SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	„ 5-—	„	„10-—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto 11.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 10.
Italijansko turška vojna.
Bitka pri Sidi Messri.
P. Hugolin Sattner. Nemiri v Zagrebu. Atentat na dr. Poščića. Pustni korzo v Gorici in na Jesenicah.
Upor Bohinjcev.
Ženitna ponudba.
Novela. — Spisal Starogorski.
(Dalje.)
V enem teh čolničkov, ki so se nalahno gugali na veličastnih prsih sinjega morja, sta sedela mlad gospod in gospodična. Ona je sedela pri krmilu, on pa je spustil vesla v vodo in se naslonil nanje. Če bi ju videl slikar, imel bi kaj občudovati in njega čopič bi naslikal na platno prav hvaležno sliko. Čolnič, zibaj e se komaj vidno semintja, v njem deklica v beli, čipkasti obleki, gracijozno sloneča, belih lic in ustnic kakor jagode. Njene velike oči uprte v mladega moža, močnih rok in lepih moških potez v obrazu. Zdajpazdaj popravljaj e si bujne lase, ki so obkrože-vali njeno glavico, kakor krona kraljico. In gledali bi ljudje to sliko in občudovali slikarja in sliko.
„Ada, poglej, sama širna voda in midva sama v čolničku, tej neznatni lupini,“ je djal gospod smehljaje.
„Samo ribice so z nama, Radoslav,“ je odvrnila ona istotako smehljaje in oba sta pogledala v vodo.
„Samo ribice,“ je ponovil on. „Rad bi bil riba, samo za en majhen trenutek, Ada.“
Začudila se je deklica.
„Riba?“
„Da. Splaval bi na dno morja in prinesel svoji Adi najkrasnejše bisere, ki jih hranijo morske deklice v svojih steklenih gradovih.“
„Hvala lepa, Radoslav ! A jaz bi te ne pustila po bisere !“
„Zakaj ne?“
„Da bi mi ostal v steklenem gradu pri morskih deklicah. Zelo lepe so.“
„Kako veš to?“
„Slišala sem.“
„A ti si lepša, kakor morske deklice, Ada. Za tvoje oči bi te zavidale morske deklice, ako bi jih videle, in za tvoja usteča in tvoje lase.“
Ada je zardela veselja nad to pohvalo in dejala :
„Ne govori tako, Radoslav!“
On pa jo je prijel okrog pasu in jo poljubil.
Čolnič se je zagugal in voda se je zganila. Valovi so bežali proti obrežju. On pa je držal deklico okrog pasu in pokazal na valčke.
„Beže k obrežju pravit ljudem o najini sreči.“
Ada se je stisnila tesneje k njemu in djala :
„Da nama bodo zavidali.“
„Komur ne zavidajo ljudje, ni srečen.“ „A jaz se bojim, da mi te vzamejo.“ „Ne boj se, Ada. Jaz ostanem tvoj vedno . . . vedno.“
Ona pa je položila roke okrog njegovega vratu in mu zrla v oči.
„Ostaneš, Radoslav . . . res ostaneš ?! Ne zapustiš me, revice. . .“
„Nikdar, Ada, nikdar . . .
Nato pa ji je pogladil kodre in vprašal z resnim glasom :
„In ti, Ada?... Ali ostaneš moja vedno . . . vedno ... Ali mi te ne vzame kdo drug? . . . Bojim se, Ada, pogostokrat
mislim na te. Lepa si in mlada. In mladih čvrstih mladcev je mnogo, Ada?!“
Ugajalo je nji to. Boji se za njo. Torej jo ljubi zelo, silno ... In nasmehnila se mu je presrčno, iskreno in ga poljubila.
„Bojiš se, Radoslav? . . . Zakaj se bojiš? Kaj je meni do vseh teh čvrstih mladcev, ako nimam tebe, dragi. “
Radosten je stisnil Radoslav Ado k sebi in poskočil. Imeti tako deklico, tako nevesto, tako ženo, kdo bi se ne radovai.
Čoln se je zagugal tako močno, da je Ada vzkliknila. On pa se je nasmejal : ,,Ne boj se. Ne dam te morskim deklicam, da bi ti vzele krasne oči, lepe laske in jagodne ustnice.“
Ona pa se je od veselja nagnila čez rob čolniča in djala:
„A jaz grem vseeno k njim. Vseeno grem k njim, Radoslav. Naj me vzamejo.“ Radoslav pa je priskočil in dejal navidez zelo resno:
,,Dobro, a greva skupaj !“
In nagnil se je tako zelo in naredil tako gesto, kakor bi hotel v resnici 'pla-
P. Hugolin Sattner, skladatelj prvega slov. oratorija : Vnebovzetje B. D. M.
niti v morje, da ga je Ada prestrašena prijela krog pasu in vzkliknila :
„Za Boga, kaj delaš?“
Radoslav pa se ni mogel več zdržati smeha in je rekel :
„Ali se ti ne zljubi iti v stekleni grad na obisk?“
Ada je naredila resen obraz, kakor poprej on in djala :
„Pozneje.h Sedaj majnika je tu zgoraj še dovolj lepo.“
Nato sta se jela smejati oba. On je prijel za vesla in čolnič je plul po gladini tako nalahno, kakor bi "imel krila.
Takrat je bil Radoslav Leander v v Trstu v upravništvu tamošnjega dnevnika
In sedaj je tega pet let. Vsi ti srečni dnevi, ko se je vozil z Ado v čolnu po morju, izprehajal po tržaških ulicah, so mu oživeli. Kakor bi se godilo vse to včeraj, tako živo je videl vse to.
In potem ? !
Iz žepa je vzel knjižico in poiskal nek papir. Bilo je pismo. Razgrnil ga je in čital :
Velecenjeni gospod!
Pišem Vam to, vseeno meni, ali verjamete ali ne. A žal mi Vas je vendarle. Vaša nevesta, gospica Ada Pavličeva, Vam ni zvesta. Prepričajte se sami. Videli bodete, da se shaja z nekim častnikom in tedaj mi bodete hvaležni, ako me sedaj morda kolnete.
Zdravi !
G. M.
Pripis: Upam se tudi podpisati s polnim imenom, a je bolje, da se ne. Ljubavne spletke so nevarna reč in navadno se zlije vsa jeza na onega, ki izkuša preprečiti zlorabo ljubezni. Morda se snideva, ko bodete ozdravljeni.
Radoslav Leander je zopet shranil pismo. Grenak nasmeh mu je šinil čez lice.
