdnih dreves. Lepi gozdi vedno bolj ginejo, ker se preveč seka, ter po železnici odpošlje in po Dravi odplava. Zato je les za stavbo in kurjavo vedno dražji in za gozde se premalo skrbi. Kolik razloček je pri nas in na Gornjem Štajarskem, kjer postava o pogozdovanju ni samo na papirju, temuč se tudi izpolnjuje, ter vsaki prostor, kjer se poseka, se spet brž na novo nasadi, ob potih se vsako drevesce zavaruje in po mladih gozdih se živina pasti ne sme. Nikjer ne najdeš, da bi se mlado drevje obsekovalo. Obsekovanje, tako zvano »pucanje«, je silno škodljivo, in »Kmetovalec« ga obsoja tako-le: »Drevo obsekovati se pravi silovito segati v njegovo naravo. Nobeno silovito kvarjenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po gozdu, mora plačati za to tudi globo. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listju ali iglah iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar ima pepel v sebi, z eno besedo: pepel; iz zraka jim pa prihaja vse, kar pri zažiganju zopet v zrak zbeži, namreč ves ogljik. Kjer je pepela le prav malo odstodkov, pri jelovju še tri odstotke ne, lahko je sprevideti, kako silno veliko živeža prejemlje drevje za svojo rast iz zraka. Ako takemu drevesu odsekaš velik del vej, vzameš mu tako rekoč ravno toliko ust, skoz katera svoj živež vase srka; drevje torej tako obsodiš na post. Zares je tako drevo močno zadržano v rasti, ne Ie v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš nekoliko živih vej z vzrastki, posušijo se grče in se ločijo od živega deb-lovega lesa, in kadar se taki hlodi žagajo v deske, takrat tiste grče izpadejo, odletije in les je skažen. Ako veje odsekuješ prav pri deblu, naredi se smola, in več je odteče, tem bolj drevo slabi.« Ravno zaradi stelje se po Dravskem polju in raznih krajih mlado gozdno drevje, posebno borovje in smrečje obsekuje, in žal, da je mnogo tako nevednih, ki mislijo, da je tako imenovano »pucanje« za drevje koristno. Le samo pregosto drevje se mora posekati, in vsako drugo drevo se mora varovati sekire, in v gozdih se ne sme pasti. __Fr. P—k. Za preosnovo lovske postave odpošlje občina Ljubnica pri Vitanju naslednjo prošnjo na deželni zbor: »Iz javnih listov smo zvedeli, da je visoki deželni odbor predložil visokemu deželnemu zboru načrt zakona, po katerem se spremeni dozdajžnja lovska postava. Toda, če se spremeni lovska postava edino le na korist vinorodnim krajem štajarske dežele, ne bomo imeli mi, ki se pečamo s sadjerejo, od te nove lovske postave nobenega haska. Ne bomo popisovali velikanske škode, katero so znj"i napravili po našein s-^lnei 1 drevja, ker to ¡e že itak dovolj znano« t'ro . 110 .0: \ isoki deželni zbor naj blagovoli lovsko postavo lako spremeniti, da bomo smeli tudi mi sadjerejci skozi celo leto pokončevati zajca kot škodljivo in roparsko žival«. — Občine nevinorodnih okrajev, ganite se tudi in lakoj odnošljite enako proí:;'" na visoki deželni v (i .nlec! Sejniovi. Dne IS. januvarija v Poličanah (/.a svinje). Dne 20. jan. v Arnovžu in pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 22. jan. v Mozirju, Itnenem (za svinje) in na Bizeljskem. Dne 23. jan. na liregu pri Ptuju (za svinje). Dne 24. jan. v Teharjih in Koprivnici. Dopisi. Iz Maribora. (Č. cerkvenim predstojm-štvom!) Lani so prenovili mestno kapiteljsko cerkev sv. Nikolaja v Varaždinu. Pozlatarska dela je ce.'kveno predstojnistvo izročilo našemu rojaku, g. Alojziju Šketu, cerkvenemu pozlalarju v Mariboru, grajske ulice št. 6. Vrlo je izvedel svojo nalogo g. Šket. Njegovo delo vse hvali in celó mil. nadškof zagrebški so ga pohvalili. Častno pišeta o njem tudi dva hrvaška lista. »Varaždinski vjestnik« pravi: »a pozlatarske radnje izvršio je sa mnogo strukovna znanja