Poštnina plačana v gotovini LETO V.. ŠTEV. 20 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Kastelic — Naslov uredništva in uprave: »Naše delo« pri O O O F Krško — Telefon 43 — Čekovni račun pri Narodni banki FLRJ Krško štev. 615-1-95332-16 - Tiska Celjska tiskarna v Celju — Celoletna naročnina 144, polletna 77, četrtletna 36 din — »Naše delo« izhaja dvakrat mesečno. KRŠKO, DNE 31. OKTOBRA 1952 naše Delo GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRŠKO 3 TONE ZUPANČIČ: Ljudski odbori - temelj ljudske oblasti Volili bomo v okrajne in občinske ljudske odbore ljudi, ki so predani socialistični graditvi! Po vaseh in delavskih centrih našega okraja že dalj časa potekajo živahni razgovori o predstoječih volitvah v občinske in okrajni ljudski odbor. Prav gotovo niso bili naši državljani za nobene volitve v preteklosti tako množično zainteresirani, kakor so sedaj. Za to razpravljanje je dal osnovo že. sam zakon o ljudskih odborih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina FLRJ na svojem V. rednem zasedanju, predvsem pa eks-poze tov. Kardelja, ki je osvetlil naše pridobitve v razvoju ljudske oblasti in dal široko perspektivo za nadaljnji razvoj in poglabljanje socialistične demo- kracije. Ukaz Prezidija ljudske skupščine LRS, ki je določil 7. december za dan volitev, pa je dal povod za konkretne in žive priprave samih volitev. Ta razgibanost ni slučajna. Naše ljudstvo ima neomajno zaupanje v svojo oblast, ker po njej razvija vse pridobitve naše revolucije, obenem pa se tudi dobro zaveda, da so prav osnovni organi ljudske oblasti tisti, od katerih je odvisno pravilno izvajanje političnih in oblastvenih ukrepov, resnično izvajanje demokracije, od katerih pravilnega in poštenega dela je v veliki meri odvisno zadovoljstvo vseh državljanov. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI POMENIJO NADALJNJO LJUDSKE OBLASTI KREPITEV Volitve, na katere se pravkar pripravljamo, pa so pomembne tudi zato, ker prvikrat v zgodovini naše ljudske oblasti, ki je zrasla iz naše revolucije, volimo vodstva. občin kot večjih upravnih enot, ki so najdemokratičnejša zamisel upravljanja s strani samih državljanov S prevzemom oblasti po delavnem ljudstvu se je pri nas uresničila najširša demokracija za ljudske množice. Nenehni razvoj celotne naše družbene stvarnosti, predvsem pa gospodarsko politične in organizacijske spremembe, ki so se izvršile v naši državi zadnji dve leti, so nujno zahtevale nove organizacijske, še bolj pa vsebinske oblike naših oblastvenih in upravnih organov. Z novim zakonom o ljudskih odborih je uzakonjen novi sistem ljudske oblasti in državne uprave, ki odgovarja razvoju in spremembam v upravljanju gospodarstva, ker je v .tem pogledu naša oblast že nekoliko zaostajala in bi sicer utegnila ovirati našo nadaljnjo socialistično graditev. Velike pravice in istočasno tudi dolžnosti, ki se postavljajo pred ljudske odbore s temi revolucionarno demokratičnimi ukrepi, pa terjajo od njih vso resnost in veliko odgovornost v nadaljnjem poslovanju. Vse to pa zavisi od splošnega razvoja in moči našega gospodarstva, za katerega pa ne more no- siti breme samo država v ožjem, starem smislu, temveč vsi državljani kot nosilci naše nove družbene skupnosti. Občinski ljudski odbori imajo po teh novih principih vse pravice in možnosti uveljaviti se kot organi ljudske samouprave. O vseh vprašanjih občine odločajo kolektivno, zato pa nosijo tudi polno kolektivno odgovornost za svoje delo v prvi vrsti pred državljani, kakor tudi pred zakonom. S tem preneha vsaka samovolja posameznikov, preneha birokratsko ali centralistično diktiranje, kolikor ga je še bilo, upravljanje pa dobiva vse bolj in bolj socialistični značaj. Že dosedanja praksa je pokazala, da so naše na novo organizirane občine, ki jih imamo v okraju 26 in so v primerjavi s starimi KLO več kot za polovico večje upravne enote, po vsebini dela in demokratičnosti mnogo bližje državljanom, ker večji del vprašanj, ki so jih prej reševali v okrajnem centru, opravijo sedaj v svojih občinah. Vendar pa naši začasni ljudski odbori še močno bolehajo na starem načinu dela, ki so ga prenesli iz prakse bivših KLO. Zato se bo treba nujno boriti, da ne bodo občine pomenile le navadne reorganizacije, temveč da bodo pomenile predvsem po vsebini, kompetencah in po načinu dela poglobljeno demokracijo na ta način, da bodo pritegovale k upravljanju čimvečje število državljanov. kos kruha. Sovražniki pa vsako našo težavo izkoriščajo v svoj prid. Nasprotnikom je prišla prav celo letošnja suša, ki je povzročila ukrepe za večjo štednjo in zahteva tudi večje davčne dajatve. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da letošnji davek kljub zvišani IV. akontaciji ne predstavlja za kmetovalce občutno večjega bremena kot lanskoletne dajatve. Znatno višje cene krompirju in ostalim kmečkim pridelkom napram lanskemu letu krijejo vrednostno razliko, ki je nastala zaradi nekoliko manjšega pridelka, povzročenega po suši. Katastrofa po suši v okviru celotne Jugoslavije, ki se nanaša predvsem na ostale republike, je pa dokaj velika, zato bomo mi lažje razumeli in prenesli še to breme, kot bi prenesli lakoto tisti predeli, ki jim je suša zares vzela vse in katerim smo zato dolžni pomagati. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN SPLOŠNI NAPREDEK JE ODVISEN OD OBČINSKEGA ODBORA IN VSEH OBČANOV ' Občine v našem okraju so tako močne gospodarske enote, da bodo ob dobrem odboru in iniciativi kakor tudi podpori vsega ljudstva lahko dosegle v gospodarskem in kulturnem pogledu velike uspehe. Zlasti uspešno bo lahko njihovo delo na področju komunalne politike v kmečkih predelih, pa tudi v pogledu večje kmetijske proizvodnje. Ne da bi bilo treba čakati na pomoč od zunaj, bodo lahko občine reševale probleme elektrifikacije svojih naselij, vprašanje preskrbe z dobro in pitno vodo, utrjevale bodo ceste in pota, asanirale bodo hleve, dvorišča in gnojišča in našle še toliko drugih stvari, ki morda niti ne bodo terjale velikih izdatkov, kolikor več dobre volje, pripravljenosti in podpore vsega ljudstva. ZBOR PROIZVAJALCEV — NOVA DEMOKRATIČNA PRIDOBITEV DELOVNEGA LJUDSTVA PRED FRONTNIMI ORGANIZACIJAMI SO V ZVEZI Z VOLITVAMI KONKRETNE NALOGE Za pomanjkljivosti pri delu, za časa j dovolj. Pred našimi frontnimi organi- občinskih ljudskih odborov, nosi veliko odgovornost naša Partija, predvsem pa Fronta kot najbolj množična politična organizacija, ki bi morala biti z vsem svojim članstvom pobornik in podpornik novih principov v gospodarjenju in upravljanju, ki nikakor ne bi smeli dopuščati, da bi se kjerkoli še delalo po starem, da bi se razne odločbe pisale za zaprtimi vrati posameznih pisarjev in uradnikov brez vednosti ljudstva. Naše množice kažejo globoko privrženost Fronti in izgradnji socializma, kar nam dnevno dokazujejo razne množične manifestacije ljudstva. od zahteve po pravilni rešitvi tržaškega vprašanja do veličastnega manifestiranja v Dolenjskih Toplicah, ki se ga je udeležilo veliko število prebivalcev našega okraja, pa prostovoljno delo, prireditve in tekmovanja na čast VI. kongresa KPJ. — V pripravah na volitve pa to še ni zacijami je zelo konkretna in odgovorna naloga, pomagati slehernemu državljanu, da bo spoznal velike politične in gospodarske ter upravne naloge, ki so pred novimi ljudskimi odbori, in s tem v zvezi važnost in resnost volitev, ki so pred nami. Prav tako važna naloga OF v tem času pa je tudi izbira politično in gospodarsko najbolj razgledanih in sposobnih državljanov za kandidate v občinske ljudske odbore. Ni namreč dovolj, da bo udeležba na volitvah dobra, prvenstvene važnosti je, da bodo ljudje razumeli pomen bodočih volitev v smislu demokratizacije ljudske oblasti in da bodo zato novoizvoljenemu odboru pri vsakdanjem delu tudi pomagali. Tu gre za dnevno izvajanje socialistične politike na vseh področjih dela in družbene dejavnosti naše državne uprave in gospodarstva v celoti. Zakon o volitvah v okrajne, ljudske odbore določa tudi izvolitev predstavnikov delovnih kolektivov. Industrijska podjetja, rudniki, KDZ, SKZ, trgovski in gostinski obrati, kakor tudi obrtniki bodo prvič v zgodovini izbrati svoje najboljše člane in jih izvolili za odposlance svojih kolektivov v okrajni zbor proizvajalcev. V zboru proizvajalcev bodo vsa ta podjetja in zadruge zastopane po višini bruto vloženega produkta, to je po principu: »Več daješ skupnosti, večjo pravico imaš pri odločanju razdelitve tega skupnega bogastva.« Zbor proizvajalcev našega okraja bo štel 31 članov, v katerem bodo posamezne veje našega gospodarstva zastopane na naslednji način: rudniki in ostala industrijska podjetja s 17 člani, trgovina in gostinstvo z 1 članom, kmetijstvo z 11 člani in obrt z 2 članoma. Če tu primerjamo število prebivalstva našega okraja, ga razdelimo po socialni strukturi in panogah našega gospodarstva, se nam pokaže ogromna razlika po zasedbi v zboru proizvajalcev. Temu je vzrok predvsem zaostalost v našem kmetijstvu, ki se odraža v skrajni razdrobljenosti in zaostalemu načinu proizvodnje. Neizpodbitno je, da z ozirom na zaostalost našega kmetijstva in vse večjo modernizacijo naše industrije delavski razred mnogo več daje skupnosti, kakor kmečko gospodarstvo. To nam zgovorno kaže analiza našega okraja, katerega bruto produkt znaša 3,554.860 dinarjev ali 100 odstotkov; od tega vlaga industrija 2,017.589 din ali 56,76 odstotka, trgovina in gostinstvo 96.871 din ali 2,73 odstotka, kmetijstvo 1,237.303 din ali 34,80 odstotka in obrt 202.693 din ali 5,71 odstotka. Ta ugotovitev nas resno opozarja na samo ekonomsko vejo, ki sili predvsem našega kmeta na spremembo načina v kmetovanju. Zbor proizvajalcev je nova demokratična pridobitev, ki bo zagotovila delovnemu ljudstvu, da bo lahko neposredno vplivalo na uporabo bogastva in vrednosti, katerega sami ustvarjajo. Pomen te velike pridobitve zlasti za delovno ljudstvo v celoti, za nadaljnjo vlogo, ki jo ima v graditvi naše socia- Mi. . . (V spomin ilegalcem) Mi skozi noči jutrom šli smo naproti — mi skozi viharje k soncu smo dvigali glave in nismo se bali viharjev, ne temnili noči! V naših srcih bil svetel je dan' Mi sužnji stoletij strli smo okove, ki skozi neštete rodove v srcih so naših dušili pesem, svobode — in kletve na ustnih—• Mi skozi noči smo sonce slutili, v krvi uporni smo svoje poslanstvo potomcem nositi, poslanstvo svobode .. . *Nismo jokali, ko trle nas so težave, ne križali se, ko obup trgal duše je naše, ne vzdihovali, ko naša srca v boli so mrla . .. Mi smo verjeli, da. bomo vstali, vsi —• bratje in sestre — in si roke podali, s puško v roki in s pesmijo v srcu da šli bomo v svet.. . Mi smo vstali, si roke podati, šli si svobodo s krvjo svojo iskat. . . Mi skozi noči zdaj jutrom gremo naproti — mi skozi viharje k soncu dvigamo glave, mi zdaj na zemlji slovenski svoj smo gospod! D. V. Svetinov Na dan mrtvili obiščemo ne le oskrbovane (1robove po naših pokopališčih, marveč tudi osamljene grobove borcev, ki so žrtvovali svoje življenje za našo svobodo! listične skupnosti, je ogromen. Partijske, frontne in sindikalne organizacije morajo veličino tega z vso odgovornostjo pojasnjevati vsem našim delovnim množicam. LJUDSKI NASPROTNIKI BI RADI V KALNEM RIBARILI IZBERIMO PRAVE LJUDI ZA KANDIDATE V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE Naši volivci so imeti v povojnih letih priliko spoznati ljudi, ki so se pokazali požrtvovalne in nesebične pri delu za skupnost in ki so vedno pravično branili pravico in resnico. Take ljudi smo posebno lahko spoznali v težkih povojnih letih, ko so nam obvezni odkupi in razne druge dajatve prizadejale marsikatero jezo, pa ne toliko zaradi njihove višine, kolikor bolj zaradi nepravilne iv. krivične porazdelitve na posamezna gospodarstva. Naši ljudje namreč dobro vedo, da posamezna občina ne more živeti izolirano in da so nekatere javne družbene naloge, ki morajo zaenkrat ostati centralizirane in za katere mora prispevati vsaka posamezna enota v skupni, fond (gradnja šol, bolnic, zdravilišč, železnic, elektrarn, tovarn, oprema vojske in podobno), česar posamezne občine zaradi širšega pomena ustanov ne bi mogle urejevati. Pozornost in priprava za dobro izbiro kandidatov je važna zlasti zato, ker bo demokratični zakon o volitvah v ljudske odbore navdahnil marsikaterega reakcionarnega »prijatelja ljudstva« z željo, da bi se prerinil do oblasti, da bi tako lažje prikrival svoje lažno prepričanje in delovanje ter da bi se končno na račun ljudstva tudi okoristil. Ti posamezni elementi hočejo z raznimi lažnivimi gestami v tem času ustvarjati nezadovoljstvo državljanov. Kaj lahko bi se zgodilo, da, bi zlasti v oddaljenejših krajih, kjer ljudje malo zasledujejo celotni razvoj našega gospodarstva, nasedli takim podpihovalcem. Zaradi premajhne razgledanosti pa tudi zaradi sovražne propagande nekateri ljudje ne vidijo uspehov, ki jih je-naša država že dosegla v povojnih letih graditve, ne. vidijo težav,1 s katerimi se borimo, da bi nam zrasel boljši in večji Prav nobene podlage ni pri nas za lažnive parole, ki jih skušajo širiti naši odkriti in prikriti sovražniki, ki govore, da jih ne briga država, da nočejo komunistov v občinske odbore, da se vračamo na staro in podobno. To so želje tistih iz vrst ostankov kapitalistične družbe, ki se v resnici želijo vrniti na staro. Ti posamezniki bi zopet radi komandirati in jim ni po volji, da ima v naši socialistični družbi pravico govoriti in odločati večina delovnih ljudi — delavci, kmetje in delovna inteligenca. Njim ni po volji naša socialistična demokracij a, hoteli bi diktaturo posameznikov. Gotovo še niso pozabiti, da so biti predstavniki države, ki je leta 1941 v prvih dneh sramotno propadla po njihovi zaslugi, ker delovno ljudstvo ni tako hotelo. Delovno množico so prodajali tujcem za judeževe groše, ki je trumoma romalo v izseljeništva, koncentracijska taborišča. Organizirali, so bratomorno klanje, požigali naše domo- ve in se tako proglasiti za branitelje domovine. Nič jih ne briga naša država, kjer odloča ljudstvo in imamo socialistično demokracijo, ker za to državo niso dali nobenih žrtev, zavedni patrioti pa so štiri leta krvaveli za našo veliko stvar in dali preko milijon sedem sto tisoč dragocenih življenj. Mnogo od teh je bilo komunistov, ker so stali v prvih borbenih vrstah, zato jih oni ne želijo v občinske odbore. Mislim, da je ob tej priliki prav, če se spomnimo težkih ran, ki so nam jih zadati fašisti in ti naši domači hlapci, ki še danes zvesto služijo tercijalski reakciji, ker bomo tedaj znali bolj ceniti in čuvati to, kar imamo. Parole naših sovražnikov so primitivne in siromašne, ker bazirajo na laži, So pa kljub temu lahko škodljive, če bi jih naše frontne in ostale množične organizacije budno ne spremljale in pravilno tolmačila našim državljanom. KAKO BOMO ŠLI NA VOLITVE