„Tako je! . . . Na dveh stolih je sedela, sedaj pa se ponuja po časopisih radi ,premalega znanja4.“
Vsakokrat, ko so se mu vsilili spomini na ubeglo srečo, in godilo se je to kaj pogostokrat, je prebral pismo, katero je dobil nekaj tednov pred nameravano poroko z Ado. In vselej mu je odleglo. Srce, polno občutkov in sladke bolesti, je ob tem pismu vzkipelo mržnje do one, ki se je imenovala Ada.
Ha, kako jo je zalotil ! Dasi je bilo pismo pisano brez podpisa, in ni verjel o njega resnici, je bil vsekakor vržen v njegovo dušo kal ljubosumja. In kal je vzra-stla. Hotel se je prepričati. In od tistega dneva je živel dvojno življenje. Zahajal je k nji veselih lic in odhajal s poljubi. Komaj se je skril njenim očem, jo je zalezoval. In nekega večera je videl, da je šel v njeno stanovanje neki častnik. Ona mu je sicer pripovedovala, da ima brata, ki je poročnik na Dunaju, a On ga še nikdar ni videl drugače, kakor na sliki. In ta poročnik je na Dunaju. Kaj dela torej častnik o mraku pri njej ?
Zavrejo je v njem. Torej ga le vara?... Stisnil se je v kot in čakal, da se častnik vrne. Natanko se je hotel prepričati in videti tega častnika in pogledati njegovo barvo. Lahko bi bilo, da bi se brat nenadoma pripeljal v Trst.
In Leander se je čudil sam pri sebi, da je tako pravičen in natančen in noče obsojati brez natančnih dokazov nikogar.
Iz veže je slišal žvenket sablje. Še bolj se je stisnil v kot za vrata. Bil je častnik in — Ada. Držala sta se za roke. Med vratmi sta obstala in on seje obrnil. Leander je videl njegov obraz in barvo. Ni bila barva dunajskega polka, nego tržaškega. In zvezde? . . . Bili sta dve na vsaki strani, torej nadporočnik. Stal je kakor vkopan. Srce mu je utripalo tako silno, da ga je bolelo. Hotel je planiti med nju, a niti zganiti se ni mogel, samo strmel je v obraz nadporočnika in barvo uniforme.
„Kod greva?“ je vprašal častnik.
Ada pa je odgovorila veselo, razposajeno, a Radoslavu se je zdelo, da zaljubljeno.
„Koder te je volja, gospod nadporočnik.“
On se je nasmejal in sablja je zažven-ketala. Odhajala sta po ulici.
(Dalje prihodnjič.)
3 KMETSKA POSOJILNICA J.1/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
j	-------------r. z. z n. z.	/2 /Q v Ljubljani,-------
^	obrestuje hranilne vloge po	'	' brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
P. Hugolin Sattner, skladatelj prvega slovenskega oratorija : Vnebovzetje Blažene Device Marije. (Assmnptio Beatae Mariae Virginis.) Dne 13., 14. in 17. t. m. bo izvajala „Glasbena Matica“ prvi slovenski oratorij, pri katerem bodo sodelovali gospa Pavla Lovšetova, koncertna pevka (sopran — Marija), gospa Jeanetta pl. Födranspergova, koncertna in operna pevka slovenskega gledališča (sopran — angel), gospod Ljubiša Iličić, operni pevec slov. gledališča (tenor — angel), gosp. Jos. Križaj, operni pevec slov. gledališča (bas-bariton — ženin-pripovedovalec), pevski zbor „Glasbene Matice“ (250 pevk in pevcev) in pomnožen orkester Slovenske Filharmonije.
Drzno je bilo oratorij izdati v slovenskem jeziku, ker je zvezano z mnogimi stroški, ki bodo težko poravnani. Prijatelj je pisal skladatelju, zakaj ni izdal oratorija v latinskem jeziku, ker bi našel pot med svet ; tako bo pa ostal v ozkih mejah slovenske zemlje. In vendar je skladatelj ostal pri slovenskem besedilu, iz edinega vzroka, ker je hotel obogatiti slovensko glasbeno literaturo z izvirnim slovenskim oratorijem.
P. Hugolin Sattner se je rodil 29. novembra 1851 v Kandiji pri Novem mestu. Kazal je že v prvi mladosti talent za glasbo. Kot ljudski šolar je pel pri orkestralnih mašah na koru, seveda na posluh. V prvi gimnaziji pa se je vpisal v pevsko šolo.
Leta 1867 je izvršil šesto šolo in se odločil za frančiškanski red. Šolal se je na Frančiškanski gimnaziji, radi glasbe se je mnogo mudil v samostanu, in ni čuda, da se mu je priljubilo redovno življenje.
P. Hugolin Sattner se je na glasbenem polju vedno bolj spopolnjeval. Zložil je pesmi za mešan in moški zbor n. pr. : „Opomin k petju“ — „Po zimi iz šole“ —
„Pogled v nedolžno oko“ itd. Ko je bil leta 1890. prestavljen v Ljubljano, se je začelo novo glasbeno življenje. Delala sta s P. Angelikom na koru, skladala in izdajala odlično zbirko cerkvenih pesmi :	„Slava Bogu“.
Leta 1897. mu je bila poverjena frančiškanska župnija, katero še o-pravlja danes, a kljub temu je ostal zvest svojemu glasbenemu poklicu. Izobraževal se je bolj in bolj in na podlagi najnovejših študij zložil „Lastovkam“, „Ob nevihti“, „Missa seraphica“ za mešan zbor in orkester, ki se poje ne le doma, nego tudi v tujih krajih. Začel je skladati „Jeftejevo prisego“, ki je dosegla lep uspeh, ki mu je dal bodrila za novo, večje delo. Iskal je zanj besedila. In tako mu je dr. Aleš Ušeničnik izbral iz sv. pisma in oficija Marijinega Vnebovzetja lepo gradivo, kateremu je dr. Mihael Opeka dal krasno pesniško obliko. Meseca septembra 1910 je pričel skladati in do Božiča izvršil skico dveh delov, potem pa počival. Od svečna do 24. aprila 1911 je vglasbil tretji del in skladbo izročil tisku. Instrumentacija je trajala do novega leta 1912, prepisavanje pevskih in orkestralnih glasov do meseca svečna. Koliko dela, preden je taka skladba godna za izvajanje !
In tako imamo Slovenci prvi slovenski oratorij, kar znači velik napredek na našem glasbenem polju in to je zasluga P. Hugolina Satt-nerja.
O oratoriju in o koncertu poročamo prihodnjič.
