TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino« industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telc'°"	st-	2552-	Ljubljana,	v	soboto,	16.	maja	1931.	Te“,,<m	st'	2552	štev.	55.
žafeon c stabilizaciji.
»Službene Novine« z dne 15. t. m. objavljajo zakon o najetju mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931. Z zakonom se potrjuje pogodba o posojilu, ki jo je sklenil finančni minister dr. Švrljuga v imenu vlade s konzorcijem pariških bank. Zakon določa med drugim:
Posojilo se imenuje »mednarodno stabilizacijsko posojilo v zlatu po 7 odstotkov iz leta 1931« in predstavlja direktno obveznost za državo; zagarantirano je s čistim dohodkom samostojne mo-nopolske uprave. Nominalni iznos posojila je 1025 milijonov francoskih frankov ali 40,158.525 ameriških dolarjev ali 8,251.958 funtov šterlingov ali 208,126.307 švicarskih frankov ali 1335 milijonov Kč ali 2.280,141.510 zlatih stabiliziranih dinarjev. Od tega zneska je določenih 1400 milj. za stabilizacijo določeno z zakonom o denarju in s konvencijo, ki jo sklene država z Narodno banko, ostanek posojila pa se bo uporabil za gospodarski razvoj države, zlasti za zgradbo železnic in cest.
Posojilo bo izdano v obliki obveznic po 1000 francoskih frankov; obveznice se bodo glasile na donosilca in bodo nosile podpis jugoslovanskega finančnega ministra in načelnika oddelka državnih dolgov. Dokler ne bodo izdelane definitivne obveznice, bodo izdane začasne obveznice.
Posojilo se računa od 1. junija 1931 dalje; obresti se bodo plačevale šestmesečno vsakega 1. junija in 1. decembra. Posojilo se mora amortizirati v 40 letih, pričenši od 1. junija 1931, bilo v
Dne 14. maja t. 1. dopoldne so posetili ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča predstavniki naših gospodarskih krogov z guvernerjem Narodne banke Ignjatom Baj Ioni jem na čelu ter mu obenem s čestitkami izrazili tudi svoje veliko zadovoljstvo nad najetjem inozemskega posojila in zakonsko stabilizacijo dinarja.
V	imenu predstavnikov vseh gospodarskih zbornic je pozdravil predsednika vlade generala Petra živkoviča Predsednik trgovske zbornice Milju-tin Stanojevič, ki je med drugim naglasil :
Kot predstavniki trgovcev, industrij cev in obrtnikov prihajamo, da vam g. predsednik, kot prvemu, glavnemu sodelavcu Nj. Vel. kralja izrečemo svoje zadovoljstvo in hvaležnost za najetje posojila, šest let živi naše gospodarstvo v dobi faktične stabilizacije narodnega denarja. To dejstvo dokazuje veliko solidnost naše države na gospodarskem polju. S tem državi dana možnost, da se dosedanja stabilnost tudi z zakonom zajamči. s tem dobi naše gospodarstvo kamen več v svojem solidnem temenu in še eno garancijo za miren in soliden razvoj. Posojilo je dokaz velikega zaupanja naši mladi državi, kajti tako posojilo se ne dobi lahko in često, posebno v današnjih prilikah na svetovnem denarnem tržišču, in vsak pošten državljan se mora posojila radovati. Poleg izrazov naše hva-eznosti dopustite, da vam predložimo neko prošnjo. Posojilo je določeno tudi za javna dela. Kraljevska vlada sama ve najboljše, kje bodo
letnih anuitetah ali pa z odkupom na borzah. Vlada bo vstavila v proračun stalno vsoto za anuiteto v iznosu 7-5 odstotkov celokupnega začetnega iznosa posojila kot letno anuiteto. Kuponi za-stare v petih letih.
Prvo izplačilo posojila v iznosu ene dvanajstine se bo izvršilo 1. junija 1931, nadaljnja izplačila pa vsakomesečno, tako da bo posojilo v roku enega leta v celoti izplačano. Izplačilo kuponov in izplačevanje obveznic sc mora vršiti brez vsakega odbitka za davke, takse, ali slične dajatve, ki že obstojajo ali ki bodo v bodoče še uvedene.
Za posojilo garantira država s celokupnim čistim dohodkom samostojne monopolske uprave z rezervacijo že poprej pridobljenih pravic za prejšnja posojila. V primeru, da čisti dohodek monopolske uprave ne bi zadostoval za odplačilo tega posojila, se osigura amortizacija s celokupnimi dohodki državnega proračuna in mora v tem primeru država pravočasno izdati vse potrebne ukrepe, da se odplačevanje posojila ne prekine ali zakasni.
V	primeru sporov je merodajno razsodišče, v katerega delegirata obe stranki po enega sodnika, če bi ena stranka ne določila svojega sodnika, ga določi predsednik zveznega sodišča mesta Lausanne. V primeru, da bi se sodnika ne mogla sporazumeti, odloča tretji razsodnik, ki ga predlagata sporazumno. Če pa se glede tretjega sodnika ne bi mogla sporazumeti, ga prav tako določi predsednik zveznega sodišča mesta Lausanne.
javna dela največ koristila. Zato prosimo, da bi bila ta dela za naše narodno gospodarstvo maksimalne gospodarske koristi. Naše narodno gospodarstvo je, dasi mlado, dokazalo svojo naprednost in doseglo lepe uspehe ter brez dvoma zasluži, da se mu pomore. Spremljajoč delo kraljevske vlade v tem pravcu smo prepričani, da bo delo kraljevske vlade tudi nadalje koristilo našemu gospodarstvu. Ko izražamo to prošnjo, se veselimo zaradi zaključitve posojila in izjavljamo svojo hvaležnost vladi za ta čin, ki bo koristen za napredek našega gospodarstva.
Ministrski predsednik general Peter živkovič je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal:
Zelo mi je drago, da baš gospodarski krogi pravilno pojmujejo ogromen pomen tega posojila in da pravilno ocenjujejo pogoje, pod katerimi je bilo to posojilo najeto. Zavedajoč se svojih velikih nalog, ki so ji bile postavljene, je vlada v svojem programu politične in gospodarske konsolidacije že od vsega početka predvidevala tudi stabilizacijo dinarja. že prvi dan svojega programskega dela je vlada naglasila, da bo izvedena stabilizacija dinarja na oni višini, na kateri je dinar dejansko stabiliziran že od leta 1925., tako da zaradi tega ne morejo nastati nikake težkoče ali zmede v našem gospodarskem življenju. Iz tesra posojila se bodo dala Narodni banki na raznola-go sredstva za ojačanje zlate podlage, s čimer se bo omogočilo, da se dinar legalizira na sedanji višini. Drugi del
posojila se bo uporabil za najnujnejša javna dela v državi.
Zaupanje, ki ga je s tem izkazal naši državi inozemski denarni trg, potrjuje v dovoljni meri, da so metode dela vlade dobre, obenem pa je s tem dobilo naj večje priznanje finančno in gospodarsko stanje naše države. Stabilizacija dinarja otvarja vrata tujemu kapitalu, ki bo sedaj lahko še z večjim zaupanjem prihajal k nam. Na nas samih pa je, da s svojim delom in prizadevanjem podpremo še večji gospodarski napredek države. Ves naš gospodarski svet, Seljak in delavec, obrtnik, trgovec in industrij ec, je mnogo doprinesel k temu lepemu kreditu, ki ga uživa naša država v inozemstvu, ker je poleg svoje neumorne delavnosti v dnevih najtežjih gospodarskih prilik s popolnim umevanjem ter z vso vnemo podprl delo vlade. Vi, predstavniki našega gospodarskega življenja, najbolje lahko ocenite pomen tega velikega dogodka. Z največjim optimizmom in z globokim prepričanjem in vero v velik razmah našega gospodarstva vas pozivam k vsestranskemu sodelovanju z vlado, da bomo lahko storili vse za čim večje blagostanje vsega našega naroda.
Češkoslovaško odlikovanje tajnika TOI /. Mohoriča.
V	petek ob pol 12. se je vršila na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani lepa slovesnost. Generalni konzul inž. Ševčik je ob navzočnosti konzularnega osobja predal tajniku Zbornice za TOI g. Ivanu Mohoriču češkoslovaški red Belega leva 3. razreda.
Generalni konzul Ševčik je ob priliki predaje v prisrčnem govoru naglasil delo in zasluge, ki si jih je pridobil odlikovanec kot član naše delegacije za trgovinska pogajnja s Češkoslovaško za uspešno zaključen je pogodbe in za pospeševanje medsebojnih gospodarskih stikov.
Tajnik gospod Mohorič je v odgovoru prosil g. generalnega konzula, da tolmači prezidentu republike izraze tople zalivalnosti. Izrazil je prepričanje, da bo s pogodbo uspešno pričeto delo poglobitve vzajemnih stikov obrodilo dobre uspehe za obe prijateljski državi.
Tajniku Mohoriču za visoko odlikovanje tudi naše najiskrenejše čestitke!
SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE TRGOVSKIH G REMIJEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI,
se bo vršila v sredo 20. maja 1931. ob en četrt na 11. dopoldne v sejni dvorani »Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. P red sed stv eno poročilo. 2. Tajniško poročilo. 3. Določitev zvezne 'doklade m leto 1931. 4. Določitev dneva ziveznega občnega zbora. 5. Slučajnosti.
— Prosimo, da se seje zanesljivo udeležite! — Predsednik: Josip J. Kavčič s. r.
— Tajnik: I. Kaiser s. r.
