§ 107- Bratovščine. 209 § 107 . Bratovščine. Ker je želeti, cla bi bila v vsaki župniji vsaj ena bratovščina, jo najprej gledati na to, da se cerkvenopravno ustanovi in potem tudi prav vodi. 1 ) Bratovščine enega in istega imena pa enega in istega namena se ne smejo vpeljavah v isti cerkvi, mestu ali vasi in tudi ne v kraji, kateri ni oddaljen pet četrt ure od kraja, v katerem je že vpe¬ ljana ista bratovščina. Ko bi bilo pa želeti, da se cerkvenopravno vpelje bratovščina, katera je že v bližnji cerkvi, se mora prositi po škofiji od apostoljskega sedeža dispensatio a debitae distantiae defectu. Različne bratovščine pa smejo imeti svoj sedež v eni in isti cerkvi. Vpeljati se more bratovščina na tri načine: 1. Ustanovi se nova; 2. sc bratovščina, katero mislijo ustanoviti, pridruži že kje obstoječi veliki bratovščini; 3. ali pa duhovnik dobi od voditelja bratovščine, ki že v bližini obstoji, pooblastilo za sprejemanje udov. Kdor hoče novo bratovščino ustanoviti, ali jo pridružiti kateri drugi bratovščini, mora se¬ staviti najprej pravila. Vsaka bratovščina ima neki glavni namen, katerega hoče doseči, in ta je ali boljšanje in pospeševanje lastne popolnosti, ali boljšanje in posvečevanje drugih, ali razšir¬ janje sv. cerkve, ali povišanje vnanje službe Božje, ali opravljanje dobrih del usmiljenja itd. Ako je že katera bratovščina z na¬ menom, ki ga namerja, potrjena od sv. sedeža in obdarovana z odpustki, ter se hoče nameravana bratovščina že potrjeni pridružiti (agregirali), se sprejmo v ta namen pravila, kakoršna so; sme se pa pridjati, če treba, še eden ali drugi dober namen, n. pr. od- vračevanje od slabe druščine, od pijanosti, kletvine. V dosego namena je pa treba sredstev. Dobro je, če se ne izvolijo samo zasebne in javne pobožnosti, ampak tudi druga vnanja dobra dela pospešujoča ljubezen do Boga in bližnjega, dela bu- deča in krepeča vero in krščanski duh, spodbujajoča k lepemu vzglednemu življenju, krščanski srčnosti in zatirajoča boječnost pred posvetnimi lahkomišljenci, pospešujoča krščansko odgojo otrok, krščansko družbinsko življenje itd., kakor je n. pr. družba svetega Vincencija, ki ima namen lastnega in podpirancev posvečevanja, kar doseza z obiskovanjem in gmotno podporo ubožnih družin. Tako bi se lahko kot pomoček v dosego glavnega namena spre¬ jelo obiskovanje ali podpora bolnikov in oskrba zapuščenih otrok. Kadar se bratovščina samo pridruži drugi, obdrži pomočke, kakoršne rabi glavna, sme pa pristaviti sama tudi še enega ali druzega. Odbirajo pa naj se taki, ki so z glavnim namenom posebno strinjajo. Vendar se je preobilnosti varovati. h Glej Zupančič Past. str. 798. „Poslovniki‘ 14 Duhovski Poslovnik. Pravila se lahko posnamejo po kateri že potrjeni bratovščini; izbere se, kar ugaja, kar se pa dozdeva, cta ne bi ugajalo, se od¬ bere, ter se potrebno dostavi. Bratovščini je treba tudi uravnave (organizacije). Župnik naj je navadno vodja, in pri nekaterih je že s tem do¬ vršena vsa organizacija, da so udje podrejeni vodji. To zadošča pri bratovščinah, katere niso sprejele v svoja pravila dolžnosti zvunanjih opravil, ki nimajo premoženja, akoravno tudi pri teh bratovščinah ni odveč organizacija druge vrste. Pri drugih bratovščinah je potreben razven vodje še bra¬ tovski odbor ali svet, ki ima svojega prednika ali svetovalca, taj¬ nika, blagajnika. Bi odbor naj se pa tako voli in spopolnuje, da se pusti udom prostost v volitvi; ohrani se tako življenje v bra¬ tovščini živahno, vendar naj si vodja prihrani potrebno veljavo in naj ! skrbi, da se ne vrinejo v odbor nesposobni, ali še celo hudovoljni in dobri stvari nasprotujoči ljudje. V zadeve, katere so edino le pra¬ vica vodje, n. pr. obredi pri službi Božji, ne sme se vtikati odbor nikoli. Premoženje je vselej pod kanoničnim nadzorstvom škofovim in se ne sme nikoli zmešati s cerkvenim. Vsaka bratovščina mora imeti v določeni cerkvi svoj sedež, tudi svoj altar; tako se loči od cerkvenih društev, ki nimajo niti sedeža v cerkvi, niti svojega altarja. Da je v bra¬ tovščini kaj življenja, naj ima tudi svoje pobožnosti, ki pa navadno ne smejo biti ob nedeljah in praznikih, da se ne stikajo z župnijsko službo Božjo in ne zgube svojega pomena. Ločene naj so vsaj od župnijske službe Božje. Vsako leto naj se obhaja glavni praznik (kateri pač sme biti na nedeljo ali praznik), in tudi enkrat ali več¬ krat skupno sv. obhajilo. Od umrlih udov naj se listki vselej vpo- šljejo vodji, da moli zanje javno pri bratovski službi Božji. Cerkveni obredi se pa pri teh Božjih službah nikoli ne smejo preminjati bratovščini na ljubo. Ko je tako vse odločeno in pravila dovršena, se obrne du¬ hovnik do škofa s prošnjo za dovolitev ustanovitve in potrjenje pravil. V prošnji naj. tudi vselej pristavi, da vodja, ko hi bil za¬ držan, sme podpooblastiti koga druzega namesto sebe za spreje¬ manje udov. — Kadar se hoče bratovščina pridružiti samo drugi, se pošljejo ravno tako pravila (če so se kaj spremenila) škofu v potrditev in se prosi radi pridruženja za litterae testimoniales. Prošnja bf se glasila: Jieverendissime ac Celsissime princeps! Infra seriptus desiderio motus promovendi ac di- latandi devotionem erga ss. Cor Jesa humiliter petit a. Celsitudine Vestra, ut benigna precihus annuens Sodali- tatem ss. Cordis Jesu erigere ac erectam declarare in N., et praecise in Ecclesia N. cul altare N., statuta appro- bare et parochum dictae Ecclesiae ejusque successores et § ioy. Bratovščine. 211 provisores designare in confraternitatis diredores cum facnltate subdelegandi, itemque litteras testirnoniales exhi- bere dignetur, ut aggregari possit Archiconfraternitati Romae existenti ad effedum participandi bonis spiritua- libus ac lucrandi indulgentias, quibus ditata est Archi- confraternitas. Insuper significo , nullam hujus nominis vel instituti confraternitatem in vicinio 5 / 4 horae existere (vel: existere confraternitatem hujus nominis in vicinali parochia non ultra ‘/ 2 horae ab hac parochia distante — sedaj se povedo uzroki , zakaj se še tukaj želi taka bratovščina). — Dignetur itacjue Celsitudo Vestra a Ss. Sede Apostolica dispensationem a debitae distantiae defedu gratiosissime procurare. Celsitudinis Vestrae humillimus servus in Christo. Datum . JV. JV. Z v u n a j : Reverendissimo ac Celsissimo Principi Episcopo dioecesis N. N. N., parochus An N., humillime supplicat pro gratio- sissima eredione Sodalitatis Ss. Cordis Jesu in parochia N. Ko je potrdil škof bratovščino, je že kanonično ustanovljena ter ima vse pravice in dolžnosti cerkvenega društva. Nima pa še odpustkov, in jih tudi bistveno treba ni, a vsaka bratovščina naj si jih dobiti prizadeva. Deli jih apostolski sedež, do katerega naj se obrne potom škofije, ali se pa pridruži veliki bratovščini ena¬ kega imena, katera je pooblaščena prepuščali vdeležbo na pode¬ ljenih odpustkih drugim bratovščinam enakega imena, ki se ji pridružijo; ali pa naj se pridruži redu, kateremu pripadajo gotove bralovščine že po njegovi lastniji, n. pr. dominikanom sveti rožni venec. V ta namen se pošlje na veliko bratovščino ali red prošnja s priloženim škofovim ustanovnim ali potrdilnim pismom (h go¬ renji prošnji na tajništvo velike bratovščine v Rimu). Prošnja bi se glasila: Reverendissime (Domine! Rogo, ut diploma aggregationis Archifraternitatis Ss. Cordis Jesu miki pro Confraternitate canonice ereda ejusdem Ss. Cordis in Ecclesia N., loči, N., dioecesis N., transmitatur. Humillimus in Christo servus. Datlim.. jy jy 14 * 212 Duhovski Poslovnik. Ko je došel pridružilni diplom, se mora poslati škofu v po- trjenje, ker s tem zadobi pridružitev še-le svojo moč. Preje bra¬ tovščina ne sme pričeti svoje delavnosti. Ker so pa mnogokrat pritežnosti s takim pridruževanjem, ker je večkrat težavno občevanje z redovnimi generali ali velikimi bra¬ tovščinami, mnogokrat pa tudi nastanejo dvomi o veljavnosti pri¬ družitve, če se niso popolno izvršile vse oblike, določena je še druga pot, po kateri sc dobe zaželeni odpustki velike bratovščine. Na prošnjo namreč dobivajo škofje dovoljenje od apostolskega sedeža, da smejo obdarovati od njih ustanovljene bratovščine s tistimi odpustki, kakor bi jih imele, ko bi bile pridružene veliki bratovščini ali redu. Ko je bratovščina pravilno ustanovljena in z vsem obdaro¬ vana, še-le tedaj naj se ljudstvu oznani in razloži, začno naj se vsprejemati udje, ter se vpisujejo v bratovsko knjigo. Ni pa treba, da bi se pri pridruženih bratovščinah naznanjali udje veliki bratov¬ ščini. Udov pa ne sme vsakdo vsprejemati, marveč se mora vsak osebno oglasiti pri vodji ali od njega določenem pooblaščencu; ne gre pa sprejemati nenavzočih. To velja posebno za ude onih bratovščin, ki se vsprejemajo po posebnem obredu, ali se jim izro¬ čajo posebna znamenja, n. pr. tretji red sv. Frančiška, škapulirska bratovščina Druge, katere ne sprejemajo s posebnim obredom družnikov in jim tudi ne dajejo posebnih znamenj (la znamenja niso vsprejemne podobice ali knjižice pri naših navadnih bratov¬ ščinah), naj izvršujejo kolikor mogoče gorenjo določbo. Zato naj se ustanovi več poddružnic in naj se oddaljeni duhovniki pooblaste za sprejemanje udov. Samo tiste družbe niso navezane na osebni oglas, katere dosezajo le s tem svoj namen, da imajo prav veliko družnikov (n. pr. sv. detinstvo, misijonske družbe, Vincencijeva družba, družba sv. Mohora). One smejo sprejemati društvenike tudi po srednikih ali pismeno. Sv. stolica tirja, naj se pri bratovščinah ne gleda preveč na veliko število udov, ampak na ude, ki bodo tudi res spolnovali prevzete dolžnosti in se vdeleževali ponujanih milosti. Ne bilo bi pa napačno, ko bi se tudi pri bratovščinah, katere sicer po pravilih nimajo slovesnega vsprejemanja, udje vselej o gotovih dneh (n. pr. o bratovskih praznikih) slovesno vsprejemali. Utegnilo bi se naročiti, da naj pridejo tisti, katere so naznanili drugi, k slovesnemu sprejetju; tako bi se popolnoma zadostilo tirjatvp sv. stolice. Če ima bratovščina za vsprejemanje udov svoj obred, držati se ga mora vodja: ako ga pa nima, izvrši se lahko tako-le: Vodja v koretlju in štoli moli kleče pred altarjem himno: Veni Creator Spiritus z vrstico in molitvijo. Potem naj govore vsprejemljanci, če možno, z gorečo svečo v roki obljubo, ki jo sestavi duhovnik sam, ali jo pa posname po kaki drugi. Vodja potem govori proti 4} io8. Pravica pridobivanja cerkvenega premoženja. 213 njim obrnen: Vsled meni podeljene oblasti vas vsprejmem in vpišem v bratovščino I., in vas storim deležne vseh milosti, odpustkov, du¬ hovnih pravic in dobrot te bratovščine. V imenu Očeta f Sina in svetega Duha. Amen. Udom sc da tudi sprejemni listek, na katerem v je vpisan glavni namen, dolžnosti, odpustki in pogoji sprejetja. Želeti je, da je na njem napisana ali natisnena tudi sprejemna obljuba, da je na vseh enaka. A k o je bratovščina, katero želi duhovnik vpeljati v svoji župniji, že v škofiji ali celo v bližini ustanov¬ ljena, mu ni treba nič druzega, kakor da prosi dotičnega vodjo pooblaščenja za vsprejemanje udov. Vsprejema jih potem in vodi, samo da imena pošilja vodji. Tretji del. Cerkveno in nadarbinsko premoženje. I. Poglavje. 0 cerkvenem p r e m oženji. A. Pridobava cerkvenega premoženja. § 108 . Pravica pridobivanja cerkvenega premoženja. Že od prvega začetka si je cerkev pridobivala imetje. Mnogo¬ krat se ji je kratila ta pravica. V Avstriji sedaj ni omejena v tej pravici, razven po dotičnih državnih postavah, ki veljajo za vse državljane, samo, da se mora vsaka pridobava objaviti politični deželni oblasti. Načini, po katerih si cerkev lahko pridobiva pre¬ moženje, so različni. Nekateri so se že tukaj obravnavali, tako: daritev (§ 19), kupilo (§ 14), menjilo (§ 15), dedščina (§ 19). Ostaja nam še priposestovanje — katera pravica je v ohranitev cerkve¬ nega premoženja večje važnosti • —- in razne davščine. § 109. Priposestovanje. Ta pravica se pridobi s postavnim posestovanjem. K temu je treba, da ima dotični reč res v posesti, da je posest postavna, pravična, prava, in da je trajala ves po postavi določen čas. 214 Duhovski Poslovnik. Poslava je določila, da premične, nepremične reči in stvarno pra¬ vice (dingliche Rechte), vknjižene v javni knjigi, se priposestovajo v treh letih, nevknjižene nepremične reči in stvarne pravice pa v tridesetih letih. Proti javnemu fisku, t. j. oskrbništvo državnih po¬ sestev in državnega premoženja, proti oskrbnikom cerkvenega pre¬ moženja, občinam in drugim dovoljenim društvom se pa dobiva priposest v prvem slučaji v šestih, v drugem v štiridesetih letih. 1 ) Cerkev utegne priti katerikrat v priložnost, da se posluži te pravice, še večkrat pa, da se mora boriti proti tem pravicam. Prigodi se namreč mnogokrat, da kdo moti cerkveno posest, ali hoče kratiti cerkveno pravico. V tem slučaji se kliče sodnija na pomoč, in sicer tista, v katere področji se godi motenje posesti ali se krati pravica. Odločno se mora braniti cerkveno predstoj- ništvo, ko bi kdo segel v cerkveno posest ali cerkveno pravico, že zato, da si motilec ne pridobi priposesti. Vložiti se pa mora tožba zadnji čas v tridesetih dneh ustmeno ali pismeno. Vpiše se zunaj vselej opazka: Nujno radi motenja posesti. Glasila bi se: Sl. c. k. okrajno sodišče! odstranil mejnike med svojim posest¬ vom in tukajšnje župne cerkve senožetjo, imenovano „na smetji“, ter jih prestavil pol metra daleč od prejšnje meje na cerkveno senožet, trdeč, da sega po mapi njegovo po¬ sestvo do tje. Kot priči navajam svojega hlapca I. I. in tukajšnjega posestnika I. I. Prosim tedaj, naj odredi sl. c. k. okrajno sodišče narok, ter razsodi: Da je nasprotnik zakrivil motenje posesti, da mora precej mejnike na svoje stroške posta¬ viti na staro mesto, meni pa povrniti sodnijske stroške. Zvunaj: T. I. proti I. I. prosi razsodbe o notri nave¬ denem motenji posestva. Nujno radi motenja posesti. Sodnija ukrepa na to naglo in kratico, razpiše narok, ki se vrši, če je treba tudi prav na dotičnem posestvu, povabi stranke, naj dovedo vse dokaze, pisma in priče. Zatoženec se obsodi vselej J. I. 1 ) Drž zak. §§ 1460 — 1474. § I io. Davš čine 215 v vravnanje motene posesti; ostane mu pa še zmirom pravica tožbe za lastninsko pravico. Ko bi cerkev pod imenom priposesti koga I ožila, je ločili, je-li pod zasebnim ali javnim patronom. V prvem slučaji se spo¬ roči vse škofiji, ter se ji dopošljejo dotične listine. Škofija se spo¬ razume s patronom in imenuje zastopnika pravde, najraje radi manjših stroškov navadno cerkveno predstojništvo. Finančna proku- ratura pa zastopa cerkev javnega patronstva. Predstojništvo takih cerkva sporoči in pošlje listine ordinarijatu s prošnjo, naj izposluje zastopanje finančne prokurature. Cerkev se namreč ne sme nikdar hrez škofijskega dovoljenja spustiti v pravdo. Cerkveni predstojnik pa mora dobro prevdariti, predno nasvetuje pravdo. 1 ) § no. Davščine. Cerkev ima razven posestev še tudi druge dohodke, kakoršni so: (irolmina, katera se sme pobirati, kadar se smatrajo poko¬ pališča kot del v cerkve, ker jih je napravila cerkev, ali če jih je povečala. 2 ) Ce je pa nakupila in priredila pokopališče občina, ter ga prepustila cerkvi v last (kar mora seveda občina dokazati), tedaj cerkev ne pobira plačil od grobov. V tem slučaji pa mora občina tudi skrbeti za obzidavo in razširjanje. Tudi za stavljenje nagrobnih spominkov ob zidu pokopališča ali na prostoru groba se zahteva plačilo, ako je bilo to prej v navadi ali tako dogovor¬ jeno pri postavljanji pokopališča. Sploh naj se gleda na navado; ako se od starega pokopališča — če tudi ga je postavila cerkev — ni nikoli pobirala grobnina, naj se tudi ne zahteva v bodoče. Pogrebnina, ki se plačuje od zvonjenja, za rabo cerkvenega orodja: križ, mrtvaško pregrinjalo, cerkveni svečniki, tumba, zato, ker je cerkev lastnica teh reči. Ce je pa občina kupila zvonove, se za zvonjenje ne plačuje. Tudi tukaj naj se vpošteva vselej navada. Visokost plačila se ravna po stari navadi, ali pa po štolnem redu. Po mnogih krajih imajo cerkve tudi svoj dohodek iz cerkvenih sedežev, a le, če je iste napravila cerkev. Upravo s sedeži ima cerkveno predstojništvo, oziroma upravništvo. 3 ) Sedeži se dajejo navadno v najem; v dedni najem pa naj se ne prodajejo, ker bi utegnile katerikrat cerkvenemu predstojništvu iz tega nastati ne¬ všečnosti. Prav je, če se pri dražbi naredi zapisnik, v katerem se pove, da sedeži so in ostanejo cerkvena lastnina, in da ne sme nikdo drugi ž njimi gospodariti, kakor le cerkveno upravništvo; ko najemnik umre, proda posestvo, ali se izseli, zgubi tudi pra¬ vico do sedeža. Najemnino mora plačevati vsako leto ob določenem J ) Nav. § 72-74. a ) Stolni pat. 30. maja 1750. — Dvorni dekr. 23. maja 1834. 3 ) Razglas c. k. drž. sod. 27. jan. 1877, v škof. 1. 1877, str. 34. 216 Duhovski Poslovnik. času; ko bi najemnik zaostal s plačevanjem cela tri leta, in bi tudi po opominjevanji ne poravnal, zgubil bi sedež, ki naj bi se dal v najem drugemu. Zapisnik naj podpiše cerkveno upravništvo in najemnik. Lastniku prodanega sedeža se nikakor ne more odreči pravica uporabe. 1 ) Ako je kje navada, da imajo nekatere hiše svoje sedeže in da morajo o smrti prejšnjega posestnika plačati prim- ščino, pa je ne plačajo, zgube tudi pravico do sedeža. Letnino določuje cerkveno upravništvo. Dobro bi bilo, ko bi se plačila od cerkvenih sedežev ne smatrala kot najemnina, ampak kot milo- .ščina radi pristojbinskega nadomestka in drugih nedostatkov, iz¬ hajajočih iz takih prodaj. Prostovoljna darila v cerkveno pušico ali tružico. Oboje naj je zaklenjeno, ter naj se odpira vpričo ključarjev, denar prešteje in zapiše v dnevnik. 2 ) Po nekodi je navada, da nabirajo za cerkev biro, katera se proda in vračuna. Napravljati se smejo v domači župniji tudi izvanredne bire, kadar cerkev nima premoženja za nujne po¬ trebščine, ali si po konkurenčni poti ni dosti pomagala. Zvunaj župnije se pa take bire ne smejo napraviti brez dovoljenja škofij- stva in potrdila državnega oblastva. (Glej § 110.) V ljubljanski škofiji je dovoljeno nabirati darove tudi pri velikonočnem izpraševanji, nikdar pa ne pred razdeljenjem listkov, ampak vselej še-le potem. 3 ) Vse davščine, naložene z oblastvenim dovoljenjem, morejo se eksekutivno iztirjati. 4 ) § Ul- Konkurenca. Tudi po tem načinu si pridobi cerkev posest, ali se ji ista vsaj ohrani. Cerkvene gradnje vpeljuje župnik; on odbere kraj in povabi na ogled občinsko gradjevno (stavbeno) komisijo, katera da svoje mnenje pismeno. Po cerkveni postavi so k novi gradnji ali k popravilom po¬ klicani: 1. Tisti, katere k temu veže določba, ustanova ali navada. 2. Cerkev sama s svojimi, od navadnih izdatkov preostalimi do¬ hodki. — če je pa cerkev revna, so poklicani tisti, kateri vživajo časne koristi od nje-, in ti so: 3. Župnik, drugi beneficijati, pen- zijonisti (seveda le, ako imajo svoje dohodke od cerkve), desetinarji (kakoršnih pri nas ni). Pri vtelesenih cerkvah tičejo ti troski prvot¬ nega župnika. Označene pa zadevajo ti troski le takrat, kadar njih >) Razglas uprav. sod. 9. dec. 1883, št. 10.493, v škof. 1. 