Nasilja nad hrvatskim narodom. Nekaj tednov sem so časopisi polni poročil iz Zagreba in sploh cele Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Cel svet gleda pozorno in z zanimanjem na slovanski jug. Ban Tomašič je odstopil, ker je bil prisiljen. Zbog njegovega madžarskega mišljenja ga je narod hrvatski preziral. In prišel je — ban Čuvaj. Diktirala ga je vlada iz Budimpešte na banski prestol hrvaški. Čuvaj si je domišljal, da bo strl domoljubje Hrvatov in njih silo in izmislil si je nasilje, ki vpije do neba. Razpustil je sabor, prepovedal shode, vse samo, da bi bili izvoljeni madžaronski poslanci. In v hrvatskem narodu je zavrelo. Vstali so kakor vihar in ta vihar je vzvalovil ne samo Zagreb in Hrvatsko, nego tudi Dalmacijo in Bosno in obrnil pozornost vseh držav na se. Po zagrebških in sarajevških ulicah so se zbirali demonstranti in zahtevali zadoščenje za krivice, odstop bana Čuvaja. Z golimi sabljami je policija razganjala demonstrante. Kri je tekla, slovanska
kri na slovanskih tleh. Ko so privreli divji Madžari v sedanje kraje, je tekla slovanska kri; na slovanskih narodih so se vršila grozodejstva, nad katerimi se zgraža zgodovina. In potomci teh Madžarov kažejo sedaj zopet to, kar je v njih krvi, brutalnost in teptanje pravice. Ne škodujejo s tem Slovanom. Jačijo naše moči in ob teh močeh se njih nasilje razbije, kakor se razbije srdit val ob pečinah.
Odkar je postal Slavko pl. Čuvaj hrvatski ban, jeli so se zaplenjati hrvatski časopisi, zabranjevati shodi, in kršiti svoboda naroda. To je zbudilo ogorčenje. Prvi so začeli visokošolci z demonstracijami, na katere je policija navalila z golimi sabljami, ko so prepevali hrvatsko himno. Nezadovoljnost in ogorčenje proti madžaronskemu nasilju je rastlo vedno bolj in bolj. Prišlo je do sijajne manifestacije v veliki narodni skupštini (glej našo sliko). Dne 18. svečna se je zbralo pred hrvatskim gledališčem mnogo tisoč ljudi, brez razlike stanu, kjer so glasno protestirali zoper vsako nasilje svobode hrvatskega naroda. Skupština (shod) se je vršila mirno in dostojanstveno, in ni se zgodil niti eden spad s policijo in orožniki, ki so istotako prisostvovali tej veliki manifestaciji hrvatske zavednosti in domoljubja.
Danes zre ves civiliziran svet z občudovanjem na hrvatski narod, ki tako
junaško bije boj proti barbarskemu nasilju madžaronov in gotovo je, da bo čili hrvatski narod prej ali slej zmagal. Simpatije vsega civiliziranega sveta so na strani Hrvatov.
Pustni korzo v Gorici. Privilegij je že to od nekdaj sem, da se na pustni torek otrese vsakdo svojih skrbi in teženj in se poveseljači. Vsak po svoje praznuje slovo princa Karnevala, drugače kmet in delavec, drugače meščan ; drugače v južnih krajih, drugače na severu. A veselo je vse, nori vse. Najbolj so po južnih krajih v navadi takozvani „pustni korzo“. Vozovi se okin-čajo s cvetjem, s traki, spremene se v različne podobe. In tako se vozijo na teh vozovih dame in gospodje v maskah, trosijo cvetlice in se obsipavajo s konfetijem. Cele ulice so, kakor bi deževalo cvetja in papirja. — Naša slika nam kaže g. Batjela voz s spremstvom v Gorici, ki je bil posebno lepo okrašen, ter je zbujal vsled slikovite skupine posebno pozornost.
„Upor Bohinjcev.“ Diletanti „Katoliškega izobraževalnega društva“ na Jesenicah so uprizorili igro „Upor Bohinjcev“, ki je nad vse pričakovanje sijajno uspela ter so želi igralci in igralke obilo priznanja in pohvale. Društvo ima svoj „Delavski dom“ na Savi, v katerem prireja gledališke igre in predavanja. Igrali so tudi Finžgarjevo : „Naša kri“, ki je ljudem jako ugajala. Igralci so večinoma tovarniški de-
Zagreb: ulica Marije Valerije.
lavci in je med njimi res nekaj dobrih moči.
Italijansko-turška vojna. Že več mesecev obstreljajo italijanske vojne ladje razne obrežne oaze zapadno od mesta Tripolisa. Mnogokrat so se izkušali izkrcati, toda vsakikrat brez uspeha. Danes še, po petmesečnem bojevanju, tvorijo turško-arabske vojne sile v neposredni bližini mesta železni obroč, oddaljen malo ur ježe od mestnega obzidja. Italijanska armada, številno in tehnično močnejša, se je umaknila pri Tadžuri, kjer se Je vršilo prvo izkrcanje, pri Beni, Mesri, Sarašatu, Homsu, Ainzari, Bir Tobrasu in Merzo Tobrukum. Pesek in pomanjkanje vode pomagata Arabcem in pa vsakovrstne bridke napake Italije, med katerimi so tri največje. Prvič ni pošiljala mladih častnikov k francoski kolonijalni armadi v Alžirijo in v Maroko, da bi se tam učili. To se sedaj bridko maščuje. Pred vsem bi se morali naučiti, da ni nikdar zaupati „informatorjem“- domačinom, zakaj Arabec preveč ljubi svojo domovino, da bi za pest zlatov vodil obsovra-žene tujce-vsiljivce, ali da bi izdajal lastne rojake in verske brate. (Zgledujmo se Slovenci nad tem !) Med sipinami velike puščave veljajo drugi zakoni vojevanja, nego na evropskih bojiščih. Nadalje so se Italijani izkrcali ne da bi imeli zemljevid skupine oaz okolo Tripolisa. To je stalo dvamesečnega hudega bojevanja in mnogo krvi. In tretjič so si gospodje v Rimu domišljali, da pride Arabec evropskemu osvajalcu nasproti kar z odprtimi rokami ! Ta zaupljivost je prinesla groznih in krvavih naukov in jih še prinese.
