PRO
TA

glasilo slovenske narodne: podporne i jednote
liSiUd d Mi h
exc*pt
Sandtps *nd HolidMys
LETO—YEAR XI.
—TS&TS

S^pTc^VJ^TtSZ CHICAGO. ILL., SREDA 24. JUUJA (JULY) 1918
un	< NUV l5T'>»t£ru>d~ l>,
Y*«rly tubtcripti** $3.00
tb* Act of Octob.r (i. 1017, •• «11. •* tb« Post Offtc. of	III.......
STEV.—NUMBER 172.
•I tb« PKiid.m, A. T^StinirS^KIlSiNMibT
AcsspUa— foc	«t s»«ci*l r.t. of posUt* |»rovi4#4 f«r i« —ctu« 1101, Acl of Oct. 3, 1917, »uIUHmJ — Jy». 14. lbl«.
AVSTRIJA POPLAVLJENA Z VOJAŠKIMI BEGUNI.
Slovanski vojaki beže iz avstrijske armade z orožjem in organizirajo čete v domačih gorah. Ljudstvo podpira begune. Vojaški punti v mnogih krajih. 650 rebelev ustreljenih na Ogrskem. Upori na Rumunskem.
London, 23. jul. — Reirterjeva časnikarska ageritura je prejela poročila iz zanesljivih čeških virov, da jo na tisoče Čehoslova-kov \fi Jugoslovanov pobegnilo iz avstro-ogrske armade in novi dc-zerterji že vedno uhajajo. Descr-terji se .Zbirajo v gorah v notrr-njoeti Avstrije in organizirali so čete, ki ae imenujejo "zeleni Karda."
Velike čete češkoslovsških de-zerterjev se "koncentrirajo v gorovju Beakid na vzhodnem Moravskem. Te čete so dobro oborožene m nudijo krepak odpor v bojih z glavno armado. Najmanjšega dvoma ni, da te rebelne čo-te dobivajo podporo od češkega prebivalstva. Vlada je že izdala javno naredbo, v kateri grozi, da bo vsakdo atrogo kaznovan, kdor podpira vojaške dezerterje.
Revolta v Dalmaciji. Dalje prihaja poročilo it zanesljivih virov, da so se pojsvile večje in reane vojaške revolte na Peškam in v Dalmaciji. Jugoalo-vanaki vojaki beže r. italijanske i 11 balkanake fronte kar v celih četah. Vojaki so pobili svoje čant-nike in se umaknili v gozde, kjer se jim .pridružujejo rudi ubežni ruski v jetniki. V mnogih k raji.t Boane, DnlmSei.ie, Hrvaške in drugod na avstrijsVem jugu one rirajo močne oborožene čete vojaških dezerterjev.
"Boaniaehe Poet" glasilo a v-Ktrijske vlade v Sarajevu, -»e da so vladne v neprestanih spopadih z olioroženimi četami vojaških dezerterjev v Bosni in ns Ogrskem, tods ne morejo jih potlačiti, razpršiti ali vjeti.
V Maroft-Szigetu na Ogrskem jc bilo pred nekaj časom ustreljenih 160 črfkih čsetnikov in 500 vojskov, 3000 ao jih pa zaprli vsled upora.
Punt na Rumnnskom. Rim, 23. jul. — Tuksjšnja o-fieijelua poročila se glase, da je Nemčija naglo poslala v Eumuni jo 300,000 mož z namenom, da potlači revoltoTlK ce j* Pojiv>lft zadnje čsae v okupiranih balbsn-ski državici. Oboroženi epopsdl med rumunskim ljudstvom ln nemškimi gamizijsmi so poet ali že tsko resni in neverni, ds ao bili Avatro-Nemci ©rlmorsnl po-magati al z rezervanimi četami, ki ho jih vcell z bojne fronte. Avstrijski kabinet jc padci. London, 23. jul. — Iz Kodanja poročajo, da je avatrijskl ceaar Kari včeraj prejel ostavko v*e-ga ministrstva z dr. Hevdlerjem na čelu.
Ncafld vojaJd^prihajajo k pa-
London, 23. jul. — Vračajoči se »ngleiki vjetnlkl is Nemčije, kl so bili zamenjani vsled trsjne po-habljenosti, pripovedujejo, da eo starrjši nemški vojaki, kl ao *tra-itii vjetnike, ignorirali kajserjrv rojstni dan v zadnjem januarju In niao sc vdeležili elamosti. B-je de jel:
NEMfiKA ZAROTA ODKRITA
NOVI RUDNIKI V DRŽAVI 0HI0.
New Tork, N. Y. — Agentje ju-etičnega departmenta so odkril* s preiskavo ns domu dr. Fricde rich August Richard von Štren-cha, kajzerjevega polbrata, du so nameravali vprizoriti vpad v Ka nado iz države New York, pri katerem bi sodelovalo l-r>n 000 nnnt -ških rezervistov.
Ob času, ko so preiakavali von Streneheve prostore, ie doela v Netv York predaednikova tirainl -ca. Dr. von Strench je sedaj deset dni v zaporu in v tem času ao napravili velika odkritja z ozirom ns nemško propagando v Združenih drŽavah.	•
Charles Dcwoody. divizijski nu -perintendent v biroju za preiskavo, pravi, da dokumenti dokazuje jo, da je dr. von Strench polbrat kajzerja in da je prišel v Združene države pred dvanajstimi leti Bil je zdravnik v Harleniu, todo vedno delaven v tajnih zadevah Nemčije.
Dokumenti dokazujejo, da je imel dalj časa znanje a proniinent-nimi Američani, kl so vedeli, daj dela.	•	• tfPtoč ton premoga.
Zvezni uradniki sodijo, da je Aleksandra Varda, boljše poznana pod imenom komteaa von Seheele, pisala pisma, ki ao bila zaznamo -vana s črko "L", ffci so jih našli med stvarmi von Streneha. Žena je bila aretirana kaaneje. V piani Ih so stavki, ki odkrivajo zfroto. Pi-:<ma nadalje govore, di je neki Nemec pod ruakim imenom vstopil y Curtiaaovo tovarno za letala.
Dr. von Strench je bil intimen prijatelj grofa von Bernstorffa, dr. Alberta in drugih merodajnih Nemcev v tej deželi. Preden je pri šel v Ameriko, je bil oficir v nemški armadi.
Dokumenti dokazujejo, da ao na meravall poalati večje število re zervistov, poaebno topničarjev v Mehiko, da pomagsjo Vlili, ali kjerkoli treba, če pride do vojne z Združenimi državami.
lice vjlaflnih rokah 31. jul.
■ T1 ID	«
Tega dne prevzame svetna vlada nadzorstvo in operiraaje br aojavncfa in ftlefonahega sistema v Ameriki. f
WILS0N0VA PROKLAMA 01J A.
Wanhiugton, 23. jul. — Pred sednik Wilsoii je danea izdal pro
klamacijo, v kateri razglaša, dh P»«>valci v generalnem štabu so
vlada prične g polnoči 31. julija operirati in kontrolirati vse brzojavne jn telefonske naprave v Združenih državah. Brezžični si-jtem in podmorski kabli še niso všteti.
Nadzorstvo, kontrolo in operi-ranje brzojava in telefona bo v«* <111 glavni poštar Burleson.
| Cleveland, O. — lluekcye Coal and Railway družba se pripravlja da odpre nove rudnike v bližnji bodočnosti. Pričela je graditi glavne vhodnlke ln pokladatl do njih tračnice, ki bodo zvezune z železniškimi progami.
Knovv Fork Coal kompanija v Murrayj.u je vzela v najem 300 a-krov premogovega poljs v »»kraju llocklng. Tu cdpre majhen rud • nik, v katerem bo producirals do 60,000 ton premoga ua leto. liiddle Coal kompanija je-v ravno tem okraju vzela v najem petdeset a-krov in je pričela * gradrjjo glavnega vhodnlka v hrib.
Nortb Ifocldng Coal kompanija je vzela v najem v mostnem okraju Trimble 320 akrov premofove-Pričela je grcdltl vhod
Rlley Coal kompanija je vnela v najem 300 ukrov pretnogovega polja. V novem rudniku bo pro. ducirala do tfft.OOO ton premoga na leto.
vsi nemški navali zastonj.
Opaaovaloi r ameriškem gena ralncm štabu so mnanja, da ostane sdaj ofenziva na strani zavetnikov.
VSE
NEMfiKE PRIDOBITVE 80 ZAMAN.
Waahington, D. 0. — Vojaški o
veti no bolj prepričani, da oatanr ofenziva ua atraui zaveznikov, ki so jo od vzeli zadnji četrtek Nemcem, dokler zavezniki ne prisilijo Nemcev ,da odstopijo toliko teritorija, kolikor ao ga Nemci pridobili v petih zaporednih navalih.
Vmu znamenja govore, da fran-eoakc iu umeriake čete vedno bolj ohkoljujejo in tcano objemajo Nemce v kotu Hobisons-Relina. — Vojni tajnik Baker je dejal v pondeljek, da je železnica ml Kola-Menca do Chateuu Thlerryja, k I tvori edino nemško železniško zvezo za dovažanje potrebščin, pro-drta.
General Maroh je šel dalje In rekel, da so zavssnlkl zasedli to železnico. Posledica bo zanesljivo taka, da se bodo Nemci morali umakniti z velikimi Izgubami do črte Soieaons-llelina.
Medtem ko se U kot hitro krči, naznanjajo hrltake depeše, da pri-do do petnih bojev bolj na sever-ju, kjer ao Nemci Izvršili začetim ln največjo pridobitev v potih navalih v tem letu.
Poudeljkove depeše ao pripovedovale ,da so Britje v zvezi a Francozi izvršili uspešne onersclje vzhodno od Amlenaa. Pogled na zemljevid nam povs, da se to vrši v bo
Parit, 33. jul. - Z bojišča po-rodajo, da aavesniki nadaljujejo ofentivo na vsi ssokroženi črti od Soissonsa do Remca. Nemoi se u-midejo, toda branijo vsako pošto anko i modnim odporom. — francoske doto so danes prodrle eno miljo na štiri milje dol^l Črti bllso Mondidierja v Pikardijl.
London, 28. jul. — Ameriško dete so danes okupirale mesto Janlfonnena na severnem bregu farne in vjslo so 300 Nemoč v. Dalje so Američani vseli Suzane? južno od Soissonsa. Pran-cosks dete so medtem ssssdla hri-severno od Oouroellesa in Oulchy le-Ohateau eno miljo ss-vsrno od reke Ouroq.
S KONVENCIJE ZIDARJEV.
OROANIZAOIJA RUDARJEV NAPREDUJE.
■ ' v
Indianapolis, Ind. V Wiltonu, Ky., je bila ustanovljena lokalna unljs 3381. Vpisslo se je vsnjo ts-koj 95 odstotkov rudarjev.
V Maaontownu, W. Va., je bil obdržsvsn velik javen ahod za ru-darje. Poaledica tega ahoda je bila, ds so pričeli s orgsnizirsnjem novih lokslnih unij in ds se je lokalna unija že ustanovila v Dawaonu, W. Va.
ga polja. -...w- n.—......— -	.
nik. Na leto ho producirnla do M K) ku globokega in naprej štrlečega
™l<ota, kl ao ga Nemel napravili v marčnem navalu, s oporišči v No yonu lu Amlensu in izrsatkom v Monldldierju. AmeriAke sile operirajo v tej sekciji, ki so pr«d krat kem zasedle ('autlguy med Molit-didierjem in Amienatuu.
(leneral Msrch je avojcČaMio |»o jaanil časnikarjem, da so letošnje zgodnje pridobitve Nemcev od Keimsa do Angleškega kanala, razširile Imjno črto zaveznikov za šest in šestdeaet milj. Zsvezulkl so morali imeti tukaj številnejše čete kot Nemci, ker so atsll zunaj kota (ieneral Foeh je dokazal s ,*eds njim us|>ešiiku napadom, da ima a pomočjo ameriških čet toliko moči, da lahko pre'de v ofenzivo. Mituaeija ae aedaj aama tako razvija, da z odpravo kota HoIimuiis-Reiiua akrči bojim črto, kar orno-gočl generalu Foehu, da lahko ne kuj svojih rezerv dodeli k napadu ua kot Amlena ,ki se ushsjn bol us aeverju.
Vojni tajnik Baker le dejal ' pondeljek, da no zavezniki po u rudnih poročilih vjell 20,000 Nem eev. Povedal je, da eo poročilo ge uerala Perahinga s prejšnjega dne
0	zsjetju 17.000 Nemcev In 600 to
1	hi v tolmsčili narobe Nlegovo po ročilo pomeni, da ao zavezniki za jell toliko vjetnikov ln topov lu ne samo Američanov.
Woco, Tex. — Državni konvenciji zidarjev je bilo predloženo poročilo, ki pravi, do ho štiri lokal-ne unijo dosegle osem dolnrjev dnevne mezde pri onem urnem de-lu. Konvencija je sklenila, da atopi ocemdolarsku dnevna mezda za vso državo v veljavo s prvim septembrom tega leta. 6d Icla 1912 ao zidarji prejemali v tej dr-žavi po sedem dolarjev mezde na dnu.
- *
UGODNA RAZSODBA ZA TEK STILNE DELAVCE.
ŽENA IN VOJNA INDUSTRIJA.
New Tork, N. L. — Narodna ženska liga je dognala, da dela ae-daj nad 1,600,000 žen v vojni in -
duatrijl.	. .
V Angliji je nadomestilo tri mi lione žen može v industriji in tr-govini V prvih štirih letih vojne
den starih veteranov j*	■-»»-	JuAmt alalbi aa-
"Omu bi praznovali rojetnl dsn	£
člov*a, kl nas h^e v^ pomori- lanožll,, od	^
200.000 delaveev aa štrajk« v Ukrajini
Amsterdam, 23 jul. J Brezžična brzojavka is Moekve jevljs, ds jc v Ukrajini zastsvkalo 2tH>,-«»00 železničarjev in itrajk ae šl ri Vse šelecnlški promet je a »tavljCn kljah temu, da m nem ške vojaške oblasti trudijo na v*e načina omejiti trtarko. Htavkarji m» uatavili nemški vojaški vlak na poti ia Kijeva in prrvrnili ao dvt vagona.
. ; (Daljs aa 1 str. L kaL)
lavke v mnnieijakih tovsrnah cm 2,000 ns lir.000, uslužbenke na bsnksh ps o^SOO n« 4A,000.
kovinski delavci po
stavki.
Loarell, Mass. — Tekstilni de Is vei so ae vrtdli ns delo in najhr še ue bo stsvke v tukajšnjih tek atllnih tovarnah, dokler traja voj na. Olie stranki ata prdpUali raz sodbo, ds predložita v bodoče vae •jvoje sjiore vojnemu delavskemu odboru. Tekatllnl delavci so do sili povišano mezdo od 10 do 12' * odstotkov od 17. junija. V aedmih tovarnnh je stavkalo do ll/M de Isveev.	»
Pogajalec je prisnsl štrajk njo-čim tkalcem v tovsrnah American Woolen kompanije 60 odstotkov povišanja in s tem je odpravljen tudi prem ijaki sistem.
USPEH WETLARJEV
Lds Angelce, Oal. — Organizacija metla rakih delaveev je izvo-jevala pet dolarjev mee.de na <lan ln oaemurni delavnik.
NADZOROVANJE V P O R A B E PREMOOA POMENI VAR-CEVANJE
MEZDA POKLADALCEV PAR NIH CEVI SLA NAVZGOR
Washingtoon, D. 0. — Kurivna upravt je prejela poročilo, da je vladno nadzorovanje vporebe pre moga prihranilo §1,000 ton premoga v pittsburškem distrlklu Ad miniatrseija pravi, če liodo tako nadaljevali s varčevanjem skoz vae leto v 260,0t)0 induatrijslnih obratih v Združenih državah, ds l.<d<> na leto prihranili 26,000,000 do 30,(1(10,000 ton premoga
St. Louia, Mo. — K prvim pri hodnjega mesees lw»do prejemali <Aladab'i parnih eevl po H7Vg crn-Itov mezde ns uro, njih pomaga'1 l»a VO c«'tit«»v.J
_ __ Citf, Utah. — Kovin ■
akl delavei so po večtodraeki »Ur ki dn«egli povišsnje mr»i' D* Pr vegs septembra prejemajo P" P*
^	-m -
p., p^udbi <U t isnasr,' 1«» l<* '»
FRANCOZI PRIČELI NOVO OFENZIVO.
:rancoske čete napadle z uspehom v Pikardiji. Ofenziva med Aisno in Mamo se nadaljuje in Nemci se u-mikajo med ljutimi protinapadi. Američani prodrli pet milj od Cha* teau Thierrya in pobasali več tisoč novih vjetnikov. Zmaga je vedno večja.
Psriz. 23. jul. Vojni stsn danea poroča, du so francoske če-( te v prejšnji noči mvpudle Nemce nn južnovzbodnem koncu pl-ktrdake fronte lu reokuplrale po. stojsnkc Mailly-Ruiiioyal, ^uvib era lu Aubvillers. Vse tc pi;zlei-r so v okolišu Montdldlcrjb. :160 Nemcev jc bilo vjetlh tekom tegs >oja. Na fronti nif<j Alsuu in dsmo so divjali vao nač silni topniški boji,
Pariz, 23. jul. — Liuts bltkn ob Alani, Marni iu v Anmpnulji se ladaljujc z vso furijo. Ža vea nik i ho premagali zmlnjc nemške rezerve, kl jih jc Imel kroupriue iu včeraj mu Je bavsrekl k run princ iuprseht poslal nekaj divizij na lomoč a aeveruoga koma fronte.
Ameriške in francoske čete so včersj napredovale na olieh bokih avoje črie iu števibnvjetnikov a.* e pomnožilo za več tUoč mož.
l)a Nemci ne bodo mogli olnlr-tati aedaujega trikota med Alanu n Marno, je razvidno Iz dejstva, da požiga jo v.ial In uničujejo akladlšča muulclje, katere ue morejo vzeti a seboj. V okolišu Fc-re-en-Tardeuoiitt Je bilo videti ponmM velik požar, kl so ga uj irem I ju le nmčiie tkaptosljr.
Francosko-ameriške čete so vsele s naskokom vaa Kpleds in hribe vzhodno od Mont Ht, Pers. Vse glsvus cente ln železnice v nemškem trVkotu ao pod ognjem siacrlško trsneoaklh topov. Okrog Soissonsa ae nodaljujejo krvavi
boji-	,
Po zadnjih jioročlllli z bojllčs ao Američani prodrli šest milj na drugo atrsu meats 4'hstesu Thlcrry; med 1'hsllcvraom Jn (llsndom ao zaaedll gosd Baridl-ion, v ksteram ao vjell 600 mož ln vplenlll tucat labkUi lopov In nt stotine strojnih pu»k. Med Mamo ln Romeom, kjer immaga-Jo Američanom, Franeoa<»o. In l-talijanom trnll angleške čete, ao Angleži vjell 200 inož ln vplenl. II 40 strojnih pušk. Novi vjetnlkl prihajajo v toliki množini, da jHi ni .možno sproti prešteti} število ■tojI zdaj po koneervatlvnem računu od 26,000 do 30,000 mož
vse večje eeatr hi vae šelesulškc črte p«al zavezniškim ognjetu. A-meričani iu Prancoal hi radi odrezali nemško armado v teui oko> I i Au lu jo zajeli, čemur ae pa aov-ražnlk naravno upira s vsemi al-lami, Zato se vrše I juti protlna« padi nemške zadnje atraše, kl aa-krlva malkatije glavne armsde.
Nemške Isgulie od stdnjegs četrtka ae cenijo nt 160,000 mož, od 21. marca pa bllso mil Jon mož,
Ameridani prodrli devet milj.
Waahlngton, 23. Jul. tieueral Pershlng je alnnčl poročali "Va> Is dete so v družbi i francoskimi de temi doseglo la prekoračila oesto 'Ikiuaona-Ohateau Thiarrv
w * VVtP^PUPvvNPV^ia 0*VSO4V J
med roko Cureq ia oufims in a* kuplrale Betu, Rpicha in Ohartc-dss. Druge tmsriškc Matt bo prt-koradile Marno s južna strani ta jsvojilt mnoge vasi, kl so Jih Nemoi IsprttnlH v največji na* rilci.'