g. Vjekoslav Šket, pozlatar iz Maribora«; in »Narodne Novine« v Zagrebu pišejo: »Pozlatarske radnje izveo je na vseobče zadovoljstvo pozlatar g. Vj. Šket iz Maribora«. Zato pa priporočamo našim cerkvenim predstojništvom g. Šketa, ki je do-domačin, v resnici krščanski in naroden mož. Enakega moža pa tudi priporočamo za pasarska dela, namreč , g. Karola Tratnika v Mariboru, stolne ulice, ki res jako okusno, dobro in vestno vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje. Kot tretjega pa priporočamo mizarja g. Kre-garja v gosposkih ulicah, ki ima v svoji zalogi jako fino, dobro, v lastni delavnici izdelano pohištvo vsake vrste. — Čč. gospodje, naročujte pri teh možeh! Drugi, ki niso naši, se mastijo z našim denarjem in ga nesejo Bog ve kam na tuje. Ti pa, ki so zavedni možje ter podpirajo vsa naša krščanska in narodna podjetja, ne dobijo.doma zaslužka. Ali je to prav? Iz Celja. (Veselica pevskega društva) dne 12. jan. v čitalniških prostorih se je obnesla gledé moralnega uspeha izvrstno, žal, da ne ravno tako tudi gledé gmotnega uspeha. Zbor je prednašal v občno priznanje dr. B. Ipavičevo: »Mi vstajamo«, a osmospev Gr. Riharjevo: »Zvonovi« in Brajša-vo: »Reverie«, ter smo se prepričali, da ima društvo izvrstnega pevovodjo in tudj med pevci nekaj izbornih močij. Tudi pri šalo-igri »Župan« bile so vloge tako srečno razdeljene, da ni bilo mogoče boljše. Zlasti zaslužila vso pohvalo Jaka Dolinar in Ančika. Istotako moramo pohvaliti Miho, Anžeta in Tomaža, ki so pokazali, da so kos svojim nalogam. Med posameznimi točkami in dejanji je sviral g. Arzenšek na glasovirju ter je mladi svet že nestrpno pričakoval glavne in zadnje točke, ples. Navdajala nas je vse le želja, da nas povabi društvo kmalu zopet h kaki veselici. Ne znamo, če navdaja ta želja tudi društven odbor. Žalibog, da so se odlikovali tudi tokrat s svojo nenavzočnostjo ravno tisti narodnjaki, kateri imajo največ uzroka prihajati k takim veselicam, ter poleg teh tudi še nekatere osebe, ki nočejo priznati narodnim društvom enakopravnosti, nekaterim niti pravice do obstanka. Kolike važnosti je složno delovanje pri društvih, o tem ne bodemo razpravljali, ker, se je o tem že preveč govorilo in pri vsaki priliki po larjalo. Toda le prerado se pozabi, da so -rolo besedo deianj prazne p 10. Mlademu, demo: Le pogumno naprej! Iz Ljuto i oea se ui>uz. mladina ¡.unigo dobrosrčnih pri ileljov v Ljutomeru in v okolici, kateri vsako dobrodelno podjetje dobrohotno in darežljivo podpirajo. Dobitkov — prav lepih in tudi praktičnih — jo bilo 42, med temi 37 darovanih. Cisti dohodek je znašal 85 gl.; s pomočjo tega dobivajo ubogi šolski otroci šolske zvezke, knjige in pisalna sredstva skozi celo leto zastonj. Šolsko voditeljstvo se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kaj darovali ali storili v ta lepi namen. Ilog povrni! " Iz Ptuja. (Ne niško-slo venske limanicc.) Mi Slovenci piujsM auiu bili nun-o^a unc pres«- nečeni, zapazivši velikanski napis na »tem novem lirami« »štric nove c. kr. pošte.« Z veseljem smo čitali prvo vrsto: »Pri kmetu«. To je dobro pogodil. A ko smo brali dalje, ježili so se nam lasje, češ, je-li spet Bohorič ali Kuzmič ustal od mrtvih. Pa še bolj smo bili začudeni, ko pristopi k nam kmet prave slovenske korenine, moleč nam neki listič nasproti in proseč nas, naj mu povemo, kaj stoji napisano na omenjenem lističu, ker take slovenščine ne razume. Bila je reklama neke štacune, ki se misli s prvim svečanom na novo odpreti. Pa naše začudenje je doseglo vrhunec, ko smo izvedeli, od kod piha ta smešna sapa. »Petauerca« nam je dala prve podatke in navodilo, da smo »pogruntali« onega gospoda, ki pravi: »Deutsch bin i', a das G'schaft zieht vor.