Vse to nas opozarja na to, da morajo biti. priprave na volitve žive, udarne, polne poleta in revolucionarnosti, da sedaj ni čas za suho razpravljanje o drobnih gospodarskih vprašanjih, ker hoče prav to reakcija izkoristiti in s tem zamegliti našo stvarnost — ogromne pridobitve na političnem, kulturnem iv. gospodarskem polju, kakor tudi na polju utrjevanja naše obrambne sile. Več ponosa in zaupanja moramo imeti v moč naše skupnosti, v svoje lastne sile in ustvarjalnost. Zaman bi pričakovali sreče samo od drugod, ker je ta v primerjavi z našo ustvarjalnostjo zelo majhna. Sreča nas čaka doma, v naših rokah je, v naši zemlji in v našem ljudstvu. Kujmo in zgradimo si bogastvo sami, sedaj ko je oblast in zemlja v naših delovnih rokah. Komunisti morajo stopiti pred množice s svojim političnim programom in požrtvovalnim delom, vzbujati med množicami aktivnost in borbo za program, ki je program delovnega ljudstva in naše OF (Iz govora tov. Vide Tomšič na zasedanju Glavnega odbora OF Slovenije) Tudi žene bodo kandidirale v ljudske odbore Ko stojimo pred volitvami v občinske ljudske odbore, moramo tudi žene poseči vmes in ukreniti vse potrebno, da bodo volitve čim uspešneje potekale. Kljub temu, da smo žene pričele z javnim udejstvovanjem šele za časa narodnoosvobodilne borbe, zlasti pa po vojni, smo politično tako dozorele, da sodelujemo v različnih odborih. V našem okraju seveda ni tako kot bi bilo želeti. V dosedanjih občinskih ljudskih odborih je le 14 žena od skupno 594 odbornikov, kar je zelo malo, saj znaša komaj 4%. V občinskih ljudskih odborih Blanca, Bizeljsko, Bistrici ob Sotli, Čatežu, Pišecah, Podsredi, Tržišču in Vel. Dolini pa ni zastopana nobena žena. V ostalih občinskih ljudskih odborih je pa zastopana le po ena žena. Prepričana sem, da v občinskih odborih., kjer so vključene tudi žene, polagajo več pažnje na komunalno izgradnjo kot so perišča, pralnice, vodovod itd., da mislijo' na razbremenitev naših gospodinj, ker z razbremenitvijo bi se žene laže javno udejstvovale. Da je žena premalo izobražena, da ni za javne funkcije je stara, fraza. Prav žena mora razpravljati na občinskih odborih o zdravstvu, o šolstvu in o vzgoji otrok. Otrok in žena ne bo nihče tako častno zastopal kot one same, saj so dokazale, da so pri izvajanju gospodarskih vprašanj prav tako dosledne kot možje. Pripravimo se na volitve! Neprestano mislimo na to, da stoje pred nami volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore ter zbore proizvajalcev. To so velike in odgovorne naloge, katere bodo v stanju izvršiti zares gospodarsko in politično razgledani predstavniki ljudstva. O vseh stvareh razpravljajmo na naših sestankih! Ni treba daru govora, naši preprosti ljudje bodo razumeli resnične, iz srca izvirajoče besede. KZ bodo volile delegate v svet proizvajalcev pri 0L0 Pred dobrim tednom so se zbrali predsedniki upravnih in nadzornih odborov KZ krškega okraja na skupen posvet. Razpravljali so, kako bi v bodoče še uspešneje razvili zadružno dejavnost. Predvsem pa so razpravljali, na kakšen način bodo najbolj koristno uporabili investicijske kredite, katere daje država na razpolago kmetijskemu zadružništvu za dvig kmetijske proizvodnje in splošen napredek na vasi. Ako upoštevamo, da je v zadnjih mesecih dobil krški okraj preko 40 milijonov dolgoročnih investicijskih kreditov za nabavo strojev, živine, obnove vinogradov in sadovnjakov ter za zadružne gradnje, potem je treba resno razmisliti, kako bodo upravni odbori kmetijskih zadrug te kredite čim bolj smotrno uporabili. Na podlagi predloženih potreb od strani posameznih KZ in KDZ in zadružnih ekonomij, je bil zgoraj omenjeni kredit porazdeljen, in sicer: za nabavo strojev 15,000.555, za obnovo vinogradov in sadovnjakov 17,000.000 din, za zadružne gradnje ca. 8,000.000 din in za nabavo plemenske živine 3,330.000 din. Največji zneski so stavljeni na razpolago onim-zadrugam, ki imajo večja strnjena zemljišča, na katerih je možno uporabiti traktorsko rigolanje in pričeti z načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov, kot najbolj pereče vprašanje v našem okraju. Tako n. pr. rigola in obnavlja KDZ Leskovec sadovnjake zaenkrat na površini 50 hektarjev. KZ Sevnica bo zrigolala in nasadila nizko debelno sadje na površini ca. 20 hektarjev, KZ Pišece obnavlja 44 ha vinograda in 5 ha sadovnjaka. KZ Boštanj bo na novo zrigolala in obnovila 4 ha vinograda ter KZ Globoko 3 ha vinograda in 2 ha sadovnjaka. Iz kreditov za zadružne gradnje so zadruge predvidele predvsem graditev strojnih lop za spravljanje strojev, gradnjo silosov, gradnjo hlevov in skladišč, adaptacijo hlevov, skladišč in kleti. Ta kredit so dobile KZ: Sevnica, Pišece, Dobova, Boštanj, Bizeljsko, Podbočje, Globoko in KDZ Leskovec. Prav tako ima 12 zadrug odobrene kredite za nabavo približno 80 glav plemenske živine. Na posvetovanju se je razpravljalo o nadaljnji nabavi strojev in opreme. V ta namen je planiranih 50,000.000 din. Posebno pereče je vprašanje nakupa traktorskih prikolic. Saj ima danes že KZ svoje traktorje, katere bi zadruge nujno potrebovale, poleg uporabe za poljska dela, tudi za razne prevoze. Za rešitev tega vprašanja se je obvezalo Okrajno zadružno trgovsko podjetje, ki je v ta namen naročilo prikolice pri tovarni avtomobilov Maribor. Konferenca je v svojih zaključkih in sklepih podčrtala zlasti sledeče: 1. Upravni in nadzorni odbori KZ morajo voditi račune, kako se oskrbujejo in uporabljajo kmetijski stroji. Za storjene usluge je treba določiti (normalne) realne cene, ki morajo bazirati na režijskih stroških in stvarni amortizaciji. 2. KZ morajo tolmačiti kmetom prednost strojne obdelave in v ta namen potrebo po komasaciji zemlje, ker le na večjih strnjenih kompleksih se lahko vrši načrtna obnova. 3. V cilju nadaljnje obnove in nabave kmetijskih strojev in opreme se morajo upravni odbori KZ temeljito posvetovati s svojim članstvom na izrednih občnih zborih ter na osnovi tega napraviti perspektivni gospodarski načrt za vsako občino. 4. Polagati vso skrb, zlasti tistim panogam in objektom, od katerih zavisi čim hitrejši dvig kmetijske proizvodnje. Med drugim se je postavilo kot izredno važno vprašanje naše živinoreje, kateri smo do sedaj polagali vse premalo pažnje. 5. Preko zime bodo KZ skupno z ostalimi" organizacijami in ob pomoči prosvetnega kadra organizirale izobraževalne tečaje. Namen teh tečajev je v splošnem dviganju politične, strokovne in kulturne izobrazbe kmečkega prebivalstva na vasi. Iz diskusije in stavljenih predlogov se je videlo, da večina upravnih odborov polaga vse večjo pažnjo prav kmetijski proizvodnji in da smo v tem pogledu napravili korak naprej. Je pa še vedno nekaj upravnih odborov, ki se zelo malo zanimajo za zdrav razvoj in napredek svoje zadruge. Niti na konference in posvetovanja se jim ne zdi vredno priti. Vsaka nemarnost v tem pogledu prav gotovo škoduje vsemu članstvu in uspešnemu razvoju zadruge. Danes mora biti vsakemu jasno, da je napredek na vasi mogoč le preko tesnega sodelovanja in povezanosti s kmetijsko zadrugo. To so pokazale izkušnje v drugih državah, kakor tudi naša domača praksa. Dragan Poleg ostalih nalog, je ena izmed najvažnejših — volitve delegatov v svet proizvajalcev pri OLO. To vprašanje se še vedno podcenjuje, kljub temu, da je to ogromna pridobitev delovnih ljudi pri nas. Kot znano se je delavski razred v zgodovini vedno boril proti izkoriščanju, za pravilno porazdelitev presežka dela (dobička), ki ga je ustvarjal v procesu proizvodnje. Povsod po svetu so še proizvajalna sredstva v rokah posameznikov ali posameznih družb, ki si prisvajajo ta presežek dela, katerega ustvarja presežek dela, vendar to ne gre v žep posamezniku ampak družbi kot celoti, ker so tudi vsa proizvajalna sredstva last družbe. Tu je važno, da se ta presežek pravilno porazdeli, kar bo naloga tega sveta. Iz tega je razvidno, da bo ta svet proizvajalcev imel zelo važno vlogo, vsled česar je naloga vseh političnih organizacij in upravnih Dne 19. oktobra 1952 so delavci, uslužbenci in upokojenci krškega okraja volili člane skupščine Zavoda za socialno zavarovanje, zavedajoč se, da je pravica upravljanja socialnega zavarovanja in gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja prešla v roke samih proizvajalcev —• zavarovancev, ki so ta sredstva s svojim delom storili. V glavnem so bile volitve v vsem okraju zaključene do 10. ure. Tako je okrajna volilna komisja razpolagala s celotnim materialom že ob 14.30 uri, kljub temu, da je bilo v okraju 54 volišč. odborov, da bodo res izvoljeni tisti, ki so do sedaj največ doprinesli skupnosti. Naše SKZ bodo zastopane z 11 člani, KDZ in ZE z 1, državna kmetijska posestva in ekonomije z 1, ostalo odpade na obrt, industrijo, trgovino itd. Osnova, v kolikor bo posamezni sektor zastopan je bila: ustvarjen družbeni bruto produkt in pa število članov po zadrugah. Naše SKZ bodo volile na občnih zborih od 2 do 13 delegatov, ti delegati bodo pa iz svoje srede volili potem člane tega sveta. Vse zadruge so razdeljene v 11 volilnih enot in v vsaki enoti bodo izvolili enega člana. Vsled tega je OZZ Krško sklicala konferenco predsednikov upravnih odborov, katere se kljub tako važni nalogi ni udeležilo 10 zadrug, in sicer: Brežice, Boštanj, Vel. Dolina, Čatež, Cerklje, Zdole, Videm, Krško, Šentjanž in Telče. Vse te zadruge smo morali osebno obiskati in jih seznaniti s sklepi konference. Volilna komisija je ugotovila, da je bil razen nekaj primerov ves volilni material po voliščih pravilno pripravljen in da so se volitve vršile pravilno. Preko 85% udeležba volilnih upravičencev na volitvah (ne računajoč veliko število upravičeno odsotnih), dokazuje, da so se. delovni ljudje našega okraja zavedali važnosti teh volitev. Zgoraj navedeni % udeleženih na volitvah sicer ni 100%, vendar računajoč, da so bile prve volitve v organ socialnega zavarovanja, o katerih še nismo imeli nikakih izkušenj, da je doseženi rezultat lahko zadovoljiv. Volitve v skupščino Zavoda za socialno zavarovanje so za nami Delo v tednu Rdečega križa Širjenje zdravstvene prosvete in zdravstvenih delovnih akcij med prebivalstvom je ena izmed glavnih nalog celotne organizacije Rdečega križa v našem okraju, posebno še v »Tednu RK«. Vse organizacije so se pripravile, da povečajo delavnost te človekoljubne mednarodne organizacije, ki ima tudi v našem okraju lepo število članov. Ko analiziramo delo RK v okraju, je razvidna vsestranska delavnost RK z uspehi, neuspehi in tudi s pomanjkljivostmi in napakami. Na splošno lahko rečemo, da je delo v zadnjih letih zadovoljivo. RK kot množična organizacija se med ljudstvom še vedno utrjuje; članstvo organizacije se vse bolj in bolj zaveda vsebine dela RK, organizacija je našla svojo smer, zaveda pa se tudi svojega pomena in svoje vloge v izgradnji socializma v naši državi. V razdobju zadnjih let je članstvo RK in Podmladek številčno naraščalo, kar dokazuje, da organizacija vedno bolj in bolj predira v ljudske množice in delovne ljudi. V posameznih enotah je vedno več članov, ki pravilno razumejo pomen in namen RK in so pripravljeni pomagati, pri izpolnjevanju nalog te naše najbolj človekoljubne organizacije. Kot smo že v uvodu omenili, usmerja vse sile, znanje in delo svojega članstva v tej dobi RK v zdravstveno prosveto in zdravstvene množične akcije. Naloge, ki so pred nami, bomo mogli izvršiti le, ako bomo imeli zdrave otroke, zdrave mladince in končno zdrave delavce. Le zdravi otroci se bodo pravilno razvijali in doraščali, le zdravi mladinci se bodo mogli uspešno učiti in usposabljati za strokovnjake in končno le zdravi delavci bodo mogli dobro in uspešno delati. Vse to je popolnoma jasno, zato je prvi pogoj našega napredka zdrav rod, zdrav človek-delavec. Resnica je, da so posledice krivične socialne ureditve v preteklosti zlasti porazne v zdravstvu. V mnogih predelih vlada še danes zdravstvena higienska zaostalost kot del splošne kulturne zaostalosti, v katero je tlačila stara Jugoslavija delovno ljudstvo in tukaj je široko polje dela za RK, ki mora ustvariti živ, krepak in dela sposoben organizem, ki bo segal v zadnjo vas, v zadnje naselje in v množičnih prostovoljnih akcijah, v načrtnem zdravstvenem izobraževanju delovnega človeka, mladinca, šolskega in predšolskega otroka, ter z vzgajanjem in usposabljanjem pomožnega zdravstvenega kadra, to je prostovoljnih bolničarjev, zdravstvenih aktivistov, sodelovati z organi ljudske oblasti pri preoblikovanju in zdravstvenem dvigu naše vasi, tovarne, industrijskega naselja, skratka vsega okraja. Pri mobilizaciji ljudskih množic za saniranje higienskih prilik in za zmanjšanje zdravstvene neprcsvetljenosti pripada organizaciji RK posebno važna in velika naloga. Vsi krajevni odbori RK naj usmerjajo svoje delo: 1. Delo na izboljšanju splošnih in higienskih prilik (asanacijska dela). 2. Zdravstveno prosvetno delo. 3. Pomoč zdravstveni službi. 