*, -■■
stran 14:
Poročilo OŠ Bibe Rocka za šolsko leto 2002/2003
% %.
Vzgoje smo najprej potrebni mi, odrasli, da nomo lahko vzgajali naše otroke!
Jožica Andrejc
Knjižnica Velenje Titov trg 05
3320 Velenje
LGTOIX ŠT5 II. AVGUST 2003 300 SIT
Titov trg 2,3320 Velenje, (03) 898-54-50 www.lu-velenje.si, e-pošta: info@lu-velenje.si
V šolskem letu 2003/2004 vas vabimo v izobraževalne programe:
-	OSNOVNA ŠOU ZA ODRASLE (BREZPLAČNA!)
-	PRODAJALEC (1., 2., 3. letnik in prekvalifikacija)
-	KUHAR-NATAKAR (L, 2., 3. letnik in prekvalifikacija)
-	VOZNIK (1., 2., letnik in prekvalifikacija)
-	EKONOMSKI TEHNIK (SSI 1. letnik, PTI4., 5. letnik)
-	GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK (PTI 4., 5. letnik)
-	VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (SSI)
-	POKLICNI TEČAJI: ekonomski tehnik, turistični tehnik*, gostinski tehnik
-	ŠTUDIJ NA DALJAVO v višješolskih strokovnih programih. POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (DOBA Maribor]*
-	Visokošolski strokovni program POSLOVNA EKONOMIJA (EPF Maribor)
-	Podiplomski specialistični program MANAGEMENT in PROJEKTNI MANAGEMENT (Ekonomska fakulteta Ljubljane^
Informacije in prijave vsak delavnik od 8. do 14. ure
(razen od 28.7. do 15.8.2003) osebno ali po telefonu (03) 898-54-50.
Novi katalog izobraževalnih programov Ljudske univerze Velenje za šolsko leto 2003/2004 pričakujte konec meseca avgusta.
Z LJUDSKO UNIVERZO VELENJE DO
f
LIST
Revija za razvojna vprašanja občine Šoštanj in širše.
Izdaja
Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor
Fotografija na naslovnici:
Jože Miklavc
Odgovorni urednik
Peter Rezman
Še naprej bo sončno...
Foto: Jože Miklavc
Lektoriranje
Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja	IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE	
naročnik.)	Fotografija meseca	4
	Uvodnik	5
Priprava redakcije	Naša občina	6
Milojka Komprej	Naša šola Poročilo OŠ Bibe Rocka za šolsko leto 2002/2003	14
Oblikovanje in grafična priprava	Prostor	18
Vinko Pejovnik ml.	Edi Vučina	19
e-pošta: vinko@eurograf.si Tisk Eurograf d.o.o. Stantetoval 7, 3320 Velenje	Prostorske informacije Utrinki iz življenja Cerkve	20
	Dogodki in ljudje Spomini	22 29
www.eurograf.si	Maks Lomšek	
e-pošta: info@eurograf.si	Vošnjaki: Proces in zaplemba tovarne usnja	30
	Jo že Miklavc	34
Natiskano	Levo od vzhodnega bloka	
900 izvodov.	Svetloba	35
	Astrologija	36
Ifte sodelavce prosimo, da prispevke	Dnevni horoskop za vsa znamenja za avgust 2003	
za LIST št. 6 (september 2003), pošl-	Razvedrilo	37
jejo ali dostavijo najkasneje do 27. avgusta 2003.	Dopustniška križanka	
	Neodgovorno klikanje. . .	38
la meseca
		£' • »icjrf'
ÉÉV? ' -r, ESlV' ite	i’ .*« *	'T » fe ' «1 •1 '<L
torej grešil
Na prvih straneh prejšnje številke Lista so nas pozdravili nasmejani obrazi osmošolcev obeh šoštanjskih šol. Zaključili so eno obdobje izobraževanja, čaka jih drugo. Poleg veselja iz njihovih oči zre tudi rahla skrb: Kaj nas čaka, ali smo se pravilno odločili, se bomo še kdaj srečali...?
Upajmo, da so dobili v letih osnovnega šolanja dobro popotnico za življenje. Skupaj s starši smo se tudi učitelji trudili, da bi jim poleg znanja dali še kaj - dobro vzgojo. Želeli smo narediti kar največ, jih kar najbolje vzgojiti. Ali se nismo z njimi ukvarjali enako kot s prejšnjimi generacijami? Ali nismo tudi prejšnje generacije vzgajali v dobre ljudi, jim skušali vcepiti spoštovanje do drugih, drugačnih, nemočnih? Ali se moramo tudi ob tej generaciji bati njihovih nepremišljenih, krutih dejanj čez nekaj let?
Kje smo torej pogrešili? Smo prestrogi? Smo preveč popustljivi? Smo preveč storilnostno naravnani? Od otrok zahtevamo preveč ali premalo? Imamo starši previsoke ali prenizke cilje? Si v tem norem tempu življenja ne znamo vzeti dovolj časa in prisluhniti otrokom, njihovim težavam? Morda njihovih problemov ne jemljemo resno? Mislimo, da so preveč razvajeni, neodgovorni...
S čim pa se lahko naši otroci ukvarjajo v prostem času? Za vsako organizirano dejavnost jih je treba peljati najmanj do Velenja. Tega pa je zmožna le peščica staršev. Imamo kakšen prostor, kjer bi se lahko zbirali, igrali karte, kar zveni morda malo banalno? Smo jim pripravljeni organizirati vodene športne aktivnosti v telovadnici ali na igrišču? Jim lahko ponudimo dobre filme v kinu namesto akcijskih in grozljivk, ki si jih lahko izposodijo v videoteki? Mlade moramo mi naučiti prav preživljati prosti čas. Pa ga znamo sami? Smo se pripravljeni čemu odreči in nekaj več narediti za svoje otroke?
"Slabo bi bilo, če bi mladino vzgajali policisti." in "Tudi ministra za šolstvo in špotr dr. Slavka Gabra bodo v kratkem povabili v Šoštanj. Z njim bi radi rekli kakšno o vzgoji otrok v osnovnih šolah." Policija in šola - kaj pa starši? Smo prepustili celotno vzgojo šoli in varstvo otrok policiji? Ali vemo, kje se zadržujejo naši otroci v poznih urah, ko jih ni doma? Kaj takrat počnejo? S čim se ukvarjajo? Ali jim znamo postaviti omejitve, do katere ure so lahko zdoma? Znamo oceniti, kdaj jim lahko zaupamo? Smo prepričani, da so naši otroci že dovolj odgovorni, da lahko samostojno odločajo? Kolikokrat starši nemočni dvignejo roke in rečejo učitelju: "Jaz mu ne morem nič. Zrasel mi je čez glavo. Vi kaj naredite!" Koliko roditeljskih sestankov izzveni v prazno, ko aktualnim vzgojnim temam prisluhne le peščica staršev. Navadno so to starši vedenjsko neproblematičnih otrok, ki že sami poiščejo odgovore na vzgojna vprašanja v strokovni literaturi. Menda je podobna situacija že v vrtcu.
Kje torej grešimo? Kdo torej greši? Ali bosta minister za šolstvo in šport ali direktor Generalne policijske uprave Marko Pogorevc rešila šoštanjski problem? Mislim, da ne. Rešitev moramo najti mi, Šoštanjčani, pa si le zatiskamo oči. Vzgoje smo najprej potrebni mi, odrasli, da bomo lahko vzgajali naše otroke! ■
Jožica Andrejc
Ob tragičnem in žalostnem dogodku, ki je še enkrat udaril neprijetno stigmo Šoštanju, sem bil kot urednik Lista okaran, češ da nismo v zadostni meri "pokrili" silnih dogodkov, ki so se zgodili po umoru v Šoštanju. Pri tem pa so karajoči pozabili, v kakšnih razmerah delamo in kakšna je narava medija, ki ga skupaj kreiramo, zase - in za zgodovino.
Za umor v Šoštanju vem, da se bo jasneje videl iz časovne distance, kot se je videl v vročici, ki je prinesla v Šoštanj vse mogoče in nemogoče pisce ter fotografe. In so tudi pisali vsemogoče. Bolj malo dobrega o Šoštanju, kot da je Šoštanj kriv za dogodek. Tudi piscu teh vrstic je novinar Dela nehote položil v usta oznake nekaterih ljudi, ki v razgovoru niso bile izrečene. A tako je to - ko vsi hitijo in se trudijo, da bi bili drugačni in originalni in bi isto stvar opisali in predstavili drugače kot konkurenca.
Ob dogodku se je zganila tudi lokalna oblast. Njeni sklepi bodo za mesto in občino veliko, veliko bolj pomembni, kot to, kaj je v danem trenutku kdo rekel in kje je to pisalo.
Menim, da je naloga List-a, da občane kar se da natančno seznani s sklepi izvoljenih predstavnikov občine in mesta. Zato njihovih odločitev praviloma ne komentiramo in razlagamo, ampak jih javnosti posredujemo v obliki redigiranih zapisnikov najvišjih organov občine in krajevnih skupnosti. Teh, razen KS Šoštanj, sploh ne posredujejo.
Tako ravnamo tudi tokrat. In očitek, da nismo ažurni, ne zdrži, saj seje najvišjih organov in njihovi sklepi niso minljivi kot časopisi.
V zadnjem primeru pa se je svet KS Šoštanj odzval hitro in se sestal na prvi izredni seji. Tudi tokrat ne bomo komentirali seje in izjav posameznikov. Da pa se izognemo vsakršni napačni interpretaciji dogodka, izjemoma objavljamo neredigiran zapisnik, kot je arhiviran pri KS Šoštanj. ■
Odgovorni urednik
Varnostne razmere v Občini Šoštanj
Zapisnik 1. izredne seje Sveta KS Šoštanj, ki je bila 7. 7. 2003 ob 10. uri v sejni sobi krajevne skupnosti.
Predsednica Sveta KS Šoštanj je sejo sklicala zaradi umora Marjana Jančiča -Majca, ki se je zgodil v mestu in terja opredelitev lokalne skupnosti do tega dogodka in nasploh do varnostnih razmer v mestu.
Prisotni: Cvetka TINAUER, Milojka PLAMBERGER, Janko ZACIRKOVNIK, Matjaž CESAR, Vojko KRNEŽA, Danilo ČEBUL.
Odsotni: Edi VUČINA (dopust).
Ostali prisotni: Dušan PAVČNIK.
Predsednica Sveta KS Šoštanj je najprej pozdravila vse prisotne, med drugim še zlasti predstavnike medijev. Po ugotovitvi sklepčnosti je za sejo predlagala naslednji dnevni red: 1. ocena varnostnih razmer v mestu in predlog ukrepov.
Člani Sveta KS Šoštanj so dnevni red soglasno potrdili.
Cvetka TINAUER je uvodoma poudarila, da je zagotovo najprej potrebno ugotoviti, da je nedavni umor Marjana Jančiča dejanje, za katerega so vse besede odveč. Še posebej grozno je dejstvo, da je bil umor povzročen iz užitka, in še bolj grozno to, da so pri storitvi tega krutega umora sodelovali mladoletniki. Marjan Jančič je bil žrtev nasilja kot šibkejši, ne zato ker je bil klatež. To pomeni, da je lahko jutri nova žrtev invalid, otrok, starček, torej nekdo, ki se ne more braniti.
Na podlagi razgovorov z različnimi krajani je danes možno ugotoviti, da v mestu vlada strah, da si ljudje ne upajo zvečer ven, še zlasti na nekaterih mestih, kot so Kajuhov park, Tekavčeva ulica, Kajuhova ulica in še nekatere druge, ki dobivajo zloglasna imena.
Stališča krajanov je mogoče strniti v dva sklopa. Krajani so zelo nezadovoljni s policijo, pri čemer so ogorčeni nad slabim delom policijske pisarne v Šoštanju; zadovoljni pa niso niti s policijskimi obhodi po mestu in njihovim odzivanjem na različne prijave. Krajani pričakujejo ustrezne ukrepe od lokalne oblasti.
Predsednica Sveta KS Šoštanj je v nadaljevanju podala obrazložitev, katere ukrepe je KS do sedaj že predlagala oziroma terjala, in sicer:
• odkup starih objektov s strani Občine Šoštanj, s čimer bi občina dobila nadzor nad temi objekti in možnost vplivanja na nadaljnji namen teh objektov;
izgradnjo cestno hitrostnih ovir na Kajuhovi cesti, po kateri pogosto potekajo nočne dirke med Kajuhovim domom in glavnim mostom;
razgovor z ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem slovenske policije.