« Ona jo namreč v »divnih« verzih opevala naobraženost in politično pamet tega »deutsch bin i.« In ta takoj, ko je videl, da se je Nemcem zameril, je hotel svojo krivdo popraviti in dejansko je pokazal, da se pretaka prava tevtonska kri po njegovih žilah. Takoj je dal nad slovenskim napisom nemškega: »Zum Bauern« postaviti. Dragi mi »deutsch bin i,« bodi, kar si dosedaj bil! Mi te moramo zaničevati, ako rabiš slovenski napis le za limanico, da bi privabil ž njim slovenske kmete v svojo »te« novo štacuno. Pa siromak, grozno si se zmotil. Vsak pošten Slovenec se ti v pest smeje. Lahko si preverjen, da boš malo slovenskih grošev privabil v svoj žep, čeravno imaš široke hlače. Z Bogom! —y. Iz Ptuja (Umrl je mož!) Te besede pesnikove so nam bile na misli, ko smo dne 8. prosinca k večnemu počitku spremljali gosp. Luko Kunsteka, gimnazijskega profesorja na Ptuju. Da-si v štajarski deželni službi, ni mož nikdar zatajil slovenske svoje matere, pa bilo to višjim ljubo ali ne. Čitalnica ptujska ni imela zvestejšega uda. Močno, močno ga bode pogrešala. Ptujski Slovenci zadnja leta žal, radi družbe iščejo po drugih gostilnicah in svoje groše nosijo nemškutarjem v žep. Držite se svojega »Narodnega doma!« Posnemajte blagega pokojnika! Ce si zvečer v »Narodnem domu« našel le dva ali tri, med njimi je bil profesor Kunstek. In tu smo v prijateljskem razgovarjanju spoznavali njegove vrline. Vse ga je ljubilo. To se je pokazalo posebno ob sprevodu. Takih sprevodov je na Ptuju malo. Ednajst duhovnikov, na čelu jim prečastiti gosp. prošt ptujski, Jožef Ilržič. Uradniki, meščanstvo, šolska mla-dež, Slovenci od daleč — dolga, dolga vrsta. Obnašanje, kakor se spodobi,tiho, mirno, da si takoj vedel: To je slovenski pogreb. Mogočni možki zbor mu je zapel pred hišo in na nemškem pokopališču pretresljivi slovenski žalostinki. Hvaležni učenci so se poslovili na grobu od svojega učitelja z ganljivim: »Es ist bestimmt«. Mi pa 22 SLOV i.NSKI (.¡Ohi' smo se vračali z mirodvora z iskrenimi željami, tla nam liog daj revnim Slovencem več lacih mož-uradnikov! Pokojniku trajen spomin! Njegovi duSi mir pri I logu' Otl Sv. Duha na Os lic m vrhu. (U našem gadu). Za novo leto smo dobili pozdrav z Nemškega, in sicer po »TagespoSti« dne 2. januvarija. Tam so namreč med 21 dopisi oglasi tudi črni krokar s Slovenskega, ki poroča, kako grozni ropatji da so Duhovčani. oso-bilo kako hudobna je hiša g Feliksa Lakožiea. p. d Heriča na Vurmatu, iz katere hiše so sedaj baje v kratkem času že četrtega hudodelnika žandarji odgnali pred sodnijo. • To je laž! Žalostno je, da se na tak način o Slovencih v liberalne nemške časnike poroča, ker Nemci potem rečejo: »Glejte, taki roparji so Slovenci! Le po njih!« Še bolj žalostno pa je, da to piše v nemške no-vine sin odlične slovenske rodovine! Dopisnik »Tages-pošte« nam je namreč prav dobro znan že iz hudobnega načina pisave. Kot pravega berača srno ga pred leti med se sprejeli in ga tudi po mogočnosti podpirali. Sedaj, ko se ie malo oDomogel razgraja V->'-r>r hi •.■! ob pamet, (¡odi se nain, kakor možu, ki je v zimi na cesti našel zmrznjenega gada. Iz usmiljenja ga je pobral in ga djal pod svojo obleko. Ko se je pa gad ogrel in oživel, je piknil moža in mu smrt zadjal. Tako je naš liberalni dopisnik krščansko usmiljenje tirjal pri nas in tudi našel, a hvaležnosti ne pozna. Treba bo se torej odločneje na noge postavili v obrambo poštenja slovenske fare ob nemški meji! S Huma pri Ormožu. (Občinske volitve) so se dne 2. prosinca končale, kakor po zdravi pameti ni bilo drugače pričakovali, tako, da je v šestokrat in to enoglasno izvoljen županom g. Martin Ivanuša, kmet in ud različnih zastopov v ormoškem okraju, vzoren narodnjak. Ta izvolitev je tem