Z ameriško armado ob Alaui, 23. Jul. Ameriška čete ao pu* •tile sa adioj vsa Heau-Ht. Ost*
maln, kl leži |h*l milj icvtrrtovs-hodno 0<| Chstetu ThU-rr.va lu devet milj od Uourcaeheat, kjer
ao Američani ztčell ofenzivo atd-O ji četrtek. Avijatiki poročsjo, du Nemei um Mejo v aeveruovs-
hodno smer, toda uašs pelmta nu-leti J upa tam ua močan odpor sov* ražiilh radnjlh atrsŽ, kl tvorijo kritje umikajoče se glsvne ar-madc.
Ameriške čele ao v drnlbl 4 Francozi dosegle prvih pet dni, avojr ofenzive sledeči rezultat i ■J, ProdHs so deset milj dsleČ nil povprečno dve tnlljl dnevno.
2 Vjrle prlblMuo 26,000 do :M),(KK) Nemcev.
3.	V plenile (MN) lopov lu na tl-.....- strojni pušk,
4.	Okupirale Chsteau Thlerry ln mnogo drugih nisnjšlti postojank iu pretrgale glsvus komunikacijske sveže sovrsšnlks.
6, Spravile so vso nemško tri* kotno zagozdo med Marno, Mois* aonsom ln Himeoui pml topniški ogenj zsvasnikov.
Pomtgajlal" vpije acmikl
Chirago ln okolb-o: V nestalno in hladno; uu>nU lokal-
CENA OAZOLDTA SE PODRAŽI ZA POL CENTA
Wa*hington, D. C. — (Vas gs • zollnti |Kijde zopet kvišku. Kurivna oprava naznanja, da je po veda la peirole>ke»mu narodnem« voj nemu odt»»ru, da ne b" tiasproto. vala povišanja cene garoiimi *» pol centa pri galonu, še jr faaidln v vozov nih nabiralnikih poetsvljen na trg. Cena pomene veljavna še le 22 julija )•!*. Vzrok zt poviša aje eene ao povišane vozne eene nt
Peri«, 23 jul. - Nemški kron-princ, kl poveljuje tepenl srmtdl v trikota oli IItrni lu v Hampanl a ^ včertj prosil bavsrekegs kronprlnea ca |h»«h»č. Zadnji m je iMizval in poelal več rev#rvnlh divizij S zaptdneua dela fronte. Istočasno je ps t mil tnglsAko po-vetjništvo poslalo menda rsva« toliko dlvkij ns prizorišče zave-šfilške ofenaive.
Vaa snameujt hsžejo, da ac »h> do nemška šate umaknile do reke Ve* le C olikan)« Neme* v severno relo poča%L kar «a
Nemci mlalijo, da jt dtcct mUJo-
nov Anveridanov r Prtnciji.
London, 23. Jul. — Nemški vo-Jaki ns fronti med Alano In Marno ao čes noš spremenili avojs mnenje in sdsj mtelljo, ds Je bilo uspačno poročilo, kl as jc glasilo, da Je miijon Američanov ua Francoskem. Po njihovem -mne-nji Jih more biti najmanj decet mlljonov! Tsko ae je lsrssil nemški v jetnik pred porošcvslcem II-sta "Tluies", kl gs js vprsštl, ksj misli o Američanih. "Hodeč po bojih stdnji četrt«* In petek, ko so Američsni drli vsi st valom in popltviu naše posielj«, mislim, ds JHi rnors biti okrog da-aet mlljonov tuksj", jc odgovoril mol
Poročevtlce jc bil v ntkl Vasi bllso SoUeonss In Je videl procesijo vjetlh Nrmeev, ki ao kart-ksll a trldeseOml oficirji nt Is-lu In po štiri v vrsti, s vrsta jc blls najmanj eno miljo dolga. Vg-ščani ao atall ot» cesti In Jih drt-žili: "Ali msršlrste naeh Psrlaf", Nemci m ac ps arnejsli. Kakšna konfusija vlada v »einškl armadi, je ras v Id no Iz tegt, ker jt bilo
aamo med 61» vjetnlkl ropraccutL ranih erdein divizij. Hamo dva »T meriški e*.otl »ta > bližini Rcit-Mniat vjell 123 častnikov In lOtT prostakov ter vplenlllr430 stroj*
flih SHRl
(Dsl> at 3. str^ !. kol.)

TfP.JR . 'f
PB08VITA
PRITOŽBE IN PBOftNJE ZA EONVSVGUO.
Ustavs a N. P. J, V. Člen "Konvencija", točk« IG, m glavi : "Vse pritožile in prošnje na konvencijo morajo biti poelane gl. tajniku najkasneje tri dni pred konvencijo, na kar jih gl. tajnik izroči pri t ožičenemu odseku. Vsaka pritožba in prošnja, kl pride pozneje in ki ne pride v roke orfcieku, se zavrže.
V smislu prej omenjene točke v ustavi apelirani na vse člane, kl imajo kako pritožbo ali prošnjo, kl apada v področje pritožbenega odbora, da se stvar pošlje na gl. urad tajnika o'pravem čzsu, da jih lahko izroči pritožbenemu odboru.
John Verderbar,
V* V ' gl. tajnic.
Darovi sa pogoreloe v Cle Klum, Waeh.
Društva: Kr« brni Zvonček štev. m, «r Sloven št. 283, $3. — Lipa št. 129, *9. — Slovenska Za-stava št. «4, $0.20. — Zveze št. 78, $19.75. - Sloga št, 342, $10. — Naprej št. 6, $50. — Prvi Maj št. 1MJM, $5. — Bratska Hloga št. 230, $10. — Jutranja Zora št. 54, $10.
—	Litija it. 58, $26 — Hlevček št. 146, $0. — Bratje Hvobode št. M, $5. — Napredni Mlovenei št. 254, $17.70. — Nanos št. 310. $7. — V boj št. 53, $5. — Lilijs št. 95, $2.
—	Bled št. 17, $28.60. — fcmamlca Itev. 24, $17. — Abraham Lineoln št. 27«, $7. — Rožna Dolina št. 92, $10. — Hcslrska Ljubezen št. 1B7, $5. — Clrkniško Jezero St. 248, $20. — Prostomlsleel št. 87, (pre-ostanek veselice), $40. — Zvon it. 40, $5. — Adrija št. 3, $5. — Zve-rds št. 297, $50. — Vstrsjnost št. 355, $3. - Domovina št . 29, $13.20. ^ Slovenska Gorica št. 281, $5.45.
V boj /.a Narod št. 150, $5. -Kamnik št. 204, $5. — France Pre ieren št. 34, $5. — Delmonst št. 280, $7.20. — Notrsnjs Zarja It. 210, $9. - Orel št. 21, $6.50. M Kdeči Prspor št. 90, $5. — Novi Dom št. 28, $5. — Pomoč Brstu št. 302, $8. — Triglav št. 82, $1<>.
—	Orel št. 109, m, — Vletorla št. 280, $4.95. ~ Zveza ŠLJ0, $10. ~ Pohrstlniljn št. 18«, |Ols-nI društva Grozd In drugI rojaki nečlani jednote $12.64.
Skupaj ...............$524 99
Prejšnji izkaz........ 732.30
društva, kar je vse kakor dovolj za tako naselbino kot je naša.
Dne 10. avgusta zvečer bodo j priredila aloveuska društva ves*, j lieo v Slovenski dvorani v Prest u, Preostanek je določen polovico ameriškemu Rdečemu križu in polovica Slovenskemu republi-čanskernu združenju. Društvs, si bodo sodelovsla pri tej prireditvi so sledečs: Bralno in izobraževalno društvo v Prestu, Pa.; Slsp Peričnlk, št. 1*6, SNPJ, v Prestu, Pa.; Hožiia Dolina, št. 125, SDPZ. v Burdine; Sv. Barbara, it. 4, JKKJ v Burdiue; društvo Sv. Jožefa, št. 21, KHKJ. v Bur-d ine.
parno, da se i »odo tukajšnji in okoliški Slovenci odzvali v o-bilnem številu in prihiteli na to prireditev. Pridite in pokažite, da se po vaših žilah pretaka slovenska kri in ne suženjsko avstrijska. Pokažite vašo lojalnost naši novi domovini, kjer smo našli zavetje ln boljše žlvljenske pogo-j«.
Podpirati Rdeč križ je blago delo in s tem tudi pomagamo državi, vojakom in vsem tistim, katerim je organizacija IMečega križa v pomoč.
Podpirati Slovensko republikansko združenje je naša dolžnost, kajti par takih organizacij z nekaj milijoni Članov ln konec bl bilo avstrijske avtokracije. Ker nas nI več milijonov, moramo združiti vae te moči, kar jtti imamo. Z združenimi močmi moramo voditi naš boj za združenje Jugoslovanov v jugoslovansko federativno repuibliko, kjer ne bodo švigali po plečah ljudstva cesarski In kraljevi biči.
Ponavljam odstavek apela iz-vrševalnega odbora SRZ.:
"Rojak, ki V teli rednih ša*ttt noče Žrtvovati par centov za svobodo naroda iz katerega izhaja, ni vreden, da zahaja v slovensko drušbo in nI vreden, da se naziv-Ije Slovenec."
V. W., predsednik veseličnega odbora.
(I)rugl dopisi so na 6. str.)
Milko Vogrin.
Novela — Spisal dr. Stojan.
i <Me**»Ttw»
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Skupaj poslano......$1257.29
John Verderbar.
Presto, Pa. — Delavske razmere so t u povoljne, kar se tiče o-brat o vanja, kajti dela se s polno paro.
Na društvenem polju smo pre-ecj dobn» preskrbljeni; tu taksist Irajo štiri slovenska podporno
Doisnikom: — Več dopisov jc moralo izostali, ravno tako tudi raaprav h konvenoiji. Vss pridf ns vrsto.
Pri razpravah h konvenoiji bodite pazljivi, da ne pridete v prevelika protislovja. Kader prepisujete točke iz pravil, jih morate navesti dobesedno. Kadar navajate člene in točke, morate nuve-sti, ali je dotlčnl člen povzet iz 41 splošnih prsvil, "ustsve" ali iz rubrike: "Pravile za člane(ice) in krajevna društva SNPJ."
Tudi nI umestno ponavljanje tistega, kar so pisali drugI dopisniki. Pogreti reči niso dobre in v tom oziru tudi nimajo pomena.
A. M., Lorain, O. — Avstrija je napovedala vojni Srbiji 28. jull-ja 1914.
Civilna lista avstrijskega cesarja je $4,260,000.
"Ali vidim pravf" premišljuje sedeč v kopeji, ko drdra vlak po celovški dolini. "Ali me ne vara svet in blišč njegov f Ali sem res zsgledsl zvezdo svoje sreče ns ob-nebju, ki se rszprostirs nad mojo domovino f Jeii res to ista zvezda, katero sem gledal nekdaj doma v mladostnih letih, tako srečen in vesel v obližju ljube matere f Tedaj so ml rekli, da ima vsak človek svojo zvezdico na nebu', in kdor ima večjo in svetlejšo, isti je srečnejšL Hodil sem torej vsak večer na hišni prag ali na o-ball Vrtiskega jezera gledati zvezde; in med njimi, mislil sem si, bila je moja največja. In zakaj tudi nef Saj sem bil takrst doma najsrečnejši človek na svetu, meueč ob enem, da je vse okoli mene tudi tako srečno kakor jaz!
Ali to ni trajalo dolgo. Vzrastel sem in zapustil dom. Dali so me v šolo. ln kaj je pomenilo tof Ko sem zapustil dom, izgubil sem tudi zvezdo, katero sem prej gledal vsak večer. Ii. od torej je niaem videl nikdar več, — a zdaj se mi zopet dozdeva, kakor da bi jo bil ainočl zagledal, in čutim se srečnega, kakor nokdaj v letih svoje mladosti! In kdo ve, kako dolge bom gledal sedanje zvezde blišč in sijaj f Hudi viharji iii črni o-blakl mi jo bodo zakrili; — moj čoln bode plaval v temi nesrečno pot, dokler se ne razbije!"
Pri teh besedsh preleti Vogrin v duhu tek svojega življenja. Vse trpljenje in nezgode mu stopijo pred oči, in zdi se mu, da mu je bila osoda malokdaj mila. Kot dijak se je moral že ubijati, sam si za živež ln obstanek skrbeti, moral druge podučevatl in si tako po hišah kruh služIti na gimnaziji kakor na vseučilišču. Koliko časa, koliko truda je pokopanega v teh urah, ko je on drugim svoj duh in svojo moč prodajal !In zakaj f Zato da živi ln si pribori boljšo bodočnost! Srečen, kdor ni skusil tako grenkega kruha! Vse to pa je naš rojak dobro prestal; ohranil je pri vsem tem svojo čilo moč in dobro, nepopačeno sree. Kdino tolažilo bile so mu ve* dno besede:
"Kes je sicer, da jaz poduču-jem, ko drugI igrajo in ae veaele; res je, da se začnem jaz šele zase učiti, ko že sladko spe premožnejši moji tovariši: vse to je sicer res, ali enkrst lshko ponosno rečem: "Vse kar imam, dosegel sem s svojimi lastnimi močmi, svojim trudom in umom. To bode enkrat moje plačilo in moj ponos!"
In glej nI H Imel Vogrin prsvt Te misli so ga vzdrževale v vseh njegovih nezgodah in hudih časih. One so ga vodile in mu dajsle vedno moč. Izvršil je pri Vsem tem svoje Izpile, postsl je rezervni čsstnik in nn vse zadnje priboril si ke doktorski klobuk. Mnogo Vogrin.
jr. dosegel n*.i Milko, in to v slabih razmerah! Ali osoda nemila gs pa tudi ni hitro pozabila, in nam se zdi, kakor da bl se ne mogla nesreča ločiti od istega, ki je enkrat zapadel njenim udarcem. Vogrin že zdaj šesto leto išče stalne službe, in si mora vedno še kot domači učitelj služiti svoj kruh! Kdaj bode vsega tega konec? Ali bole letos nsmeščen in dosegel svoj ciljf
Take žalostne misli so rojile u-ubogeinu Vogrinu po glavi. Spomni se onih časov, ko je še mlad dijak na gimnaziji deklamoval Prešernove sonete. Marsikaj mu tedaj ni bilo jasno, a zdaj mu stopajo stihi nesrečnega pesnika nehote pred o*i. Zamisli se globoko in ponavlja v duhu pesnikove besede, katere še le zdaj prav ra-zpmevai
"O srečna draga vas domala, Kjer hiša mojega stoji očeta! Da i>' nka žeja me iz tvoj'ga
sveta
Speljala ne bila, goljufiva kača, Nc vedel bi, lcako se v strup pre-
brača
Vse, kar srco si sladkega obeta!" "O srečna draga vaa domača, Kjer hiša mojega stoji očeta! Da b' uka žeja me iz tvojega
sveta
Speljala ne bila, goljufiva kača, Ne vedel bl, kako se v strup pre-
braČa,
Vse, kar arce si sladkega obeta!'
V teh besedsh je izrazil pe*. nik svoje gorjo, in le za človeka, ki čuti in trpi kakor Vogrin, pisane so te vrstice t
Iz takih misli vzdrami Vogrina grofinja. Čudno se ji je zdelo, da je Vogrin na enkrat utiiuiol. S prva ni biia tega zapazila, kajti občudovala je lepo celoviko ravnino in okrožujoče jo gore. A ko ae začne vlak bolj po enoličnih krajih pomikati, izpregovori:
"Zakaj tako tiho goapod doktor f Gotovo premišljujete, ka-kov učinek je napravil sinoči vaš navdušeni govor. Do dobra ste u-ganili Madžara, gospoda barona Bendo. Ako se ne motim, ugajali vaši nazori tudi gospe Skenovski in gospici Olgi."
"Taki govori, milosti ji va grofinja," odvrne premišljeno Vogrin, .zatajujoč svoje pravo mnenje. V ostanejo brez glob jih učinkov, sko jim ne moremo javno do veljave pripomoči. Sicer pa dandanes najboljše dokazuje nič ne ne more, ako ne pride ono iz ust veljavnih, na krmilu I sedečih moš. O tem sem dobro prepričan, in zatorej ne pripisujem včerajšnjim besedam p premega pomena."
"Tu imate prav," pristavi grof. "Ako člcfvek v ozki družbi, v krogu avojih znancev kakšno beeedo sine in izreče svoje prepričanje, to Še nima nobene posebne veljave. Jaz se le čudim baronu Bendi, da se je tako hudo razvnel in razsrdil. On je postajal celo razžaljiv proti vam in vašemu narodu."
"V tem je pač pokazal svoje madžarsko pokolenje ln nrav," odgovori mirno, a odločno dr.
"Jako ošaben in nagle jeze se mi dozdeva bsron Robert," začenja zdaj grofinjs. "Njegove ns-vade, njegovo obnašanje iu govorjenje je bilo včersj nekako čudno. Pri igri so ga že celo moje Šalljive besede razjezile, tako da je bil potem ves večer slabe volje. Iz vsega bl lahko sklepala, da ne sodita skupaj Olga in Robert. Ona je zanj prenežno pre-nedolžno bitje! Jas se ne motim lahko v človeku, ako ga le enkrat vidim."
Po teh liesedah pa je začela grofinja opisovati značaj barona Roberta. Ženske razvidijo in
krat se tudi varajo; kajti pri njih je večjidel prvo srečanje od. ločilno. Tudi gospa gnoflnja j, bila dobra opazovalka ljudi, s vendar si je včerajšnje Robertovo vedenje krivo tolmačila.
Z velikim zanimanjem je zledil seveda Vogrin besedam gospe grofinje. Vaako potezo Robertovega značaja si je zapomnil, in srce mu je samega Veselja plalo, ko je grofinja dokazovala, da h« ue moreta nikdar v srečnem živ 1 jen ju družiti tako nasprotna Človeka, kakor sta Olga ln R«. bert.
(Dalje.) ^
Naročajte in Proaveto."
Urite svoj list
spoznajo notranjost človeško sicer prej kakor mi moški, a često-
:
Vabil« na izlet ali piknik
kstefega prirade »kupno vaa
društva
v Moon Run, F*a. v nedeljo, dne 28. julija, 1918
na prijaznem gričku in vrtu rojaka Leonard Mihona.
Uljudno vabimo vaa tukajšnje Slovence ia Blovanke, da ae v maogam števila udeleže tega IZLETA.
Vabimo tudi vae alovenako občinstvo is bližnje okolica, ds ae ude* leži te tabave in nam tsko pripomore do boljšega in popolnejšega uspeha. Čiati dobiček je namenjen za 8. B. Z. Ta dan val aa plan, zabavajte aa e namit Za dobro in točno postrežbo bude skrbel	ODBORI
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■a

Vabilo na 'Veselico
katero priredi	v
Jugosl. Soc. Klub štev. 13, v Sygan, Pa. v dvorani druitva
"Bratstva it. 6 8. N. P. J. v aoboto večer dne 27. julija, 1918.
Igrala bode izvrstna godba in vsak bo dobil dovolj zabave.
Vstopnina sa moške je 50o. Žena z možem prosta vstopnine,
posamezne ženske plačajo po 25c.
Uljudno vabimo vse slovensko občinstvo in vsa društva, ter klube iz bližnje okolice, da se mnogoštevilno udeleže te naše zabave. Za točno in dobro postrežbo bode skrbel veselici odbor. Dobro došlil Odbori
" ~ " Ul ftMS" '♦<• • • •>»
T
VABILO NA VESELICO
katero priredi
"Slovenska Aleksander Godba " v soboto dne 27 julija, 1.1. na Alezander Plače, Canonsburg, Pa., v dvorani druitva Postojnska Jama.
1 Začetek točno ob 6 uri zve čer. Vstopnina je $1.50. Žon-ske so proste vstopnine.
Člani godbe so sklenili da si nabavijo godbeno obleko (uniformo) in se namerava s to veselico dobiti nekaj pripomočka za to. Torej vsled tega najuljudnejše vabimo druitva in vse slovensko občinstvo domače, iz bližnje okolice, da nas poseti v polnem številu pri tej veselici in s tem pripomore k boljšemu uspehu. Za dobro postrežbo bo izvrstno preskrbljeno. Pridite vsi!
ODBOR.
Usoda ljubezni.
Kdo bo mislil na to, saj nič ne pomagal Tako si misli marsikateri vojak lu zavrlska ter se pojočim tovarišem pridruži.
