Poučno branje
Knjižničarji si ponavadi oddahnejo in kar vidno oživijo, če obiskovalci za spremembo ne sprašujejo samo po Čipkah, Letečih prašičih, vseh števil-nih mojstrovinah Holtove in Kranj-čeve Judite — ali celo Markovem evangeliju in kakem Hudičevem repu. Torej: če ne gre samo za leposlovno branje, ki ga je tako in tako, saj tistega najbolj iskanega, vedno premalo, ampak tudi poljud-noznanstveno, strokovno knjigo.
Pri nabavi se posebej posvečamo prav tistemu delu knjižnega trga, kjer se pojavljajo znanstvena ir> poljud-noznanstvena dela. Zaradi pre-cejšnje specializiranosti tovrstne lite-rature in v skladu z nalogami sploš-noizobraževalne knjižnice, je seveda potreben izbor, ki ga narekuje v veliki meri povpraševanje in zahteve naših članov. Seveda je pri tem odločilno ohranjanje ravnotežja med leposlovjem in ostalo literaturo, še prej kvaliteta in zastopanost posa-meznih področij, ki segajo od filozo-fije in psihologije, preko družbenih in naravoslovnih ved do medicine, umetnosti in zgodovine.
Naša knjižnica redno kupuje omenjeno literaturo tako v sloens-kem kot v srbskem ali hrvaškem, v manjšem številu pa tudi angleškem jeziku. Od izdaj v srbščini in hrvaš-čini, med katerimi so zelo številne samozaložbe, pridejo v poštev pre-vodi nekaterih temeljnih del, ki jih še ni v slovenščini (predvsem iz filozo-fije in družboslovja), pa tudi mnoga druga dela, ki so ponavadi predpi-sana kot študijska literatura. Seveda se med njimi znajde tudi katera od množice predstavitev tega a!i onega borilnega športa, iz sveta magije in parapsihologije, do polemičnih spo-minov ali aktualno predstavljenih osebnosti in dogodkov iz polpretekle zgodovine (omenimo najnovejše OTROKE KOMUNIZMA pa RES-NICO O GOLEM OTOKU).
Tudi drugače se pri vrhu iskanih novosti pogosto znajdejo spomini in pričevanja. Ena od takih je gotovo PRETEKLOST Žarka Petana, ki govori o lastni izkušnji z montiranim sodnim procesom v šestdesetih letih.
Ne s toliko literarne spretnosti, zato pa nič manj človeško pretres-Ijivo, opisuje krivično obsodbo Oleg Križanovskij v tretji knjigi spominov ČRNOGLEDI HUMORIST ZA REŠETKAMI. še nazaj, v vojni čas, sega Jože Vidic z NOCJO V HOTELU PARK, kjer na publicisti-čen način obnavlja nekatere člo-veške usode in dogodke. Spomine s poti po Reziji in Beneški Sloveniji v letu 1944 popisuje Lev Svetek-Zorin v knjižici PRI SVOJIH NA SVOJEM. Ferdo Godina pa je v knjigi KOŠČEK NJIHOVE MLADOSTI zbral spomine 39 slušateljev višje skojevske šole na Rogu in v Beli Krajini.
Od priljubljenih zvrsti izstopajo še potopisi, ki so vse preredek knjižni dogodek, in planinski spisi. Precej zanimanja je zbudil Viki Grošelj, doma iz naše občine, najprej s poto-pisom V PROSTRANSTVIH ČRNEGA GRANlTA, kjer govori o odpravah na Broad Peak v Karako-rumu, prav tako pa tudi z dnevnikom , DO PRVIH ZVEZD. Osvežitev plani-nske literature predstavlja tudi NE-UBRANLJIVI IZZIV britanskega g6-vornika D. Stevensa, drugače tudi
občudovalca Julijskih Alp. Te si bodo nemara pridobile še kakšnega obiskovalca več po izidu slikovnega albuma JULIJCI, kjer jih sam M. Kmecl ponuja kot »nekakšno skre-penelo gorsko religijo, znanilca vesoljne skrivnosti.« Za boljšo orien-tacijo in bližje spoznavanje vsaj rast-linskega dela je poskrbela Cankar-jeva založba z iičnim priročnikom žepne oblike W. Lipperta ALPSKO CVETJE.
Eno od še vedno vročih tem pred-stavlja skrb za OKOLJE, ko vendarle tli občutek, da poskušamo gledati tudi z očmi generacij, ki bodo poleg dolgov podedovale razkrojeno pokrajino, zastrupljene vode in oku-žen zrak. Bolj kot opomin in gradivo naj bi služile tri knjige. Dušana Plula SLOVENIJA ZELENA DEŽELA ALI PUSTINJA? govori s strokovnim pa spet čustveno prizadetim jezikom o viziji zabetoniranega vrta Evrope. Mira Ružič v BITI razgrinja podatke o ekoloških nesrečah, s černobilsko na čelu. V EKOLOGIJI IN INDU-STRIJSKI DRUŽBI Marek Lenardič razmišlja o ekologiji in humanizmu. Izčrpen je UVOD V PRAVO OKOLJA Toneta Strojina.
Od znanstveno zasnovanih, ven-dar tudi za širši krog brlacev zanimi-vih del velja opozoriti na Boga Gra-fenauerja SLOVENSKO NARODNO VPRAŠANJE SLOVENSKI ZGODO-VINSKI POLOŽAJ, kjer so zbrani članki iz predvojnega časa, še vedno aktualni po obravnavani temi.
Med razmeroma redkimi in zato vedno dobrodošlimi jezikoslovnimi teksti moramo omeniti že tretjo, raz-širjeno izdajo dela Borisa Urbančiča O JEZIKOVNI KULTURI. Marsikomu bo dobrodošla ZGODOVINA FILO-ZOFIJE: ANTlCNA ZGODOVINA, v kateri je avtor Mirko Hribar zbral svoja predavanja, ki na dostopen način govorijo o svojem predmetu.
Med enciklopedično zasnovanimi zbirkami zabeležimo, da sta od šestih predvidenih knjig ILUSTRI-RANE ZGODOVINE LETALSTVA doslej izšli dve: poleg BOJEVNIKOV NEBA tudi PEKEL IZ ZRAKA.
Na policah lahko poiščete tudi šest knjig VELIKE ILUSTRIRANE OTROŠKE ENCIKLOPEDIJE, kjer so prve tri knjige (KAJ? KJE? ZAKAJ?) ponatisnjene, druge tri pa imajo naslove Povej, kdo je to; Povej, kaj naj postanem in Povej, kako deluje? Otrokom je namenjena tudi nova zbirka KORAK, ki naj najmlajše s sliko in besedo vodi v živi svet bližnje okolice. Dobita se že dve raztegljivki: MLAKA in DVO-RIŠČE.
Dve knjigi esejev sta v središču pozornosti številnih bralcev. Prva je EVROPA Marjana Rožanca, kjer je pisatelj premišljevanju o Slovencih in Evropi dodal nekaj nič manj zani-mivih legend. Druga so Matjaža Kmecla SLOVENSKA POSTNA PREMIŠUEVANJA, ki se jim obeta skoraj taka popularnost kot še vedno aktuaini Pesmi, ki je ena sama Ijube-zen Bojana Štiha.
Sleherna od teh knjig je bila po-stavljena na polico v več primerkih. Če katere ob vašem obisku ne bo, poiščite med drugimi, tudi zanimi-vimi deli.
Albin Buttolo