Vsega se je treba učiti in tudi vojne v afriških puščavah. Italijani se je niso in zato ne morejo naprej. Dasi so bolje oboroženi in imajo vsa moderna pomožna sredstva, vendar so radi posebnih razmer, katerih ne poznajo in jih niso prej proučili, jako na slabšem od „sinov puščave“. Gibčni, brez nepotrebne prtljage, se brez-primerno zmerni in utrjeni domačini — sinovi puščave — lahko pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, kjer se jih najmanj pričakuje — vkljub vsem zmajnim zrakoplovom in letalnim strojem. Turškim vojakom so izborna pomoč arabske pomožne čete, ki so vzrastli med temi za tujca tako nevarnimi sipinami in Italijani se „uče“ vseh kolonijalnih izkušenj, ki so se jih morale tudi druge države učiti in jih drago plačati.
Francozi so ob alžirsko maroški meji v boju proti hrabremu Abdel Kaderju našli recept : da so prodirali počasi, popolnoma počasi, nekoliko sto metrov na dan — a za seboj so dodelavah železniški tir. To jim je končno prineslo uspeh. Kako je storil železni Kitschener v Sudanu? Prodiral je najprej po pol kilometra dnevno, a za seboj je gradil železnico. Ako bi bil delal drugače, bi bila bitka pred vratmi Omdermana izpadla drugače — ali pa bi se ne bila vršila nikdar, zakaj njegove čete bi ne bile nikdar dospele tjakaj. To je tudi za Italijo edino pravo sredstvo: gradnja železnic z vsemi močmi in sredstvi brez ozira na jako velike težave. Francozi so gradili na stepnem ozemlju, Angleži preko skalovja, Italija mora računati z groznim peskom.
Bitka pri Sidi Messri. Kakor so se morali Rusi pred nekaj leti boriti z daljavo, tako se borijo Italijani sedaj s peskom. Že danes iščejo odgovorni krogi v Rimu
po kom, na katerega bi mogli navaliti odgovornost za to vedno dragocenejše podjetje. In že danes je potreba po miru v Italiji mnogo večja nego v osmanski državi. Vzlic slabim financam Italije je igra preveč neenaka : Italijani trosijo dnevno nekoliko milijonov, Turki nekoliko tisočev. Kdo vzdrži dalje to igro? In še eno :
Ako Turčija popusti, tedaj se spuntajo Arabci vnjeni državi — in to je skoraj polovica države.
Turčija torej ne sme popustiti. In če bi to tudi storila, ne glede na plamene, ki bi potem plamteli na lastnem ognjišču, bi to vendar ne koristilo Italijanom, kajti prebivalstvo, arabizirane berberske čete v Tripolita-niji se bodo bojevale naprej.
Današnja slika na naslovni strani kaže prizor iz zadnje bitke pri Sidi Messri, ki vkljub velikim žrtvam Italijanom ni prinesla nikakega uspeha.
Prvi gorenjski pustni korzo na Savi pri Jesenicah. Veliki lepaki so vabili na dan patrona Pusta vse, ki so za špas, na zbirališče mask k Jelenu, kamor je bil vstop dovoljen le maškaram in radovednežem. Dasi je oblačno nebo in občinska policija precej mrko gledala vse predpriprave, se je vendar zbralo nad šestdeset mask. Radovednežev je bilo pa kljub slabemu vremenu vse črno po ulicah Ob zvokih slavne godbe Kalabrezov se začne pomikati sprevod iz Save proti Jesenicam. Naj večjo pozornost med maskami so zbujali odposlanci iz Tripolisa. Cel korzo, kateremu se je med potom pridružilo še sedem vozov z elegantnimi maskami je moral vsled nastale plohe iti vedrit v kolodvorsko restavracijo, od koder so se maske po-
V korist kmetice Jurčič iz Klane proti njenemu sinu Francu. Pravdo je dobila klijen-tica dr. Poščiča, kar je pa njenega sina tako razjezilo, da je sklenil maščevati se nad dr. Poščičem, kar je mislil izvesti v petek 23. pret. m. Imenovanega dne, že zjutraj
je prišel v Volosko, se vsedel na stopnjice pred c. kr. okr. sodnijo in čakal na svojo žrtev, za katero je vedel, da mora priti kakor odvetnik po poslu na sodnijo. In res, okolo 11. dopoldne prikaže se dr. Po-ščič na cesti in koraka, nič slabega sluteč, proti sodniji. Ko pa pride blizu Franca Jurčiča, je ta, ko je od daleč zagledal svojo žrtev, vstal, se okrenil proti dr. Po-ščiču in izstrelil vanj dva strela iz revolverja v prsi. Misleč, da je s tem končal svoj moriini namen, je vrgel revolver proč in počel bežati v hrib proti Matuljam. Ni še napravil par korakov, ko ga je zgrabil soboslikarski mojster Blaž Lazar, ki se je v usodepolnem trenutku nahajal v bližini, in ga toliko časa držal, da so mu prihiteli še drugi ljudje na pomoč. Dr. Poščič je seveda ostal v prvem trenutku
dosežete ! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje po-V Ct&v? Ziill m. VJvv stane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feiler-jev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kon franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)
[Nemiri v Zagrebu Zborovanje demonstrantov (Narodna skupština) 18. II. 1912 na Vseučiliščnem trgu.
lagoma razšle s pobožno željo, da bi jim bilo pri drugem pustnem korzu vreme bolj naklonjeno, kakor pa letošnji pustni torek.
Atentat na istrskega deželnega poslanca dr. Ivana Poščiča v Voloski. Pred nedavnim vodil je dr. Poščič neko pravdo
kakor okamenel in ko je prišel k sebi, se je šele mogel prepričali, kako blizu mu je stala smrt, katere se je po tako čudnem naključju rešil. Lahko se reče, da je v milijon slučajih težko najti enakega.
V zgornjem žepu telovnika je nosil uro, v katero je zadela ena krogla in tako
Zagreb : Kamenita vrata.
\
/
izgubila svojo moč. Dr. Poščiča je rešila smrti, zakaj brezdvomno bi bila zadela srce. Tako je ta majhna, sicer zlata stvar, preprečila potoke solz, ohranila ženi moža, otrokom očeta, narodu vrlega boritelja. Zadnji pokrov ure je sicer razbit, vendar bo ura trajen spomin in redka dragocenost njemu in njegovim. — Morilec je bil odpeljan v zapor, kjer čaka zasluženega plačila.
NOVICE.