------ i	--------
Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Guverner Narodne banke g. Bajloni o posojilu in stabilizaciji dinarja.
G. Ignjat Bajloni, guverner Narodne banke, je ob sklenitvi stabilizacijskega posojila dal za časopise sledečo izjavo:
Sklenitev stabilizacijsekga posojila v znesku 1025 milijonov francoskih frankov v Parizu s kurzom 87-50 in 1% obrestmi za dobo 40 let ter možnostjo konverzije po preteku 5 let, je epohalnega značaja za javne in privatne finance kraljevine Jugoslavije in za vse naše gospodarsko življenje.
Ta važen dogodek, za katerega je država v zvezi z Narodno banko ob naj-kritičnejšem času svetovne inflacije, kakršne svet do sedaj še ni poznal, z neprimernim trudom in požrtvovanjem postavila že leta 1925 solidne predpogoje, je omogočil kraljevski vladi, da našo narodno denarno edinico: dinar, stvarno že trdno okrepljeno stabilizira z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije od 11. t. m.
Denar, ki je notiral v Zurichu najnižje dne 21. januarja 1923. in to 3-69 švicarskih frankov za 100 Din, je obdržal od avgusta 1925. dalje neizpre-menjeno vrednost med 9-12 do 9-14 švicarskih frankov in dobil dne 11. t. m. svojo zakonito podlago. Od sedaj velja 26-5 miligrama čistega zlata, kar ustreza pariteti 9-1277 švicarskih frankov za 100 Din.
Kot končni rezultat intimnega sodelovanja med državo in Narodno banko v vodenju naše denarne politike, ki obstoja že od julija 1921, ko je bilo banki poverjeno prodajanje tujih deviz in valut, se je pokazal s tem, da država z zakonom od 11. maja t. I. prenaša na Narodno banko javno službo v pogledu brige za denar.
V	zahvalo za to, da bo država za okrepitev zlate in denarne podloge stavila Narodni banki na razpolago sredstva v znesku 1400 milijonov dinarjev in z ozirom na izkušnje, pridobljene ob najtežjih trenutkih, bo Narodna banka prevzela na sebe odmenjeno važno in težko nalogo z vsem zaupanjem.
Sklenjeno stabilizacijsko posojilo je z ozirom na sedanje politične, gospodarske in druge jako težke prilike na celem svetu, za nas brez dvoma izredne koristi. Odpira nam daljno zaupanje vsega tujega finančnega sveta in nam omogoča, da z organizacijo svojega denarnega sistema na bazi zlate veljave preidemo kot enakopravni član v mednarodno denarno zajednico. Narodna banka se bo mogla od sedaj aktivno udeleževati poslovanja banke za mednarodne obračune. Njena beseda se bo mogla čuti v tej veliki in važni mednarodni finančni napravi kadarkoli se bo razpravljalo o velikih svetovnih finančnih in gospodarskih vprašanjih, za katere je naša država v največji meri zainteresirana. Tehnično-finančnii pogoji posojila so za sedanje prilike jako povoljni, pogodba sama pa nima nikakih aran-žmanov o koneksnih vprašanjih, ki gotovo v vsakem primeru skrivajo pravo ceno posojila. Po svojem iznosu je posojilo najvišje, kar smo jih do sedaj najeli in izkoristili. Afco se primerja z vsemi ostalimi našimi posojili in se upoštevajo ivsi momenti, je posojilo, katero je naša vlada sklenila, stvarno najpovoljnejše.
Treba je dati priznanje francoskemu finančnemu tržišču, ki je z zaključitvijo tega posojila prevzelo na sebe veliko de-
lo,	kajti francoska skupina vpiše 675 milijonov francoskih frankov, kar p omenja največjo finančno transakcijo na francoskem tržišču v povojni dobi.
Od mnogih strani iz inozemstva se
Poziv ministrskega predsednika gospodarskim krogom k pojačanemu delu za razvoj in gospodarski napredek
države.
Naša zunanja trgovina v prvem četrtletju 1. 1931.
opažajo znalci, da se danes naš finančni položaj mnogo povoljpejše presoja in da se moro računati na povečano zanimanje tujih finanserjev za plasmane v naši državi.
Narodna banka sama je dobila čestitke ob zaključitvi posojila od največjih svetovnih bank, kar kaže zaupanje, katero uživa naša država, ko si ji ponujajo usluge v zvezi z izvršitvijo stabilizacijskega programa.
Kraljevska vlada od svoje strani si je vetliko (prizadevala, da pribavi sredstva za izvedbo zakonite stabilizacije' narodne valute. Sedaj je ua vrsti celokupno gospodarstvo in vsak posameznik, da izvrši svojo dolžnost in pripomore k nadaljnji konsolidaciji in gospodarskemu napredku naše države.
pobra žetev s povišanimi cenami, ko-jo po vseh znakih moremo s polnim zaupanjem pričakovati, nam bo prinesla hiter preokret na boljše v našem gospodarskem življenju, ki nam bo pokazal v polni meri neocenljive koristi izvedene denarne reforme.
ZAKLJUČEK TEČAJA IN TEKMA V
Jamskem friziranju.
Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za damsko friziranje v Ljubljani, ki se je vršil vsak teden dvakrat po dve uri ter je trajal od 16. februarja dalje. Tečaj se je pravkar zaključil. Zavod priredi obenem v ponedeljek 18. maja t. 1. ob 8. avečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti kot zaključno prireditev tekmo udeležencev tečaja v iri-airanju. Na tej tekmi naj se pokaže spretnost, ki so jo tečajniki dosegli. Razdelile se bodo tudi priznal ne diplome zavoda za 6 najboljših tekmovalcev. Pripominjamo, da je tečaj vodil naš priznani strokovnjak g. Vili Franohetti nnl. in da ho o uspehu tekme razsojala žirija treh ljubljanskih mojstrov. Vabimo ljubljanske brivske in frizerske mojstre in pomočnike, da posetijo omenjeno prireditev. Vstopnine ni nobene.
* * *
OMEJITEV V PRIDELOVANJU HMELJA.
Češkoslovaška je reducirala s hmeljem kultvirano zemljo za 35 do 40 odstotkov, Poljska z ca. 40, Bačka zopet za 10 do 15 odstotkov, pa je že lani reducirala za najmanj 70 odstotkov, Belgija letos zopet za 20 odstotkov, Savinjska dolina v teku zadnjih let za 45 do 60 odstotkov. Nemčija in Alzacija-Lorena še nista vpo-slali nobeuih podatkov.
*	* * SRUDNJEROCNI MEDNARODNI KREDITI.
Konferenca odličnih bančnih zastopnikov se je pričela 4. t. m. v Bruslju. Med udeleženci je tudi zastopnik Francoske banke. Francoski bančni konsor-cij, ki naj posreduje placiranje srednjeročnih kreditov (dve- do petletnih) naj dela sporazumno s Francosko banko. Enak konsorcij za srednjeročni kredit hočejo osnovati londonske banke; delal naj bi skupaj s francoskim konsorcijein. Banki za mednarodna plačila je namenjena posredovalna in v omejeni izmeri vodilna vloga v razmerju do novih zavodov za srednjeročni kredit. Novi načrt imenuje Francquijev načrt. Razlikuje se od prejšnjega Normanovega načrta po predvidenem krogu udeležencev (nobena udeležba novčnih bank, manjši vpliv banke za mednarodna plačila, močnejši vpliv bank in industrije) in drugič po večjem vplivanju dajalcev denarja na vodstvo poslov; dajalci denarja so v praksi Francozi in Amerikanci.
Obiskovalcem XI. ljubljanskega velesejma, ki traja od 30. maja do 8. junija, je dovoljena na parobrodih Jandranske plovidbe in Dubrovačke plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parobrodih brodarskega društva »Boka« pa imajo 50-odstoten popust. Te ugodnosti daje samo sejmska legitimacija od 20. maja do 20. junija t. 1.
Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Saargebiet in švlca.
Celokupen naš izvoz v prvem četrtletju t. 1. je znašal 755.118 ton v vrednosti 1.159,067.213 Din ali 105 milj. 766.532 zlatih Din.
Posamezni glavnejši predmeti našega izvoza bi bili sledeči (v milj kg In milj Din):
Pšenica: kg 1-9 — Din 2-7; koruza kg 98-2 — Din 85-7; otrobi kg 3-8 kg
— Din 3-5; fižol kg 4-8 — Din 15-3; sveže sadje kg 11 — Din 5-7; suhe slive kg 0-8 — Din 4-6; vino kg 5 6
— Din 20-2; hmelj kg 0 05 — Din 0-3; konji kom. 7.194 — Din 14-1; goveda kom. 25.780 — Din 61-5; svinje kom.
56-131 — Din 59-4; perutnina kg 2-3
— Din 30-3; sveže meso kg 3-5 —• Din 49-1; mesni izdelki 0-1 Din 21; svinjska mast kg 0-3 — Din 5-5; kože kg 11 — Din 9-6; les za gradnjo kg 179-4 — Din 167-8; drva 43-7 — Din 8-4; železniški pragi kom. 0 7 — Din 37-5; lesni izdelki kg 4-8 — Din 10-0; lesni ekstrakti kg 3-2 — Din 12-9; soda kg 4-7 — Din 11-7; kalcijev karbid in cijonamid kg 58 — Din 10 8; cement kg 88-9 — Din 31-0; surov baker kg 4-6 — Din 63-9; druge rude kg 150-7 — Din 49-4; razno kg
57-0 — Din 1061.