važnejša, ker so ormoški nemškutarji in njih hlapčevci hoteli s pomočjo nekaterih kimovcev pridobiti tla za svoje namene. Na-meslnija in sodnija jim je za pustni čas podala dolge nosove, katere ne bodo tako hitro zgubili. Občinska svetovalca sta gg. Jakob Zidarič in Matija Maslen; odborniki večinoma prejšnji in za slovensko reč zanesljivi. Vseh geslo naj bode vse za vero, domovino in cesarja. Nasprotniki bodo pa pre na »fašenk« svojega »rihtarja« slavili. Berlunc. Iz Krčevine pri Ptuju (Občinske volitve). Dne 16. dec. smo imeli pri nas občinske volitve. Izvoljeni so bili v III. razredu: Potrč Franc, Toplak Franc, Voda Ignacij in Krivec Janez; v II. razredu: Babosek Franc, Plajnšak Osvald, Lah Franc in Krajnc Janez. Ti so naši slovenski možje. V I. razredu pa so bili voljeni Nemci: Kollenz Jožef, Vetter Pavel, Berghaus Gašpar in Stalzer Jožef. V tem razredu je bilo naših in nasprotnih glasov število enako. Slovenci smo imeli tudi pravilno in veljavno pooblastilo, toda volilna komisija, v kateri sla imela glavno besedo dva nemškutarja, ki ju je v komisijo poklical sam župan Toplak, je to pooblastilo zavrgla in nemčurji so zmagali. Slovenci pa so to županu zelo zamerili. Žal, da je mnogo volilcev izostalo. Bili smo do zadnjega časa zapuščeni, odslej bo Sčasoma že boljše, ker imamo v občini svoje bralno društvo, ki pa ga nekateri Slovenci sovražijo. Vprašamo vas: Ali niso sami pošteni možje, ki vodijo društvo? Ali ni dobro, koristno in potrebno, prebirati dobre, v katoliškem in slovenskem duhu pisane knjige in časopise in gojiti ljubezen do vere, domovine in cesarja, kakor to društvo uči svoje ude? Pristopite rajši in prepričajte se o tem! Sicer pa se kakih nasprotnikov prav nič ne bojimo. Želeli bi si političnih shodov v ptujski okolici, da bi se ljudje nekoliko podučili o političnih pravicah in dolžnostih. Ptujski Slovenci pri kat. slov. polit, društvu »Pozor«, ali res celo leto spite zimsko spanje, ker nikdar druzega ne izvemo o vašem delovanju, nego imena vsakoletnega odbora ? Dne 2!>. dec je bila z i.ulova volitev. r.vitvi je iti! / ljen 1'opiak, /.a svetovalcu t .h sami nasi možje, Potrč, Lah in Krivec. Upamo in pričakujemo od župana, da se bo v bodoče kazal bolj odločnega Slovenca, kakor pri zadnjih volitvah in sploh tako nastopal, da ne bo delal sramoto slovenski Krivini. I/. olje vasi. h v a. gibajte Mrzlo je, pa zamrzniti vendar nočemo. »Edinost« v Vojniku, moška podružnica n«ša sicer se tiščita v kot za peč, a naša ženska sv. Cirila in Metoda namerava vendar priredili veselico na pustno nedeljo. Pričakuje se pelje, predavanje in tombola in seveda zborovanje. Da bi se vendar začelo bolj gibčno življenje in zanimanje za take blage namene! Podružnica upa tudi, da dobi stalni gle-diški oder — poleni bode gotovo veselo živela in cvela. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Splošne občinske volilve bodo bržčas v drugi polovici meseca februvarija. Krščanski volilci so že pripravljeni, židovski liberalci pa se pripravljajo. Tem bodo pomagali socijalni demokralje, katerih vodje so popolnoma v liberalnem taboru. — Vlada je predložila v deželnem zboru predlogo, da se naj na višjih realkah podučuje krščanski nauk. Češko. Cesarski namestnik, grof Thun, gotovo odstopi še le po zasedanju deželnegapzbora. V tem hočejo Nemci po vsej sili, naj se voli v deželni odbor po narodnih kurijah ali oddelkih. Ta predlog poslanca dr. Russa se je oni dan izročil dotičnemu odseku. Štajarsko. V Gradcu bodo Hismarkovci praznovali 25lelnico nemškega »rajha« dne 18. prosinca. Kaj jih vendar briga nemški »rajh«? — Dne 5. prosinca je pri Sv. Miklavžu v Sausalu svojim volilcem poročal poslanec Alojz Karlon. Koroško. Deželni odbor je izdelal novo