Tam ob strani, v posebnem krogu sedi tudi gruča lastnikov, ki si sledi a vinom, razgovori lu sdravleaml zadnji še inlml večer.
V njih druščini opazimo tudi zdravnika Miro-slsvs. On v zadnjem čaau aicer pogumnejši in veselejšl, srdi nocoj nekoliko zsmišljen in večjidel molči. Ps ksko bi tudi mogel drugsčef Nocoj se Je spomnil aopet tako iivo svoje mile Jouiplne, gvoje ininolc sreče, in neksj tsko milega, tako slsdkcgs se mu vabudi v preih, nek notranji glas Mtu pravit "Le upaj in upsj, ui še vae izgubljeno. **•«— Dolgo lasa si prisadevs, ds bi si pregusl ne-spsmetne misli, a nI mu mogoče.
Zdaj pride poročilo, da je do*|»la sadlijs po-šta v talmr iu ds sc še noeoj rszdele poštne po-šiljatve adresstom.
Uro pozneje sedi marsikateri zaglobljcn v prejeto pknno, ln mnoga skrivna aolza kane U očesa, lshko da zsdnjs aolza slovesa od dragih.
Tudi Miroslav je dobil nepričakovano pismo, ne vedoš od kogs. Bils ps je ienakn piaavs.
Nekako osupnjen lil bled raspečati lepi zsvoj In prične čltsti:
Dragi goapod:—
Ako sts še med ilvimi In le ate tudi na koneu aveta, to pismo vas mora najti, kajti pismo sli asj lieuede In miali v njem ao od one nesrečne deklice, ki Vss ljubi tako ne
ismerno, ki je darovala Vašemu spominu svoje zdravje in svoje vae.
t) koliko se je medtem apremenilo, blagi gosp« d, odkar ste odšli, nas tsko ncnsdoma zapu tlli, koliko Je pretrpela Vaša Joslplns, k Uko jaz, njena sestre.
Ae tisti večer — menda Vam je znano — je hudo zbolela, hledla vedno o Vas In v obupu ali oinrsčcnju uma heiala v noči za Vami, meneč, da Vam uledl kot obljubljena nevesta. Na pol onemoglo ao Jo pripeljali altoma nnzuj. Duševni lioleanl sledila je telesna. Vse leto se ni skorsj ganila Is postelje. A zdsj jI je boljše. Prva njena lieseda je bilo Vaše ime.
Zdaj sedim neprenehoma pri nji in pripovedovati ji moram o Vaa. NsJbi teta je tudi sprevidela, da morete le VI rešiti njeno mlado življenje ter jI je obljubila, da privoli v vajino avezo. Na njeno besedo Vam pišem tudi to pisino.
O pridite torej, dragi gospod, ne mudite se dalje) Z neopisljivim veseljem Vas pričakujem Jaz, Vsšs prijsteljics, tudi Vsše prej Vam sovralna tete, posebno pa Vala bres Vas od dne do dne l>olj glneča Josipina.
Vrnite sc urno in spremenite ta kraj Žalosti ln tuge v nekdanji vesel! raji Vsše prijateljica
Kms."
Kskor rasavetll v viharni temni noči blisk aa trenotek širno nebo, a Jedva da iaglne, ie votlo zagrmi in ss še črnejša tema povrne, tako je bilo v
Miroslavov! duši, ko prečita pismo.
Pred enim treutkom brezupen, brez vsega, ksr hi gs vezalo na življenje, a adaj — tako na-drpoln, tako iicptiplaljlvo srečen. V enem trenutku ao pregnani mračni oltlakl otožnih misli in \as trpkost brertolsžlliioatl Je potahljens. Ali sa koliko rasa ? - Ofc prvi enrl Že sebliska In zagrmi I
prvi strel, kl uniči vse, vso njegovo novorojeno srečo, njegovo vnovič prorojeno ljubezen.
Miroslsv zapusti vesel druščino in hiti pod temno nočno nebo. Tamkaj sede ns zemljo, zakrije obraz z obema rokama in neino in goreče poljubi pisemce, dokler ne sadremlje vse okrog njega, dokler ne pogasnejo zadnji ognji in ne potihnejo vesele pettml, dokler ne zagrmi prvi topov strel, zapojo bojne trobente in se prične krvavi ples.
VIU.
Na jugu je bil sklenjen mir in vojake hitš veselo domov. Prijatelj zopet stiska prijatelju roko, sivi oče, skrbna mati objemljeta srečno vrnlvšega sina. A koliko Ijnbečih src pričakovalo je sastonj zeželjene vrnitve svojih ljubimcev, koliko solz se je prellvslo zs junskl, pokopeniini ns bojišču I—
Tudi v belem grsdu sa šumečim Inom sedite dve osebi ter mkdlts ns vsselo vrnitev nekoga iz bojišča.	| .
Bleda, slabotna deklica, kateri se bere na obrazu, koliko Je prestala v miuolem času, sloni podpirajoč svojo otožno glsvo v belo dlsn poleg svoje sestre, rumenolsse družice in le adajpszdsj kratko odgovarja ljubeznivim bcaedam svoje se-strW. 1
Dsnea Je ssms teta plssls in to ie drugo pfamo višjemu poveljništvu j zvedeti moramo, zakaj nI odgovora od njegs," pravi sdaj mlajša stat rs Kms svoji starejši Josipinl in še pristavi: "Nič se ne boj; veseli se, vse pojde bolje, čim se vrne, potem naprevimo zsroko."
Svetli žarek ljubezni in nepopisne sreče zs blišč! sdej v Joaipinloem otožnem očesu in kakor v zahvalo stisns sestri roko In jI rsupne pogleda v
A kskor hI jo premamil strah radi negotovosti alsdke nsde, priatsvl bojazljivo: "A kedo vč, ali fte m bdi name, in dali al davno pozabil nesrečne
deklice, in more li odpustiti toliko znakov raria-Ijenja naši teti in ponoanemu baronu. Bojim sc, da on ne bo mpgel storiti tega. Kakor je bil blag, kakor je bil poln najplemenitejiih čuvstev, vendar menim, ds se je moralo njegovo srce spremeniti in da zaničuje vse, kar mu je bilo nekdaj tako drago in milo."
"Ravno zaradi tega, ker ima blag značaj, ne
bo pozabil tvoje ljubezni," tolaži Brna užaljeno sestro, ter ue trudi pregnati ji nemir iz srca.
"Ko bi me ljubil," odvrne Josipina po kratkem molku, bi mi saj plaal. Ena ssms besedica od njega, da mc ni pozabil, zadostovala bi, da me popolnoma umiri in osreči. In potem, ako bl »e me spominjal z blagim spominom, odgovoril bi vsaj na tvoje in tetino pismo. Ali nobene vesti al od njega. O, ne razumem, kako Je to mogoče f" Jadikuje Josipina z bolestnim glasom in ae plaho oklepa avoje nestre.
"Drug vzrok ne more biti, nego — nočem ti več prikrivati, ljuba Josipina, kar moreš tako prej sli slej Izvedeti — boj na jugu. Ta boj Je kriv vsega molčanja; kajti poročalo ae je teti, da Je tudi on poslsn s svojim pblkom na južno hoj»če "
"Gorje meni, gotovo ne iivl več, gotovo je umrl in leži pokopan v tuji zemlji, in zapustil je brez vsega slovesa mene, nesrečno ljubimko f' vzklikne Josipina ter si zakrije obraz z rokasii. kskor ds bl id hotela z njimi zakriti atreino.iJut-njo o njegovi smrti ,ter odvrniti oči cd njegove podobe smrti, katera se Ji Je kot grozečs Brtnijs vstopils pred otožno dušo.
"Ne misli tskoj na kaj takega! Zdravniki v vojnah niso v enski nevarnoat! s drugimi. Samo dolžnosti poklica ln okoliščine ga zadržujejo, da nam ue piše," tolaži Kma Ihtečo svojo sestro le ni prizadeva, pregnati ji nenadoma v rita je no slutnjo, dssl ja ons sama že ne ksj enakega mislila
(Nadel javanja)
w f si vi ra ru CIOAft m A i'11» s, iowa
ga generalnega štaba o Hinden-burgu je porodil veJiko uganko v Nemčiji. Odkar je bil eaduji teden omenjen general Ludendorff kot šef generalnega štaba .v ber-linakem poročilu, je naatalo v Nemčiji miljone govoric in ugibanj o starem maršalu. Eni pravijo, da je mrtev, dru«i, da leži nekie v bolnišnici, tretji, da je v norišnici in tako dalje brez konca ln kraja."
risonovi ulici, da doženejo, če ao njihove slike v hudodelskem albumu. Pri dovašanju aretirsnecv ho rabili kar ducat policijskih vos. Po končani preiskavi ao jib scve-da odvedli uazaj na policijske po-Htaje, v delokrogu katerih so bili aretirani.
lx>v na grešnike je povzročil panrko v takozvani krčmi Pckin, v kateri je bilo od HOO do 900 oaeb vaeh plemen. Tukaj je človek lahko opasoval najbolj temno afriško polt, pa sopet najbolj belo polt kavkaškega plemena. Ko ho se lovci prikazali na plešišču, jc nastal krik ln vae je hitelo k Izhodom. Članom zamorskega orkestra so iz strahu odrevenele roke in godba je utihnila. Val izhodi no hlli zastrsšeni s policijo in plesalci in plesalke ao morali aopet na plesišče. Ko je policija odbrala trideset len in pet in šestdraet mol, je bilo drugim dovoljeno oditi.
Na vrsto ao prišla tudi druga taka plesišča, da je bilo končno aretiranih do tri sto oseb.
Ko ao odšli na lov na grešnike in grošnice, je nekdo bahavo 4s -javit, da bo mesto očiščouo grešnikov, grešnic in igralnic za denar.
Smešno 1 Če po enom tednu vprl-zore tak lov, jih mogoče odpeljejo še večje število na policijsko po-staje, kajti sa odpravo take socialne bolezni je treba še boljših sredstev, kot ao policijsks.
nalog, da preišče sfero nepristransko in poroča predsedniku. Komisijs je isvrftila dano nalogo, na ksr se je predsednik zavzel za stvar iu menil, naj Mooenyja pomiloete, da ima priliko pri drugi obravnavi dokazati avojo nedolžnost. Tako stališče je savsel tudi Samuel Oompers, predsednik "Ameriške delavake federacije". Za Mooney-ja ae je aavselo vse organialrano delavstvo in nsbrslo je potrebni denar sa njegovo obravnavo.
Vloženi so bili prisivi na podlagi novih dokazov za ponovno obravnavo, a vsi ti prisivi so bili odklonjeni na podlsgi kalifornij • skega sodnijskeag reda, ker teb dokazov niao predlo*"« nri obravnavi. Po kalifornijskem sodnij-skem redu se je obravnava vršila pravilno in na podlsgi tega dej • stva, ki ima aamo tehnično vred -noat ,da ni bila isvrlena justična zmota, so vse inštance odklonile prisiv sa novo obravnavo. Kalifornijski aodnijaki red je izjema in takega sodnijskea* reda ni nikjer v Združenih državah, kaitl povaod velja načelo, de se po končsni obravnavi predloie dokazi, ki obujajo dvom, da je obsoienec kriv, sc dovoli nove obravnava.
Mooneyja so ie prepeljali v državno ječo v San Quentinu in gs zaprli v oellco, ki stoii v vrsti, v kateri so celice za obsojenoe ns smrt. Mooneyjeva usoda je sedaj odvisna od governeria. Tako se je izraail McKenzie, zagovornik Mooneyjev. Governer Stevens lahko potMlosti Mooneyja in mu da tako priliko, da lahko doka|e svojo nedolžnost.
M i't.1 *	-i	< '
CESTNOŽELEZNlftKI U8LUŽ -
BEN0I Bl ORGANIZIRAJO.
Podporna Jednoto
Slovanska Narodna
Uataaovljeaa ti. aprila	V^Jv	lakorp. IT. jaatja 180T
lsos.	»n^	f ari. nilsola.
iMMMM—>B	J
OLIVNI MTANi 1817-19 80. LAWNDALB A VB., OH1CAOO, U.LIN0IB.
. UPRAVNIODBOBi Prodsodalkt Juho Vogrlfl, boa SVO, La Balle, IU.
I.	Podpredaodsiki J. Bratkovll, R. F. D. 4, bos 88, Oirard. Raaa.
II.	Fodprodaadalkt Jol«( K uhelj, IMOS Bwtag Ave., Bo. Chieago, UL Tajat k i Joka Verderbar, 8708 Bo. Lawadale Ava., Okieago, UL Blagajalkt Aatoa J. Terbovee, F. O. Bos 1, Oleere, UL lapUalkart Joka llolek, 400« W. list Bi., Okieago, UL
NAD10BNI OBBBB« » j	f 1 j <T>
Jote AabroUft, boz 861, Caaoaaberg, Pa, t *» ,	* * j J Paul Berger, 741-Jat Bt., U Balle, UL
V. B. Taaeker, 874 Akaaj A v*, Roekaprlags, Wye» v<	{ , 'J.; *
POBOTNI ODBBKt	) ^
Aatoa Hraat, Bos 140, Oaaoeaberg, Pa,	> Jot« Nadllek, bos 438, Hmltktoa, Pa.
Rudolf Pletertek, boz 43«, BrtdgevlUe, Pa,	" • ^ r
Jakob Mlklsvlll, L. Boa I, WlUeek, Psi	'« ' 1 m\ M. Patrovlek, I4S10 Hale Avs* OoMasreog, O, ;| fl(tj® Vllj Iti1'M
UREDNIK PROMVBTBl -' U ji *!}f j |"f Jofte Ia ver talk.	,
VRHOVNI IDBAVNI«! V. J. Kara, 11. D., 8808 Bi. Olalr Ave., Ofevelae«, Okl*
VBB DENARNE IAPEVE IN BTVABI, kl ss tlleje gL spravaegs odbere
la B N. P. J. saj se poilljajo as naalovt	f
JOHN VERDEBBAR, 8057—5» Bo. Le»»dalo Ava., Okieago, IU. PRITOtBK GLEDE ORNERALNEdA POSLOVANJA se pollljaje as a asi u v JOŽE AMBROŽU*), boa lil, Oanonaburg, Pa.
Prltolbe prepirljive vsebUs, kl sta jik reftUi prva U draga iaštaass, se
poilljajo aa naslovi
ANTON HRAHT, bos 140, Oenoasborg, Pa,
VBI DOPIBl, rasprave, llaakt, aaaaaaUa It«, ee "Pieeveto" se pelUjsj«
as aaalovi
UREDNlftTVO "PROSVETE", NIT—M Be. Le»adale Ata, Okieago, III VRE UPRAVNI AKE BTVABI, aaroAalas, oglasi, se pellljaje aa eaelevi UPRAVNlftTVO "PROHVKTE", 1857—6? Ba Lavadela Ave^ Okieago, UL V koreeiMiadesel • tajalltvosi B. N. F. JH sredalltvuai ta apravsllteosi "Prosvete" ae rabite lmee aredalkov, aarvel aaplllte eaelov, kl je ts aavedea, ako lellte, da bo vaaka stvar kltro telesa.
Z bojišča poročajo o dramatičnem prizoru, ko je ndki Američan vjel med drugkni Nemci tudi avojega lastnega brata. Vjeti brat je takoj hotel atopiti v a-merifko armado, toda njegova prošnja je bila odklonjena. >i .
Junaško d^lo
Pari«, 23. jul. — Vojni atan poroča, da so ameriško-francoski avijatiki včeraj zmetali 50 ton bomb na nemške poaicije ob Vesli in Ardri in ns kolodvore v Fia-mesu, Laonu in Berry-Au-Bacu. Avijatiki eo tudi streljali iz strojnih pušk, ki jih imajo na letalih, v nemške čete in bežeče transporte ter vrgli na tla devet sovražnih eroplanov.
London, 23. jul. — Angleški a-vijatiki eo včeraj uničili pet sovražnih letal in ametali 14 ton bomb na nemške želeaniške baze. Obiskali ao tudi nemška mesta, Mannheim, Zwoibrucken in Root-well, kjer so razdejali tovarne za bojni materijal.
Angleži nadaljujejo lokalne boje.
London, 23. jul. — Današnje u-radno poročilo se glasi, da so angleške čete zopet nspredovsle v lokalnih bojih, južno od Hcbu-terna in Merrisa, blizo Meterena in severno od Alberta.
NEZGODE V RUDNIKIH
Z balkanske fronte.
Rim, 23. jul. — Uradno poročajo, da italijanske in francoske čete v Albaniji nadaljujejo svoje operacije ob reki Devol. Italijani so včeraj vjeli sto mož in vplenili sedem strojnih pušk. Prodiranje v divjinah srednje Albanije je počasno, ker morajo zavezniške čete sproti delati co-ste sa prevažanje topov.
Z italijanske fronte ni nič novega izvzemši navadnih topniških dvobojev in spopadov med stražami. .
zdravnik * bpioialzbt ba blovmoa
'	'Ai,
411—4th A vernic
(na sproti pofttb)
Pittsburgh, Pa.
Severa's Foot Powder
(Stvorov Prstek sa nog«). Umijte si norr« vaško noš z gorilo votle, zjutraj si pe nadrenita a Um pral-k<>in po nogah, podplatih, petah in n k d praU. Danita nakaj Uga pršilo« tudi v o volj la v nogavleo. Ta prašek je najboliie aredatvo sa noge. 6s se vam potijo, le vas boli-
«i, srbijo, le so oUkle in utruiane. a pioiak dela, da so noge, ševlji ia noi;avioe suhe. Prodaje se v VSSh Iskarnah Cena 2t> canU)f,
Start Is tskelesi edrevalk, s M letae prakse. Kšrsvl aepelee le kltro eee be-
laaal, plsla, lelodee, oblati, trgaeje, earvossoai, krvae boleael, kakor tudi ] drage bolaaat aiolkik. Oadravl vseka boleaes ksters prevaaaM v «vs|s oskrbo, Uporablja aajbolje evropska, storilka la eeullk delov ateta sdravtla. NI* ke eees. Waavet brosplslae. Teles pre* glad popolsoaut Jaatlea. PH ewal se sdrsvt velike Hevlla Blevessev. Uredae are od I. sjstraj «e I e»ele», eb sede* ijak SSSM s« 10. is I. popoldae.
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovsnski sdravnik in ranooeluik v PennylvanijL Zdrs vi vse otročje, Ženske in možke bolezni.
Uradne ure so 110 urs aja-trs j do 2 urs popoldan. Bell Telephone Cedar 2388. 848 E. Oblo Bftrsst, N. S. PITTIBUROH, PA.
MALI OOLABI Pittsburgh, Pn
Službo do)»e dve dekleti zs bitna dela; na teden; dve osebi v družini, teglasltn ne na 6DJI Darliugtou iid. lisael 1337. (U).
TeUfoe sreda C ve rt 8410. '	Telefes na domu Na vitla IM 70 R
FRANC1S A. BOCADEK,
slovevisko-hrvaški advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
sob« 103 B*Uwsll Building, vof sl Diamond in Orant Su.,
(nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Iahala šaavae rassa nadal) ia »rasnih««.	—> 11 1
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT*	
C«na oglaaov po dogovoru. RokopM a« a« vrašaj«.	
NaroŠnina: Zodinjan« države (Uran Chleaff«) la Caaa 01.10 aa pol lota bi 7ft« u tn »aaaearChkag« la taosonatve tl.ta aa pol lota. fl.lt ue tri aam.	dj^M aa UU,
Nnalov ASI všSj Itgf igmn štill e spDACI/rT A n	
raujv& a a	
•THE ENLtCHTENMENT"	
Issaod dallj ozoopt Soadajr aad HoHdapa.	
Ovaod br tho llovoaia NoUomI »«•*#* SooMp.	
A4v«rtMag raU« oa aarooaaoat	
	In M pse fa.fi
	
■ ToMmm Ugašala MN, 4 -.	
	
Dot«* v okl.p.1« »• IK. (Jmmltm »0—1 a) poU« ■aiaoi, da vaai |o a tmm 4aw«w poUldo aaraiaiaa. T mm U, 4m M >• -auvl llaft. ( ||( (|	mm ha a>ilm avku jo prava-
FBOSVBT*
Poglejte nazaj v čase, ko ie ni bila Amerika v vojni, ln videli boate, da je črnožolto avet rijanstvo najbolj cvetelo v tiatib naselbi-nah iu v tiatib krogih, kjer iuia farovž prcvladsjočo beaedo> poglejte danea in zopet vidite, da oo ravuotam gnezdeča kraljevaike propagande.