Na začetku tega mandata, konec leta 2002, je predsednica Sveta KS Šoštanj povabila na razgovor novoimenovanega komandirja policijske postaje v Velenju. Dogovorila sta se, da bo poskrbel za resnejše delovanje policijske pisarne v Šoštanju, da bo policist, ki bo dežuren v Šoštanju, na vratih pisarne pustil sporočilo, kje je dosegljiv oziroma številko mobilnega telefona, če bo zapustil pisarno. Nič od tega ni bilo storjenega. Predsednica je zaprosila komandirja, da naloži policistom, da vsak večer pridejo v Šoštanj, zlasti v Kajuhov park. Pri tem je imela v mislih fizično prisotnost v parku in ne obhod v obliki vožnje po Kajuhovi ulici v Šoštanju. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali je policistom prepovedano zapustiti avtomobil oziroma hoditi peš. Predsednica Sveta KS Šoštanj je ostro obsodila izjavo direktorja celjske policije, da ^
Foto: Jani Napotnik
zapisnik 1. izredne seje Sveta KS Šoštanj	5 Ust 20(
j	J	11 mm
v letošnjem letu ni bila v policijski pisarni v Šoštanju oddana niti ena prijava. To kaže na popolno informacijsko blokado v sami policiji in na ignoriranje povratne informacije s strani ljudi.
Cvetka TINAUER je v nadaljevanju predlagala Svetu KS Šoštanj nekaj ukrepov, od katerih je bil na prvem mestu ustanovitev samostojne policijske postaje v Šoštanju. Šoštanj je specifično mesto, ki se srečuje s problemi, ki so tipični za velika mesta. Ponovno je predlagala odkup starih objektov ter njihovo zaščito pred vandalizmom povsod tam, kjer je lastnik Občina Šoštanj, za druge zanemarjene objekte, ki niso v lasti Občine Šoštanj, pa je potrebno lastnikom zaračunati maksimalno visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Predsednica je ob zaključku svojega uvodnega dela pozvala člane sveta, naj se v čim večjem številu vključijo v razpravo.
Milojka PLAMBERGER je povedala, da se s problemi vandalizma ne srečujemo le v našem mestu, temveč se s podobnimi problemi srečujejo tudi v drugih podeželskih predelih naše občine. Pritožbe prihajajo iz Belih Vod, Lokovice, Zavodenj. Povedala je tudi, da si ljudje prekrškov, izgredov in podobno ne upajo več prijavljati policiji, ker jih je strah posledic. Predlagala je, da bi župan Občine Šoštanj sklical zbor občanov, kjer bi občani celotne občine lahko predstavili svoje probleme, ki se nanašajo na javni red in mir ter na varnost občanov. V takšni skupini bi se verjetno počutili tudi močnejše in bi povedali svoja mnenja, ki
Matjaž CESAR meni, da naši otroci v Šoštanju niso varni že dalj časa. Prepričan je, da njihova življenja niso ogrožena le v prostem času, temveč tudi v obeh šolah in celo v vrtcu. Predlagal je ustanovitev posebne intervencijske skupine, ki bi se z varnostjo ukvarjala preventivno, v njej pa bi sodelovali predstavniki Centra za socialno delo, obeh šol, vrtca, občine in drugih institucij. Povedal je, da se krog lokacij, kjer se dogajajo izgredi, širi. Poleg Kajuhovega parka, Tekavčeve in Kajuhove so problematične še lokacije obeh osnovnih šol, jezero, Vila Široko. Šoštanj privablja tudi delikvente od drugod, kot sami povedo, je razlog prav v tem, da v Šoštanju ni policije.
Vojko KRNEŽA je opozoril na nujnost sprejema Odloka o javnem redu in miru Občine Šoštanj in organiziranju redarske službe. Izrekel je kritiko na delo policije in
se jih individualno ne upajo.
Foto: Milojka Komprej
Foto: Zdravko Kočevar
podpira zahtevo o ustanovitvi samostojne policijske postaje v Šoštanju. Za občinske objekte, ki ne služijo svojemu namenu, je predlagal, da se takoj zapečatijo.
Danilo ČEBUL je izrazil prepričanje, da lahko varnost ljudi zagotovi le policija, ki je za to tudi pristojna. Prepričan je, da je varnost v Šoštanju možno izboljšati le z lastno policijsko postajo. Ugotavlja, da je lastnik najbolj kritičnih objektov Občina Šoštanj, kar je žalostno dejstvo. Strinja se, da je potrebno z visokimi nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč motivirati lastnike zanemarjenih objektov, da le-te bodisi prodajo bodisi uredijo.
Janko ZACIRKOVNIK je izrazil ogorčenje nad varnostno situacijo v mestu, saj je nedopustno, da si ljudje v večernih urah ne upajo ven bodisi zaradi kriminala bodisi zaradi psov. Smatra, da je KS v zvezi z varnostno situacijo nemočna, saj je Svet KS Šoštanj na te probleme že večkrat opozarjal in tudi predlagal ustrezne ukrepe.
Predsednica sveta je predloge članov strnila v obliko predloga
sklepov, ki jih bo krajevna skupnost posredovala županu občine
Šoštanj, Svetu Občine Šoštanj, generalnemu direktorju policije in
ministru za notranje zadeve.
Predsednica sveta je v sprejem predlagala naslednji SKLEP št. 1-1/36:
1.	Župan Občine Šoštanj skliče zbor občanov; na katerem se bodo ocenile varnostne razmere celotne občine.
2.	Na ravni občine Šoštanj je potrebno organizirati razgovor z ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije zaradi takojšnjega organiziranja policijske postaje v Šoštanju.
3.	Vse dokler ne bo organizirana samostojna policijska postaja v Šoštanju, mora policijska postaja v Velenju zagotoviti prisotnost policistov v policijski pisarni v Šoštanju 24 ur dnevno vsak dan.
4.	Občina Šoštanj mora sodno zapečatiti vse svoje objekte, ki ne služijo svojemu namenu, in čim prej poskrbeti za njihovo funkcionalnost.
5.	Občina Šoštanj mora takoj pripraviti predlog sprememb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča tako, da bo lahko vsem lastnikom objektov, ki niso v funkciji, obračunala maksimalno visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
6.	Župan Občine Šoštanj mora Svetu Občine Šoštanj takoj predložiti predlog Odloka o javnem redu in miru v dokončni sprejem.
7.	Občina Šoštanj mora hkrati s sprejemom Odloka o javnem redu in miru zagotoviti redarsko službo. ■
Sklep je bil soglasno sprejet.
Seja je bila zaključena ob 9.55 uri.
Foto: Jože Miklavc
Dve in pol milijarde tolarjev za čiščenje odplak
Uredniško redigiran zapisnik 3. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila 3. 3. 2003 v veliki sejni dvorani Občine Šoštanj.
Na seji je bilo prisotnih 17 svetnikov, direktorica občinske uprave Mirjam Povh, predstavniki Javnega komunalnega podjetja Velenje in podjetja PUP Saubermacher iz Velenja.
Sejo je vodil župan Milan Kopušar, zapisnik je pisala Lili Grazer.
Po potrditvi dnevnega reda so svetniki potrdili še zapisnik 2. seje sveta.
Župan uvodoma pozdravi vse prisotne na 3. redni seji Sveta Občine Šoštanj. Preide na potrditev dnevnega reda, kjer predlaga razširitev dnevnega reda z uvrstitvijo 11. točke, to je Sprejem predloga Sklepa o soglasju k odprodaji stanovanj po zaključeni denacionalizaciji objekta Trg bratov Mravljakov 7 v Šoštanju. Tako se zaporedni vrstni red točk dnevnega reda spremeni.
Nato se je svet lotil sprejema osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Šaleške doline.
Predstavnik Komunalnega podjetja Velenje Tadej Vunderl je povzel kratko zgodovino nastanka CČN Šaleške doline ter nadaljeval z njenimi glavnimi karakteristikami. Navedel je glavne razloge za spremembe in dopolnitve Odloka o čistilni napravi Šaleške doline, in sicer spremembe meril in pogojev za gradnjo objektov, postavitev naprav, gradnjo pripadajočih zunanjih ureditev in položitev komunalnih napeljav ter rekonstrukcijo in dogradnjo obstoječih naprav. Finančna vrednot projekta je ovrednotena na 10.400.000 EUR oziroma okrog 2,5 milijarde tolarjev. Od tega bo strukturni sklad ISPA prispeval 4,2 MIO EUR, RS - takse za obremenjevanje okolja 2,1 MIO EUR, Nacionalni program čiščenja in odvajanja odplak 600.000 EUR, ostalih 3,5 MIO EUR lastnih sredstev morata zagotoviti investitorja, MO Velenje in Občina Šoštanj.
V razpravi je Matjaž Cesar povedal, da je Komisija za okolje in prostor predlagala spremembo 6. člena, ki naj bi se v celoti glasil takole: "Območje čistilne naprave je priključeno na Primorsko cesto, ki mora biti rekonstruirana sočasno v zaključni fazi čistilne naprave v vsej svoji dolžini od Trga bratov Mravljakov do mostu čez reko Pako." Ostalih pripomb na odlok ni bilo.
Nato so svetniki ob možnosti pisnih pripomb v roku 10 dni sprejeli odlok.
Potem so se posvetili osnutku Odloka o določitvi predmeta pogojev opravljanja javnih gospodarskih služb s podelitvijo koncesij na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Predlog odloka je obravnavala pristojna komisija in njen predsednik Viki Drev je prebral sklep, da komisija predlaga svetu občine potrditev odloka s pripombami, da mora koncesionar razpolagati z ustreznimi prostori in da je finančno usposobljen. Dodati je potrebno nov člen, da je merilo za izbor koncesionarja cena.
Nato je koncesijski akt pojasnila še ga. Marija Tekavec, ki je na kratko povedala bistvene značilnosti. Občina Šoštanj namerava izvesti javni razpis za podelitev koncesije za področje ravnanja s komunalnimi odpadki. To službo trenutno izvaja družba PUP d.d. Velenje, s katero je sklenjena pogodba z veljavnostjo do podelitve koncesije.
S tem odlokom bo občina opredelila dejavnost in predmet koncesio-nirane javne gospodrske službe, območje izvajanja, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, javna pooblastila, čas trajanja in prenehanje koncesijskega razmerja, vire financiranja, koncesijsko dajatev (5%), nadzor nad izvajanjem, izbor koncesionarja in druge sestavine, potrebne za podelitev koncesije.
Svet je nato brez razprave odlok sprejel.
V	nadaljevanju so svetniki sprejeli predloga Sklepa o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj za leto 2003. Obrazložitev programa je podal predstavnik PUP-a d.d. V programu so opredeljene prednostne naloge, vezane na izvajanje javne službe ravnanja z odpadki po predpisanem standardu, poleg tega pa še naloge vezane na:
-	izgradnjo zbiralnic,
-	optimiranje volumnov v več stanovanjskih objektih in
-	ažuriranje registra odjemnih mest.
Predlog sklepa je obravnavala tudi Komisija za področje GJS in predsednik komisije Viki Drev je podal kratko poročilo o obravnavanju. Komisija večjih pripomb in vprašanj na predlog sklepa ni imela.
V	razpravi je Matjaž Cesar postavil vprašanje o lokacijah zbiralnic. Menil je, da jih je premalo in so trenutno v zelo slabem stanju. Pričakuje dostojno urejene zbiralnice, ki bi bile stalno čiste.
Potem so svetniki sprejeli še predloga Sklepa o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe odlaganje odpadkov za leto 2003, za kar je pristojno Komunalno podjetje Velenje.
Tudi sklep o določitvi cene izvajanja gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki so svetniki dobili z gradivom, ta pri svetnikih ni vzpodbudil nebene razprave.
Nato je župan pojasnil, da je tudi na pobudo 54 vlagateljev zahtevkov za spremembe treba pričeti postopek za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989, in srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šoštanj, ki je še vedno v veljavi.
Pri obravnavi predloga "kadrovske komisije", ki ji predseduje Branko Valič, pa je v razpravi o izdaji soglasja k imenovanju g. Kajetana Čopa za direktorja Zavoda za kulturo, diskutiral Vladimir Malenkovič. Menil je, da je direktorska funkcija hkrati tudi manegerska funkcija vodstvenega delavca, ki mu nalaga naloge razpolaganja z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, kakor tudi pridobivanje le-teh in na koncu koordiniranje vseh aktivnosti.