volilno postavo, pa prav po liberalnem kopitu. Po tej postavi bodo v mestih imeli volilno pravico vsi polnoletni, ki plačujejo kaj cesarske dače, na kmetih pa se zahteva 5 gld. dače. — V Pliberku se je ustanovila mestna hranilnica. Kranjsko. Vlada je predložila deželnemu zboru nov stavbinski načrt za Ljubljano. — V nedeljo je bil shod kalol. političnega društva na Pristavi pri Tržiču. Govorili so gg. A. Kalan, dr. Krek in, dr. Žitnik. Primorsko. V Gorici so spet imeli slov. stariši shod. Zahtevali so slov. ljudsko šolo sredi mesta; kajti bivša kosama pod Turnom ni za šolo. — Štirje slov. deželni poslanci tržaški se ne morejo udeleževati dežel-nozborskih obravnav. — Laška drhal je v Piranu slov. islerske poslance s kamenjem napadala. Poslanci niso ondi dobili voza ter so morali peš v Koper. Neznosnih razmer na Primorskem je največ kriv cesarski namestnik liinaldini. Tirolsko. Deželni zbor je oni dan sklenil, da se letos slovesno praznuje lOOletnica zveze tirolske dežele s presv. Srcem Jezusovim. Temu so ugovarjali liberalni poslanci, ki so tudi v Tirolih taki, kakor po drugod. Hrvaško. Reški mestni zastop je soglasno sklenil, da se mora Reka izločiti iz senjske škofije. — Srbska, pravoslavna škofija se ustanovi v Zagrebu, kamor se bojda tudi iz Križa preseli grška katoliška škofija. Ogersko. Liberalna stranka ni več z minisler-skim predsednikom, Banffyjem, zadovoljna, ker je ta malo popusiljiv pri p >godbi v. Avslrij i Knez-primas j prepovedi! n-■ b >•;•;>■> službo \ 'apeSti, kjer ;> a. 4 .■« vukor se vidi, ¡¡liuijarski liberalci komandirajo« že tudi v cerkvi. Vnanje države. R i m. Sv. oče izdajo pismo o verskem položaju n:i Francoskem !i :a pošljejo piv I niku Faure-u. ' da naj ta skrbi ondi /.a .-pravo med cerkvijo 111 državo. Italijansko. V mestu Makale v Afriki je oddelek italijanskih vojakov večkrat odbil napade črnih Šoancev. Dolgo pa se Italijani v tem mestu ne bodo mogli držati, ker jim bo še ta mesec zmanjkalo živeža, general Baratieri pa si ne upa jim priti na pomoč. V kratkem pojde zopet več vojakov v Afriko. Francosko. Ministerski predsednik, Bourgeois, je imel le dni političen govor v Lijonu (iovoril je o proračunu in mnogovrstnih zboljšavah, glede na vnanjo politiko pa je omenil veliko važnost dižavne zveze z mogočnim lusKim narodom. Norveško. Vlada deluje na pomnoženje armade, posebno pomorske ter je naročila dve novi ladji oklopnici. Razun tega hoče vojni generalni štab, da se preosnuje črna vojska. Nemško. Vsled cesarjevega pisma predsedniku transwaalske republike so Angleži hudi na Nemce in so to morali tudi čutiti oni Nemci, ki bivajo na Angleškem ; toda Nemčija se je s tem prikupila Rusiji in Franciji. — Na praznovanje 251etnice nemškega »rajha« v Berolinu knez Bismark ne pride. Rusko. Poslanik pri sv. stolici v Rimu, Izvolski, pride te dni v Petrograd, da poravna nekatera nasprotja, ki so nastala med papežem in rusko vlado. Sicer pa je že gotovo, da bodo sv. oče poslali zastopnika k carjevemu kronanju. Bolgarsko. Knez Ferdinand odpotuje ta teden v inozemstvo. O popravoslavljenju novega sina Borisa je spet vse potihnilo. — V tej državi se uvede splošno zavarovanje proti toči in pa zlata veljava, katera bode deželi gotovo na škodo. Turško. Na povelje sultanovo se ustanovi veliko društvo, ki naj skrbi za reveže v Mali Aziji. — Mesta Zeituna v Armeniji še turški vojaki vedno niso popolnoma premagali. Med vojaki in ustaši je napravila zima premirje. Afrika. V transvaalski republiki je spet mir. Predsednik Kriiger pošlje Jamesona in angleške vojake angleški vladi, da jih ta kaznuje, angleškim upornežem v Ivanovem gradu pa on večinoma prizanese. Amerika. Na Kubi se španski vojaki in ustaši pošteno krešejo. Ako španska poročila ne lažejo, so tokrat zmagovalci Španci, katerim je španska vlada poslala oni dan denarja, 1 milijon zlata in 5 milijonov srebra. --♦-- Za poduk iu kratek čas. Moja vojaščina. Piše Milo Nadič. I. Prva moja kazen. »Razid! Abtreten!