1884, str. 102. a ) Nav. § 28. 3 ) Škof. 1. 1882, str. 187. 4 ) Post. 7. maja 1874. {j iti. Konkurenca. 217 dohodki presegajo kongruo. 4. Kateri imajo od cerkve duhovno korist, in ti so župljani; ne nosijo pa troskov po številu duš, ampak po premoženji. K njim se vštevajo poddružničani, če imajo tudi svojega kap elan a, ako le hodijo v župno cerkev k službi Božji in so tje hoditi dolžni. Vendar se jim včasih doneski zmanj¬ šajo. Vselej so pa župljani dolžni dati tlako v delavcih in živini, ko bi bili tudi druge troske prevzeli zavezanci. 5. Kadar vsi ti doneski ne zadoščajo, se napravijo bire in nabirajo darovi; tudi se smejo z dovoljenjem škofovim v to obrniti odvisni dohodki iz drugih cerkvenih ustanov, n. pr. bratovščin. 6. Patron, ako ima kake koristi od cerkve ali družbe, kalerim so vtelesene cerkve, ima tiste dolžnosti, kakor konkurenti pod št. 4 in 5, navadni patron pa pride pred župljani v vrsto med konkurente, kadar je treba cerkev zidati iz nova, ali tako popraviti, da je poprava novi zidavi enaka, sicer zgubi patronat. Kar velja o cerkvi, velja tudi o popravah: 1. Župnijskih hiš, 2. drugih poslopij, n. pr. hiš za cerkvence, ako se prištevajo k cerkvenim stavbam, 3. pokopališča, ako jih nima vsled posebnih določil ali navade popravljati kdo drugi, 4. oblek in drugih cerkvenih stvarij, tudi turnskih ur. V Avstriji so se vravnale te zadeve po posebni postavi, ka¬ tera se po posameznih deželah vjema v bistvenosti. Za Kranjsko velja postava 20. julija 1863. 1 ) Ta določuje sledeče: 1. Stroške za gradnjo in vzdržavanje cerkva, kaplanskih in drugih nadarhinskih poslopij, potem za cerkvene priprave (Kircheneinrichtung), obleke in druge cerkvene potrebščine oskrbeti morajo v prvi vrsti tisti, kateri so k temu zavezani po ustanovi, pogodbi ali pod kakim drugim pravnim imenom, in sicer nosijo ti svoje troške v toliki meri, v kolikor jih veže pravna dolžnost. 2. Cerkev sama iz preostanka dohodkov, in če ne zadostujejo, tudi poddružnice, ako ne nasprotuje temu kak posebni dogovor. Tudi založna istina cerkve in njenih poddružnic, katera ni v kaj posebnega odmenjena, in je tudi sicer ni potreba v pokritje vsakoletnih troškov, se sme v to porabiti. Ravnati se mora pa pri tem po določbah o ohranitvi založnega premoženja. (Glej § 114.) Tudi takrat mora poddružnica dati pre¬ moženje, ko bi se pri nji sami za bodočnost kazala potreba popravil. 2 3 * ) Ako je treba župni cerkvi posojila, ga mora dati poddružnica iz porabljivega premoženja brez obresti in določil o plačevanji. Župna cerkev pa ne sme posojevati drugi cerkvi, razven na obresti in z navadno varnostjo. Ge je treba izjeme, se mora v konečno določilo predložiti ministerstvu. 8 ) ') Ukazni list, str. 69. 2 ) Pojasnilo min. notr. za Tirolsko 8. febr. 1878 in § 12. konkurenčne po¬ stave za Kranjsko. 3 ) § 50 in 61 post. 7. maja 1874. — Razpis nauč. min. 14. avg. 1887, žt. 15.684, v Quartschrft. de 1889, str. 228. 218 Duhovski Poslovnik. Pri župnijskem dvorcu in na gospodarskih poslopjih mora popravljati nadarbinar iz svojega vse, kar se je pokvarilo po krivdi ali zanikrnosti njegove družine ali njegovih domačih, ravno tako plača on iz svojega vse manje troske za tako imenovana sarta tecta, n. pr. plača dimnikarja, navadna popravila na strehi, podih, pečeh, oknih, ključavnicah itd., naj si je pri župni hiši, ali na gospodarskih poslopjih. Nadarbinar je včasih po svoji kongrui dolžan porabiti neko gotovo istino za popravila. Tak duhovnik naj zapiše vse izdajke in priloži pobotnice. Ko bi bil eno leto več izdal, kakor je dolžen, naj pa vračuna višji trošek v prihodnjem letu, ker mora po nje¬ govi smrti izkazano biti, da je izdal postavni del vsako leto, sicer se pridrži njegova zapuščina. A tudi tedaj trpi zapuščina, ako se dokaže, da je kaj zanemaril. K troškom za druge popravke pa plačuje le takrat nadar¬ binar svoj delež, ako presegajo dohodki nadarbine vsako leto za 50 gld. tisti dohodek, kakor ga mora po kongrui imeti. Dohodki se odmerjajo po postavi za dopolnitev kongrue iz verskega, ozi¬ roma državnega zaloga. Nadarbinarji plačajo, ako njih dohodek presega kongruo če vsi do sedaj imenovani še niso prispeli zadostne svote za gradnjo, pride na vrsto patron. Ako ni pod imenom privat¬ nega prava določenega kaj druzega, tedaj mora patron donesti peti del troškov po odbitih doneskih iz cerkvenega in nadarbin- skega premoženja, po odbitih troških za dninarje in dela z živino. (V nekaterih deželah.donaša patron tretji, v drugih šesti del.) Tudi nekatoliški lastnik posestva, s katerim je združeno patronstveno pravo, je zavezan k tem doneskom. Vendar je patron dolžen dajati samo toliko za cerkev, kolikor bi bil moral dati pri njenem prej¬ šnjem obsegu (Umfang). če se je podaljšala, ali večja nova sezidala, je vezan samo k dajatvam prejšnje mere. 2 ) U Post. 20. marca 1890, t škof. 1. 1890, str. 45. a ) Razpis nauč. min. 14. okt. 1870, št. 1251, in 27. sept. 1872, št. 9087. § 111 . Konkurenca. 219 Ako škof nadarbino oddaje neodvisno od presentovanja, ni vezan k nobenim patronskim dolžnostim. Cerkvene družbe pa morajo d o n e s t i kot p a - t r o n i pri nadarbinah vtelescnih s polnim pravom fpleno jure ineorporatac) po odbitih t roških za dninarje in vožnjo polovico vseh troskov (na Koroškem vse troske), ako ne dokažejo, da imajo manjo dolžnost. Kar se ni še pokrilo tem potom, naj se pokrije z biro v ta namen; če tudi to ne zadošča, sc pokrije enako drugim potrebščinam za občino po občinski postavi, in ako treba, tudi z naklado na direktne davke. Ako je v politični občini več župnij, so zavezani k skladu samo dotični župljani, ne pa cela občina. — Kadar koli daje občina kaj za cerkvene ali nadarbinske potrebščine, se mora razpisati vselej konkurenca, naj si bode za novo stavbo ali za popravila, n. pr. za napravo zvonov, cerkvene paramonte, sicer deželni odbor ne potrdi dotičnih izdatkov. 1 ) Izvzeti od doneskov v konkurenco so pa nekatoličani. Izmed katoličanov so samo tisti zavezani, kateri prebivajo v župniji, zu¬ nanji ne, če tudi imajo v dotični župniji in občini svoja posestva. 2 ) Poddružnioe in poslopja za e k s p o n i r a n e du¬ hovnike popravljajo in zidajo tisti, katerim na korist so po¬ stavljene te cerkve ali poslopja. Pomagati si pa smejo s prebitkom imetja svoje poddružnioe, razven, ako ni kdo drugi dolžan jim pomagati. Poddružnioe so pa dolžne dajati — ako ni bilo drugačnih dogovorov — doneske za troske pri materi cerkvi in župnijskih poslopjih. Po starih avstrij¬ skih postavah so poddružnioe neodvisne od župnije, n. pr. kuracije z lastno sodnostjo niso ničesar dolžne donašati k materi cerkvi. Kadar je s službo cerkvenca zvezana tudi pravica stanovanja, veljajo za gradnjo in vzdržavanje dotičnega poslopja iste določbe. Ure se smejo v ljubljanski škofiji samo tedaj iz cerkvenega imetja nakupiti ali popravljati, ako je cerkev premožna, in škofija v to privoli; kupi ali popravlja naj jih sicer občina. 3 ) Konkurenčnim potom se tudi po državnih ukazih ure ne smejo napravljati. 4 ) Po državni postavi r j postavlja in popravlja po¬ kopališča politična občina pod vrhovnim nadzorstvom države. Kadar je iz javnih zdravstvenih ozirov treba staviti poko¬ pališče, prevzame troške občina, ako ni morda kdo drugi k temu obvezan po pogodbi ali pod ..kakim drugim pogojem. Vendar pa s tem ni prepovedano staviti verskih pokopališč. Le tedaj, ako se ') Razglas dež. odb. kranjskega 21. maja 1882, št. 1955, v škof. 1. 1882, stran 106. *) Post. 7. maja 1874. 3 ) Nav. § 36. 4 ) Razglas naufi. min. 25. okt. 1887, St. 20.885, v Quartalschrift 1889, str. 228. Post. 30. apr. 1870. 220 Duhovski Poslovnik. versko, t. j. le istovercem.namenjeno pokopališče stavi, morajo ga po skladnji staviti tisti, kateri morajo po skladnji popravljati cerkev. 1 } Pa tudi po posvečenji si vlada pridržuje neko nadzorstvo in sodbo nad pokopališčem. (Glej § 98.) —- Cerkev le tedaj popravlja poko¬ pališča, kadar prejemlje od njih grobarino. 2 ) Verska pokopališča razširjati ima dolžnost župna soseska. Ako pa tega ne stori, mora politična gosposka prevzeti delo. Mrtvašnice zida in popravlja občina, ako ni drugih za¬ sebnih pogodb ali dogovorov. 3 ) Naprava vodnjakov in Štern se ne všteva pod konkurenco. 4 ) Kadar prevzame cerkev za gradnjo ali popravo pri cerkvi ali nadarbini celi trošek ali samo del troska, tedaj se mora cer¬ kveno upravništvo, ako presega izdatek, kateri hoče pokriti iz tekočih cerkvenih dohodkov 20 gld., ravnati po določbah, kakor so povedane v ij 117; kadar se pa pokrijejo iz založne glavnice, takrat se je ravnati po določbah, naznanjenih v £ 114. Če sc izdatek potrebuje za gradnjo, se mora prošnji priložiti načrt za gradnjo, proračun troskov in izpisek iz cerkvenega premoženja (Extract), ter mnenje patrona. Kadar se trošek ali celoma ali deloma pokrije iz doneska patrona ali občine, takrat pošlje upravni št v‘o ravno tako obloženo prošnjo do ordinarijata in prosi za skladnjo, katero prične in izvrši politična gosposka. Kadar da svoj donesek tudi nadarbinar za zidavo ah popravo, ga sme razdeliti na letne obroke, a nobeno letno odplačilo ne sme biti višje, kakor previšek normalne letne kongrue, pa tudi ne nižje, kot tretjina tega previška. 5 ) Dolžnost plačevati v obrokih preide, ko je bilo tako plačevanje dovoljeno, na interkalare in na nasled¬ nika v nadarbini. Ako je bilo dovoljeno plačevanje na obroke, izdela upravništvo stavbeno pismo. Ker se pa s tem obremeni cerkveno premoženje, ravnati se mora zopet po § 114. Denar se vzame na posodbo pri verskem zakladu, pri cerkvi, v hranilnici, ali kje drugje. Nadar¬ binar se pa mora zavezati, da bode plačeval obresti vsako leto. To stavb in o pismo bi se glasilo: Stavbino pismo , s katerim podpisani potrjujem, da sem za popravo go¬ spodarskih poslopij pri župni nadarbini Trebnje vsled dovoljenja c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 26. febru- varija t. I., št. 397, objavljenega po prečastitem knezo- ’) Razglas min. bogoč. 22. maja 1874. 2 ) Nav. § 38. 3 ) Nav. g 39. 4 ) Razsodba upravn. sod. 30. marca 1882, št. 676. 6 ) Post. 20. marca 1890, v škof. 1. 1890, str. 45. § m. Konkurenca. 221 škofijskem ordinarijatu v Ljubljani, dne 5. marca t. I., št. 520, iz cerkvenega premoženja župne cerkve v Mirni 2 >eči dobil na posodbo 2000 gld. a. v. kot donesek k skladnji, spadajoč na nadarbinarja, ptroli temu, da se vknjiži to posojilo na nadarbino v Trebnjem, obrestuje vsako leto s 5 u / 0 in izplača v rednih letnih obrokih po 285 gld. 72 kr. Zavežem se tedaj za-se in za svoje naslednike v dekanijski župniji Trebnje, da se bodo ti pogoji natanko spolnovali, in vsako leto župni cerkvi v Mirni peči dvesto petinosemdeset goldinarjev 72 kr. v gotovini izplačalo; isto tako gotovo se bodo tudi izplačevale obresti osta¬ lega dolga. To potrjuje moj podpis, kakor tudi podpisi patro- novega namestnika in dveh ključarjev. Podpis /““v, Podpisi patronovega namest. I L - s. | supnilca in dveh ldju- carjev. Ko je obravnava končana, povabi politična gosposka dotične obvczance k volitvi stavbenega odbora, kateri je sestavljen iz pet udov. V stavbeni odbor vstopiti imata po postavi prvo pravico nadarbinar in patron ali njegov poverjenik; izjaviti pa se morata že pred volitvijo, da vstopita v odbor. Obvezana tedaj nista. Ostale odbornike pa volijo obvezanci z absolutno večino izmed tistih, kateri so došli k volitvi. Odbor prevzame brezplačno vodstvo izvršitve in račune gradnje, povrnejo se mu samo stroški v goto¬ vini. Odbor voli iz svojo srede prvomestnika; on je odbora izvršujoči organ, zastopa odbor na «vunaj, ima v oskrbi blagajnico, katere drugi ključ ima v to določeni ud odbora. Prvomestnik polaga odboru vsako leto račun in po dovršeni gradnji končni račun o vseh dohodkih in stroških. Slednjič pa reši odbor račun na svojo odgovornost in poroštvo. Konečni računski zaključek mora odbor pravočasno objaviti obvezancem, ob jednem pa jih obvestiti, da je stavbeni račun položen v pregled pri nadarbinarju. Zoper morebitne pogreške računa pa sc smejo tekom treh mesecev po objavljenji obvezanci pritožiti pri političnih sodnjih oblastvih. Ako tekom označenega obroka ni nikake pritožbe, smatra se račun sprejet in potrjen. Izvršenje stavbe se naznani okrajnemu glavarstvu, katero pošlje potrdilno komisijo (Collaudirungscommission). Komisijske stroške plačajo pro rata tisti, kateri so bili dolžni konkurirati. (Glej tudi g 118.) Mej tem, ko se kje vrše obravnave radi izstopa in prestopa v drugo župnijo, ali o samostojnosti jednega dela župnije, naj se, če možno ustavijo obravnave o gradnji cerkva ali župnijskih poslopij. 222 Duhovski Poslovnik. Ce pa to ni mogoče, pogodi naj se z lepa ali in koliko stroškov imajo nositi izstopli. 1 ) Tu še omenimo, da ne sme postavljati vsakdo kapele in poljska znamenja, kakor bi se mu zljubilo. Posebno kapele se smejo staviti le z dovoljenjem škofovim; v prošnji do škofijstva sc mora priložiti tudi obris dotične kapele ali znamenja. Skrbeti pa je tudi za bodoči obstanek znamenja; v to svrho naj naloži po- stavljatelj ali pa občina glavnico, katera bo omogočila popravljanje, ali se naj pa pravoveljavno zavežeta, da bodeta znamenje ohranila v dostojnem stanu. Znamenje ali kapela naj se tudi nekoliko obmeji. B. Oskrbovanje cerkvenega premoženja. § 112 . Komu pripada to oskrbovanje. (Navod §§ 9, 11, 12, 115, 122.) Po cerkvenem pravu je cerkveno premoženje cerkvena last, in ona edina ima pravico do uprave. V vsaki škofiji je višji nadzornik tega imetja škof, kateri izvršuje to nadzorstvo ob kanoničnih vizitacijah ali drugih priložnostih. Tako nadzorstvo v škofovem imenu izvršuje tudi dekan, on je posrednik med upravništvom in škofijo. Paziti mu je: ali se upravlja premično in nepremično premoženje v smislu postave; se li dohodki in iz¬ datki vpisujejo v dnevnik; je li gotovina, kolikor jo mora biti, tudi res v blagajnici. Dekan sklene ob svojem pregledu dnevnik, ga podpiše, prenese preostanek precej v prejem, primanjkljej mora pa nadomestiti cerkveno predstojništvo. Ako zapazi dekan nedo- statke pri upravi, mora upravništvo opomniti na dotične ukaze; če bi bil pa tak opomin brezvspešcn, mora stvar naznaniti ordi- narijatu. V vsaki ž u p n i j i j e župnik nadzornik in pred¬ stojnik uprave cerkvenega premoženja. V vikari- jatih in kapelanijah, — kjer dotični duhovniki sicer samostojno oskrbujejo duhovniško službo, a so odvisni od župnika — sodelujejo sicer vikarji in kurati pri oskrbovanji cerkvenega premoženja, vendar je njih oskrba omejena tako, da ima župnik pravico pre¬ gleda o stanji premoženja in njega uprave. Kadar tedaj tako cerkveno predstojništvo obravnava o premoženji pri višjih uradih, ima tudi župnik glas in besedo. On podpisuje tudi cerkvene račune. Država je vrhovna varuhinja premoženja, v to določeni organ je linančna prokuratura. Ona zastopa cerkve in nadarbine, kadar gre za prvotno ustanovo cerkve ali cerkvenega ‘) Razpis nauč. min. 29. nov. 1874, št. 16 944, v ukazn. 1. str. 251. § 112 . Komu pripada to premoženje. 223 beneficija, ali za celoto založnega premoženja; ona svetuje in po¬ maga cerkvam pri iztirjatvah dedščin in volil, in to brez razločka, naj so cerkve javnega ali zasobnega patronata. 1 ) Vendar se državne določbe mnogokrat ne strinjajo s cerkvenim pravom. Tudi p a t r o n ima svoje pravice pri oskrbovanji cerkvenega premoženja. Patron je javen ali zasoben. Javen je cesar in ga nadomešča politična gosposka prve instance, t. j. c. k. okrajno glavarstvo kot patronov komisar. * 3 ) Cerkev daje patronu v gotovih slučajih pravico, oziroma dolžnost varstva, cerkvenih posesti. Država prilastuje patronu tudi pravico oskrbovanja premoženja župne cerkve z župnikom in župnijskimi zastopniki vred. 3 ) Patron ima pravico: a) vdeleževati se ali sam ali po svojem odposlancu posvetovanj, zadevajočih cerkveno premoženje. Vendar nima določilnega glasu, ampak samo posvetovalni. Ako je cerkveni predstojnik v zadevah, o katerih sme v mejah svojega področja ukrepati svojevoljno, kaj določil, kar se patronu ne zdi koristno cerkvi, sme slednji zahtevati škofove razsodbe. Tudi sme zahtevati, da se v njegovi navzočnosti, ali v navzočnosti njegovega odposlanca in v prisotnosti od škofa določenega moža pregledajo: cerkveno premoženje, inventarji, varnost posojil, pravočasna iztirjatev dolgov, ali cerkvena poslopja, b) Kadar se patron takih sej aii sam ali po svojem odposlancu vdeležili ne more, poizvedeti se mora vselej njegovo mnenje, ako gre za prodajo ali zdatno obremenenje cer¬ kvenega premoženja, kakor tudi v vsaki zadevi, o kateri cerkveni predstojnik ne more določati sam, brez dovoljenja vikših. Patronu se mora, ako se ni vdeležil dotične seje, poslati tudi vsakoletni račun z vsemi prilogami vred (po nekaterih krajih to ni več v navadi in se ne zahteva). V oskrbovanji ustanovnega premoženja pa nima nikakih .pravic, c) Ako hoče patron kako pravdo v prid cerkve prevzeti sam na svoje stroške, sme to storiti, vendar mora potrditi škof zastopnika pravde (advokata), d) Ako je župnija iz¬ praznjena, ga mora dekan pozvati, da pogleda, ali so shranjene v inventarji zaznamovane reči, in sc li loči cerkveno in nadarbinsko premoženje od zasebne imovine umrlega ali odstoplega župnika. e) Pravica patronska so tudi poizvedbe in obravnave v zadevah cerkvenih in nadarbinskih gradenj, f) Ako meni patron, da mu pristojajo po ustanovi še večje pravice, mora to dokazati. Javnega patrona zastopnik ne sme zahtevati nobenega odško¬ dovanja za svoj posel, potnine sc mu plačajo po javno-veljavnih ukazih. 4 ) ‘) Razpis fin. min. 28. okt. 1875, v škof. 1. 1875, str. 33. 3 ) Razpis drž. min. 31. avg. 1862, št. 8500, in 10. febr. 1863, št. 1135, v ukazn. 1. str. 26. 3 ) Post. 7. maja 1874, § 42, ukazn. 1. str. 272. 4 ) Ukzn. 1. str. 25—28.' 224 Duhovski Poslovnik. Židje, ako imajo v lasti posestva s pravico patronstva, ne morejo izvrševati te pravico. 