4. Borba proti tuberkulozi. Pohvaliti moramo nekatere občinske odbore RK, ki so se pripravljali že nekaj mesecev prej na »Teden RK«, pobirali so članarino, pritegovali nove člane, organizirali zdravstvena predavanja, dali pobudo za mala asanacijska dela in se pripravljali z raznimi sanitetnimi tečaji za pomoč zdravstveni službi. — Skupaj in s pomočjo PLZ so občinski odbori v Krškem, Brežicah, Sevnici, Senovem, Brestanici, Leskovcu organizirali ekipe za proslavo 10. obletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Preko 60 članov RK — samaritanov — je prihitelo prostovoljno in nudilo prvo pomoč potrebnim. Okrajni odbor RK se vsem samaritanom za njihov trud in pomoč in nesebično požrtvovalnost najlepše zahvaljuje. Ob pričetku »Tedna RK« so bile velike konjske dirke, kjer so sodelovale sanitetne ekipe. V okraju smo imeli dve akademiji z izbranimi programi. Zdravstvenih predavanj je bilo 8, tri predavanja so bila celo s filmom. Polne dvorane so nam priča, da ljudje razumejo in se zanimajo za zdravstveno prosveto. Naši zdravstveni delavci so priredili 3 zdravstvene akcije na terenu, in sicer V Za-bukovju, na Pokleku in KDZ v Pišecah, to je v krajih, ki so oddaljeni od zdravstvenih centrov. Ko so prihajali bolniki na pregled, so izjavljali, da je tokrat prvič, da so se potrudile zdravstvene ekipe med nje. Zdravstvene ekipe so pri svojem delu odkrivale težke primere odprte tuberkuloze, raka in drugih bolezni. Take bolnike so takoj poslali v zdravljenje, sorodnike pa na kontrolni pregled v protituberkulozni dispanzer. V okviru tedna sta na programu še delovni akciji na Zdole in v vinarsko obdelovalno zadrugo Bizeljsko. Za dvig kadrov (v okraju imamo preko 500 samaritanov s 50 urnimi tečaji prve pomoči) prireja okrajni odbor RK nadaljevalne tečaje in tečajnike pošilja na prakso v ambulante in bolnice. V tednu je na pobudo RK okrajni zdravnik, sanitarni inšpektor, pregledal vse postaje prve pomoči (Zdole, Pečice, Bučka, Libna, Sremič in Kremen) in dal bolničarjem, ki v teh postajah nudijo prvo pomoč, razna navodila, pregledal njihove zapiske, inventar in ob-vezilni material. V okviru tedna je na pobudo RK Mestni ljudski odbor Krško organiziral komisijo, v kateri je bil predsednik Mestnega ljudskega odbora, sanitarni inšpektor in dva odbornika RK, ki so temeljito pregledali naselje in ugotovili higienske pomanjkljivosti. Izdani so bili odloki privatnikom za čiščenje dvorišč, odstranitev odpakov itd. Odredila se je tudi asanacija vaškega vodnjaka, kakor tudi odvoz smeti iz mesta. Ena izmed najvažnejših nalog je organizacija tečaja Rdečega križa za zdravstveno prosvetljevanje kmečke ženske mladine. Ti tečaji bodo za žensko mladino 17 in 18 let starosti, to je dva letnika in bo trajal dve leti in to skozi 5 zimskih mesecev od novembra do konca marca. Predavanja bodo tedensko, in sicer v prvem letu tri ure, a v drugem 2 uri tedensko, kar znaša skupaj 100 ur. Predavanja bodo ob nedeljah dopoldne. Dne 14., 15. in 16. novembra se bo pričel tečaj za predavatelje za prosvetne delavce, ki bodo vodili tečaje v krajih, kjer ni zdravstvenega kadra na razpolago. Povečati uspehe, zmanjšati neuspehe ter revolucionarno odpraviti napake, to naj bo v prihodnjih letih vodilo organizacijam RK do zmage socializma in s tem idej Rdečega križa v našem okraju. Bratstvo in enotnost, ta najlepša in največja pridobitev jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo in neodvisnost, naj se tudi z nenehnim prizadevanjem RK razširi na vse občine. Pred nami je svetla bodočnost — zdrav, krepak in delaven rod, našim otrokom zagotovljen zdrav razvoj, srečna mladost in srečna bodočnost. Svojo usodo imamo v lastnih rokah in kujemo jo pod svobodnim soncem z lastno močjo. Š. M. Te volitve so tudi pokazale, da naši zavarovanci vedo, kakšne ljudi je treba voliti v organ socialnega zavarovanja. To je razvidno iz seznama izvoljenih, saj so to sami taki ljudje, od katerih se je že marsikateri do sedaj izkazal z udarništvom pri graditvi socializma. Izvoljeni so bili: Tacar Martin in Knez Jože, rudarja iz Senovega, Virant in Pirc, rudarja z Krmelja in drugi. Omeniti moramo, da kljub kandidiranju ni bila izvoljena niti ena žena. Treba je pohvaliti vsa društva upokojencev našega okraja, ki so čutili do teh volitev ogromno zanimanje. Njihova udeležba na volitvah je bila preko 95%, kar je vsekakor za pozdraviti, če pomislimo, da je večina njih starejših ljudi, pa tudi precej takšnih, ki so zelo oddaljeni od svojih centrov, a so se volitev kljub temu udeležili. Uslužbenci našega OLO so se odzvali volitev dne 19. 10. v zelo kratkem času. Bilo pa je tudi nekaj takšnih zavarovancev in to prav majhen del, ki se brez upravičenih vzrokov teh tako važnih volitev niso udeležili. Tako n. pr. člani sindikalne podružnice obrtnih delavcev št. 2 Krško (bivša mestna podjetja) in uslužbenci občinskega ljudskega odbora Veliki Trn in Studenec, od katerih se volitev ni udeležil niti eden. Iniciativni odbor -sindikalne podružnice pa je izvedel volitve v najlepšem redu. Zaključki zasedanja Glavnega odbora OF Slovenije V petek, dne 17. oktobra je bilo v Ljubljani posvetovanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Na dnevnem redu je bilo: politični referat tovariša Borisa Kraigherja in razprava o pripravah na volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore. Glavni odbor je sprejel naslednje ZAKLJUČKE: 1. Volitve v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore predstavljajo trenutno najvažnejšo politično nalogo, ki zahteva najširšo politično dejavnost vseh organizacij Osvobodilne fronte v boju za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov, zlasti v podjetjih in občinah, in tudi v boju za utrjevanje naše neodvisnosti, naše obrambne moči nasproti tistim zunanjim silam, ki skušajo naše začetne težave in našo ekonomsko zaostalost izkoriščati, da bi nas ustavili ali vsaj zavrli v naši socialistični graditvi. Na te volitve zato ne smemo gledati kot na lokalen problem občine, okraja oziroma mesta, ampak kot na vprašanje nadaljnjega utrjevanja socializma s stališča, celote. Organizacije Osvobodilne fronte naj s svojo široko politično pripravo preprečijo nevarnost partikularističnega in prakticističnega reševanja in izvajanja teh volitev. 2. Zbor proizvajalcev je novost v organizaciji naše ljudske oblasti, ki smo jo doslej teoretično obravnavali in utemeljevali njeno važnost, ki pa postaja sedaj nujna stvarnost. Pravilno opredeliti vlogo teh zborov proizvajalcev in s tega stališča usmeriti vso pozornost ravno na volitve v zbore proizvajalcev, ki morajo rešiti pereča vprašanja naše gospodarske politike in ki morajo odločilno onemogočiti okorelim birokratskim tendencam, da bi se mogle še dalje uveljavljati v praksi vodstva naših gospodarskih podjetij in v praksi koordiniranja delovanja teh podjetij, je ena osnovnih nalog Osvobodilne fronte. Ta pot nam tudi omogoča, da se vprašanja okrajne in mestne politike kakor tudi občinska vprašanja rešujejo s stališča gospodarskih interesov socialistične skupnosti in da se onemogočijo anarhistične tendence, ki jih rodi ozko parti-kularistično gledanje posameznih kolektivov in celo posameznih proizvajalcev na gospodarska vprašanja. Organizacije Osvobodilne fronte morajo z intenzivnim političnim delom ustvariti pogoje, da bodo zbori proizvajalcev, pa tudi celotni okrajni in mestni, kakor tudi občinski odbori sposobni reševati svoje naloge s stališča poznavanja splošne gospodarske politike, s stališča usklajevanja interesov posameznih proizvajalcev, posameznih kolektivov, z interesi naše socialistične skupnosti. 3. Zlasti v volilni borbi okrog občinskih odborov naj se organizacije Osvobodilne fronte temeljito bavijo s tolmačenjem naše zadružne politike na vasi. Sklepe o »nadaljnjem razvijanju in utrjevanju kmetijskega zadružništva«, ki jih je sprejel Glavni odbor Osvobodilne fronte na svoji seji dne 27. junija 1952, morajo frontne organizacije uresničiti. 4. Suša in druge nesreče, ki so v letošnjem letu ponovno močno prizadele naše gospodarstvo in ki jih tudi pomoč iz inozemstva ne more odstraniti, zahteva največjo štednjo. Tudi vprašanje štednje naj organizacije Osvobodilne fronte postavijo v zvezi z volilnimi pripravami, ker je to prvič trenutno ena naših najvažnejših gospodarskih nalog, drugič, ker tudi s to akcijo uspešno razbijamo partikularistične tendence posameznih kolektivov, vasi in proizvajalcev, in končno, ker je tudi ta akcija nujno potrebna, če hočemo uspešno razvijati borbo za neodvisnost naše socialistične države. 5. Za pravilno razumevanje perečih nalog, ki jih bodo morali reševati novi občinski, okrajni in mestni odbori, kakor tudi njihovi zbori proizvajalcev, moramo v tej volilni borbi tudi sistematično tolmačiti vso našo zunanjo politiko, ki je neposredni odraz celotne notranje in gospodarske politike naše države. V tej zvezi je zlasti treba tolmačiti našo zunanjo politično borbo za ekonomsko pomoč, naše napore za utrditev naše obrambne moči, ki jo krepimo z razvijanjem naše vojske, z dobivanjem pomoči v vojaškem materialu, z izboljševanjem meddržavnih odnosov zlasti z našimi sosedi na južnem Balkanu in Bližnjem vzhodu. Dalje moramo tolmačiti našo politiko nasproti Italiji, politiko o vprašanju Trsta in naše odnose do Avstrije. Končno moramo tolmačiti našo politiko utrjevanja zvez z vsemi socialističnimi gibanji v svetu, ki je pogoj za utrjevanje naše neodvisnosti in pogoj za uspešno razvijanje socializma doma, kakor tudi za razvijanje socialističnih sil v svetu. Tolmačiti moramo neposredno zvezo, ki jo ima naša lokalna borba za utrjevanje socialističnih odnosov v vsaki občini, vasi, v vsakem podjetju, z razvijanjem socialističnih sil in sil napredka in demokracije v svetu sploh. Zato naša politika miru ni in ne more biti kričava in demagoška, kot jo izvajajo informbirojevske agenture sovjetskega imperializma. Ta naša borba izvira iz neposredne potrebe graditve socializma pri nas in je zato konkretna in principialna. 6. V zvezi z volitvami so se že pojavili nekateri nasprotniki socializma, ki skušajo s parolo, da naj bodo kandidature »čisto gospodarskega« značaja, da. naj se »politika« ob teh volitvah umakne v ozadje, vnašati zmedo v naše vrste. Ta parola je nevarna, ker računa na partikularistične tendence nekaterih politično zaostalih volivcev, na nepoznavanje gospodarske problematike, na zaostalost ljudi in na zastraševanje nepoučenih ljudi pred navidezno močjo mednarodnih reakcionarnih sil, pred »močjo« naše klerofašistične emigracije in razlaščencev, kakor tudi pred močjo informbirojevskih bajonetov. Samo s široko politično razjasnjevalno akcijo, s hitrim odgovarjanjem na parole reakcije bo mogoče uspešno onemogočiti tudi najmanjši uspeh reakcionarnih krogov pri teh volitvah. 7. Osvobodilna fronta je naša osnovna in najširša množična politična organizacija, -ki edina more zagotoviti popolni uspeh na predstoječih volitvah. Treba, jo je utrditi, izboljšati njene odbore in razviti maksimalno aktivizacijo v času teh volitev ter doseči, da bodo predvsem osnovne partijske organizacije sestavile jasen in konkreten politični in gospodarski program svoje upravno-teritorialne enote ter da bodo za tak program člani Fronte nastopili enotno in disciplinirano. Vsak kandidat iz vrst Osvobodilne fronte mora biti odkrit in resničen pristaš socializma in sposoben uveljaviti njegova načela v predstavniških organih ljudske oblasti. Te volitve naj bodo preizkušnja moči in sposobnosti organizacij Osvobodilne fronte v borbi za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov v naši domovini. Štev. 20 Razdelitev okraja Krško na volilne enote «g1&”,16U"6 I St BrVl' T0" ' »«■”- fcss s=Sh°xr teg-sut AP8E «•«& f.sra“£ o reorganizaciji ljudskih odborov tale SKLEP e razdelitvi okraja Krško na volilne enote I. Za volitve odbornikov okrajnega zbora, ki bodo dne 7. decembra 1952 se razdeli okraj Krško v 62 volilnih enot, in sicer: 1. Volilna enota štev. 1 obsega naslednja naselja Obč. LO Artiče: Artiče, Arnovo selo. Spodnja Pohanca, Zg. Obrež, Pesje in Dolenja vas. Voli 1 odbornika. 2. Volilna nota štev. 2 obsega naslednja naselja Obč. LO Artiče: Dečno selo, Glogov brod, Trebež, Globoko, Mali vrh, Curnovec. Voli 1 odbornika. 3. Volilna enota štev. 3 obsega naslednja naselja Obč. LO Artiče: Sromlje, Silovec, volčje, Oklukova gora in Gornja Pohanca. Voli 1 odbornika. 4. Volilna enota štev. 4 obsega naslednja naselja Obč. LO Bistrica ob Sotli: Bistrica, Žagaj, Trebče, Polje, Kunšperk in Črešnjevec. Voli 1 odbornika. 5. Volilna enota štev. 5 obsega naslednja naselja Obe. LO Bistrica ob Sotli: Križan Hrastje, Dekmanca, Ples in Srebrnik. Voh 1 odbornika. 6. Volilna enota štev. 6 obsega naslednja naseija Obe. LO Bizeljsko: Zg. Sušica, Sp. busica, Nova vas in Brezovica. Voli 1 odbornika. 7. Volilna enota štev. 7 obsega naslednja naselja Obč. LO Bizeljsko: Drenovec, Bu-kovja, Bračna sela, Orešje in Bizeljska vas. voli 1 odbornika. 8. Volilna enota štev. 8 obsega naslednja naselja Obe. LO Bizeljsko: Vitna vas, Dram-Jje, Stara vas in Gregovce. Voli 1 odbornika. naLiV°h^en?ta štev. 9 obsega naslednja naselja Obe. LO Blanca: Blanca, Brezovo, Čanje, Kladje, Krajna brda in Rožno. Voli 1 odbornika. „ 1(!'- V^vlnaT ®nota štev. 10 obsega naslednja naslja Obč. LO Blanca: Poklek, Selce, Gornji LesKovec m Stranje. Voli 1 odbornika. H. Voilna enota. štev. 11 obsega naslednja naselja Obe. LO Boštanj: Šoštanj, Kom- polje, smarcna, Kremen, Vitovec, Vrh Bre-zovec in okič. Voli 1 odbornika. ’ volilna enota štev. 12 obseda naslednja LO Boštanj: Planina Križ 5Ž>- Voli 1 odbornika0g' LUk°VeC “ Konjsko- naLtiil^Ohč TnntaRŠieT' 13 obse«?a naslednja naselja Obe. LO Brestanica: Dolenji Lesko- veP, Jn, Prešla, dol. Voli 1 odbornika. našel iT°nb? ???*?> 5te,v' 14 obseSa naslednja Volf l odborn“ e anICa: Brestanica' trč?. naLelta°Oh? eTnnta«iteV; 1!?- obse^a naslednja naselja Obč. LO Brestamca: Armeško lovnik Lokve, Raztez, Anže, Gorica ?n Kol stanj ek. Voli 1 odbornika. 16 Volilna enota štev. 16 obsega nasleđn-a naselja Obč. LO Bučka: vsa naselja Obč. HO Bucka. Voli 1 odbornika. 17. Volilna enota štev. 17 obsega naslednja naselja Obč. LO Brežice: Brežice-mesto. Voli l odbornika. 18. Volilna enota štev. 18 obsega naslednja naselja Obč. LO Brežice: Brežina, št. Le- narH Gornji št. Lenart. Voli 1 odbornika. 19. Volilna enota štev. 19 obsega naslednja naselja Obč. LO Brežice: Bukošek, Cundro-vec, crnc, Trnje in Zakot. Voli 1 odbornika. 20. Volilna enota štev. 20 obsega naslednja naselja Obč. LO Cerklje: Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt, črešnjice, Zasap, Hrastje in Gazice. Voli 1 odbornika. 21. Volilna enota štev. 2.1 obsega naslednja naselja Obč. LO Cerklje: Bušeča vas, Poštena vas, Stojanski vrh, Dolenja in Go- lipe, Dobeno, Žejno, Sob en ja vas, Mali Cir-nik m Mrzlava vas. Voli 1 odbornika. 23. Volilna enota štev. 23 obsega naslednja naselja Obč. LO Čatež: Gorenje in Dolenje Skopice, Krška vas, Velike Malence, Globočice, Stankovo, Kraška vas, čeden, Kamence. Voli 1 odbornika. 24. Volilna enota štev. 24 obsega naslednja naselja Obč. LO Dobova: Dobova, Rigonce, Loče, Mihalovec in Mostec. Voli 1 odbornika.’ 25. Volilna enota štev. 25 obsega naslednja naselja Obč. LO Dobova: Sela, Gaber je, Veliki in Mali Obrež. Voli 1 odbornika. 26. Volilna enota štev. 26 obsega naslednja naselja Obč. LO Dobova: Podvinje, Kapele, Vrhje, župelevec, Slogonsko, Jereslavec in Rakovec. Voli 1 odbornika. '27\ .Voblna enota. štev. 27 obsega naslednja naselja Obč. LO Kostanjevica: Kostanjevica, Sajevce, Globočice, Jablance, Slinovec, Kariče in Malence. Voli 1 odbornika. 28. Volilna enota štev. 28. obsega naslednja naselja Obč. LO Kostanjevica: Dobe, Za-boršt, Dobrava, Dolenja in Gorenja Prekopa, Orehovec Grič, Male in Velike Vodenice. Kz-isče, Kocanja, Podstm in Ivan j še Voli 1 odbornika. 29. VolUna enota štev. 29 obsega naslednja naselja Obč. LO Kostanjevica: Mladje, Gradnje, Prušnja vas, Frluga, Vrbje, Vrtača, čer-neca vas, Črešnjevec, Osterc, Dolšče in Avguštine. Voli 1 odbornika. 30. Volilna enota štev. 30 obsega naslednja naselja Obč. LO Krmelj: Šentjanž, Gaber je, Murnice, Kal, Gradec, Hrušice, Glino, češni-ce^Ce"°,v?c *n Osredek. Voli 1 odbornika. 31. Volilna enota štev. 31 obsega naslednja naselja Obe. LO Krmelj: Krmelj, Videm, VolfT^odtP^lf’ Hin46' Podboršt in Breško. 32 Volilna enota štev. 32 obsega naslednia naseda Obč. LO Leskovec: Brege, Drnovo Mrtvice in Vihre. Voli 1 odbornika. 33\ Vob!n,a ®n°ta štev. 33 obsega naslednja naselja Obč. LO Leskovec: Gržeča vas, Mali in Veliki Podlog, Jelše, Pristava in Gorica. Voh 1 odbornika. n 34o] T01—11? ®nbta štev. 34 obsega naslednja naselja Obe. LO Leskovec: Brezje, Dolenje Brezovska gora Nemška gora. Kobile, Ivam qPLS7Uh i Drenovec, Straža, Dedni vrh, 1 odborniki ' V°l0Vmk' Golek' L°ke- Voli 39\ Vohina enota štev. 35 obsega naslednja vb?evarPrC'v, L° Deskovec: Leskovec, žado-vmek, Beli breg, Gorenja vas, Veniše in Ve-lika vas. Voli 1 odbornika. 