Teža našega uvoza v 1. četrtletju t. 1. pa je znašala 243.967 ton v skupni vrednosti Din 1.341,825.986 ali 122,443.715 zlatih Din.
Glavni predmeti našega uvoza bi bili sledeči:
Bombaž: surov 2-0 kg — Din 35-4; predivo kg 3-6 — Din 14-3; tkanine kg 2-2 — Din 134-0; ostalo kg 0-2 — Din 6-9;
Iz okrožnice dravske direkcije pošte in telegrafa:
Po čl. 53 Pravilnika za telegrafsko službo v notranjem prometu lahko obstoji naslov telegrama samo iz dveh besed, od katerih prva označuje ime naslovnika, druga pa naslovni kraj. Da pa se telegram lahko izroči pravočasno in pravemu naslovniku, je treba, da obsega naslov vse potrebne podatke, ki morajo biti zlasti popolni za večja mesta. Ako teh podatkov ni, pade odgovornost na pošiljatelja, če se telegram ne dostavi pravočasno, ali pa izroči komu drugemu in podobno. In prav zato lahko stranka prijavi pošti svoj skrajšani naslov, ker se ob priliki registriranja skrajšanega naslova vpiše tudi njen popolni naslov, tabo da se potem nikakor ne more zgoditi, da bi se ji ne dostavila kaka brzojavka, češ, da je bil naslov nezadosten.
Registriranje skrajšanih naslovov je torej predvsem uvedeno zato, ker se ne more zahtevati, da je kaka
Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani, kakor se od 15. decembra 1980 dalje nadeva bivša Kranjska hranilnica, je zaključila svoje stoindeseto poslovno leto, odkar obstoji, in tretje leto, odkar se je preosnovala iz društvene hranilnice v oblastno, odnosno banovinsko. Hranilnica se je tudi v preteklem letu razvijala s stalno tendenco napredovanja. Vloge na hranilne knjižice so se dvignile od Din 69,713.656— na Din 87,952.847-— in vloge na tekočem računu od Din 32,290.262'— na Din 56,421.216. Napram prometu v letu 1929 se je zvišal v letu 1930 odstotni porast vlog na knjižice od 14-5 odstotkov na 26-1 in porast vlog na tekočih računih od 34-5 na 74-7 odstotkov. Poslovni promet je naraste! od Din 487,497.812 na Din 817,584.361. Obseg hipotečnih posojil je znašal ca. 12 milijonov in komunalnih ca. 19 milijonov dinarjev. Račun dolžnikov se je zvišal od Din 41,426.043 na Din 81,004.614. Med dolžniki so prehodne naložbe pri raznih denarnih zavodih. Te naložbe, dalje menice v iznosu Din 16,000.000 in gotovina od Din 455.946-44 predstavljajo likvidna sredstva hranilnice, ki dosegajo celo okoli
železo: neizdelano in polizdelano kg 8-0 — Din 17-7; lim kg 4-2 — Din 14-8; železni izdelki kg 76 — Din 63 2;
volna: ovčja volna kg 1-8 — Din
34-8; predivo 0-2 — Din 13-4; tkanine 0-5 — Din 78-6; ostalo kg 0-03 — Din
6-1;
svila: surova kg 3 tisoč — Din 0-6; predivo 0-2 — Din 12-8; tkanine kg
0	05 — Din 24-3;
mineralna olja: bencin 0-7 — Din 3 1; petrolej kg 3-8 — Din 4 4; nafta 16-2 — Din 16-0;
kože: domačih živali kg 3-4 — Din 45-3; koža za obutev 0-05 — Din 7-9, koža za obutev razen za opanke 0-07
— Din 16-6;
steklo: kg 1-0 — Din 6-2; razno: sol kg 3-7 — Din 1-4; ječmen kg 2-8 — Din 8-9; premog 89-5 — Din 31-7; oljnati proizvodi kg 5-8 — Din 33-0; limone in pomaranče kg 6-7
— Din 19-6; stroji kg 4-7 — Din 79 8; elektrotehnični predmeti 0-9 — Din 44-6; prevozna sredstva kg 1-2 — Din 32-7; časopisni papir kg 2-4 — Din 10-1; gume za kolesa kg 0-1 — Din
4-8; ostalo kg 57-9 — Din*292-4.
Naša trgovinska bilanca je torej za 1. tromesečje 1. 1931. pasivna za 182,759.773 Din.
Že v 24 urah barva, plesira in
kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
tvrdka, podjetje ali privatnik pošti vedno znan, zlasti pa ne raznašalcem telegramov, ki se pogosto menjajo.
Ako je pa kak nepopolen naslov na telegramu zadosten za dostavo, še ni potrebno, da je registriran kot skrajšan, a za eventualne kakršnekoli pogreške pri dostavi je potem odgovoren pošiljatelj telegrama, zakaj kaka tvrdka, n. pr. »Balkan«, je lahko poznana celemu mestu, iz česar pa še ne sledi, da mora biti poznana tudi pošti, oziroma njenemu organu, ki raznaša telegrame.
Pri dostavi pisem, ki imajo skrajšane, oziroma nepopolne naslove, lahko pismonoše delj časa povprašujejo, dočim se mora dostava telegramov, kjer je prvi pogoj hitrost in točnost dostave, čim najhitreje izvršiti. Povpraševanje o enem telegramu povzroča zakesnitev drugih, morda nujnejših in važnejših po vsebini. Zato je pa potrebno, da se občinstvo opozarja na te okolnosti in se mu priporoča, da v svojem lastnem interesu prijavlja svoje skrajšane naslove.«
I eno tretjino vseh sredstev hranilnice.
I Vrednostnih papirjev ima zavod za Din 9,380.611-41, od tega je več kot polovica Blairovega posojila v zlatu. Račun posestev znaša Din 3 milijone 294.162-78; posestva hranilnice obstoje iz realčnega poslopja v Ljubljani in štirih hiš na Dunaju. Račun izgube izkazuje neznaten porast računa plač, znaten dvig davkov, ki jih je hranilnica plačala za Din 363.714-05, dočim so se upravni stroški navzlic porastu prometa celo nekoliko znižali. Porast davkov gre na račun rentnega davka, ki ga plačuje hranilnica iz svojega. Odpisi znašajo Din 1,416.933-99, dobiček pa je izkazan z zneskom Din 221.535-44 in se prenese na novi račun.
Najkrepkejšo oporo ima hranilnica v Dravski banovini, ki jamči za vse obveznosti hranilnice z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato je hranilnica v položaju, da nudi vsem, ki ji zaupajo svoje prihranke, popolno varnost. Hranilnica vrši in posreduje tudi vse druge posle denarnih zavodov in ima na kredite trgovcem in obrtnikom posebno kreditno društvo.
*	* *
MannesmannroIirenwercle (1. (1. v Cho-nutovu (Češka) znižuje dividendo od 300 Kč na 240 — 12 odstotkov; čisti dobiček leta 1930 je izkazan s 14,780.000 Kč proti 8,390.000 Kč v letu 1929.
Nemška Državna železnica izplačuje za preteklo leto 7 odstotno dividendo.
Avstralska banka mora dati v bodoče v slučaju potrebe svoje zlate rezerve vladii na razpolago.
Konferenca srednjeevropskih žitnih borz se 'bo vršila v drugi polovici maja v Budimpešti. Na dnevnem redu ibo vrsta važnih c arinsikopol i t ionih in trgov-skopolitičnih problemov. Poleg nevarnosti, kd grozijo od strani svetovnih zalog, bodo na razpravi tudi tehniška vprašanja žitne trgovine.
Cinkova pogajanja med evropskimi in ameriškimi producenti so ostala brez uspeha, kar bo skoraj gotovo povzročilo nadaljnji padec cinkovih oen.
I.G.Farben (1. d. bo razdelila za leto 1930 zopet 12 odstotno dividendo.
Rusija bo dobavila nafto za francosko vojno brodovje; tako je bilo določeno na licitaciji v Parizu. Ali se ne sliši to zel o paradoksno? Pa pravijo, odkod jeuilj® Rusija denar za svojo propagando.
Na mednarodni pšenični konferenci v Londonu, ki se otvori 18. t. m., bodo zastopane USA. po posebnem opazovalcu.
Avtobusna podjetja Avstrije so se združila v Zvezno zvezo.
Podjetje škoda razdeljuje kot lani dividendo 90 KČ = 28'/2°/o. Čisti dobiček je izkazan z 68-87 milijoni Kč.
Proti carinski zvezi med Nemčijo in Avatrijo se je zelo ostro izrekel Touge-res, 'predsednik francoskega carinskega zbrničnega odbora, ter avstrijski socialistični voditelj dr. O. Bauer. »Vse evropsko gospodarstvo bi prišlo v nered.«
Angleška bombaževa industrija je protestirala proti indijskemu bojkotu. >Ce bo bojkot trajal naprej, bo polovica angleških tekstilnih delavcev izgubila svoj kruh.« Gandhi je odgovoril na protest negativno.
Francoski kemični koncem Saint Go-bain i/Jkazuje m. preteklo ileto 88,700.000 frankov čistega dobička (leto prej 65 milijonov frankov) in bo izplačal neizpre-menjeno dividendo 120 frankov na glavnico, povišano od 225 na 310 milijonov frankov.
Newyorška rezervna zvezna banka je znižala obrestno mero od 2 na VA%\ to je najnižja obrestna mera, !ki je bila sploh kdaj v Newyorku zaznamovana.