3 ) Duhovski cerkveni p r e d s t o j n i k (župnik, admi¬ nistrator) j c predstojnik oskrbništ v a cerkvenega imetja ne samo v župnih cerkvah, ampak tudi pri poddružnicah, javnih kapelah, cerkvah vtelesenih družbam svetnih ali redovnih duhovnikov, tudi v cerkvah nemškega in Johaniškega reda. Nepo¬ sredno njemu izročena je skrb za ohranitev, množenje cerkvenega premoženja in njegovo porabo po cerkvenih predpisih. On vodi vse poslovanje in uradne zapisnike; on izroča svojima ključarjema posle, kakor se njemu potrebno zdi, in jih izvršujeta pod njegovim nadzorstvom; on ima nadzirati delavnost in zvestobo ključarjev in druzega cerkvenega osobstva; izdelati mu je vsako leto cerkvene račune, ali skrbeti, da se izdelajo; ima tudi ključ od cerkvene blagajnice. V pomoč pri oskrbovanji cerkvenega premoženja sta župniku dva ključarja. Izvolita se izmed župnijanov. Voli ju cerkveni predstojnik ter se ozira pri izvolitvi na opravičene želje duhovnijanov; predlaga ju dekanu v potrditev. Ključarja morata biti poštena, popolnoma zanesljiva moža, imovita ali vsaj ne povse ubožna, doma iz župnije. Za poddružnice se izvolita izmed soseščanov spa¬ dajočih pod poddružnični zvon. Imeti morata toliko znanja, kolikor treba za oskrbo cerkvenega premoženja; ako možno, naj bodeta vešča pisanju in čitanju. Ne smeta si biti v bližnjem rodu, in tudi ne s-cerkvenim predstojnikom; tudi ne smeta biti ž njim v nikaki taki zavezi, katera bi jima branila nepristransko oskrbo. Ko bi dekan ne bil zadovoljen z izbranima ključarjema, se prepusti vsa stvar ordinarijatu v razsodbo. Ključarje dekanijskih cerkva, cerkva škofijskih odposlancev, ki so mesto dekana, in romarskih cerkva potrjuje ordinarijat. Volijo se ključarji za dobo treh let; po preteku te dobe sc smejo zopet voliti, a navadno se volitev molče potrdi. Dekan bi smel pa ključarja odstaviti tudi pred pretekom treh let, ko bi bil za ta posel nesposoben. Potrjena ključarja umesti dekan v službo, a navadno sc v to pooblasti župnik. Ključarjema takrat pojasni, da sta prevzela dolžnost skrbeti za ohranjenje cerkvenega premoženja, s tem delala za čast ISožjo in posredno tudi za izveličanje duš: zato morata to službo opravljati marljivo, 'zvesto in iz tega namena, da bi se Bog častil. Dekan (ali škofijski pooblaščenec) sprejme v imenu škofijskega ordinarijata od nju obljubo navadno s tem, da mu sežeta v roko z zatrjilom, da sprejmeta dolžnost vestno oskrbovati cerkveno in ustanovno premoženje. Pri umeščenji se jima da na ogled tudi zadnji potrjeni cerkveni račun in inventar. *) Ces. ukaz. 18. febr. 1860. — Razglas min. 2. maja 1876, št. 6534, v škof. 1. 1876, str. 161. 225 § r 12 . Komu pripada to oskrbovanje. Ključarja imata torej dolžnost skrbeti: da se cerkveno in ustanovno premoženje po cerkvenih ukazih oskrbuje, ohrani in množi; pri tem pa ne smeta moliti duhovnika v njegovih pravicah glede službe Božje in dušnega pastirstva. Prisotna morata biti pri posvetovanji o oskrbi premoženja; delo, katero jima pri tem izroči duhovnik, morata oskrbovati vestno in sta odgovorna zanj. No smeta se pa udeleževati opravil in posvetovanj, zadevajočih njuno Osebno korist. Ako zapazita, da se dela cerkvenemu premoženju škoda ali krivica, naznaniti jo morata cerkvenemu predstojniku in tirjati, da se prepreči. Čuvata nad Cerkvenikom, kako gospodari s svečami, oljem, vinom itd. in naznanita neprilike duhovniku; pre¬ gledati morata cerkvene račune. Ker sta ključarja odgovorna za redno oskrbovanje cerkvenega in ustanovnega premoženja z du¬ hovnim predstojnikom vred simul et in solidum, zato pri njujinem odstopu odgovarjata za račun o vsem tistem času, kar sta bila v službi. Služba ključarjev je častna služba, torej brezplačna. Kjer pa sta do sedaj radi obilega truda dobivala kako odškodnino z dovo¬ ljenjem pristojne gosposke, dobivata jo tudi nadalje. Ker pa zaslužita kot očeta sosesko in duhovniku pomočnika spoštovanje in hva¬ ležnost občanov, zato naj so jima, kjer mogoče, odkažejo častni sedeži v cerkvi, ravno tako pri procesijah in cerkvenih slovesnostih. Stroški, katere imata pri oskrbovanji premoženja, se jima povrnejo. Vsako pisano potrdilo v pravnih zadevah cerkve ali cerkvene naprave podpiše vse cerkveno upravništvo t. j. župnik in oba ključarja. 1 ) Pod oblastjo cerkvenega predstojništva so cerkveni služabniki, cerkvenec, organist in grobokop; ono jih namešča in odstavlja. Patron jih nastavi samo takrat, kadar jih je nameščal že iz stare navade; sme pa samo take izvoliti, kateri imajo v to kanonično sposobnost. V tem slučaji pazi samo na potrebne lastnosti, ni pa navezan na sporazumljenje s cerkveno gosposko s ) Ako je treba cerkvenemu predstojniku pri odslovljcnji oseb v cerkvenih službah oblastvene pomoči, jo daje deželna vlada na prošnjo cerkvenega predstojnika proti temu, da se je prej vršila redna obravnava, in obsodba ne nasprotuje niti državnim postavam, niti cerkvenim v državi veljavnim odredbam 3 ) Upravništvo cerkvenega premoženja ima svoja posvetovanja kolikorkrat je treba. Vabi jih k posvetovanju cerkveni predstojnik. Go patron biva v škofiji, se tudi njemu naznani čas posvetovanj in sc mu prepusti, da se jih udeleži osebno ali po zastopniku. Ako je patronstvo javno, pridržana je ordinarijatu pravica, da se sporazume z dotičnimi oblastmi. Pri posvetovanjih ima vsak ud ’) Post. 7. maja 1S74, št. 50, § 48, v ukzn. 1. str 270. “) Razs. upr. sod. 21. nov. 1884, št. 2323, v škof. I. 1885, str. 35. 8 ) Post. 7. maja 1874, § 27, v ukazn. 1. str. 267. ,, Poslovnik. “ 15 226 Duhovski Poslovnik. pravico, svoje mnenje naravnost razodeti in predloge staviti na korist in prospeh cerkvenega premoženja. Ko bi se njegovo mnenje ne vpoštevalo, ima pravico naznaniti to dekanu in v drugi stopinji škofiji. Ako ordinarijat dovoli predstojništvu posebnega vodja cerkve¬ nih računov, odgovorno je vendar za vse cerkveno predstojništvo. Od tacega oskrbovanja so izvzeta društva in pobožni zavodi (instituta et pia loca), če imajo od cerkve potrjena pravila o oskrbi premoženja. Občine nimajo nikako pravice pri upravi cerkvenega premo¬ ženja, tudi ne, ko bi bile same kaj napravile, n. pr. zvonove. Tudi v tem slučaji ima samo župnik določiti, komu in kedaj naj sc zvoni. 1 ) § U3- Inventar (popis premoženja). (tfav. §§ 13-14.) Cerkveno premoženje je ali lastno ali ustanovno. Obojno je zopet ali premakljivo ali nepremakljivo. K premaklji¬ vemu prištevamo : kelihe, cikorije, monštrance, paramente in drugo posodje pa orodje. K nepremakljivemu: cerkev z vsemi njenimi nepremičnimi deli, druga k nji pripadajoča poslopja, zemljišča, glavnice, dohodke, pravice in njih dohodke, obresti in njih užitke, kateri so odmcnjeni posebno za potrebščine pri službi Božji. Ustanove ali obremenjeno premoženje se tako oskrbuje, kakor ne¬ obremenjeno ali lastno premoženje. Vsake cerkve premoženje se mora posebej upravljati. Cerkveno upravništvo mora imeti o vsem premoženji natančni razpregled; to pa se zgodi po inventar u Ipopis premoženja). Inventarji se izdelujejo na podlagi potrjenih starih in sicer vselej pri nastopu novega župnika. Izdelajo se v treh istopisih; eden se hrani po potrdilu v cerkveni tružici, drugi pri ordinarijatu, tretjega dobi patron, oziroma deželna vlada. Vzorci za inventar se dobivajo tiskani, ter imajo naslov: Inventar o premoženji župne (podružne) cerkve sv. I. v I. Spodaj se vpiše povod spisovanja, n. pr. povo¬ dom nastopa na nadarbino. Znotraj se v povprečnih predelkih popisuje premoženje po pravnih imenih, pod katerimi jih ima cerkev v posesti. Ti predelki so: (tukaj se jemlje ozir tudi na nadarbinski inventar). A) Pravice (Gerechtsame). Tu sem se prištevajo Stolni prejemki, darila (Opfer), mrtvaščine (Funeralgebiihrcn), prejemki od cerkvenih sedežev, prihodki od semnjev, prostovoljne biro. V nadarbinskem inventaru: bire, štolnina od oklicev, porok in pogrebov; te zadnje po desetletnem povpreku. ‘) 1-tazs. najv. sod. 1873, št. 16.083, v Quartalsclir. 1. 1884, str. 733. §113- Inventar. 227 Naj žc tukaj povemo, da naj se ti prejemki kapitalizujejo. Kako? Poglej cerkvene račune za deset let nazaj, da najdeš, ko¬ liko dohodkov je imela cerkev iz te ali one pravice vsako leto, vse dohodke desetih let seštej in razdeli z 10, pa dobiš povprečen dohodek, tega pomnoži z 20, tako dobiš glavnico; n. pr. cerkev je dobila v desetih letih 600 gld. mrtvaščine, ta znesek razdeljen z 10, da povprečnega letnega dohodka 60 gld ; tega pomnoži z 20 — 60 X 20 — = 1200. To glavnico vpišeš v podolžni predelek: stanje glavnic ali cenilna vrednost (Stand des Capitals od. Sehatzungs- werth). B) Svoj inska posestva (Eigene Realitaten). Tu sem spadajo cerkvene stavbe, hiše, mlini, vinogradi, njive, senožeti, pašniki, gozdi itd. Cerkev sc popiše natanko, kakor vsako drugo posestvo ter pove ime svetnika, kateremu je posvečena; nje dolžina, širočina; ali je obokana ali stropana, kakošen ima tlak; na kateri strani je zakri¬ stija, je li nad njo še kateri prostor; ali je otlakana ali popodena; kakšen je kor v ozadji; koliko ima kapel in na kateri strani so; na kateri strani je zvonik; koliko ima vhodov, oratorij, sploh vse, kar je znamenitega. Ravno tako natanko se vpišejo cerkvene hiše, mlini; zabeleži se, pod katero številko zemljiške knjige so vpisane. Naznani se tudi njihovo stanje. Ravno tako sc popiše v nadarbinskem inventarji župni dvorec; koliko nadstropij ima, njegova dolgost: popišejo so prostori v pritličji, pod pritličjem, v prvem nadstropji, podstrešje. Ravno tako se naznani in popiše lega drugih poslopij, ter natančno doda o vsakem stanje. Zemljiščem sc doda številka zemljiške knjige, njih lega, tudi značilno ime, katero je navadno vpisano tudi v zemljiški knjigi in pod katerim so med ljudmi znana, dalje mera, katera se izve pri zem¬ ljiški knjigi. Cena hiš in drugih poslopij se sme nastaviti po ceni, kakoršna je navadna za enake predmete v tistem kraji. Cena cerkvam se nastavi približno, večidel po starem inventaru. Cena za hiše in poslopja bi se tudi utegnila nastaviti po davkih, in sicer za predmete podvržene rednemu davku (Hausclassensteucr) se dobi cena, ako se navadni cesarski davek brez priklad pomnoži z 250; za predmete podvržene hišnemu najemninskemu davku (Hauszins- steuer) pa s 100; h najemninskemu davku se mora prišteti tudi hišni redni davek. Pri zemljiščih so dobi vrednost iz čistega zemljiškega davka. Nov zemljiški davek znaša 22-7 °/ 0 čistega dohodka. 1 ) Ako imaš čisti dohodek, kakor ga imajo po katastru preračunjenega davkarije, in so ga naznanile po posestnih listih , in hočeš vedeti, koliko bo davka, pomnoži dohodek z 22 7 in razdeli potem s 100, pa dobiš ’) Ukz. finanfi. min. 4. okt. 1881, v žkof. 1. 1881, str. 65. 15 * 228 Duhovski Poslovnik. davek. Če je n. pr. čistega dohodka 25 gld. X 22’7 = 567 5 : J 00 == 5 gld. 67'5 kr. davka. Ako hočeš iz čistega davka izvedeti kata- stralno vrednost zemljišča, pomnoži svoto davka s 108, pa dobiš vrednost. Tedaj pri zgornjem izgledu gld. 5.67 5 X 108 = 612 gld. 90 kr. vrednosti. — More se tudi iz čistega dohodka po posestnem hstu — ali če tega ni, se izve pri davkariji — preračunati vrednost, čisti dohodek se namreč pomnoži z 20, n. pr. čistega dohodka je 15 gld. X 20 = 300 gld. vrednosti. C) Ustanovna posestva. Kakor pod B, se tudi sem vštevajo poslopja in zemljišča, ter se tako preračuna njih vrednost. V nadarbinski inventar se zabeležijo dohodki, katere ima na- darbinar iz ustanovne imovine. če tedaj n. pr. iz senožeti dobiva 3 gld. na leto, množi se 3 X 20 = 60 gld., svota 60 gld. se pa v nadarbinskem inventariju ne vpiše v razpredelek C, ampak v razpredelek P 1 , ustanovne (jlavnice. A drugače je zopet, če uživa nadarbinar posestvo sam, tedaj pa posestvo tudi ne pride v cerkveni, ampak samo v nadarbinski inventar, in tedaj pod C, D) Dodatki (Deputate), katerim se prištevajo priboljški iz javnih in občinskih blagajnic, od zasebnikov, cerkva, od sosesk v biri, denarji, tlakah (poljsko delo, vožnja drv) ah drugi enaki priboljški. Večinoma velja to za nadarbinski inventar. E) Svojinske glavnice (obligacije) se popišejo z imenom, označi se, je-li papirnata, srebrna ali zlata renta, z datumom in številko. Dolžna pisma z imenom dolžnika, njega stanovanjem, datum in intabulatum dolžnega pisma. V nadarbinski inventar se postavijo plačila v denarji, katera nadarbinar ne prejema kot priboljšek, in gotovi dohodki iz zemljiščine odveze. Dohodek se kakor zgoraj pomnoži z dvajset, svota se zabeleži v inventar kot glavnica. F) Ustanovne glavnice. Obligacije in dolžna pisma se ravno tako popišejo, kakor ona pod E. V nadarbinski inventar se sprejmo zneski, katere je dobil nadarbinar od posameznih cerkva po zadnjem potrjenem cerkvenem računu. Zneski se seštejejo in kapitalizujejo, t. j. ko prej poja¬ snjeno, pomnoži se celi znesek z dvajset, dobljena svota je glavnica. G) Cerkveno orodje in potrebščine, kakor so: altarji, prižnica, križev pot, krstni kamen, kropilih kamni, pregraja, cerkveni se¬ deži, spovednice, križi za procesijo, molitniki, tumba, Božji grob, omare, mize, lestenci, svetilnice, svečniki, križi na cerkvenih stenah, kanontable, kadilnice, kotliči. kropilnice, skrinjica za darove. Poseben razpredel dobijo dragotine (praetiosa), in zopet drugi parameriti, kateri se popišejo po barvah in kakovosti. Cerkveno perilo se za-so popiše po posebnih razločnih znamenjih. Naposled se zabeležijo mašne bukve, rituali, muzikalije, cerkveni zvončki, klešče za oblate, topiči, ura, zvonovi v zvoniku. V nadarbinski inventar všteva se tudi hišno orodje, katero je v porabi, n. pr. podobe, posodo, poljsko orodje. Za živino, ako je pri nadarbini kot inventar, se naredi poseben predel. §ii3- Inventar. 229 Vsak predel se sam za-se zaključi in seštejejo svote. Prav na koncu se svote vpišejo in seštejejo še enkrat po predelkih; potem pa se vpiše opazka: Da se je premoženje cerkve (nadarbine) v tem inventaru prav natanko vpisalo, popisalo, izročilo in prevzelo, potrdimo s svojimi podpisi. Konečno se obrazec datuje, ter se pod¬ pišejo župnik in oba ključarja. Tako se izpolnijo povprečni predeli; kako pa podolžni? Prvi je: 1. Tekoče štev. Vsaka stvar se mora v novem inventaru vpi¬ sati v isto vrsto, v katerej je bila zabeležena v starem ; številka teče do konca povprečnega predela, novi predel pa se začne zopet z novo številko. Kar je od zadnjega inventara na novo prirastlo, se vpiše ob koncu stvarij, katere so ostale iz starega inventara v tem pre¬ delu, in novi prirastek se mora opravičiti v predelu uzrok prirasti ali odpada. A tudi, kar je odpadlo že iz - za zadnjega inventara, sc mora opravičiti v ravno imenovanem predelu. 2. Posamezno (Detail). Semkaj se stavijo in opišejo posamezni predmeti. 3. Mera, vaga in število komadov. Nadpis sam pove, kaj se zabeleži semkaj, n. pr. teža zvonov, število cerkvenih rutic. 4. Klavnična ali cenilna vrednost. Semkaj se stavi vrednost iz starega inventara. 5. Prirastek, nastal iz-za zadnjega inventara. 6. Odpadek. Semkaj se vpiše, kar se je zavrglo, ali morda zgubilo od zadnjega izdelanega inventara, ali kar nima več cene. 7. Stanje glavnične ali cenilne vrednosti. Semkaj se vpiše dnevna vrednost. 8. Uzrok prirasti ali odpada. (Glej št. 1.) U z o r c i: Cerhveni inventar. Duhovski Poslovnik. 2 BO Tek. štev. § 113. Inventar. 231 I 1 2 3 1 1 1 Uzrok prirastka ali odpadka K št. 2. Izdala se jo ta svota vsled dovoljenja kn. - šk. or¬ dinariata z dne ... za po¬ pravo strehe na cerkvi. K št. 3. Prirastek iz preostanka navadnih do¬ hodkov v letu 1885. 232 Duhovski Poslovnik. Tek. štev. § 113 . Inventar. 233 Posamezno Prenos . Kelih s patenoiz tri¬ najstletnega srebra, 60 lotov težak . . Dva darilna vrčka z žličico vred, iz 13lot- nega srebra . . . Paramenti. Mašni plašč, bel, z zlatom vezen in z zla¬ timi portami . . . Rudeč mašni plašč iz žameta in z lijon- skimi portami . . Perilo. Dve novi platneni albi s končnimi čip¬ kami . Ura, stara, v slabem stanu. Veliki zvon, posve¬ čen sv. Jakobu . . Skupaj . So š te v. Pravice . . . . Svojinska posestva Svojinske glavnice. Ustanovne glavnice Cerkvene priprave. Skupaj Glavnica ali cenilna vrednost gld. kr. 1637 125 60 80 30 30 1000 2962 Prirastek gld. kr. 18 18 Odpadek gld. kr 30 30 Stanje glavnične ali cenilne vrednosti gld. kr. 1637 125 57 80 18 30 1000 2947 4540 5885 820 810 2947 ,15002 Uzrok prirastka ali odpadka K št. 3. Srebrne žli- čice ni najti ; dene se na dolg prednika in tirja iz za¬ puščine 3 gld K št. 2. Je obrabljen, in se je z do¬ voljenjem škof. ordin. z dne . . . za¬ vrgel. K št. 1. Dar bratov¬ ščine presve¬ tega Rešnjega Telesa. Da seje vse premoženje cerkve v tem inventaru prav natanko vpisalo, popisalo, izročilo in prevzelo, potrdimo s svo¬ jimi podpisi. Datum. Podpis župnika. Podpis dveh ključarjev. Tek. štev. 234 Duhovski Poslovnik. JVadarbinsJei inventar. P o s .a m e z n o as Glavnica ali cenilna vrednost gld. kr. A. Pravice. Po priznatku, potr¬ jenem od vis. c. k. de¬ želne vlade v Ljub¬ ljani z dne 3. febru- varija 1869, št. . . ., vživa ta nadarbina sledeče pravice: Šlolnine od oklicev po 10 letnem povpreku na leto . gl. 13'98 Od porok . > 1P35 Od pogre¬ bov. . . » 12 67 Skupaj . B. Svojinska posestva. а) Poslopja. Župni dvorec (se po¬ piše) . Gospodar, poslopja (se popišejo): Hlev za živino, Svinjak, Skedenj, Kozolec . . . . б) Zemljišča. Njiva »na vrtačah«, vpisana pod kata- stralno občino I., v zemljiški knjigi . . , meri ... in ima či¬ stega dohodka 15 gl., kapitalizovan s 5 °/o . Skupaj . C. Ustanovna posestva. Nadarbina ima dve njivi, pare. št. 445 in št.1211 pod občino I., ki merite skupaj dva hektara in 418 arov, znane pod imenom »vrtovina«. Župnik 164 182 156 Prirastek gld. kr. Odpadek gld. kr 502 2000 3500 300 5800 500 500 Stanje glavnične ali cenilne vrednosti b'ld. 279 227 253 760 2000 3000 300 5300 kr. Uzrok prirastka ali odpadka K št. 2. Manjša vred¬ nost izvira odtod, ker so strehe in po- dovi v slabem stanu. Popra¬ vek zadeva zapuščino prednika, ka¬ teri se je na¬ znanil sod¬ niji. §U3 Inventar. 235 236 Duhovski Poslovnik. Pri posameznih predelkih dobljene svote se vstavijo v inven- tarijalne izkaze prvega cerkvenega računa, kakor hitro so bili po¬ trjeni inventarji. Ker so stari inventarji podlaga novim, naj se vselej vsak prirastek in odpad v inventarijalnem izkazu cerkvenega računa zaznamuje tudi v inventaru. 1 ) Ker pa manjka prostora za vpis prirastkov v starem in veni aru, vlože se posebne polo, na katere sc vpisuje. Ko bi.se pa v starih inventarih ne nahajali taki zaznamki, se poiščejo v inventarijalnih izkazih, ki so bili izdelani po vzadnjič položenem inventarji. Dobro je, če se izdela za reči, svetnemu cerkvenemu služab- ništvu, n. pr. cerkvencu, posebno organistu v rabo in shranitev izročene, poseben inventar, katerih enega hrani cerkev, druzega dotični cerkveni služabnik. § U4. O shrambi cerkvenega premoženja. Vsaka cerkev, imajoča premoženje, mora imeti železno blagaj- nico ali iz trdega lesa pa z železom okovano. Blagajna mora imeti tri ključe in trojno ključavnico. En ključ shrani župnik, druga dva se izročita ključarjema, vsakemu po eden. Kadar se odpira bla- gajnica, morajo biti vsi trije navzoči. Ko bi bil eden ključar bolan ali zadržan, naj izroči ključ poštenemu župljanu, kateri grč ž njim k župniku. Shraniti je blagajnico na varnem prostoru v župnem dvorci ali v zakristiji. V blagajnico se vlože inventarji, ustanovna pisma, cerkveni računi, dolžna pisma, obligacije, gotovina, razven tiste svote, katere je treba za redne troške. Pisma, katera se ne morejo hraniti v blagajnici, pa se tičejo cerkvenega premoženja, in druga manj važna pisma, se shranjujejo v arhivu. § U5. O ohrambi založnega premoženja. Cerkveno premoženje se ne sme prodati, niti znatno obre¬ meniti brez papeževega in cesarjevega dovoljenja, ali brez dovo¬ ljenja tistih, katerim sta to izročila. 