36. Volilna enota štev. 36 obsega naslednja naselja Obč. LO Pišece: Pišece, Podgorje Pavlova vas in Dednja vas. Voli 1 odbornika. 37. Volilna enota štev. 37 obsega naslednia naselja Obč. LO Pišece: Blatno, Piršenbreg Bojsno in Brezje. Voli 1 odbornika. 38. Volilna enota štev. 38 obsega naslednia naselja Obč. LO Podbočje: Velika Malo Mrasevo, Kalce—Naklo, Pristava, Podbočje, Žabjek, Selo Stari grad, Savinjk, Slivje, Ko-lanca, Kariče. Voli 1 odbornika. 39 obsega naslednja naselja Obe. LO Podbočje: Dobrava, Zna-novci, Pristava, Dol, Brlog, Trebelnik, Brezovica Premagovci, Planina, Gradac, Brezje m sutna. Voli 1 odbornika. 40. Volilna enota štev. 40 obsega naslednja naselja Obč. LO Podsreda: Podsreda, Gradišče, Gorjane, Poklek in Vojsko. Voli 1 odbornika. 41. Volilna enota štev. 41 obsega naslednja naselja Obč. LO Podsreda: Osredek, Pečice in Križe. Voli 1 odbornika. 42. Volilna enota štev. 42 obsega naslednja naselja Obč. LO Raka: Ardro, Sela, Zaloke, Mikote, Kržišče, Goli vrh, Smednik, Dobrava, Podlipa, Veliki Koren, Mali Koren, Ravne, Gmajna, Dolga Raka in Pristava. Voli 1 odbornika. 43. Volilna enota štev. 43 obsega naslednja naselja Obč. LO Raka: Dolenja vas, Površje, Videm, Vrh, Brezje, Zabukovje, Podulce, Jelenk, Koritnica, Celine, Planina, Raka, Gradišče in Cirje. Voli 1 odbornika. 44. Volilna enota štev, 44 obsega naslednja naselja Obč. LO Senovo: Senovo. Voli 1 odbornika. 45. Volilna enota štev. 45 obsega naslednja naselja Obč. LO Senovo: Dovško, Brezje, Ka-lišovec, Dobrava, Sedem. Voli 1 odbornika. 46. Volilna enota štev. 46 obsega naslednja naselja Obč. LO Senovo: Reštanj. Voli 1 odbornika. 47. Volilna enota štev. 47 obsega naslednja naselja Obč. LO Senovo: Veliki Kamen, Mali Kamen, Mrčna sela, Veliki Dol, Koprivnica. Voli 1 odbornika, 48. Volilna enota štev. 4,8 obsega naslednja naselja Obč. LO Studenec: vsa naselja Obč. LO Studenec. Voli 1 odbornika. 49. Volilna enota štev. 49 obsega naslednia naselja Obč. LO Tržišče: Tržišče, Vrhek, Spodnje m Gornje Vodale, Skovec, Kaplja , Skr°vnik, Pijavice, Zgornje in Spodnje Mladebče, Gabrijele in Polje. Voli 1 odbornika. 50. Volilna enota štev. 50 obsega nasednia naselja Obč. LO Tržišče: Malkovec, Pavla vas, Trščina, Telče, Telčice, Drušče, Jeper-jek, Otavnik, Slančji vrh, Kresinji vrh Voli 1 odbornika. 51. Volilna enota štev. 51 obsega naslednia naselja Obč. LO Vel. Dolina^fhka Dofinl Mala Dolina, Brezje, Ponikve, Laze, Koritno in Cirmk. Voli 1 odbornika. ®2- yo«lnf enota štev. 52 obsega naslednja naselja Obe. LO Vel. Dolina: Gaj, Podgra-ceno, Jesenice, Nova vas, Obrežje, Rajč in Bregansko selo. Voli 1 odbornika J 53. Volilna enota štev. 53 obsega naslednia »Obč. LO Velik trn: vsa naseda Obč HO Velki trn. Voli 1 odbornika. 54. Volilna enota štev. 54 obsesra naslprlnin naselja Obč. LO Krško-Videm:GorenjedJ- Vo°!fki rSaSf,°dnK Dule' Tr5ka »■ naselil0 onhč rvte-T' 55 obsega naslednja sto Voii°i Krško—Videm: Krško-me- sto. Voh 1 odbornika. našelri°Oh!a št,ev' 56 obse-5a naslednja vas ’srempT D° Krško-Videm: Videm, Stara vas in IDht’ Bbcarca- Stari grad, Vrbinska vas an Libna. Voli 1 odbornika. nas7elil°nha ?n5ta št?v- 57 obesga naslednja ferie A0bc- DO Krško-Videm: Zdole, Ple- bornikaA eC’ L°k® in Ravne- Voli 1 od- naselia°Ohia hšt!v' 58 °bs®Sa naslednja T n 7?n°,bc- DO Zabukovje: Vsa naselja Obč. LO Zabukovje. Voh 1 odbornika. 59 Volilna enota štev. 59 obsega naslednia naselja Obč. LO Sevnica: Sevnica-mesto Zg Brezovo in Pečje. Voli 1 odbornika. ’ 60. Volilna enota štev. 60 obsega naslednja naselja Obč. LO Sevnica: Metni vrh Dro žanje, Konjska glava, Žabjek. Prešna' loka Lamperče. Voli 1 odbornika. 61. Volilna enota štev. 61 obsega naslednja naselja Obč. LO Sevnica: Šmarje, Ledina, Orehovo, Orešje in Pecelj. Voli 1 odbornika. 62. Volilna enota štev. 62 obsega naslednja naselja Obč. LO Sevnica: Lončarjev dol. Žurkov dol in žigerski vrh. Voli 1 odbornika. sta bratov Milavcev, Titov trg, černelčeva cesta, Pleteršnikova cesta, Levstikova ulica, Kajuhova ulica, Zidarska pot in čolnarska pot in volijo 3 odbornike, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Brežina in volijo 3 odbornike, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Bukošek in voli 2 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje Cun-drovec in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: črne in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: šent Lenart in voli 3 odbornike, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Gor. Št. Lenart in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Trnje in voli 1 odbornika, 11. volilna enota št. 11 obsega naselje: Zakot in voli 2 odbornika. IX. Občinski ljudski odbor Cerklje ob Krki na 12 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje Cerklje in voli 3 odbornike, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: župeča vas in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Račja vas in Boršt in voli 12 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: črešnjice m Zasap in voli 3 odbornike, 5; volilna enota št. 5 obsega naselje: Hrastje in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Gazice in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Bušeča vas in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Poštena vas in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Stojanski vrh in voli 1 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Dolenja Firošica in voli 1 odbornika, 11. volilna enota št. 11 obsega naselje Izvir in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselie: Gorenja Pirošica in Brvi in voli 1 odbornika. Ta sklep se razglasi na razglasni deski okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter v »Našem delu« in stopi v veljavo z dnem razglasitve. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje Okrajna volilna komisija. Krško, dne 16. oktobra 1952. Predsednik: Colarič Lojze Razdelitev občinskih ljudskih odborov n@ volilne enote Na podlagi 3. odstavka čl. 27 Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov lj'uđskih odborov je okrajni ljudski odbor Krško na seji okrajnega odbora, dne 16. oktobra 1952, potrdil sklep spodaj navedenih občinskih ljudskih odborov o Razdelitvi na volilne enote, za volitve odbornikov občinskih ljudskih odborov, katere se bodo vršile, dne 7. decembra 1952, in sicer: I. Občinski ljudski odbor Artiče na 17 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Artiče in voli 1 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Arnovo selo in voli 2 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Dečna sela in voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Glogov brod in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Trebež in voli 1 odbornika. 6. volilna enota št. 6 obsega naselje Sp. Pohanca in voli 1 odbornika, 7- volilna enota št. 7 obsega naselje: Zg. Obrež in voli 2 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Globoko m voli 2 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Mali vrh in voli 1 odbornika, 10. volilna enota št. 10 obsega naselje Sromlje m voli 2 odbornika, 11. volilna enota št. 11 obsega naselie Silovec in voli 1 odbornika, 12. volilna enota št. 12 obsega naselje Cundrovec in voli 2 odbornika, 13. volilna enota št. 13 obsega naselje Volčje in voli 2 odbornika, 14. volilna enota štev. 14 obsega naselje Okljukova gora in voli 1 odbornika, 15. volilna enota št. 15 obsega naselje Gor. Pohanca in voli 1 odbornika, . 16. volilna enota št. 16 obsega naselje: Pesje in voli 1 odbornika, 17. volilna enota št. 17 obsega naselje: Dolenja vas in voli 2 odbornika. Občinski ljudski odbor Bistrica ob Sotli na 10 volilnih enot, kakor sledi: . volilna enota št. 1 obsega naselje: Bistrica ob Sotli in voli 2 odbornika. . volilna enota št. 2 obsega naselje: Za-saJ m voli 1 odbornika, če iJ0lil?.a ®nota it. 3 obsega naselje: Treb-m voh 2 odbornika. ni»;J°Ulna enota it. 4 obsega naselje: čreš-jevec m voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Kri-z&n vrh in voli 1 odbornika, IlrasH0 a ev°!a štev- 6 obsega naselje: Hrastje m voh 1 odbornika, manpfl,Il,lna ®r'°na šj: 7 obsega naselje Dekmanca in voli 2 odbornika. in enota it- 8 obsega naselje: Ples 9 in voli 1 odbornika, in vou ^odbmmika; ® °bS6ga nase,je: Polje Kilr-n«*11* enota št. 10 obsega naselje; Kunšperk m voli 1 odbornika. III. Občinski ljudski odbor Bizeljsko na 9 vo-llinih enot, kakor sledi: H voli.lna enota št. 1 obsega naselje: Zg. Susica m voli 3 odbornike, novec SLen0ta št- 2 obsega naselje: Dre-born?keB k Je ln Bračno vas in voli 3 °d- 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Sp. Sušica in Nova vas in voli B odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Orešje in Bizeljska vas in voli 2 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Brezovica in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Vitna vas in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Dramlje in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Stara vas in voli 3 odbornike, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje Gregovce in voli 1 odbornika. Občinski ljudski odbor Blanca na 10 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Blanca in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Brezovo in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Čanje m voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Kladje in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Krajna brda in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Rožno in voli 2 odbornika, i i7i XolBna ea°ta št. 7 obsega naselje: Poklek in voli 2 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Selce in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Gor. Leskovec in voli 1 odbornika, 10. volilna enota št. 10 obsega naselje: Stranje in voli 2 odbornika. V. Občinski ljudski odbor Boštanj na 14 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselja: Boštanj, gornji del Grahovca, Radna, Graščina in Puša in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselja: Kompolje, Lisičje jame, Leševnik in Dvorec in voh 2 odbornika, 3. volilna enota štev. 3 obsega naselja • smarcna, Mrtovec in Gomila in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselja: Veternik Kremen, Gunte, Apnenik, Kravja dolina, Bob, Drbogovje, Dolne, Nova gora. Zavrne in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselja: Vitovec Novi grad, Nenžice, Staro Dobje, ši- Zlva Sora, Pod zavrh, Solnčnik in voli 2 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselja: Vrh, Labernik, Pleček, Ravne, Topolovec, Roviše, Klanc in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselja: Brezovec, Jablanca, Lepi dol, Dolina in Vrtača in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselja: Okič, Straški hrib, Sleme, Lipovec, Jelovec (del), Drče, Volčje jame, Drenovec in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselja: Planina, Kovačev hrib, Plavne, Jelovec (del) Gaber je, Kržišče, Košele, Reber in voli 1 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselja: Križ, Veliki vrh, Vozovnik, Artiče in Gradišče in voli 1 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselja: Dol. Boštanj, Brod, Grahovec (del), Zapuže, Rekštanj in Radna in voli 2 odbornika. 12. volilna enota štev. 12 obsega naselja: Log, Cerov breg, Goli vrh, Hude vile in voli 2 odbornika, 13. volilna enota št. 13 obsega naselja: Lukovec, Ivše, Mali Lukovec in voli 1 odbor- 14. volilna enota štev. 14 obsega naselja: Konjsko, Artiče, Laze, Preska in Poganka m voli 1 odbornika. VI. Občinski ljudski odbor Brestanica na 11 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselja: Dol. Leskovec in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselja: Pre-sladol in voli 2 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega KPD Brestanica in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Brestanica in voli 4 odbornike, , volilna enota št. 5 obsega naselje Sto-lovnik in voli 2 odbornika, 6 volilna enota št. 6 obsega naselje Ar-mesko in voli 1 odbornika, volilna enota št. 7 obsega naselje: Lokve m voli l odbornika, tJ' ieno^a št 8 obsega naselje Raz- tez in voli l odbornika, ^ inV°x!ninai en?va št 9 obsega naselje: Anže in voli 1 odbornika, rwiV.£T°il,lna ,?n?ta štev. H obsega naselje: Gonca m voli l odbornika, ri-A.J?i1lIn-a en?.ta štev- 11 obsega naselje: Kostanj ek in voli 1 odbornika. VII. Občinski ljudski odbor Bučka na 10 volilnih enot, kakor sledi: H volilna enota štev. 1 obsega naselje: Bučka m voli 1 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Sle-me m Zasek Bučka in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Jerman vrh in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje Moč-virje m Laze m voli 1 odbornika •5‘ T^!qllria e.nota št- 5 obsega naselje: Gornje Radulje in voli 1 odbornika, 6. vohlna enota št. 6 obsega naselje: Dol. Radulje in voli 2 odbornika, Občinski ljudski odbor Čatež ob Savi na 12 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Čatež in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Ci-rina m voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Pri-lipe in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Dobeno in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Se-benja vas in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: žejno in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Krška vas in voli 4 odbornike, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Velike Malence in voli 2 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Skopice (Gor. in Dol.) in voli 4 odbornike, volilna enota št. 10 obsega naselje Mrzlova vas in voli 1 odbornika, IH volilna enota štev. 11 obsega naselje. Globočice in Stankovo in voli 1 odbornika, 12 volilna enota štev. 12 obsega naselje Krška vas, čedno in Kamence in voli 2 od bornika. XI. , ljudski odbor Dobova na 16 vo- lilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Dobova z okolico in volijo 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Rigonce in volijo 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Loče m voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Mihalovec m voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Mostec m voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Sela in voli 2 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Ga-berje in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Mali Obrež in voli 1 odbornika, 9; volilna enota št. 9 obsega naselje: Veliki Obrež in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje-Podvinje in voli 1 odbornika, 11. volilna enota št. 11 obsega naselje Kapele in voli 2 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselie- Vrhje in voli 2 odbornika, 3 13. volilna enota št. 13 obsega naselje- župelevec in voli 1 odbornika, 14 volilna enota št. 14 obsega naselje: Slogonsko m voli 1 odbornika, 15. volilna enota št. 15 obsega naselje: Jereslavec in voli 1 odbornika, tnm/0llIna,'ell,ota st 16 obsega naselje: Ra-kovec in voli 1 odbornika. 