Vaa krivda leži v žaloatnem dejstvu, da ao mnogi naši delavci šc nepoučeni in lahkoverni; kakor jib poUgue prvi, tako jih nalinia drugi in tretji, aamo da povezne aa^lavo kapuco meniha.
Gotovo je, da ao zavedni alovcuski delavci, ki mialijo a svojimi glavami, dovolj močni, da lahko delujejo za pravično atvar neodviano od avojih zapeljanih tovarišev, ampak želja zavednih delavcev je, da bi bili vai enkrat pametni. Zakaj ne bi bili vai alovenakl delavci v Ameriki na pravi poti, kl jo je odmeril veliki čaa moderne dobe T
Slovemtka narodna podporna jednota, največja organzacija med slovenskim narodom v severni Ameriki, si mora vzeti nalogo, da izpopolni to vrzel, da izobrazuje duševno kakor podpira materijalno. Naša jednota mora poatati inštrument kulturne naobrazbe za vse Slovence v Ameriki. Boj nevednosti) H«»j temi!
Odmevi.
Mrtvi car, pasji dnevi in drugo.
Nikolaj Romanov, nekdanji car vaeh Rusov, je naposled inrtev
— uradno mrtev,
Nikolaj je rekel v začetku vojne, da ae bo boril, dokler bo zadnji maki mužik še živ. Ruskih mužikov je še na miljone, toda Nikolaj leži v grobu brez spomenike in centralni Izvrševalnl odbor aovjetske vlade v Moskvi izjavlja, da je Mla eksekuetja pravilna.
Tako končajo avtokratje. Včeraj Je še bil po milostf božji vladar drŽave in glavar cerkve — dnnee pa trohni nekje v zapuščenem kraju in "pravilno" je tako.
Ne pišemo teh vrstic iz kakega usmiljenja do mrtvega Nikolaja. Prav ilč se nam ne smili kakor se nam ne bi emilll nemški kajzer, da ga jutri prevrnekrogla Ako bi Imel Nikolaj tisoč življenj ln Če bi ga tisočkrat ustrelili, ue bi bile s tem niti za eno tiaočinko poplačane krivice, Ui Jih je on prizadjal ruakemu narodu. Smrtna kazen je bila za bivšega carskega tirana sploh ena najslabših kazni, katere bolševiki ni-o izvrnili zarsdi tegs, da kaznujejo nekdanjega carja, temveč ker s« jih prisilile k temu nepričakovane okolščine. NRcolaj bi bil moral Ih I Itt delati za avoj kruh kakor nnjnavaduejšl ruski delavec — to bi bilH za njega najhujša in najzaalužnejša kazen.
Jfadovednl smo, kako se je počutil nemški Viljem, ko je Čital vest o končni usmrtitvi svojegs krouonega bratca. Gotovo se je vsedel k mizi, podnpl ošabno bučo ln ae vprašal: "Kaj, če tudi mene čaka enalkn usoda t" Viljem prejema te dni zelo alabe vesti. Na franooakl fronti Je smola, v Avstriji vedno bolj kipi in končno pride veat, da je tako sramotno umrl bratec Nikolaj, To da mlalitl tudi kajzerju.
Zdaj ao pasji dnevi. Vročina pasjih dni je velika. V Hoerberjevi dvorani je bil shod čikaških kraljevašev. Tudi v dvorani je bila huda vročina. Govorili ao "znani govorniki" iz Clevelanda in Chieage. Oder je bil poln govornikov, toda v dvorani je bilo mnogo praznih atolov, kajti vročina je bila velika. Vsak zdrav človek preneae ato gradov v pasjih dneh, ampak to nl nič, kadar se t odra Izlije vrela smola in goreče žveplo, ki leti po dvorani. Smola in žveplo je bilo namenjeno za "bolševike", toda "bolševikov" nl bilo tam — ln to je bila največja amola. Mrhe ao Imeli piknik v hladnih aencah in drugi ao ae kopali v jezeru in oddale* ao ae—zavali nad amolo v lloerberjevl dvorani
Zdi ac nam, da ao se sbralc največje krfskodeklaraške luči, kar jih premore kraljevaški tabor v ameriški republiki, aamo zato v Hoerbcr jevl dvorani, da se pošteno l/rigajo nad Slovenskim republlčanuklm združenjem — ln to so storili sami med selmj. Zdaj jo narod rešen, avohbda je na krožniku ln gospodje ao šli domov. Rila je zabava, da nikdar take in — brezplačna.
Tako se deluje za svobodo in narodi
. Tekmujoče velike drŽave pa so se igrsle s temi državicami kakor z žogo in ta igra je bila na škodo cdinole balkanskim narodom ln demokraciji, pospeševala pa jc militarizem in pohlep po iraperinli-atičnih pridobitvah v prizadetih državah. Nemčija je s pomočjo Avatrijc gradila avoj most čez ju-goslovanskc kraje proti Solunu in
dalje v Malo Azijo.
•
Med njenimi graditelji sc v sedanji vojni nahaja tudi oficijelna Bolgarija, ker njena buržoazija in dvoraka kasta pričakuje od Nem-čile večje koriati kakor cd zaveznikov. Tudi o Bolgariji so nam vedno pravili, da je silno demokratična država, da ima najbolj demokratično konatit učijo izmed vaeh balkanskih držav. Ampak Bolgarija ima na krmilu državne ladje carja, carjem pa je demo k racija le beseda, njihovi dinasti čni interesi pa vse. Zadnje ao pri pravljeni žrtvovati blagostuujc naroda in kadar jim gre za obstanek, so pripravljeni žrtvovati ljud atvo in državo propadu, samo da ohraidjo sebe na krmilu. Ako se jim to ne poareči, je navsezadnje le ljudstvo tisto, ki trpi, oni si pa poiščejo kje v kaki tuji državi prijazno bivališče, kjer "uživojp sad avojega napornega dela" Kaj je njim ljudstvo?I Navadna brezpravna maaa, ki je na svetu zato, da uboga ukaze!
e
'Na koncu čefrtcga leto vojne svija med državami red srednjeveških monarhij z vsemi svojimi priveski, ds se še vzdrži na krmi lu. Gospoda v Berlinu in na Du naju je pripravljena Izčrpati znd nje ljudske moči, za "obrambo* avojih držav, za obrambo "rijihor vlh" držav, kajti ljudstvo mora v njihovih državah samo alediti u-kazom. Avtokrutiftna klika je gospodarica njegove usode.
Slovenci nimajo niti najmanjšega vzroka navduševati sc za tak družabni red. Slovenski tfatad onstran oceana je dovolj trpel in krvavel v tej vojni, ravno tako tudi Hrvati ln Srbi; yes, tudi Bolgari. Ne smete pozabiti, ds so Bolgari siti te vojne. Ne smete pozabiti, ds se tudi v Bolgariji vzdržuje
svetovne demokracije. Avstrija tudi vč, kako ae ga more rešiti, da bo v interesu avstrijske iu l-em -škc reakcije. Tudi londonski cd -bor ve, kako ae mora rešiti to vprašanje, in je to tudi povedal v krfski deklaraciji.
o
Nekoliko luči, kako sc lahko uspešno reši jugoslovansko vprašanje, da se izognemo nadaljnim komplikacijam na Balkanu in uv-strijskemu jugu, boste dobili v knjižici: "Krfska dehin racija in acmokracija." Dobi sc pri glavnem tajniku S. R. Z. ali pa pri za ste pnikih likalna organizacij, o
Kadar zasledujete naše gibanje, ga firesojajae brez strasti, brez vsake mržnje iu potem si stavite vprašan jo: kdo ima prav, kdo je za demokratično osvoboditev Jugoalovanov! Ako ste o gibanju količkaj poučoul, boste lahko našli odgovor na to vprašanje. Če pa je varfa edina hrana gradivo, ki ga dobite v listih,, ki blatijo Slovensko Republičansko Združenje, potem je tudi z vami težko govoriti, ker so vau opojili z blatenjem naše organizacije.
Mi J* amo popolno zaupanje v naše ljudstvi, ker j.* provdamo, ker pazljivo zasleduje politično situacijo in ker študira razna mednarodna vprašauja. To ljudstvo ni ustanovilo Slovenskega Republi -čanskega Združenja kar na slepo srečo, nego na temelj demokracije. Noben demokrat ne more reči, da je naš program nedemokratičen, da je jugoalovanaka federativna republika škodljiva razvijanju jugoslovanskih narodov. Demokratično misleči Slovenci, kakor tudi Hrvati in Srbi ao se pridružili delovanju za ta program,
kot ga zastopa S. R .Z.
e
Kadar bo prišel čas, ko bodo prilike ugodne, bodo Jugoslovani v domovini s pomočjo Jugoslovanov v inozemstvu ustanovili Jugoslavijo za ljudstvo, ne pa za dl nasilje. Taka Jugoslavija bo federativna republika.
Slovensko Republičansko Združenje.
IZVRŠEVALE! ODBOR:
Frank Boatieh, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbin Kriatan, Anton J. Terbovec. Joža Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:	'
Ludvik Benedik, Matt Petrovi«, Frank Varani«,
OENTRALNI ODBOR;
John Ermene, Joaeph Fritz, Joaeph Ivanetič, J. Judnič; Ivan A. Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zvonfko Novak, K. H. Poglodič, Matt Pogorele, John Rezel, Joaeph Steblaj, Frank Sava, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andravr Vidrih, Štefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopnici organizacij ln liatov, U ee dozdaj la niae priglasili, poetanejo člani centralnega odbora, čim ee pravilno prijavijo in Rjavijo, da ae atrinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. — Naalov za pisma in denarne pošlljatve ja aledeči: Anton J. Terbovee, P. O. Bon 1, Cioero, UL)
Blagoslovljena hmll vojna, ki sl dala ljudstvg orožje v rokel
Mnogi narodi so rabili in še rabijo orožje v avojo laatno škodo,.	,
ampak čaa je velik učitelj ln po vsaki noči prid. dan. Ruski car j«	**
oborožil miljone mužikov in delavcev, toda usmrtila ga je njegova	v	*»*•
lastna pužka, kl j« je dal v roke revolucionarjev. Tako se bo nekega^TSn^f^hl^ dne zgodilo Viljemu llohencoiermi It. vsem drugim tiranom, kl foi-^J^EZZ* Uajo potrpežljivost tlačene, ljudstva.
Ia A vat rije prihajaj«, vesti, da uhaja iz armade na tlaoČe vojakov, ki «c /daj »kri\njo v gorah na deškem, Ogrskem, Slovenskem, Hrvaškem Itd. Vsi dccrterji so ps vzeli s seboj puška in bajonete ln ,»oročilii prsvi, ds so nrgsnlzirall cele čete, kl delajo oblaatem veliko sitnost, in -kriti
Zdi m*, kakor ds ae atari kraj vrača v nekdanje čaac hajdukov, kl
ao gnapouarili v a»*deh in prežali ob cestah ns bogat plen. Ali sedsnji	_____
"hslduki" hodu s« Igrali važno vlogo. Prepričani smo, da je ljudstvo! bo7garski narod spoznal, da je a njimi v /vezi iu pratkrbljuje jih a hrano in strelivom — ln čim pride! njagom bodočnost le v federotlv-trenotek, na katerega čakajo, bodo planili iz gozdov kot revoluclo-j nj ^publiki avolndnih jugoslo-nama srmu«ln in takrat n«»rje eeaarju in njegovi plemeniti handi, ki^ H|)Hkih narodov, je dala tem ljudem orožje v roke!	|	v, v. £
Veselite ae bratje, kadar čllate, da dczertlrajo Slovenci, Hrvatje,
bil užaljen. Treba je bilo le apelirati na ta čut ln ščuvati na maščevanje. Toda bolgarsko ljudstvo je na potu k streznitvi. Tndi ono spoznava, da kajaerjevi ln Ferdinandovi interesi niso intereai bol. garakga naroda. In prej ali alej
Jugoalovanaka socialna demokracija ne more biti drugačna, kajti adruženju Jtigtmlovšuov je njeno staro stališče. Za zdru
IV
Washington, D. O.—A. Mitchell Palmer, upraviteli tujeaemake lastnine, je prevzel tvrdki L. Vo* Kckitein k Co., Inc., in Beer,-Sond hamer k Co., Inc., Tvrdki ata bili
f-ehl In drugI lu se r M rajo s puškami v rokah v domačih gorah, kajtllke proti Srbom ni koriatilo ne ene- imeli jugoslovanski socialni de- "f»t«rMir"ni v kovinakih izdcl-
onl so rel»eli, ki ne pripornajo nobenega vladarja več. Rea je, da bo|imj niti drugemu narodn. Ako bi mokratje določen program davno	•	* aonnn
mnogo vjetih In uatrrljenih, ali val ne bodo nikdar vjeti. In kadar i bUe ti dve država v'adane po ljud- prej, predno ae je la komu sanja- 'r®ru0«c,^> prve znsa« »a.ouo,-
pride dan revolucije, takt.,t jih Im» slavil«, ljudatvo kot avoje Junake.intvn a raaaodniul, pravdami m l lo o kaki krfski deklaraciji. Ss	fo,uuo,uuu
državniki. M se stvari sukale brž- daj pa prihaja ofieijelno glasilo Mr aln.crjeprrvz^tud.tvrd.
IV poljskem mestu Ki n ao izpustili iz ječ vsa hudodelee, ker I kotne drugače. Kei se niao, sl jih krfskih deklarantov, "Jugodo- Ko rMam"Ta * ."J * ,imi* *
[jUtnlmajo a čim hraniti, i.....i, e pa nimajo, da bi jih umorih s gladom Uhko vzamemo aa nauk, kako se vanaki Svijat" ki vprašuje: "Kaj ^ronK^ua Kapitalizacija ana-
[Zato so jim dali avob .1«. da *e aami žive, lupan je pa opoaorll preld da najuspešnejše rešiti balkansko, porečejo naši aloveaaki socialist, M J1*1. valstvo, ,la se čuva gl»« I„.ev kakor zna ln more.	odnoano jugoalovan.Ao vprašanje v Ameriki na tot" Napisali ao /«vem.i upravitelj i u ježema*«
Oproščeni hudodelci sl bodo gotovo znali pomagati, da ne pogine Pravijo da iakufaje Uuče človek, člm^rkpod na^: T) rša n je ag-Jo al.dii m ljudstvo 1"» ,, >t'lo eno nadloKo več. Ljudatvo ae pa ne mo |	• f\l	jclelhitnv v domovini ivn^ je eia ^ ».v.h ori
it, dosti priloriti, duklri m, tudi veliki zločinci ua prostem. Dokler | Ralkanako vprašanje nl aan.o nek končan a citati atarokrajakM n.n onm an pn ang^ •u'"!u	•vatrijakl Karl i,, njuni uHraUndlll ropati in klati po;J vprašanje Jugoalovanov |„ drugihnje a -^^L^^r, S<»ndhamel»er k Co.
»i«l. k^r sag<isp«Hlarijo, dotlej ju smejo posnemati tudi ntall aločlnel halkanakik plemen, ne»o je meti. vpn»»«oj«n. ^	^ ^ Vogelateln 4 Co v teanl
v ,„, nem cesaratvu	narodno vprašanje.	J«!	vnrsAani ie vzbu	«	k«vlnako družbo
------. «• •» f"	mo Zi	(DentaalM Metal Ge«ll«.h.ft), kl
Ra,nl politični in blznlškl pmrtolovcl, ki lieg.j« in izkoriščajo slo xmaga demokracija popolnoma. ^ med	^ ^ ^^
^^elavatvo v Ameriki. njJde^m^kaj materijala tedaj ^^^^ Ameriki ^s^f d^anju na avetovnem kovčke« trn in
H|j|i|M||a| arveda tudi v Združenih državah.
Za razne kovine oo bile cene v Nemčiji mnogo nižje kot v Združenih državnik
Na shodu političnega društva Kdinost v Tmtu, ki ae je vršil meaeca maja t. 1., je med drugim nastopil tudi zoatoaniik tržaAko organizacije jugoalovanake aoci-aldemokratlčne stranke, sodrug Golouh, ki je v avojem govoru is-javll, da atojl juiroslovanska socialna demokracija tndno na sta-liftču oavciboditve Jugoalovanov v svobodno državo. "Narod, ki nc teži za avobodo ne zasluži, da živi." Golouh je nadalje dejal, da imajo vrate, ki ae bore sa svobod ) .J u gosi., v slovenskih sc*ial nih demokratičnih najčvrstejle in najodločnejle tovariše v borbi za aki,pni cilj."
DRUGA REDNA KONVENOUA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJA.
Druga redna konvencija S. R. Z. ae prične dne 13. septembra 1918 v Chieagi. V ta namen je potrebno, da se izvršijo volitve delegatov vsaj do 30. avgusta in da ao naznanjena tajniku njih imena naj kasnejše do 5. septembra. Vsaka krajevna organizacija S. R. Z. je opravičena do dveh zaatopnikov ali delegatov, vsaka centralizira na podporna, kulturna ali politična organizacija, pridružena S. R. Z., tudi do dveh, listi in posamezna samostojna ali k drugim organizacijam spadajoča društva pa pošljejo po enega zastopnika ali delegata. Stroške delegatov trpijo organizacije ali listi, ki jih pošljejo. Okrajne organizacije S. R. Z., kot n. pr. ona'v Lavvrence, Pa., Franklin, Kans., itd., so opravičene poslati za vaako krajevno organizacijo po dva delegata. Torej, ako je n. pr. v okrajni organizaciji v Lavvrence, Pa., združenih deset krajevnih organizacij sosednih naselbin, je opravičena do dvajset delegatov. Slovenake*podporne, kulturne in politične organizacije, ki imajo že zastopnike v centrlanem odboru, lahko potrdijo atare ali imenujejo nove zastopnike. Pove-rilne listine bom poalal posameznim organizacijam in listom, kakor hitro bo mogoče. Ako katera organizacija ne bi dobila poverilnih listin do 1. avgusta, prosim, naj mi naznani. Provizoričen program za konvencijo in naslov bo priobčen pravočasno.
Rojaki, člani S. R. Z.l Eno leto trdega, napornega dela je za nami. Uspehi so lepi, lepši kot so jih pričakovali optimisti. Slov. Rep. Združenje ima danes za aeboj veliko večino vseh zavednih Slovencev v Ameriki; pa ne lo to, ampak naše gibanje prodira tudi med druge Jugoslovane. Naše delo pa še davno ni končano m sredi pota ne smemo obstati. Galo nam mora biti: Naprej, dokler ne bodo v naši organizaciji vsi ameriški Slovenci in dokler ne dosežemo tega, za kar smo se zavzeli, to je popolna nvoboda vaeh Jugoslovanov 1
Člane krajevnih organizacij S. R. Z. poživljam, da vzamejo stvar v pretres na prvi seji in odpošljejo delegate na konvencijo, Če je le količkaj mogoče. Od njih je tudi odvisno, da izvolijo najzmožuojšc osebe. Zdaj je tudi čas za javne razprave v časopisju. Kdor ima kake dobre nasvete v korist S. R. Z., naj pride na dan z njimi. Letošnja konvencija bo začrtala pot našemu bodočemu delu, ki more biti še uspešnejše, kot je bilo dosedaj. Številno zastopatvo na konvenciji bo javnosti pokazalo, da si ameriški Slovonci ne dajo diktiiati ed tako-zvanih voditeljev, ki se postavijo sami, da ne verujejo več v kaka cesarska ali kraljevska "veličanstva", ampak da zahtevajo tudi za naš muli narodič prave svobodo, ki je mogoča le v federativni jugoslovanski republiki. — Ker bo o priliki naše konvencijo potovalo skozi Chicago v Sprlngfield mnogo delegatov S. N. P. J, ki bodo morda poselili uaše rborovanje, je želeti, da odnesejo najb >ljše vtise. Zato je potrebno, da l»o konvencija Slov. Repub. Združenja rea pravo ogledalo navdušenega in nesebičnega dela za svobodo na voda.
' Anton J. Terbovec, tajuik S. R. Z.