2 ) A to ne tiče samo prodaje cerkvenega premoženja ali pra¬ vice, ampak tudi darovati se ne sme, ne zamenjati; tudi ne cer¬ kveno zemljišče za dvajset ali več let dati v zakup, dedinski zakup ponoviti, ali odpovedati glavnica, ako se ne bode več naložila. Sploh se iz založne glavnice ne sme ničesar izdati brez dovoljenja. Prodati se sme cerkveno premoženje le izjemoma ali iz opra¬ vičenega uzroka, n. pr. za popravo cerkve ob razpadanji, v poplačo cerkvenih dolgov, ali če cerkev iz prodaje dobi kaj boljšega mesto prodane reči. ’) Nav. § 14. -) Konkord., čl. XXX. § 115 - O obrambi založnega premoženja. 237 K prodaji je treba najprej cerkvenega dovoljenja. To dajejo s pooblaščenjem papeževim škofje in nadškofje (a za svojo stran je država to dovoljenje odpravila], 1 ) in sicer: 1. V prodajo do osem tisoč goldinarjev vrednosli daje dovo¬ ljenje nadškof, do šest tisoč goldinarjev škof, pa samo takrat, kadar se za to kupijo nepremična posestva ali se pa kako drugače obrestonosno nalože. 2. Za znatno obremenenje daje nadškof dovoljenje do petnajst tisoč goldinarjev, škof do dvanajst tisoč goldinarjev, pa samo, ako se določi, kdaj in kako se bode vrnilo. Neznatno obremenenje je pa svola do tisoč goldinarjev. Izdatke do te svote smejo dovoliti avstrijski škofje. 3. Nadškofje in škofje smejo tudi sami ob sebi dovoliti, da se zemljišča, hiše, pravice za več kakor tri leta do petnajst let dajo v zakup, ali da se sme zakupnina ali gostarina naprej plačevati v mestu pol leta. na deželi pa celo leto. 4. V sili smejo škofje tudi sami dovoliti prodajo ali znatno obremenenje presegajoče gori imenovane svote, in sicer nadškofje do šestnajst tisoč, škofje do dvanajst tisoč; morajo pa potem vso stvar poročati nunciju ali rimski stolici. 2 ) Poleg tega je pa treba tudi dovoljenja deželske gosposke 3 ): 1. Kadar gre za prodajo reči ne presegajočo vrednost sto gol¬ dinarjev, daje dovoljenje politična deželna gosposka. 2. Ako vrednost ne presega osem tisoč, daje v cesarjevem imenu dovoljenje tudi politična deželna gosposka. 3. Ce gre za inietek dvajset tisoč vrednosti, se izroči prošnja ministerslvu za uk in bogočastje, katero mora izposlovati naj¬ višji sklep. 4. Tudi država smatra obremenenje čez tisoč goldinarjev znatno, ali če so zemljišča ali pravice dajejo v zakup za več kakor tri leta, ali če se naredi pogodba, da se bode zakupnina ali gosta¬ rina plačevala naprej za več ko eno leto. Tudi za tako obreme¬ nenje imetka ali dohodka daje dovoljenje politična deželna gosposka v imenu cesarjevem. 5. Ako ne presega obremenenje petnajst tisoč goldinarjev, ali se ne sklene zakupna pogodba za več ko petnajst let, dajo deželna vlada dovoljenje s cesarjevim pooblastilom. 6. Ako pa obremenenja pod št. 5 ni priporočila škofija, ali če gre za višjo svoto, ali najemnino za daljši čas, vloži se prošnja tudi na ministerstvo. P Post. 7. maja 1874 v ukzn. I. str. 270. 3 ) Škof 1. 1880, str. 57, breve 14. maja 1880. — Breve 6. maja 1890, v škof. 1. 1890, str. 57. 8 ) Razpis min. 20. jun. 1876, št. 172, v ljublj. 1. str. 159. 238 Duhovski Poslovnik. 7. Kadar presega obremcnenje svoto štirideset tisoč goldi¬ narjev, ali čas zakupa trideset let, mora iskati ministerstvo odloka pri Njega veličanstvu. Ko bi se pri prodaji ali obremenenji cerkvenega premoženja ne spolnovali ti ukazi, je prodaja ali obremcnenje neveljavno. Po cerkvenih postavah naj je cerkveno premoženje kolikor možno v nepremičnih posestvih, katera se ne smejo prodajati. Ce je pa treba katerikrat prodati tako posestvo, se naloži izkupljeni denar na obresti. Za prodajo se mora najprej dobiti mnenje patronovo; narediti je načrt prodajalnih pogojev, priloži se postavno izdelan cenilnik iSchatzungsoperat 'i; potem se izdela prošnja na deželno vlado, oziroma na ministerstvo in še druga na ordinarijat. V prvi se raz¬ loži, zakaj je svetovati prodajo, koliko je dosedaj posestvo nosilo in koliko se ceni. V slednji se prosi, naj se predloži prošnja poli¬ tični gosposki, izposluje potrdilo vposlanega načrla, in da naj se da tudi cerkveno dovoljenje. Mnenje patronovo se priloži. Uzoreč načrta: Načrt prodajalnih pogojev. Senožet, imenovana „na produ 11 , lastnina cerkve sv. I. v I., se proda po dražbi pod naslednjimi pogoji: 1. Cerkev proda imenovano senožet kakoršna je in stoji, vknjiženo pod . . . tistemu, kateri obljubi pri dražbi najvišjo ceno, v njegovo polno lastnino z dopuščenjem, da se brez opovire sme prepisati nanj. 2. Kupec kupi na dražbi senožet za najvišjo clraž- bino ceno in jo plača najpozneje v enem tednu. 3. Cerkev kot prodajalka izdela po tem potrjenem načrtu kupno pismo, in podpis upravništva cerkvenega premoženja potrdi kupcu, da je ptlačal kupni denar. Cerkev plača tudi vse c. k. davke in druge dajatve do dnč končane dražbe, troske za kupčijo, prepis in vse c. k. davke od dnč dražbe pa prevzame in bode pla¬ čeval kupec. Datum. Podpisi župnika in ključarjev. O kupni pogodbi so izdelata dva istopisa, eden sc izroči kupcu, drugi pa ostane pri cerkvi. Prodaja se vrši po dražbi, ako posebni razlogi kaj druzega ne priporočajo. Izdela se tudi prošnja na deželno gosposko tako-le: Visoka c. k. deželna vlada! Ponižno podpišemo cerkveno upravništvo v I. mčni, da bi bilo koristno, ako bi se senožet cerkve v L, vpisana v zemljiško knjigo pod . .., ki meri 1 ’/ 2 hektara, prodala ') Razglas naue. min. 4. nov. 1882, št. 18.158, v Quartalschrift 1888, str, 484. § I I g. O obrambi založnega premoženja. 239 po dražbi (ali če okoliščine tako zahtevajo, njenemu sedanjemu zakupniku za 800 gld.), ter prosi dovoljenja v to prodajo, podpirajoč svojo prošnjo z naslednjimi razlogi: 1. Vsakoletna zakupnina te senožeti znaša samo 20 gld., in se višja doseči ne more, ker meji ob hiši in posesti I. I. in I. L; tudi je nihče ne more vzeti zato v zakup, ker pot do nje vodi po zemljiščih enega izmed teh dveh gospodarjev, katera si je pa v sporazumljenji ne dražita. 2. Se je cerkev z dovoljenjem visoke deželne vlade zaradi popravkov zadolžila pri kranjski hranilnici za 800 gld. po 5 °/ u . Posestvo je po cenilniku pod A) 800 gld. cenjeno in . . . Gotovo je, da se bo za zemljišče ta svota izkupila, ker oba gospodarja želita senožet dobiti v last, in tako bi se dolg poplačal, ter vsako leto še več pr ihra¬ nilo, kakor je dosedaj znašal zakup. 3. Tudi cerkveni patron je s to prodajo po pri¬ logi B) povse zadovoljen. Visoka c. k. deželna vlada naj tedaj iz navedenih razlogov vsled najvišjega sklepa z dne 6. junija 1860 v prodajo omenjenega cerkvenega imetka blagovoli dati deželno-vladarsko privoljenje in potrditi priloženi načrt prodajalnih pogojev. Podpisi župnika in dveh ključarjev. Zvunaj: ... za privoljenje v pro¬ dajo cerkvene senožeti v zem¬ ljiški knjigi pod . . . cenjeno Priloge A—B. na 800 gld. Prošnja na ordinarijat za cerkveno dovoljenje in p r i p o r o č e n j e pri deželni vladi: Prečastiti hnezoškofijsJci ordinarijat! Podpisano upravništvo cerkvenega premoženja pred¬ laga ponižno prošnjo visoki c. k. deželni vladi za dovo¬ ljenje prodaje cerkvene senožeti cerkve v I., ki meri 1 '/ s hektara, vpisano v zemljiški knjigi pod . . ., št. . . ., in prosi cerkvenega dovoljenja od knezoškofijskega ordi- narijata ter priporočanja pri c. k. deželni vladi, ker 1 . ima cerkev iz te prodaje gotov vsakoleten do¬ biček, kakor se razvidi iz priložene prošnje; 2. je zadovoljen patron s prodajo. 240 Duhovski Poslovnik Prečastiti knesoškoftjski ordinarijat naj tedaj blago¬ voljno podeli cerkveno dovoljenje in priporoča prošnjo za dovoljenje pri c. k. deželni vladi. Podpis župnika in dveh ključarjev . Z v u n a j : ... za dovoljenje v pro¬ dajo cerkvene senožeti, ce¬ njene 800 gld., in priporoča¬ nje prošnje pri deželne vladi. Ravno tako so glasi tudi prošnja za dovoljenje znat¬ nega obremencnja, n. pr. za načetek glavnice s 5000 gld. radi poprave cerkve: Visoka c. k. deželna vlada! Za popravo cerkve v I. je treba 5000 gld. iz za¬ ložne glavnice. Ponižno podpisano upravništvo prosi torej dovoljenja visoke deželne vlade za tako znatno obreme- nenje cerkvenega premoženja in podpira svojo prošnjo s sledečimi razlogi: 1. Je po pridejanem zapisniku pod A) poprava ime¬ novane cerkve res potrebna. 2. Po pridejanem izpisu iz cerkvenih računov pod B) cerkev te troske lahko izda, ker ima lastnega premo¬ ženja 40.000 gld. 3. Je pridejano mnenje patronovo pod C). Prosimo tedaj visoko c. k. deželno vlado, naj do¬ voli vsled najvišjega sklepa z dni 9. junija 1860 v to obremenenje cerkvenega premoženja. Podpisi župnika in ključarjev. Z v u n a j : ... za dovoljenje izdatka 5000 gld. iz cerkvenega pre- Priloye A—C. moženja v popravo cerkve v I. Prošnja na ordinarijat sc izdela mutatis mutandis enako ko zgoraj. Svetovati je, da se za premično premoženje dobi nepremično, a nikdar se to ne sme zgoditi brez dovoljenja. § 116. Dnevnik. Cerkveno upravništvo mora skrbeti, da so vsi dohodki o pravem času vplačajo in potrebni troski izplačajo. Za pravočasno iztirjatev je ono odgovorno in tudi porok za vsako svoto, katera se po njegovi vnemarnosti iztirjati ne more. Za vpis dohodkov in § n 6. Dnevnik. 241 izdatkov mora imeti cerkveni predstojnik poseben dnevnik. Obrazci za to so že tiskani in najbolje je, če se zvežejo v knjigo. Obrazec je ukazan taki - le: Dnevnih o prejemkih in izdatkih pri cerkvi sv. ... v ... v solnčnem letu 18 ... „ Poslovni k / 4 16 242 Duhovski Poslovnik. Za vsak trosek dobi naj se pobotnica, katera se zaznamuje s številko dnevnika in spravlja v zvezčck. Konec leta vjemati so mora ostanek gotovine in vrednostnih papirjev z ostankom v cerkvenem računu. § 117. Zapisnik o vplačanih obrestih in zakupninah. Vse vplačane ali iz blagajnice vzele obresti ter plačani zakupi se vpisujejo v za to pripravljeni zapisnik. Dobijo se zanj tiskane golice. Ni pa zapovedan nikak uzorec. Pa tudi zasebni plačnik obresti ali zakupnine naj ima svojo knjižico z vsemi predeli, kakoršne ima zapisnik; v isto naj mu vpiše prejemnik vselej vplačano svoto, kakor v zapisnik, ter jo potrdi s svojim podpisom. Ta knjižica je potrebna, ker se plačniki mnogokrat motijo, in ker duhovnik tir ja po umrlem predniku za¬ ostali dolg: plačniki prednika radi dolžijo, da isti vplačanih obresti ni zapisal. — Zapisnik se uredi lahko različno. Dobro je, ako sc spredaj ali zadej vpišejo vsi javni (obligacije) in privatni dolžniki, ter se naznani stran, na kateri se nahajajo v zapisniku. Ker jih je težko vpisati po alfabetu, naj se saj razvrste po tem, ali imajo izposojen svojinski ali ustanovni denar; la glavna oddelka se pa zopet razdelita po tem, ali je dolžnik javen (obligacije se vpišejo s številko) ali zaseben V zapisnik se vpiše na vsako prvo stran lista upnik in sicer zasebnik, od kod je, v kateri zalogi je dolg: ali v svojinski ali v ustanovni, potem visokost glavnice in obresti, dolžno pismo z datumom izdanja in vknjiženja. Vse to se vpiše kot glava, n. pr. Anton Puc is Vrha, h. št. 20, je dolžen cerkvi sv. Lenarda na I. zajem 400 gld. ustanovne glavnice z letnimi obrestmi po 5 °/„, po dolžnem pismu s dne 1. januvarija 1867 in vknjišenem dne 20. avgusta 1867. Enako se vpišejo posojila v javen zalog: Papirna renta št, 39.908 z dne, 1. avgusta 1870, glaseča se na cerkev sv. Lenarda v I., v znesku, 460 gld., in sicer iz ustanove I. 250 gld., iz svojinskega premoženja 210 gld. s letnimi obrestmi po 5 "/o- Pod glavo pridejo ti - le predeli: Leto, za katero se dolg plačuje, količina letnih obresti, stari zaostanek, vse skup, namreč obresti z zaostankom: potem čas povračila, koliko se je vplačalo na poseb v obrokih, koliko skup, kolik je zaostanek konec decembra. § 118. Cerkveni izdatki. (Nav. §§ 31—46, 134.) Cerkveno upravništvo mora skrbeti, da se cerkveno pre¬ moženje izdaj e s a m o za sl u ž b o B ožjo, deli t e v § 1 19- Prošnja za dovoljenje nezistemovanih izdatkov. 243 vpeljane in potrjene. Navadno se v to rabijo tekoči do¬ hodki pa ono, kar se je prihranilo. Izjemoma in po dobljenem privoljenji (nikoli brez njega) se sme založna istina v to obrniti. Izdatki pa so dvojni: redni (zist.emovani), ter povratni in i z v a n r c d n i (ne zistemovani). 11 c d n e in p o v r a t n e izdatke oskrbuje in zaračunja oskrbništvo leto na leto brez dovoljenja. I z v a n r e d n e in p r e h o d n e izdatke za cerkvene po¬ trebe, male popravke na cerkvenih poslopjih sme izplačevati tudi upravništvo iz tekočih dohodkov brez dovoljenja ordinarijata, kadar ne presezajo zneska 20 gld. Ako pa taki izvanredni izdatki zna¬ šajo 20 — -50 gld., dobiti se mora dovoljenje dekanovo ali v to odločenega škofijskega komisarja. Kadar pa imajo izdatki presezati 50 gld , je prositi dovoljenja pri ordinarijata. — Prošnji mora biti pridejano patronovo mnenje. A tudi, ko bi šlo za izdatek pod 20 gld. in patron ali njegov namestnik želi ali ti r j a pri posvetovanji upravništva, da naj se stvar ordinarijatu prepusti v razsodbo, čakati sc mora ordinarijatovega dovoljenja. § U9- Prošnja za dovoljenje nezistemovanih izdatkov. Pri večjih izdatkih za gradnje ali druge potrebščine je dobiti, kakor smo povedali, dovoljenje ordinarijata. Prošnji se pridene mnenje patronovo, proračun, sestavljen od dotičnega mojstra, po okoliščinah tudi načrt stavbe, in izpisek računov preteklega leta. Ravno tako sc stori, kadar je treba popravila ali nove gradnje, in občina zbira skladnjo, cerkev ji pa pomaga s kakim zneskom. Ta pomoč bi se pa smela dati iz cerkvenega imetja le tedaj, ako so pokrite bogoslužne potrebščine. Ce sc pa iz tekočega premoženja taki izdatki ne morejo pokriti, mora upravništvo nasvetovati, kako naj bi se pokrili troski drugače. Ko je gradnja skončana in potrjena, se morajo ordinarijatu predložiti obravnavni akti o gradnji, potrjilni zapisnik (Collaudie- rungs - Protokoli) in račun o gradnji, obložen z vsemi dokazi, ter sc ordinarijat prosi, naj dovoli za gradnjo izplačilo dovoljenega izdatka. Prva prošnja za dovoljenje izdatka se utegne glasiti: Prečastiti knezoškofijski ordinarijat! Nn strehi župne cerkve v T so se vršili že večkrat mali popravki, kateri so se kmalu sopel skazali nedo¬ sledne. Bne . . . je zopet, pregledala celo streho v to izbrana komisija, pri kateri so bili navzoči: namestnik patronov I. I., spodaj podpisana, ključarja 1. I., zvedenci: krovec 1. I., tesar I. I. in zidar I. I. O tem. ogledu se je spisal pod A) priloženi zapisnik, iz katerega, je razvid.eti, da z malimi popravki tu ni moč pomagati, ampak je treba ostrešje deloma prenoviti; troski bi znašali po priloženem 16 * 244 Duhovski Poslovnik. proračunu B) 600 gld. brez delavcev in dela z živino, kar župljani prevzetno kot tlako. Ker ima po priloženem izpisku (iz cerkvenih računov pod C) cerkev iz pretečenih let prihranjenih in v hranilnici na knjižico št. .. . na¬ loženih 400 gld., in bode v prihodnjih letih tudi še na leto preostajalo okolo 70 gld., bi torej cerkev lahko pre¬ vzela troske za popravo strehe, in to tem bolj, ker so mojstri s tem, zadovoljni, da se jim zaslužek izplača v treh letnih obrokih. Da se patronov namestnik s tem predlogom vjema, potrjuje njegov podpis v gori omenjenem zapisniku in v tej prošnji. Blagovoli se prečastiti knesoškofijski ordina/rijat pre¬ pričati o potrebi popravka in o primernih tirjatvah do- tičnih delavcev, ter naj dovoli potrebni izdatek, ali naj pa pošlje druga potrebna povelja podpisancem. J. 1., namestil, patronov. Župnik in oba ključarja. § 1‘40. Obrestonosno nalaganje cerkvenega premoženja na javne obveznice. Po cerkvenih postavah se sme premoženje cerkveno obresto- nosno naložiti na varno, ležeče premoženje in le izjemoma na javne obligacije. Dandanes je težava na obe strani. Od posestnikov se dobi¬ vajo obresti večinoma z veliko težavo ali celo le s tožbami; var¬ nost javnih papirjev pa je odvisna od raznih okolnosti. Cerkveni denar se mora tako nalagati, da ima sirotinsko Ipupilno) varnost. Po državni avstrijski postavi se sme sirotinski denar obrestonosno naložiti tako: a) da se kupi nepremično blago; h) tla se naloži pri zasebnikih proti postavni varnosti. Varnost je pa postavna takrat, kadar s tem zavarovanjem in prejšnjimi bre¬ meni ni še hiša čez polovico, zemljišče pa ne čez tretjino svoje prave vrednosti obremenjeno. Tudi na kako varno odstopno pismo icesijo) se sme dati denar; c) se kupi javna državna obligacija ali katera druga javna obligacija, ki je po veljavi državnim enaka, n. pr. zemljiščne obveznice; d) zastavna pisma gališkega stanovnega kreditnega zavoda (Plandbriefe der galizisch - standiseben Credit- Anstalt); e) pri hranilnicah, ako so bile z javnim dovoljenjem usta¬ novljene, pa tukaj samo začasno; f) na prioritete avstrijskih železnic, ako država jamči dobitke kakor tudi obresti; g) pri skupnih siro- tinskih blagajnicab (gemeinschaftlicbe Waisencassen), vravnanih po posebnih postavnih določilih. Zraven navadnih državnih rent in srečk, na katere se sme cerkveno premoženje nalagati, so še: 5 °/ 0 avstrijska zakladna pisma § 12 1 . Posojila na hipoteke. 245 (Schatzschein); 5 °/„ zastavna pisma na državne domene (Staats- domanen-Pfandbriefe); como-rentna pisma; prioritete dunajsko-glog- niške železnice; 4 0 / n državna dolžna pisma na železnice Pilsen- Priesen - Komotau; delnice železnice cesarice Elizabete in cesarja Franc Jožefa; salinska pisma (Partial -Hypothekar- Amveisungen oder Salinenscheine); 5% obligacije zemljiške odveze posameznih kraljestev in dežela. Tudi se še nahajajo obligacije dvorne komore za izročeno cerkveno srebro in stanovske domestikalne obligacije, ki se še glase na I s /.i, 2, 2 1 /.,, 3 % v dunajski veljavi, in niso bile združene z državnim dolgom. Dovolilo se je tudi na te-le kot sirotinsko - varne papirje nalagati denar: Zastavna pisma (Pfandbriefe) avstro - ogrske banke in vseh hipotekarnih zavodov, na zemljiški kredit (Hypothekar- Bodencredit - Anstalt) ali drugih zavodov s trgovino, na hipotekarna posojila (Ilypothekar - Darlehen - GeschSftj, če so pod državnim nad¬ zorstvom; delnice posojila za vravnavo Donave (Donaurcgulierungs- Anlehen); obligacije komunalnih posojil za Dunaj, Prago, Gradec; vloge poštne hranilnice. Prepovedano je posojevati cerkveni denar v malih zneskih, brez hipoteke, in za kratek obrok, n. pr. za dva, tri mesce. § 121 . Posojila na hipoteke. Ako ima cerkev lastno ali ustanovno premoženje dobljeno po dedščini, ali kako drugače, tudi prihranjeno gotovino iz tekočih dohodkov, katero hoče naložiti pri zasebnikih, tedaj naj se oznani to o pravem času, navadno s prižnice. Stranka, hoteča istino dobiti na posodo, mora najprvo skazati, da ima zadostno varščino. Jemljo se za varščino zemljišča, pa tudi hišo. Varnost hipoteke se dokaže: a) Po sodnijski cenitvi, pri kateri .mora tudi cerkveno upravništvo biti navzoče. Stavbe iz lesa, ila ali druzega /gorljivega gradiva se ne sprejmo v cenitev. Ko bi bila cenilna vrednost zelo razločna od katastralne, se morajo uzroki tega razločka naznaniti v vlogi na ordinarijat. Ker je pa ta pot cenitve draga, zato se na¬ vadno cenilna vrednost izkaže b) po katastru. Kdor hoče dobiti denar, mora namreč iti k zemljiški knjigi, da se mu tam izdela a) posestna pola (Grundbesitzbogen), v kateri se navedo zemljišča posamezno, njih mera in katastralna vrednost, in potem izpis iz zemljiške knjige (Auszug aus dem Grundbuche, Grundbuchsexlract), v katerem se navedo posestva s številko zemljiške knjige in vsi dolgovi, kateri so na tem posestvu. Prava vrednost posestva se dobi, če se čisti katastralni do¬ hodek z dvajset pomnoži. 