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Kal, Sojenice, Podkal, Lačenberg, Svrževo in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselja : Gradec, Kladje, Bransko, Podbransko in voli 1 odbornika 13. volilna enota štev. 13 obsega naselja: Hrušice, Grič, Zdevno, Budna vas, Brun in voli 1 odbornika, 14. volilna enota štev. 14 obsega naselje: Glino, Gaj, Srednik, Gol j ek, Turn in Vodije in voli 1 odbornika. 15. volilna enota štev. 15 obsega naselja: Češnjice, Bržane, Lapušnik in voli 1 odbornika. 16. volilna enota štev. 16 obsega naselje: Cerovec, Trebelno, Hom, Lesičjek, Vel. vrh, Bajnof in voli 1 odbornika, 17. volilna enota štev. 17 obsega naselja: Osredek, Dobove, Rupa, Podrupa, Vodice in voli 1 odbornika. XIV. Občinski ljudski odbor Leskovec na 20 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Brezje, Dolenjo in voli 1 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Brezovska gora in Nemška gora in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Brege in voli 1 odbornika. 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Drnovo in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Gržeča vas in voli 1 odbornika, 6. volilna, enota št. 6 obsega naselje: Gorica in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Gorenja vas in Veniše in voli 1 odbornika. 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Jelše in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Ko-bibe m Ivandol in voli 1 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Leskovec, žedovinek, Bel breg in voli 2 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje Mrtvice in voli ] odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje Mali Podlog in voli 1 odbornika, 13. volilna enota štev. 13 obsega naselje Pristava in voli 1 odbornika, 14. volilna enota štev. 14 obsega naselje henuše in Drenovec in voli 1 odbornika. 15. volilna enota štev. 15 obsega naselje btraža m Dedni vrh in voli 1 odbornika. 16. volilna enota štev. 16 obsega naselje SeRe in Libelj in voli 1 odbornika, 17. volilna enota štev. 17 obsega naselje Veliki Podlog in voli 1 odbornika, 38- v.olilna Pnota štev. 18 obsega naselje Vihre in voli 1 odbornika, 19. volilna enota štev. 19 obsega naselje Velika vas in voli 1 odbornika, 20. volilna enota štev. 20 obseda naselje. Volovnik, Golek in Lokve in voli 1 odbornika. XV. Občinski ljudski odbor Pišece na 8 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Pišece in voli 3 odbornike. 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Pod- ,n voli 2 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Pavla vaa m voli 2 odbornica. 4. volilna enota, št 4 oheega naselje ■ Dedni,« vas in voli 2 odbornika. 5. volilna enota št 5 obsega naselje: Blatno in voli - 2 odbornika, 6. volilna enota. št. 6 obsega naselje Pir-šenbree in voli 3 odbornike. 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Bojsno in voli I2 odbornika. 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Brezje in voli 1 odbornika. XVI. in Velik aVe5°ta št' J obsega naselje: Male n* k Vodenice, Ržišče in voli 1 odbor- XII. Občmksi ljudski odbor Kostanjevica na Krki na 15 volilnih enot, kakor sledi • stanieviČanamea°ta št 1 obseSa naselje: Kostanjevica m Sajevce m voli 4 odbornike be^irTzah8, ,tn°ta št' 2 obse£a naselje: Do-be m Zaborst m voli 1 odbornika, Hrr.'„J°hlna ,enota št 3 obsega naselje: Do-brova m voli 1 odbornika, in 'rl!hpa enota št. 4 obsega naselje: Dol. m Gor pokopa in voli 2 odbornika, hover°inhr',.i*n0ta št- 5„ obsega naselje: Ore-novec m Grič m voh 2 odbornika, t>. vohlna enota št. 6 ’ V ■■■ nika, čariil01^ ?n0ta štv 7 obsega naselje: Ko-ntka ’ P dstrm 111 Jvanjše in voli i odbor- hrS'inVOl-ilnT £i?ota št" 8 obsega naselje: Glo-bofiice m Jablance in voli 1 odbornika, y. volilna enota št. 9 obsega naselie - Sli-novce m Kariče in voli 1 odbornika, 3 vohlna. enota št. 10 obsega naselje: Malence m voli 1 odbornika, e5o4a ?tev' 11 obseSia naselje: M*adje o Gradnje m voli 1 odbornika ' 12. vohlna enota štev. 112 obsega naseiio. rs&js ras 13. vohlna enota štev. 13 obsega na=eH„-cerneča vas m Črešnjevec in voli 1 odborn Ošte'rc^n’TolfT^dbornika, naSe'je: nn|B->eV2 volilna enota št. 2 obsesra naselje: Po-klPk m Gorjane in voli 3 odbornike. 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Vojsko m voli 2 odbornika. 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Osredek in voli l odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Pečice in voh 2 odbornika, irG’ VvI*!>na enota št. 6 obsega naselje: Križe in voli 2 odbornika. XVIII. Občinski ljudski odbor Raka na 18 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Ardro in voli 1 odbornika. 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Sela in voh 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Zaloke i n Mikote in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Kržišče in Goli vrh in voli 1 odbornika, 5. volilna enota štev. 5. obsega naselje: Smednik. Dobrava in Podlipa in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Vel. Koren m Mali Koren in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Ravne m voli 1 odbornika. 8. volilna enota štev. 8 obsega naselje: Gmajna in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselie: Dolenja vas in Površje in voli 1 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Videm in Vrh in voli 1 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Brezje in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje: Zabukovje in voli 1 odbornika. 13. volilna enota štev. 13 obsega naselje: Podulce in voli 1 odbornika, 14. volilna enota štev. 14 obsega naselje: Jelenk, Koritnica*in Celihe in voli 1 odbornika, 15. volilna enota štev. 15 obsega naselje: Planina in voli 1 odbornika, 16. volilna enota štev. 16 obsega naselje: Raka in Gradišče in voli 2 odbornika, 17. volilna enota štev. 17 obsega naselje: Cirje in voli 1 odbornika, 18. volilna enota štev. 18 obsega naselje: Dolga Raka in Pristava in voli 1 odbornika. Razdelitev občinskih ljudskih odborov in odborniških mest zbora proizvajalcev na volilne enote XIX. Običnski ljudski odbor Senovo na 12 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Senovo in voli 7 odbornikov, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Re-štanj in voli 3 odbornike, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Bovško in voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselja: Brezje in voli 1 odbornika, 5 volilna enota št. 5 obsega naselje: Ka-liševec in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Dobrava in voli 3 odbornike, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: še-den in voli 1 odbornika. 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Veliki Kamen in voli 2 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Mali Kamen in voli 1 odbornika. 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Mrčna sela in voli 2 odbornika. 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Veliki Dol in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje: Koprivnica in voli 1 odbornika. XX. Občinski ljudski odbor Studenec na 11 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Studenec in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Ro-višče in voli 2 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje Hudo-brezje in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Za-vratec in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Brezovo in voli 1 odbornka, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Osredek in obe Hubajnici in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega našel ie: Ro-gačice, Češnjice, Znojile in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Sv. Primož, Dedna gora, oboje Impolje in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Dol. in Gor. Orle in voli 1 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Arto in voli 1 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Ponikve in voli 1 odbornika. XXI. Mestni občinski ljudski odbor Sevnica na 13 volilnih enot, kakor sledi: I. volilna enota št. 1 obsega naselje: Sev-nica-trg in voli 5 odbornikov, 12. volilna enota št. 2 obsega naselje: Sevnica in Kopitarna in voli 3 odbornike, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Gline jame, škovc in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Brezovo in Peč j e in voli 2 odbornika, 5. volilna enota štev. 5 obsega naselje: Metni vrh, Drožanje in Lamprče in voli 2 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Žabjek, Konjska glava, Prešna loka in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Lončarjev dol in voli 1 odbornika, 8. Volilna enota št. 8 obsega naselje: žur-kov dol in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: ži-grski vrh in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Šmarje in voli 2 odbornika, II. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Orehovo z zaselki in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje: Ledina in voli 3 odbornike, 13. volilna enota štev. 13 obsega naselje: Orešje, Pecelj in Pekel in voli 1 odbornika. XXII. Občinski ljudski odbor Tržišče na 11 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Tržišče in Mostec in voli 1 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Vr-liek, Senčnik in Krtina loka in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Sp. Vodale, Zg. Vodale, Dol, Gredice in Maren Dol in voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Mal-kovec, Pavla vas, Gabrovca, Sela in Skurče-vec ter Trščina in voli 2 odbornika. 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Sko-vec, Kaplja vas, Stara gora, Dolina, Ravne, Potolinjek, Sv. Jurijev hrib in voli 1 odbornika, 6. volilna enota štev. 6 obsega naselje: škrovnik, Pijavice, Trata, Potok in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Zg. Mladetice, Sp. Mladetice, Trebež in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje Gabrijele, Polje, Gabrijelski hribi in Straž-berg in voli 2 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje Telče, Pelčice, Vimar, Nova gora in Breznik in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Drušče, Hantinc. Hantica, Pečice in voli 2 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Jeperjek, Potavnik, Kršinji vrh, Slančji vrh, Bojnik in Strmce in voli 2 odbornika. XXIII. Občinski ljudski odbor Velika Dolina na 14 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Velika Dolina in voli 1 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Mala Dolina in voli 1 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Brezje in Pirišče in voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Ponikva in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Laze in voli 1 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Kontno in voli 1 odbornika, 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Cir-nik in voli 1 odbornika, 8 volilna enota št. 8 obsega naselje: Gaj in Zg. Ribnica in voli 1 odbornika, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Pod-gračeno in Dol. Ribnica in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 obsega naselje: Jesenice in voli 1 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Nova vas in voli 1 odbornika, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje: Obrežje in voli 2 odbornika. 13. volilna enota štev. 13 obsega naselje: Raje in voli 1 odbornika, 14. volilna enota štev. 14 obsega naselje: Bregansko selo in voli 1 odbornika. XXIV. Občinski ljudski odbor Veliki Trn na 6 volilnih enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Veliki Trn, Mali Trn, Apnenik, Ardro in voli 3 odbornike, 2. volilna enota št. 2 obsega naselja: Ravni, Nova gora in Pijana gora in voli 3 odbornike, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Vr-hulje, Kalce in Nemška vas in voli 2 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Gornja lepa vas, Dolnja lepa vas, Kočno in Žejno in voli 3 odbornike, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: čreš-njice, Srednje Arto, Lomno in Gornje Dule in voli 2 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje: Sme-čice in Jelševec in voli 2 odbornika. XXV. Občinski ljudski odbor mesta Krško na 14 volilni enot, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Krško, južni del (do vključ. Murko—Jerman) in voli 2 odbornika, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Krško, severni del in voli 2 odbornika, 3. volilna enota št. 3 obsega naselje: Gor., Sred. in Spod. Pijavsko in voli 1 odbornika, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Cesta in Gunte in voli 1 odbornika, 5. volilna enota št. 5 obsega naselje: Gora, Dunej, Čretež, Straža, Strmo Rebro in Se-nožete in voli 2 odbornika, 6. volilna enota št. 6 obsega naselje Golek, Osredek Sp. Dule in voli 1 odbornika 7. volilna enota št. 7 obsega naselje: Trška gora in voli 1 odbornika, 8. volilna enota št. 8 obsega naselje: Videm, Stara vas in voli 5 odbornikov, 9. volilna enota št. 9 obsega naselje: Bu-čerca in voli 2 odbornika, 10. volilna enota štev. 10 .obsega naselje: Sremič in voli 2 odbornika, 11. volilna enota štev. 11 obsega naselje: Stari grad, Libna, Vrbinska vas in voli 3 odbornike, 12. volilna enota štev. 12 obsega naselje: Zdole, Pleterje in voli 2 odbornika, 13. volilna enota štev. 13 obsega naselje: Anovec in Loke in voli 1 odbornika, 14. volilna enota štev. 15 obsega naselje: Ravne in voli 2 odbornika. XXVI. Občinski ljudski odbor Zabukovje na 4 volilne enote, kakor sledi: 1. volilna enota št. 1 obsega naselje: Vranje, Dobje, Ograde, Podvrh, Trate, Hru-ševje, Stržišče, Kumarivc in Trnovo in voli 5 odbornikov, 2. volilna enota št. 2 obsega naselje: Zabukovje, Bukovje, Laze, Preske, Trebež, Za-vrše, Pistolj, Padež, Miški vrh, Log, Mrzla Planina, Pokojnik, Laše, Podskalica in Pr-kunji vrh in voli 5 odbornikov, 3. volilna enota št. 5 obsega naselje: Veliko in Malo Podgorje, Gorica, Srebotno, Dobrava in Jelovec in voli 3 odbornike, 4. volilna enota št. 4 obsega naselje: Podgorica, Zdole, Orehovec, Cirje in voli 8 odbornikov. Razdelitev odborniških mest zbora proizvajalcev Okrajni ljudski odbor Krško je na svoji seji okrajnega zbora, dne 16. 19. 1952 na podlagi 101 čl., Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev take SKLEP o številu in razdelitvi odborniških mest zbora, proizvajalcev I. Število odbornikov zbora proizvajalcev znaša polovico števila odbornikov okrajnega zbora, to je 31. Od navedenega števila odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja, na podlagi drugega odstavka 91 čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov: 1. Na volilno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa 17 odbornikov. 