Kdo je iznašel krtačo ? V vsakdanjem življenju rabimo razne predmete, ki se nam zde tako neobhodno potrebni, da menimo, da jih rabijo ljudje, odkar so na svetu. In vendar ni dolgo tega, kar so jih iznašli in tisočletja so si znali ljudje pomagati brez njih. Kdo na primer dandanes ne uporablja krtače. Ime iznajditelja tega čistilnega orodja poznajo gotovo le malo kateri. Bil je to Leodegar Thoma, sin meščana v Todtnau-u v Črnem lesu. Izučen je bil za mlinarja in kot mlinarski pomočnik je večkrat premišljeval, kako bi si olajšal pometanje moke. Prišlo mu je na misel preluknjati kos lesa. in pritrditi v ljuknjah prašičje ščetine z lesenimi žebljički. Na ta način je iznašel krtačo. Leta 1770. je
Atentat na istrskega dež. poslanca: Dr. I. Poščič v Voloski.
pričel, ko se je novo orodje obneslo v njegovi osebni rabi, izdelovati krtače obrtno in jih prodajati. Kmalu se je pričela s tem delom pečati vsa njegova družina in najel je krošnjarje, ki so prodajali krtače v okolici. To je bil prvi neznatni početek domače industrije, ki se zlasti goji v Todtnau-u in drugih krajih na južnem pobočju Feldberga in ki' živi še sedaj nad tisoč krtačarjev, njihovih pomočnikov in krošnjarjev. Vrednost krtač, ki se v onih krajih vsako leto izdelajo, cenijo skoro na dva milijona mark.
Stokronski bankovci se umaknejo iz prometa. Ravnateljstvo avstro-ogrske banke naznanja, da bo stokronske bankovce, kolikor
jih je v prometu, umaknilo in nadomestilo z novimi. Vzrok je ta, ker je precej teh bankovcev ponarejenih.
Gospodarstvo. Najpripravnejši in najugodnejši način varčevanja je življensko zavarovanje. Na življenje se mora [zavarovati vsakdor, ki si hoče izboljšati ; s voj e gospodarstvo in preskrbeti svojo rodbino. Najceneje cenike in najprikladneje načine za življensko zavarovanje ima banka „Sla-vija“, ki se je med Slovenci radi kulance in poštenosti že splošno priljubila. Kdor želi pojasnil glede zavarovanja, naj se obrne do generalnega zastopa banke „Slavlje“ v Ljubljani, ki bode rad in nemudoma postregel.
JS' Visoke obresti. Lepo priliko vložiti svoj denar pri popolni varnosti za neobične obresti od 5°/o imajo vlagatelji še nekoliko časa pri dalmatinskih občinskih hranilnicah, ustanovljenih zadnje čase po zaslugi našega rojaka g. Avg. Endlicherja, kateri je, ko je šel kot ravnatelj deželne hipotečne banke v pokoj, ustanovil v Dalmaciji dve občinski hranilnici, ker je uvidel, da deželna banka ne more priskočiti malim posestnikom, kateri so morali plačevati 10—16% obresti, zadosti v pomoč. Najmočnejša je občinska hranilnica v Drnišu, katero še sedaj vodi naš rojak. Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu, in opozarjamo, da smo se informirali, da hranilnica vlagateljem ne bode znižala obrestne mere, če bi se ista prav znižala za nove vloge.
Ante Beg, Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. Založil pisatelj. Cena s poštnino vred 30 v.
Begova brošura nam odkriva žalostno sliko narodnega propadanja na Koroškem : kjer smo še bili pred polstoletjem gospodarji, tam je danes slovenska beseda prepovedana. Razprava je zanimiva in poučna za vse, ki se zanimajo za naše narodno napredovanje oz. nazadovanje ob meji, ker brezobzirno razkriva tudi vzroke našega propadanja. — To brošuro bi si naj nabavile vse knjižnice (učiteljske, dijaške pa tudi čitalniške, bralnih društev itd.), da dobe tudi širši sloji vpogled v naše žalostne razmere ob meji ter se navdušijo za bolj intenzivno narodno obrambno delo.
Slovanska čitalnica v Mariboru priredi dne 10. t. m. koncert s sodelovanjem Antona Trošta z Dunaja. Začetek ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na to imenitno prireditev s prošnjo, da se je vsi mnogobrojno udeleže.
Popravek. V štev. in 5. smo priobčili črtico „Spomini iz vojašnice“, ki je pa ni spisal I. Štrukelj, kakor je pomotoma navedeno, temveč I. Štukelj. — V zadnji številki je pri oglasu tvrdke Suttner v Ljubljani tiskarski škrat zakrivil, daje izostalo „Mestni trg št. 5.“ Opozarjamo vse čitatelje na tvrdko
Suttner, ki je naj večja na slovanskem jugu ter bode vsak dobro in ceno kupil, ako se obrne na njo. Priporočamo jo vsakomur ter prosimo, da se pri nakupu sklicujete na „Slov. Hustrovani Tednik“. Zahte-
X X
Atentat na dež. poslanca dr. I. Poščiča v Voloski; kraj atentata (X mesto kjer je stal napadalec; XX BlažjLazar, ki je napadalca prijel, XXX sodnija;
XXXX stanovanje dr. Poščiča.
vajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Zlato in njegove žrtve. Iz Winnipega na Angleškem poročajo : Severno od Mogitskega jezera so odkrili 25 izdatnih zlatih polj. 2000 iskalcev zlata se je napotilo v to obljubljeno deželo. Med potoma pa je zmrznilo 25 oseb.
Italijani izven kraljestva. Italijanov izven italijanskega kraljestva je 5,476.000. To je osmina vsega italijanskega prebivalstva. To so taki, ki so se izselili ter bivajo stalno izven Italije.
Ženske zdravnice na Angleškem. Na Angleškem je nastavljenih 986 šolskih zdravnikov med njimi 73 žensk. Na Angleškem se sploh mnogo žensk posveča zdravniškemu poklicu. Pred nekoliko meseci so v novi ženski bolnišnici v Londonu zdravile izključno ženske zdravnice 33.228 bolnikov. Poudarjati je treba, da so ženske izvrševale tudi jako težke operacije.
Od kdaj se pije kava na Avstrijskem ? Sedaj ni ženske brez kave, posebno v mestih sploh ne moremo misliti, a vendar kava ni tako dolgo znana po Avstrijskem in Nemčiji. Na Dunaju so jo začeli uživati leta 1683. Po slavni zmagi Ivana Sobieskega in Karola Lo-tarinškega nad Turki pri Dunaju so dobili zmagovalci med drugim v turškem taboru tudi ogromne množine kave. Začeli so jo uporab-
■H	zr\	~	«	
1		Ce hočeš kaj zanimivega citati иш Po
i		2. snopič (1. se dobi zastonj) Doylovih detektivskih povesti
Ä		Г SHERLOCK HOLMESA
(ШЧ L	;		ter Se naročnici p 9 Pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani l L	na nadaliniei•		 ali pa v drugih knjigarnah. - - - - j V	Tininim							inni
\
Pustni korzo v Gorici : voz g. Batjela.	Fotografiral Weiss.