Zanima ga, ali kandidat oz. direktor ustreza vsem pogojem, navedenim v 14. členu Statuta Zavoda za kulturo, predvsem 3 letom delovnih izkušenj na podobnih (vodilnih) delovnih mestih. Omeni podatek letnice rojstva kandidata in sicer 1974. V zvezi s tem ga zanima, kakšne delovne izkušnje ima kandidat in ali je opravljal dela na podobnih (vodilnih) delovnih mestih. Izpostavi tudi reference kandidata, ki se mu zdijo izredno pomembne pri izbiri direktorja. Meni, da bi morale biti reference podrobneje predstavljene, saj se direktor imenuje za dobo 5 let. Predlagal je, da Svet Zavoda za kulturo predloži predlagana dokazila in da se sprejem sklepa o imenovanju direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj prestavi na naslednjo sejo Sveta Občine Šoštanj. Vojko Krneža se s predlogom Vladimirja Malenkoviča ni strinjal, saj je menil, da izbor o kandidatu opravi Svet Zavoda za kulturo in ne Svet Občine Šoštanj. Svet Občine Šoštanj o predlogu glasuje ZA ali PROTI. Vse izbore in razgovore je Svet Zavoda za kulturo opravil in če se s predlogom ne bomo strinjali, bomo morali razpisati ponovni razpis za direktorja zavoda.
Nato je Svet Občine Šoštanj z osmimi glasovi za in sedmimi proti, izdal sogalsje k imenovanju direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj.
Pri postavljanju pobud in vprašanj se je k besedi prvil prijavil Matjaž Cesar in podal pobudo v zvezi s proizvodnjo, ki se opravlja v prostorih bivše pralnice v Cankarjevem naselju. Stanovalci okoliških stanovanjskih hiš so že v preteklem letu opozarjali na neprijetne vonjave in prah, ki se širijo v okolici. Ustna pripomba je bila posredovana Sonji Novak, pomočnici župana za GOR Matjaža Cesarja zanima, kakšna proizvodnja se tam izvaja, ali ima podjetje vsa potrebna dovoljenja za opravljanje tovrstne dejavnosti, saj so stanovalci mnenja, da poslovni
prostor temu ni namenjen. V nasprotnem primeru bodo stanovalci pričeli z zbiranjem podpisov strank za ustavitev in zaprtje proizvodnje.
Naslednji predlog je namenjen zaprtju oz. ukinitvi železniškega prehoda na Tovarniški poti, kjer je bilo že veliko nesreč.
Nato je Cvetka Tinauer Svetu Občine Šoštanj posredovala pobudo s strani občanov o sanaciji ulične razsvetljave na Prešernovem trgu. V drugi pobudi pa je izpostavila opravljanje porok v Šoštanju. Ta predlog je bil posredovan na seji Sveta KS Šoštanj v želji, da bi se vse poroke opravljale v Občini Šoštanj. Pridobiti bi bilo potrebno prostor za opravljanje porok, ki bi dal mestu en pečat in bi pripomogel k popestritvi življenja v mestu, kot recimo magistrati v večjih mestih.
Petra Radojo je zanimalo, kako je s sanacijo prostozračnih električnih vodov po mestu, ali jih bodo sanirali pod zemljo ali podometno na fasadah stavb. Zanimalo ga je tudi, ali se kaj razmišlja o demontaži telovadnice OŠ KDK na kakšen drug primeren prostor, seveda če je to finančno smotrno.
Roman Kavšak je podal pobudo o odprtju brezplačne svetovalne pisarne za občane s področja upravnih in pravnih zadev.
Draga Kotnika je zanimalo, kako bo s povračilom ekološke takse krajevnim skupnostim s strani TEŠ-a. Če tega ne bi bilo, nadaljuje s predlogom samoprispevka za obnovo osnovne šole.
Vojko Krneža pa je podal vprašanje v zvezi z kanalom Šoštanjske televizije, ki bi lahko snemala seje Sveta Občine Šoštanj in tako sproti seznanjala občane o sprejetih odločitvah Sveta.
S tem je bila seja zaključena, do realizacije pobude zadnjega razpravljala pa boste povzetke dela sveta občine lahko še naprej spremljali na straneh revije List. ■
"Parlament" usklajuje različne interese
Uredniško redigiran zapisnik 4. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila 5. 5. 2003 ob 11.uri v veliki
sejni dvorani Občine Šoštanj.
Na seji je bilo prisotnih 19 svetnikov. Opravičil se je Viktor Drev.
Ostali prisotni: direktorica občinske uprave Mirjam Povh, pomočnica župana za GOP Sonja Novak, pomočnica župana za OD Marjana Čelofiga, predsednik nadzornega odbora Bojan Kugonič, računovodja Irena Skornšek, predstavnica Ateljeja Saše Piano iz Velenja, Saša Piano.
Sejo je vodil župan Milan Kopušar, zapisnik je pisala Lili Grazer.
Svetniki so najprej potrdili zapisnik 3. redne seje sveta, nato pa prešli na obravnavo Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Šoštanj za leto 2002 ter mnenje nadzornega odbora o zaključnem računu proračuna Občine Šoštanj za leto 2002. Svetniki so obrazložitev dobili z gradivom.
Uvodno obrazložitev je podala Irena Skornšek. Navedla je, da so v tem odloku zajeti zaključni računi tako občine kot tudi vseh 9 krajevnih skupnosti. Omenila je večjo zadolžitev v letu 2002 zaradi ureditve Trga bratov Mravljak ter kratkoročne obveznosti iz kreditov, to sta dva kredita za vročevod Lokovica in nakup stanovanj.
Nato je predsednik NO Bojan Kugonič podal mnenje NO odbora o zaključnem računu Občine Šoštanj za leto 2002.
Kugonič se je v imenu vseh članov NO zahvalil za izraženo zaupanje ob izvolitvi in potrditvi NO, nato pa predstavil njegov okvirni program dela.
Nadaljeval je s poročilom o zaključnem računu, kjer je izpostavil tako prihodkovno kot tudi odhodkovno stran proračuna. Glede na to, da je bilo v letu 2002 kar nekaj rebalansov, je omenil predvsem tiste proračunske postavke, kjer so se izkazale večje indeksne prekoračitve.
Pri krajevnih skupnostih NO še vedno opaža veliko prekoračitev namenjenih sredstev, nekaj iz naslova zapadlih obveznosti, nekaj iz naslova pogumne porabe tekočih obveznosti. Zato NO predlaga, da je potrebno delovanje KS urediti z ustreznim aktom.
V razpravi svetnikov, ki je sledila, je Drago Koren mnenja, da je zaključni račun odraz tega, kar je bilo z občinskimi financami v preteklem letu narejeno, in da je dokument sam kot tak pravilen. Nadaljuje z opisom prekoračitev zaradi starih obveznosti, ki jih, kot pravi, ne sme biti, saj imamo poleg proračuna tudi rebalanse, kjer bi morale biti te stvari vpisane.
Petra Radojo zanima, zakaj niso bila namensko pridobljena in odo-
brena sredstva s strani Ministrstva za zdravje v višini 4 MIO SIT, izkoriščena. V bodoče naj bi se takšna sredstva namensko izkoristila, za kar so bila pridobljena.
Matjaž Cesar kot predstavnik Sveta Zdravstvenega zavoda Velenje razloži, da so bila pogajanja težka, vendar so pristali na sofinanciranje sanacije v višini 20 MIO SIT.
Vojko Krneža izpostavi problem števila zaposlenih zdravnikov v ZD, prav posebno na pediatriji, kjer je redno zaposlen samo en pediater, eden dela pogodbeno dva dni v tednu po 4 ure. Predlaga porabo namenskih sredstev za pridobitev novega zdravnika, saj je potrebno zagotoviti normalne zdravstvene storitve občanom.
Petra Turineka zanima, zakaj se je proračunska postavka - nadomestilo za sežig kostne moke - zmanjšala, na drugi strani vidi zadolževanje občine.
Župan in strokovne službe so očitno zadovljivo pojasnile vse nejasnosti, saj so svetniki nato soglasno sprejeli predlagani odlok.
Nato so se lotili Odloka o rebalansu proračuna Občine Šoštanj za leto 2003. Pojasnjeno je bilo, da se rebalans predlaga predvsem zaradi Zavoda za kulturo, na katerega se prenesejo vsa potrebna sredstva za začetek samostojnega delovanja. Naslednja velika sprememba v rebalansu so-Odškodnine krajevnih skupnosti s strani TEŠ-a.
Predlog je dan v razpravo. Romana Kavšaka zanima, kako je s staro bencinsko črpalko v središču Šoštanja, kakšna dejavnost se bo tam odvijala. Omeni tudi hipoteko nad objektom.
Župan obrazloži, da ima banka res nad objektom hipoteko in občina pri tem uveljavlja svojo predkupno pravico. Kaj se lahko tam naredi, je bilo sprejeto s prostorskimi akti.
Peter Turinek meni, da mora lastnik bencinskega servisa, to je Petrol, plačati sanacijo le-tega. Potrebno je odstraniti cisterne kakor tudi objekt sam, saj vemo, koliko stane sanacija takšnih objektov.
Vojko Krneža omeni problem vzdrževanja kulturnega doma, čeprav še v celoti ni zaživel. Pohvali povečanje aktivnosti v njem in želi, da bi se ta sredstva vzdrževanja tudi ohranila. Zanima ga usoda Lista Občine Šoštanj, kakor je razvidno iz zaključnega računa za leto 2002, je prekoračil namenjena sredstva v višini 7 MIO SIT, v letošnjem proračunu mu je namenjenih samo 3,5 MIO SIT. Omeni proračunsko postavko vodovod Ravne in vodovod Velunja, kjer letos ni namenskih sredstev. Zanima ga, ali se je projekt ustavil oziroma napreduje kako drugače.
Peter Radoja izpostavi problematiko odmere cest, ki predstavlja težave mnogih občanov.
Koren Drago meni, da bi bilo dobro, če bi občina namenila nekaj več sredstev, saj se pojavljajo problemi pri kategorizaciji občinskih cest in lastništvu, kar je posledica prejšnjega režima. Dostopi do parcel so izredno sporni, kar je pomembno pri novogradnji. Apelira na Občino Šoštanj, naj skuša pridobiti odstopne izjave o brezplačnem prenosu lastnikov zemljišč cest.
Marjanu Jakobu je nejasna postavka Odkup zemljišča, kjer gre za povečanje 30 MIO SIT, na drugi strani vidi zmanjšanje prihodkov od prodaje za 30 MIO SIT.
Po razpravi so predlagatelji pojasnili dileme in svetniki so nato z dvema glasovoma proti izglasovli rebalans proračuna.
Sledil je "paket" komunalnih točk dnevnega red, od katerih so svetniki najprej sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Šaleške doline. Nato so tudi
brez razprave sprejeli predlog Odloka o določitvi predmeta pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj.
Sledila je obravnava osnutka Urbanistične zasnove Šoštanja. Predstavitev je izvedel Atelje Saša Piano iz Velenja, Saša Piano. Urbanistična zasnova je planski dokument, podobno kot prostorski plan občine. Je toliko bolj podrobna, ker obravnava ožje območje, ki se tiče pretežno poselitve. Zasnova je bila narejena v 2 fazah, najprej je bil narejen analitični del, sledila je zasnova s kvadratno zasnovo z glavno vsebino razvoja Šoštanja s Pohrastnikom in Metlečami. Izhodišče zasnove je bil urbanistični natečaj, na katerem je skupina projektantov Gregorja Gojeviča dobila prvo nagrado. Bistvo te zasnove spremlja nekaj osnovnih elementov, ki ohranja dva razvojna pola, dve odprti območji. Kot prvo sta območje Družmirskega jezera in območje zelenih površin travnikov, druga postavka so območja naselij Šoštanj, Metleč in Pohrastnika kot zgoščenine. Vse te zgoščenine povezuje krožna povezava, prometna in vsebinska. Eno izmed bistvenih izhodišč pri izdelavi zasnove je bilo lastništvo, ki postaja pomemben dejavnik pri urejanju prostora. Pri izdelavi urbanistične zasnove so bili bistveni trije deli, problemi, ki se pojavljajo, vrednote prostora in jasno postavljeni cilji ter dejstvo, da je Šoštanj mesto.
V razpravi je Marjan Jakob omenil razvojno vizijo KZ Šaleška dolina, ki je na občino posredovala vlogo za odobritev graditve kmetijskega centra, na področju med podjetjem Krevzel in kmetijo Ježovnik, kjer ima KZ tudi nekaj lastniške zemlje. Tako Svetu Občine Šoštanj posredujejo željo po odobritvi te razvojne vizije z gradnjo kmetijskega centra. Gre namreč za veliko investicijo v Občini Šoštanj, za katero se je odločil Upravni odbor KZ. Občina Šoštanj pokriva kar 60% kmetijstva v Šaleški dolini.