IZ URADA TAJNIKA S. E. Z
Na vprašanja nekaterih društev, ki ao pridružena Šlovenukemu Republikanskemu Združenju, se mi zdi potrebno dati javno nekoliko pojaanil. — Committee on Public Information, Jugoslav Bureau, VVashington, D. C., je nastavljen od zvezne vlade in se istega ne sme zamenjati z Jugoslovansko kancelarijo ali Jugoalovanskim odborom. Pred kratkim ac vsa jugoalovanaka društva dobila piama od imenovanega Committee on Public Information, Jugoslav Bureau, Wauh-ington, D. C., likajoča se ponovne izjave državnega tajnika lian-slnga, da je stališče vlade Združenih držav, da MORAJO BITI VSE VEJE SLOVENSKEGA PLEMENA POPOLNOMA OSVOBOJENE NEMŠKEGA IN AVSTRIJSKEGA GOSPODSTVA. Vaa društva, ki spadajo k S. R. Z., poživljam, da omenjena piama prečitajo na svojih sejali ln pošljejo v Waahington resolucijo v amislu, da ao vzeli izjavo državnega tajnika z največjim zadovedjatvom na »nanje, ker ravno to je, za kar ae bori Slovenako Republlčanako Združenje in istemu pripadajoča društva. Popolna svoboda avatrijakih Slovanov in i»o*ebej Še Jugoalovanov pride le s porazom Nemčije iu razpadom Avatrija.
Anton J. Terbovec, tajnik.
sovražna posest zase-
Sena.
ver
avor haaardne igre. Naj bo igra še tak«, prozorna ln neumna in naj lika. --------- -	__. 4| .n, ,	__
voditelji pustolovstva menjajo štiriindvajset krat na dan "prepriča bo tudi rešitev vsaj	<aodrag*v v	~
nje", kljub tem« s. še dobe naši ljudje, kl Jim dajejo zavetje ln pot u- j aa. Mi vemo, kako ae ntora^ešitL aMnjlr ^^l^vnlk^ hoT En aam pogled na te ljudi vem pa pove, ds ao t am doms, kjer se šel to vprrfanje, da bo v Interen -rtopajo program krfake dekla šopiri nazadnjaštvo in grda nevedno*.	'ljudstev prUedetih narodov Indije. ,
Tvrdka Stallforth k Co. je tvo-rila tudi člen v veri tri nemške kovinske kontrole v Združenih državah. F. Stallforth. šef tvrdke, je interniran v Fort Oglethorpu.
Preiskava, ki jo je vodil Fran-«is P. Garvin aa upravo inozemske laatnine, je dognala, da tvrdka Beer, Sondtielmer k Co. laatu je polovico interesov National Zine kompanija, vae delnice Cuba Cop-per kom pa ni jc, Cuba Copper Leas-ing konspanije, Norfolk Stneltlng kompanija in 30.000 delnic Mine-rak Separation American Sindi-eate, Ltd.
Tvrdka Vogclatein k Co. Ima velike intersee v United State« Metal Reflning kompaniji in Ame-rieon Zine, l*ad k Smelting kompaniji. Zadnja tvrdka kontrolira Wlaeonaln Zine kompanljo in A-meriean Zine kompanljo r lili -nobu.
Preiskava dokazuj«, da ao nemški kapitaHati ln Intereai kot pajk raapredU svojo nrešo v kovinakl industriji v Združenih država^ da ao tako spmvill kovinsko atrija pod avojo obla*.



PROSVETA'
Razprave h konvenciji.
JEDNOTINA TISKARNA, GLA SILO IN KNJIŽEVNI ODDELEK.
PišeDrskar.
n.
is za
Kakor vae moderne in napred ne organizacije, tako ai je tudi S. N. F. J. stavila za avojo nalogo izobraževanja svojega Članatva. To delo je poverjeno uredništvu njenega glasila. Toda kdor ima količkaj pojma o širši naobrazbi, mora priznati, da sauio časopis ne moro služiti kot izobraževaluo sredstvo. Časopis je dober k1) začetnik, kot pripravljakio sredstvo, kot vodnik k nadaljucmu izobraževanju ih ne več. Časopi zbudi v čitatelju zanimanje čitanje, za mišljenje. MWi šele vodijo Čitatelja do večjega obzor ja, iu Čim večje postaja to obzor-je, tcuivečje postaja hrepenenje po znanju in večji izobrazbi. Temu hrepenenju more ustreči še le knjiga in vočji spisi.
Odkar je postalo* jcduotiao glaeHo dnevnik — in tudi še, ko jo bil tednik — je prineslo mnogo dobrih razprav, in če bi bile dotične razprave Obrane v kuji»?i ali brošuri, bi imele stalno vml uost, tako se pa 95% gradiva popolnoma poizgubi in izgine čitu-feljem iz spomina. Drugače to tudi ne more biti, (kajti kdo naj pa spravlja ali reže dotične članke i« dnevnika f Premalo prostora je v hiši za' skladanje časopisov in še manj časa za izrezovanje in lepljenje. An*pak to je le del mizerije, ki osvetljuje pomanjkanje organizirane književnosti. Našteli bi lahko še mnogo drugih slučajev. Pri vsem tem seveda ne smemo misliti, da bi morala vsa naša književnost olrata-jati iz člankov in špikov, (ki jih prinaša jednotino glasilo. Uredništvo Prosvete daje gotov del tega, ampak to je daleč od togn, kar bi morala dajati književna Matica. Napačno je, kdor muli, da more uredništvo Prosvete poleg dnevnih zadev, ki jih niorp zasledovati in napram njim 11-ravnavati svoje članke, pisati Ke leposlovne spise in znanstvene razprave. Setn ki Sje st-ore ti Tedniki tudi to, anvpak stalno se lega ne more zalrtevati od njih. • Vseh nas dolžnost jc torej, d* jim pri toni dehi pomagamo. To pa drugače ni mogoče, kakor z ustanovitvijo književne organizacije, kjer bo delo tako razdeljeno, da oidpade na vsakega nekaj Organizirati moramo literarne sile, finančne in druge, ki so s to organizacijo v zvezi.
Toda kalkof . .
Prvi poizkus za dosego take organizacije je prišel v oMiki iniciativnega predloga od društvu Naprej Štev. 5 v Clevelandu. ' Načrt, kakor je bil morda v formi nepopoln, je bil v svojem jedru dober. In če bi bil na splošnem glasovanju sprejet, bi sc bili njegovi formalni nsdoststiti lahko popravili pozneje. Žal, Ua je načrt propadel. Vendar koraki, ki jih jc storilo v tem slučaju dru&tvd Naprej, niso bili zastonj. Podali ao nam nauk, lz ku-terega lahko črpamo dvoje: prvič, da je za take zadeve potreba več in temeljite jše razprave, in drugič, da za vzdrževanje takega podjetja obligaltni asesmen-ti niao privlačljiva metoda. Tn dva vzroka dajeta po moje in mnenju podlago za razlago in Molmačenjo poraza načrtu zn književni oddelek na splošnem glasovanju. Valed tega je priporoč
jen, kakor je uoomejena Izobraz- ki je najvažnejši problem naše ba sama.	orgauizacije. Nekaj se bo moralo
2. Izvrševani odbor za upre-1 storiti, da ae zamaši vrzel, skozi vo kujiževue Matice naj bi bil v katero prihaja deficit v omenjeki začetku, dokler se organizacija Lklad. Ne etriujaiu ao s »usveti, do dobra ne atablira iu najde dru- da bi ae bolniški razredi razdelili ge metode konstituiranja, izbran v samostojne sklade, kajti s takim potom gl. odbora S. N. P. J. h činom bi dobili aelo veliko naa-sicer tuko, da ata v tem odboru protovauja od strani Člaustva, ki dva urednika "Prosvete," dva je zavarovano v drugem iu tict-gi. odbornika S. N. P. J. in trije jem razredu za bolniško podporo. Člani izven članstva'B. N. P. J J Njihovo na^rotovasje bi bilo fo-tako da iiua ostala slov. javuost vsem uulestuo, če ae pomisli, v teh treh svoje zastopstvo pri da se glasi v naši ustavi, du amo podjetju. Skupaj torej sedem od vsi enakopravni. Popolnoma sc boruikov. To število so pozneje pa strinjam z naavcti, d* se za pr-po poirrbi luhko sorazmerno po- vili pet dni bolezni ne pluča no-veča .Poleg tega ima izvrScvalni bene podpore. Jaz mislim, da ima odbor pravico imenovati pet avo- vaakdo toliko prihrankov, da se tovalcev, izmed katerih naj bi bi- z njimi lahko zdržujc zu prvih par 11 trije člaui S. N. P. J., dva pa dni bolezni in bi lahko pogrešal izven članstva S. N. P. J.	tistih par dolarjev bolniške pod-
Za notranjo upravo si izdela iz- poro, bolniškemu skladu bi pa to vrševalni Matični odbor svoj sta- zelo pomagalo. Pri teip ho osta-tut iu pravila, ki jih objavi v lo tudi našo načelo enakopravno "Prosveti."	»ti nedotaknjeno,
Finančna stran in ugodnosti mu-1 Če bo konvencija potrdila se-Učnih članov.	dan ji sistem volitve delegatov,
Književna Matica, kakor si jo naj se vrši konvencija vsak i Sti moremo zamišljati, bi imela skr- ri leta v dvorani jediM»tiuc*a u beti, da dobe njeni polnopravni rada, kajti a tem sc bo preeej pri-6lani,M o je tisti, ki plačajo letno hranilo na najemnini sborovalnih Stanarino, ki jo določi izvrševal- prostorov in tudi na vožnjah, ker ni odbor, po izvirnih cenah knji- »o nahaja Chieago v srediŠč.i gc in brošure. Izvirno oenc so Združenih držav, namreč cene, kjer se ne računa Vsakemu društvu, četudi šteje nič druzega, kakor aktualne iz- samo 10 članov, naj ae d« pravi-datke za proizvodnjo in distri-100 poslati delegata na konvonci-b učijo, vsled cesar gre dobiček, j0. Mnogo malih društev je tuko to jc tisti, denar, ki bi ga nio- odoljenih drug od drugega, dn rali člani izdati za knjige, a'xo je združitev za volitev delegata ne bi bili organizirani, privatnim ,<.J0 otežkočenft. Je tudi še dru-založnikom, avtomutčno članom Ua težava: če je pri onemu dru-Matice.	fitvu 12 članov ln pri drugem 15
Dosi je takoj v začetku teško U,0 gotovo kvoljeu član veČjcg govoriti, kalkšua naj bi bila pod društva in šibkejše društvo bi I luga za letno članarino, jevendai I nonmgalo nekoliko močnejšemu umestno, da se s tem bavimo in društvu do zuslopstva na ko:i\ei najdemo za ta prospekt vsuj teo- L|j|. Kar se mene tiče, bi mi bl retlčno podlago.	lo vseeno, četudi bi spadal l<
Vzemimo, du izvrševalni mati-1 majhnemu druš\vu, toda mnogi čni odbor na podlagi proračuna bi se čutili nekako ponižano, ?e iznajde, du je za zadetek izdaja- bl vsoskoz propadli kandidutje nju knjig "potrebno najmanje manjših društev. $3,000.00. Na podlagi te svote do- pHporočam ipa, da se zinanjš,« loči odbor članstvo in letno Utovilo delegatov večjim deg-narino, kar znaša napram Mar- šivam. Društva, kl štejejo nad joni 1500 članov po $2 ua leto. Lto <xjanov, tudi če jih imajo 500, Ker računamo lc z izvirnimi ce- lmj m |mcia pravico aamo do cne-uami, a ktjjiževni trg je vedno Ltt delegata. K11 delegat popolno-od 50 do 75 in nniogolkrut nad na zadostuje sa "poročanje dru 100 odstkov višji od teh con, vi- itvenHi zadev konvenciji. Mogoče
dimo, da dobe matični člani, ako k0 k(j0 oporekal tem mojim t*i vzamemo minimalne odstotke, neLfl^ klijti ril/j()(<i /M oporelss5§tf za $2, ampak do M vrednosti, ^ ve(jno najdejo. Tam, kjer je knjig vsako leto, če ostane č'.ui\- veHko levilo Hlovencev, jc drrt-stvo kakor je zgoraj omenjeno. <tva veiiko jn	jc majhno.
Toda kakor hitro sc članatvo . yH prowpeh društev pa agltlrumo množi, se množi tudi naklada vgj |tl v krnjih, kjer jo Io malo knjig, hi. z naklado postaja pri- itevj|0 noši h rojakov, jc pot za a-zvajanjc šc ccncjfte. 8 tem se P» gitacijo veliko bolj trnjeva 1tot v poveča sorazmerno zopet dobiček, velikih naselbinah. Tudi plače kar pomeni, da dobe Člani r.a isto VM(lk	(ic|e* r.n atroške
svoto voč knjig. Ako jc naprlmer | konvcnelje. Kes je, da so od niauj-matično članstvo, ki je štelo letajo društev niljl dohodki kot od 1919 1500 članov, dobilo v prvem ^Hiih, zato pa srno menda brat-lotu za W do $4tknjig, jih je dobi- kj	v/eyl načelo: Vsi zu
lo leta 1920, to jc v drugem letni- LnWi P<lPn M vse. ku, Sko jo število članov nanuslo v #,!u/{aj1lf tla M j)(Mj0 m vulit aa :i000, od $5 do $0 knjig, itd.., ve ^i^ov urtdi|i dUtrKkti, sem itd. Čim vočje šlevilo člaiiOV, L* okpaje ^ r^	n(lj
tem cenejša protevovodnj« in ijnt vw|k ppftvj,.« (lo dveh dele-in večji dobiček. Poleg tc- |gfltov. Konvencija pa naj bi sem
mialku le take dopise, ki so pijani v arnialu ustave in pravil naše
jednote in v Mtnislu Molokovo resolucije ter ae nauešajo ua poslovanje SNPJ. iu njcuih uradnikov. Naprimcr, kuk član pride na slod nedoatatkoiu v tem ali onem uradu (nedoatstkoui suio vsi podvrženi) iu s objavo takih nedostat< kov bi se*jih dalo pravočasno odpraviti. Olaallo liuamo zato, <lu se da članatvu v njem priliko izražati o atvareh, ki se tičejo jod-note. Ne misliai s tciu dati nezaupnico kakemu glavnemu uradniku, nego kar želim je, da g*xr vae bolj legalnim potom. Seveda dopisi surove vsebine in razni o scbiii napadi naj ae zavržejo. Zn vsak dopia naj bo dopisnik sam odgovoren, in ako bi sc dokazalo, la je luicl kateri dunianlk le namen Škodovati članu alt kakemu uradniku jednote, naj se gn kux-nujo v smislu pravil. Uredništvo ne bi imelo nobene odgovornosti. 'Pred aakonom jo zn vse st 'ari, prlobčene v llsiu. v prvi vrsti odgovorno uredništvo in ne dapi»-niki. ITred.)
Tudi scin proti temu, da bi sc Jala prevelika umč glavnemu odboru. Seveda v nujnih slučajHi mora imeti	odbor moč,
posebno v slučajih, kjer sshtcva jo oblasti kake hitre akcije.
Inlcijatlvnl predlogi i« glavne-ga uruda naj gredo ravno tako na javno diskusijo kakor lnelja tivni predlogi, kl jih etavijo društva in ki bi jih ravno tako uio rala podpirati društvu koknr vae drugo inieijativno prt«ll(»ge.
Vaak o akcijo, katero bi hotel podvzeti glavni odbor, ukj bi šla ua javno diskusijo, naprimcr zn Itiri tedne. To je potrebno, za kar mm navodcl par vzgledov: Ako lil bil glavni odbor neše jednote nn strani pristašev S. N. Z., potem bi morda enostavno pridružili nnfto jednoto k njihovi organizaciji, pa če bl bilo našemu članstvu prav ali ne. Zato naj gredo tului vprašanju ua dbtkuaijo iu potem nu sploino glasovanje. Za uvcijavljeujc naj zadostuje navadna večina. Članstvo pa bi moralo nekoliko aktivnejše poseda-ti v razprave, kakor se je to doselil j dognjalo. Potem se nekaterim ne bo treba jezili, ko-je že prepozno.
Delegatom Vil. redne konve.i eije priporočam, naj delujejo r.a združitev naših podpornih 01 gu nizucij bres obziru nu "K". ■ Dolgo čaaa je že od lega, od kar ae je pričelu med nami pro pagamlu /.u združenje nafti Ii »rglt-uisacij, pa smo še vedno tam, <v-<i izvzamemo par organizacij, kot smo bili prod kaiiipsuju zs združenje. Združitev jc potrebns, čc ae nočemo podati us pot k pro-padu, ki prids prejo ali sleje, 6e ne bomo podvzell resnih korakov,
da se gs obvarjemo. Koliko bl Ishko prihranili v slučaju sdruže-nje, ie bilo Že dostikrat povedana-no. Ce ae adruži Šest organizacij, odpade pet konvencij iu ravno toliko glavnih odborov in glavnih uradov in tunogo dru^h stroškov. Kes je, da bl moral biti glavni odbor in uraduiško o-M.l.je adrušene organizacije \ee-ji kakor dosedaj. Sicer pa bi l-mali za take urade dosti sposobnih mož, kl bl odpadli iz glavnih uradov rasnih organizacij, Delegatje naj Še aedaj iščejo po-ts, kl uss bodo kar najhitrejše privedla k združitvi, članstvo pa nsj izreks na sejah ln v našem glasilu svoje misli o tej vele važni sudevl. „
John Kohi. (Daljo na str.. 1. kol.)
ga ne smemo prezreti prodaje knjig nečlanom. Ne smemo nam reč pozabiti, d« bo imela linjižov na Mutica nad svojimi knjiga-mi, ki jih drugje ne bo dobiti, monopol, fn da bodo m6rali nečlani plačati za tiste knjige, ki jih do-be člani za izvirne cene, večlkrst 75dražje.
Ampak kakšne bodo knjige, kdo jiii bo piaul in kaj bodo vsebovale t — Zs vse to i)0 ' poskrbel Izvrševalci odbor. Med Slovenci v Ameriki imamo danes že precej elementov, ki lahko pišejo rasne razprave. Tako imamo nnpr. zdravnike, kl podajo lahko olmožno gradivo o zdravstvu, I-mamo sociologe, beletriete, k cm:
v tem alučaju vršila vsaki dve let in sicer v Chicagi v dvorani S. N. P. J. Vsak distrikt pa bi moral aam plačati vožnje slrosita l»* dnevnice delegatom, oairoma de-legatinjam. H tem bi odpadel Is reden asesment za stroške konvencije.
Uradniškemu oaobju v glav nem uuradu naj ae določi času primerna plača, da jim ne bo tre ba Že leto po konvenciji prositi za povišanje.
Potrebno je, da se priolrčujejo natančnejši jed not i ni računi, po sobno kar se tiče lista. Flnanči.o poročilo dnevnika nsj bi bilo *c paratno od drugih računov. V fem poročilu nsj bi bili navedeni vai izdatki in dohodki dnevnika v detajlih kot plače uredniškega in upravniškega oaobja, stroški za pspir, tiakarno itd. Kavno tsko nsj bl bili nstančno navedeni v<i dobodki lista.
Rsvno tako naj bi bili navedeni
Edina Slovenska revija ishsja mesečno na 3< etrauek in velja aa vse Isto $2. Čas, 2711 8. Millard Avs. Chieago, IU.
Proletarec
je alovsnako glasilo soclallsUšsl stranke v Ameriki. Vssk deUvae ln rojak, ki ss sanims ss soelsii-sem, bi gs moral redno šitktl prsvo sliko soolallama. Naročnina maša ft.00 Bi lets, |1.00 ss pol Ista.
Naslovi PROLETAREC 4008 W. 81ft «%.
CHICAGO, ILLINO*.
• NAZNANILO!
Vslm mu j. odj»»sle»»wi t«»»o patm^ usaaanjaai, da nkoai lu IsvUal «»a mu
jim ašmvlMa kljub ti-mu, da ao se vas-n« »novi, ls kaierili vu uarejtms, Isšstsa l>odrallle. Ovil ta mrieo poAlljiim jmlao tkstuljo sli stskieaiao ssv»d«slk sŠravll sa «t.00 ln t «a »4.00. PARTOhA ss »rlodc« la hummI«« stollcu. PARTO OLOltV ia ja«aujs krvi iu
ti VOOV.