246 Duhovski Poslovnik. \j) Vrednost poslopij se dobi po uradno potrjenih pri zn a tki h (fasijah) najemščine in sicer, koliko je najemščina znašala zadnjih šest let. Povprečni dohodek teh šestih let se izračuni, potem se odbijejo navadni in izredni davki s prikladami vred, preostanek pa je čisti dohodek. Ta se pomnoži z dvajset in tako dobimo vrednost stavbe, ako je sicer spričano, da je v dobrem stanji. To dokažeta dva izvedenca s spričalom. Ali pa se od najnovejšega priznatka odbije za davke, popravke itd. tretjina, še bolje polovica, odštejejo se dolgovi, in ostanek se pomnoži z dvajset, to je čista vrednost hiše. Ko bi se na ta način ne dala dokazati vrednost ležečega premoženja, je to mogoče še tudi drugače, ako je brez dolga ali le malo za¬ dolženo, namreč Y) š p r e o d d a j n o i Uebergabsvertrag', k u p n o ali ženitno pogodbo in ob primerljejih smrti tudi s sodnij sko ce¬ nitvijo izvrševano vsled smrti. To pa le takrat, kadar more cerkveno upravništvo iz lastnega prepričanja potrditi, da je vrednost v gori imenovanih listinah res njih prava vrednost in da se vsi dotični deli sprejme v hipoteko. Bremena se skažejo, kakor gori povedano, z izpisom iz zemljiške knjige, ako pa niso vknjižena, kakor se rado zgodi pri preoddajnih in ženitnih pogodbah, v katerih so izgovorjene dajatve v blagu, katere večjidel niso vknjižene, donesti se morajo tudi dotične listine v izvirniku ali pa v poverjenem prepisu. Istina se smatra zavarovano, kadar pri zemljiščih s prodnimi tabularnimi dolgovi, triletnimi obrestmi in prepisom, kateri znaša B 1 / 2 7„ hipotekarne vrednosti, ne preseza dveh tretjin vrednosti; za hiše pa, ako ne preseza polovice vrednosti. 1 ) Ko je stranka tako dokazala varščino, mora narediti načrt dolžnega pisma; delati ga srne vselej duhovnik, ako ga pa izdela notar ali advokat, naj pazi duhovnik, da bode sprejel vanj vse za cerkev potrebne klavzule, ga izroči z drugimi lislinami vred cerkvenemu upravništvu in vse to pošlje na ordinarijat. —• Kako se izdela dolžno pismo, glej § 20. Načrt dolžnega pisma se pošlje na ordinarijat brez da¬ tuma in podpisov. Glasil bi se: Dolžno pismo. Jaz podpisani Jožef Majer iz Kranja, h. št. 12, po¬ trjujem s t'cm pismom, da sem prejel kot posojilo od, cerkvenega upravništvo, v Kranj i glavnico Karl Huber- jeve ustanove iz cerkve v Kranj i v znesku 100 gld. (berem: sto goldinarjev) a. v. Zavezujem se, da plačam to posojilo cerkvi vsigdar po prejšnji polletni, vsakemu pogodniku enako na voljo dani odpovedi v postavnem, za plačevanje davkov veljavnem denarji v Kranji, do tedaj pa vsako 1 ) Drž. zak. § 1374. § 121 . Posojila na hipoteke. 247 leto od danes nadalje s petimi od sto (5 obrestujem in te obresti v polletnih obrokih za pol leta naprej od- rajtujem tako gotovo, kakor gotovo bi imela sicer cerkev pravico, ko bi ne bile obresti vplačane sest tednov po zapadem obroku, glavnico z obrestmi vred brez kake od¬ povedi iztirjati na moje troske. V varstvo tega posojila, dotičnih 5 "/,> obresti, tožnih troskov in drugih postranskih dolžnosti, ko bi nastale, zastavlja/m svoje posestvo, vpisano pod. vlogo št. 15 radov¬ ljiške občine ter dovoljujem, 05 » » 70 » » 52 » » 35 » Prepovedano pa ni sprejemati svot z višjimi letnimi doneski; cerkveni predstojniki naj celo opozore žive ustanovnike, da je po višjem znesku ustanova bolj zavarovana, ker po zmanjšani glavnici, kar se lahko prigodi, bi se zmanjšala tudi sprejeta opravila. Dohodki iz ustanov razdeljujejo se torej po označenih ško¬ fijskih določilih, ako pa ustanova več donaša, pripada preostanek cerkvi, razen če je ustanovnik ali pa ordinarijat iz posebnih ozirov določil drugače. Ako je ustanova sprejeta, naj poskrbi predstojnik, da bodo letni dohodki ustanove zagotovljeni. Ako je bil izročen denar, se naloži. C e niso dediči voljenega denarja plačali, jih cerkveni predstojnik precej po dovoljenem uradnem naznanilu opomni, da istino izplačajo; od dne smrti volilčeve pa morajo plačevati 4°/o obresti; on sam pa ni dolžen plačevati postavne prenosnine, ampak si jo sme odtegniti pri plačilu. Ce je bila državna obveznica voljena ali se sicer izroči, naj se pazi, da se vročijo tudi vsi ob dnevu smrti ostali kuponi in talon. Ako se glasi obligacija na ime ali na prinosca, naj se pošlje ordi- narijatu, da se prepiše. Geje izročil živi ustanovnik kako zasebno terjatev, mora cerkveno prcdstojništvo skrbeti, da se o tem naredi veljavno odstopno pismo (gl. § 120) ter se ozirati na §§ 50 in 51 navoda. Ni pa treba, da bi taka ponujana ali voljena privatna terjatev imela sirotinsko varnost, ker se ne more terjati, da naj da ustanovnik kaj več, kakor kar sam hoče Upravništvo naj izterja terjatev, če ni varna, in drugam naloži. Ko bi se pa zavarovalna glavnica zgubila deloma ali vsa, se ustanovna dolžnost zmanjša ali pa povse razveže. 1 ) Predstojništvo mora tudi v tem slučaji poizvedeti, do katerega časa se bile obresti izplačane vo¬ lilen, ter mora izterjati vse pred smrtjo zaostale in naprejšnje ob¬ resti. Ce hoče upnik glavnico obdržati kot posojilo, se mu na¬ vadno pusti, ako ni kakih pomislekov; seveda se mora cerkev zavarovati, kakor zgoraj rečeno. Kedar se volijo premičnine, dragotine itd., jih uprav¬ ništvo spravi, da pravilno ceniti, in ako ostanejo pri cerkvi, se sprejmo v inventar. Če se pa morajo prodati, je pri ordinarijatu najprej prositi dovoljenja za prodajo, in po dani dozvoli se prodajo ter se svota naloži na obresti. Ako se za ustanovo izroči nepremično blago, naj upravništvo poizve, koliko je vredno in s čim obteženo, ter pre- *) Poduk kap. konz. v Ljubljani 1. avg. 185fi, št. 1401. 268 Duhovski Poslovnik vdari, je li za cerkev koristno sprejeti tako pokrito glavnico ali ne? Potom se prepiše na cerkev, ali če je bilo izrečno za usta¬ novo dano, na ustanovo. Ako so na posestvu kaka bremena, spre¬ jeti se morajo tista, katera so bila že ob času smrti. Za prepis je donesti k uradu zemljiške knjige ustanovno pismo, ako je usta- novnik že ob življenji naredil ustanovo; ako v je pa cerkev do usta¬ nove prišla po volilu, pa prisojilno pismo. Časih pa izdela zapu¬ ščinski urad potrdilo, katero se izroči zemljiško-knjižnemu uradu. 1 ) Ako je volilec v oporoki posestniku nepremak¬ ljivega blaga naložil za zmiraj ustanovno dolžnost, n. pr. plačati vsako leto eno sv. mašo, mora predstojništvo skr¬ beti, da se ta dolžnost vknjiži na dotično s to dolžnostjo obre¬ menjeno imetje in sicer z bremeni, kateri so bili ob volilčevi smrti na posestvu. Ko bi bilo posestvo tako obremenjeno, da ne bi dalo postavne varnosti, mora cerkev venderle biti zadovoljna, ker dedič ni dolžen dati za varščino manj obremenjeno hipoteko. Ko bi cerkveno predstojništvo česa ne moglo izterjati, mora pri cerkvah javnega patronstva naznaniti ovire finančni prokuraturi, pri drugih pa ordinarijatu in ob enem pred¬ ložiti vsa dolžna pisma, da se volilo izposluje tožbenim potom. 2 | Ko se je volilo tako vravnalo materijalno, treba je ustanovo vrav- nati še tudi formalno. § 126 . Nameniluo pismo. (Nav. §§ 116, 117, 120.) Pri ustanovah je razločevati, so li na nje navezane dolžnosti ali opravila, in bo li treba dohodke iz njih razdeljevati po meri za večne čase, da ostane glavnica zmiraj enaka; ali je pa usta¬ nova določena za kake cerkvene potrebe ali pobožne naprave n. pr. za vzdrževanje večne luči, kapele, križa pri potu, za obnavljanje misijona. V prvem slučaji naj izda živi ustanovnik namcnilno pismo, v katerem pove: koliko svoto on da za ustanovo, kakošno opra¬ vilo naj se opravlja za njene dohodke, kako želi, da se dohodki med opravičence porazdeljujejo. V novejšem času je tudi svetovati, da izreče voljo, naj se dohodki iz mašnih ustanov duhovniku ne vračunjajo v nikako plačo, ker gotovo noče noben ustanovnik duhovnika z ustanovo oškodovati, ampak vsak bi mu ž njo še rad pomagal. b Patent 9. avg. 1854. drž. zak. 1. št. 208. § 178. a ) Nav. §§ 70, 71. § 126 . Namenilno pismo 269 Kolek 50 kr. Namenilno pismo. Jas podpisani \janez Novak iz Rebri h. št. 9 izročam cerkvenemu upravništvu sv. Jurija na. Gori v roke go¬ spoda župnika I. I. 100 gld. (beri sto goldinarjev) a. v. in hočem, da se ta denar kot glavnica obrestonosno na¬ loži in za vsakoletne obresti v cerkvi sv. Jurija na Gori za vse večne čase bere vsako leto ena tiha sv. maša zame in moje rajnke stariše. Dohodki naj se porazdeljujejo med upravičence, namreč duhovnika, cerkev in drugo cer¬ kveno osobje po določilu prečastitega, knezoškofijskega ordinarijata. Hočem pa, da se svota, katero bo vsakokraten go¬ spod župnik na Gori dobival iz te ustanove, nikakor in nikoli ne sme v katerokoli njegovo plačo vračunavati ali odtegovati od njegove plače. Ko bi se katerikolikrat kaj tacega od katerekoli strani nameravalo, pooblaščam s tem župnika, naznaniti zadevo precej škofijstvu, glavnico kjer¬ koli naloženo vzdigniti, in za njo na moj namen opra¬ viti toliko sv. maš, kolikor bo določil knezoškofijski ordi¬ narij at. Da je to moja trdna in resnična volja, kaže to vpričo dveh naprošenih podpisanih mož od mene samega lastnoročno podpisano pismo. Datum. Podpisi ustanov niha in dveh prič. Zadoščalo bi sicer, ako bi pismo podpisal lc ustanovnik sam, a bolje je, če se privzemo še priče. Če je treba namenilno pismo zabeležiti v zemljiško knjigo, morajo biti podpisi poverjeni. Svojo voljo sme ustanovnik naznaniti tudi v drugi obliki: kot izjavo, ali da jo da na zapisnik, kateri mora biti kolekovan. Tudi velja, če ustanovnik cerkvenemu predstojništvu na roke da, kar potem uprav- nišlvo tudi naznani v sprejemnem pismu. Semtertje so pri cerkvah še stare ustanove, formalno no še uravnane, t. j.: upravništvo ni še izdalo o njih sprejemnega pisma in ordinarijat ne še potrdilnega. O lakih ustanovah naj dobi župnik izpis iz oporoko ustanovnikove. Shranjujejo se oporoke pri sod¬ niji; tam bi se iz njih dobil izpis. Ako tega ni, je iskati drugih pisem, iz katerih jo razvidna ustanovnikova volja. Včasih ni druzega dobiti, kakor zakristijska tabela ali knjiga ustanovnih maš, na kar sc more opirati. Vsa pisma, katera so župniku pri rokah, ako je še v kakih dvomih, pošlje ordinarijatu, in če pisem ni, se opira na zakristijsko tabelo, na- knjigo ustanovnih maš, staro navado ali druge zapise, ter priloži tudi svoje mnenje, kako naj bi se usta- 270 Duhovski Poslovnik. nova vredila. Ordinarijat potem odloči ustanovne dolžnosti, po katerem odloku se izdela sprejemno pismo. Ako se je določila ustanova v redno uporabo za kake cerkvene potrebe ali v kako drugo pobožno napravo, ni treba namenilnega pisma; če je taka ustanova bila določena za vzdrževanje kake kapele, križa pri poti itd. se tudi no sprejme v cerkveni račun, ampak kot dodatek k cerkvenemu računu. Ko bi bila ustanova določena prav za cerkveno potrebo, n. pr. za večno luč, sprejme se v cerkveni račun. Vendar je pa dobro, ako se tudi o taki ustanovi naredi namenilno pismo. Glasilo bi se : Kolek 50 | ir _ Na menili) o pismo. Jas pod pisani izročam cerkvi sv. Janeza. Nepomučana na Brdu svoj travnik imenovan „v Ločniku“, v zemljiški knjigi štev. 360 občine Brdo, in hočem, da ta travnik vsakokratni župnik na Brdu vživa in zato oskrbljuje večno luč v cerkvi sv. Janeza Nepomučana na Brdu. Ko bi pa travnika ne hotel sam uživati, naj daje košnjo v najem, ter naj iz letnih dohodkov večno luč, kakor gori rečeno, oskrbljuje. Hkrati dovoljujem, da se na podlagi tega name¬ nilnega pisma moje gori imenovano posestvo v zemljiški knjigi občine Brdo št. 360 is mojega imena odpiše in prepiše na cerkev sv. Janeza Nepomučana na Brdu. Datum. Poverj. podp. župnika, dveh ključarjev in astanovnika. § 127 . Sprejemno pismo. (> T av. §§ 112-114.) Ko so vse zadeve ustanove vrejene, izdela upravništvo spre¬ jemno pismo. Napravi se v dveh istopisih *); le ko bi ustanovnih želel imeti tudi en istopis, se izdela v treh. Eden mora biti ko- lekovan s 36 kr., drugi za iistanovnika, če ga treba, ravno tako, oni za deželno vlado je koleka prost. Pisati se mora na celo polo v kancelijski obliki. Na eno sprejemno pismo napisali se sme tudi več ustanov, a le tedaj, kedar spadajo k eni in isti cerkvi; ako k različnim, se mora za vsako cerkev posebej narediti sprejemno pismo. l ) Ukzn. 1. str. 77. § 127 - Sprejemno pismo. 271 V sprejemnici naznani upravništvo, da ustanovo sprejme, ker je fizično in moralno mogoča, ter se zaveže, da bo skrbelo za ohranjenje ustanovne glavnice ali ustanovnega zemljišča, in da se bo ustanova izvrševala tako dolgo, dokler bo ostala glavnica; zabeleži naj se tudi v sprejemnico — naj si je vže ustanovnik to izrekel ali ne, — da se znesek, katerega bo duhovnik iz te usta¬ nove dobival, njemu ne sme v nikako plačilo vračunati, sicer ima (ake je ustanovnik vže tako določil) župnik pravico glavnico vzdig¬ niti in za vzdignjen denar po škofijskih določilih opraviti kurentne maše. Ce pa ni ustanovnik o tem ničesa določil n. pr. pri vo¬ lilih v oporokah — sicer bi se z opravljanjem maš prenehalo in ordinarijatu naznanilo — naj razpolaga z glavnico po svoji previd¬ nosti. 1 ) Vendar naj se vselej razločno pove, je li ta pogoj izrekel ustanovnik ali cerkveno upravništvo, 2 ) določi se čas spolnovanja ustanovne dolžnosti, naznani se varščina, pod katero je naložena glavnica in kako se bodo dohodki razdeljevali med upravičence. Podpišejo pa sprejemnico župnik in oba ključarja, ter se podpe- čati s cerkvenim pečatom. Ko bi kateri ključar pisati ne znal, sc mora privzeti oseba pisanju vešča, katera podpiše njegovo ime, sebe kot podpisatelja in pričo, a ključar pristavi križ. Ne sme ga pa župnik sam podpisati. V ljubljanski škofiji je za sprejemno pismo ukazan ta - le vzorec 3 ): Sprejemno pismo. Podpisani predstojniki cerkve sv. Jurija na Gori spoznavajo zase in za svoje naslednike v cerkvenem pred- stojništvu, da je 1. I. iz I. po oporoki (po ustanovnem pismu, — izjavi, — pogodbi) pri župni cerkvi v I. na¬ ročil eno mašno ustanovo tako, da se bo opravljala vsako leto v prid njegove duše ena (ali več) sv. maša. (Ce je več ustanov sprejetih :. spoznavajo, da so pri cerkvi sv. Jurija na Gori tele ustanove:) 1. Po namenilnem pismu (izjavi, pogodbi) z dne ... je naročil I. I. iz 1., da se vsako leto bere ena tiha sv. maša, ob nedoločenem dnevu v korist njegove duše. 2. Je po zaznamkih ustanovinskih knjig in po za¬ kristijski tabeli leta 1843 umrli Anton Gej, posestnik na Vrhu h. št. 35 zapustil vsakokratnemu župniku na Gori za vžitek travnik, imenovan „na Lubajni“ pare. št. 1412 v zemljiški knjigi ad 1 Jereb Tom. VI., pg. 49, redif. 959, ki meri 1332 štirijaških sežnjev, proti temu, da se v tej župni cerkvi opravlja za rajnega ustanovnika vsako ') Razsodba upravn. sod. 9. dec. 1887, v šk. 1. 1888, str. 30. 2 j Razglas dež. vlade v Pragi 0. julija 1889, Štev. 51.818, v ljublj. škof. 1. 1890, str. 26. °) Poduk kap. konz. 1. avg. 1859. 272 Duhovski Poslovnik. leto pet tihih maš, in sicer: ena na dan njegove smrti, t. j. 13. januvarija, druge oh nedoločenih dnevih. 3. Anton Vidmar z Vrha je naročil po oporočnem zapisniku Brdo 13. junija 1863, naj se v tej cerkvi opravlja vsako leto ena peta obletnica z velikimi biljami na dan sv. Antona Padova,riškega, in zato volil 200 gld. 4. Jernej Malinkovič z Vrha je izročil cerkvenemu predstojništvu dolžno pismo za 120 gld. Jurija Veliko- vrha z dne 3. julija 1854, vknjišeno v zemljiški knjigi ad Brdo Tom. I., rectif. 560 (ali je vročil cerkvenemu predstojniku 120 gld.) z naročilom: naj se bere okolo sopraznika sv. Ane ena sv. maša z libero za njegovo rajno mater Ano. Ker so te ustanove dobro delo v čast Božjo in ne nasprotujejo nobeni postavi; ker v tej župniji ni še to¬ liko ustanovljenih maš, da bi se še te ne mogle oprav¬ ljati; nadalje: ker je ustanova I. I. pokrita z glavnico 100 gld. obrestonosno naloženo pri Andreju Florijan na Gabru h. št. 91 na dolžno pismo z dne 28 novembra 1871, vknjišeno 3 decembra 1871 na njegovo posestvo vpisano v zemljiško knjigo Lože suh. Urh. št. 148, red. 90 in 91, — ker ima Anton Cejeva ustanova svojo var¬ ščino v travniku „na Lubajni" imenovanem, sedaj vpi¬ sanem v zemljiško knjigo pod občino Brdo št. 93 na cerkev sv. Jurija na Gori za Anton Cejevo ustanovo, — ker je Anton Vidmarjeva ustanova pokrila z deležem 200 gld. na obligaciji državne papirne rente z dnč 1. avgusta 1880, št. 39.902, — ker je ustanova Jerneja Malinkovič po odstopnem pismu z d,ne 3. julija 1854 vknjiš. ad Brdo Tom. I., rectif. 560 pokrita s 120 gld.: zato sprejmemo te zadostno zagotovljene in zavarovane ustanove, ter obljubimo za-se in za svoje naslednike, da hočemo skrbeti za ohranjenje glavnic, in dokler bo zago¬ tovljena varščina v glavnicah, se bo opravljala v tej cerkvi ena sv. maša vsako leto za rajnega I. I. ob ne¬ določenem dnevu; za rajnega Antona Cej vsako leto ena sv. m.aša dnč 13. januvarija in pet sv. maš ob nedolo¬ čenih dnevih; za rajnega Antona Vidmar vsako leto na dan sv. Antona Padovanskega ena peta obletnica z ofl- cijem in libero; za rajno Ano Malinkovič okoli sopraz¬ nika sv. Ane ena tiha sv. maša z libero. Za opravljanje teh sv. maš dobi iz letnih obresti I. I.jeve ustanove: duhovnik . 2 gld. 20 kr. . cerkovnik ....... — „ 20 „ preostanek pripade cerkvi; § 127 - Sprejemno pismo. 273 iz Antona Cejevo ustanove ima po volji ustanovnikovi ves užitek travniku vsakokratni župnik v tej župniji; iz obresti Anton Vidmarjeve ustanove dobi: duhovnik . 3 gld. — kr. cerkovnik . — „ 70 „ organist . 1 „ 50 „ mehovlač . — „ 20 „ strežniki . — „ 20 „ preostanek pripade cerkvi; iz obresti Jernej Malinkovičeve ustanove dobi duhovnik . 2 gld. 50 kr. cerkovnik .— „ 35 „ revni župnije . 