2. Na volino skupino kmetijstva 11 odbornikov. 3. Na volilno skupino trg. in gost. 1 odbornik. 4. Na volilno skupino obrti 2 odbornika. Od 11 odbornikov, ki odpadejo na volilno skupino kmetijstva odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstva v okraju na podlagi čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 1. Na volilno podskupino splošnih kmetijskih zadrug 11 odbornikov. Ker volilnim podskupinam, državnih kmetijskih posestev in podskupini kmečkih de lovnih zadrug po prednjem odstavku ne pripada nobeno odborniško mesto, se jim na podlagi 55 čl., Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov dodeli po eno odborniško mesto na udeležbo pri družbenem produktu okraja. Skupno število zbora proizvajalcev znaša torej 33 odbornikov. II. Od tega skupnega števila odbornikov volijo: A. Kot samostojne volilne enote: V volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa: Volilna enota št. 1, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »Pionir« Krško, 2 odbornika. Volilna enota št. 2, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »Rudnik« Senovo, 5 odbornikov. Volilna enota št. 3, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »LIP« Brežice, 3 odbornike. Volilna enota št. 4, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »Celuloza« Videm, 1 odbor- Volilna enota št. 5, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »Rudnik« Šentjanž, 1 od- 1 bornika. Volilna enota št. 6, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje »JDŽ« na področju tuk. OLO 2 odbornika. B. Kot skupne volilne enote: V volilni skupini industrije, rudarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa. Volilna enota št. 7, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Elektrarna Brestanica, DES Videm, Okrajna tovarna čokolade Sremič in Okrajno gradbeno podjetje Krško, 1' odbornika. Volilna enota št. 8, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Jugotanin Sevnica, Kopitarna Sevnica, Opekarna Sevnica, 1 odbornika. Volilna enota št. 9, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Tovarna pohištva Brežice, Pletilnica Dobova. Rudnik Globoko, Opekarna Brežice, SAP Brežice, Okrajno prevozno podjetje Krško in Rečno nadzorstvo Čatež, 1 odbornika. 2. V volilni skupini trgovine in gostinstva: Volilna enota št. 10, ki jo sestavljajo vsa podjetja združena v Okrajni trgovinski in gostinski zbornici, 1 odbornika. 3. V volilni podskupini državnih kmetijskih posestev: Volilna enota št. 11, ki jo sestavljajo drž. kmetijska posestva Kostanjevica, Bizeljsko in Sremič ter ekonomije MO obč. Brežice, rudnika Senovo, Impol j ca, Sevnica in čatežke toplice, 1 odbornika. 4. V volilni podskupini kmečkih delovnih zadrug: Volilna enota št. 12. ki jo sestavljajo kmečke delovne zadruge Leskovec, Bizeljsko, Bo-štanj, Šentjanž, Pišece, Bistrica ob Sotli in ekonomiji KZ Videm in Brežice, 1 odbornika. 5. V volilni podskupini splošnih kmetijskih zadrug: Volilna enota št. 13, ki jo sestavljajo KZ Dobova, Kapele, Jesenice in Vel. Dolina, 1 odbornika. Volilna enota št. 14, ki jo sestavljajo KZ Brežice, Krška vas, Čatež in Cerklje. 1 odbornika. Volilna enota št. 15, ki jo sestavljajo KZ Kostanjevica, Prekopa in Raka, 1 odbornika Volilna enota št. 16. ki jo sestavljajo KZ Bizeljsko, Stara vas, Bizeljsko in Globoko, 1 odbornika. Volilna enota št. 17, ki jo sestavljajo KZ Leskovec, Podbočje in Vel. Trn, 1 odbornika. Volilna enota št 18. ki jo sestavljajo KZ Studenec, Sevnica, Zabukovje in Blanca, 1 odbornika. Volilna enota št. 19, ki jo sestavljajo KZ Krško, Zdole in Videm, 1 odbornika. Volilna enota št. 20, ki jo sestavljajo KZ Brestanica in Bovško, 1 odbornika. Volilna enota št. 21, ki jo sestavljajo KZ Vel. Kamen, Podsreda in Bistrica ob Sotli, 1 odbornika. Volilna .enota št. 22, ki jo sestavljajo KZ Artiče, Pišece in Sromlje, 1 odbornika. Volilna enota št. 23, ki jo sestavljajo KZ Šentjanž, Telče, Tržišče in Boštanj, 1 odbornika. Volilna enota št. 24, ki jo na podlagi čl. 100, Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sestavi jajo vsi obrati in delavnice na območju Okrajne obrtne zbornice, 2 odbornika. III. Ta sklep se predloži v potrditev Prežidiju ljudske skupščine in velja od dneva te potrditve. Po potrditvi se sklep objavi in razglasi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora. V Krškem, dne 16. X. 1952. Predsednik: Colarič Lojze Jlllillk Jilillk B(U)DMOGC! Pd(E(M)©(§M iiillllUŽE HlilF EEŠ lili w llilF Maš borbeni pozdrav VI. kongresu in maršalu 9ifu s katerim na čelu gradimo čvrste temelje socializma in lepšo bodočnost usek našiFi delovnih množic! Stran 5 N-O-V-i-C-E^I-Z—N-A-Š-l-H—K-R-A-J-E-V V Brežicah gradijo drsališče in igrišče Za stanovanje gre Z razvojem našega gospodarstva in industrializacijo naše države se je mnogo naših ljudi zateklo iz podeželja v industrijska in gospodarska naselja ter so tako postali industrijski delavci. Tako je v naših gospodarskih središčih okraja zelo zelo pereče vprašanje stanovanj, posebno, če še upoštevamo, da je v naši sredi letalska garnizija v Cerkljah in garnizon JLA v Krškem. Naši občinski ljudski odbori in stanovanjske komisije si stalno prizadevajo reševati stanovanjsko vprašanje iz vloženih prošenj, vendar pa bi se marsikaj dalo urediti ob sodelovanju z ljudstvom. Poglejmo si primer: dve leti imamo že priliko videti v novem industrijskem gospodarskem centru na Vidmu — V Stari vasi ob cesti, ki pelje proti Brežicam v surovem stanju izdelano, lepo renovirano hišo mesarja Pirc Slavka, zaposlenega v mestni klavnici v Brežicah, ki pa sam stanuje v dražvncm stanovanju v Brežicah. Vprašajmo se, ali ne bi mogoče tov. Pirc, če je že zmogel kupiti hišo, katero je tako lepo renoviral, zmogel še toliko, ali si izposodil, da bi uredil to hišo, katero bi dal na razpolago občinskemu ljudskemu odboru za dve manjši družini. Mislim pa, da bi se tudi take kričeče primere dalo urediti tudi tako, da bi občinski odbor take lastnike poklical na zagovor, do kdaj nameravajo urediti stanovanje odnosno izgotoviti svojo hišo. Treba bi bilo, da bi imel imenovani toliko socialistične zavesti, da bi uredil svojo hišo in jo izročil v stanovanjske namene, seveda kot lastnik iste za stanovanja naših prizadetih in požrtvovalnih delavcev in podobno. Ko se pa približujemo železniški postaji v Brežicah, vidimo na levi strani stanovanjsko hišo dobrega mizarskega mojstra Florjančiča, katera je bila požgana ob umiku ustaške in nemške vojske, kot pa mi je po- znano, je imenovanega bivši KLO Brežice-okolica klical na zagovor za dokončno dograditev oziroma za popravilo njegove stanovanjske hiše. Verjetno, da bi z dobro voljo mizarski mojster Florjančič le zmogel popraviti svojo stanovanjsko hišo in bi tako nekdo dobil v njej stanovanje. Ni potrebno, da nas še take razdejane hiše spominjajo na preteklost, katere nismo pozabili, poleg tega pa kvarijo ugled naših vasi in predmestij. Poglejmo si primere naših delovnih ljudi, kateri se dnevno vozijo na delo iz oddaljenih kmečkih naselij v industrijska in gospodarska središča, eden izmed takih primerov je tov. Dimič A. z Dednje vasi, občina Pi-šece, ki je oddaljena 10 km od Brežic, imenovani se dnevno vozi vsa leta po vojni na delo v Brežice. Stanuje pa s svojo Sčlansko družino po njegovi izjavi v enosobnem sta^ novanju, katerega uporablja tudi za kuhinjo. Mislim, da je le grajanja vredno, da se njegova zadeva pri pretresu stanovanj odnosno njegove prošnje ni dala rešiti v njegovo ugodnost v vseh povojnih letih ter da bi tako imenovani dobil stanovanje nekje v bližini Brežic, kjer ga je tudi že iskal. Opazovalec Iz Krškega V Krškem se je od junija meseca vršil amaterski šoferski tečaj, ki je trajal do srede oktobra. V petek in soboto, dne 18. t. m. so bili izpiti, katerih se je udeležilo 36 članov. Od 27 tečajnikov je napravilo 13 amaterjev izpit iz A in B kategorije, 5 jih je napravilo izpit iz B kategorije, 3 pa so napravili izpit z A kategorije. Od 13 amaterjev, ki niso obiskovali tečaja je napravil izpit le eden. Iz Dobove Pred kratkim je OGZ Krško priredila tekmovanje gasilcev dobovskega sektorja, ki so se ga udeležili tudi gasilci iz Vidma in drugih krajev. OGZ Krško tako izpolnjuje svojo nalogo: strokovno in praktično izobražuje gasilce in gasilke, jih povezuje med seboj in vzpodbuja z nagradami za še bolj resno in požrtvovalno delo. V kratkem bo OGZ priredila tudi razne tečaje, tako dese- tarske in strojniške, in upamo, da bo tudi v do bovškem sektorju uspelo društvom poslati v te tečaje dovolj članov in članic in tako ustvariti desetine, ki bodo pripravljene tako za tekmovanje kot z-a nastope na požariščih. Požrtvovalnemu in delavnemu poveljniku tov. Cetinu iz Sel pa želimo, da bi še naprej tako vzorno skrbel za svoj sektor, kakor doslej. Iz Leskovca V nedeljo, dne 19. oktobra so v Leskovcu proslavili 140. obletnico ustanovitve šole. Tovariš Lipovž je imel slavnostni govor, v katerem je orisal tudi zgodovino omenjene šole. Krški župan Auersperg je 16. oktobra 1812 podpisal odlok o ustanovitvi šole v Leskovcu. Pouk se je pričel 17. oktobra istega leta v hiši št. 21. Prvi učitelj leskovške šole je bil Vrezec Ivan. V začetku je obiskovalo šolo le 10 odstotkov za šolo godnih otrok, toda pouk takrat ni bil obvezen in šolski okoliš je bil zelo velik, saj so obiskovali to šolo iz Podloga, Senuš in celo iz Rake. Da je bila šola v Leskovcu ena med prvimi v krškem okraju, dokazuje tudi to, da se je leta 1849 vršila prva okrajna učiteljska konferenca, na kateri so se zbrali vsi učitelji okraja. Ker je odstotek obiska za šolo godnih otrok iz dneva v dan rasel, je bilo treba misliti na gradnjo šole. Leta 1863 je bilo dograjeno šolsko poslopje — sedaj imenovana stara .šola. Leta 1869 je prišla šola pod državno nadzorstvo in s tem je postal obisk šole obvezen. Šola je bila enorazredna do leta 1874. Tega leta je bila razširjena v dvorazrednico. Leta 1876 je postala trorazrednica. To je bila vsekakor velika pridobitev za takratne čase, ker večina šol na Kranjskem je bila takrat enorazrednih. Šolski prostori so postajali pretesni in omeniti mora- mo, da je bilo sezidano tudi novo poslopje. Za časa prve svetovne vojne je bil pouk precej utesnjen. Nekaj prostorov so morali odstopiti otrokom galiških beguncev. V povojnih letih se je šola zelo razvila. V letu 1932 so bili že štirje razredi osnovne šole s tremi razredi višje narodne šole in tako je dosegla najvišjo stopnjo tedanjih osnovnih narodnih šol. V letu 1941 je obiskovalo leskovško šolo 532 otrok. Za časa okupacije je naša mladina trpela pomanjkanje v izobraževanju. Šole so bile zaprte, sledila je izselitev, kjer so se učili le nemščine. Po vojni se je redni pouk spet pričel. V šolskem letu 1947-48 je postala »sedemletna šola«, ki je bila enakovredna šola nižji gimnaziji. Vredno bi bilo omeniti tudi, da so šolo v Leskovcu med drugimi obiskovali še slikar Wolf Janez, univerzitetni profesor dr. Roštohar Mihajlo in akademski kipar Stoviček Vladimir. Otroci so pod vodstvom učiteljstva priredili pester kulturni spored s prizori, recitacijami, telovadnimi in pevskimi točkami. Proslava je bila v zadružnem domu, katere se je udeležilo precejšnje število ljudi. Po proslavi je bila čajanka, ki so jo pionirji zaključili s pionirskim kolom. t Na Gorici v občini Brestanica so imeti zbor volivcev Vas Gorica v občini Brestanica je iz časa narodnoosvobodilne borbe znana marsikateremu našemu borcu, saj so prav vsi občani te vasice nudili našim borcem zavetje in prehrano. Prebivalci te vasice so skromni ljudje, ki se v potu svojega obraza bore za svoj življenjski obstanek, ki se pa v polni meri zavedajo resnosti položaja, v katerem se nahaja kmečko gospodarstvo z ozirom na primitivni način obdelovanja, to je, z velikimi proizvodnimi stroški in nizkim hektarskim donosom. Naj večji sovražnik sadnega drevja — kapar — je že zajel sadno drevje tega področja in ogroža vse sadjarstvo. Zato so prav vsi prebivalci enotni v vprašanju obnove sadjarstva kakor tudi, vinogradništva po načelih, ki jih predvideva naša stvarnost. Vendar doslej ti ljudje sploh še niso bili obveščeni, da je možnost obnove sadjarstva in dobivanje kreditov pri KZ splošnega tipa/ Primer jasno dokazuje, da direktive, ki so bile dane na raznih konferencah v pogledu reševanja naših kmečkih vprašanj, ostajajo večinoma samo pri raznih forumih in funkcionarjih, ki jih pa ne prenašajo med najširše plasti našega kmečkega življa. Poleg omenjenih vprašanj, ki so splošnega značaja, imajo goričani še krajevno problematiko, za katero bi bilo nujno potrebno, da jo bodoči občinski odbor vzame z vso resnostjo v pretres. To so: ureditev vodovoda, saj je znano, da morajo goričani ne samo v primeru suše, ampak tudi v poletnih mesecih goniti svojo živino napajat v oddaljeni potok ter od tam tudi dovažati vodo, kar odvzema veliko delovnega časa, ki bi ga lahko sicer koristneje uporabili. Baje obstoja že načrt vodovoda za Gorico in bi bilo vsekakor potrebno, da občinski odbor poišče, kje so ti načrti in pristopi k njih uresničenju. Drug tak problem je vprašanje ceste v Brestanico. Lahko trdimo, da je Gorica skoraj popolnoma odrezana od občine Brestanica, tako da v primeru kakega požara ali kake nesreče skoraj ne bi mogli prihiteti nam na pomoč. Prebivalci so voljni po svojih močeh prispevati z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, in so že pristopili k popravilu ceste, vendar bo moral bodoči občinski odbor še nadalje posvečati večjo pažnjo ureditvi tega vprašanja. Kot tretjo nalogo, ki bo morala biti v najkrajšem času rešena, je vprašanje elektrifikacije vasi. Volivci popolnoma pravilno poudarjajo, da socialistična izgradnja naše vasi, kakor tudi mehanizacija kmečkega dela brez elektrifikacije ni mogoča. To so v glavnem problemi, ki so bili iznešeni na zboru volivcev. Naloga njih samih pa je, da izberejo iz svoje srede za kandidata bodočega občinskega odbora človeka, ki bo razumel te težnje in jih znal tudi pravilno zastopati v bodočem občinskem odboru Zakaj je prišlo do opustitve dela na žagi v Mokricah Žago v Mokricah je postavila še bivša mokriška graščina, ki je bila lastnica velikih, še dobro ohranjenih gozdov v gorovju med potokom Bregano in Savo z najvišjim vrhom Goli Cirnik s 600 m nadmorske višine. Med zadnjo vojno je ta graščina večkrat menjala svoje gospodarje, ki so vsi po vrsti neusmiljeno sekali najlepša drevesa v gozdovih, da bi z izkupičkom za les plačali 'svoje dolgove. Sicer je še ostalo nekaj lesa po vojni, ki so ga uporabili za drva. Privatni lastniki gozdov, kakor v naši republiki tako tudi v sosednji Hrvatski, so tudi že davno izkoristili iz gozdov ves les, ki je dal količkaj dragocenega tehničnega lesa, kateremu je bila zaradi bližine Zagreba in zgrajenih cest cena visoka. Ostali so gozdovi, ki so zeleneli in so gozdovi samo še na oko, v resnici pa v njih ni drugega kot les za kurjavo in še tega mnogi po potrebi sekajo v nedozorelem stanju slabih debelin, tako da se drevje z visoko vredno maso, sposobno za tehnične svrhe, nikdar ne bo moglo razviti. Tako izgleda surovinsko zaledje žage Mokrice, ki je zaradi pomanjkanja lesa morala prenehati z delom. Tudi v bodoče ni računati za dolgo dobo, da bi se stanje gozdov okoli Mokric tako izboljšalo, da bi mogla žaga obratovati. Prestanek obratovanja na žagi Mokrice je pač nujna posledica breznačrtnega gospodarjenja bivših lastnikov z gozdovi, kakor tudi slabega gospodarjenja z gozdovi, ki so last privatnikov, ki vidijo v gozdu samo pridobivanje stelje za živino in drv za kurjavo. Za sam konec žage bi bilo pa potrebno navesti nekaj dejstev, ki pa niso ravno pohvalna za upravo podjetja. Upravnik kakor tudi delavci so videli, da zaradi pomanjkanja hlodov ne morejo doseči planiranega zaslužka, ker pač pri nobenem podjetju, tako tudi pri državnem, ne more biti zaslužka, če ni dela. Vendar pa nihče ni predlagal, da bi šli delat dugam, kjer bi sebi in skupnosti več koristili. Dolžnost vsakega državljana v naši družbi je, da si sam najde delovno mesto, za katerega ve, da bo družbi koristilo, ne pa da si po tihem misli: »Saj mi morajo dati plačo, dokler ne dobim odpovedi, če ne, bomo pa tožili.