PARTO LIR« sopur glavobol. PARTOWlbL sa bolssal Itdodea. PABTO OOUOU sopar kaAelj ta pljufao
kHeesL
TARTOMN «o|H»r U|«odauj« la«. RUM ATI N 1'ARTO PAlN sopur ruvais
t lavni in koatobol. I*ARTO-ORKAII S PARTO »OAP so
per msaulj« la pvg« po licu. PARTO-HWKAT aopur p«»ti»nju uog. K UMA WATKR so|wr oslvulu laaa. PARTO OYL »o|M»r msauljo la si banj«
Itvotit l. t. d. TRJPI.KT« at. 8., I. la 4. 1 Ikat $1.00,
<1 tn.oo.
ZDRAVILNO VINO 1 stek. #1,00 — A atok. ld.00.
OMlrsejl ssslk (knjigo "fot k adravju") |*oiljeui sastonj lu pottuluo proato. Pililo takoj ust
The Parloi Ph«rm«cy IM-lal Ave., New Vork, N. Y
jcuaucuajaoojd/eic jtum
Mm pranotir)! potrebujemo.
ttrothcrs Vsllaj Coal Campany, McDunuUon (Somsrsat Co.), Pa. Premog Ja 41 do K čevljev vlaok Ml Imamo dobro ln stalno leto. NiUl premo umi ji »aslulljo o«t »100.00 do $110.00 na dva tadna. NI plina. Odprte ave-tilks s« rabijo. Pobra stanovanja. Pruitujaln« s smernimi cenami, lols, csrkvs ln draga aabavaliMa. ml ravnamo s unltrni d sla vel prijasno. mo-Donulton Jc prijasno uramegartke mesto polejr Haltimore In Oblo telsa-nlee v Hotnersot okraju, Pa. Kglaslte st sa dslo pri Supariutendontu rova aH pa pilita sa nsdaljša pojaanllu nai
Brolkara Vallay Coal Mlalag Ca., McDoaaldton, Pa.

m
KUPUJEM IN PRODAJAM
■	stava Ae
saklime
ismcnike
kakaflaa.' flm Ii
^shra
IMIImuh
HMVtSI
B. T.
Zadollnles svobode so rsvno tsko dobrs pri nss, ksdar kaj kupita kskor dansr.	_
LOUIS AVERBACH
! Diamanti, slatntna, ura, srabrlna, rssila, samokresi, munlclja, godbeal
instrumenti, itd.	,t„,.n,v„« .a
Phona 274 R 81 Irwiu.	1IKRMIN1B, PA.
F. K. Bauzon
8120 St, Clllf AvNm •LHfUIP. 0.
im7 bogato salogo najfinajlih brlvnlh brltav, nolsv, ikarJI M-JJS. priivljo In brusi vso to v stroko spadajo«* stvari, kakor tudi pulks i ti ^ii r#M
Ul«. iu.mi.lui l.rdlu to .u»l» . H»«l»»lk S.r.).m. ■urfIU <«41 I..M> t I...I..J. li.l. mIMb. Ia i.ni.M — mara. mu. iVOJl K SVOJIMI
ij .u di urdnjanuuniji unnuHTEja/ar. 'jafniTiJiimiifTifnjajiii? r? r? m
" " ' " iznenadenja.
Hkoro la 10 M m Trlasrjsvs sšrsvUs uapaluo rablja • najvrfjlm saspasjam. A te tadl radi prav.gs vsro ka, kar raupaoat l^lalovaUlja aaalaftl popolso saupasja la dalaajs od atraal lUvIlalk odJt.nalMV. Mals povllaaj« a«a ja sada nja potraba, da sa obrani saaaaljlva vsablaa ladalkov. nraalll srna a*dalga sopar dntgiujo aa VMb ItavUulk |a»tr.»441aab aallk, a asvl vojni davak aaa. ja apodbtl |a sadajl stabur ia n.orall raaa uakvilka povila! i. Vsak prijaUlj Trtaarjavil, lakov prlsaava braa egovara, ds f SNJaaJa.il. ko moramo vallko vsi plalavati sa po.rebllUs, ia tadl lakarja ataua stvar val* al kilo megol« drsglsjt v okom priti. Zato pa bo vrsšasst Trlaarjavlh lako« povrnila odjamsleam vss kar veš plalsjs ss sjs.
ljivo, da se oMigatni ssesinent itjke ^mi^rje |n tndi lakušeiM začetek in vzdrževanja književ jj^ov^c«. Za razprave, ki se na-nega oddelka opusti in najde dru-1 lmjftj0 r,a druge panoge ved, ka-ga metoda. Način, potosu katere kor 0 prircalotnanstvu, gtoiogiji, ga naj bi se to doseglo, bi bil iMfrofmllljj| Hd. itd. ps sc preskr-po mojem mnenju slodečij	Im,	prfVodi.
Ustanovi naj se pod pokrovi-1 Na ta način bi orgsnlzlrsll ves teljstvom gl. odbora H. N. P, J. i književni material, vea književni književna Matica, ki naj ima «a logo skrbeti za isdeftanje snsn-stvenih, leposlovnih, političnih ln
gospodarskih knjig In spisov V p*.rn,.|j0 ur» ..» .. .» i—*—----- 1.
ta namen naj se izvoli t»a konven- ^ da prispevajo z literarnim stlj'*	«.unevl lealna
c šii V Rpringfieldu odls.r, ki naj propagandUtičnlml	S bi Z
organizira ta oddelek na aled.M bl Mla	^ « > ^a.JJMMm ^pjd^
temeljni podlagi:	potrelmo. s ^^	rt v aH pa	ljs-
1.. .Književna Matic I. N F.	ziranos«	^M.n ki ImajoVJ pojmu o tai Ih
J. naj bo organično telo vsek ta-	tega kaže	zunanjemu svetu	^
kik članov 8. N. P. J. in vek »	kftj mildiu 0 Hem zato, <is se pHoVi ^ do
Malih alovenasih elementov ¥	Brstje	iNiveJte, saj	1
Zedinjenih drl^sh, kl vklijo po , termi načrtu._
o Ameriško Zdravilno Grenko Vino
toraj kes taka »spanj« la vapab mad .vrt«., kar ll.t, d. bal sgabl ^oja ^alilla. maš vjab brt-«a Jih ja davatdeart ad^Jkov povsrrtanlb ia apolrtlk v lalodau. Trlaarjav. Zdravilno Oranka Vlao «AMI lau/d^. i. sdatraal la aatraujllla. droUvja m aabraaa aaprtn.bna la rtrapaa. seavl, kl ao aakskfea brlog slolvaralb tvarla ravlraj.Uk pravila. d.Uvaa> drobovja. Trla.rj.vl laki a. proatl vaakorlaa a. potrvbn« aiatenlar la vzhajajo la potrnbna Pravda, gr.aka b.r^nlalM trr fcra.no l^rrrtdl vl... V aaUavl aabaMaoatl, aapratav^>.U, glavabrts, p.1 gl.vob.la, Mirvo.ao.tl, sstSdes	kah.r udi
v lalodlalfc aaprUlhab, kl »d. n^lUguJaj. U«k. rt, praa^aibl lit). ^/^^f/T/ ; JlfSŽf t. vdtbsvsj. pila, la rablU U Isk. bort. aaAU v aj^s .^^.IJIv. vreds^l. HobU. J. v v..fc Ukaraak.
TRINERJEV UNIMENT
n. I.m polj*, bodi-l!"	U
prodora vaalat v kerw brta^ta., ss«. ps h starti v slalaju protlaa, ali mviaatlttNa, a«vralgij«, laia
____________keao, rtraalo.il gMnJov la drualh, ssjjdtrajaa
la grtav. peaartL "jsk. J. IskreUdl v asševsk edrgalab oUklla Itd, tadl aa drga..j. flvaet la sa a.a aaa J. po fc«pa*Ja a«g. Dobil« j. v va* Ukaraak.
_ m	#	^	#	^ 0	j« lav ral a« la ^rav^piV«.. pravil. m nav_.....
Trinerjev Antiputrin	»
•Lri-rijTi-urui-arinjiirLr ~i-----——
navada«
VAJirOTB/Sa BAOBAOB SO DOBILA
OOLD Mina L SAlf rBAMOfSOO
TA BDBAVILA T MBDBABDDNIN BAlSTAVAMt ISIS, OBAVD rtu PANAMA ISIS
trSbo književne organizacije^ glede, h kateri politični, gf*np> daraki, proavetpi sli podporni or sanisaeiji prhajo Kot taki nsj Vi bU njen delokrog
pUe, ki prihajajo na ureduištv/ j Prosvete od posameznih članov
West Dnluth Minn - I>«pU-niki, kl raaprsvljajo o naši p « hodnji konvenciji, se -kočo vai do-tok s jo našega bolniškega sklada,
in društev, ne da bi jtti bilo treba preje dati na eklepanje glsv-nem« upravnemu odboru in petem ee jih morda zavrže H lesi
JOSEPH TRINfcR
Manufocturln. Ch«ml»U 13M-1MJ So. Ashland A**.	CHICAGO, ILLINOIS

V;; . ,#.J**yBJ|isiJ
Razprave h konvenciji
Oroee, Kans. — VII. redna konvencija SNPJ. bo imela jal-S velike naloge ne varno ua podpornem, uego tudi na kulturnem in političnem polju. Kar ae mi zal va2no, je uatanovitev knjižtvne-ga oddelka pri naši jednoti. U prava Proavete ali pa poseben, od konvencije izvoljen odbor naj izdaja knjige poučne in zabavne vsebine. V Prosvcti naprimer vedno izhajajo razni romani H mnogo drugega gradiva, katere Ka je škoda zavreči. Romani k t "Nova vaa," "Zajedavei" itd. bl morali iziti v knjigi. Knjige naj Id ae prodajale po primerili ceni ne glede ne to, če »o romani in druge knjige izvirna dela ali le pravodl tujih n:sateljev. Pa/.hi bi ae moralo nato, da bi bile vse knjige in brošure, katere bi i v lajala jednota. pisane v naprednem duhu, kajti nazadnjaške propagande ne bomo podpirali.
Kaj bo z združitvijo naših podpornih organizacij T Znano nem je, da imajo naše organizacije vae preveč obveznosti ni-prnm članatvu, zlasti na poamrt-nlneh. Teh visokih obveznosti jc kHv konkurenčni sistem naših or gauizacij. Dale so ee v pravila visoke bolniške podpore in posmrtnine, Češ, da imdo organizacije hitrejše napredovale. Pri teni pn se ul prav nič gledalo na poaledl-ce, kl morajo naatati pri takem konkurenčnem pogon** za pridobivanje članstva.
Danee eo razmeroma vse te organizacije enak j in nobena ne bo mogla izplačati svojih ^veznosti, uko bomo šli naprej po dosedanjem sistemu, pa naj al bo jedno ta katoliška, evobodomisclna ali pa nerodna.
Velika napaka pri SNPJ. je, ker je opuatila idejo združenja z drugimi podpornimi organizacijami. Imeli sicer nokaj fra zarlranja v listih, katera organi-racija jc aolventnejša, katera je boljša, kakšno naj bo Ime združeno podporne organizacijo. Nekateri eo so rotili, da hočejo o-stati katoličani, drugi pa da pod nobenim pogojem ne zataje svojega svobodomiselnega prepričanju in druge podobne atvari ao zavzemale prostor v listih kot razprave o združenju naših podpornih organizacij. Glavni odbori in pripravljalni odbor za združenje so pa metali posek v oči članstvu, češ, keko vztrajno delujejo zu združenje.
V 165. številki Proavete aem čltal izkaz umrljivoati članatvu naše organizacije, kl dokazuje, kako velike obveznoati ima naša organizacija napram članatvu samo na poamrtnlnah. O tem bo tre-ba at varno razmišljati in atorlti še eedaj potrebne korake.
Moje mnenja je, naj odpade razred za $1600 pooiurtniiie, ostane naj pe razred aa $1000. Jaz mlalim, da je le mali dal nešega članstva zavarovalega za poamrt-nlno po $1500. Ne bl bilo pravično, če bi povišali aaesment v po-smrtninsVi aklad samo v Interesu razreda za $1600 posmrtnine. Oe ae pa poviša samo na tiate člane (ire), ki so zavarovani za $1600 posmrtnine, bl MU pa prehudo prlaadetl.
Potrebno je, da delegatje VII. redne konvencije omogočijo združitev nalili podpornih orga-ganisaclj brez obzira na njihov* verska ln politična nazlranja Razumeti me morate, da a tem ne mislim nič tskega, kar bi krn t Ho avnbodo našega članatva v tem smislu, kakor jo inta sedaj.
Kako aeje lehko združiti, sta nam pokaaall organizaciji HDP/, in Društvo Hv. Barbare. Vae pri-enanje pripravljalnemu odboru In glavnima odboroma teh organi-saclj sa Izvršitev admšitve! Hto-rili ste veliko dalo v korist član stva vaših organizacij.
Delegatje naše prihodnje kon-venrlje Imdo morati zavzeti v po glrdu združitve aelo energično taktiko. Pripravljalnemu odboru ra zdrulenje se ho morala dati dovolj velika moč, da ho lahko .alatranjeval ovire, kl bl se atav-pot sd ruleti ju. Ako kdo
bodo kmalu Umrli. Tisti, ki miali jo živeti Še par deaet leti j, pa Šo niso več sigurni, da ho mogla jednota izplačati obveznosti >«o-rodnikom. Dediči si bodo lahka razdelili črke, ki bodo oatale od imen naših organizacij, če ne bo gotovine v blagajnah. Potem bo pa znfanjkalo tudi črk.
Zbrali se boste meseca septem bre v Hpriogfb Idu z namenom izpopolniti našo organizacijo in a tem pomagati do boljšega razvoja. Ce se boste zavedali velike važnoati te konvencije ln storili vae v korist članstva in jednote, vem bo čianatvo po končani konvenciji lahko reklo, da ate storili velik korak naprej r organizacijskem gibanju na podpornem po-lju.
Frank Smerdu.
Willook, Pa. — Spremembe na-ŠHi pravil, ki se mi zde -otrebne, so sledeče: II. člen, 11. točka naših splošnih pravil ae "lasi: "Ia posmrtnine se ue sme plačati nobenih dolgov, razen če je član dolgoval na useamentu." Tej točki naj ac še doda "in na hrani ter atanovanju." Taki dolgovi b' ae seveda morali dokazati. Mno gi rojaki zabredejo vsled enih ali drugih vzrokov v dolgove na sta-novanju in hrani in bi nikakor ne bilo pravično, če bi jednota ne v-peljala v svoja nravlla, da ae ta ki dolgovi lahko iztirjajo iz po-fmrtnino umrlega člane. Bolniška podpora komaj zudostu je, nosebno čc	**»varovati
ramo za en doier dnevne boln1-ške podpore, za zdravnika iu zdravila ter drige nujne potrebščine, a za hrano oatane na dolgu V slučajih smrti takih bolnlko' nima posestnik hranilišča kje iz-' tirjati dolg pokojnika, pa izgubi zaupanje v druge bolnike in po-sledca je, da je življenje bolnikov brez sredstev še mizernejše.
IV. člen, toAka 1. se glasi: "Za pogrebne atroŠko se plača $100." Ta točka naj ae anremeni toliko, da ae za *"~rcbno stroške plača vsaj $150. Vae se je podražilo u tako tudi pogrebi.
VII. člen, 17, točka se glasi: 'Za bolezni, i. I trajajo pet dni, se ue plača nobena podpora. Ce pa bolezen traja dalj kot pet dni, ae plača norlpora od prveaa dne." i'o točko bi bilo dobro apreinonl v toliko, do bi ae glaailu: Za bolezni, ki tra'c;o samo pot dni, se ne plača podpora; za bolezni, ki trajajo nad trideset dni, ee pa plača podpora od prvega dneva bolezni Razlogi ao tile: Mogoče je član fuktičuo bolan aamo i dni. Bolezen bo pa nodalJŠal Ac zu par dni aamo zato, da bo deležen podpore.
IX. Člen, 1. točka ae gina! v smislu samo enega pošlkodnlnake-ga razreda. Čianatvo plačuje v poškodnlnski skled po 5e meneč-uo, odškodnine ao pa h*>laČujejo od $100 do $600. Te evote nika kor ne zadoatujejo, če pridejo član ob delavno moč, da niso več fizično zmožni služIti vsakdanjega kruha. Tej točki naj bi se dodalo: PoškodninOki sklad ifna dva me reda. V prvega bl ae vpln čevelo 5e mesečno ln foplačllne avote sa poškodulne naj bl znaša le Od $100 do $«00. V drugi po akodnluakl razred naj bl ee po vplačevalo 10« meaešno in evote r a l splačava nje odškodnin * bl znašale od $900 do $1,200. tem bl dali članstvu, ki ae želi zavarovati aa vefljo polkodnt i sko podporo priliko, da ae prt skrlie aa alučaje ponearetbe.
V pravilih naše jednote Imem« sedaj pet resolucij, ki pa ao bolj na papirju kot v praktični velja vi.
kujejo se glaeovl, de Iell član stvo SNPJ združenje e drugimi siovenaklmi podpornimi organi-/arijami. Ce ae sprejme na VII. redni konveneljl HNPJ. kaka rc solucija v tem amlelu, bl Jaa p-t poročal, naj ne ho samo na pa pirju, nego naj se ree tudi delu je sa sd rušenje.
John Fstur.
Fayotte Clty, Pa - Moji neave
ti delegetom VII redne konvenel
ga njihovo število čez 200 članov, si lahko izvolijo dva delegata.
Točka G naj ae glani v r.mislu, da je za kandidatu lahko vsaka oseba naše jednote, če tudi ni zmožna piaanje in čitauja, samo da odgovarja drugim predpisom naše organi zaeje.i
V. člen v pravilih za člane(ice) in krajevna društva, 1. točka naj se glasi: Čflan(ica) HNPJ. lahko podane vaaka zuačajna oaeba o bojega spolu, v staroeti od 16 do 50 let, brez da bi morala znati slovenski jezik.
Če smo toliko vredni, da so uaa Združene države sprejele za svoje državljane, potem moramo tudi mi biti toliko dosledni, da damo pri liko vsakemu, kdor iell pristopiti k naši organizaciji in odgovarja zdravstvenim predpisom. Skoro pri vsakem društvu imamo Člane, ki govore druge jezike in pri vsakemu društvu je nekaj članov, ki so zraožid angleškega jezika; ker so naša pravila vedno prevedena tudi na angleški jezik, bi ne imeli v pridobivanju članov iz drugih narodnosti nikakih velikih težav. Če dobimo na ta način nekoliko večje število članov, bi to menda naši organizaciji prav nič ne škodovalo.
Društveni zdravnik v tem ami-alu, kakor ga Imamo aedaj, naj odpade. Člani, ki so v svojih boleznih prisiljeni iskati zdravniške pomoči, naj se obračajo do tiatih zdravnikov, do katerih imajo največ zaupanje.
Društveni zdravniki naj bodo obligtttni le za nove kandidate.
Razredi za bolniško podporo naj se razdelc in deficit noj pla -čajo le Člani tistega bolniškega razreda, v katerem nastane. Ostanejo pa noj v veljavi vsi trije bolniški razrodi, kakor dosodaj.
III. člen, točka 10 noj ho glasi v smislu, da mora bolniški odbor ob-skovati tudi bolnike in poročati, društvenemu tajniku o rezultatu takih obiskov. Dolžnost članstvo po je, da morajo obiskovati bolnice brez tajnikovlh navodil, kajti to nam veleva naša bratska dolF-ttoet.
Karfe za bol miške obiskovalce naj odpadejo, ker povzročajo lc delo ln stroške, jcduotl pa men da nič ne koristijo.
John Gartnar.
Ijale na pot nrvnais.	|	- ,	„
nasprotuje adnitllvl na škodo je ao sledeči: V člen. * točka, flenstvs sli valed svojih sebičnih naj roteue kakor je sedaj, to je. namenov, naj ao gs odstrani ls or- j do ae konvencija vr« vaaka tri
aanicaclje	leta.