« — Gospod stotnik se obrne, sleče še drugo rokavico, zaviše si brke ter se odziblje ob zvonenju nedolžne sabljice domov. Da ste jih videli, kako so jo popihali naši korenjaki, vsak v svojo luknjo! Niti sledu ni jim več poznati o kisloobrazni utrujenosti, katera se je malo prej na vežbališču tako spomladansko razcvitala____ »Tretji vod, nastop ¡«Postavil sem se v sredo svoje j sobe; pred mano pa so se uvrstili moji možje. Pogledal .- in še edenkrat z zadovoljnim vm, pa s sli iim pogledom svoj vod. ' Danes ste se se precej drž.u. Kazni so le nekateri. No, pa, ker jih gospod stotnik ni opazil, sem tudi jaz zadovoljen. Pričakujem pa, da se bodele drugokrat vsi bolje potrudili, da ne bodo moji ljudje zadnji, ampak prvi. Sedaj očedite in uredite vse, potem po obed! Rajek, On k in Vrečar >stanite, drug razid'« Kakor bi trenil razgubili so se moji fantje. Le trije so ostali, pričakovaje mojo sodbo. »Odpašite!« — Kosmate torbe, pasovi in bajoneti so odfrčali in obviseli na klinih. — Zopet so stali moji trije pred mano pozorno, mirno. »Odmor!« — Iz drugih sób se je slišalo kletje in vpitje drugih desetnikov in vodij ter rožljanje orožja; imeli so vaje. »Vi Rajek, obrnili ste se danes dvakrat napačno! Ali še sedaj ne veste, kako se napravi obrat? — »Na 'evo!« — »Pokažite!« — Rajek.se obrne. »Dobro! í'nln vnroH * Virlttn Til.-ni r>l ert'laj ?re ? potril- stori. »Celo vpred!« Rajek napravi vrlo. — »Tako delajte in glejte, da mi ne bodete več kazili. Dobro, da vas gospod stotnik ni videl. Tu na desni peti pa ste izgubili podkev. Glejte, da bode do popoludne pribita! Ilajdi takoj k čevljarju; odstop!« — Rajek odide. »Vrečar! Na suknji vam visi gomb in na rokavu je šiv razparan. Sramujte se! Takoj zašijte; še pred obedom; — tu imate gomb, da ga ne izgubite.« Gomb je radovoljno odletel, ker je že komaj čakal odrešenja, viseč na edni sami niti. Odstop!« »Cuk, kaj pa je vam? Danes ste korakali, kakor kruljev.« — »»Gospod desetnik, javim pokorno, podplat je ves prebit z žreblji in me zbada v nogo.«« — »Se-zujte! — Ubogi Cuk se mi je-res usmilil. Kos podplata na nogi je bil rudeč in unét. Vendar sem se kazal, kakor bi ne bilo nič posebnega ter ga tolažil: »No, res, tu-le je eden žrebelj pregloboko zabit. To se bode že popravilo.« — »»Gospod desetnik, še več žrebljev, ne samo eden.«« — »In to vas boli?« — »Silno!« — »No vojak, ne bodite mevža! Stopite z mano po lahko obutev. Jutri pa pojdite prosit za bolje čevlje. Razumete ?« — »Da, gospod desetnik!« Hvaležno me je pogledal. Jaz pa sem -se kazal, kakor da ne vidim tega. »Po obedu nastopite, da vas naučim, kako bodete prosili! Razumete? ____« Po obedu sva se mučila, jaz in moj Cuk četrt ure. Prav dobro sem ga naučil, reveža, ki prej doma ni govoril žive dni nemške besede.-- Drugi dan pri raportu je stotnik posčbno nestrpen. Nobeden mu ni znal skazati dobro časti. Eden je vzdignil roko previsoko, drugi prenizko: ta imel je preveč skrivljeno, oni.preveč leseno. Jaz sem imel »dan«. Stal sem za stotnikom ter pisal. Vrsta pride na Čuka. Korenjak je stal kakor sveča in še jaz sem se mu čudil, ker navadno je bil bolj mevžast. Veselo ga je bilo gledati, kako je salutiral. Stotniku se je razjasnil obraz in ustnici raztegnili sta se zadovoljno. »Dobro! Od ka-katerega voda je mož?« Tovariši so me strupeno pogledali. »Od mojega, gospod stotnik.« — »...Hm, hm«. Pohvaliti pa gospod stotnik ravno mene ni hotel. Rajši bi me bil pograjal, ko bi se le dalo. »Torej...! veli stotnik in moj vrli Cuk hrabro in naglo deklamuje: »'Er stifel pite gehhor-zam peseren avtman...!