Ijati na Dunaju in od tod se je uporaba razširila po Avstrijskem in Nemškem. Torej prve „kofetarice“ in „kofetarje“ smo dobili pred 229 leti!
Solnce, prižigalec svetilnikov. Nad vse vešči ameriški inženirji zgradili bodo ob panamskem prekopu velikanske acetelinske svetilnike, ki bodo kazali pot križajočim parnikom. Svetilniki bodo imeli posebne bakrene cilindre izpostavljene solnčnim žarkom. Pri solnčnem vzhodu bodo se ti fini bakreni cilindri vsled žarkov malo razširili in zaprli dotok plina v gorilniku. Na večer, kadar se bode solnce nagibalo k zatonu, se bodo zopet oni fini bakreni cilindri zmanjšali in spustili plin v posebne male prižigalne cevke.
V Škocijanu pri Mokronogu se snuje telovadno društvo „Sokol“.
Na grobu svojega moža — zmrznila. V Časlovi na Češkem je žena gostilničarja Levija vsak prvi dan v mesecu obiskala grob
svojega rajnega moža in sina ter je tam proti večeru prečula po cele ure. Tudi dne 1. februarja je šla vdova zopet na grob, kjer pa je končno zaspala. Drugi dan so jo našli na grobu — zmrznjeno.
Nenavaden vzrok za ločitev zakona. Pariški zakonec, ki svoje žene očividno ne ljubi brezmejno, je vložil tožbo na ločitev zakona; za vzrok ločitve je navajal, da mora ženi vsako obleko zapenjati in odpenjati, kar presega njegove moči ! Kadar gre z ženo v gledališče, obleče žena obleko, ki ima nič manj nego 49 gumbov. Zanj je velika muka, da mora zapeti 49 gumbov. Ako se pri zapenjanju zmoti za en gumb, mora začeti iznova. Ker nima dovolj premoženja, da bi vzdrževal sobarico, mu ne preostaja nič drugega, kakor — ločitev! In potem pa še pravijo: „Ločitev je težka!“
Rastline, ki naznanjajo vreme. Bodeča neža ali kómpava ni samo zdravilna rastlina,
ker krepča, ako se uživa, želodec in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena čaša se zapre, kadar se bliža dež, in se zopet odpre, kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi meseček in pa kurja čevca. Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je še tisti dan dež. Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri peresca skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši.
21 let si ni strigel nohtov. Kitajski verniki hodijo v velikem številu k nekemu bud-hističnemu duhovniku, da občudujejo njegove dolge nohte na rokah. Na Kitajskem je sicer navada, da nosijo bogatini dolge nohte, toda tako dolge nohte nima nihče, nego ta. Najdaljši njegov noht meri 56"8 cm, dva druga sta le nekoliko krajša. V svojo največjo žalost je imel pa pred par leti veliko smolo. Prišel je namreč ob dva nohta svoje levice. Naenkrat ga je začela koža tako zelo srbeti, da se je moral popraskati. Toda oh! Dva nohta, uspeh devetletnega trudapolnega truda, sta se odlomila. Da varuje svoje nohte, jih nosi navadno v dolgih bambusovih nožnicah in pri slavnostih jih kaže zbranemu ljudstvu.
Verski plesi v Maroku. Tudi mohame-danci v severni Afriki in zlasti v Maroku so razcepljeni v več sekt, ki se med sabo jako razlikujejo. Med njimi sta zlasti dve, ki sta sčasoma dosegli velik vpliv, sprva v Egiptu, potem pa tudi v Alžirju in Tunisu. Imenujeta se Ajzava in Kamadža. Obedve sekti sta ustanovila dva mohamedanska svetnika in sicer starejšo sekto Ajzavo Mohamed ben Ajza, drugo pa Sidialibelhamudž. Mlajša sekta nima še tistega ugleda kakor starejša. Verniki obedveh sekt izpolnjujejo svoje dolžnosti z različnimi ceremonijami, zlasti prihajajo pri tem v poštev plesi, ki so jim deloma simbol njihovih verskih naukov. Ameriški glavni konzul je opisal nekaj teh plesov, kakor jih je bil opazoval v Tangerju.
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-eementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Anton Presker,
krojač,
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
JOSIP REBEK, Ljubljana
Frančevo nabrežje štev. 9 stavbeni in umetni ključavničar.
Priporoča slav. občinstvu svojo dobro urejeno klju-čarsko delavnico, za napravo vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Kot napravo vrtnih in nagrobnih ograj, stopnjic, balkonov, štedilnikov itd., kakor tudi različna popravila.
Solidna in točna postrežba.	Cene nizke.
J. BAN, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 37.
Izdelovalec vozov, zaloga in poprava avtomobilov ter raznih že tudi rab-; Ijenih voz po najnižjih cenah. :
Fotografični posnetki
■■	vsake vrste.	— ■
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
Hotel ,TRIGLAV6
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in — nagluhost---------
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
na Novem trgu,
Celovec.
a
a
Kdor se hoče
bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astme, če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissenbur-gerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj.
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgova uiica št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potreb-ššin,‘ vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi nme-talni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklklov točno in solidno. Conov-nik zastonj in poštnine ::	prosto,	::
II
o<
a
ct
ss
o
5
»
trs
p
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Prva in največja zaloga
gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Mazilo za lase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov
Maks Zaloker
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17.
Pustni korzo na Jesenicah.
Izvajanje plesa je jako zanimivo, ker ima slehrna kretnja in lega simboličen pomen. Osnovni motiv vseh plesov je hramba proti krščanstvu in končno zmagoslovje velikega preroka. Plesov se udeležujejo tudi ženske, ki se vržejo na tla in grizejo z zobmi tla. Ta prizor ima baje namen, da spominja gledalce na tiste davne čase, ko sta živela Adam in Eva od naravnih plodov zemlje in ima tudi nalogo, da živo predoči sedanjemu človeštvu vzor tega preprostega življenja v raju.
Pozor !	Čitajte !	Pozor !