Ako »e bomo sd rušili, bom* T«*ka i»aj se gleai v tam orni rmanjšall upravne atroške ln bo- \ slu« Vaak« društvo e nad 50 člani m« tudi lažje vzdršall ohverooatl ilma pravico do delegata. Društva, nepram Članstvu, kakor pa če o. kl Imajo nad 200 članov, Imajo staneta o še v tadalle readrulrm pravico do dveh delegatov. Manj-
V sltuarljl. kakoršnl amo sedaj.Ua društva naj »e adruŠljo sa lavo Im*|o dobili delelr le tUtl, kl bo- lite* delegata ČO je tek društev d« Ulj "pridni", to Je teki, kl'v enem okrožju toliko, »la
Dubuque, Iowa. — Živimo v vo-Iklh časih. Z naglico beži čas mimo nas. To, kar je danes še dobro, postane jutri že zastarelo. Tretji dan prinese že boljše ln popolnejše nazore. To, kar se v današnji drušbi smatra za demokratično, bodo Jutri nažl potomci smatrali ze avtokretično. Tako ae člove at vo z vsakim dnem bolj in bolj izpopolnil)*. Kar velja v uplošnem za vae človeštvo, velja tudi v o! jem pomenu beaede tudi za našo podporno organizacijo.
Stojimo pred vratmi VII. redne konvencije. Če ac ozremo nasaj, vidimo, da amo doaegli napredek, kakoršnega nismo pričakovali v kratki dobi od VI." redne konven cije v Phtaburghu, Pa. Ves ta na predek ae je vršil pred našimi očmi v teku treh let, ko se vea evet na haja v kriz), kakoršne ne pomni avetovna zgodovina. Ponoeml amo lahko na te velike uspehe ln upa polni gledamo v bodočnost. Prihodnja konvencijo bo ena najval uejših ,kar ae je še kdaj vršilo alo-venaklh konvencij med araeriftkl ml Slovenci. Sigurni amo, da ho ta vaealovenaka konvencija rodila najboljše sadovo za naše bodoče gibanje.
Naši napredni rojaki in rojaki nja iz vaeh krajev Kdtušenih dr -lav ee bod« zbrali tneaeea aeptem lira v Springfleldu, IU., kl bodo začrtali lu Izboljšali pot za delova nje tteše organizacije in za kultu ran napredek ameriških 8loven eev. SNPJ. je vez našega podpor nega, kulturnega in tglMitaiia delovanja. Sat o je glaa konvencij naše jednote glaa ameriških Slo vencev.
V čaat al štejem, da aem član S N P. J., kl etojl na strogo demokratičnih prinoiplh, kl je le tolik« Storila aa probnjo našega naroda v tej dešell Jaz čutim I njo In se veaellm njenih ttipehsv. To je tudi vzrok, da Izrelam danea tu
iskati v tem, da je mnogo naših moči v armadi Združenih držav. Ne morem ai kaj, da ae ne bi ob tej priliki spomin js I vueh tiatih bratov S. N. P. J., ki ao priprav-I jen i Žrtvovati svoje najdražje kar imajo, avoje življenje, za oavobo-ditev narodov, za končanje eiate* ina, ki ugroža človečanstvo, za uresničenje jugoslovanske ideje! Na vaših potih po bojnih poljanah, v atrelakih jarkih in na morskih gladinah, stojimo z vami. Mi smo prepričani, da se boate izkazali vrednim sinovom slovenakega naroda, da boste ovekovečili zvezdnati prapor ameriške Unije. Neša jednota jc vaša jednotf in mi čutimo z vami. Storili bomo za vaa Udiko, kolikor bo aploh v naših močeh, kajti mi čutimo z vami. Boj Združenih držav je naž boj in z ameriško Unijo vatanemo ali pademo.
Karol H. Poglcdič. (Dalje prihodnjič.)
Oroee, Kans. — Pred dobrini mesecem se je ustanovila v naši iržovi organizacija Slovenskega republičanskega združenja za o-kruja Gravvford iu Cherokee s centralnim sedežem v Franklin i.
Dne 30. junija amo obdržaveU na Franklinu la«e-\ shod, ki ga je sklicala preje »men jena organizacija. Govoril je rojak Frank Ker-žo iz Chicagc, ki nam je nataično razjasnil namene in cilje SRZ., ter slikal trpljenje našega naroda v domovini in njegovo obupno borbo proti tir-anski habsburški monarhiji. Predstavljal nam je u-godnostl, ki bi jih imeli Jugoslovani v federativni republiki, kjer bi narodu ne bilo treba služiti kakemu vladarju, nego le sebi. Povedal je nam, da se ta narod lahko osvobodi, če vsi storimo svojo dolžnost in po avojih močeh pomagamo k dosegi ciljev, ki jih zastopa SRZ. Najvažnejše je, da se vsi organiziramo, kajti le zdru-Šeue sile ae dandanea vpofitevajo. Združen narod z enakimi cilji bo finel besedo, katero bodo morali aipoštovati delegatje mirovne konference.
Marsikateri udeleženec je bil glnjen, ko je poslušal prepričevalen govor F. Kržcto, ko nam je slikal gorje naroda v domovini v tako živih barvah.
Na ahodu je bilo navzočih okoli 300 ljudi. To tilako število dokazuje, da ja pri naa še vedno precej mlačnoati do SRZ. Mi bi potrebovali govornika Še po drugih naaelbinah, ki bi vzpodbujal rojake za priatop k SRZ.
Rojaki Slovenci v Kanaaau, ali bomo apali apauje pravičnega tu di aedaj, ko še šmarno temij SRZ v Kanaaau f Ali nimamo prav nobene ljubezni do naroda, ki žrtvu je avoje zadnje življenjake sile v boju za avoj obatanekt
Ali naj ostanemo ml v Kanaa su slepi napram organleaeljake mu fibuuju naših rojakov po drugih slovenskih naaelbinah A meriket AH smo sinovi kakega drugega naroda, da ne čutimo skupnosti z ostalimi ameriškimi Slovenci f AH naj vaamemo na naše reme odgovornost sa našo inlačnoat, medtem ko se druge slovenske naaelbine trudijo vršiti tudi naše boje T Ne, tega ne ame mo storiti I Boj našega naroda v domovini je tudi naš boj In delovanje ameriških ttloveivrcv za pomoč l»orbl naAega naroda naj bo tudi nafte delovanje. \ ,
Imamo naaprotnlke, kl ee naj dojo vselej, kadar ae gre za kako korlatno atvar. Kadar vprašaš ljudi, safkaj nasprotujejo HRZ, ti bodo dali odgovor, katerega ni vredno omenjati. Svetujem tn kim ljudem, naj vnamejo llete v roke In preči ta jo le enkrat poela-akno predsednika Wllaona povodom praznika ameriške neodvla nosti dne 4. julija 1918. Potem pa naj nekoliko >reailftljujejo, ka ka ao njihova nasprotovanja proti HHZ ln zakaj. Morda jim ne koliko reaneg* razmišljanja pr' nese pred oči allko, kakoršna je, ne pa krftoHIno ai predstavljajo v evoji damftljijl.
Slovenel v Kanaaau, nuaitimo
Tu na tiroaeu smo ustanovili krajevno poetajo SRZ, ki šteje sedaj, ko to pišem, U članov, ki ao ae zavezali prispevati gotove avote mesečno. Slovenci na Geo-ssu, s tem ate storili svojo dolžnost do naroda, iz katerega izhajate, in do vaega, kar atremi po oevobojenju in demokraciji. Kot bojevniki v vrstah SRZ. boate lahko v ponos našemu narodu v domovini in v ponos organizaciji SRZ.
"Ne samo, kar storiti veleva ti
stan,
nego stori kar mož si storiti
dolžan!
a
Dne 26. maja t. 1. se je vršili okrajna konvencija aocijaliatičnc stranke v Pittaburghu, Kans., na kateri je bil aprejet program z o-žirom na sedanji vojni položaj. Zato je potrebno, da jugoelovan-ski soeijallatičnl klubi vzamejo piy>gram okrajne konvencije v pretres in v ta namen ae bo obdr-Žavale konferenca 28. julija ob 2. popoldne na Radleyju, Kans. Na tej ' konferenci bomo morali rešiti tudi več drugih važnih etvari, katere so nam ostale od zadnje konference. Apeliram na vae sodruge in sodruginje, da se polnoitcvilno udeleže te konference.
Frank Smerdu.
svoje m Iell. Ne toliko zato, da bil a^ maje mnenje upoštevalo, nego sata, da se poalullm svobode Izreči vae kaprleirant* In sd rušimo a/ svoje miali	i da zadnjega v Hlovenskam re
Razprave k naši VU redni kon puhllčanekem rušenju Podpi vencljl niao tako oheelne. kot ao rajmo gmotno to ŠM^Mn bile sa Vt redno konvencijo, to kajti aedaj je prišel tleti čaa. ko de kljub temu ao dobre In stvar j§ prišel najbolj 4o veljave naš ne Nekaj viroka. da nimamo toli jananl Izrek: "Mal položi dar d* ko raaprev kot običaj uo Je mordalutu na altar.*'
Panama, 111. — Mnogo članstva $NPJ. živi v premogovnih okrožjih in med te je všteta tudi naša naselbina. Dopisi iz naše naaelbine niso pogosti, pač pa nasprotno, le malokdaj pride ie naše Paname kako poročilo. Menda ao nam lopate in krampi tako pri jubljeni, da se ne brigamo za dela a peresom.
Dasiravno je mestece bolj majhno, ao v njem zastopane vse slovanske in skoro vae druge narodnoeti.
Obratuje samo eden rov, lastnina Shoal Creek Coal Co. Obratuje s polno poro in z delom v rovu prenehajo le, ie se kaj polomi ln jc potreba popravil.
Zaslufek ni tako visok, da bi bil vreden hvaloapevov. Včasih se zasluži dobra, drugič zopet slabše, kakor se vzame. Kdor ima družino, le težko izhaja, o kakih prihrankih pa sedaj sploh ni misliti
Dne 7. julija smo imeli društveno sejo, ki se je je udeležilo lo toliko članov, da amo mogli odpreti. Zakaj ae članstvo ne udeležuje sej, ne morem najti vzrokov. Največji je aeveda brezbrižnost članatva za življenje v društvu. Na dnevni red društvene aeje pridejo mflogo>krat zadeve velike važnoati, toda jih je nemogoče rešiti povoljno, ker je druitvo zaato-pono na seji s samo par člani. To jemlje tudi pogum društvenemu odboru in drugim aktivnim članom in poaledica je, da ee v društveno življenje naaeli nekako mrtvilo vae po krivdi tistih članov, ki se ne udeležujejo sej. K seji navadno prihajajo vedno eni ln lati člani in vae delo pri dru-fttvu odpede na rame nekaj članov. To pa provsroča, da ae prej aH slej naveličajo, ker niao dolžni vedno eni ln lati člani opravljati vsega društvenega dela pri društvu, ki liha dovolj veliko število šlenatva, da bi se delo eora-smerno rezdelllo.
Udeležite «prihodnje seje meseca septembra. Ker amo izvolili delegata, je potrebno, da o konvenciji tudi nekoliko razpravljamo, da ga ne bomo poeleli na konvencijo brez vaaklh navodil.
Nadalje naznanjam, da ne bom sprejemal v bodoče eaeamente na potu ali v aalunih, ker mi to povzroče nepotrebne sitnosti in paš-nje. Ako ga ne morete prinesti ua sejo, tedaj ga mi pošljite aH pri neelta na dom. *.
Apeliram na vaa, da ee v bodoče nekoliko bolj zanimate za d ruši v ene eeje. če ei bo kdo domišljal, da ae mu bo godile krivica, naj ee nlker ne jeai name. Dobe ae člani, kl ee po tri mesece ali še eelo dalj ne udeleže aeje. Vsakdo nsj al v bodoče aem aebi pripiše, fo bo valed zanemarjenja dru štvenih aej suspendiran. Pre vila so v tem oziru dovolj jasna In Članstvo je t« zato, da jih upošteva.
Andrej Tleršič. tajnik
akočil ivi deček v vodo, ga ni bil« en čaa ven iz vode in Frank Špo-ler je skočil za ujim z namenom, da ga reši, pri tem pa je aaui zašel v globo/ko blato in utonil.
Družina ftpolar ima enega brata v armadi Združenih držav v boju proti avtokratičnim centralnim silam.
Na krato pokojnega dečka so položili prijatelji družine ftpolur krasne vence in iakazali z obiski svoje sožalje. Pogreli se je vršil dne 18. julija ob obilni udeležbi.
M. Mart/..
Lorain, O. — Dne 28. julija m bo v našem mestu vršila vseslovenska manifestacija, dan solidarnosti slovanskih narodov v skupni borbi za osvobojenje njihovih narodov v Evropi izpod nadvlade pruske in avstrijske avtokraeije. Ta dan pričakujemo na plan vae Slovane, kar jih živi v tukajšnjem mestu. Ml tudi pričakujemo vso Slovence do zadnjega, da se odzovejo poeivu za manifestacijo 28. julija. Zbirališče bo v Virantovi dvorani ob poldne. Vpoštevajte točnost. Vsakdo naj bo na mestu ob določenem čaau.	■
Po raznih meatih Amerike so pričele razne tujezemake narodnosti kampanje za osvobojenje njihovih rojakov v domovini. Ali naj bomo Slovenci v Lorainu zadnji T Slovenci po raznih krajih so priredili že sijajne manifestacije samoatojno in so jim uspele boljše, kot so pa morda pričakovali. Sedaj je čair, dn sc pokažemo amerižki javnosti, da jo seznanimo, da smo na svetu, da smo narod, ki stremi po svobodi in kulturi. Pripravljeni smo sodelovati z drugimi demokrotičnimi narodi vred za razvijanje ljudske družbe na svetovno demokratični podlagi.
Amerika je dežela, kjer se mora narod sam uveljaviti, ako hoče priti do ugleda. Čim odločnejši je v skupnem nastopanju, tem Wj ga upošteva ameriška javnost. V tem oziru smo ravno Slovenci precej grešili, kajti zdi se, da nam ni bilo mnogo na tem, da se seznanimo s širšo javnostjo. Slovenci ne zahtevamo nikak ih •avic, z^itevamo pa enako-*v«td ni mogočo doseči ničesar brez dela in žrtev in brez resne volje vztrajnosti ne u-spehov. Posamezniki ne moremo mnogo doseči, ker smo prešibki. Vse nekaj drugega je, če nastopamo z združenimi silami. V Lorainu tvorimo dkoro polovico prebivalstva. Ali pa tudi zavzemamo mesto, ki nam gre z ozirom na itevilo našega prebivalst va t Ne, ker ga sami nismo hoteli zavzeti, ker smo zanemarjali skupne nastope v javnosti. Sedaj, dne 28. Julija imamo priliko, da pokažemo našo manlfestacijako silo. To pa bo mogoče le. če pridemo vsi na plan. Par ljudi pri takih prilikah ne more representirati vseh Slovencev v Lorainu. Če hočemo zainteresirati ameriško javnost o-zlronte časopisje na naa, moramo najti pot, da obrnemo nase pozornost ln to lahko atorimo le, Če gremo v jevnost. Povedati moramo Ameriki na ves glas, da smo sovražniki trhle habdbutrtke monarhije ln da zahtevamo združenje jugoelovanskih narodov v federativno republiko. Mi vemo, da ntamo dovolj močni, da ai priborimo svobodo sami z orožjem, ker smo razkosani, in kar ao naši bratje v domovini raadeljoni v različne province pod vlado več drŽav. Toda mi zaupamo v pravičnost tiatih ail, ki ae bore za demokracije ter za pravice malih narodov. Mi upamo, da se bo naš -vprašanje rešilo v interesu pravice na mirovni konferenci. Mi u-pamo v smago ameriškega in zavezniškega orožja in amo pripravljeni pomagati v t«j botbi a ared stvi, ki eo nam na razpolago, da bomo čim preje štrli aiatam, ki je pahnil človeštvo v vojno nesrečo Anton Mavec.
Ruhl. Mina — Dno 15. Julija je sadole družino ftpolar velika neaeSK ker ji je utonil 14-letni sla Frank Veš mladih detkov ae je zbralo dna k vodi, i name da ee gredo kopat. Ko je
ELIKTBICAEJ1V P RIMAH J KUJ*.
Memphli Tona. — Poslovni a-gent unije električarjev je obvestil podjetnike, da je Ireba poviša ti mesdo. Po kratki konferenci so se izrekli pndjeinikl. ds poboljšajo mezdo za deaet eentov na uro, tako da bo meida znašala 75 eentov na uro. Klektričarjev primanj kuje In delali bodo deaet or dnev no Razume se, da bodo prejeli veak dan sa dve pri dela čaainpol. <e delajo po oeeuiurnetn delav-
pripravljen ma vse: — "BiH, glej hov rožnik je spustil val plina proti nam." "Hvala bogu! Imata zobol, ki me je Že skoro umoril."
j« glavna podlaga. od katero ja ujlvlou« <l<.Uru adrovj* JU »kraso llastj <U» jedil lu M <ijni;ii|i j«. valih prebavnih organov, da UHk« pravilno delate j«, bl morali Jo-um t i m« *aaa do taaa hftlUUao .U br« auuiit ^M toMAnagn adravlla, katero ee imenuje
Zanjo nič ne pomeni.
"Kna stvar me 2e dolgo časa teži, ne katero ne morem najti odgovora", je dejal g. Brinčič. — "Povej mi tvoje bolečine," je rekel g. Uašper. —"Zakaj je prvi nauk vsake novoporočene Žene svojemu možu, naj opusti kajenje? To se zdi vsaki naj važne j-še vprašanje za domače varčevanje in gospodarstvo. Zakaj vidijo največjo potrato ravno v ka-. jen ju t" — "Na to vprašanje je prav lahko odgovomiti: Enostavno zato, ker le tnalo katera orno-iena ženska kadi."
SEVERA'S
STOMACH BITTERS
Lahko razumljivo: "Kateri poklic v armadi bi si izbral, to je kateri ti najbolj ugaja, kadar te bodo pozvali v armado f" — "Hm čudno vprašanje. Razume se, da si bom izbral delo, ki ga opravljajo samo generali.' '
. Predsednik barske republike
Krueger je bil nekoč pozvan, da razsodi v zadeti delitvi posestva med bratoma, ki sta se prepirala, kateri bo dobil boljši del. Rajše, kod da bi se tožila po sodiščih, sta zadevo predložila predsedniku, ki je imel izvršiti vlogo modrega Holomona. Predaednik je nekoliko pomiti jal' in potem naročil starejšemu brftu, naj razdeli zemljišče na način, kot se mu zdi najpravičnejše za oba brata. Potem, ko je to izvršil, mu je rekel, naj ai hsbere svoj del. Ko si ga je starejši brat izbral, je dal Kruger ta del mlajšemu bratu.
Mike in Pat sta se umaknila s svojim vozom na stran pota, da sta napravila prostor pogrebnemu sprevodu. Ko so pogrebei odšli mimo njih, pravi Pat zamišljeno: "Dal bi $500, če bi mi kdo mogel že naprej povedati, na katerem prostoru bom umrl". — "Kaj ti bi to sploh koristilo!" — "Mnogo; če bi vedel za ta prostor, potem bi nikdar ne šel blizo njega."
Spr«m»mb« pri kr«|cvalh iraitvlk meseca |u!|a 1911.
llliŠa se jesenski čas ko bodite zopet delali domačo kapljico li dobrega groadja iu tudi druge domače pijače. Podpisani se priporočani le naprej, da so uglasite pri meni nt nakup grozdja, naročil bom najboljše vrste kalifom iš k o grozdje lu tudi Mleltl-gensko grozdje. Naprodaj Imam t Itd! posodo, popolnoma nove sode po lunerno nizki oeul. Vsak naj al preskrbi le za svojo domačo potrebo, ker za trgovllto nI du* \ oljene.
ICansflald, O. — Opotarjam Alaoe društva Jadransko Morja, it. 280, H. N. P. J., naj M prihodnja redno aeje pol noltevilao ude|e|e, ki m bo vrlils U. avguata ob !. popoldne v navadnih pro• atorth. Na dnevnem redu bo ve* valnili to<"k,-kakor tudi ratprave o VIT. rodai konvenciji. Bratje, konvencija In njeal »hlepi ao velikega pomena ea bodotaest Jednote, aato je potrebno, da ae cael < mamo canjo. Potrebno jo, da ee ude letujete aej, kadar ao na dnevnem redu racprave o iaboljAanju pravil nale or Kan i racije. Drultva polljejo delegat* na konvencijo, od haterib ne amesu< pričakovati, da bodo vrMli rsvno tsko dobro delo v prilog jednote brea vaa • kiti Infttrukeij od atrani drultev, kskot fin jim damo vsa potrebna navodila. De le^stje ImnIo imeli lahho ataliUe lo, ft |ili aeananimo a folijami Jlanatva ln gn to je potrebno, ds ae drultva *aU> rani majo. — Zato vaa le enkrat poživljam, dn ne ramudite aej« dne 11. avguste, lz-oatanejo naj le tiati, hateri ao nsjoo za drfani. — I.. L., tajnik.