« Vprašajmo se, koga bomo tožili. Morda sami sebe, ker smo so- lastniki obrata in vemo, da nismo napravili nobene koristi s svojim delom. Komisija, ki je izvršila pregled dosedanjega poslovanja, je ugotovila, da je žaga delala vse letošnje leto z eno tretjino zmogljivosti, režija in deloma tudi plače so pa tekle, kot da je žaga delala s polno zmogljivostjo. Posledica tega je bila pasiva v Narodni banki, ki je takoj ugotovila, da nekaj ne more biti v redu. Obrat bi prav gotovo delal tudi deset let z eno tretjino zmogljivosti, če bi Narodna banka dajala denar za plače brez ozira na stanje salda v Narodni banki, ker ne bi nikomur prišlo na misel, da so v breme skupnosti. Naše slabe ceste, slaba stanovanja, in divje, neregulirane reke nam pač povedo, da je dela dovolj, da se ni treba bati za delo in zaslužek. Jasno pa je, če žaga v Mokricah dela v breme skupnosti, ne naredi toliko, kolikor znašajo plače, pa še morda mnogo drugih obratov, ki se nekateri zastonj borijo za čim večjo akumulacijo, to je zbiranje denarja, iz katerega se bodo mogle delati boljše ceste, mostovi, stanovanja, regulirati reke itd. Prav tako ali pa še bolj kot akumulacija je važno, da se ugotovi in izloči vsak obrat in podjetje, ki ni rentabilen in se hoče obdržati v breme skupnosti. Toda do te zavesti mora priti delavec in nameščenec vsakega podjetja sam, ker samo taka zavest bo dokaz njegovega pravilnega gledanja na nov način proizvodnje in razumevanja, da je danes delavec sam lastnik podjetja, toda drugačen lastnik, kot je bil prej kapitalist, ki je videl samo svoje podjetje, ne pa vloge, ki jo ima njegovo podjetje v celotni skupnosti naroda. Bizeljskega Sestanka frontnega aktiva se je udeležilo 60 ljudi. Na tem sestanku so sprejeli sklep, da bodo do 29. t. m. izvršili sestanke po vaseh z vsemi člani Fronte, kjer se bodo pogovorili o kandidatih za bodoče občinske ljudske odbore. Po 29. oktobru pa bodo prišli k izvršitvi zborov volivcev, na katerih se bodo izvolili kandidati. ... " .. ----pivvnaivu 1. osvojilo 3. mesto. Kljub temu, da se je mo-stvo tako visoko plasiralo, pa nimajo Bre-žico drsališča. Zaradi tega se v drsalnem športu., v Brežicah niso mogli udejstvovati pionirji in mladinci v večjem obsegu. TVD »Partizan« — hokejska sekcija, gradi sedaj v Brežicah (za semenarno) drsališče ki bo v poletnih mesecih igrišče za odbojko, tenis m košarko. Zveza športov Slovenije je gradnjo izdatno podprla, člani hokejske sekcije pa so krepko zgrabili za udarniške belo, tako da so prvi sadovi že vidni. Da bo zamisel — zgraditi drsališče do zime — uresničena, je nujno potrebno, da okrajni čimtelji in lokalna podjetja gradnjo finančne podprejo, ker je za dograditev igrišča potrebno investirati še okoli 200.000 din. Brežicam, predvsem fizkulturniki pa bi morali v večjem številu prihajati na prostovoljne delo. v.B. Iz Senovega Tudi Senovo je v znamenju priprav za volitve. Sestanka frontnega aktiva, na katerem je bilo prisotnih 80 frontov-cev, je prisostvoval org. sektretar OK KPS tov. Štrukelj. Na sestanku so si razdelili delo v zvezi v volitvami. Sprejeli so obveznost, da bodo zbori volivcev izvedeni do 12. novembra. Iz Čateža Tu se je videlo, v kakšne napake se lahko zabrede, če se naš novi volilni sistem jemlje kot formalnost. Predsednik občine je takoj prišel k postavitvi kandidatnih list brez sodelovanja širokih ljudskih množic in brez predhodnih političnih priprav. Kandidatne liste so sestavljali trije, štirje, in med kandidati je bil tudi človek, ki je bil nekajkrat kaznovan zaradi neizpolnitve obvezne oddaje. Ta napaka je bila kmalu popravljena, zahvaljujoč aktivnosti tamkajšnjih množičnih organizacij in Partije. Nov živinski sejem v Kapelah V občini Dobova bo v Kapelah, ki so znane ne samo v krškem okraju, ampak po vsej Sloveniji in Hrvaški po živinskih sejmih, nov živinski sejem dne 17. novembra Vsi sejmi v Kapelah so močno obiskani in prav letos je ta na novo vpeljani sejem, ki bo ostal stalno, res potreben, ker so nekateri kmetovalci primorani prodati živino zaradi pomanjkanja krme. Tako bodo kmetje raje peljali živino na sejem, kakor da bi jo dobili v posest razni prekupčevalci, ki so največje zlo in škodljivci narodnega imetja. Pod pečatom spovedne molčečnosti Ljudska oblast posveča naši mladini prav vso pažnjo in žrtvuje velike vsote za razne kolonije in taborjenja. V te kolonije pošiljajo posamezne šole zdravstveno ogrožene otroke, ki jih razdele po značaju njihove bolezni v obmorske ali pa v višinske kolonije. Tako je tudi osnovna šola na Studencu predlagala letos nekaj otrok v počitniško kolonijo v Belo Krajino. Naši starši z veseljem pozdravljajo ta ukrep ljudske oblasti in znajo ceniti pomoč, ki se nudi ogroženju zdravja njihovih otrok, zato z veseljem pošiljajo otroke v take kolonije, saj vedo, da gre za izboljšanje zdravstvenega stanja njihovih otrok. To pa ni po volji župniku Mehle Stanislavu iz Studenca, ki je skušal na rafiniran način vplivati na starše, naj ne pošiljajo otrok v te kolonije, češ da ti otroci nimajo prave vzgoje ter da nimajo priložnosti pose-čati verskih obredov. Zato je Zibert Mariji prepovedal, da bi poslala svojega otroka v počitniško kolonijo. Po povratku otrok iz kolonije je. bila tovarišica Žibert Marija, čigar sin Ludvik je bil tudi v koloniji, pri spovedi, kjer ji je župnik Mehle zastavil vprašanje, zakaj je dovolila, da je odšel njen sin v počitniško kolonijo in ji predočil, da je to smrtni greh, ako dovoljujejo starši, da jim komunisti vzgajajo otroke ter da je to dejanje od boga smrtni greh, za katerega mora kot pokoro izmoliti dva roženvenca. To protiljudsko delovanje duhovnika Mehleta so prebivalci prijavili našim oblastem, ki je klicala župnika Mehleta na zagovor. Na vprašanje preiskovalnega organa, zakaj uporablja spoved v politične namene in s kakšnim namenom je odvračal starše, da ne bi pošiljali svojih otrok v počitniške kolonije, je isti odgovoril: »Odklanjam odločno vsak odgovor na to vprašanje, ker me veže spovedna molčečnost!«. Ta primer nam jasno dokazuje, kako skušajo posamezni duhovniki zlorabljati spovednico in verska čustva naših prebivalcev v svoje umazane, nizkotne in podle protiljudske namene, za dosego svojih političnih ciljev. Sicer pa ni to nič novega, saj so gotovi duhovniki že za časa borbe izrabljali spovednico in spoved, da so izvabljali od posameznikov podatke o delovanju ljudske fronte in jih potem ovajali fašistom in nacistom, kateri so odganjali naše ljudi v razna koncentracijska taborišča in v smrt. To je bilo seveda po njihovem mnenju popolnoma pravilno in katoliško, kljub katoliškemu načelu: »Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe«. Z ozirom na izvedeno preiskavo je povsem razumljivo naša ljudska oblast prepovedala temu župniku poučevanje verouka, ker je izrabil svoj duhovniški položaj in spovednico za dosego političnih ciljev, to je odvračanje ljudi od naše stvarnosti. Gospod župnik Mehle je hotel zaigrati vlogo mučenika, zato je v svoji pridigi, dne 5. 10. 1952 izjavil: »Verouk je prepovedan, ne mislite pa verniki, da bodo vaši otroci zapuščeni, zakaj četudi z besedo ne bi mogel izpolnjevati svoje dolžnosti, jo bom z molitvijo ali pa s trpljenjem med štirimi stenami tako, da bom tudi s trpljenjem mislil na vas vse!« To hinavsko in farizejsko zavijanje in prikrivanje njegove politične protiljudske dejavnosti nam jasno ka- že značaj tega gospoda, ki hoče naše ljudstvo s takimi izpadi zapeljevati in se prikazati kot nekak mučenik za resnico božjo. Vendar ljudstvo je spoznalo njegovo hinavsko zavijanje resnice in zlorabljanje njegovega duhovniškega položaja v reakcionarne namene. Zato ga je tudi prijavilo našim oblastem. In zopet se bodo našli gotovi krogi, ki bi hoteli tega gospoda, ki podtalno ruje in izkorišča spovednico za svoje protiljudsko delovanje ter ga označili kot nekakega mučenika, češ da je preganjan zato, ker opravlja svoje verske dolžnosti. Prebivalstvo pa dobro ve, da niti eden duhovnik pri nas v Jugoslaviji še ni bil zaprt, niti zaslišan zaradi opravljanja verskih dolžnosti, ampak vsi ti duhovniki, ki so prišli pred naša sodišča, so prišli izključno zaradi njihovega protiljudskega delovanja in zlorabe verskih čustev in njihovega duhovniškega položaja za svoje nizkotne reakcionarne cilje. Kmetovalci izkoristite priliko! Ljudska oblast posveča prav vso pažnjo dvigu zaostalosti kmečkega gospodarstva in pokazuje pot k znižanju proizvodnih stroškov ter povečanju hektarskega donosa. V ta namen je zvezna vlada odobrila tri in pol milijarde dinarjev za obnovo sadjarstva in vinogradništva, investicije gospodarskih poslopij, nabava strojev, ki naj služijo mehanizaciji kmečkega gospodarstva, ki so predpogoj za znižanje proizvodnih stroškov. Da bi najširše plasti našega kmečkega ljudstva spoznale težnje naše ljudske oblasti pri vprašanju reševanja kmečko-gospodarskih vprašanj je OZKZ z okrajno ljudsko prosveto organizirala po celem okraju sektorske konference in seznanjala zastopnike učiteljskih kolektivov, občinskih ljudskih odborov, kmetijskih zadrug in kulturno prosvetnih društev z nalogami, ki nas čakajo v pogledu rešitve tega vprašanja v bodoči zimski sezoni. Povsod so osnovani odbori, ki imajo nalogo v zvezi z vsemi množičnimi organizacijami izvesti vsa pripravljalna dela za držanje izobraževalnih krožkov. Predmetnik izobraževalnih krožkov bo sledeč: Poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, melioracije, sadjarstvo, vinarstvo, zadružništvo, gozdarstvo, zakonodaja, slovenščina, računstvo, domoznanstvo in razvoj živih bitij. Vsi ti odbori imajo nalogo sestaviti oziraje se na krajevne prilike in potrebe učni načrt in umik ter izvesti v teku prve polovice meseca novembra vsa pripravljalna dela, tako da se bodo tečaji pričeli bodisi konec novembra ali pa v začetku decembra. Dolžnost vseh organizacij je, da posvetijo temu vprašanju vso pažnjo, nudijo vso podporo odborom, tako da bodo ti tečaji čim bolje uspeli ter pokazali pot našemu kmečkemu ljudstvu v lepše življenje v naši novi socialistični Jugoslaviji. Prebivalci krškega okraja! Izkoristite priliko in prijavljajte se v tečaje, kjer se bodo razpravljala vprašanja kmečkega gospodarstva, posebno pa obnova našega propadajočega sadjarstva in vinogradništva ter reševali problemi, kako bi s čim manjšimi stroški tem več pridelali. V_ vseh vprašanjih se obračajte na vašo kmetijsko zadrugo ali pa na občinske odbore. Iz življenja vajencev Vprašanje vajeniških kadrov v našem okraju je glede vzgoje in pogojev dela v obrtnih obratih, kakor tudi glede tega, kakšni odnosi vladajo med učenci in mojstri, precej pereče, združeno z različnimi problemi, vendar se pa tega vprašanja doslej v našem listu skoraj nihče ni dotaknil. Če pa je bilo kaj razprav o tem, so bile bolj površne in bežne. To seveda ne bi smelo biti tako, kajti vprašanje naših vajencev te dobe je vprašanje naših bodočih obrtniških kadrov, ki lahko v veliki meri doprinesejo k izboljšanju življenjske ravni delovnega človeka. Čuteč potrebo po temeljiti obdelavi vajeniškega vprašanja je Okrajni komite LMS Krško na svojem zadnjem plenumu, ki je bil v začetku tega meseca, med drugim postavil na dnevni red tudi razpravo o vajeniškem vprašanju. To pa z namenom, da pokrene razprave o tem v svojih organizacijah na terenu in v obratih. Očividno je namreč povsod, kjer žive vajenci, da prav forumi, ki odgovarjajo za vajeniško mladino, ne posvečajo temu dovolj skrbi in pažnje, kar se potem odraža pri vedenju vajencev, pri učnih uspehih v šoli in v delavnicah itd. Tudi mladinske organizacije doslej niso prav ničesar storile glede vajencev, čeprav le-ti spadajo tudi vsi v mladinsko organizacijo, ki jim naj bi dajala potrebne nasvete in napotila. Nikjer ni bilo poudarjeno, da dober mladinec mora biti tudi dober delavec-vajenec in le tak lahko izpolnjuje osnovne naloge svoje organizacije. Okrajni komite LMS je sklenil to vprašanje bolj podrobno analizirati in nato podvzeti potrebne korake in ukrepe. Že prva in le bežna analiza tega vprašanja je pokazala, da je potrebno neprimerno več skrbi za vajeniške kadre. Vzgoja vajencev še vedno ni na zadovoljivi višini. Fantje kadijo. Ob večernih urah jih je tu in tam videti v gostilniških lokalih ob vinu ali biljardih in podobno. Ob srečanjih s starejšimi ne pozdravljajo in njih vedenje je vseskozi pomanjkljivo. Seveda ne smemo trditi, da je to splošen pojav in da so vsi taki. Imamo tudi dobrih, pohvale vrednih, ki ostalim lahko služijo za vzgled, zlasti tistim slabim. Vajenec, ki je dober, mora biti dostojnega vedenja, zavedati se mora povsod svojih dolžnosti, ki jih ima v delavnici, v šoli, doma in drugod. Potrebno je temeljitejše vzgojno delo z njimi v šoli. Šola naj bo izhodišče pri vzgoji vajencev. Starši vajencev in mojstri pa morajo postati enkrat za vselej zvesti in dosledni pomočniki našim šolam, ki se trudijo iz našega obrtniškega naraščaja ustvariti zdrav, z dostojnim vedenjem in napredno misleč nov obrtniški kader. Skrbe naj, da učenci v šoli prejete nauke ne pozabijo. Šole in okrajna obrtna zbornica naj organizirajo več in bolj pogosto roditeljske sestanke z navzočnostjo učnih kadrov, kajti le tako se bodo vzgojne metode in vsi napori v tej smeri pravilno izoblikovali in pravilno pojmovali od strani enih in drugih. Več skrbi bi morali posvečati našim enostranskim ali obojestranskim sirotam, ki imajo vse pogoje za uk, so pa po večini pri svojih skrbnikih za pastirje od zgodnje do pozne mladosti, ali pa jih uporabljajo za najtežja fizična dela. Skrbstveni organ pri OLO bi morda z anketo lahko ugotovil stanje otrok, ki so pod skrbstvom ali pa so sirote. Morda pa bi le ob uporabi obstoječih predpisov take otroke vključili v uk in jim. pripravili življenja dostojno bodočnost. Zelo boleča točka pri naših vajencih pa so delovni pogoji v obrtnih obratih in odnosi’ vajencev do mojstrov ali pa obratno, odnosi mojstrov do vajencev. Kljub temu, da nova Uredba o vajencih in vsi drugi obstoječi predpisi točno urejajo in določajo odnose med vajenci in učnimi mojstri, imamo na žalost še zelo veliko število naših obrtnih mojstrov, ki nikakor ne morejo razumeti tega in se sprijazniti s tem, da imajo v naši državi vajenci tako velike pravice. Dogaja se, da učni mojstri uporabljajo vajence za dela, ki niso v zvezi z njihovim poklicem, kar nikakor ni dopustno. Moramo si enkrat vendar biti na jasnem, da so minili časi izrabljanja in prekomernega izkoriščanja za vselej in da so naši predpisi rezultat dolgoletnih "borb delavskega razreda za uveljavljenje demokratičnih načel v novi družbeni ureditvi, zaradi česar jih je treba spoštljivo izpolnjevati. Vajence zadržujejo mojstri preko predpisanega delovnega časa v obratu brez njihovega predhodnega pristanka in brez odškodnine za delo. Imamo celo primere, pa še dosti jih je, ko mojstri vajencem ne plačujejo redno mesečno nagrado, ki jim gre po uredbi. Tov. Zorc Martin, DELOVNI KOLEKTIV Celjske tiskarne CELJE * znan širom po naši domovini zaradi kvalitetnih izdelkov, posebno v izdelavi šolskih in leposlovnih knjig ter po uspešnem sindikalnem delu, pozdravlja VI. kongres KPjf in njegove delegate zagotavljajoč, da bo še izboljšal svoje uspešno delo v političnem in proizvodnem smislu NAJ ŽIVI VI. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE S TOVARIŠEM TITOM NA ČELU! Naročajte, dopisujte in oglašujte v svojem LOKALNEM ČASOPISU mizarski mojster iz Loga pri Sevnici, poleg vsega navedenega svojega vajenca niti socialno ni zavaroval, čeprav je pri njem že drugo leto. Kdo bi nosil odgovornost in trpel škodo v primeru nesreče? Omenjeni mojster se je spozabil celo tako daleč, da je od revne vajenčeve matere prejemal vsak mesec redno po 500 din nagrade zato, ker pač uči vajenca in misli da se le še da po starem, če ni drugače. Takih primerov izkoriščanja pa je prav gotovo še veliko, vendar pa bo treba zastaviti vse sile, da se enkrat za vselej s tako prakso preneha. Kdo naj bi naštel vse probleme, ki jih dnevno srečujemo na tem področju? Okoli delovnih pogojev vajencev bi bilo potrebno mnogo govoriti. Delovna disciplina, red in čistoča ter zdravju potrebni higienski ukrepi so tudi vprašanje zase. Kako neprijetno je videti v več obratih našega okraja umazane in raztrgane vajence. Že tu lahko takoj ugotovimo, da v tem obrtnem obratu ne vzgaja mojster svoje učence že iz osnove pravilno. Naše mlade kadre moramo učiti čistoče in reda. To bomo seveda dosegli, če bomo mi sami lahko za vzgled. Nič ne more bolj dvigniti ugleda v obratu, kot vzoren red in čistoča v delavnici in pa vljuden odnos do prihajajočih. Zato moramo stremeti za tem, da bodo naši bodoči obrtniški kadri takšni, kakršne si želimo v naši domovini. Tudi občine naj posvečajo skrb temu vprašanju, kar "doslej še nikjer ni bil primer. Mladinske organizacije pa morajo postati vodniki mlade generacije. Kažejo naj pot našim mladim. Vajenci naj v organizaciji povedo svoje težave in organizacija naj jim skuša pomagati, kjerkoli se le da. Upamo, da bo to vprašanje v bodoče predmet živahnih razprav in temeljitih analiz, kajti le na ta način bomo dali od. sebe tisto, kar smo pravzaprav dolžni storiti za naš mladi obrtniški naraščaj, ki bo v prihodnosti skrbel za redno dviganje življenjske ravni delovnih ljudi. Dne 26. oktobra nas je po tragični smrti zapustil sekretar občinskega odbora ZB iz Jesenic na Dolenjskem tovariš KRAMAR ANTON V imenu Občinskega in Okrajnega odbora ZB izrekamo rodbini iskreno sožalje. Uenie fMfmeduje... Ko sem se zadnjič obregnil v kleparsko delavnico v Krškem, mi je tiskarski škrat ponagajal, da je iz »DELA-VINCA«, kakor se v resnici glasi na tabli spremenil v delavnico. Upravičeno sem se torej začudil, da je pri kleparjih podjetje »DELAVINCA«. Dobila se je pa oseba, ki se je ob moji notici obregnila in se, ne veni iz katerih vzrokov čutila prizadeto, kljub temu, da nima niti z eno ali z drugo stvarjo ni-kakih poslovnih zvez, namreč legalnih, ako pa obstojajo kake ilegalne zveze, mi ni znano. Ako je pa dotični osebi moja Kunigundica trn v peti, ji lahko sporočim, da še nisva poročena in ni prav nikjer rečeno, da moram ravno Kunigundico poročiti. To izjavo podajam v soglasju s Kunigundico. Lepo je, če človek zagovarja ljudi, ki so neupravičeno napadeni, ne morem pa razumeti osebe, ki zagovarja pravilnost postopka v prodaji žemelj, katere gostinsko podjetje kupuje pri peku po 4 din, prodaja pa jih gostom po šest dinarjev. Ali je mogoče oseba, ki zagovarja tak postopek pri dobičku soudeležena!? KRŠKO je brez dvoma lepo mestece in je v zadnjem času precej spremenilo svoje lice, vendar se to ne nanaša na vse naše mestece. Kdor ima priliko potovati po južnem delu Krškega, pač ne bo zavidal stanovalcem, ki prebivajo v tem predelu. Avtomobili švigajo z vso brzino, posebno ob deževnih dnevih so vidni odtisi takihle br-zinskih voženj na pročeljih hiš tako, da je več blata na zgradbah kot na cesti. Ali ne bi mestna občina odnosno postaja LM posvetila več pažnje temu predelu in klicala šoferje, ki vozijo s tako brzino, na odgovornost? Prebivalci in lastniki hiš tega predela bi jim bili za to zelo hvaležni. Pred nedavnim so bili v Krškem šoferski izpiti. Ker me motorizacija zanima, sem si. posebno praktično vožnjo ogledal. Kakšen je bil kriterij za polaganje izpita ne vem. Čudil sem se pa, da so nekateri pri izpitu padli, baje zaradi nepravilne vožnje, dočim je nekdo, ki je slabše vozil kot marsikateri, izpit napravil. Upam, da ni igrala pri tem protekcija nikake vloge. Možno je pa tudi, da je komisija proti koncu izpitov bila že utrujena in nervozna. Na RAKI so častilci sv. Bak-ha že prejeli zasluženo kazen. Občudovati pa moram pretirano štednjo tamkajšnjega OF odbora. Ta ima namreč članske izkaznice OF še vedno lepo zapakirane in spravljene, menda zato, da se ne bi zamazale. Ravno tako so še »neomadeževani« kartotečni kartončki. Vse to je lepo spravljeno na omari v sobi, ki se imenuje »Frontni kotiček«. Tam najdete tudi organizacijski vestnik OF iz leta 1952 še ves lepo zapakiran in prevezan z vrvico, kot da je pravkar prišel s pošte. Tudi članarina ni pobrana niti za lansko leto, še manj pa za letos. Mnenja sem pa le, da je to že pretirana štednja. Če že Račani ne rabijo teh tiskovin, bi se vsaj poslužili zgleda uprave šole na Raki, ki je 24. oktobra t. 1. prejela 5 izvodov »Pionirskega lista« in ga je takoj vrnila pismonoši z lakonično pripombo: »nazaj«! Izgleda, da pionirji na Raki ne smejo biti obveščeni o življenju pionirjev v naši domovini, ker drugače ne moremo razumeti, zakaj je uprava šole še tistih borih pet izvodov vrnila. V BRESTANICI sem se oglasil v Elektrarni, kjer sem občudoval novatorski izdelek brestaniškega peka Kadivnika. Tovariša Šoln Vlado in Požun France iz Brestanice sta namreč našla v žemlji dva komada žveplenk s še neizgorelimi glavicami. Tako da sta ista lahko žveplenko uporabila za prižiganje cigaret, kar je vsekakor velikanski napredek pekarske obrti, ki posveča vso pažnjo našim kadilcem, da jim ni treba žveplenk kupovati. To čudežno žemljo si lahko ogledate v brestaniški elektrarni. Tovarišu Kadivniku, peku iz Brestanice pa priporočam, da stopi v stik. s tobačno- tovarno in da svoj izum pod imenom: »žemlja — fajercaig« patentirati. V BREŽICAH, kjer se mislim prihodnji teden, oglasiti, bom pomagal sneti tablice »Mesarija in prekajevalnica Bre-žice-okolica«, ker so menda ti tovariši spregledali, da se je v zadnjem času izvršila reorganizacija naših politično upravnih enot. Pozdravlja Vas Vaš Pepče KINO BREŽICE 1. in 2. XI. NJENO MAŠČEVANJE — amer. film 2. in 5. XI. BROWNINGOVA VERZIJA — ameriški film 7., 8. in 9. XI. SREČANJE S FRANKENSTEINOM — amer. komedija OBJAVA Svet za ljudsko zdravstvo Krško obvešča, da bo od 1. nov. dalje pregled bolnih dojenčkov in predšolskih otrok v prostorih otroškega dispanzerja (bivša bolnišnica) vsak dan od. 11. do 12. ure. Za šoloobvezne otroke pa v prostorih šolske poliklinike (bivša bolnišnica) od 12. do 13. Posvetovalnica za noseče sprejema vsak četrtek od 10. do 11. ure. Posvetovalnica za matere sprejema vsak ponedeljek popoldne od 15. do 17. ure. Svet za ljudsko zdravstvo Krško OBVESTILO Okrajni odbor RK Krško obvešča, da prično tečaji za kmečko žensko mladino 9. nov. ob 9. uri. Prosimo vse tovarišice rojene 1934.—1935. leta, da se ob tem dnevu in uri zglase v šoli svojega okoliša. Okr. odbor RK Krško POZIV ZAVAROVANCEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, KI SO BILI DEPORTIRANI ALI PA NA DELU V NEMČIJI Osebe, ki so bile med okupacijo oziroma že prej na delu v Nemčiji, bodisi da so bile tja deportirane ali pa so odšle prostovoljno, so bile v tem času zavarovane po predpisih nemškega socialnega zavarovanja ter je bil zanje plačan prispevek za socialno zavaro- Ker sedaj naše socialno zavarovanje tem osebam priznava v delovno dobo čas, ki so ga prebile na delu v Nemčiji, zahteva naša država od Nemčije povračilo vplačanih prispevkov. Pri pogajanjih, ki so bila letos v Londonu glede tega, je delegacija Zahodne Nemčije v načelu pristala na to, da prizna naš zahtevek, kolikor ga bomo dokazali. Zato je takoj ugotoviti čim natančnejše število naših državljanov, ki so bili na delu v Nemčiji, in sicer: 1. Koliko oseb in za koliko časa je bilo med. okupacijo deportiranih v Nemčijo (z DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE ________________________- VIDEM OB SAVI po^draullcifl.Congres CU.(?C} in njegovo delo za ohranitev miru in nedotakljivost naših pravičnih meja! imeni, rojstnimi podatki, krajem in dobe zaposlitve). 2. Koliko oseb in za koliko časa je med okupacijo odšlo prostovoljno na delo v Nemčijo (z imeni, rojstnimi podatki, krajem in dobo zaposlitve). 3. Koliko oseb in za koliko časa je odšlo na delo v Nemčijo že prej (n. pr. leta 1939 — z imeni, rojstnimi podatki, krajem in dobo zaposlitve). 4. Koliko oseb in koliko časa je bilo zavarovanih na našem ozemlju, ki je bilo priključeno Nemčiji (z imeni, rojstnimi podatki, krajem in dobo zaposlitve). V ta namen prosimo, da se vsi prizadeti javijo na pristojnih občinah, da jih te vpišejo v sezname. Tako zaključene sezname odpošljejo občine podpisanemu zavodu. Vse občine so pozvane glede zbiranja teh podatkov že preko Predsedstva vlade LRS. Ker je zavod vezan na rok za dobavo zbranih podatkov, pozivamo vse občine, da ukrenejo takoj vse, da bodo ti podatki čimprej zbrani. Skrajni rok za dostavo seznamov tuk. zavodu je 12. 11. 1952. Okr. zav. za soc. zav. Krško KDO PLAČA OSKRBNINO ZA PRVIH 7 DNI BOLEZENSKEGA DOPUSTA Z navodilom o plačevanju oskrbnine (hra-narine) iz sklada za plače (Ur. list FLRJ šč. 20-52) je določeno, da gre oskrbnina za prvih sedem dni v breme sklada za plače podjetij, gospodarskih zdru-zadružnih in drugih gospodarskih in družbenih organizacij. Glede na to je izdal Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko FLRJ okr. št. 9222, z dne 7. 10. 1952, da plačajo zavarovancem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, oskrbnino za prvih sedem dni zasebni delodajalci iz svojih sredstev. Zavodi za soc. zavarovanje bodo izplačevali vsem zavarovancem oskrbnino po izteku sedmih (koledarskih) dni nepretrganega obolenja. Gornje navodilo se bo uporabljalo za delodajalce zasebnega sektorja od 1. 4. 1952 dalje, kakor za družbene organizacije. Tuk. zavod bo ugotovil po katastru delodajalcev vsa obolenja za katere je izplačal zavarovancem zasebnega sektorja oskrbnino za prvih sedem dni po 1. 4. 1952 ter obremenil zasebne delodajalce na njihovih kontih za že izplačani znesek oskrbnine. Okr. zavod za soc. zav. gospodarskih ždnj, zadrug F. Šetinc: v Šlezijska kronika »Tudi to.« »Prenehal vas je ljubiti!« »Zadnje čase je bil osoren z menoj.« »Svinja ste!« »Gospod ...« »Kazen vam ne uide!« »Prosim vas, nedolžna sem.« »Koliko jih je bilo v baraki?« »Enajst.« »Vsi stanujejo v baraki številka 8?« »Ne vsi, samo deset jih stanuje tam.« »Ali je enajsti tokrat ostal pri njih?« »Odšel je iz barake, ko so končali s pogovorom.« »Tiho! To ni bil pogovor! Svinje se ne pogovarjajo!« »Oprostite, tudi jaz sem vašega mišljenja.« »Ali ga poznate?« »Nisem ga sledila.« »Ne zaslužite krogle!« Pokazal je na vrat. »Gospod, imejte usmiljenje!« Pokleknila je predenj in sklenila obe roki v prošnjo. »Opišite ga!« »Temno je bilo.« »Kje delajo Francozi? V katerem oddelku?« »V laboratoriju.« »Navedite imena vseh, ki delajo v laboratoriju!« »Deset Francozov, imena sem že navedla, tri Nemke, dr. Neumann in neki fant iz taborišča v Warmbrunnu.« »Mislite izseljeniško taborišče?« »Da.« »Ste ga videla kdaj v baraki?« »Nisem.« »Morda pa?« Elza se je zamislila. Čez čas je rekla: »Ne spominjam se. Mislim, da ga nisem videla.« »Dobro.« Detektiv je ugasnil cigareto in stopil k telefonu: »Dajte mi deset!« »Halo! Tukaj Bernard! Zalotili smo tolpo! Pripravi kamion in vojake! Potrebni so hitri ukrepi!« »Tudi pri sebi imam luškano ptičko! Kaj naj napravim z njo? Zadnji trenutek se je spametovala in jih izdala!« »Kaj? Tako blizu so že? Bom kar tu opravil!« »Gospod...« Elza se je vrgla na tla in se preplašena zvijala pod nogami detektiva. On pa je potegnil pištolo in jo ustrelil v čelo. Potem si je prižgal cigareto in se nekaj časa oziral po sobi. Brcnil je mrtvo truplo, ki mu je ležalo na poti in odšel skozi vrata, ki jih je pustil odprta ... Čez nekaj časa je zavil avtomobil mimo tovarne in se ustavil pred barako. Vojaki so poskakali na tla. Detektiv jim je dajal komaj slišna povelja. Sam pa je stopil do vrat in potrkal: »Odprite!« V baraki je bilo tiho. Detektiv je še vedno trkal. »Kdo je?« »Odprite!« Vrata barake so se odprla. Na pragu se je pokazal Gigi. Detektiv ga je odrinil in stopil v barako, za njim vojaki z avtomati, pripravljenimi na strel. Postavil se je pred Francoze, ki so v spodnjicah stali na sredi sobe. Pokazal je s prstom na Gigi ja: »Ime?« »Gigi.« »Ti?« »Jules.« »Ti?« »Viktor.« »Ti?« »Rene.« »Ti?« »Zan.« »Ti?« »Rudolf.« Vsak, ki je odgovarjal, je za spoznanje dvignil glavo. Na njihovih obrazih je bilo videti prezir in sovraštvo. Detektiv je pa še dalje pokazoval s prstom nanje: »Ti?« »Alois.« »Ti?« »Lenart...« Ko je zvedel imena vseh, se je obrnil h Gigi ju: »Kje je enajsti?«