Roman Kavšak podpre zahtevo KZ Šaleška dolina, ki jo je posredoval Marjan Jakob. Nadaljuje z izgubami gospodarskih subjektov, kot so Elkroj, TUŠ in kot kaže po predhodnem pričevanju, tudi Zdravstveni dom Šoštanj. Ne soglaša k takšni urbanistični zasnovi Šoštanja, kot je bila predstavljena danes.
Cvetka Tinauer izpostavi vlogo KZ Šaleška dolina, ki jo KS Šoštanj dobila v soodločanje. Vlogo je svet KS obravnaval na seji sveta 22. 4. 2003 ter podal pozitivno mnenje. Izpostavi izredno visok prihodek KZ, ki jo uvršča med zelo pomembne gospodarske subjekte. Razprava je bila zelo vroča in mnenja članov sveta KS so si bila zelo nasprotujoča. Kljub vsemu je Svet KS Šoštanj sklenil, da podpira vlogo KZ Šaleška dolina, ter napisal priporočilo v obliki sklepa Občini Šoštanj. Županu in Svetu Občine Šoštanj so predlagali, da naj najde neko primerno prostorsko rešitev, ugodno za KZ Šaleška dolina.
Vilma Fece meni, da bi morala Komisija za okolje obravnavati osnutek urbanistične zasnove ter osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o PUFj obravnavati hkrati ponovno na svoji seji, saj drug drugega dopolnjujeta in povezujeta. Komisija za okolje in prostor naj tako Svetu Občine Šoštanj posreduje skupno stališče ter ponovno obravnava vlogo KZ Šaleške doline. Osnutke prostorskih aktov je potrebno dopolniti, saj so zelo pomembni za nadaljnji razvoj Občine Šoštanj.
Drago Koren poudari in podpre Vilmo Fece ter omeni svoje stališče pomembnosti tega prostorskega akta. Omenjena lokacija KZ Šaleška dolina se mu zdi primerna in sprejemljiva, saj večina kmetov prihaja iz zaledja. Omeni parkirišče tovornih vozil, ki bi moralo biti planira- ^
no nekje na obrobju mesta.
Peter Radoja omeni prostorsko ureditev TUŠ-a, ki je bilo namenjeno za razvoj malega gospodarstva, a je zemljišče odkupilo Gorenje. Izpostavi problem neizkoriščenosti Bazena Šoštanj. Ne strinja se z izbrano lokacijo garažne hiše pri Gasilskem domu. Z velikim zadovoljstvom pohvali namen razvoja okoli jezera. Podpre predlog KZ Šaleška dolina z omenjeno lokacijo za izgradnjo kmetijsko-oskrboval-nega centra.
Peter Turinek pohvali predstavitev Ateljeja Saše Piano. Zanima ga prostor, kjer želi graditi KZ Šaleška dolina, saj so na tem področju objekti v opuščanju. Ti objekti v opuščanju so, kot je bilo omenjeno, male kmetije - domačije prebivalcev Šoštanja. Ne razume, zakaj bi morali te ljudi izseliti ter kasneje planirati gradnjo novega spalnega naselja ob cesti. Nasprotuje izgradnji parkirišča za tovorna vozila na najboljših kmetijskih površinah ter ne odobrava sprejem tega osnutka Urbanistične zasnove Šoštanja.
Obrazložitve in komentarje podala Saša Piano. Omenila je, da idealne rešitve ni. Projektanti so skušali izpostaviti čim manj žrtev pri izdelavi urbanistične zasnove. Govora je bilo o opuščanju, tukaj ne gre za opuščanje celotnega prostora. Ideja je bila, da se en del postopno opusti, en del pa se prestrukturira. To področje ni več obrobje Šoštanja, saj gre za vozlišče Metleče-Vila Široko-Šoštanj, ki se bo relativno hitro priključilo samemu naselju. Občina Šoštanj mora pri svojem razvoju iti v bolj kvalitetno preureditev. Če pogledamo samo sotočje obeh vodotokov, ureditev ob reki Paki, kjer je polno infrastrukturnih vodov, ki so lahko tudi drugačni in drugače speljani. Kar se tiče lokacije za KZ Šaleška dolina, omeni opcije znotraj temu namenjenih površin oziroma površine, ki so zunaj tega omenjenega območja. Strinja se, da lokacija nekje obstaja in jo je potrebno najti, ali znotraj ali zunaj te prostorske ureditve.
Nadaljuje s prostorsko ureditvijo TUŠ-a, kjer je celotno območje odkupilo podjetje Gorenje, kar je po eni strani pozitivno za Šoštanj, po drugi plati slabo. Porabljene površine so bile prej namenjene za manjše dejavnosti. Kar se tiče parkirnega prostora za tovorna vozila, je že pri samem projektiranju naletel na problem v umestitvi v zeleni prostor. Predlog občini je bil, da skuša pridobiti druge površine. Lokacija garažne hiše za gasilskim domom je predvidena predvsem zaradi bližine že obstoječe železniške in avtobusne postaje, ki je potrebna prestrukturiranja in prenove. Tako je planirana ob vstopu v mesto skupna garažna hiša. Na ta način so razdalje do zdravstvenega doma, kulturnega doma relativno majhne in premagljive peš. V sklopu zasnove so planirana še dodatna parkirna mesta.
Razpravo je zaključil župan in se zahvalil za predstavitev osnutka Urbanistične zasnove Šoštanja ter za dane pripombe nanj. Strinjal se je, da gre tukaj za izredno pomemben akt, ki bo pomenil razvoj Občine Šoštanj v prihodnosti.
Nato so se lotili sprejemanja Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za območje mesta Šoštanj z imenom "Šoštanjski trikotnik".
Kratko obrazložitev poda predsednik Komisije za okolje in prostor Matjaž Cesar.
Cvetka Tinauer apelira na člane Komisije za okolje in prostor k ponovni proučitvi problema KZ Šaleška dolina, s poudarkom na javnosti zadruge kot gospodarskem subjektu. Skušajo naj prisluhniti želji KZ Šaleška dolina.
Marjan Jakob je uradno predal pripombo na ureditev PUP-a. Hkrati
Občne Šoštanj 5 Ust 2003
•*	11. avgust
ponovno apelira na svet, da zadevo prouči.
Matjaž Cesar predlaga, da glede na prostorsko ureditev Šoštanja obstaja za KZ Šaleška dolina primeren prostor, namenjen za trgovinsko dejavnost, za Trgom bratov Mravljak in Avtocentrom Vrčkovnik, kjer je prazna površina.
Erna Obšteter predlaga umik osnutka z dnevnega reda ter ponovno proučitev vseh danih predlogov na Komisiji za okolje in prostor.
Na koncu je župan predlagal, da se ta osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP sprejme z danimi pripombami, ter naročil Komisiji za okolje in prostor, da dane pripombe prouči in pripravi predlog odloka, ki bo sprejemljiv za naslednjo sejo Sveta Občine Šoštanj.
Nato so se svetniki odločali o predloga sklepa o nakupu Vegradovega objekta ob osnovni šoli KDK v k. o. Šoštanj.
V razpravi jeVojka Krnežo zanimalo, po kakšni ceni so se dogovorili za odkup Vegradovega objekta. Meni, da je potrebno navesti to ceno, saj bomo tako vedeli, kakšen sklep o nakupu nepremičnine smo sprejeli.
Župan je pojasnil, da pogajanja okrog cene nepremičnine še potekajo in še niso zaključena. Okviri pogajanj v zvezi z nakupom so navedeni v proračunu.
Peter Turinek meni, da bi se lahko zaradi lažje razpoznavnosti opredelila okvirna cena za zemljišče in objekte.
Cvetka Tinauer pojasni, da se sklep kot tak samo prebere in nas nič ne bremeni. S sprejemom tega sklepa dajemo županu pooblastilo za pogajanje in nakup nepremičnine, ki jo potrebujemo za izgradnjo nove šole. Cvetka Tinauer meni, da moramo županu pri sklepanju takih poslov zaupati.
Vojko Krneža je še vedno mnenja, da bi morala biti ta dogovorjeno razumna cena, kakor piše v obrazložitvi, navedena oz. nam znana. Marjana Čelofiga je pojasnila, da so resnično upali, da bo cena do seje sveta dogovorjena, in tako tudi napisali v gradivo. Okvirna cena pogajanj je navedena v rebalansu.
Svetniki so z enim glasom proti sklep o nakupu sprejeli.
Tik pred pobudami je Svet Občine Šoštanj v Svet Zavoda za kulturo imenoval Cvetko Dražnik Ladinek.
Pri pobudah in vprašanjih je najprej Vladimir Videmšek ponovno apeliral, naj svet sprejme Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki je bil z 2. redne seje umaknjen zaradi uskladitve z novo zakonodajo.
Vojko Krneža ponovno izpostavi problem potrebe dodatnega zdravnika v Zdravstvenem domu Šoštanj. Zanima ga, koliko zdravnikov je predvidenih za naš zdravstveni dom, glede na število prebivalcev.
Že na seji je kratko pojasnilo podala Marjana Čelofiga. Pove, da nam po normativu glede na število prebivalcev pripadajo (4) štirje zdravniki. Ti štirje zdravniki so oziroma vsaj zaposleni so. V zvezi z rekonstrukcijo Zdravstvenega doma so naleteli na težave z osebjem zdravstvenega doma. Zato so se odločili za drugačen pristop in stopili v kontakt z arhitektko, ki se ukvarja predvsem z načrtovanjem zdravstvenih objektov. Ta predlog so predstavili zaposlenim oz. nadrejenim v ZD Šoštanj, ti so ga sprejeli z veliko mero nezainteresiranosti.
Strinja se z dano in izrečeno pobudo svetu, da se poskrbi za organizacijo dela kakor tudi ureditvijo urgentne službe. To sicer ni pristojnost občine, vendar lahko izda svoje mnenje oziroma pobudo.
5 List 2003
1 1. övgißt
Petra Radojo zanima področje zapuščenih ruševin TUŠ-a, kjer je bilo v zadnjem času opaziti več manjših požarov. Meni, da bi bilo to območje s pripadajočimi objekti potrebno zaščititi. Zanima ga, kdaj nameravamo v Šoštanju urediti problem javnega reda in miru. Omeni MO Velenje, ki je že uvedla redarsko službo. Ob tem omeni propadanje Majerjeve vile, zbirališča nepridipravov pri OŠ Karla Destovnika Kajuha, bazenu. Predlaga, da se področje TUŠ-a s trgom ogradi.
Vilma Fece omeni vzdrževanje cest, in sicer problem očiščenosti cestišč in pločnikov v času snežnih padavin, predvsem na Trgu bratov Mravljak kakor tudi drugod po Šoštanju z okolico. Tudi letos niso bila cestišča in pločniki pravočasno očiščeni, ko je ostalo na njih veliko peska po zimskem posipanju cest.
Matjaž Cesar poda kratko pojasnilo Vojku Krneži ob izpostavljenem problemu pomanjkanja zdravnikov v Šoštanju kakor tudi organizirani urgentni službi. Omeni problem enega urgentnega vozila v Šaleški dolini, ki ne more zadostiti potrebam zdravljenja. Prav tako omeni veliko odgovornost vodje Zdravstvene postaje Šoštanj, ki mu je zaupana funkcija vodenja in organizacije dela.
Seja je bila zaključena ob pol tretji uri popoldne. ■
Odziv mladih iz Šoštanja in ZLSD Šoštanja na zadnji dogodek v mestu
Zadnji dogodki, ki so se pripetili v Šoštanju, so pripeljali do tega, da tudi ZLSD javno, ob podpori mladih iz Šoštanja, spregovori o razmerah v Šoštanju in o odnosu oziroma reševanju le - teh v lokalni skupnosti.
Najprej moramo poudariti, da se javno v celoti strinjamo z zaključki in sklepi, ter podpiramo zahteve, ki jih je na svoji izredni seji sprejel svet KS Šoštanj dne 07.
07.	2003.