V	Pireju hoče osnovati grška vlada svobodno pristaniško cono, s čimer bi se močno poživila tranzitna trgovina v dežele vzhodnega Sredozemstva.
Mednarodni odbor cina bo zboroval
16.	t. im. v Haagu; posvetoval se bo o nadaljni redukciji produkcijske kvote.
Število brezposelnih v Nemčiji je padlo v drugi polovici aprila od 4,628.000 na 4,389.000.
Število brezposelnih v Avstriji je padlo od zadnjega izkaza za ca. 31.000 na 247.000.
Pridelek pšenice v USA obeta biti letos rekorden. Govorijo o 653 milijonih bušlijev.
Banka za mednarodna plačila bo imela sejo 18. t. m., prvi občni zbor pa 19. t. m., nakar bodo sledila posvetovanja komisij o valutnih in denarnih problemih itd.
Zaloge zlata v USA rastejo nadalje
in so dosegle rekordno višino 4097 milijonov dolarjev, dočim so znašale na koncu marca 1. 1914. le 1920 milijonov dolarjev.
Dividenda petrolejskega koncerna Ro-
yal Dutch bo po porooMu iz Amsterdama letos v zaključku 17-odstotna proti 24% v preteklem letu.
Trgovska banka v Varšavi, največji poljski bančni zavod, bo razdelila iz čistega dobička >v znesku 3,650.000 zlotov 8-odstotno dividendo. Glavnica je zvišana od 20 na 30 milijonov zlotov.
Francoski kemični koncern Kuhlmann je dosegel v preteklem letu 88-7 milij. frankov čistega dobička proti 65-2 milij. v letu 1929. Dividenda bo ista kot je bila lani, 120 frankov. Glavnica je bila zvišana od 225 milij. frankov na 310 milijonov.
Registriranje skrajšanih in dogovorjenih naslovov.
Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani v letu 1930.
/
Met Autokluba v Južno Srbijo.
je velike važnosti za naše trgovce. Povsem je znano, da se posveča zlasti v zadnjem času velika pažnja gospodarskemu in kulturnemu napredku lepe in zanimive, pa tudi bogate Južne Srbije, ki je bila šilom razmer ovirana v hitrejšem tempu razvoja. Potujoč sko/i glavne kraje Južne Srbije, kot je Skoplje, Tetovo, Prizren, Prilep, Olirid, Bitolj, Kumanovo itd., bodo imeli izletniki priliko ugotoviti na licu mesta veliki gospodarski napredek. Neprestano se otvarjajo v Južni Srbiji bogati rudniki in druga industrijska podjetja, s čimer se polagoma dviguje življenski standard tamkajšnjega prebivalstva in s tem njegovih potrebščin. Konsum najrazno-vrstnejšega blaga raste, z zadovoljstvom je konstatirati, da so baš naši Industrijsko razvitejši kraji — nekatere industrijske panoge celo v znatni meri — udeleženi na zadovoljevanju potreb Južne Srbije. Ti gospodarski stiki so čimdalje bolj krep-kfiiši, seveda pa je dana še nadaljna možnost poglobitve istih.
Baš izlet Autokluba, katerega članstvo tvorijo v veliki meri predstavniki naše industrije in trgovine, pa nudi res lepo priliko klubovemu članstvu, da si potujoč po najvažnejših gospodarskih centrih Južne Srbije, ogleda tamkajšnje prilike ter izkoristi svoja opažanja na licu mesta v cilju še nadaljne krepitve svojih poslovnih stikov. Da so taka potovanja v tem oziru res koristna, nam pričajo ponovni poseti predstavnikov najuglednejših inozemskih gospodarskih institucij .
Da tudi tamkajšnje prebivalstvo z naj večjo simpatijo pričakuje obisk
Načelstvo gremija trgovcev v Ljublja-ui je sklicalo za v torek dne 12. t. m. °t> 8. uri zvečer novo izvoljeni odbor, ki ga je izvolilo ljubljansko trgovstvo »a zadnjem občnem aboru, ik prvi seji, kateri so prisostvovali poleg načelnika g. Ivana Gregorca, še Stane Vidmar, Albin Smrkolj, Bahovec Josip, Soss Karl, Pogačnik Fran, Meden Viktor, Verbič Anton, Fabiani Pavel, inž. Joško Kobi, Pavlin Fran, Bahovec Ivan, Breznik Venčeslav ter Krek Janko. — Udeležbo je opravičil član načelstva g. Jos. J. Kavčič.
G. načelnik Ivan Gregorc je otvo-ril sejo, pozdravil navzoče ter ugotovil sklepčnost in imenoval overovateljem zapisnika gg. Vidmarja in Kreka. Uvodoma čestita prav iskreno vsem novim in starim odbornikom k izvolitvi in zaupanju, katerega jim je poverilo ljubljansko trgovstvo, proseč jih, da se kot taki udejstvujejo v vseh vprašanjih Našega gospodarstva, kakor tudi, da posvečajo posebno pozornost kumunalni politiki, gremijalni šoli itd. Prosi nadalje, da se vedno polnoštevilno udeležujejo gremijalnih sej in jih opozarja na določilo gremijalnih pravil, ki določajo, da načelstvo sme črtati člana odbora, a,ko trikrat neopravičeno izostane od sej. Sporoča nadalje, da je policijska uprava sporočila kraljevo zahvalo za udanostne pozdrave ob priliki proslave^ 50-letnice, kakor tudi, da je namestnik v odboru veletržec g. Alojzij Sušnik odložil mesto. Odbor sklene, da se mu zahvali za njegov dolgoletni trud v gremiju, istočasno pa se sklene izreči bivšemu blagajniku in članu načelstva g. Ivanu Železnikarju za njegovo vsestransko požrtvovalnost in t°Čnost pri izvrševanju blagajniških poslov najprisrčnejšo in toplo zahvalo.
V	smislu gremijalnih pravil je nato odbor prešel k izvolitvi eksekutive in so bili na predlog g. Kreka izvoljeni v eksekutivo načelnik g. Ivan Gregorc, oba podnačelnika Stane Vid-a r in Albin Smrkolj, Bahovec Ivan ter Anton Verbič. K vsaki seji eksekutive, katere namen je načelniku v izrednih slučajih pomagati, ko sam ne more prevzeti odgovornosti pri eventuelnih ukrepih, ki zahtevajo takojšnjo rešitev in ne dopuščajo odloga, se bo v bodoče vabilo tudi onega člana načelstva stroke, o kateri se bo raz-
naših automobilistov, je sklepati že iz priprav po vsej Južni Srbiji za čim prisrčnejši sprejem. Ravnotako so podvzele tudi oblasti v Vardarski banovini vse, da bo izpadel izlet v čim naj večje zadovoljstvo udeležencev. Ker bodo uživali udeleženci razne ugodnosti, je pričakovati znatne udeležbe, baš v vidu omenjenih gospodarskih stikov zlasti članov autokluba iz industrijskih, obrtnih in trgovskih krogov. Izletniki bodo posetili tudi Solun, kjer se nahaja, kakor znano v tamkajšnji luki jugoslovanska svobodna cona.
Izlet se vrši od 20. maja do 1. junija, ko se oficijelno zaključi v Vr-njački banji in bodo pripeljana vozila članov ljubljanske, mariborske in zagrebške Sekcije brezplačno do Beograda, dočim je dovoljena udeležencem na tej progi polovična vožnja. Zasiguran je že skupni potni list za poset Soluna, s čimer odpadejo tudi neprijetnosti in stroški s potnim listom in vizumom. Prometno ministrstvo je odobrilo tudi znižanje transportnih stroškov za povratek morebitnih defektnih automobilov, dočim je odredil vojni minister, da vozi na čelu kolone posebni odposlanec Vojnega ministrstva. V izgledu je tudi delna bonifikacija stroškov za pogonska sredstva. Ker so tudi ceste v Južni Srbiji v dobrem stanju, se obeta udeležencem res lep potek izleta in je ponovno povdarjati željo, da bi se pridružilo čim mogoče več automobilistov, posebno pa onih iz gospodarskih krogov naše ožje domovine tej lepi in pomembni manifestaciji našega automobilizma.
pravljalo. Poleg tega je odbor soglasno sklenil, da se pritegnejo eksekutivi še trije člani kot sosvetovalci in sicer gg. Jos. J. Kavčič, Josip Bahovec in Pavel Fabiani.
Za gremijalnega blagajnika je bil soglasno izvoljen na predlog g. M e d e n a g. Soss Karl, namestnikom pa je odbor izvolil na predlog g. Vidmarja g. Viktorja Medena.
Nadalje je odbor razpravljal o vseh težkočah gremijalnih financ in o položaju našega gospodarstva ter po vsestranski stvarni debati soglasno sklenil, da se zniža dosedanja gremijalna doklada od 15 do 12% za leto 1931. — Pri tein so se tudi upoštevali vsi nepredvideni stroški, zlasti pa napeljava centralne kurjave v poslopje gremijal-ne šole, za katero mora skrbeti gremij, naknadna preskrba revnih vajencev s potrebnimi učnimi knjigami kakor tudi nabavo še manjkajočih pripomočkov za razvoj gremijalnega šolstva. Poleg tega je predvidena v proračunu tudi potrebna denarna podpora posameznim sekcijam, ki jo potrebujejo pri udejstvovanju svojih zahtev. Vsek sekcij je 12. — Jasno je, da se bo z intenzivnim delovanjem in poglabljanjem posameznih strok v njihovo delovanje delo poživelo in zahtevalo tudi znatne materijalne podpore od strani načelstva. Tudi je odbor razpravljal o nelojalni tekmi, ki jo povzročajo inozemski in domači trgovski potniki s tem, da posečajo privatne stranke, kar mnogo škoduje ostalemu trgovstvu ter sklenil tozadevno votirati primerno svoto v kritje izdatkov za pobijanje nedopustnega poslovanja inozemskih trgovskih potnikov.