1 „ — „ katerega po volji ustanovnika razdeli edino le župnik, preostanek pa pripade cerkvi. To potrjuje naš lastnoročni podpis in pritisnjen župnijski pečat. Podpis župnika. Podpisa ključarjev. Ivo je bilo sprejemno pismo dogotovljeno, se pošlje na orcli- narijat s prošnjo, da blagovoli potrditi sprejem, ter izdati po- trdilno pismo. Priložiti se pa morajo vsa pisma, na katera sc opira ustanova, tedaj namenilno pismo, ali izpisek iz oporoke, sploh pismo, naj je vže kakoršno koli (samo zakristijske tabele in ustanovinske knjige ni treba pošiljati); vpošlje se tudi obligacija, dolžno pismo, odstopno pismo, prepisno ali prepodajno pismo. Ordinarijat izdela potrdilno pismo v treh istopisih. Eno z vsemi vposlanimi listinami vred pošlje cerkvenemu predstojniku, da sc shrani v cerkveni tružici, drugo ostane shranjeno pri ordinarijatu, eno nekolekovano dobi politična deželna vlada (če je ustanovnih želel, dobi tudi on eno). Sedaj šele jo maša ustanovljena. * 1 ) Po prej navedenem mini- sterskem razglasu je pri starejih ustanovah soditi iz tega, da so bile sprejete, če tudi nimajo sprejemnega pisma, ako so z usta¬ novo oskrbljene cerkvene osebe ali naprave njene dohodke zmiraj vživale. Ustanovnih nima nič pravice z ustanovo razpolagati, doda¬ jati dolžnosti ali odvzeti kaj dolžnosti ali istini od tistega časa, odkar je bilo izvršeno dejanje ustanove, t. j. odkar je bilo njegovo namenilno pismo in premoženje sprejeto od cerkvenega predstoj- ništva ter se je zagolovilo, da se zahteve ustanove spolnijo, ker s tem se je ustanovna dolžnost izločila iz ustanovnikovega pre¬ moženja, ter dala ustanovi. 2 ) *) Razglas nauč. min. 1. 1873, št. 2199, na Gališko nameslništvo v ukzn. 1. str. 2i;5. — Razsodba uprav. sod. 17. marca 1885, št. 6;iO, v škof. I. 1885, str 86. p Razsodba upravn. sod. 10. novbr. 1886, št. 2622, v Quartalschrift 1887, str. 729. „Poslovtiik.‘ l 18 274 Duhovski Poslovnik. Prejem škofijskega potrdilnega pisma se potrdi: JPrejemno potrdilo, s katerim podpisani potrjujem, da sem prejel potrdilno pismo prečastitega knezoškofijskega ordinarijata z dne . ... št. ... o ustanovljenih mašah I. I, kakor tudi obligacijo . . . dolžno pismo I. I. Datum. Podpis župnika. § 128 . Spolno vanj e ustanovne dolžnosti. (Kut. §§ 114, 118, 119.) Potrdilno pismo naj se spravi v cerkveno tružico ali v kak drug varen kraj, in ustanovljena maša se vpiše v ustanovinsko knjigo, katera naj ima na čelu zvrstema spisano ustanove in na¬ men ustanovnikov. 1 2 3 ) Vanjo se spisuje tudi leto, mesec, dan oprav¬ ljene ustanovne dolžnosti, in lastnoročno se podpiše duhovnik, kateri je opravil, kar veleva ustanova.*) Obrazci za tako knjigo se dobivajo tiskani. V vsakem žagradu mora viseti tabla (tabula fundationum), katera kaže vse ondotne ustanove in čas, kedaj se opravljajo, že radi ljudstva, katero naj vidi, da sc ustanove zvesto izvršujejo. 8 ) Ko bi bilo pri kaki cerkvi uže toliko ustanovljenih maš, da se tam ne morejo več opravljati, obrniti sc je župniku na ordinarijat in prositi dovoljenja, da se nekoliko teh maš pre¬ nese v drugo cerkev škofije. Ako še žive osebe, katerim je kaj na opravljanji teh prenesenih maš, mora župnik ž njimi v dogovor stopiti še pred poročilom na ordinarijat in dobiti njih privoljenje za prenos. Župnik, v čegar cerkev se maše prcneso, mora na župnijo, iz katere je došla ustanova, poročati o opravljenih mašah, da se tukaj vpiše v ustanovninsko knjigo. Ako se prigodi, da se kje zmanjša glavnica, ali bi sploh ustanovne maše, oiicijature ne donašale več duhovniku toliko, ko¬ likor sme zahtevati za navadne mašne darove, obrne naj se s prošnjo do škofijstva, ter opiše posebne okoliščine in prosi zmanj¬ šanja števila maš. 4 ) Ta redukcija se pa sme izvršiti samo v toliko, da dobi duhovnik za sveto opravilo toliko, kolikor veleva škofijska naredba (za ljubljansko škofijo v § 125 in nav. §§ 50 in 60). Tako tudi cerkveno osobje. A maše, katerih število je bilo *) Rit. Lab. pag. 297. 2 ) Ordo cultus div. § 23. 3 ) To tablo je ukazal Urban VIII. in Inocenc XII. 4 ) Škof. 1. 1878, str. 104. § 129 - Stroški ustanavljanja. 275 vže jedenkrat zmanjšano, škof ne sme več zmanjševati, ravno tako tudi tistih ne, katere so bile določene z ustanovljenjem beneficija. Za tako zmanjšanje naj bi prosili samo oni duhovniki, katerih dohodki so sicer slabi. Tisti, kateri ne dobivajo daril za sv. maše. ravnajo pač plcmenitejc, ako ne dajo skrčiti števila ustanovljenih sv. maš. 1 ) Semkaj so prištevati tudi tako imenovane maše verskega zaloga. Župniki ali drugi duhovniki namreč, plačani popolnoma ali deloma iz verskega zaloga, morajo za to opravljati gotovo šte¬ vilo maš. V ljubljanski škofiji 20 maš na 100 gld. prejemka. Od- kazujejo se dotičnim duhovnikom s polo izdano od deželnega urada. Za te maše naj je posebna knjiga. V njo se vpiše ona od- kazilna pola, potem leto, mesec in dan opravljenih maš ter ime duhovnika-opravnika z lastnoročnim podpisom. Odkazano število se mora opraviti vsako leto posebej, in ob koncu leta potrdi duhovnik- opravnik na odkazilni poli, da jih je res opravil. Ko bi se med letom preselil, vpiše ravno tako, koliko maš je opravil pro rata temporis. Ce umrje duhovnik, kateremu je opravljati take maše, pregleda dekan njegovo zapisno knjigo, in ondi potrdi število od rajnega opravljenih maš in na hrbtu odkazilne pole. Ako bi jih ne bilo še nič opravljenih, ali ne zadosti, naznani to dekan ordi- narijatu. Te odkazilne pole hrani župnik v cerkveni tružici. 2 ) Kcdar je izpraznjena služba, obremenjena z mašami iz ver¬ skega zaklada, se opravijo kje drugej maše, kolikor jih spada na interkalare, ter sc oznani ordinarijatu, da zanje izposluje pri vladi plačilo. § 129 . Stroški ustanavljanja. Ti so: kolek za sprejemno pismo 36 kr. Pri voljenih usta¬ novah se potrjuje prejem denarje s pobotnico, katera pa ni prošta koleka, kakor pri manualnih mašah Pristojbina in kolek za po- trdilno pismo na ordinarijat; slednjič percentualna pristojbina na pristojbinski urad (Gebuhrenbemessungsamt). Ta znaša 8°/ n od ustanovne glavnice in 25°/ 0 od pristojbine doklade. To pristojbino uradi tirjajo mnogokrat že po naznanjeni uslanovi, a pravice te nimajo, dokler ni bilo sprejemno pismo izdelano in od škofijstva potrjeno. 3 ) Naznaniti pa mora župnik v osmih dneh po prejetem potr¬ dilu ustanovo uradu, sicer zapade kazni in plača dvojno pristoj¬ bino. Teh stroškov navadno., ne nosi cerkev, ampak v prvi vrsti ustanovitelj ali njegovi dediči. A ti niso dolžni prevzeti teh plačil. ’) Ukzn. 1. str. 115. 2 ) Rit. Lab. pg. 298. — Ukzn. 1. str. 72 in 217. 3 ) Najvišji sklep 15. maja 1841. Razsodba upravn. sod. 17. marcija 1885, št. 630, v škof. I. 1885, str. 87. Razglas deželne vi. kranjske 30. julija 1886. št. 5635, v škof. 1. 1886, sir. 63. 27(5 Duhovski Poslovnik. Ako jih tedaj dediči ne prevzemo, jih nosi ustanova sama; in sicer: če je glavnica tako visoka, da se bodo iz njenih obresti lahko vse dolžnosti plačevale še tudi po odračunjenih teh stroških, tedaj jih nosi ona.; ako bi pa bila glavnica po odtegnjenih stroških tako majhna, da bi njene obresti ne pokrile dolžnosti, tedaj se počaka z opravljanjem maš tako dolgo, da se ustanovni stroški pokrijejo iz obresti. Izvzete so stare ustanove, katere do sedaj še niso bile po¬ trjene in katerih dohodki so duhovniku v kongruo že zaraču¬ nani. Zato je izjemoma dovoljeno, da se stroški ob potrditvi za nje poplačajo iz cerkvene blagajne. D. Cerkveni računi. § 130 . Sklepanje cerkvenih računov. (Nav. §§ 123-134.) Cerkvene račune sestavlja duhovni cerkveni predstojnik. Sklepajo se po navadi v župnem dvoru. V vikarijatih in kapela- nijali ima to dolžnost odvisni duhovnik, vendar je dotičnemu žup¬ niku na voljo dano, da jih sme sestavljati sam. Polagatelj računa ne sme ničesar terjati od cerkve za sestav¬ ljanje ali si kaj vračunati za to delo, razven če je bila pri imovitih cerkvah radi mnogih zamotanosti v upravi doscdaj za sestavo do¬ voljena nagrada. K sklepanju računov pokliče župnik oba ključarja in patrona (a patrona klicati jc marsikod prišlo že iz navade), kateri ima pra¬ vico, poslati svojega namestnika. Ako pa patron ali njegov na¬ mestnik ne more priti in stanuje v škofiji ter želi pismeno izreči o računu svoje mnenje, se mu pošlje račun z vsemi prilogami. Ce hoče imeti izpis iz cerkvenega računa, si ga mora dati sam na¬ praviti na lastne stroške. Pri odvisnih vikarijatih in kapelanijah mora ondotni duhovnik pri sestavljanji računov sodelovati, župniku je pa na voljo, če sc hoče sklepanja udeleževati, a sklenjeni račun mora vselej pregle¬ dati , morebiti kake opazke narediti, ter potrditi s svojim pod¬ pisom. Ako je župnik umrl, se da cerkveni račun v pregled in podpis tudi njegovim dedičem, ali njih postavnemu zastopniku. Pri sklepanji računa morajo biti pripravljeni vsi podatki in vse priloge. Najprej je pogledati, če se je preostanek lanskega leta sprejel v račun. Nato je vse dohodke od točke do točke pre¬ gledati in primerjati s prilogami; paziti je posebno, če je založno premoženje ostalo ncdotakncno. Pri stroških se prevdarja, če so ni kaj izdalo po nepotrebnem, ali preveč; se je li dobilo dovo- 277 §130. Sklepanje cerkvenih računov. ljenje za nezistcmovanc stroške. Pregledati je treba tudi izkaze o stanji ustanovnih in svojinskih glavnic, obligacije in dolžna pisma, s katerimi so te glavnice pokrite; prevdariti je, če so še trdne vse hipotečne zastave. Zaostali dolžniki naj se pokličejo in opo¬ minjajo , ter se jim zažuga posilna izterjatev, če ne store svoje dolžnosti. Kjer je nevarnost, naj se odpove glavnica. Tudi naj se dobro pregledajo vsa cerkvena in nadarbinska poslopja; ako je treba, se pokličejo zvedenci, če to preveč stroškov ne prizadene. Kjer pa najdejo pomanjkljivosti na poslopjih, sc mora nemudoma vse potrebno izvršiti po obstoječih postavah. Vsi pri cerkvenih računih navzoči imajo pravico staviti opazke k računom. Ko bi kdo izmed udeležencev ne hotel podpisati eno ali drugo računsko pismo, mora uzrok svojega odpora precej na¬ znaniti dekanu ali ordinarijatu. Ko se. je račun odobril po vseh točkah, ga takoj podpišejo: cerkveni predstojnik, ključarja in patron ali njegov odposlanec ter se podpečati. Podpisati in podpečatiti se morajo vsi izkazi, certi¬ fikati, oba posnetka in inventarijalna izkaza. Ako je račun ali kak izkaz iz dveh pol, se pole tako sešijejo, da se konci motvoza prilepijo na zadnjo stran, ali z oblatom, na katerega sc dene kosec j tapirja ter se nanj pritisne pečat, ali pa z vinjeto. Račune je treba položiti v prvih šestih tednih začetega leta. Podpisani račun pošlje župnik z vsemi prilogami vred dekanu — odvisni vikarji in kapelani pa svojemu župniku v podpis. Izka¬ zati se mora, da je bil navzoč patron ali njegov namestnik; če ga ni bilo, se vpošlje njegov pismeni odgovor. Pomniti je, da se pošlje posnetek v dveh istopisih, ravno tako inventarijalni izkaz, ker ordinarijat izroči od vsakega en pri¬ merek vladi. Dekan ima dolžnost pregledati: če so račun podpisali vsi vde- leženci cerkvenega upravništva in po umrlem župniku njega de¬ diči ali njih postavni zastopnik; je li obložen z vsemi potrebnimi pismi; so li koleku podvržene priloge tudi prav kolekovane. Sal- dirani računi se tudi Smejo priložiti kot pobotnice, samo da se mora dodati kolek, kolikor ga manjka h koleku pobotnice. 1 ) Ako je kaj pomanjkljivega v računu, poskrbi dekan, da se popravi in nato pošlje vse na ordinarijat; če je treba, tudi s svojimi opaz¬ kami. Pri romarskih cerkvah se mora še priložiti poseben izkaz o prejetem denarji za sv. maše, in kako so se ti denarji obrnili, kar je treba zopet s pismi dokazati. Ordinarijat pregleda račun, in če najde kake nedostatke, terja od polagatelja pojasnila; in če pojasnilo ni odstranilo nedostatka, pošlje na novo očitek (Superbemangelung), na kateri mora odgo¬ voriti polagatelj z drugimi pojasnili, in če se še sedaj nedostatek *) Razglas den. min. 23. jul. 1882, št. 20.349, v škof. 1. 1883, str. 94. 278 Duhovski Poslovnik. nc odstrani, ne ostane druzega, kakor da mora računodajalec, ozi¬ roma cerkveno upravništvo nadomestiti primanjkljej. Vsako prvo in drugo pojasnilo mora vse upravništvo podpisati, in če je treba, priložiti tudi mnenje patronovo. Ko je ordinarijat račune pregledal, pošlje odlok računov, ka¬ terega prejem se mora potrditi; priloži pa tudi plačilni nalog za pristojbino pregledovanja računov. Od računa, izkazov, posnetka in inventarijalnega izkaza je treba jeden istopis pridržati doma. 1 ) § 131. Izdelava cerkvenih računov. Cerkveni računi sc morajo izdelati po obrazcih za to uka¬ zanih. Podlaga računu je: 1. cerkveni inventar; 2. dnevnik o do¬ hodkih in stroških; 3. zadnji od ordinarijata izdani odlok o po¬ trjenih cerkvenih računih. Predno se začne izdelovati račun, napravijo se izkazi, in sicer: izkaz o nepremičninah in zakupih, o ustanovnih in svojinskih glavnicah. Vsi ti trije izkazi se prenese iz izkazov prejšnjega leta, in se spremene samo toliko, kolikor jih je treba spremeniti po do- tičnih letnih dohodkih in stroških. Da ni treba v teh izkazih mnogokrat mučnega poštevanja, sc lahko prepričaš o pravem poštevanji tako-lo: ako seštejem to- letna odplačila in toletne zaostanke, dobim svoto vseh dolžnih ob¬ resti z zaostankom preteklega leta vred. Ako seštejem zaostanek preteklega leta in pristojo toletnih obresti, dobim zopet svoto vseh dolžnih obresti. Ako seštejem deleže prejemalcev, dobim svoto toletnih obresti. § 132. Izkaz o nepremičninah. Ta se zaznamova na prvi strani z A ter dobi znotraj dva predela podolgoma: A, lastna posestva , B, ustanovna posestva. Za¬ kupniki enih in drugih posestev se razvrstijo po tekočih številkah, a svetovati je, da se razvrstijo tako, kakor bo prej ali pozneje njim minula zakupna, doba, ker se pri tem redu ložje zapazi, ka¬ teremu zakupniku prej zakup poteče in katerega bo treba prej ponoviti. Ko bi pa imela cerkev samo eno ali dvoje takih posestev, jih ni treba v poseben izkaz dejati; zadosti je, da se v račun sam pod dotičnim predelom vpiše ime zakupnika, posestvo, katero ima v zakupu in zakupni znesek. ') Škof. 1. 1882, str. 9. Izkaz o nepremičninah. § 132 . Izkaz o nepremičninah. 279 6 rt o N rt N O > O od ‘c o- CD E C ^ C -S Ji o> eS d oH co « >0 rt • “ tn OJ . g E & rt Oh « O bDCO a; co '.p* d o Oh v ~d o r_ ' > - J- >03 ec j* 0 . *!S * a. sj gi co £ <::) 00 «2 d) K/l C . cC >01 bn-o >N ^ «+-. -T G O CJ CO fS .*§ rt 5 - S eC ._ O a? > P >N *) Proti nopovzdigljivi zakupnini. Tek. štev. 280 Duhovski Poslovnik. Izkaz o stanji Ime ustanov- nika G !-<- ?1. kr. Pristoja za leto 18.. od do A. Vjav, zalogu Anton Kalin Peter Baloh Bratovšč. sv. rož. venca Marija Miklič Jera Ipavec Skupaj . . B. Pri zasebnik, Mar. Doltar Jan. \Vuchse Marija Miklič Anton Jerše Skupaj . Seproizvedov odpad ustan,: M. Miklič pri A. Cerarju in A. Jerše pri J. Goletu še Ostane . . Ustanova*) Jern. Brajdič '/»7 9 4 / s 80 4 /s 80 2 maši 1 maša 1 oblet, z oficij. 1 maša zlibero 1 maša papirna renta delež pap. r. srebrna renta delež sreb. r. V. 70 » v, 70 V, 86 39.9001 5 100 5 59 200 10.966; 5 11.870 5 » ! 5 30 / 2 79 1 maša J> / 8 80 1 maša zlibero 1 oblet. Marko Volk And. Jurman And. Cerar Jožef Gole Juri Vesel 7, 85 2 oblet, z oficij. 7i 61 “/r81 7io63 "/.61 7.o 31 7u 63 7.063 °/.2 63 7 « 86 31 /„86 120 130 609 89 105 96 102 102 194 96 102 25 25 3122, 296 25 31 V. 85 7,*85 7 . 86 34 /,85 Vi 86 7» 86 ‘/s 86 V,*86 V, 87 »7,86 7,86 Vi 87 22 , *) Ustanovno posestvo v izkazu A. 281 § 133. Izkaz o stanji ustanovnih glavnic. ustanovnih glavnic. Datum. Podpis župnika in ključarjev. |L.S.| •283 Duhovski Poslovnik. V navpični predel opomnja se vpiše pri ustanovnih lastinali tudi dodična ustanova. Vzorec je na strani 279. § 133 . Izkaz o stanji ustanovnih glavnic. Ustanovne glavnice so ali v obligacijah A , ali pa v za- sobnih dolžnih pismih B. Od obligacij so se morale obresti po¬ brati vže do zadnjega poluletnega obroka. Ge je med letom prirastla kakošna nova ustanova, ali pa je zasobni dolžnik vrnil svoj dolg ter se je za ta denar kupila obli¬ gacija, se mora tudi to zaznamovati v izkazu, in sicer: obligacija se vpiše v predelu v javnem zalogu pod tekočo številko kot prirastek, a zasobnega dolžnika dolžno pismo se na koncu predelka pri za- sobnikili odšteje kot odpad. Kedar se dobi za novo vplačano ustanovnino dolžno pismo zasobnika, se prišteje v predelku pri zasobnikih v prirastek; ako je pa zasebnik med letom vrnil posojilo, in se je posodilo zopet komu drugemu, se od tega druzega izdano dolžno pismo k zasobnim posojilom prišteje kot prirastek, a na koncu staro odšteje kot odpad. Od glavnic med letom dobljenih se obresti računajo od dne, ko so bila dolžna pisma izdana (ali od enega novega leta do druzega); od obligacij od dne poluletnega obroka. Kaj se spremeni pri prepisih iz starega izkaza? Pri imenju v javnem zalogu se vsi predelki kar iz starega prepišejo, kajti zaostankov obresti tukaj ni. Samo če je med letom prirastla kaka obligacija, se cela ali njen delež v tekočo številko kot nadalje¬ vanje vpiše in se razpelje do predela: obresti zaostanek, dalje ne več. Prihodnje leto sc pa še ne razpeljana razdelitev obresti dalje razpelje, razven če je bila obligacija izdana 1- januvarija, in so se celoletne obresti, katere se imajo med vdeležence razdeliti, vže vzdignile, tedaj se razpelje po vseh predelih. Pri imenju pri zasebnikih se do predelka zaostanek obresti prepiše iz starega izkaza po vrsti, v ta predel se pa izpišejo svote iz četrtega predela drugo strani: zaostanek koncem leta V predel pri¬ staja za leto od do se samo letnice izpremene. Predel: obresti znesek ostane nespremenjen, v predel skupaj se pa sešteje znesek prejšnjega predela z zaostankom; v predel plačano se vpišejo vplačane obresti, kakor je zaznamovano v zapisniku plačanih ob¬ resti. Sploh se morajo vsi v izkaz vpisani zneski z onim zapis¬ nikom vjemati. V tem zapisniku se tudi vže prej preračuna in vpiše zaostanek konec preteklega leta, ter sedaj semkaj prenese v predel zaostanek koncem leta. Predeli, kažoči količino prejemkov vdcležencev, se kar prepišejo iz starega izkaza, ker ti morajo ostati tako, kakor kaže ustanovno pismo, razven če so se obresti kaj zmanjšale, tedaj sc te zmanjšane obresti tudi po teh predelih med 283 § 134 - Izkaz o stanji svojinskih glavnic. prejemnike v enaki meri zmanjšajo, ako ni ustanovno pismo temu nasproti z določbo: ostanek dobi cerkev , tedaj se samo cerkvi njen delež zmanjša. Povikšali bi se prejemki po teh predelih, ko bi bil ordinarijat iz posebnih ozirov kateremu prejemniku dovolil povišek, tako n. pr. pri povišanji obresti katere ustanovne glavnice. Vzorec na str. 280 — 281. Na koncu tega izkaza se prenesejo pod seštete svotc pri za- sobnikih tudi svote iz predela v javnem zalogu in svotc iz izkaza o nepremičninah, ustanovna posestva, ter se vse skup seštejejo. To je radi boljšega razpregleda. Koliko obresti obligacija nosi celo leto, sc povzame iz pla¬ čilnega lista. Deleži, pripadajoči vsakemu vdeležencu, se razvidijo iz škofijske potrdilne listine. § 134. Izkaz o stanji svojinskih glavnic. V ta izkaz se spravi vse novčno neobremenjeno imetje, t. j. tisto, čegar obresti oslajajo vse cerkvi, in nima ona ničesar izpla¬ čevati iz njih. Glavnice so zopet naložene ali v javnem zalogu ali pri zasebnikih. Pri izdelovanju se prepiše, kakor prejšnji iz pred- letnega in spremeni, kar se ima spremeniti, ter pripiše prirastek ali odpiše odpad, samo da se tukaj v opomnji zaznamova tudi čas in številka višje dovolitve. Ako je zasebni dolžnik med letom plačal celo glavnico, ali samo njen del, se vpiše v predel opomnja: glavnico z .. . vplačal. Sicer se pa vse razpelje, samo da se obresti vračunajo pro ruta temporis. Ako se je ta glavnica kakemu drugemu zasobniku poso¬ dila precej med letom, se vpiše novi dolžnik pod tekočo številko naprej, in obresti se mu tudi vračunajo pro rata temporis; v opomnji se zaznamova višja dovolitev s številko; vplačana svota se pa po seštetih zneskih vseh predelov odšteje. § 135. Izdelava računa. Po izdelanih izkazih se začne izdelavah račun. Prvi predel: ostanek iz lanskega računa se prepiše ves iz bilancije preteklega leta, a le takrat, če je bila bilancija odobrena od škofijstva, po¬ sebno če je bil odobren predel"; v gotovini. Zato je najprej pre¬ gledati računski odlok preteklega leta, iz katerega se razvidi po¬ trdilo bilancije. Ce je bilo tam ukazano kako povračilo nedostatkov, se ravno tako semkaj sprejme. Koncčno sc vse svotc tega predela seštejejo, kakor se godi s svotami vsakega naslednjega predela. Sedaj pride v izdeljavo oddelek: novi prejemek. Prvi je predel: obresti nepremičnin. Pri teh treh nastopnih predelih je pomniti, 284 Duhovski Poslovnik, b s § s a C5< S ct Izkaz o stanji svojinskih glavnic. § 135- Izdelava računa. 