Sprašujemo se, kaj je občina oz. uprava občine Šoštanj, storila v zvezi z zahtevami in prošnjami mladih, da do tega, obžalovanja vrednega dogodka, sploh ne bi prišlo. O mladinskem centru se je v predvolilnem obdobju zelo veliko govorilo, sedaj, ko bi bilo potrebno začeti aktivno delati v tej smeri, je pa vse potihnilo. Tudi za letošnje počitnice ni za šoštanjske otroke niti ena ura na teden organizirana in namenjena za njihovo druženje in sprostitev ter zaposlitev njihovih brezdelnih dni s strani ustreznih institucij.
Tudi Odlok o javnem redu in miru, ki naj bi ga sprejeli še v letošnjem letu, ne bo nič koristil, če pristojni v občinski upravi ne bodo zagotovili njegovega izvajanja z ustreznimi občinskimi inšpekcijskimi službami, ki jih v občini nimamo.
Začasna rešitev je tudi v zaposlitvi določenega števila redarjev oziroma paznikov ki bi jih lahko zaposlili tudi preko javnih del; v Šoštanju je veliko ljudi brezposelnih.
Žalostno je, da je moglo priti do takega dogodka, da se sedaj začenjamo resno pogovarjati o potrebah mladih. Upamo, da bo ta dogodek ostal osamljen dogodek in da bomo sedaj resno prisluhnili mladim, se resno začeli z njimi pogovarjati in naredili, kar je v naši moči, da jim bomo zagotovili aktivno izkoriščanje njihovega prostega časa.
Mladi javno sprašujejo pristojne institucije v Občini Šoštanj, zakaj je rokometno igrišče v Šoštanju zaklenjeno in zakaj morajo plačati 2.000,00 SIT, če se hočejo sprostiti ob igrah z žogo na tem igrišču. In to za igrišče, ki je v lasti Občine Šoštanj, in za katerega ne najde toliko sredstev, da bi ga obnovila in spodobno vzdrževala.
Tudi košarkarsko igrišče ob Osnovni šoli Biba Roeck, so mladi sami začeli urejevati: kupili so barvo, narisali so črte in si igrišče označili, da so sploh lahko igrali košarko. Vendar mladi, v večini še brezposelni, nimajo svojih sredstev, da bi lahko sami obnavljali igrišča, so jih pa pripravljeni vzdrževati in skrbeti zanje (tu mislijo tudi na rokometno igrišče, ki si ga sedaj določene osebe tako ljubosumno lastijo).
Sami ugotavljajo, da je očitna politika občine glede mladih, da igrišča zaklepajo, gostilne pa odklepajo.
Opažajo tudi, to so potrdili tudi člani ZLSD iz drugih krajevnih skupnosti, da so v drugih krajevnih skupnostih za mlade poskrbeli bolje kot v mestu. Športna igrišča so v upravljanju krajevnih skupnosti in so odprta, urejena, vzdrževana in uporabna, mladi lahko tam aktivno izkoristijo svoj prosti čas ob igrah z žogo in se družijo.
Pozdravljeni!
V	prilogi vam pošiljam javno pismo, ki smo ga na skupnem sestanku v četrtek, 10. 07. 2003 pripravili mladi iz Šoštanja in ZLSD Šoštanj.
V	njem smo se opredelili do tragičnega dogodka, ki se je zgodil v Šoštanju in še sedaj zbuja veliko zanimanje širše javnosti in zapisali tudi poglede mladih, ki se počutijo v samem Šoštanju zelo zapostavljene in njihove želje za bolj urejene razmere glede preživljanja njihovega prostega časa.
Prosim, če boste to pismo objavili.
Lep pozdrav
Cvetka Dražnik Ladinek
Na kratek rok mladi iz Šoštanja želijo in upajo, in v tem jih v ZLSD Šoštanj popolnoma podpiramo, da bi dobili sami možnost, da bi rokometno igrišče lahko obnovili, uredili in usposobili za igranje, finančno bi jih podprla občina, da bi lahko tam preživljali svoj prosti čas ob igranju košarke in nogometa. Sami so pripravljeni organizirati delovno akcijo za obnovo tega igrišča. Zatrdili so, da če bodo vložili svoj napor in trud za ureditev igrišča, ga ne bodo uničevali.
Kot so sami zatrdili, jih je velika večina takih, ki ne mislijo le na droge in alkohol, ampak želijo biti odgovorni. Trdijo, da morajo sami imeti možnosti, ne samo v družini, ampak tudi v širši družbi, da bi bili primerno vzgojeni, da bodo lahko sami primerno vzgajali svoje otroke. Morajo dobiti občutek, da bodo sami znali negovati, varovati in obnavljati stvari, naprave in objekte. To pa lahko dosežejo le tako, da bodo vedeli, koliko truda in napora je potrebno vložiti v delo.
Ker se sami med sabo dobro poznajo, bodo tudi sami uredili s tistimi izgredniki, ki bodo imeli željo po uničevanju.
Na dolgi rok pa vidijo rešitev v izgradnji športnega centra z mladinskim centrom, ki bosta dostopna vsem, ki bodo želeli zabave, sprostitve in druženja, kjer bi se lahko združevali in izkoriščali svoj prosti čas ob športu in kulturi in ne bi imeli potrebe pohajati po gostilnah.
Zavedajo pa se, da se bodo še vedno našli tudi tisti, ki jim to ni smisel življenja, ampak jim je smisel huliganstvo ter kriminal, vendar bo tega veliko manj, če bodo primerneje zaposleni z različnimi obšolskimi dejavnostmi. To pa je tisto, kar pogrešajo, še posebej v času počitnic.
Boli jih tudi, ker jih odrasli posplošujejo in jih enačijo z vandali, jim ne prisluhnejo ter ne pokažejo zanimanja za njihove potrebe ter želje.
Njihova največja želja v tem trenutku je ta, da bi jim odgovorni prisluhnili in jim pokazali, da so jih vzeli resno, da so zainteresirani za njihove želje in potrebe, ter jih začeli uresničevati.
V ZLSD Šoštanj upamo, da jim bo ta možnost dana na zboru občanov, ki ga mora župan sklicati na zahtevo Krajevne skupnosti Šoštanj. ■
ZLSD ŠOŠTAN] MLADI IZ ŠOŠTANIA
OBČINA ŠOŠTANJ ZUPAN
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300, fax: (03) 89 84 333
Na podlagi 31. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/2002) ter 37. čl. Statuta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj št. 10/2000-prečiščeno besedilo) izdaja Župan občine Šoštanj naslednji
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Ureditvenem načrtu Šoštanj
1.
Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o UN Šoštanj, katerega sestavni del je projekt sprememb in dopolnitev UN št. ap110/2003-UN, ki ga je izdelal Arhena, Kac Marjan, s.p. Velenje, v maju 2003.
2.
Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah UN Šoštanj bo javno razgrnjen v prostorih Uprave občine Šoštanj, Trg svobode 12 Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in sicer v času od 14.08.2003 do 14.09.2003.
3.
K dokumentu lahko v času javne razgrnitve podajo svoje pripombe in predloge vse zainteresirane fizične in pravne osebe. Pisne pripombe oziroma predlogi se posredujejo na Upravo občine Šoštanj Trg svobode 12, Šoštanj ali podajo ustno na javni obravnavi, ki bo organizirana v prostorih občine Šoštanj, dne 03.09.2003 ob 18.00 uri (sejna soba -2.nadstropje).
4.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu občine Šoštanj.
Številka: 350-03-002/2003	Milan KOPUŠAR
Datum: 10.07.20032	Župan občine Šoštanj
Poročilo OŠ Bibe Rocka za šolsko leto 2002/2003
V pričakovanju devetletke
Čas gre mimo nas kot piš vetra, je in ga ni;
največkrat kot pesek skozi prste spolzi.
Čas neusmiljeno hiti in briše podobe preteklosti.
(Lilijana Podvinšek, 7 j)
Zdi se, da polzi iz dneva v dan hitreje. Šolska leta se prelivajo eno v drugo z neverjetno naglico in težko dojamemo, da zapuščajo šolske klopi učenci, za katere se nam dozdeva, da smo jih nedavno tega šele videli sedeti pri pisanju abecede in poštevanke. Spominjamo se njihove otroške razposajenosti in igrivosti, prvih učnih težav, nerodnosti in sramežljive najstniške zaljubljenosti... Sedaj odhajajo na novo pot, novim izzivom naproti, kakor tudi mi, seveda z naslednjimi generacijami.
Vsi skupaj smo si privoščili kratek oddih, si nabrali novih moči in zdaj polni optimizma ter dobre volje na široko odpiramo vrata devetletki. Ponovno se bomo podali v boj za znanje, zmage in vrhunske dosežke, katerim smo bili priča tudi v minulem šolskem letu.
Na šolskem tekmovanju iz znanja MATERINŠČINE je letos sodelovalo 24 učencev sedmega in osmega razreda, ki so se pod mentorstvom Sonje Bric in Danice Sovič predajali besedilu sodobne slovenske avtorice Janje Vidmar z naslovom Princeska z napako. Tema tekmovanja je bila Drugačnosti in znanje kar polovice tekmovalcev je bilo nagrajeno z bronastimi Cankarjevimi priznanji. Prejeli so jih Jasmina Grudnik, Spela Koren, Aleksander Pečovnik, Lilijana Podvinšek, Lucija Rožič, Darian Žerdoner (vsi 7.r), Ana Goličnik, Saša Kotnik, Marijana Lakič, Ksenija Praznik, Gordana Radivojevič in Dunja Tinauer (vse 8.r). Na vseslovenskem tekmovanju, ki je bilo marca v Celju, so se Marijana Lakič, Ksenija Praznik in Gordana Radivojevič okitile še s srebrnim Cankarjevim priznanjem, Marijani pa je zmanjkal kanček sreče v obliki polovice točke, da bi svoje znanje pozlatila.
Šolskega tekmovanja iz znanja TUJEGA JEZIKA -ANGLEŠČINE se je udeležilo 19 osmošolcev. Osvojili so 9 bronastih priznanj, poleg sedmih udeležencev državnega tekmovanja še Mojca Hribernik in Luka Vrabič. Na državnem tekmovanju so šolo zastopali Ana Goličnik, Saša Kotnik, Marijana Lakič, Branko Ograjenšek, Gordana Radivojevič, Matic Skornšek in Alja Lebar Špilak, zlato priznanje Marijane Lakič
pa je zadosten razlog za zadovoljstvo mentoric Vide Rehar in Zdenke Klanfer.
Na naravoslovnem področju smo si tudi tokrat nabrali zavidanja vredno število priznanj.
Na najtežje MATEMATIČNE izzive se je pod mentorstvom Julite Jamnikar in Đurđice Vidovič pripravljalo 54 učencev; 2 četrtošolca, 10 petošolcev, 17 šestošolcev, 12 sedmo- ter 13 osmošolcev, skupaj pa so osvojili kar 17 bronastih Vegovih priznanj - Jasna Mazej (4.r), Jana Obšteter, Špela Sovič, Nastja Stropnik (vse 5.r), Žiga Jamnikar, Lidija Juvan, Tatjana Lakič, Darja Pergovnik, Dario Šiljeg (vsi 6.r), Klemen Mevc, Aleksander Pečovnik, Lucija Rožič, Rok Vrtačnik (vsi 7.r), Klemen Črep, Peter Gole, Ana Goličnik in Marijana Lakič (vsi
8.r). Dvanajst učencev je zastopalo šolo na področnem tekmovanju, srebrna Vegova priznanja pa so prejeli Lidija Juvan, Peter Gole in Dario Šiljeg, ki je bil drugi med šestošolci.
Na šolskem tekmovanju iz znanja FIZIKE je sodelovalo 15 sedmo- ter 13 osmošolcev, 9 pa jih je osvojilo bronasta priznanja - Urša Gorišek, Špela Koren, Luka Kovač, Aleksander Pečovnik, Lucija Rožič (vsi 7.r), Klemen Črep, Ana Goličnik, Nejc Hrastnik in Gordana Radivojevič (vsi 8.r). Na področno tekmovanje sta mentorici Julita Jamnikar in Đurđica Vidovič pospremili štiri učence, sedmošolca Luka Kovač in Lucija Rožič pa sta si prislužila še srebrni Stefanovi priznanji.
Prvo med vsemi je bilo tudi letos tekmovanje iz LOGIKE. Na šolskem so merili moči učenci od 5. do 8. razreda. Osvojili so 8 bronastih priznanj, in sicer Rok Pisanec, Špela Sovič (oba
5.r), Žiga Jamnikar, Lidija Juvan (oba 6.r), Jasmina Grudnik, Špela Koren (obe 7.r), Ana Goličnik in Matic Tajnik (oba 8.r). Vsi dobitniki priznanj so šolo zastopali tudi na regijskem tekmovanju, pod mentorstvom Darka Juga pa sta si Jasmina Grudnik in Žiga Jamnikar priborila srebrni priznanji, slednji tudi nastop na državnem tekmovanju.