Vse cenjene čitatelje prosimo, da se pri nakupovanju v prvi vrsti ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“. Prosimo pa tudi, da se pri nakupovanju skli-
cujete na „Slov. Hustrovani Tednik“ n. pr.: „Čital(a) sem Vaš oglas v „S. I. T.“ ter prosim, da mi pošljete . . .“ ali: „Ker inserirate v „S. I. T.“ naročam . . .“ ali: „Z ozirom na Vaš inserat v S. I. T.“ prosim, da mi pošljete svoj cenik“, itd.
Če se sklicujete na „S. I. T.“ koristi to Vam, ker Vam bo tvrdka hitreje in bolje postregla, ker vidi, da ima opraviti z zave d n i m naročnikom. Če se sklicujete pri naročilu na oglas v S. I. T. imate pa tudi pravico, da se, ako Vam tvrdka ne postreže dobro, pritožite pri nas. Oglase (inserate) tvrdk, ki ne postopajo reelno, bomo pa brezobzirno ne le izpustili temveč bomo jim tudi stopili na prste. — „S. I. T.“ je tako razširjen in ima že toliko naročnikov in oglasov, da lahko tudi izbira oglase, kar bo od-
slej tudi delal. Priobčevali bomo oglase (inserate) le takih tvrdk, ki so res vredne priporočila. In v Vašo korist, cenjeni bralci, je torej, da kupujete v prvi vrsti pri tvrdkah, ki inserirajo v S. I. T. in da se pri nakupovanju ali naročevanju sklicujete na S. I. T. — S tem pa seve koristite tudi S. I. T., ker bodo inserenti videli, da imajo oglasi v njem uspeh ter bodo raje inserirali. In tako pridobimo čedalje več in sicer dobrih inseratov, da bomo mogli list povečati, kar bo cenjenim čitateljem gotovo prav. Torej prosimo, ozirajte se pri nakupovanju v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirà j o v S. I. T. ter se' v svojo in našo korist sklicujete na naš list!
To in ono. Irska razpošilja na leto v druge dežele za 20 mil. K perutnine in za 70 mil. K jajc. Rusija je pa lansko leto eks-portirala 2.998,000.000 jajc. — Rrž skali že pri 1 stopinji toplete Celzija, koruza pa šele pri 13 stopinjah! — Samo ena bananina rastlina daje na leto do 200 funtov bananin. — Pri otrocih vpliva smrtonosno že doza Vi oo grama opija. — Takozvane bambusove palice in debla zrastejo v eni minuti Va milimetra, kar znaša na dan 6 do 9 dm dolžine. — Mladike sladkih češenj precepi se lahko v kisel sad, nikakor pa ne kislih v sladke. — Dosedaj so našli največji kos čistega bakra v velikosti 13 metrov dolžine, 6 in pol širine in 2"4 m debelega. — Iz najboljšega pečata ali modela naredi se lahko do 500.000 komadov kovanega denarja ene vrste. — Izurjen delavec naredi na dan lahko do 200 kadilnih pip iz ilovice. — Iz 1000 sicilijanskih citron se dobi 76 litrov soka in 420 gramov olja. — Ako hočeš ponoči čitati ali pisati, imeti moraš najmanj za 10 sveč močno razsvetljavo na štirijaški meter prostora. — V Evropi se pridela na leto 500 milijonov kg prediva.
Frank Sakser
: 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Podružnica : ------
: 6104 St. Clair Ave. : N. E., Cleveland, O.
Pošilja denarje v staro domovino brzo in ceno. V Avstro-Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja etike ali denarne nakaznice za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. Menja : :	denarje po dnevnem kurzu. : :
Stare dobro ohranjene in nove
v vsaki množini in vsake velikosti po najnižji ceni
priporoča I. Bllggenig, SOdarmÒjster
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Postrežba točna in solidna.
Hrkl-oì TratnìV Zlata kaplja v Ljubljani Пи LCl i. 1 d L1111V gv Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Cepljene trte.
Gutedel, mozlec, silvanec rizling laški, burgundec, muškatelec, portugizec, rvdandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, se dobijo pri P. Srebre v Mariboru, Tegetthoffova cesta.
Josip Grogorin.
Krojačnica
prve vrste za gospode in dame se nahaja na
Dunajski cesti 20.,
nasproti kavarne „Evrope“. Tramvajska postaja. — Zaloga inozemskega in tuzemskega blaga. — Cene solidne.
Postrežba točna.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Gregorin
krojač.
Ludovika Jarz
Erjavčeva ces. 2. delikatesna trgovina in ::	zajtrkovalnica ::
se priporoča cenjenemu občinstvu.
I /--s \F==\\ /-\ I
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
I v--/ llZZinCZ7~|
Novo ustanovljena slovenska
godba
pod spretnim vodstvom g. J. Berložnika se slav. p. n. občinstvu vljudno priporoča. Vprašanja pismeno ali ustmeno na g. Antona 'Hladina, Lilienberg 26, Pasjavas pri Velenju.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Prodaja parobrodne in železniške listke za vsako prekomorsko družbo po izvirnih : :	cenah.	: :
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko :
82 Cortlandt St, New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na :
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
Pege, pike, izpuščaje
rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostakek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Steklenica K 2 50. Rationell bals. milo K V20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
== Neprijetne dlačice _____________
z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"50.
= Bujna rast las in brk =
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. Dobi se in razpošilja edino Ord. laboratorij V. Ha-velka, Praga-Vršovice št. 752. V lastnem interesu si zapomnite adreso.
Krojaštvo Josip Ahčin
Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do naj cenej šega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni R______pogoji-____H
Igralke in igralci igre „Upor Bohinjcev“ na Jesenicah na Gorenjskem.
Za kratek čas.
Dober zdravnik. — „Ah, kaj bi dala, če bi izvedela za sredstvo, ki bi pomagalo, da bi ne postala stara.“ — „Eno sredstvo vem . . .“ — „Res? Povejte vendar . . .“ — „Vzemite dr. Mesarja za hišnega zdravnika in jaz garantiram, da ne boste postala stara.“ Iz šole. Učitelj: „Povej mi kak dokaz, da je pokrivala afrikansko puščavo pred več tisoč leti voda.“ — Učenec: „Zato ker nosijo ondotni zamorci kratke ali kopalne hlače.“
Löwenstein : Kaj si tako žalosten prijatelj ? — Löwenherz : Kaj ne bom žalosten? Taka nesreča ! Ušel mi je blagajnik, ušla mi je žena ž njim .... Löwenstein : Pa res, kaka nesreča ! — Löwenherz : To nič nesreča, ampak odnesla sta mi 50.000 K. To nesreča, to, to! Au ve!