285 da se v račun nc sprejme, kar se je v resnici prejelo, ampak za¬ kupnina, obresti, katere bi se morale dobiti na leto, so li že bile popolnoma vplačane ali ne, ali se je pa morda vplačalo še celo kaj zaostankov preteklih let. Ti zaostanki preteklih let so namreč vže zgoraj pod dejanjski zaostanki vračunani, zaostanki tega leta pa pridejo v konečno bilancijo. Prvi trije predeli se izpišejo iz izkazov in sicer dohodki svo- jinski posebej, ustanovni posebej. Ko bi bilo pri cerkvi malo nepremičnih posestev, eno ali dva, se za nje ne dela poseben izkaz, ampak vpiše se v račun kar za¬ kupnik in zakupščina, katero odrajtuje. Ravno to velja o dveh nastopnih predelih, če je pri cerkvi samo malo obligacij ali dolžnih pisem. Ako se je neprimičnina na novo ali še-le vprvič dala v zakup, treba je račun obložiti z zakupno pogodbo, katero škofija vrne po pregledu. V predel sporočila in volila se stavijo svote iz volil in oporok, dokazati se pa morajo s priloženimi sodnijskimi odloki ali škofij¬ skimi notami. V predel darila pridejo nabirki s škrabljico (Klingelbeutel) in darovi za cerkev, in vsa druga za cerkev nabrana darila v naturi, katera so ondi običajna. Ta prejemek mora potrditi potrdilo pod¬ pisano od župnika in ključarjev in biti podpečateno. Glasilo bi-se: Potrdilo, s katerim podpisano cerkveno upravništvo priča, da je v navadnem letu 1886 prišlo v cerkveno škrabljico (in za cerkvene darove) v denarjih 85 gld. 30 kr. (z besedo: osemdeset in pet goldinarjev 30 kr.). V predel pogrebnina se vpišejo prejemki od zvonjenja, od posojenih svečnikov, sveč pri tumbi, kadila in grobnine. Tudi ti prejemki se potrjujejo, ko zgoraj. V predel razni prejemki se stavijo vsi oni prejemki, kateri se niso vpisali v prejšnjih predelih, posebno: a) dohodki od cerkvenih stolov, kateri se tudi izkažejo s po¬ trdilom, ko zgoraj. b) dodatki od drugih cerkva, ustanov, občin, blagajnic, do¬ hodki od semnjev. c) Na novo kupljene obligacije, nova zasobna dolžna pisma, kupljene hranilne knjižice, med lel.om vrnene glavnice. — K obligacijam se priloži račun trgovca, kateri jo jo prodal ali protipis prodajalca. d) prirastek glavnicam iz posameznih izkazov. e) Cerkveni povrneni stroški za koleke, tožbe. 286 Duhovski Poslovnik. f) Po knezoškofijskem odloku preteklega leta nakazani ne- dostatek, katerega mora povrniti računodajalec, ali še kaka druga povračila, katera gredo cerkvi. g) Vsi drugi prejeti zneski, kateri se niso mogli drugod v prejem dati. h) Vsi zneski, prejeti od nepremičnin, obresti in kakoršni koli zaostanki dolgov. A ti se nahajajo vže v predelih: zakupnine od nepremičnin, ustanovnih in svojinskih glavnic; ravno tako so tudi vže svotc pod c) in d) v celokupnem imovinskem znesku vračunane, semkaj se stavijo samo radi razpregleda. Da pa niso všteti dvakrat, se proizvede v izdavek pod pre¬ delom za različne stroške. Sploh velja za ta predel pravilo: Prejemki, do sedaj še ne všteti v vkupno cerkveno imovino, se semkaj sprejmo; a pre¬ jemki, vže prejšnja leta v imovinski skupni znesek po drugih pre¬ delih všteti, ali letos va-nje sprejeti, se proizvedo v predelu za različne stroške. Najboljše je, če se ti za proizvedenje odločeni dohodki sešte¬ jejo pred glavnim predelom gld. kr. Pred njim namreč se nare¬ dita še predela gld. kr ., v kateri se vpišejo, seštejejo, in konečna vkupna svota še-le prenese v glavni predel, in ravno ta vkupna svota se proizvede z dostavkom: prejemki z one strani se pro¬ izvajajo. Račun je pa brez tega proizvajanja vse eno prav izdelan. V predel združeni predstoječi prejemki se preneso prejemki iz vsakega poprejšnjega predela začenši z ostanek prejšnjega leta, koder so bili posamezni prejemki na koncu predelov sešteti. Te tako prenešene in seštete svote nam dajo vkupni znesek vseh prejemkov. Sedaj se pride k izdavkom. 1. Ustanovljene maše, obletnice, pobožnosti. Duhovnikom in cerkvenemu osobstvu se plačuje samo toliko, ko¬ likor določuje škofijsko potrdilno pismo (Confirmations-Urkunde), in sicer le toliko, kolikor je resnično donesla varščina v glavnici ali posestvu Ge so tedaj ostale obresti, zakupnina ali najemnina na dolgu, se cerkveno osobstvo ne sme plačati iz drugih cerkvenih dohodkov, ampak mora čakati, da je dotični dolg vplačan. 1 ) (Pri imovitejih cerkvah in'pri sedanjih težavnih izterjatvah obresti pre¬ gleda se tudi to.) Ko bi se bili dohodki iz ustanove ali po davkih ali kakorkoli zmanjšali, se morajo tudi prejemnikom enakomerno zmanjšati dajatve, razven če je morda ustanovno in potrdilno pismo določilo kaj druzega. — Ko bi dohodki iz ustanov ne pokrili svote, katero imajo opravičenci iz nje dobiti, n. pr. o znižanji obresti h Nav. § 124. § 135- Izdelava računa 287 državnih papirjev, če se je katera glavnica zmanjšala, ker pro¬ dano zemljišče dolžnikovo ni mnogo doneslo, se naredi na ordi- narijat predlog za zmanjšanje (reduciran opravil. Vendar škof vže prej kedaj zmanjšanega števila maš ne sme več zmanjševati. 1 ) Imatrikulovane maše in ofiejjature, t. j. one v matice vpisane maše, s katerimi so navadno združena še druga cerkvena opravila, n. pr. spoved bolehavih ljudi, vpeljevanje za¬ konskih mater, blagošlavljenje vode i. t. d. se plačujejo z dovo¬ ljenjem ordinarijatovim iz cerkvenih dohodkov, pa le tedaj, ako ne oškodujejo družili cerkvenih potreb. A ne vračunajo se kot plačilo v oddelek ustanove, ampak med nagrade, mezde (Remu- neration), razven če se niso uže od nekdaj štele med ustanovne maše. Plačuje se za-nje toliko, kolikor določujejo stari zapisniki (katepani) in priznatki (Fassionj. 2 ) Izdatki se v računih izkažejo s pobotnicami, katere so proste koleka samo za prejemke duhov¬ nikov iz plačil za ustanovljene maše; a za imatrikulovane maše in oficijature morajo biti kolekovane. 2. Cerkvene potrebe. Tem prištevamo izdatke za razno¬ lične sveče, za olje, petrolej, vino, platneno robo, hostije, kadilo, oljkine veje, troške pri procesijah, postavljenje Božjega groba, kurjava v zakristiji, cerkveni direktorij, cerkvena pisma, sv. olje, pometanje cerkve in snaženje. Na pobotnicah mora tudi vpisano biti, koliko kilogramov se je kake reči kupilo in po čim. Ogibati se je vsakega nerazmerno velikega troška. Kar se voska posebej tiče, naj stranke ali društva, kedar hočejo imeti svoje posebno slo¬ vesnosti, doneso sveče same ali pa naj dajo cerkvi primerno od¬ škodnino, kakor jo upravništvo določi. V cerkvenem računu se dokažejo ti izdatki s kolekovanimi pobotnicami. 3. Davki. Sem se štejejo: neposredni zemljiški davki (di- reete Steuer) s priklado vred, pristojbinski nadomestek (Gebuhrcn- aguivalent), percentualnc pristojbine, priklada k normalnemu šol¬ skemu zakladu, doklade, konkurenčni donosi. -— Ko bi katerikrat kazalo prositi znižanja ali odpisa lako cerkev ali podružnica nima nič premoženja) doneska k normalnošolskemu zakladu, se prošnja vloži na deželni odbor. 3 ) — Ti izdatki se ne dokazujejo niti s pobot¬ nicami, niti z drugimi potrdili. 4. Mezde in nagrade. Sem se vštevajo priboljški in na¬ grade, katere vže od nekdaj prejema od cerkve duhovščina, cer¬ kovnik, organist, mehovlač, pevci, tudi zvonitelji o sv. Telesu in križonosci pri procesijah in obhodih. Novih takih nagrad ne sme duhovnik sam dovoljevati, ampak mora vselej prositi škofijskega dovoljenja. Dokazujejo se s kolekovanimi pobotnicami. *) Ukazn. 1. str. 116. 2 ) Nav. § 33. Škof. 1. 1881, str. 49. 3 ) Škof. 1. 1879, str. 72. 288 Duhovski Poslovnik. 5. Popravki. Za te je treba dovoljenja, kakor je bilo zgoraj rečeno, ako presegajo troski 20 gld. Kdo ima nakupovati, vzdr¬ ževati in popravljati ure, pokopališča in mrtvašnice glej § 110. 6. Naprava cerkvene obleke in posod. Tudi za te izdatke se mora, kedar presegajo 20 gld., iskati dovoljenja, kakor pod št. 5. Taka dovoljenja se pa morajo ali k računu priložiti, če so bila izdana od dekana, ali se mora pa na-nja sklicevati, kedar jih je izdalo škofijstvo. Izdatki se izkažejo s kolekovanimi pobotnicami. 7. Različni troski. Sem spadajo in se v račun po¬ stavljajo : a) dolgovni prebitek lanskega leta (Passivrest), če gaje kaj bilo. b) zavarovalnina za cerkev, cerkvena poslopja in župni dvor (asekuranca). Ta sc sme iz cerkvenega premoženja samo po pri¬ voljenji škofijstva plačevati, ki to dovoli, kedar ima cerkev dovolj tekočih dohodkov. Cc jih nima, naj skrbi oskrbništvo za to, da jo bodo plačevali z doneski tisti, katerim gre ta poslopja vzdrže¬ vati. V računih se izkaže plačana zavarovalnina z vplačano menico ali drugim potrdilom dotičnega zavoda. c) Pisalni troski od cerkvenih računov, če jih je škofija do¬ volila. Pri imovitejih cerkvah je časih tudi dovoljeno, da se po¬ stavi poseben računovodja. Ta dobiva plačilo, kakor mu je bilo odločeno. Po ukazu z dne 28. aprila 1826 za češko je dovoljeno za izdelavo cerkvenih računov od prve stotine dohodkov 2 gld.; od vsacega goldinarja presegajočega prvo stotino 1 kr. Pri cer¬ kvah pa, katere nimajo 100 gld. dohodka, sploh 1 gld. 30 kr. Blanketi za cerkvene račune in njih priloge se kupujejo iz cerkvenega premoženja; druge golice pa ne. d) Po 2°/ 0 od obresti za pazko in redno pobiranje od zasob- nikov in iz javnih blagajnic, ako je bilo v to dano dovoljenje. e) Pristojbina škofijski pisarni za pregled cerkvenih računov (Rechnungsrevisions-Gebiihr). f) Potarina dekanu h kanonični vizitaciji in izpraševanju krščan¬ skega nauka. Ta znaša 3 gld. 15 kr. Ako je imel pa dekan ob kanonični vizitaciji posebne stroške, ali je pot težavna, dovoljuje škofijstvo pri imovitejih cerkvah večje povračilo. Potarina dekanu ali drugemu škofijskemu odposlancu v za¬ devah zidanja cerkve, župnijskega dvorca ali pokopališča, pri iz¬ ročevanji cerkvenega premoženja ali ob umeščenji. V teh zadevah pošlje dekan svoj ižkazek (partikulare) na škofijo, katera ga potrdi, in potem še-le ga cerkev izplača. Iv cerkvenim računom se priloži ukaz ordinarijata, izkazek in pobotnica prejemnikova. g) Potarina dekanijskemu slu. h) Donos Cecilijinemu društvu. i) Koleki, tožni troški in troski za plačilnice, nagrade za¬ stopniku v pravdah in pričam, izvedencem; pristojbine za vroč- § I3S- Izdelava računa. 289 nine. Za vsako obravnavo, vršečo se v cerkvenih zadevah, se sestavi izkaz, kateri se obloži z dotičnimi troškovniki (Expensar), sodnij- skimi pristojbinami (Gebiihrennotej, pobotnicami, plačilnimi nalogi, potnimi izkazi (Reisepartikulare). V račun se privzame skupni iz¬ da vek ter se omeni izkaz. k) Od škofijstva potrjena potarina političnim uradnikom, zemlje¬ mercem od ogledov in načrtov, zdravilstvenemu osobju. Priloge k računom tako, kakor pod i). l) Posojila na nova dolžna pisma; kupnina za obveznico ali hranilnično knjigo. V računu se navede za dolžna pisma ime dolž¬ nika, leto in dan dolžnega pisma ter vknjiženja. Izdatek za ob¬ veznice se potrjuje z računom poslanim cerkvi od prodajalca ob¬ veznice. Od hranilne knjige sc navaja številka. m) Z izkazih spričani odpadki od glavnic. n) Poštarina, vozarina. o) Troški za posipanje ali popravo kakih cest ali potov. p) Zgubljene obresti in drugi dolgovi, kateri sc odpišejo od imovine, a še-le tedaj, ko je škofijstvo dovolilo. r) Prenesla iz predela rasni prejemki. Glej zgoraj prejemki h). s) Kar imajo polagatelji cerkvenega računa dobiti od cerkve. t) Vsi troški, kateri se niso bili še v prejšnje predele poraz- vrstili. Vsi troški se koncem seštejejo, kakor prej prejemki. Sedaj pride bilanca, ki se sestavi iz posameznih izkazov, in sicer: 1. količina ustanovnih glavnic v javnih zalogih; 2. količina ustanovnih glavnic pri zasebnikih; 3. količina svojinskih glavnic v javnih zalogih; 4. količina svojinskih glavnic pri zasebnikih; 5. dejanjski zaostanki, kateri so še na dolgu iz zakupščin, obresti, pravic, kar se razvidi iz dotičnih izkazov; 6. povračilo nedostatkov, katere ima cerkev povrnene do¬ biti ; ali jih mora morda povrniti polagatelj računa, kakor mu je bilo naloženo v odloku cerkvenih računov prejšnjega leta, ali jih ima upravništvo terjati za plačane koleke, tožne stroške in druga povračila. 7. Nekaterim računom se tudi pripisuje predel: vrednost ne¬ premične imovine , kar se navadno iz inventarja posname, ako se niso bila posestva na novo precenila, katera nova cenitev bi se morala tudi v računu proizvesti po narastku ali odpadku. Na-to se seštejejo vsi zneski. Vkupna svota sc odvzame od združenih prejemkov, in kar ostane, to je gotovina, katera se vpiše v bilanci na prvo mesto. Sedaj še-le se vse konečno sešteje in skupni znesek v premoženje vpiše. Ta mora biti popolnoma enak gori izračunjenemu ostanku preteklega leta. Ko bi pa ta skupni znesek premoženja presegal gori izra- čunjeni ostanek preteklega leta, tedaj nima cerkev nič ostanka, ,,Poslovnik.“ 19 Duhovski Poslovnik. 290 Račun o gospodarstvu s premoženjem (župne) cerkve sv. I. v I. za solnčno leto 1886 . tj 135. izdelava računa. 291 19 * 292 Duhovski Poslovnik. tj 136 . Posnetek iz cerkvenega računa. 293 temveč dolgovan prebitek, kateri je tolikošen, za kolikor ta bilančna svota presega ostanek preteklega leta. Ta dolg se ne vpisuje k go¬ tovini, ampak na konec bilancije pod skupni znesek premoženja , kot dolgovni prebitek in ta dolg odštet od skupnega zneska pre¬ moženja daje še-le stan premoženja koncem leta. Sicer je pa pripomniti, da se stan premoženja mora tukaj popolnoma strinjati s sklepom dnevnika. K bilanci se navadno še pripiše, v kakem stanju je cerkev, zlasti nje streha in če je še kaj drugih potreb. Račun se potem podpiše in podpečati. Vzorec str. 290. § 136. Posnetek iz cerkvenega računa. Škofijstvo pošilja ta izpisek vladi. Na prvi strani in v prvi predel prejemki sc izpišejo iz računovcga predela združeni pred- stoječi prejemki vsi prejemki in njih seštev, ravno tako v predel stroški iz računovcga predela združeni predstoječi stroški s sc- števom. Kakor v računu se tii stroški odbijejo od prejemkov, ter se vpiše ostanek konec preteklega leta. Sedaj sc razvrsti nekako na drobno vsa bilanca. Posnetek ima sedaj za seštevanje svot po dva predela. V prvega se vpišejo posamezne svote dotičnih predelov, v drugega se svote vsakega predela seštevajo. Najprej se izpiše ostanek v gotovini, ter se vpiše precej v predel skupaj. V drugi predel: V ustanovnih glavnicah v javnem zalogu se izpišejo iz dotičnega izkaza izneski iz teh glavnic ali njih deležev, in na koncu se skupni znesek vpiše v predel skupaj. Ako se te svote od vlani niso nič spremenile, se kar prepišejo iz lanskega posnetka. Ravno tako je ravnati z drugimi predeli. Ako bi bilo kake vrste glavnic toliko, da so v dotični predel težko vpišejo, se ne našteva vsaka glavnica posebej, ampak samo skupni znesek se postavi v predel skupaj. V zadnji predel o dejanjskih zaostankih se vpišejo zasebni dolžniki od zakupščin, obresti od ustanovnih in svojinskih glavnic, nedostatki, naprej odšteta pla¬ čila za koleke, tožne stroške, tudi povračila nedostatkov (če so v računski bilanci postavljena v poseben predel), in vrednost cer¬ kvenih nepremičnih imovin (pa samo tam, kjer se jo bila tudi v račun sprejela). Konečni seštev se mora vjemati z ostankom premoženja, iz¬ kazanim na prvi strani posnetka, pa tudi z ostankom bilance v računu. Ako ni bilo ostanka, ampak primankljej, se postavi pod znesek vsega premoženja. Potem se datuje, podpečati in potrdi s podpisi. Vzorec str. 294. 294 Duhovski Poslovnik. Posnetek iz računa o gospodarstvu s premoženjem . . . cerkve sv. I. v I. za solnčno leto 1886. § 137- Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine. 295 § 137. Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine. Temu je podlaga potrjeni inventar, h kateremu se vsako leto pripisuje ali odšteva, kar je prirastlo ali odpadlo. (Glej g 113.) Kaj pa, če se je bilo tekom let kaj v inventar dejalo, v ta izkaz pa ne? Inventar in izkaz se, kaj pa da, ne vjemata, kar bi pravilno moralo biti. Ta razlika bi se utegnila pokazati ob izdelavi novega inventarja. — Tu se naredi izkaz od zadnjega položenega cerkve¬ nega računa do izdelave inventarja, in v ta izkaz se sprejmo vsi še ne v prirast sprejeti predmeti, odpadli pa v odpad. Praviloma tedaj se vpišejo vsi prirastki, tudi darovani pred¬ meti, kakor se tudi odpisujejo odpadi po škofijskem dovoljenji v inventar in ravno tako tudi precej v la izkaz. Prvi podolžni predel v tem izkazu je: stanje koncem solnčnega leta (v katerem je bil zadnji račun položen), ter se semkaj izpiše stanje iz zadnjega potrjenega izkaza. Ceje letos kakošen prirastek, se naredi nova podolžna črta, in se vpiše v predel posamni pred¬ meti. V prirastek spodaj se stavi prirasli predmet, in njega cena se vpiše v dotični navpični predel; a vsak prirastek se vpiše tudi v predelu skupaj. Vsak prirasli predmet dobi svoj podolžni predel. Koncčno se seštejejo vsi prirastki po vseh predelih. Sedaj se preide k odpadu , kateri se zopet vpiše v gori imenovani predel (kadar je namreč kaj odpada). Vsak predmet dobi zopet svoj poseben predel, ter se svota ali cena vpiše v dotični navpični predel in v skupaj. V predelu opomnja se navede uzrok in dovoljenje odpada. Odpad se koncčno po vseh predelih odšteje od prirastkov in tako se pokaže stanje imovine koncem leta. Pomniti pa je, da se mora prirastek in odpad popolnoma vjemati z drugimi izkazi in cerkvenim računom. Ako je n. pr. za¬ sebnik vrnil dolg in se je za vračilo kupila obligacija, ki bo imela višjo imensko ceno od prejšnje glavnice, se mora obligacija dejati v svoji visokosti v prirastek, dolžno pismo pa pride v svoji viso¬ kosti v odpad; ako se je dala vrnena glavnica v hranilnico, ki krajcarjev ne sprejema, se dene hranilna knjižica v prirast, dolžno pismo v odpad. Podpiše se, kakor vsi drugi spisi računa, a izdela se v dveh istopisih; tretji se naredi tudi za dom. Ravno tak izkaz se izdela v dveh, oziroma treh istopisih za nadarbinski imetek. A ta ostane navadno neizpremenjen, razven prirasti v ustanovninah. Tukaj se svota, katero bo dobival duhovnik iz ustanove, kapitalizuje, t. j. pomnoži z 20 in kar tako dobim, mi kaže glavnico, katero v dotični predel kol prirastek vpišem. Ravna se povse, kakor prej rečeno. Seveda bo prišla ta svota še-le tisto leto v nadarbinski izkaz, kadar bo duhovnik res začel dobivati to vplačilo. Podpisi. 