Lahko bi rekli, da smo na tekmovanjih iz znanja KEMIJE že kar tradicionalno zelo uspešni. Mentorica Marica Rožič je na šolsko tekmovanje pripravila 23 učencev, bronasta Preglova priznanja in nastop na državnem tekmovanju pa so si zagotovili Špela Koren, Luka Kovač, Aleksander Pečovnik, Lucija Rožič, Darian Žerdoner (vsi 7,r), Peter Gole, Marijana Lakič in Gordana Radivojevič (vsi 8.r). Luka, Aleksander, Darian, Marijana in Peter so se okitili še s srebrnimi Preglovimi priznanji, najboljša pa je bila sedmošolka Lucija Rožič z zlatim priznanjem.
15
Poročilo OS t)ibe Pocb za dolsko Iđo 2002/2005
Pod mentorstvom Jožice Razbornik - Kukovičič se zelo uspešno udeležujemo tudi tekmovanj iz znanja ZGODOVINE in ZEMLJEPISA.
Tema letošnjega zgodovinskega tekmovanja, ki se ga je na šolskem nivoju udeležilo 24 učencev sedmega in osmega razreda, je bila Svet, Evropa in Slovenci v prvi polovici 19. stoletja. Bronastih priznanj so se veselili Luka Kovač, Goran Ledinek, Lucija Rožič (vsi 7.r), Emil Aletič, Klemen Črep, Marijana Lakič, Gordana Radivojevič in Luka Vrabič (vsi 8.r). Na državnem nivoju sta tekmovanje nadaljevali Marijana Lakič ter Gordana Radivojevič in za svoje znanje prejeli srebrni priznanji.
Na zemljepisnem področju tekmujejo učenci ekipno, v trojicah. Letos so šolo na regijskem tekmovanju v Javorju zastopali osmošolca Klemen Črep in Boris Urbanc ter sedmošolec Luka Kovač. Bili so uspešni in osvojili srebrno priznanje.
Naši učenci poleg rednega šolskega dela sproščajo mladostno energijo tudi na številnih drugih področjih - so navdušeni "veselošolci", vestni bralci domače in tuje literature, predani "UNICEF-ovci", privrženci kulturnih, glasbenih, športnih in raziskovalnih dejavnosti, zavzeti planinci in taborniki, novinarji, pisci in dopisniki, torej umetniki vseh vrst.
Na prvi stopnji VESELE ŠOLE je tekmovalo 138 učencev centralne in podružnične šole, 30 se jih je uvrstilo na drugo stopnjo tekmovanja, štirje v mesecu aprilu tudi na državno tekmovanje, ki je bilo v Šmartnem ob Paki. Mentorici Vida Rehar in Zlatka Hudej sta se s svojimi varovanci veselili dveh naslovov državnih prvakinj, pripadata pa Luciji Rožič (7.r) in Veroniki Rotnik (3.r). Cici vesele šole se je udeležilo 78 učencev 1. in 2. razreda centralne in podružničnih šol, prav vsi pa so prejeli Cici pohvalo za sodelovanje.
Knjižničarka Lidija Volk vsako leto pritegne k branju večino naših učencev. Pod njenim mentorstvom in ob pomoči razrednih učiteljic ter učiteljic slovenščine je KAJUHOVO BRALNO ZNAČKO opravilo 93 odstotkov vseh otrok na centralni šoli ter podružnicah. Njihovo ljubezen do knjig je na aprilski prireditvi nagradil gospod Franc Gril s svojimi čarovnijami. Za osemletno zvestobo lepi knjigi in bralni znački pa je bilo v Velenju pod okriljem Zveze prijateljev mladine Velenje s pohvalami in gledališko monodramo Gašperja Tiča "Joj, tako sem prišel na svet" nagrajenih 37 osmošolcev.
Vsako leto sodelujemo tudi na SLOVENSKEM KNJIŽNEM KVIZU. Letos je bila njegova tema Anton Ingolič in Štajerska, mentorica Lidija Volk pa je k sodelovanju pritegnila kar 193 učencev, 57 jih
5 Ust 2003
1 1. ovgujt
je bilo nagrajenih z ogledom filmske predstave.
Tema kviza v prihajajočem šolskem letu je Miško Kranjec in Prekmurje in ne gre dvomiti, da bo tudi tokrat pritegnil številne mlade radovedneže. Našo knjižnico, ki smo jo morali spomladi zaradi poplave preseliti v prostore šolske avle - iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, je v tem šolskem letu obiskalo 11686 bralcev, izposojenih pa je bilo nekaj več kot 23000 knjižničnih enot, največ mladinskega leposlovja.
Angleško bralno značko READING BADGE je pod mentorstvom Zdenke Klanfer in Vide Rehar opravljalo 162 učencev centralne in podružnične šole od
4.	do 8. razreda. Poleg številnih priznanj so prejeli še 11 knjižnih nagrad, četrtošolci pet, peto- in sedmošolci po eno, šesto- in osmošolci po dve.
Že sedmo leto zapored se je bilo na šoli pod mentorstvom Danice Sovič moč učiti osnov DRUGEGA TUJEGA JEZIKA - NEMŠČINE. V okviru tega pouka, v katerega je bilo vključenih 47 sedmo- in osmošolcev, so učenci sodelovali tudi pri nemški bralni znački DER BÜCHERWURM, pohvale pa so prejeli Samo Jan, Darian Žerdoner (oba 7.r), Elvis Ibrahimovič in Matic Skornšek (oba 8.r).
Naši MLADI RAZISKOVALCI so v okviru gibanja Mladi za razvoj Šaleške doline ponovno izdelali štiri zanimive naloge. Lucija Rožič je pod mentorstvom Jelke Peterlin razmišljala, kako Šoštanjčani skrbimo za svoje zdravje, Matic Skornšek se je z mentorico Marico Rožič lotil ekološke problematike, nalogo z naslovom Nasilje med mladostniki je izdelala Gordana Radivojevič, njen mentor Boris Plamberger pa je vzel pod okrilje tudi s tretjim mestom nagrajeno nalogo učenk Marijane Lakič ter Dunje Tinauer z naslovom Odnosi med ljudmi nekoč in danes. Mladi raziskovalci so svoje naloge predstavili tudi v občini Šoštanj.
Učenci šestih in sedmih razredov že od samega začetka zelo uspešno sodelujejo pri dejavnostih ERIC-a in Zveze prijateljev mladine Velenje, in sicer pri okoljevarstvenih projektih ODPADEK NAJ NE BO SAMO ODPADEK ter VARUJMO IN OHRANIMO ŠALEŠKO DOLINO.
Učenci s svojimi mentorji vestno sodelujejo tudi na številnih likovnih ter literarnih natečajih. Pri likovnem krožku, ki ga vodi mentorica Mija Žagar, skrbijo za urejenost šolskih panojev, likovno opremljajo šolsko tiskovino, ob prireditvah pa so zadolženi za urejanje prostora in pripravo scene. Vsakoletno sodelujejo na MALI NAPOTNIKOVI KIPARSKI KOLONIJI v Zavodnjah, kjer so šolo zastopali Klemen Črep, Branko Ograjenšek ter Luka Vrabič, v
►
OŠ Bibe Rocka
decembru so z domiselno izdelanimi novoletnimi voščilnicami popestrili razstavo na Velenjskem gradu, z likovnih natečajev pa se ne vračajo brez priznanj in nagrad. Na LIKOVNEM SVETLI OTROK so bili v tem šolskem letu za svojo ustvarjalnost nagrajeni Damir Avdič, Peter Balant, Lidija Juvan, Tjaša Koren, Franja Kotnik, Ines Kumer, David Ledinek, Matic Mravljak, Anel Omerovič, Alma Paščanovič, Darja Pergovnik, Rok Sedovnik, Dejan Slemenšek, Matic Štumpfl, Urška Videmšek, Karmen Volk (vsi 6.r), Lucija Rožič in Minira Šačiri (obe 7.r). Na likovnem delu natečaja EVROPA V ŠOLI 2003 sta si priznanji prislužila prvošolca Ajda Ledinek in Karlo Aletič. Uspešno smo se predstavili tudi na natečaju OTROK IN LIKOVNA UMETNOST v Mariboru, kjer so prejeli priznanja Katja Habe, Marijana Lakič, Matic Mravljak in Jure Puc. Petrolov natečaj OTROCI ODRASLIM je prinesel priznanje petošolki Martini Medved, drugo nagrado pa je na PIKINEM FESTIVALU v svojo vetrino pospravil šestošolec Matic Mravljak. Na natečaju Zavoda za gozdove Slovenije GOZD in VODA je bilo nagrajencev več - priznanji sta prejeli šestošolka Tina Tavčar in petošolka Jana Obšteter, ki je prejela tudi knjižno nagrado. Na tem natečaju so sodelovali in bili nagrajeni še četrtošolci pod mentorstvom Darinke Kurnik - Anja Podvratnik, Tomaž Rožič, Maja Supovec in Saura Krkalič. Učenci mentorice Mije Žagar so bili nagrajeni tudi na BIENALU OTROŠKE GRAFIKE v Žalcu, kjer so prejeli priznanja Ajda Ledinek, Vid Puc, Suzana Podvinšek, Anja Hrastnik in Jana Obšteter, ter na natečaju Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ASTMA in PROSTI ČAS.
Na literarnem delu tega natečaja pa so bili pod mentorstvom Danice Sovič za svoje prispevke s knjižno nagrado in priznanjem Trstika nagrajeni učenci literarnega krožka. Nekatera njihova dela je bilo moč prebrati tudi v časopisu Zdrav dih za navdih. Mentorica Sonja Bric je vodila novinarski krožek in na literarni natečaj EVROPA V ŠOLI 2003 poslala kvalitetne prispevke, zato so bili njeni učenci bogato nagrajeni - priznanja so prejeli Jasna Mazej (4.r), Lilijana Podvinšek (7.r), Marijana Lakič (8.r) ter sedmošolec Aleksander Pečovnik, ki je za besedilo Zgodba o tujcu prejel drugo nagrado na državni ravni. Četrtošolka Jasna Mazej je bila nagrajena tudi na natečaju GOZD in VODA, in sicer za prispevek Javor v aprilu. Učenci novinarskega krožka so bili pohvaljeni za sodelovanje na OSMIH SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE. Na 16. ROŠEVE DNEVE smo poslali besedila sedmošolke Lilijane Podvinšek z naslovom Drobci moje poezije. Učenka je bila skupaj z mentorico Danico Sovič tudi udeleženka literarnih delavnic in zaključnega literarnega večera v Celju.
Učenci DRAMSKEGA KROŽKA BIBE, ki ga vodi Lidija Volk, so zaključek šolskega leta popestrili z igro "V deželi lepo in prav", v okviru tega krožka ter dela mentoric Lidije Volk, Sonje Bric, Danice Sovič, Mojce Šabec, Metke Berk in Polone Ramšak pa so naši učenci sodelovali na številnih šolskih in občinskih prireditvah.
svojimi pevci pripravila štiri nastope, najbolj odmevno je bilo vsekakor sodelovanje na območni reviji pevskih zborov, s katere so se vrnili zadovoljni. Na glasbeni prireditvi obeh šol “Kdor poje rad, ostaja mlad" je sodelovalo precej naših pevcev, odlični sta bili Maja Pirnat in Tina Tavčar.V sodelovanju z DRAMSKIM KROŽKOM RAZREDNE STOPNJE, ki ga vodi Mojca Šabec, RITMIČNO SKUPINO z mentorico Polono Ramšak ter dramsko skupino Bibe z Lidijo Volk so pripravili pevci odlično zaključno prireditev za starše.
Na DNEVU ODPRTIH VRAT smo goste tokrat presenetili z odprto učno uro in se naslednji dan predstavili v oddaji Dobro jutro na Vaši televiziji.