Dobro zavrnil. A. :	„Povem vam, vsak
kdor se oženi, je osel.“ — B. : Oprostite, sami po sebi ne smete soditi vseh zakonskih mož.“
Nesporazumljenje. Kmetica: Prosim, gospod doktor, da bi prišli še danes k nam. Moj mož je obolel. Na eni strani ga tako trga, da kar kriči. — Zdravnik: Na kateri strani pa ga trga. — Kmetica: Na tisti strani, kjer stoji omara.
Pri sodišču. Sodnik (zatožencu) : „Kdo je pa vaš odvetnik?“ — Zatožene c: „Svojo ženo sem pripeljal s seboj ; ta ima jezik za tri dohtarje !“
V	umetniški razstavi. A. : Poglej to sliko. Kako je nežna. Mlada deklica, ki pošilja za odhajajočim fantom pozdrave. Res krasna je . . .“ — B.: Pa nič prida; glej, spodaj je napisano ,na prodaj1.“
V	prodajalni. Lastnik male grocerijske
prodajalne je čul pogovor novega pomočnika z neko stranko. Pogovor pomočnika se je zaključil s sledečimi besedami :	„Res, tega
pa že dolgo časa nimamo.“ — Gospodar je ves razburjen pristavil stranki : „Saj ni res, dosti imamo tudi tega in vsega v zalogi v prvem nadstropju.“ — Stranka in pomočnik sta gospodarja začudeno pogledala ; končno se oglasi stranka rekoč : „Midva sva ravnokar govorila o vremenu in dežju, in tega vem, da nimate v zalogi ! “
Listnica uredništva :
D. Ž. Kromeriž. Dobite kmalu.
I. S. Št. L. na D. p. V 11. ali 12. štev. Hvala! Pozdrav !
A.	V. in L. R. v Hansen» na Westt'alskem.
Eno sliko prejeli, a druge, o kateri poročate, pa še ne. Ko jo dobimo, priobčimo obe. Prosimo, pošljite še kaj, kajti zanimalo bo Slovence tu in povsod.
Praga. Hvala ! Prihodnjič. Kdaj bo sokolska številka ?
B.	B. pri Sv. B. pri S. Hvala za poslane črtice, porabimo in prosimo za obljubljeno iz angleščine.
Z. B. v Trstu. Prihodnjič gotovo, danes še žal ni bilo mogoče.
Kmetje turisti — priobčimo spomladi ali poleti v seziji. Kje pa tičiš, da Te ni več? Pozdrav !
I. L. Trst. Slike dobite.
I. L. v L. Poslane tri pesmi smo shranili v — koš.
Rateče. Če bo le mogoče, a za gotovo ne obljubimo.
Listnica upravništva.
M. Ž. Sv. Ivan pri Trstu. Plačano imate do 30. junija 1912.
F. G. Ruše. Naročnina je plačana do 1. marca 1912.	'
Sežana. Vložili smo pritožbo na poštno ravnateljstvo, ki bo gotovo napravilo red.
Opozarjamo na velikonočno številko „Slov. Ilustr. Tednika“,
ki izide 4. aprila t. L ter bo obširna in posebno lepa. Izšla bo v pomnoženi izdaji, ker jo bomo razposlali po vsem Slovenskem mnogim na ogled-
Vpošljite oglase za to številko! Čim prej tem bolje, najpozneje pa do sobote 30. t. m. Pozneje došlih inseratov ne moremo več sprejeti v velikonočno številko.
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
Hotelirje, gostilničarje, pa tudi obrtnike, trgovce i. dr. opozarjamo, da bomo začeli priobčevati v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“ pod posebno rubriko »Kažipot sa izletnike, turiste in letoviščarje«, kar bo velevažno za vsakogar, ki hoče izletnike, turiste in letoviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je vse slovenski list, ki ga čitajo po vseh slovenskih krajih pristaši vseh strank. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ ni razširjen le po vsem slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, temveč ga imajo naročenega tudi v Istriji, Dalmaciji, Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Bolgariji, na Dunaju, Češkem, Moravskem i. dr. Slovenskim in sploh vsem slovanskim izletnikom turistom in letoviščarjem bo torej naš kažipot zelo dobrodošel.
Da omogočimo vsakomur, da da oglas v naš „Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokosti 26krat priobčen (skoz pol leta) 11 K in 52krat (skoz celo leto) priobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor centimetrov hoče, zadostuje pa 1 ali 2 cm tudi.
„Kažipot“ bomo začeli priobčevati začetkom aprila t. I. (začenši v velikonočni številki) ter že sedaj sprejemamo prijave.
Mali oglasi.
Da ugodimo želji z več strani, uvedemo v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“ male oglase, ki bodo posebno pripravni malim trgovcem, obrtnikom in posestnikom. V male oglase uvrstimo tudi dopisovanje (korespondenco) s čemer ugodimo želji marsikoga. „Slov. Ilustr. Tednik“ je za to najbolj primeren list, ker je razširjen po vseh slovenskih krajih in ker roma celi teden okrog med ljudmi in ga vsak bolj natančno pregleda kot navadne časopise.
Zanesljivega čevljarskega po- | močnika
sprejme takoj na stalno delo
Andrej Klavora
Bovec — Goriško.
Sprejme se takoj v trajno delo dobro izurjen
.: mizarsti pomoči ::
za pohištva.
M. GOGOLA,
mizar na Bledu.
III lllll II III.Illllllllllllllllllllll,
Zenitna ponudba.
Mladenič 28 let star, s tedensko plačo 40 kron, v državnem podjetju, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo, katero veseli za poznejši čas gospodinjiti na posestvu. — Le resne ponudbe s sliko in podatki pod šifro : „Pula“, do 15. t. m. na upravni-štvo „Slov. H. Tednika“.
Z znanjem laškega ali nemškega jezika imajo prednost.
iiiimiiiiiiiiiiiiimiimMiMiiiiiiiiiMi
Zastonj
je dvajset oralov zemljišča prve vrste, vse okrog poslopja. Kdo kupi gosposko hišo, marof, hišo, hleve kozolec, živino in veliko drugih reči, v vrednosti 40.000 kron. Po vrhu pa dam še 6 njiv, lep gozd, 2 vinograda, travnike in velik sadonosnik. Vse to je 10 minut od trga in na najlepšem prostoru. Prodam vse skupa ali pozamezno.
Ferd Polegek,
posestnik pri Konjicah
(Štajersko).
Krepak, zdrav
knjigoveški
učenec
se sprejme v Ljubljani. Taki z dežele imajo prednost. Pojasnila daje uprava „Slovenskega Ilu-strovanega Tednika“.