296 Duhovski Poslovnik. o “O CD Izkaz o priraščaj! in odpadku inventarijalne imovine. 297 § 138. Kaj je nadarbinsko premoženje. II. Poglavje. 0 nadarbinskem premoženji. § 138. Kaj je nadarbinsko premoženje. Nadarbinsko premoženje je prav za prav cerkveno, odločeno v vzdrževanje cerkvenih služabnikov, zlasti duhovnikov. Za nje¬ govo oskrbovanje veljajo tedaj vsi oni ukazi, kakor za cerkveno premoženje. Nadarbinsko premoženje obstaja iz poslopij za stanovanje in gospodarstvo, iz zemljišč, glavnic, dohodkov, pravic in teh porabe, obresti in užitkov namenjenih po ustanovah za vzdrževanje du¬ hovnega nadarbinarja, n. pr. dodatki (deputati), pravica na toliko sežnjev drv v občinskem gozdu. K nadarbinskemu premoženju sc štejejo tudi dohodki preje¬ ma ni od nadarbinarja iz ustanovljenih maš. V kongruo se po po¬ stavi 19. aprila 1885 vštevajo sicer samo dohodki maš ustanovljenih do 15. junija 1885, razven če ni takemu vštevanju ustanovno pismo nasproti, a v nadarbinski inventar pridejo vse. Ravno tako sc štejejo v nadarbinsko premoženje vsi stolni dohodki, ako se tudi v kongruo znesek dobljen po povprečni meri zadnjih šest let všteva samo tako, da se od tega zneska odbije 30 gld. Za popis nadarbinskega premoženja se namreč napravi tudi inventar. Vanj se sprejmo posestva, pravice in drugo prebendarsko premoženje, tudi fundus instrudus , če ga je kaj, in druge glav¬ nice. Vsak prirastek in odpad se tudi vanj zaznamova, kakor v cerkvenega, ter izkaže pri cerkvenih računih in v inventarijalnem izkazu. Izdeluje se po vzorcu cerkvenega inventarja. (Glej § 113.) § 139. Oskrbovanje nadarbinskega premoženja. (Nav. §§ 138, 13!», 141.) Pravi oskrbnik nadarbinskega premoženja je posestnik na- darbine, naj si je pojedina oseba, ali pa duhovna družba. Ključarji nimajo pri tem druzega posla, razven da dekanu naznanijo, ko bi se kaj zanemarjalo; pač pa ima patron več govoriti pri nadarbini. Imejitelj beneficija mora skrbeti, da ohrani nedotakneno za¬ ložno premoženje, poslopja, sploh vse predmete inventarja. 298 Duhovski Poslovnik. Ko bi katerikrat nastali prepiri med nadarbinarjem in občino zavezano k doneskom ali drugimi osebami, dolžnimi donašati k plači duhovnikovi, mora vselej finančna prokuratura tudi v pravdi pozvedovati, ter se potegniti za nadarbino, ter prizive vlagali zoper odloke prve stopinje. — Ko bi šlo za izterjano dajatev pred sodnijo, bo ta ali samo linančni prokuraturi prisodila pravico do tožbe, ali bo pa nadarbinarju naložila, da naj prosi linančno prokuraturo, da zastopa pravdo radi verskega zaloga. Ko bi nadarbinar to opustil, bi moral sam povrniti škodo nastalo nadarbini radi zgube pravde, 'j Zarad nedotaknenega ohranjcnja zemljišč je dobro imeti mapo od njih. Ker časih sosedje kaj radi silijo v nadarbinsko posestvo, je dobro vedeti, da vsako tretje leto hodi po okraju zemljemerec (geometer), kateri premeri negotove meje, ako kdo zahteva. Plača ga, kdor ga naj me. Ko bi sc skupna občinska posestva k e daj razde¬ ljevala, ima nadarbina tudi pravico do svojega deleža, in sicer do tistega, kakoršnega so sprejeli drugi posestniki enake vrste (cela, polovica, '/4 zemlje.) Vloga v tej zadevi gre na deželni odbor. Nadarbinskega premoženja ne sme nadarbinar niti prodati, niti znatno obremeniti brez dovoljenja cerkvene in politične go¬ sposke, kakor tudi cerkvenega ne. (Glej £ 115.) Po ravno teh pravilih se je ravnali, če je kedaj potreba načeti založno nadar¬ binsko premoženje, ali če se odpove naložena glavnica. Kako je nadarbinarju postopati pri večjih popravah ali pri zidavi novih poslopij, glej § 111. Poslopja mora ohraniti v dobrem stanu. Kedar je treba kaj popravljati ali staviti na tuje stroške, naj precej ukrene potrebno. Ako je zavezan iz svojega kaj poprav¬ ljati, tako imenovana sarta tecta, naj priloži o tem vsako leto k cerkvenemu računu poseben izkaz o popravkih na poslopjih v pre¬ teklem letu. Ko bi nadarbinar župnijska poslopja ali sploh nadarbinsko premoženje zanemarjal, ga smejo ključarji nemudoma opomniti na njegovo dolžnost, pa tudi dekan, ali patron. Ko bi opomin nič ne izdal, imajo vsi dolžnost ali skupno ali vsak posebej to naznaniti škofijstvu. Deželna postava za Kranjsko 2 ] določuje, da je nadarbinar sam iz svojega dolžan plačevati popravke na župnem dvoru in gospodarskih poslopjih zadolžene po neskrbnosti ali zanemarjanji svojem ali domače družine. Plačuje tudi male popravke in izdajke, kakor so : plača dimnikarja, navadni popravki na strehah, podeli, pečeh, vratih, oknih, ključavnicah itd. ') Škof. L 1888, str. 42 a ) Post. 20. jul. 1863 v ukzn. 1. str. 69. § 140 . Vživanje nadarbinskega nepremičnega premoženja. 299 Postavno odpovedano glavnico sme nadarbinar sam lire/, do¬ voljenja iztožili. Sicer pa ne sme brez dovoljenja škofijskega no¬ bene tožbe v zadevah nadarbine pričeti. K prošnji za dovoljenje mora tudi priložiti izjavo patronovo. O zastopanji nadarbine veljajo določila o zastopanji cerkva. (Glej § 109.) § 140. Vživanje nadarbinskega nepremičnega premoženja. (Nav. §§ 138, 139.) Nadarbenik je vživalec vsega nadarbinskega premoženja, zanj veljajo ukazi javne gosposke za vživalce. 1 ) Poteh ima pravico do vsega čistega dohodka navadnega in nenavadnega iz reči; pri na¬ loženih glavnicah do obresti. Kot čisti dohodek pa velja samo to, kar preostaje po odbitih stroških Vživalec sprejme tudi z rečjo sklenjena bremena, torej tudi obresti od denarjev na nadarbino vpisanih; nosi stroške, brez katerih se ne pride do vžitka. Reč samo mora kot dober gospodar ohraniti v stanu, v kakeršnem jo je prevzel, ter oskrbeti poprave in dodelave. A ni porok za reč zmanjšano po navadni rabi. Za stroške, katere je imel z zbolj- šavami brez dovoljenja lastnikovega, sme terjati povračila, če je zboljšava očitna in stanovitna, a sme tudi nazaj vzeti reč, v zbolj- šavo obrneno. Po končanem vživanji pripadajo še stoječi sadeži lastniku, vendar je ta dolžan prejšnjemu vživalcu ali dedičem stroške za sadeže povrniti; drugi vžitki pripadejo vživalcu ali nje¬ govim dedičem po meri in času vživanja. Nadarbinar more zemljišča ali sam obdelovati ali pa v zakup dati. V zakup jih more dati samo za čas posestva nadarbine, in zakupnino si sme v predplačo izgovoriti ali vzeti samo za pol leta, sicer zakupna pogodba nič ne velja. Ko bi hotel posestvo za do¬ ločena leta v zakup dati, se mora ravnati po dotičnih ukazih Iglej § 115), za tri leta jih tedaj sme oddati sam sporazumno s patronom, vendar s pridržkom, če bode to potrdilo škofijstvo, in mora v ta namen zakupno pogodbo pred zakupom v potrdilo po¬ slati, zapisnik o zakupu pa po dražbi. Hoče posestva za šest ali več let v zakup dati, se mora ravnati po določilih o cerkvenem po¬ sestvu. § 141. Drugi nadarbinski dohodki. Izmed teh so najnavadneji: stalni dohodki (rentei in da¬ jatve (dotacije) v denarjih in denarni vrednosti ali v pridelkih. Zaradi sestavljanja priznalka je dobro vedeti, kaj razumeva go¬ sposka pod imenom: stalni dohodki. To so dohodki sloneči na h Drž. zak. §§ 509-519. 300 Duhovski Poslovnik. veljavnopravnem imenu, določeni po pravicah in dolžnostih in količini celo še"tedaj, kedar je pravica pismeno zatrjena, tedaj ako je dajatelj zavezan k dajatvi in prejemnik opravičen k terjatvi; drugače so ti dohodki prostovoljne dajatve, takrat namreč, ko ni dolž¬ nosti in je mera nedoločena, tedaj prejemnik nima pravice, ampak dobiva dajatev le kot dar. Take prostovoljne dajatve ne spadajo v priznatek. V zadeve takih prostovoljnih dajatev se državna oblast ne vtika; so notranja zadeva cerkve, katero sama vrejuje, a ne sme takih dajatev nikdo vbraniti. 1 ) Naj tukaj omenimo, da so kmetije dandanes zelo kosajo, in rado se prigodi, da biro vržejo na hišo, katera mnogokrat ostane brez zemljišča; kupci zemljišč so pa prosti bire. Je li to vteme- ljeno? Ljubljanski ukazni list ima na strani 84 izjavo kranjske de¬ želne vlade z dne 29. julija 1867, št. 3724, opirajoč se na razglas minist. pravosodja z dne 30. oktobra 1850. št. 14.189, ki pravi, da birne dajatve so breme ležeče na zemlji, za katero breme je od¬ govoren vsakokratni posestnik, in ni treba pri premenjavi posestva nikakovega dogovora. Vsak upravičenec se lahko pri zemljiški knjigi prepriča, kako so se dajatve razdelile. Vendar se pa gosposke po tem ne ravnajo, ampak biro puste pri hiši, če se ni pri prodaji izgovorilo, da se razdeli na prodane parcele. Po deželni postavi z dne 13. junija 1882 2 ) je bilo za Kranjsko sklenjeno, da se odkupijo vse dajatve v denarji, sadežih in delu na cerkve, župnije, druge duhovnike, organiste in cerkvence itd. Odkup je imel pravico terjati opravičenec do obroka od te po¬ stave določenega. Ko je ta čas pretekel, ima pa pravico odkup terjati vsak, četudi samo eden obvezanec, in na njegovo terjatev se morajo odkupiti vsi obvezanci njegove davčne občine. To ter¬ jatev gosposka da na znanje opravičencu ali njega zastopniku, in v enem mesecu mora ta napovedati odkup, sicer se mu postavi kurator na njegove stroške. Vzorec za napoved dobi pri okrajnem glavarstvu kot lokalni komisiji za odvezo. Drugi dohodki so iz glavnic naloženih ali v jav- n-cm zalogu ali pri zasebnikih. Obresti iz glavnic v javnem zalogu dobiva kakor za cerkev proti pobotnici od njega podpisani in s cerkvenim pečatom podpeCateni; ravno tako nadarbinar po¬ bira obresti ter zaostale sam izterjuje. Dalje so štolni dohodki. Ti so po raznih župnijah zelo različni, ker se štola o'pira na stare pogodbe, katere se dajo včasih dokazati s pismi; mnogokrat sloni štolnina na stari navadi, ter se dokazati več ne da. Večidel pa v ljubljanski škofiji velja štolni red z dne 5. aprila 1816, št. 3483. Naj ga semkaj postavim v avstrijski veljavi. ') Razs. upr. sod. 7. febr. 1885, St. 397, v Škof. 1. 1885, str. 87. 2 ) Škof. 1. 1887, str. 23. § 14 1 • Drugi nadarbinsld dohodki. 301 Pogrebi v mestih, trgih in vaseh na deželi. (Ljubljana ima svoj štolni red.) Pogrebi odraščenih. I. razred ali veliki sprevod. Za vse (trikratno) zvonjenje s 4 zvonovi v župni cerkvi . • Za blagoslovljenje in sprevod mrliča župniku poleg sveče Za spremstvo več svetnih duhovnikov poleg sveče še vsakemu Pevcu ali za »miserere« poleg sveče. Cerkveneu poleg sveče . Najlepše mrtvaško pregrinjalo, križ ali podoba. Mrtvaška nosila. Prt pregrinjalnik za oltar. Kadilo. Vsakemu pogrebniku . Križenoscu. •' Grobokopu. II. razred ali srednji sprevod. Za vse (trikratno) zvonjenje s tremi zvonovi v župni cerkvi Za blagoslovljenje mrliča in sprevod duhovnik poleg sveče . . Pevcu za miserere.. , . . Cerkveneu, če je poleg pevca . Mrtvaško pregrinjalo s sv. razpelom in podobo. Prt pregrinjalnik za oltar. Križenoscu. Kadilo . Vsakemu pogrebniku . Grobokopu. Opomnja. Zadnja dva plačila se samo takrat odrajlujeta, kedai ne nosijo mrliča sosedje ali drugi dobri ljudje. III. razred. Priprost pogreb brez sprevoda. Za vse (trikratno) zvonjenje z dvema zvonovoma v župni cerkvi . Za blagoslovljenje duhovniku, če je pokopališče blizo. Ce je pokopališče oddaljeno in pri podružnicah. Cerkveneu... Za mrtvaška nosila . . . ,. Križenoscu. Vsakemu pogrebniku. Grobokopu. Poslednjim dvema le, če so najeti, kakor zgoraj. Pogreb otroka do 7. leta. Zvonjenje po terjanem razredu Za blagoslovljenje duhovniku . Cerkveneu . . . Vsakemu pogrebniku Grobokopu Opomnja. Za dva- ali enokratno zvonjenje se plača primeroma dve ali ena tretjina gori določenega zneska. } če jih je treba gld kr. 15 10 52>/ 35 35 05 52’/ 70 ' 10 'I 17 ■/. 17 V. 75 10 05 52 >/, 35 70 35 07 12 ’/., 26 ’/, 05 52 35 70 26’/., 10 OS'/, 21 70 35 17’ 21 302 Duhovski Poslovnik. Pogreb osebe od 7.—15. leta. Za zvonjenje se plača po gorenjih razredih. Za blagoslovljenje in sprevod duhovniku. Cerkvencu . Za mrtvaško pregrinjalo poleg sv. razpela ali podobe, če se terja . Za mrtvaška nosila. Vsakemu pogrebniku. Križonoscu. Grobokopu po razmeri groba.{ O pogrebih in zvonjenju zvunaj lastne župnije. Ako se pokoplje mrlič v drugi župniji in ne v domači, se morajo sprevodne pristojbine v obeh župnijah odrajtati po onem razredu, kateri je bil izvoljen. Za enkratno zvonjenje zvunaj župnije je plačati: s štirimi zvonovi. s tremi » . z dvema » . Redovnikom, ki mrliča spremljajo je plačati. Reveži se pokopujejo brezplačno. Bilje I. reda v župnijah na deželi. Za zvonjenje v župni cerkvi .. Peta maša zadušnica župniku . .. . Vsakemu levitu ali asistentu.... . Godba z razdeljenimi glasovi, če se terja. Cerkvencu... Pevcu, če ni godbe. Prt pregripjalnik za altar. Če se terja celi oficij z vsemi tremi nočnicami: župniku Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku. Pevcu . Oficij z eno nočnico: župniku. Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku . Pevcu . Za zvonjenje pri oficiju z eno nočnico samo . . . Bilje II. reda in v3ake druge. Za srednje zvonjenje v župni cerkvi.. . . Cerkvencu . . Peta maša duhovniku. Vsakemu levitu. Pevcu .. Cerkvencu . Libera brez oficija, če se terja, duhovniku. Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku ...... Pevcu . Cerkvencu . . Vsakemu k tem hiljam potrebnemu strežniku. Pregrinjalo altarja .. § 141 . Drugi nadarbinski dohodku 303 Druge stolne pristojbine Za trikratni oklic ženinov in nevest: GosUlči.. Hišni'posestniki. Odličnjaki . Poroka župniku: Gostači. Hišni posestniki. Odličnjaki. Poroka cerkvencu: Gostači. Hišni posestniki. Odličnjaki .. Za oklicni list poleg koleka . Za krstni list poleg koleka: Občani. Odličnjaki.. Za poročni list poleg koleka: Občani. Odličnjaki. Za mrtvaški list poleg koleka: Občani. Odličnjaki . . Za rodbinski list (Ramilienbogen) do ... . g ld.j kr. Po nekod imajo duhovniki tudi plačila iz krajevnega cerkvenega premoženja z dovoljenjem višje gosposke, in dohodke iz ustanovljenih maš, in iz darov za sv. maše. Za vsako škofijo je posebej določeno, kolike darove sme zahtevat duhovnik za sv. maše. Za ljubljansko škofijo je do¬ ločen navaden dar 60 kr.; ako se je bil pa izvolil poseben altar in posebna ura: 1 gld.; v pozni uri ob posebnih dogodkih do 2 gld. Ako je kdo naročil sv. mašo v podružnici, si sme duhovnik računati pot za vsake pol ure 50 kr. Voljene, pa ne ustanovljene sv. maše, za katere je volilec v svoji oporoki zapustil neko svoto, a ni izrecno naznanil, koliko sv. maš naj se opravi, se smejo ra¬ čunati vsaka sv. maša 1 gld. 1 ) Pri takih sv. mašah je pomniti, da gosposka terja od njih percentualno pristojbino. Izvzete so samo tiste, katere so se bile opravile povodom pogreba, tedaj na po¬ grebni dan ali ob osmini. Ta pristojbina znaša 8°/ 0 . Paziti je tedaj, so jo li plačali dediči, ali ne.*) Ko bi je ne bili plačali, naj se plača iz volila za sv. maše, in' za ostanek se opravljajo sv. maše. Take manualne sv. maše morajo dediči vselej izplačati nji¬ hovemu lastnemu duhovniku, drugemu bi jih smeli izročiti, če jih ') Škof. 1. 1878, str. 104. 2 ) Razglas fin. min. 7. januvarja 1884, št. 84.869, v škof. 1. 1887, str. 92. 304 Duhovski Poslovnik. in kolikor jih lastni ne bi mogel opraviti; to terja cerkveno pravo in državna določila. 1 ] Kjer je služba duhovnika-pomočnika zistemovana, dobi župnik, ako je služba izpraznena, za kaplanijske opravke na mesec 10 gld. nagrade (remuneracije) iz verskega zaloga. 2 ) Seveda so župniku odkazani najprej hira kaplanijska in drugi dohodki; verski zalog le doplača, če šc kaj manjka. Tudi tam, kjer ste dve kapla- nijski službi zistemovani , in je ena prazna, se opravilo za njo nagraduje, kakor gori povedano. Denar (ali biro) dobi na roke župnik, in on odloči, kaj komu pripada. 3 ) Duhovniki dobivajo svoja plačila doplačana iz verskega zaloga, ali državne blagajnice, ako še kaj krajevnih dohodkov primanjkuje do kongrue. in sicer postcjpate. Dobivajo se vsako četrtletje na pobotnice datovane na zadnji dan meseca v četrtletji. 4 ) S pobotnico se nese k davkariji vselej tudi plačilna pola. Ko bi sc bila ta kakorkoli zgubila, sc vloži pri dotični dav¬ kariji riekolekovana prošnja za izdelavo duplikata. Vzorec za pobotnico. Kolek po lestvici II. Pobotnica , za 78 gold. 75 kr. (reci: osem in sedemdeset goldi¬ narjev 75 kr.), katere sem podpisani vsled ukaza visoke c. k. deželne vlade z dne 4. junija 1887, št. 4021, od slavne c. k. davkarije v Vipavi (iz kranjskega verskega zaloga) kot duhovnik-pomočnik v St. Vida resnično prejel za čas od 1. januvarja do konca marca 1889. Datum. To je: 78 gld. 75 kr. Podpis. Iz javne blagajnice ne more nič potegniti, dokler mu ni bilo izplačilo od javne oblasti po ordinarijatu nakazano, in v po¬ botnici so pozivlje na ta odlok. Plača dobiva se od tistega dne, od katerega je bila nakazana. Zato v ta namen naznani dekan na ordinarijat nastop in odstop duhovnika (župnik dobi plačo z dnem investiture). Zadnjega obroka po odstopu mu tudi prej ne izpla¬ čajo, dokler ni bil nakazan, in ob enem obdrže plačilni list. Kjer je treba vožnje za previdovanjc bolnikov zarad hudih daljnih potov, dobi župnik tudi zanjo podpore do 80 gld., pa le, če si konja sam vzdržuje, ali pa, če mu ga župnijani ne dajejo brezplačno. 5 6 ) Prošnja sc vloži pri škofiji, katera izposluje podporo pri deželni vladi. ') Ces. resolucija 10. maja 17(56. Dekret dvorne kane. 10. aprila 1788 v Quartalschrift 1. 1883, str. 160. 3 ) Razglas nauč. min. 0. julija 1872, St. 6854, v ukzn. 1. str. 248. ■’) Quartalschrift 1. 1883, str. 1006. 4 ) Razglas dež. vlade v Ljubljani 4. januvarja 1884, št. 193, v Škof. 1. 1884, str. 4. 6 ) Razglas min. 11. junija 1870, St. 2658. »Katoliška Tiskarna" ¥ Ljubljani priporoča čč. gospodom župnikom in župnim upraviteljem nastopno naštete .. obrazce za uradno poslovanje... tiskane pravilno in lično na trdnem papirji v obeh deželnih jezikih vkupe ali pa v vsakem posebej. — Obrazci, zaznamovani z *, tiskani so v obeh jezikih ob jednem, oni z f pa se dobe natisneni v vsakem jeziku posebej. — Pri naročilih zadostuje označenje številke in znamenja.— Tu ne označene tiskovine izvršimo na željo točno, natančno in ceno. — Oskrbimo tudi vezanje. dS 3 t Pri odjemi od 500 do 1000 pol dovolimo primeren popust. Ute? Cena velja za jedno lego — IO pol.