« To ti je bil grom! Že sedaj mi bliskajo stotnikove oči v spominu; posebno pa, ko se je slišal na pol zadušen smeh po sobi. »Desetnik Nadič, k raporlu!« zavpil je stotnik. Jaz sem vstopil v vrsto. »Ker ste tega moža tako slabo izvežbali, imate od jutri opoldne tri dni strogega zapora! Vam bode že izbil lenobo! Razid!«. Gospod stotnik je odbežal, niti s sabljo ne po-zvonivši. Tovariši so si veselili vsled moje prve kazni Da pa je -led i >j ! izni Iri; • tretja ' '. se ve, ker nihče se kazni ne ubrani, kogar stotnik črti. Smešnica. Mož reče svoji zakonski polovici: »Ti žena, naša Mina pa ima strašno strupen jezik. Ali je takšen jezik p dedovala po -ne v ali ]••> tebi?« Žena hitro odgovoi . -O, ¿az še s v o ga imam!« Razne stvari. Domače. (Naposveto vanje) avstrijskih škofov na Dunaju so se v nedeljo popoldne z brzovlakoin odpeljali milostlj. knezoškof. (V Velenju) je v prid ubogih šolarjev bila na praznik svTTrefi kraljev tombola, pri kateri se je dobilo 'Z glU. t>y kr. /.a La znesek se bode mnogim ubogim šolarjem priskrbelo kosilo. Glavno zaslugo pri tem podjetju ima blaga gospa geofinja Adamovič. (Šaleški pragermani)so dne 12. jan. v Velenju, v gostilnici mesarja Raka ustanovili podružnico zloglasne »Siidmarke« za Šoštanj-Velenje. Kdor se je te ustanovitve udeležil, ta je naš najhujši narodni nasprotnik. Zapomnimo si vsacega! (Nesreče.) Dne 2. jan. se je v škalskih premogo-kopih ubil neki delavec, dne 8. jan. pa pri. Sv. Janžu na Peči pri podiranju črešnje kmečki sin Franc Vo-dušek, njegov tovariš Leseček pa se je hudo pohabil. (Deželna podpora). Deželni odbor štajarski je sklenil, da se postavi v proračun podpora 200 gld. za častite šolske sestre v Mariboru in v Celju. To je pač drobtinica z deželne mize, vendar je. častna za oba zavoda. Morda korist teh zavodov tudi spoznata mariboaski in celjski mestni zastop. (Ljudska sprememba.) V Vitanju je bilo leta 1895. poročenih 24 parov, rojenih je bilo 94 otrok, mrličev 67; v Kozjem pa je bilo lani poročenih 9 parov, rojenih 51 otrok, mrličev pa 29. (Smrt je pobrala) vrlega in pobožnega posestnika Franca Nateka od Sv. Jurija ob Taboru. Bil je ves čas svojega gospodarstva zvest naročnik »Slov. Gospodaja« in vesten občinski svetovalec. Za njim žaluje vse, kar ga je poznalo. Bil je pravi slovenski poštenjak. Blag mu bodi spomin! (Nagla smrt.) V pretečenem tednu sta nagle smrti umrli dve mladi dekleti v ljutomerski župniji; prva v 26. letu vsled srčnega krča; druga v 19. letu vsled močnega prehlajenja. V preteku enega tedna bili sta zdravi. in mrtvi. Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod! (Paralel k a) na celjski slovensko-nemški gimnaziji se je končno dovolila in dne 7. januvarija odprla. No, vendar enkrat! (Za brežiški in sevniški okraj) je namesto g. Zavadlala imenovati okr. šolskega nadzornika. Govori se, da sta za to mesto resna kandidata dva strupena celjska nemškutarja. . (Čujte, kaj žganje dela!) Dne 8. jan. se je v župniji sv. Urbana pri Ptuju močno napil žganja 181etni Franc Horvat ter v gozdu blizu doma obležal in zmrznil. Še le za štiri dni so ga našli mrtvega. (Nesrečen god.) V Skalicah pri Konjicah je na sv. Treh krajev večer s svojim prijateljem' obhajal svoj god udovec. Gašpar Rahle. Kq prijatelj odide, vleže se Rahle v posteljo in zaspi. Proti polnoči pa zapazijo sosedje veliko svetlobo v Rahletovi hiši; hitijo gledat in najdejo Gašparja mrtvega in posteljo skoro;čista zgorelo. Nameščen je.) kr. okrožno si dišče v Celju je T'1 ■ •• rodnil;< gospod n oni in pri.pitrl. proza- Luka Kunstek, gimnazijalni profesor v Ptuju, dne (!. januvarija 1890 ob 4. uri zjutraj