Ker bo sedanji odbor posvečal posebno pažnjo komunalni politiki, je bil izvoljen poseben odsek, obstoječ iz gg.: Stane Vidmarja, Albina S m r k o -1 a in Josipa Bahovca. Obširno je odbor razpravljal tudi o gremijalnem šolstvu ter sklenil zadevo prepustiti šolskemu odboru v nadaljno rešitev.
Ker se vrši prve dni prihodnjega meseca Zvezni občni zbor, kateremu bodo prisostvovali številni zastopniki našega trgovstva iz cele Dravske banovine in katerim hoče gremij prirediti prijetno bivanje v Ljubljani, je sklenil odbor obširen program in je bil izvoljen poseben odsek, da vse potrebno pripravi. Ta odsek tvorijo gg. F a b i a n i, Vid-
Poravnave in konkurzi.
Društvo induiStrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico
o	otvorjenih in odpravljeni h konkurzih in prisilil ih poravnavali izven konkurza
za čas od 1. do 10# maja 1931.:
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Lorber Alojz, Kočevje; Mazoraua Ana, preje v Mariboru, sedaj bivališče neznano; Midorler & Blažič, Novo mesto; Podlaha Anton in žena Ana, Ormož.
Savska banovina: LoWy Salamon, Zagreb, Gajeva ulica; Majdenič Josip, D. Miholjac.
Primorska banovina: Lelio Ilajon pk. Josipa, Spliit; Matutinovic Milka Ivanove, Split.
Drinska banovina: Spasojevič Andri-ja, N. i žena Saveta rodj. Matijeva, Ša-bjac.
Dunavska banovina:	Pučka	banka,
Bela Crkva.
Vardarska banovina: Danailovič Anton, Kumanovo; Lazič Krsto, Kumanovo; Nikolič Džordža, Kumanovo; Pašankovič
A. Dimitrije, Bitolj; Petkovič Navko, Ku-inanovo#
Beograd, Zemun, Pančevo: Hristič Džordža, Beograd.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-
NAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Bevc Firanc, St. Jernej; Pernat Ivan, Črna pri Prevaljah; Postržin Vekoslav, Krško; Tomažin Frančiška, Gmajna p. Krka.
Savska banovina: Einihorn Luiza, lastnica iKoprivničke pletione, Koprivnica; Hirschl Miroslav, Ljubeščica; Klepač Anitun, Petrinja; Trick Josip, Slatina; Vukovič Ivan, Križevci.
Dunavska banovina: Bremič Luka, Martonoš; Doboš Jožef, Stara Kanjiža; Goldštajn Leo, Bela Crkiva; Handler i Grosman, Novi Sad; Herci Mikša, Ada;
-«£) 0[»UB£‘ !B[Od©X	JHA.IUJ4
iza, Ban. Dvor; Polak Mavre, Novi Sad; Prvo Vel. Bečkereeko društvo Henlajn i Aiiau, Vel. Bečikerek; Talpešti Spaso, Vršac.
Moravska banovina: Radojkovič Nikola, Radojkovič Svetislav i Radojkovič Ko-sta, Aleksi,nac.
Vardarska banovina: Levi Menah Ha-či Bohor, Stip.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kiraus B#
i	drug, Pančevo.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Savska banovina: Adler Ernest, Požega; »Dugme« Ignac Singer, Zagreb.
Primorska banovina:	Silič	Ljudevit,
Split.
Drinska banovina: Dragutinovič Jele-sij, Arilj; Todorovič M. Ilija, Obrenovne. Zetska banovina: Benz Miha, Kotor. Dunavska banovina: Murešanovič Bo-gosav, Dolovo.
Moravska banovina:	Ivkovič	Zivojin,
Niš; Vasič Miloš, Pirot.
Vardarska banovina:	Alimovič	Alus
Asan, Kfičevo; Dončič Peter, Viranje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Erlenvajn Mirko, Beogirad; Ljubojevič Velisav, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRIS1LNH PORAVNAVE:**)
Dravska banovina: Bajde Albin, Studenci pri Mariboru; Šušteršič Adolf, Ljubljana VII.
Savska banovina: Bienenfeld Herman, Pakrac
Dunavska banovina:	Gedelej	Jovan,
B. Petrovo selo; Kaloper Brača, Stara Kanjiža; Rtthrich Jovan, Vel. Bečkerek.
*	Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni nanok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurani (pnailni) upravitelj, se izvedo v druStvonem tajništvu.
**) Vzrok, zakaij je bilo postopanje od, pravilno, se izve v druStvenem tajništva
in a r, Bahovec Josip, Verbič Anton in ter Karol Soss.
Končno je odbor razpravljal še o internih zadevah in reorganizaciji gremijalnega delovanja, ki kaže baš v zadnjem času intenzivnost v vseh vprašanjih ter sklenil točen program v pogledu delovanja posameznih članov načelstva, kakor tudi sekcij. Seja se je končala ob 11. uri zvečer.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
POSTNA HRANILNICA JUGOSLAVIJE.
V aprilu je naraslo število vlagateljev pri Poštni hranilnici Jugoslavije za 3529 na 147.371, znesek vlog za 8 milijonov dinarjev na 253 milijonov dinarjev. V čekovnem prometu je število računov z otvoritvijo 12(5 novih naraslo na 19.577. Promet v čekovnih računih je znašal v aprilu 5301 mili}. Din, vloženih je bilo na tekočih računih na koncu aprila 792'1 imilij. Din.
*	* *
ZAHTEVE METALURGICNE INDUSTRIJE.
V vlogi na ministrstvo zahteva ta industrija izdajo zakona, v katerem naj se prepovedo vse uvozne ugodnosti in pristojbinske olajšave za vse one vrste blaga — za izvedbo javnih del — ikd se izdelujejo doind v Jugoslaviji. Poleg tega naj se 'upošteva v prvi vrsti domača industrija sploh in naj se izda zakon o zaščiti domačega dela.
Za soboslikarska
pleskarska in irkosiikar* ska dela se priporoia
Tone Malgaj
družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska «
Skupni davek na poslovni promet.
Pod gornjim naslovom je bil v številki 53, z dne 9. maja objavljen dopis iz trgovskih krogov, ki podaja slučaje zaračunanja prometnega davka. Zadeva je za vse pridobitnike jako važna in je vsled tega umestno, da se slučaji javno obravnavajo. Pri vsemu temu je pa treba v prvi vrsti imeti pred očmi popolno objektivnost, ker se v nasprotnem slučaju zavaja nepoučene kroge v zmoto.
V	gori omenjenem dopisu se med drugim navaja, da se plačuje za železne in kovinske izdelke do 90, sko-ro do 100% svote vrednosti, samo na carini. Ta trditev je pač precej pretirana. Na ta način bi domača podjetja tudi lahko omenila, da se plačuje za izdelek iz železa na carini samo 4°/d od vrednosti, kot je tudi slučaj. Ako je torej izdelek res ocarinjen (česar pa današnjemu dopisniku ni znano) z 90, oziroma 100%, se pač ne sme na splošno omenjati, kod da bi bilo za vse ali za večino izdelkov.
Naša domača kovinska industrija nima v carini niti daleč one zaščite kot inozemska v svoji državi ter prosimo vsled tega trgovske kroge, da v svojih člankih ne navajajo številk, ki bi dovedle marsikaterega do prepričanja, da uživa pri nam kovinska industrija prekomerno zaščito.*
Kovinarsko podjetje.
*	Opomba uredništva. — Dopisnik je imel v mislih, ko je navajal obremenitev kovinskih izdelkov pač kovinske galanterijske izdelke, ki se prodajajo v modnih trgovinah in so res s carino obremenjene v označeni izmeri. — Upamo pa, da bo z novo trgovinsko pogodbo s čehoslovaško, v kateri je carinska obremenitev za te predmete znižana, položaj tudi za prodajalce teh predmetov bistveno olajšan.
* * *
Iz seje gremija trgovcev v Ljubljani.
Svetovna katastrofa v lesu.
Pod tem naslovom piše znani čslv. ekonom dr. K. Uhlig v »Pr. Tgbl.« sledeče:
Svetovna kriza je prinesla zmanjšanje v porabi lesa, a nihče ni slutil, da bodo razmere na svetovnem trgu lesa postale tako katastrofalne.
Najboljši vpogled nam dajo sezij-ske indeksne številke. Izvoz Češkoslovaške je znašal 1. 1927. še 110 odstotkov letne povprečnosti 1925/28, je padel leta 1928. na^ 93°/o, 1. 1929. na 67, 1. 1930. na 52% in letos v prvem četrtleju celo na 29%. L. 1928. je znašal uvoz Nemčije še 120 odstotkov iste letne povprečnosti, letos v prvem četrtletju pa samo 42%, uvoz Anglije 117 in 76% itd.