Skozi celo leto so bili učenci aktivni pri raznolikih interesnih dejavnostih, ki so samo še dopolnile mozaik naše podobe. Za najmlajše je pravljični krožek vodila Petra Teržan, v okviru UNICEF-ovih akcij pod mentorstvom Jožice Razbornik -Kukovičič so učenci prodali precej izdelkov, z zbranim denarjem pa pomagali pomoči potrebnim otrokom, vključevali so se tudi v UNICEF-ovo medmrežje kot dopisovalci, naš ŠOLSKI RADIO se s pomočjo Mojce Šabec oglaša ob vseh aktualnih in zanimivih dogodkih, ob petkih pa krajša naše odmore s prijetno glasbo, v okviru ŠOLSKE SKUPNOSTI, ki jo vodi Mija Žagar, se redno udeležujemo medobčinskega, regijskega in državnega otroškega parlamenta; na letošnjem 13. srečanju je bila tema Otroštvo brez nasilja in zlorab, našo šolo je zastopala osmošolka Marijana Lakič. Opravljene plesne vaje s plesnim venčkom osmošolcev, njihova valeta, dolgoletno uspešno sodelovanje v krožkih TEŠ-a, za kar se vsem mentorjem in organizaciji iskreno zahvaljujemo, dejavnosti PROMETNEGA KROŽKA, ki pod vodstvom Jožice Ramšak skrbi za varnost naših otrok v prometu, vsakoletno organizira kolesarski izpit za četrtošolce - v tem šolskem letu so ga pod vodstvom Marije Praprotnik in Darinke Kurnik opravili vsi učenci, seznanja učence s prometno etiko in predpisi, sodeluje v akciji Naj me vidijo ter v nagradnih igrah Bistro glavo varuje čelada, Varnost za vse, organizira tečaj za sedmo- in osmošolce, ki želijo pridobiti izpit za kolo z motorjem, delo RDEČEGA KRIZA, ki ga je od dolgoletne vestne mentorice Nade Požun prevzela Polona Ramšak ter s svojimi varovanci zasedla 3. mesto na kvizu RKS Mladi in gibanje Rdečega križa, spretnosti učencev pri ročnodelskem krožku z Danico Švare, uspešno izpeljani kulturni, športni in naravoslovni dnevi, šole v naravi, zaključne ekskurzije, delo ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE s pedagoginjo Jelko Peterlin, ki skrbi za telesni, osebni in socialni razvoj učencev, vpis novincev, sodelovanje z vrtcem in zdravstvenim domom, predvsem pa za delo z učenci s posebnimi potrebami, medsebojno pomoč ter poklicno orientacijo, in požrtvovalno delo tehničnega osebja, učiteljev in vseh, ki v prispevku morebiti niso poimensko omenjeni, pa so ravno tako pomemben del mozaika naše uspešnosti, ki jo od decembra dalje usmerja nova ravnateljica Zdenka Klanfer.
Mentorica OTROŠKEGA in MLADINSKEGA PEVSKEGA	Športna pedagoga Anton Rehar in Boris Plamberger sta
ZBORA ter INSTRUMENTALNE SKUPINE Metka Berk je s	zaslužna za dobre rezultate naših učencev pri različnih šport- ^
Poročilo OS bhe Poeta za tolsto leto 2OO2/2003
17
nih panogah, predvsem pri košarki, odbojki, atletiki, rokometu, nogometu ... na šolskih, medobčinskih, regijskih ter državnih tekmovanjih. Vsi tekmovalci se trudijo po najboljših močeh in si za svoje dosežke zaslužijo pohvalo. Letos je treninge košarke obiskovalo 62 učencev od 5. do 8. razreda. Starejši dečki in mlajše deklice so bili na medobčinskem tekmovanju drugi, mlajši dečki ter starejše deklice pa tretji. Ravno tako uspešni so naši odbojkarji, treniralo jih je 66, saj so se na medobčinski ravni redno uvrščali na stopničke, najvidnejši uspeh pa so dosegli mlajši dečki s tretjim mestom na področnem tekmovanju. Tudi šolska atletska reprezentanca je pod mentorstvom obeh omenjenih pedagogov blestela kot vsako leto doslej, posebno velik uspeh pa sta dosegla Matic Lenart in Anel Omerovič s tretjim in četrtim mestom na državnem tekmovanju. Zaradi prizadevnosti številnih je izbira športnice in športnika šole vedno težka naloga, letos sta bila te časti deležna osmošolca Andreja Turinek in Luka Tesovnik.
Učenci naše šole so že desetletja navdušeni TABORNIKI, zato mentorica Helena Urh nima težav s podmladkom Rodu Pusti grad Šoštanj. Na šoli deluje več vodov, ki si skozi leto pridobivajo taborniška znanja in veščine, se družijo na srečanjih, zimovanjih, čajankah, taborjenju, raznih akcijah... Šoštanjski taborniki so bili konec junija tudi gostitelji Državnega mnogoboja Zveze tabornikov Slovenije, enega največjih taborniških tekmovanj, na katerem se je zbralo več kot 600 udeležencev iz cele Slovenije. Člani Rodu Pusti grad Šoštanj so med 86 ekipami dosegli precej odmevnih, najvišjih uvrstitev, katerim bomo posvetili večjo pozornost v naslednji številki Lista. Za razvedrilo in oddih bodo taborniki poskrbeli na taborjenju v Ribnem pri Bledu.
Sodelovala je tudi v ekipi mlajših deklic OŠ Ravne, ki jo je vodil Rudolf Olup, in je zasedla odlično drugo mesto. Poleg Špele so nastopile še Patricija Sušeč ter Lucija in Maja Sovič. Ravenčani so se udeležili številnih državnih tekmovanj, poleg ekipnega uspeha pa velja omeniti še dve prvi mesti Špele in Maje Sovič v posameznem tekmovanju ter četrto mesto Maje Sovič na finalu državnega tekmovanja v Mariboru.
Na podružnični šoli v Ravnah so učenci aktivni tudi pri drugih dejavnostih, izpostavimo kulturološko z mentorico Danielo Olup, saj s svojimi učenci popestri vsako prireditev v kraju. Učenci so pridno opravljali Kajuhovo bralno značko in sodelovali na tekmovanjih nižješolcev. S prav podobnimi aktivnostmi in ravno tako uspešno so se spoprijeli tudi učenci podružnice v Belih Vodah, ki jo je vodila Lilijana Ograjenšek. Uspehi na športnem, veselošolskem, matematičnem in bralnem področju so le delček njihovega vsakdana, kulturološka dejavnost pa bogati krajevne prireditve.
Hvala vsem tvorcem uspehov v minulem šolskem letu, po brezskrbnih avgustovskih dneh pa se bo za učence in učitelje začelo novo šolsko leto, tokrat prvič z devetletnim osnovnošolskim programom.
Nasvidenje torej v ponedeljek, 1. septembra 2003, ko se bodo za učence od 2. do 8. razreda začele šolske obveznosti ob 8. uri, prvošolce osemletke bomo v šolske klopi pospremili pol ure kasneje, torej ob 8.30, prvošolčke devetletke pa ob 9. uri. Veselimo se snidenja z vsemi.


PLANINSKI KROŽEK vodita Vida Rehar in Danica Švare. Letos je bilo vanj vključenih 40 učencev od 3. do 8. razreda, ki so se srečevali na sestankih, izletih, prireditvah PD Šoštanj in se udeleževali tekmovanj; na orientacijskem tekmovanju je ekipa B - Luka Kovač, Aleksander Pečovnik, Ervin Hriberšek, Matej in Dejan Budja zasedla prvo mesto na področnem ter osmo mesto na državnem tekmovanju. Na regijskem in državnem tekmovanju Mladina in gore so Jana Šramel, Luka Kovač, Samo Jan in Aleksander Pečovnik zasedli 12. mesto.
Na centralni in podružnični šoli Ravne se učenci zelo uspešno udejstvujejo pri ŠAHOVSKEM KROŽKU. Na centralni šoli je mentorica Julita Jamnikar pritegnila k šahovski igri 28 učencev. Tekmovali so v osnovnošolski šahovski ligi v Velenju ter ekipno zasedli prvo mesto, v posameznih bojih pa sta bila najboljša Žiga Jamnikar in Špela Sovič s prvim oz. drugim mestom. Po decembrskem regijskem sta se Žiga in Špela udeležila tudi državnega tekmovanja v Novem mestu. Žiga je v elitni skupini A zasedel 14. mesto, Špela pa je bila v skupini B enajsta.
Našim bivšim osmošolcem želimo uspešen začetek srednješolskega izobraževanja.
Za OS Bi be Röcka Šoštanj Danica Soviču
18
Prostor
Obrazložitev k spremembam in dopolnitvam ureditvenega načrta Šoštanja
(povzetek za javnost)
1.	Uvodna obrazložitev
V postopku priprave sprememb in dopolnitev odloka o UN (7/02), v času javne razgrnitve, oz. v javni razpravi, je Kmetijska zadruga Šaleška dolina podala pobudo za dopolnitev odloka o UN tako, da bi bilo mogoče na območju med Trgom bratov Mravljak in predvidenim parkiriščem za trgom, graditi trgovino s poslovnimi prostori in stanovanja. Pobuda je bila proučena in vgrajena v tedaj nastajajoče posebne strokovne podlage (izdelane z namenom programskih sprememb treh pro-
stroskih izvedbenih aktov, vključno z UN). Komisija za okolje in prostor pri Svetu Občine Šoštanj	predloga
vključevanja pobude v spremembe in dopolnitve odloka o UN 72/02 ni sprejela, z utemeljitvijo, da gre za prevelik poseg (z ozirom na poprej sprejeti program priprave in sprememb UN) in je predlagala, da se pripravi celovita rešitev območja urejanja z UN med Trgom bratov Mravljak, Primorsko cesto in reko Pako; vključuje naj programsko prenovo, novogradnje ter pripadajočo zunanjo ureditev v zaledju (komunalna prenova, dovozi, dostopi, parkiranje, dostava, servisiranje, ureditev trgov, dvorišč ipd.).
Ta načela in usmeritve je potrdil Svet Občine Šoštanj s sprejetjem Programa priprave sprememb in dopolnitev UN Šoštanja (v nadaljevanju kratko: Program).
2.	Območje obravnave
Ureditveni načrt Šoštanja je bil izdelan v letu 1989 in sprejet z Odlokom o ureditvenem načrtu Šoštanja (objavljen v Ur. vestniku Občine Velenje, št. 7/90 ter spremembe in dopolnitve v Ur. listu Občine Šoštanj, št. 4/98 in 7/02; v nadaljevanju kratko: UN ali odlok o UN).
Obravnavano območje je del območja urejanja z UN Šoštanj med Trgom bratov Mravljak, Primorsko cesto, predvidenim servisom Vrčkovnik in reko Pako ter manjša površina med predvidenim servisom in reko Pako.
3.	Prostorska konferenca
ter druge zainteresirane občane in organizacije s še veljavnim UN in ugotoviti ter uskladiti (eventualno spremenjene) interese, ki bi jih vključili v spremembe in dopolnitve UN. Na pobudo sklicatelja so zainteresirani občani oz. organizacije (Vučina, Irman in IUV) v pisni (tudi v grafični) obliki posredovali svoje pobude. Na pobudo izdelovalca projekta je bil organiziran sestanek s predstavniki Zavoda za kulturo v zvezi z zasnovo muzeja ter "ad hoc“ sestanek s predstavnikom kmetijske zadruge v zvezi z zasnovo trgovsko-poslovnega objekta. V obeh primerih je bil predstavljen projekt v nastajanju ob zamislih projektanta.
4. Zasnova prostorske ureditve; obrazložitev sprememb in dopolnitev
Pri zasnovi (pre)ureditve območja so v največji možni meri upoštevana urbanistično oblikovalska načela in zasnova infrastrukturnega omrežja veljavnega UN, ob upoštevanju umestitve objekta avtoservisa s pripadajočo zunanjo ureditvijo vključno z dovozom na severozahodni strani ter nekatere programske pobude lastnikov nepremičnin na območju in dejansko večji obseg rušenj, kot je bil načrtovan po veljavnem UN.