STONICH BROTHERS
Uvretna trgovina vsakovrstne Še-
legiUne, najcenejše peči lu tudi drugo pohištvo se dobi pri nas. Točna postroMig.
thk kniokerbookei 0moklbs ooal 00.
soovbbbmll, pa.
idiin men a tv, («I(AU
V ZALOGI IMAMO TUDI PLOACK

Ali veete, kaj ee fodi dnevno po sveto? Ako ae, potem je to vaša krivda. Vea lakko izveste, ako e« naročit« na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša s valovne novice bv dnem« ameriško vesti. — Uet stana ma colo lato $3.00, pol lata $1.50. — Zastopniki eo vel društveni tajniki in ia dnifi pooblaščenci. — Naalov za "PRCSVETCT Ja
2657 So. LawndaJ« Ave., Chieago, III.
Plse
300 R«dtr|ev potrebujemo za delo pri
P0V-1UIT COAL OOMPAHT, HEILWOOD, PA.
Mi plačamo u delo s pikom po $106 od tone.
Ml plačamo zs delo s »trojem po 72c od tone.
Ml plačamo zs nsklsdsnje po 88c od tons.
Mi imamo veliko število etanovanj; fctirisobna stsnovsnja se dobe v nsjem po $6.00 in šestsobna po $8.00 mesečno; ho opremljens z električno rezsvetljsvo. Vsaka drošina dobi tndi rani vrt, katerega preorjemo in pognojimo. Imsmo vedno do-vol vorov ns razpol*ff°- Dobra brina za samce. Cerkve različ-nih veroispovedsoj.
Vzemite Penn. B. B. lelenieo do Cresson in tam sc presedite na Heilwood, Pa. Za nadaijna pojasnila pa piiiie na Mr. Peter Potoma ali Mr. Gen. Mgr. T. H. John v Heilwood, Pa., če ste pa v Pittsburghu, se oglasite pri Mr. Andrew Sprlnger, 701 llouse Bldg. (Kov ni unijaki).
Frank Čeme
6033 St. Clair Ave.
CUvland, O.
Utm. ta etaeeka srs, prstane ts madaljoaika v«Ch »lav. J«dsot is Zraa, braftke, sapMtai««, diuuitu prsta*« ta lavalir)«, veriftta« Lti
POFEAVL7AJCO: ave ta drage statateo »e nistt eeat PODRUŽNICA
COLUMBIA GRAMOFONOV
ta grsmofoaskih fUM. Bl« vaških is drnglk. Predelamo ae lahka jh» eo^a odpisala >3»ta po ««sik kateri sa Vs« poftlj* braipUiu«, aU pa esebae vptalajte is sess predse dmg«4 kepita.
VsjMjas Msga	Majmtjt
GREGOR KOROBAČ pl. GAJŽLA.
Velika zaloga
neaklli sra|c $1.19 de $150 Svilene sra|ee $3.01 de $I.H
Predno kaj kupile oglejte si našo trgovinjo«
OBLEKE
% Izdelujemo moške obleke po meri zaloga inozemskega i tu jezemskega blaga.
Vedno nizke cene.
Prvo nedeljo milosti polnih psMjih dni sem ravno namsss! moj luftšif, ko mi sosedov fsnt prinese msjheu, bel letak, in ker se mu je pisava videla znana (l>esedi1o slovensko hi sbecede latiiwks), sem prečitsi vsebino. Htslo je tsm pri blilno to-Ie:
Vabilo ua shod, ki ga priredi znana podrušnies znane zveze na znsuo prvo nedeljo pasjih dni v znani dvorani na znani eesti v fhicagi. Kazale se bodo znane šive slike in nastopilo bo več znanih govornikov iz znanih slovenskih naselbin. Vladala 1h> znana svoboda govora. Znane slovenske deklice bodo zapele več znanih slovenskih pesmi."
K j — sem si mislil — če bl bil tale letak eela knjiga, bl jaz aveto-val pisatelju, da si Izposodi od Bedo M urnika naslove treh njegovih del in krsti knjigo ng vne tri, namreč: "Znsnzi-Nsvihanei •luri junaki". — Na shod pa nisem Isl, ker se-mi je zdelo, da se izplača, ker je itak že vse tako znano, in kjer pride toliko znanih skupaj, je mogqče sama žlahta in v žlahti včssih nsstsne hud ftpetii Nsrnvnsl sem črtslo luftšifa v za ;padne smer in poletel proti Mapk i lflllu. Nežne plevlee so se nsm sra mešljivo nasmihale izmed rži in poleg njih se je klanjal elegantni mak v glzdavem rdečem t urbanu. V seči je drhtel bezeg in njegovi vonjava se je mešala s sladkim du bom sušečega se sena.
Monarhistlčne in druge trdnjave reskelje psdsjo. V slovensko-srneriškem Rimu je zaplapolala re-publlčanska zastava ln v številnih krajih, ki so se do*dsj smstrsli zu "no msn's lsnd", »e vije prapoi
obode, dir Marni so Franeozi in Američani povedsli kajzerju ir. njegovi bandl, naj gredo spat do mov v Berlin . . . Ob tej znameni-ti reki Marni so sc amoriftke ih zavezniške kleš/e poknzale, da zamo rajo Htrell nele najtrfii oreh, am tuik tudi trde tevtonske bulice ln I luni "napredujejo" — ne prof. Parizu, unipak rakovo pot prof llerllnu. —Veselo so donele lepe slovenske pesmi Iz čistih grl čla nov društvs Hava ln naših deklet, dn jc odmevalo po U,nunem Mapi, llillu Kdo bi tu- bil vesel slišali. da se blizu in daleč kašejc znaki svobode in de*»«»kraelje in da jih je več z vsakim dnem. 1'ra/ nično se je Isuketalo hrsstovo in orehovo listje, praznično je izglt-dsl z zelenimi vejsmi okinčsnl vir
vlh.
Okrogle, rdečeličiie fsrmariee, ki so v dolini pod Maple llfllom molzle krave, so nss povpraScvale, "kdo je vriskal, kdo je pel, kdo je bil tako vesel ..." Povedali smo jim, da so bili člani pevskega društva Sava, klub slovenskih deklic iu neksj izoliranih pcclai j« v, in<d katere ne iteje tudi rcpoi ler (iaj-žls.
Zadnje čase so mi moji vvould-be-prijatclji pri vsaki priliki .svetovali, da naj mufam v gorkejŠe kraje. Jaz sem jim zatrjeval, da me pravzaprav nič ne zebe iu dn razen ta lačne jetike v iepu in dveh votlih zob v kle|>claliiiku jc vse zdravo pri naši hiši. Pa ni nič izdalo. Vedno in vedno so mi prigovarjali, naj pienism klimo in sicer nsj grem v gorkeifcr, kraje čim preje tem bolje. Nazadnje sem jim res začel verjeti, da mi hočejo dobro, ker jih lako skrbi moje zdravje in čestital sem sam s^bi, dn imam take prijatelje. Vprašam torej enega, kam mi svetuje iti s v Kalifornijo ali Florido? Pa ve le, ksj je dejal! "Idi k vragu/' se jc od rezal. Zdaj pa pomislite vi, "al' je to lepo, al' je to grdo", od enega prijel elja, da me pofiilja v gorkejfte kraje in sicer k vragu! Bure, tam je toplo dovolj. Pa no grem, nalašč ne! Saj je nazadnje vseeno, če sem v družbi Mfosr*. Vragov in njih rogate žlahte, aii pa sc bratsko pozdravljam s cenjenimi sobratl, ki mi prijateljsko svetujejo v gorkejfte kraje. Gorko jc pa tu bolj kot no peklenskem pragu. Saj so se orismejali idilični pasji dnevi v vsem/avojem veličanstvu.
Gajžia.
$ 18,500,000.00
Z BESEDO: OSEMNAJST MILJONOV PET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKEČE, HIPOTEČNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI NITI CENTA To je naš rekord, na katerega smo lahko ponosni. Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let v zvezi s tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obveznic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v ča«u ftest let in pol napravil posojil raznim kupcem na mUrkeče, hipoteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci.
Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo-tečria posojila in obveznice v znesku od $100 do $20,000.
Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah.
AMERICAN STATE BANK
J. F. Stepina, proda.	Em. Beranek, ™J----K
Adof J. Krasa, blag. Pod nadzorstvom "Chieago Clearing Housa". V zvezi a poštno hranilnico Združ. držav.
1825 Blue leland Ave., vogal Loomia ulice,
CHICAGO, ILLINOIS.
BI-


>AZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazita aa va« beli deaar sa ftrae dn* v«." To pomonja toliko kakor prvo pazita in hranita doklor -ta ta adravl in mladi, da bost« imeli nekaj »a stara in onemogla lrta.
Vsak ftlovek mora paaiti ia hraaiti, ka la ta jo adins P"« « va« vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga data aastraa, SS lahko eani kot iteu,-ijni kamen poslopja aa katarim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pamntu narodni larak kl pravil "Zrno do srna pogufia: kamen na kamna palača". Najtežje te počotek aU brea početka ni nikdnr niftonar. Zatorej pričnite vlagati vsi denar I« dnnes, umpsk pazit«, da ga nalagata v gotovo in varao banka, Z vlogo snega dolarja dobita vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo deaar aa hranilno vlogo la plaiaato po I* obresti od njega.
PoSiljamo denar v Italijo, Bnsija la fraaaoeke.
Prodajema prva posojilne nsortgage (marketa) la dajest« v as jem vame hranilne predale.
Mprejomo spisa aa parobrodao potovanje v staie domovino po vojnL
KASPAR STATE BANI
leoo Blua Ulaad Ava., Chicafo, lil. Sii	Kapital, vloge in prebitek znaia nad 000,000.	jj
, Naaj ni napravilo utiša: "Vo-{il sem se s pesnikom Pclakovom pO deželi in se čudil njegovemu zanimanju za najmanjše stvari v naravi. Prišla sva tndi do velikega farmarskega domo, katerega je vihar spremenil v podrtijo, ki je nudila prav žalostno sliko. Pelškovu so kapale solze po li cih, ko je ogledoval učinke natu-nile." — "Ali je Pclakov posedoval tista poslopja?" je vprn-sal človek, v cigar duši ni bilo prostora za sentimentalnost.
Edina Slovenska Tvrdka
Zastave, refaU|e, uuke, kape, pečale, ia vie petretečlne za drnšl. lo Jed.
Dala prva vfeta^ Caaa »Uke. Slovoaake eaalka poii!jam« sataoai-
F« ICERŽE, 2711 So. MHlard Avenue, Chieago, IU.
mokre tolažbe, čutara svetega
Tat sreče: — "Moje življenje je zavarovano za $60,000", je dejal ponosno Mr. Crustibojr. —-"Ali si se že kedaj razgovarjal z mlado gospo Crustiboy o mol
Klobuki najuoveiSi
H nI. sivi, zelmi, ra|avl la ■o4rl2.M2.se INS.514 N
& Močnik
I2«S SI. Clalr ave CkvelaH.t^o
Frank Scurich
• tlALTOl" Telefon 79 W. Brldevttla BESOOBVILLB. PA.
Ima<#ns prodat nad Z00 stavhlssklk »emljili v BrkdgevUta, Pa., la ake-Ud. (Vae sla vbita (lotav) so od IUTft.00 de ITftO.OO. Pogoji sa salo agadst, lakka tstila^ajate sa mssa*ne taroke, meeln ta oketlel ja valtko Slev^neev la dragih Klovnov, kl se le ko-
r.
sle
m aadovaljal. Tu ia v aka-tovaraak. Meeta lase rs* veliki
_ mesto ja v bllMni velikega vstavi dnevne da tO vtakev.
lahka ad-doba ma-
jih semljlMa la kita ad mene. ter s nakupom i wl lakko dobit« delo v premogov Ik rovlk ia II« iS »ma bodo*no«t. l>«lo e« lahko dobi. To i mesla Jntteburgh, Ps.. ia v tem m»si» ae vsi Na protlai imsm tadl val hU a aiavbital, hsta
planila. VI veat«, da ta atanarlsa vsak dna ----------
sovaaja, tarei i« nsjbotita. ta kopita svoj dom, e«aa grada gar vask daa, torej •• »dialajt« a aakspom Uhko se praarllat« PH mojih adjemaklk, vsi ao sadovotjal.
PUlt« takoj aa pajsnalla, kl vam tih dam rsd«volj«. — Kot javal satar •am v v" vfdso na rasaolag«. BavavaHm tadl posestva ta pahikve pra« egaja.
rillte sil pa pridfta owbfto k mani, kajti propritaa ski, da sa aa bost« kosali, ako Stopita s m#n«j ka« Hlo
lovoneom v direktna iveee.
Marija Sluga
Biaaa w.2Xnd st.
Ch.cago.jn.^
takalema In s d rt" a trn davotjsnjam potrjena
BABICA
m altaSM
•stMani a tasa Ivi
I8CEM SVOJO
aestrično Msrjr Ooričan, katera je bila preti ktlrimi Irtl na 4'i7 Vir ginia Ht. Milsraukee, Wis. I>ems ls Hlovenje Vssl ni Spodnjem Atsjerskem. Prosim jo, ds se mi asma Ukoj Ogieni, ali pe naj kdo Idrugl naznani njen n«M^ov. Poročati jI imam zelo v sine stvari Sloj nesla* jei Agnes Msrčič, P. O. Ituz OH, l.uzerns Vinea, Ps.
Osmbrlnuss, vabi iivo ao duhtele razne pečene sladkoati tega sveta. Okoli svetegs štora, vrhu katerega se je šopirila lična Hrenola, *e jc zbiral krog junakov dneva. V raz ličnih pozah stoječi, sedeči in le-Ječi so slušili sveti umetnosti. Tskt jim je dajal pevovodja s gorjačo, kl je bila tako naravna, da bolj biti ni mogla <*orje mu, kdor je nnpsčno zinil I Moš je zamahnil z gorjačo kot Kerjavelj, ko je hu-dlča presekal. Ko jim je "štlme" zmanjkalo, šli ao ae pokrepSat k viru šivljenje, kitermkaiou pa je izpolnila Hrenola, is ketere so se vsipsle opere, velflkl In koračnice Razume ss, da je večkrat prišel na vrsto tudi šivshni nsš "over there*'. Velik dogodek v zgodovi nI omenjenegs dne je bilo dej-at vo, ds se me je spomnile dol»ro srčna nimfa z velikim kosom home mede potice. Saj niaem bil lačen. I>ogovi vedo da ne, ampak sa poti co zatajim vse papeieve buie I« vse cessnske ln kraljeve sankcije Rsvno tsko kot potit s asma, me je pa veselil dokaa. "da eni duše As šivi", ki vsaj takrat trkli name kader Ims opraviti s orehovo potice . . i
Ns programu je Idlo v*e od >o ganja ln visoke politike, pa d > Oambrfoovlh in Merijeceljskili kapljic, kn#, pečenegs kromplrjs. kialegs fliols vodnik nimf in eve-teče ga besgs Kad nja straša. kl je IMvgasila taboriščni ogenj in sad njo le jo, se je baše prekrstila v pevsko društvo "ftova". Ker aavjl narod boljše vidi po noči ke« P" dnevi, sa naši junaki baje znsšli llsllevev komet št. t, ki je opletsl s svojim repom po hreatavih vrbo
nost i tvoje smrti neki dan t" —
"O, da, teke razgovore inlama ve čkrat". — "I kadar sta raaprav Ijala o tej motnosti, ali si op.t zli veselje na njenem obrazu, ko je gledals tvoj sUrikav obraz in videla v duhu kup tisočakov, ki jih dobi po tvoji smrti?"
Največja slovanska tiskana v Ameriki |e |
Narodna Tiskarna^*
214MS40 Blat IJni AvfthK, CUcage, lUtaato.
Mi tisksmo v slovenskem, hrvsikem, slovaškem, deškem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine sa društvo in trgovee. -"PROSVETA" se tiska v nsši tiskarni.
Previdne gospodinje
Dr. RkStertavesa
Delo za premogarje. Kolu vleči. Navadne delavce.
Premogarji sasluiijo dnevno — 6.50 do 8 dolarjev. Vleči koks iz n " zaaTuftlio dnevno—6 do 6 dolarjev. Navadni dalavci zasluftijo dnevno $3. do $4.16. i- 8 urno delo. — U—" " A -	«'
PMN-EXPELLER
Jedla« prsvi s vsrstveae saamka sidra. Sto. t« Ms. v Isksrssk la aeravne* "d
f. ao. Kicnvea a co.
.aa Wsd*«tM Street. N.w VerS. N. V
VBLIKI BliOVBNBKO -ANOLEdKI TOLMAČ. Knjiga obs«ga poleg slov. ,
kagt. slovale«, alov. aagl. rasgovorr M veakdajn« potr.bo, navodila aa saglaiho ptasvo, spUovanjs aagl« Iki k pisem ta kaka sa.paetaae ameri ksaskl irlavtjaa. Vrka tega Ima kajtga doadaj aajvrtl alov.aagl. iu
Mt^ Pleasant, Connallsvllle, Un Masontown in Fairehsnce, Pa.
oči
__ 80 praiajte Ukoj v sledečih krajih: Latrobe, >!ontown, Pa. — Vsi ti prostori so bliso
H. C. FBICK. COKE CO., SCOTTDALE, PA.
PODPIRAJTE SVOJE ROJAKE 1
Izdelujem vsa dela spadajoča v čevljarsko in sedlarsko obrt. Delo jamčim. Nizke cene. Točna postrežba.
Frank Martinjak, EIp, Minn.
aagt. eo var.	1 i tavlta ta 4 jml
Ta j« aajboljla la aajbalj popolaa	od $Sa o
VAJELADALOB	|
» '
s draUaaml la same« potrebnjoma
THB KBLIAMOB OOAL A OOKB VO.. OLOMAWH. IT.
BHlaj« mesto j« Baaard, Ep., Psvrj Oe. "Drift" rov. Prrmog ta vl«ok * le«. Ni ftkrtaviaa. Delo a rtrnfem. Htalao delo. Boljli dr
___■ . ftkrtaviaa. ttalo «'«trojem. Ht al no delo. Boljtf šolavsl ssr
00 da #lt0.00 as šva tedna. Ofcrta svatUka ee rabijo. Prodajalna,
Ta J« aajaoliaa ta BBJi»oiJ popom« ......J" ™	»«	»» o»s wn«». uoprt« »"Hi»« mm liiiMf. ..—
..	anfletala« ia ae	« elaktH*ao raavatljava ta vodo a« dob« v najem aa ftt.80 od sotm-
-Prid'" *" "* Si3- •
ki M ta kajlg« aa lm«L	1......
Kajiga trda la akaaa« v plataa vr sssa (480 strani), valja 82.68 Is j«
dohiti pri
LeaiavtD« Nasksvin« B. B U Wlaek««Ur. Kf. aU pa ta MeSobavts. ar-
V. J. Kubclka,
Bae W. I48tk »u Na« Tarfc. N. Y. PUlt« pa «aalk aloveaaklk knjig.
r
FRANK KHE1MEK fZVBBTMa 09. mm m Tieelsa iva
UL
POZOR ROJAKI!
Bpadsj podpisani m Vsm priporočam, Ah kadar sta asm«aj»al ka-pit I kaj e State raki stroki kskor ata, vrrifttaa, priveaka, pnteae. ItA, kakor tadi Irasks ar«, veri tta«, ssper\aiea. aSfSStM are, lavalietja, ukane brtake itd., da M v«dao popr^ kakor dmg> kapi te obrnete aa «Ma«Li Vam garaattrsm da bo4»U aaj bolj poete**«i ia s aajatftjtmi
dt prtfteae, priverka, braftka, tala MA rsalUalh Vaak ka« rab« je prodan pod gararlja-
FRANK STONICH (zUtar), 7 w. madibom ar,
05)	CKICAOO. ILLINOIB
V nalogi Jednot ia /s
JLiv'1 ij Ji