Uvoz lesa v milijonih Kč
	1930 + ali	— proti 1.	1929
	v	mil. Kč	v%
Češkoslovaška	237	— 94	—29
Ogrska	549	—230	—30
Nemčija	3040	—832	—22
Francija	2059	+ 317	+ 15
Belgija	1293	—219	—14
Italija	1310	— 81	— 6
Anglija	6976	—489	— 7
USA	1938	—884	—31
Razlikovati	moramo absolutne		in
odstotne številke; pri		Nemčiji	in
USA vidimo skoraj milijarden padec, pri Angliji skoraj polmilijarden; odstotno je bil padec največji pri USA, nato pri Ogrski, Čslv. in Nemčiji. A vse te številke nam značijo samo promet, ki gre preko meje; če vzamemo zraven še domačo prodajo, pridemo v označenih deželah do .deficita prodaje v fantastični višini 20 milijard Kč.
Izvoz lesa v milijonih Kč
	1930 4	ali — proti 1.	1929
		v mil. Kč	v%
češkoslovaška	503	—112	—18
Poljska	1312	—505	—28
Avstrija	898	—233	—21
Jugoslavija	856	—230	—21
Rusija	3150	+ 735	+ 30
USA	1760	—750	—30
Rusija je	v rač..	w.,em letu	okt.
1929—sept. 1930 izvozila za 30 odstotkov več lesa kot v letu prej in
Lega in tip hotela.
Pri izberi lege hotela in njegovega tipa mora voditi v prvi vrsti misel, da je hotelski obrat obrat, katerega intenzivnost se javlja v relativni veličini kapitala. Relativna veličina kapitala je kapital primerjan s prometom. Kakor bomo pozneje videli, doseže pri hotelih letni ali sezijski promet le del, in to majhen, investiranega kapitala, medtem ko iznaša promet najbolj kapitalsko intenzivnih obratov večkratno svoto kapitala. Na kratko povedano spada torej hotel k onim podjetjem, v katerih se kapital obrača počasi, kjer torej osebno delo ne šteje toliko, kakor kapital.
Ker so za isti uspeh potrebni pri hotelu sorazmerno večji kapitali, kakor na primer pri trgovinskih obratih, iz tega sledi, da bo delal hotel z razmeroma malo lastnega kapitala. Ves ta veliki kapital pa se mora po naravi sami obrata investirati na način, da ga ni mogoče spraviti zopet v vrednost drugače, kakor z velikim izgubami, kajti realizacija investicij bi vrgla le majhen del prvotno porabljenega kapitala. Lahko se torej reče, da je kapital tu do skrajnosti imobi-liziran, to je napravljen nepremičnim, to pa zaradi tega, ker se hotelske zgradbe skoraj ne morejo porabiti za drugo svrho in ker se tudi oprema da le slabo vnovčiti. Rečemo torej lahko, kamor in kakršen se je
je zavzela v svojem eksportu lesa drugo mesto na svetu. Prvo ima še vedno Kanada, ki je eksportirala leta 1929 za 5500 milijonov Kč lesa in ki je lani gotovo zelo padla, a gotovo ne na 3 milijarde. Druga dva velika eks-porterja, švedska in Finska, ki sta bila 1. 1929 vsak s ca 3 milijardami še pred Rusijo, sta padla lani vsak na ca 2 milijardi. Sicer so zadnje tri dežele glede prebivalstva proti Rusiji majhne (Finska 4 mil. prebivalcev, švedska 6, Kanada 10, Rusija 160) in se nam zato prodaja Rusije ne zdi več tako posebno velika, a je zadostovala, da je že itak močno oslabljeno prodajo drugih dežel še bolj oslabila. Gornje številke nam pravijo, koliko so trpele vsled ruske konkurence Poljska, Avstrija, Jugoslavija in češkoslovaška. Padec izvoza iz USA je utemeljen s tem, da eksportirajo USA v one kolonialne države, ki so vsled krize največ trpele.
Vsi ti lanski padci so pa še majhni proti ogromnemu padcu v prvem letošnjem četrtletju. Sicer še nimamo mnogo številk, a že te so strašne.
Izvoz lesa
1. četrtletje 1930 1. četrtletje 1931 češkoslovaška 95 mil. Kč — 26 mil. ali 27% Poljska 387 mil. Kč —129 mil. ali 45%
Uvoz lesa
1. četrtletje 1930	1. četrtletje 1931
češkoslovaška 69 mil. Kč —37 mil. Kč ali 54 Nemčija 691 mil. Kč —379 mil. Kč ali 55% Anglija 1149 mil. Kč —442 mil. Kč ali 40%
Izvoz Poljske je padel zopet za 45 odstotkov, pa je bil že lani manjši kot prej; izvoz češkoslovaške je padel zopet za 27 odstotkov, še bolj je padel uvoz: za 54, 55 in 40 odstotkov, če je kriza dosegla že globinsko točko, se zaenkrat še ne more reči. še večja bo na vsak način katastrofa, če uresniči Rusija svoj eksportni načrt in če za vsako ceno vrže na svetovni trg še večje množine lesa. 2e lani ga je bilo 7'/s mil. ton, letos hočejo eksportirati 10 milijonov ton. Seveda postanejo s tem deleži drugih držav tem manjši in bo stremljenje, da se obdržijo gotove množine, dovedlo do nadaljnjega padca cen. Tudi bi se svetovni konsum po kvantiteti poleti polagoma zboljšal, bo ostal položaj za večino svetovnih eks-porterjev brezupen.
hotel postavil, tam in na ta že v naprej določeni način je kapital zabit in mora množiti se, stati ali propasti brez možnosti, umakniti ga in porabiti kje drugje. Z lego in z izbranim tipom je torej usoda obrata določena ter more nadaljno obratovanje zna-čiti le izkoriščanje dane lege in poslopja, ne da bi se ta dva temelja dala izpremeniti.
Oglejmo si v naslednjem nekatere posebnosti, katere bi se moralo pri snovanju hotelov v obzir jemati, posebno pa one, ki so posledica današnjih časov.
V	splošnem se lahko reče, da povprečna doba postanka gostov v hotelu pada, to pa vsled one mentalitete modernega potujočega občinstva, ki se izraža v želji, v kratkem času kolikor mogoče videti, to je užitek časovno koncentrirati. Izgleda, da bo avtomobilizem, katerega zasluga za tujski promet so izven vsakega dvoma, ker je temu odprl kraje, ki leže od roke in tudi drugače pospešil potovanje, to moderno hitrico potovanja še povzdignil. Ta hotelirstvu neugodni razvoj torej še ni ustavljen ter bo morala zasebna in oficijelna reklama in druga prizadevanja skrbeti za to, da se pritegne v deželo toliko več gostov.
Drug važen pojav v modernem tujskem prometu je težnja po krajevni koncentraciji užitka, ki pomeni ku-pičenje tujskega prometa v zabaviščnih centrih. Mondena družba zahteva
godbo, ples in društvenih prireditev vsake vrste. Samota in uživanje narave sta pri njej izgubili veljavo. Posledica je, da se bore za obstanek podjetja, Ki leže le malo kilometrov ob strani, ter kaže današnje hotelirstvo izrazito težnjo po aglomeraciji, po kupicenju v gotovih zabaviščnih centrin.
Pri začetnih pomislekih bo igralo veliko vlogo tuai dejstvo, da gradba in oprema bodočega hotela nista podvrženi le zmajševanju njune vrednosti zaradi obrabe, ampak tudi zastaranju. To pa posebno dandanes radi neprestanega dviganja življenjskega standarda. Kar je danes najmodernejše, bo v razmeroma kratkem času zastarelo in ne bo več odgovarjalo zahtevam ljudi in kraja, za katere je bil hotel ustvarjen. Na obratovanje pa bo to dejstvo učinkovalo na ta način, da se bo amortizacija morala pospešiti, to je njej odgovarjajoči del obratovalnih stroškov povečati.
Naštejmo le, ne da bi jih podrobneje obravnavali, izmed prilik, ki bodo merodajne pri izberi lege in tipa hotela, one, ki imajo bolj trajno veljavo:
1. geografsko-klimatski momenti,
2. intenzivnost prometa in prometne proge,
3. delovna moč in cena dela,
4. potovalni in tovorni stroški,
5. kreditne prilike,
6. javna bremena.
Nekatere skupine teh momentov se bodo uveljavljale bolj od dežele, druge od kraja do kraja, zopet druge od tipa do tipa hotela.
V	predstoječem smo obravnavali vprašanje lege in tipa z obratovalnega gledišča. To vprašanje, če zgoščeno v številčno formulo, se glasi: »Koliko bo stala pri stoodstotni zasedbi ena prenočninska noč?« Ako pa stavimo vprašanje, ne z obratovalnega, ampak z investicijskega stališča, tedaj se ono glasi: »Koliko iznašajo investicijski izdatki za eno tujsko posteljo v tem ali onem kraju?« Seveda se vprašanji ne dasta dejstveno ločiti, ampak predstavljata le dva ločena vidika istega vprašanja. Prvo vprašanje je stavljeno z vidika rentabilnosti ter more nanj odgovoriti le hotelir, drugo pa je stavljeno z vidika investicije ter more nanj odgovoriti le stavbenik in tehnik.
Kdor gradi, mora v prvi vrsti in vnaprej vedeti, za kakšno klientelo gradi. »Hotel« splošnem ni mogoč. Tudi če odgovarja naj višjemu standardu, če se ne ujema s svojo lego, če je torej njegova namenjenost zgrešena, nosi kal smrti že v svoji nepremišljeni zgradbi.
Prihodnjič se bomo pečali z organizacijo dotedanjega obrata.
GOSPODARSKI STIKI MED ROMUNIJO IN POLJSKO.