previden s svetimi zakramenti za umirajočo, po kratki, mučni bolezni v Gl. letu svojo dobe v bogu zaspal. Slovesen pogreb je bil dne 8. januvarija 1896 ob 3. uri popoldan na mestnem pokopališču v Ptuju. Ob enem izrekam za mnogoštevilne dokaze presrčnega sočutja sorodnikov, prijateljev in znancev za čas bolezni in ob smrti nepozabnega pokojnika, za obilno spremstvo na njega zadnji poti. vsem od blizu in daleč, posebno prečastiti duhovščini. narodni čitalnici ptujski, slov pevskemu društ v Ptuja, in drugim korpo-raci jam za tako mnogobroino mleložitov nri poerebu. "^iviitom nevroni •/■» .. nagrobuieo m \.-om darovateljem prekrasnih vencev, potem izrecno častiteinu gosp. kaplanu Salamon-u, c. kr. notarju Ožganu in Antonu (Jregoriču v Ptuju, ki so mo v tej neizmerni nesreči tako ljubeznivo podpirali, svojo najiskrenejšo zahvalo. Končno pa spolnim izrecno željo svojega blagega soproga, da vsem znancem in prijateljem, ki so mu v težki bolezni toliko naklonjenosti škazovali, iskreno zahvaljujem in zakličem slednji „Z Bogom". V Ptuj i, dne 9. januvarija 1890. Marija Kunstek. ^^ ti» ■ ti * r ^ ¿i.¡1 U li L i. W B Troje štipendij s tri sto goldinarjev na leto je izpraznjeno za lnedicince graškega vseučilišča, ki uživajo na Štajankem domovinsko pravico. Pn.lkropljone prošnjo imajo so do 15. ilno m i r. ;anuvarija ; .. ilpisinenm deželni m a boru pripuslati. Natančneje glej v štev. J. toga lista. V Gradcu 27. dne meseca dec. 1895. Od štaj. deželnega odbora Služba organista na Spodnji Polskavi je izpraznjena. 1'rošnjiki naj se takoj oglasijo pri župnijskem uradu. Cerkveno preustojništvo na Spodnji Polskavi, 4. januvarija 1890. Fr. Heber. župnik. Dr. Ijudevit Vipave, zagovornik v kazenskih zadevah v Celovcu, Beljaške ulice št. 56 A I. nadstropje. Ui'ndue in trgovske KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ■>©©©©G©G©©©e©©e©©®GG©eQ©Q©0QG©0©©©©©0©£< m je kot d-1 primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo/ Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kaihreinei* § = . o © © o O g § © © os c ¿s o - a> o c ^ «S "S « « i. QJ TO .u, t "S "H sls » •S 5 c/3 5 « a> g Ji > o o M/i B': E-a . . N o O r^is-^ «i «J o« N * x 55 iS »O N % .= I £ = . £ -g SS-SS-a S '51 s s 2 p. s a «s c3 OS - -¿ =5 o Č^ .a. = & „ o i J B J 3-S g «O i t» > s g .5 O r- O a „ —i = ."ti 05 c ° , S O i t3 »o es «TJ 'S. « rt c ^ 53 JŽ % ^ ^ = « g 'S rt Ji «í-,o.:S „J» - §>ii gS |.s g S c >5«o .2.-= O § O. > g, I - a S a p I Q K r, 5 .„D.N c M S 6 ¿ S S! « -s * ® "3 = — 2 Socjca epo >a " W ^Jj C C 3 o3 ^ ©S©S©9GG©S©903©©G©GGG©eG©G©©0QGGQG©G©Q0G J. Pserhofer jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel' J3niiaJ, I., Singerstrasse Nr. .lči. J. Pserhofer-jeve Telocistilne krOfjljiCG nellda' imen0Tane krlclatune Uro^ljico, staroznano, lahko teločistilno domače Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I flld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zivitek se ne pošilja.) _Prosimo, da se izrečno zahteva .,J. l»Berl»oler-.leve tflorlstilnc krogljlre" ~3>0 in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. l*w«-rliof«-in sicer v rdeoll« pismenih, kateri je videti na navodilu za porabo- Balzam za ozebline J. Pserlioferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trnotžev sok, ena steklenica 50 kr. Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Slollovi Kula-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/, litra 1 gld. 60 kr. '/« litra 85 kr. Britka želodčna tinktura, (nekdaj živ-ljenska esenca ali praške kapljice ime-' novana.) Eahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld. Balzam za rane, 1 steklenica 50 kr. Fijakerski prsni prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. D