Komunsko-poljska trgovska zbornica, ki obstoji že dve leti in. ki je >v približanju obeh držav imela že doslej veliko vlogo, bo letos svoje delovanje zelo ojačila. V prvi vrsti hočejo ustanoviti v Bukarešti poljsko - romunsko zbornico; nato bo treba Poljakom dobiti v Romuniji dobre poročevalce. Dalje bodo izdali poljskega gospodarskega vodiča. Z izrabo levantinskih železniških tarif naj se izdatno poveča tranzitni promet Gdy-nia-Konštanca.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Šolska vodstva pozor! Letošnji XI. ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majniške izlete uredi tako, da si -bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar zamore zanimati mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol znižana vstopnina po Din 3'—, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto.
Dobave: Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. maja -t. 1. ponudbe glede dobave 10O komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2100 kg strojnega olja; do
27.	uhaja t. 1. pa glede dobave 220 komadov hrastovih pragov, 570 komad-" -raznega lesa, vijakov, matic, 20.000 kg livarskega grafita in 40.000 kg starega kovanega železa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. maja t. I. ponudbe glede dobave 1 kotla za /odo. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg tovo-tne masti in 100 lig vaselina za motorje. — Direkcija državnega rudnika Kakan-j sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede dobave 45 tisoč kilogramov moke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave jamskih ventilatorjev in 1500 m jeklene vrvi. — Dne 5. junija t. 1. se bo vršila pri Gnadjevinski upravi mornarice Tivat-Boka Kotorska ofertal-na licitacija glede dobave 300.000 komadov opeke, 500 ton ceinena, 150 ton apna, keramičnih, fajansnih in cementnih -plošč in 1000 komadov granitnih kock.
—	(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 10
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave
100.000	kg portland-oementa. (Predmetni pogoji so na vpogled -pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. junija t. J. ponudbe -glede dobave 90.000 kg portland-oemen* ta. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3 -štedilnih vodnjakov. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. -maja t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 5000 kg sladkorja, 30.000 kg masti in 10.000 komadov konzerv. — Dne 1. junija t. 1. pri D-unavski finančni direkciji v Novem Sadu glede dobave drv.
—	Dao 8. junija t. 1. pa pri K-oimandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave raznih -verig in sider. — (Predmetni -oglasi z natančnejšimi podatki so v -pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema d-o 18. -maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 kg jeklene žice in 200 q žganega apna; do 26. maja t. 1. glede dobave 100 im2 heraklita in 8 komadov rezilnega orodja; do 1. junija t. 1. pa glede dobave razne železnine. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe- glede dobave 300 komadov rudarskih sekir. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1-ponudbe glede dobave 1000 kg bencina.
—	Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 30. maja 1.1. ponudbe glede dobave 1000 m telefonskega kabla. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja zgradbo poslopja v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. maja t. 1. pri inžeujerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Oddaja zgradbe instalacije za centralno odvajanje dima v kurilnici na tovorni postaji v Novem Sadu se bo vršila -potom ofertalne licitacije dne 6. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled -v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije).
Oddaja zakupa buffeta na postaji Var-dište se -bo -vršila potom ofertalne licitacije dne 28. -maja t. 1. pri Direkciji drž. žel. v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Ferdo Jelenc:
Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu.
(Nadaljevanje.)
š|| Zanatslca banka kraljevine Jugoslavije a. J.
Dunajska cesta 51 (hiša Zidarjevih ded.) podružnica Ljubljana Račun poštne hranilnice št. 14.003 - Telefon 30-20
Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle.
Centrala: Beograd
Glavna podružnica: Zagreb
Podružnica Sarajevo
TEDEMlil IRIiANSKlRORZl
rI&dm(yp( m Devizno tržišče.
Tendenca nestalna.
Ves minuli teden je vladala na ljubljanski borzi očitna kupčijska rezerviranost in je bil dosežen srednji tedenski promet skoro 13 in pol milij. Din, od če-gar je dala Narodna banka nad osem milijonov dinarjev, ostalo pa so zaključki v privatnem blagu. Posredovanjem Narodne banke je bilo v prejšnjem tednu zaključeno največ Newyorka (2"553 milij-dinarjev), Dunaja (1'7G0 milij. Din), Vrage (1-084 milij. Din) in deloma Ber-*ina (976.000 Din), Curiha (953.000) ter Londona (553 tisoč Din), poleg tega pa še po nekaj zaključkov Bruslja, Amsterdama in Pariza. Nasprotno pa je omogočila privatna ponudba gros zaključkov v Curitiu (2-170 -nalij. Din), v Londonu (1-858 imilij. Din), dokaj manje Trsta (667 tisoč Din) in Dunaja (337 tisoč dinarjev), razen tega pa še par zaključkov Amsterdama, Budimpešte, >Newyor-ka ter Pariza.
Iz spodaj navedenih prometnih številk
4. maja Din 4,819.710-57 Curih-Newyork,
5. maja Din 2,607.436-06 London-New-1’ork, 6. maja Din 1,860.127-71 London-Berlin, 7. maja Din 1,677.437-15 Curih-Dunaj, 8. maja Din 2,485.340-62 New-york-London je razvidno, da je bil na ponedeljkovem borznem sestanku zadnjega tedna dosežen največji, na četrtkovem pa najmanjši dnevni devizni promet in da so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v Curihu, New-yorku, Londonu, dalje še v Berlinu in Dunaju .
Devizna tečajnica pretečenega tedna je obeležena s stalno padajočo tečajno 'tendenco pri vseh devizah izvzemši Curiha, ki je bil skozi ves teden trgovan na bazi 1695-— in pa Dunaja, ki je bil zaključevali na prve štiri dneve po tečaju 7-999, le v petek po nekoliko nižjem tečaju, t. j. 7-9957. V naslednjem navajamo tečaje od 4. in 8. t. m. v svrho pregleda višine tečajnih padcev poedinih deviz: Amsterdam 22-86 — 22-835, Berlin 13-54 — 13-535, Bruselj 7-9087 do
7-9037, Budimpešta 9-9153—9-9136, London 276-50 — 276-38, Newyork 56-745 do 56-71, Pariz 222-23 — 222-13, Praga 168-36 — 168-31 in končno Trst 297-65 do 297-36. Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Tečaji skoroda vseli na tukajšnji borzi notiranih efektov so ostali tudi v minulem tednu biez sprememb in je bilo
7	% Blairovo posojilo nudeno skozi vse borzne dneve ipo 83-—, a 8% 1>a po 94-_ dne 4. t. 111., po 93-50 dne 5. t. m. in po 93-25 na ostale borzne sestanke.
Zaključena je bila 6. t. m. 2'A % drž^ J-bnta za vojno škodo po 425"— Din, dne
L m. 2% loter. posojilo iz leta 1881. Po loo-— Din in 8. t. m. Kranjska industrijska družba po 344-— Din^
Lesno tržišče.
Tendenca slaba.
Vsled pričetka pomladanske stavbne Tozone je pri nas lesna trgovina nekoliko oživela. Iščejo in kupujejo se trami gotovih dimenzij ter deske slabše kvalitete. Kar se pa tiče izvoza, žal ni opaziti še nikakega ugodnega preokreta, največ radi tega, ker nam sosednja Koroška, ki je vrgla velike količine mehkega lesa na italijanski trg, povzroča občutno konkurenco. Ta konkurenca je pa
s strani Koroške mogoča, ker je jadranska železniška tarifa za izvoz koroškega blaga zelo ugodna.
Od nas se je pričel izvažati stavbni les preko Sušaka, toda cene so zelo nestalne, vsled česar ne more priti do zaželje-nega razmaha v prekomorski trgovini. V bukovini se je situacija sicer nekoliko izboljšala, išče pa se izključno lepo izdelano, suho blago. Tega blaga pa vsled izostale zimske produkcije pri nas ravno primanjkuje. V hrastovim se zahteva blago za izdelavo železniških vozov, kvaliteta in obdelava tega blaga mora biti prvovrstna. Drva se izvažajo le v malih količinah dočim se oglje vedno odda.
Tečaj 11. maja 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•—	2282
Berlin IM 		13-6225	13-5525
Bruselj 1 belga			7-9059
Budimpešta 1 pengd .	—•—	9-9114
Curih 100 fr		1093-60	1096-50
Dunaj 1 Šiling		7-9731	8-0031
London 1 funt		275-90	276-70
Newyork 1 dolar ... .		56-71
Pariz 100 fr		—•	222-34
Praga 100 kron 		167-85	168-05
Trst 100 lir		297-28	297-43
Problem evropskih dobav pšenice.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je o tej stvari povedal sledeče številke:
Izvoz iz obdonavskih dežel	v
'Avstrijo	29.000	vagonov
Češkoslovaško	27.000	»
Italijo	9.721	»
Nemčijo	3.000	»
Francijo	1.870	>
Poljsko	1.680	»
Izvoz iz prekomorskih dežel v Nemčijo	205.000	vagonov
Italijo	166.800	>
Francijo	141.100	»
Avstrijo	6.300	>
Češkoslovaško	5.850	>
Tako Nemčija kot Francija krijeta doslej torej le izredno majhen del svoje uvozne žitne potrebe v obdonavskih deželah in bi mogla že relativno majhna sprememba njih nakupov bistveno pripomoči do omiljen ja jugoslovanske prodajne krize. Pač se pa ne glede na pomanjkljivosti trgovske organizacije upirajo takšnemu razvoju tudi nekatere kvalitetne 'razlike. Ogrski profesor Ele-mer Hantos opozarja v svoji novi študiji
o	srednjeevropskem agrarnem problemu in njegovi rešitvi« izrecno na to točko. Kvalitetne hibe so tudi vzrok, da zaostaja ocenjevanje srednjeevropskega ekspertnega žita sedaj za 15 do 20% za že itak zelo nizkimi svetovnoiržnimi notacijami. Hantos gleda na ves ta problem čisto s srednjeevropskega stališča. Poudarja zlasti veliki interes Avstrije in Češkoslovaške na izgraditi stikov z agrarnimi državami, dočim bi Nemčija, po mnenju Hantosa od regionalnih pogodb ne profitirala toliko.
Glede najvažnejših' industrijskih produktov so za izvoz Nemčije prekomorske agrarne države l-7krat važnejše kot štiri srednjeevropske agrarne države Poljska, Ogrska, Jugoslavija in Romunija, za izvoz Italije 3-47krat, za Švico 3'55krat, za Francijo 7-4 in za Belgijo 20'8krat; za Češkoslovaško in Avstrijo so pa ti štirje odjemalci 2-17 oziroma 9-lkrat važnejši kot prekomorske dežele.
MEDNARODNA INDUSTRIJA UMETNE SVILE. ......................
Na nemškem trgu se je položaj te industrije nekoliko zboljšal, drugod pa ne.
V	Franciji cenijo letošnjo produkcijo prediva maksimalno na 16 milijonov kg proti 21 milijonom v preteklem letu. v Angliji domača prodaja ni posebno živahna, a cene so se mogle držati. Produkcija umetne svile je znašala v prvem letošnjem četrtletju 11,500.000 kg proti
12,800.000	kg v prvem lanskem četrtletju. V Italiji se kupčija zelo spreminja; veliki koncerni so ustanovili pred kratkim prodajni urad kot pripravo za mednarodni sporazum. V Holandiji se doma slabo prodaja; ekspert prvih treh letošnjih mesecev je padel po množini za 9 odstotkov, po vrednosti za 33, kar nam govori o nerazmernosti cen. Belgijci so glede zboljšanja kupčije slejkoprej pesimisti.
*	* *
I. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELISKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, dne 10. maja 1931. Vsled dolgotrajne, četudi ne hude zime, so se dela v himeljskih nasadih zakasnela za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkopavanjem grobov, z gnojenjem in prvim obdelovanjem z brano in kultiviranjem, kakor tudi s privezovanjem trt. V teku min. let se je s hmeljem zasajena ploskev skrčevala za 45 do 50 odstotkov. Od pridelka minulega leta je še kakih 60 do 70 stotov po 100 kg v rokah producentov. — Društveni odbor.
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in ipiriia.
Telelon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte šp.ecijalne ponudbe!
Tlim ji or o čila
TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 1. maja 1931.
Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 16—18, II. 14—16. Na trgu:
1	kg govejega mesa I. Din 16—18, II. 14—16, III. 10—12, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—48, ledvic 18, možganov 18—20, loja 6—8.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22, II. 16—18, jeter 25—30, pljuč 18—20.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa L Din 20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18 do 20, ledic 18—20, glave 8—40, parkljev 6—8, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 15, slanine mešane 13—14, slanine na debelo 14, masti 16, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, II. 18—20, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezipa 25—28.
Drobnica:	1 kg koštrunovega mesa
Din 14—45, jagnjetine 18—20.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	Din 8, II. 6.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 40, de-brecinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 30—32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 10—18.
Perutnina: Piščanec majhen Din 18 do 22, kokoš 25—40, petelin 25—35, domači zajec, manjši 6—10, večji 12—2Q.
Ribe: 1 kg karpa Din 22—28, ščuke
35—40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25 do
28,	čajnega masla 36—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 0'50—1.
Pijače: 1 liter starega vina Din 16 do 22, novega vina 14—16, čaša piva 3 do 4'50, vrček piva 4—4'50, steklenica piva 5-50—6 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, črnega 3-50, rženega 3'50,	1	navadna žemlja
0 50 Din.
.Sadje: 1 kg luksusuih jabolk Din 14,
1. 12, II. 10, luksusnih hrušk 30, ena oranža 1—2-50, ena limona 0-50—1, 1 kg rožičev 6—8, fig 10—42, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 50, orehov 9—10, luščenih orehov 34—36, suhih češpelj 10—12.
Špecerijsko blago; 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90—100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega 'Sladkorja 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7,
1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja
17,	vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg debele morske soli 2'50, drobne soli 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike 111. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo Din 310—355, na drobno 3'75, št.
2 na debelo 280—325, na drobno 3-50, št. 4 na debelo 225—240, na drobno 3-25, št. 6 na debelo 180—200, na drobno 2-7), kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjoka
8—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7,
II.	5, ržene moke 3-50.
Žito: q pšenice Din 205—215, rži 195 do 210, ječmena 195—210, ovsa 200 do 230, prosa 190—200, koruze 145—150, ajde 205—245, fižola niibničana 270, pre-peličarja 300, 1 kg graha 8—10, leče 10—12 Din.
Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 135 do 150, mehkih drv 70.
Krma: q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 70—75, slame 50—70.
Zelenjave in gobe: 1 kg glavnate solate domače Din 24—26, ajserice (tržaška) 8—12, berivke 24—26, motovilca 10—12, radiča 8—12, zgodnjega zelja ko-landino 7—9, 'rdečega zelja 10—12, kislega zelja 3, ohrovta 10, karti jel 6—8, špargljev 40, kolerab podzemlju; 1'50 do
2, špinače 7—12, graha v stročju 10—12, čebule 3—6, česna 10—12, krompirja 1, novega tržaškega krompirja 10, kisle repe 2, korenja 3—10, peteršilja 6—10, zelenjave za juho 4—6, ena artičoka 1 do 2 Din.
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Na svinjski sejem dne 8. maja 1931 je bilo pripeljanih 558 svinj, 1 ovca in 3 koze; cene so bile sledeče: mladi prašiči
5—6 tednov stari komad Din 60—80, 7 do 9 tednov stari 100—150, 3—4 mesece stari 200—250, 5—7 mesecev stari 350 do 400, 8—10 mesecev stari 450—500,
1	leto stari 600—750, 1 kg žive teže 6 do
8	Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din, ovce, komad 80 Din, koze, komad 180 Din. — Prodanih je bilo 254 svinj, 1 ovca in 1 koza.
ftfajfo£>ljši slvojil Vsah kupec najboljša referenca TmcIž n<a ©Isipo&e tlofoezvi ivKdtfaa
Ustanovljeno leta 1906.
The
MZjubljcmtt.
Svadišča 1C
Telefon
2268
Sajmišfe 56
Ustanovljeno leta 1906.
Tovarna motvoza in vrvama J. d.
^liP Grosuplje pri Ljubljani
čBrzofavi: SKrispercoloniale £jubljana — telefon it. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Easinih: Josip Verlič Ejubliamtt £$£?■■
S)unajska cesta 33
‘EoČna postrežba Ustanovljeno leta 1840
vode.
Ceniki na razpolago
SPEOICI4SKO PODJETJE
R. RANZINGER
Ttlefoa št 20-60	UUBLJANA
prevzema Tse t to stroko spadajode posl«. Lastno ■ k 1 i d 11 i e s direktnim tirom od rltr. kolodvora Carinska skladl&c. Mastna trošarina prosto skladišča. Carinska no-sradonni*. Pr s«« z pohištva s pohištvaniml vozovi In avtomobili
GUSTAV PUC
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 9
nasproti tobačne tovarne
Galanterijsko ^gparstUO
Napeljava strelovodov po naj-noveiSem sistemu
Jamstvo za solidno izvršitev
Oblastno koncesijonirana in-
štaiacija vodovodov
Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov
® OGLEDALA
(!) vseh vrst, velikosti in oblik n
STEKLO
zrcalno 6 8 mm, mašinsko 4—6 min, portalno, ledasto, alabaster itd.
(0 SPECIRUM D. D. fc
LJUBLJANA Vil — Tel. 23-43 ZAGItEB CELOVŠKA 81 OSIJEK
10<5?SSJe©£9Gi
trgovci in industrijci I
Ivgevski
lisi
se priporoča za inscpi-pctnjcl
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specljelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali žt-lezno poniklovana.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
ft
JUGRAD
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1.
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48.
Pravila proti plačilu Din 5 — v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8,—12. in 14.—18.
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul. 13
Telefon št. 2110	Rač.	pošt.	hran.	11.612
parna destilacija esenc, eternih proizvodov itd.
priporoča: raznovrstne naravne sadne soke in sadne marmelade
SLOMU
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
Špedicija O carinjenj e Tarifni biro
RANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0N“, LJUBLJANA
PIVOVARNA m SLADARNA Tovarna za špirit in kvas
v Ljubljani I poštni predal 45.
priporoča svoje izborne izdelke, in sicer:
svetio in irno pivo v sodih in Steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
PODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru
Telefon: Liubljana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Kreditni zaved za fegevmo in industrijo
Ljubljana, f^ešeraova ul. SC fv lastnem posiop/aj
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.; 2040, 2457, 2648; interarbao: 2700, 2806. - Peterson International Banking Code
Obrestovani«	nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila,
predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- ln inozemstvo, safedeposlti 1.1.4.
Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih ■ poljubnim Številom listov, barvotlske,
Telefon 25-52
cenike kakor tudi vsa druge tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
1SKARNA
Ljubljana, Gregorčičeva 23
M
RKUR
Lastna
knjigo-
veznica
Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgoviko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajateljn in tipkarja: O. MICHALEK, Ljubljana.