Osnovne spremembe z ozirom na osnovni koncept so predvsem:
-	spremenjena programska in prostorska zasnova objekta skupaj z objektom Trg bratov Mravljak št. 4; predvidena namembnost je pos-lovno-stanovanjska s poudarkom na trgovski dejavnosti v pritličju;
-	novi poslovno-stanovanjski objekt ob Primorski cesti 2; po veljavnem odloku o UN je dana možnost postavitve (nadomestnega) stan. objekta na tem mestu;
-	rekonstrukcija ali nadomestna gradnja tlorisno nekoliko zmanjšanega objekta Trg bratov Mravljak 14; poleg prehoda - pasaže in javnega programa v pritličju, bodo v dveh etažah največ 4 stanovanja; del zunanje površine objekta je javne, kar omogoča dostop do sosednjih objektov oz. njihovih dvorišč;
-	dozidava k objektu, ki je namenjen ureditvi tehničnega muzeja oz. muzeja usnjarstva; večji (nenačrtovan) obseg rušitev zaradi dotrajanosti objektov se nadomešča z dozidavo vstopnega in razstavnega trakta;
-	ureditev muzejskega parka s paviljonom, ki je namenjen razstavljanju in (ali) gostinski dejavnosti; možnost razstavljanja večjih eksponatov na prostem;
-	dana možnost prekrivanja (notranjih) dvorišč;
-	spremenjena zasnova parkirišča: priključitev na skupno dovozno cesto, namenjeno tudi novemu servisu motornih vozil; predvidenih je 106 parkirnih mest na dveh parkirnih platojih (65 + 41) različnih višinskih kot, ureditev dveh parkirnih mest za avtobuse (obiskovalci muzeja, mestnih znamenitosti ipd.); tudi dostava oz. servisiranje in intervencija do drugih (novih) objektov;
-	ureditev povezovalne poti vzdolž parkirišča s stopnicami in klančino, ki bosta premoščali višinske razlike; peš dostop s parkirišča do objektov Trg bratov
Mravljak št. 8 in 10 in na Primorski 2 (tudi dostava in intervencija).
Zasnova not komunalnega omrežja na območju je smiselna povezava obstoječega koncepta oz. tras po UN ter načrtovanih primarnih komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, toplovod, elektrika), ki so projektirani za potrebe avtoservisa Vrčkovnik. ■
Aprila je Občina Šoštanj organizirala t. i. "prostorsko konferenco" z namenom seznaniti lastnike nepremičnin na obravnavanem območju
Velenje, Šoštanj, 37. 7. 2003 Obrazložitev pripravil: Marijan KAC, univ. dipl. inž. arh.
Prostor
10
Prostorske informacije	Pise: £di VUČINA
Poletna vročina ne popušča, ekipa List-a pa tudi ne. Kljub dopustu je nova številka tu. Celo Uradni list občine Šoštanj je izšel sredi počitnic in prinesel nekaj novih prostorskih informacij. O prvi informaciji, spremembi prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo v spremenjeni obliki dopuščali tudi gradnjo novega nakupnega centra lokalne kmetijske zadruge in pa gradnjo »nesrečne« osnovne šole, sem vas na tem mestu že obveščal. Tokrat pa nekaj informacij o spremembi drugega prostorskega akta, ki ureja stari del Šoštanja.
V omenjenem Uradnem listu OS je namreč objavljen sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, ki bo potekala od "vnebovzetja" pa do sredine septembra. V začetku šolskega leta (3.9.2003 ob 18.00), je predvidena tudi javna obravnava. Vse, ki bi jih načrt bodoče ureditve zahodnega dela mesta zanimal, zlasti pa tiste, ki v obravnavanem delu mesta živijo ali delajo, obveščam, da se splača preveriti, kaj na prostoru porušene tovarne usnja načrtujejo občinski projektanti. Še zlasti lastniki nepremičnin morajo biti pozorni, saj se črte in krogi še vedno rišejo tudi na zemljišču v zasebni lasti. Resnici na ljubo, tudi sedaj veljavni načrt, izdelan pred petnajstimi leti, predvideva nekatere posege na zemljišču, ki ni v lasti lokalne skupnosti. A pred petnajstimi leti se nam še sanjalo ni, da bomo danes živeli v svoji državi, imeli celo svojo občino in da bo družbena lastnina spet v zasebnih rokah posameznikov. Res ne vidim nobene potrebe, da bi se načrtovanje prostora, kot je risanje ureditvenega načrta, še vedno izvajalo na zasebni lastnini.
Ne dolgo tega mi je znanec, ki ne živi v Šoštanju, namenil pohvalo za urejanje mesta, ki da je zdaj lepo zadihalo. Že sem si ponosno domišljal, da ima v mislih pisane fasade ali recimo Kajuhov park, pa mi je razložil, da misli na novo nastali »park«, ki se nahaja na mestu porušenih objektov
»stare fabrike«. Lepo negovana zelenica in vzorno ohranjena drevesa res delujejo parkovno in skrivajo dejansko namembnost prostora. Žab, ki so si hitro prisvojile
občasno močvirje, bodoča industrijska namembnost ne moti. Uživaj v naravi, dokler traja. V kaj bodo lastniki (GORENJE d.d.) spremenili začasni park, pa še ni znano.
Začasno urejanje prostora (kaj šele stalno) pa ne gre tako od rok lastnici drugega dela zemljišča bivše IUV, to je Občini Šoštanj. Občinski del zemljišča se hitro spreminja v zanemarjeno smetišče. Popolno nasprotje bližnjemu »parku«. Že res, da se občinski proračun ne more primerjati z investicijsko močjo največje tovarne v državi, pa vendar, za travo ali pesek se še vedno najde, če je vsaj malo volje. A očitno je ni. Zato pa so »svinjarijo«, kot lahko rečemo pogojem, v katerih živi eden od zloglasnih mladoletnikov, obelodanili v znani slovenski reviji (JANA). Tako rekoč vsi Slovenci so se v preteklih dneh lahko seznanili z našo nesposobnostjo, da ljudem omogočimo vsaj minimalni življenski standard, brez srednjeveško »urejenih« odplak in nevarnih odpadajočih fasad.
In kaj si na vse to privošči naš vrli župan? Za nek drug, prav tako znan tednik (MAG) izjavi, da je na probleme že večkrat opozarjal (!?). Koga? Mar ga nismo izvolili za to, da bo kaj storil za naš kraj, ne le opozarjal na probleme. Kdo drug pa sploh še lahko kaj stori, če ne župan, kateremu smo mu zaupali naš skupen javni denar, namenjen prav za urejanje lokalne skupnosti. Kdo je zadolžen za zagotavljanje primernih socialnih stanovanj? Kdo je dolžan vzdrževati občinsko lastnino in z nakupom propadajočih hiš tudi intervenirati, če ne gre drugače? Namesto nakupov in prenov propadajočih objektov smo v Šoštanju priča panični prodaji še tistih starih objektov, ki so že v lasti občine (glej uradni list OŠ št. 4/03).
Med tem ko se velenjski župan ukvarja z pasjimi stranišči, modrimi conami in oživljanjem »onemelih pušk«, pa naš župan...kaj že? Se kdo spomni, po katerem resnično njegovem delu se bomo v Šoštanju spominjali našega župana? Po novi osnovni šoli? Če se kaj zalomi, bodo tako ali drugače spet krivi svetniki, tako kot so, po izjavi župana, »krivi« za manjkajoči odlok o javnem redu in miru. Župan ga je namreč predlagal, pa ga »poredni« svetniki (večinoma so tako iz njegove stranke) niso hoteli sprejeti.
Res, ni lahko biti Šoštanjčan v teh časih. ■
20
Utrinki iz življenja Cerkye
Novomašnik, bod’ pozdravljen
Janez Turinek je 20. julija zapel novo mašo
Bog vedno deluje na najbolj skrivnosten in čudovit način. Vedno znova uresničuje prošnje tistih, ki ga prosijo, in vedno znova kliče delavce v svoj vinograd.
Navdihuje jih, da ga vprašajo: "Učitelj, kje stanuješ?"
Foto: Arhiv
Novomašnik, bod' pozdravljen!
Od Boga si nam poslan, za duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbran. Vodil nas boš skoz življenje, pot nam kazal v odrešenje, opominjal in učil, srčno prosil in svaril.
Res velika tvoja služba: pridigar, mašnik, božji mož.
Z angeli bo tvoja družba: Jezusov namestnik boš.
Bogu služil boš v svetosti, božje opravljal boš skrivnosti; Jezusa boš daroval, grehov nas odvezoval.
Zdaj v svetišče veličastva prvikrat kot mašnik greš; vrata milosti, bogastva sebi in še nam odpreš.
Jagnje božje v rokah nosiš, živim, mrtvim milost prosiš.
Mir in spravo sprosi nam pred dobrotnim Jezusom.
Kjer boš v svoji službi hodil, Bog ti svojo milost daj, da boš božje ljudstvo vodil k Jezusu v nebeški raj.
Bog daj moč besedam tvojim, ko učil boš z zgledom svojim, da nikdar ne bo zgubljen, kdor bo tebi izročen.
Te besede si je Janez Turinek, letošnji novomašnik iz župnije sv. Mihaela, izbral za svoje geslo. Že dolgo se v Šoštanju nihče ni vprašal podobno, minilo je že kar dvajset let od zadnje nove maše. Zdaj pa smo ga dobili: desetega živečega duhovnika iz Združene župnije Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje. In čeprav bo službo kaplana nastopil v Brestanici, so v Šoštanju pokazali, da se skupaj z njim iskreno veselijo njegovega poslanstva.
Na večer pred novo mašo so mu v župnijski cerkvi priredili svečan sprejem. Obrazi ljudi so vzklikali podobno kot bližnji slavolok: Novomašnik, bod' pozdravljen! In je prišel. Oblečen v talar je pozdravil zbrane in prisluhnil pesmi otroškega pevskega zbora: ''Mnogo poti skozi življenje vodi, prijatelj moj, a izbereš lahko le eno izmed njih. Na razpotju teh poti pa vate gledajo oči, ki upajo, da pravo boš izbral. Svoj nasmeh boš človeku daroval, košček svoje ljubezni mu boš dal. Daj mi roko, moj brat, ne izgubljajva besed, daj mi roko in najin bo ves svet. Mnogo dlani na tvojo roko čaka, prijatelj moj, na milijone ljudi, potrebnih pomoči. Ko si sam in brez moči, takrat se spomni teh ljudi, ki upajo, da roko jim boš dal." Janez je stopil do zbora, jim podal roko in pesem zaključil skupaj z njimi. Pokazal je, da je pripravljen na svoje poslanstvo. In že se je začelo; prišel je gospod župnik, ki je Janeza oblekel v korok in mu nadel štolo, znamenje duhovništva. Janez ju je sprejel, nato pa z drugimi duhovniki in kolegi iz bogoslovja odšel v cerkev. Mladi glasovi so z vsem srcem vzklikali: “Novomašnik, bod' pozdravljen!" Videti je bilo, da se Janez tega pozdrava res veseli in iz njega črpa moč. Spregovorili so mu predstavniki nekaterih skupin v župniji in mu zaželeli, da bi Bogu, Cerkvi in bližnjim znal služiti z zgledom. Novomašnikov nasmeh je kazal vero v besede prisotnih. Kmalu zatem je blagoslovil kelih in pateno, nato pa seje pridružil sodelovanju pri darovani maši. Kajti to še ni bila tista 'prava maša', ki bi jo lahko vodil sam. Tista ga je čakala naslednje jutro, a je Janez vseeno zatrjeval, da nima prav nič treme, saj njemu tako ali tako ne bo treba dosti govoriti.
Naslednji dan je s križem v roki prišel med množico ljudi, ki ga je čakala pred cerkvijo. Godba na pihala je mogočno donela, ko je Janez, zadnji v vrsti duhovnikov, stopal proti oltarju župnijske cerkve. Pozdravil ga je odrasli pevski zbor in nekaj predstavnikov preostalih skupin v župniji. Posebej so se k Janezu obrnili njegovi domači, ki so ga podpirali vsa leta bogoslovja, kljub temu da je oče sprva želel, da bi fant ostal doma na kmetiji. Bili so veseli, kajti prišel je trenutek, ko je njihov Ivek postal gospod Janez.
Maša se je pričela in spoznali smo, da je imel novomašnik prav, ko je zatrjeval, da mu ne bo treba veliko govoriti. Pridigo je pripravil Janezov stric, boter, župnik z Vranskega, Jože Turinek. ^
Utrinki iz življenja Ceib/e 5 List 2003
J J	11. avgutf
Zbranim je pripovedoval o Janezu in o njegovem poslanstvu. Rekel je, da mu je Janez na maturantskem plesu zaupal, da želi v bogoslovje, pa mu je stric odvrnil: "Ne se hecat!" In se očitno ni. V šestletnem študiju bogoslovja je Janez iskal odgovor na vprašanje "Učitelj, kje stanuješ?" Našel ga je v svojem bodočem poklicu, za katerega mu je stric in boter zaželel le, da bi ga opravljal vestno in vztrajno.
Proti koncu maše je na vrsto za zahvale le prišel tudi novomašnik sam. Mnogim se je želel zahvaliti, posebej pa je izpostavil zbrane duhovnike, domače in predvsem svoj dolgoletni zgled, župnika Jožeta Pribožiča. Nekoč je povedal, da je prav v njem kot pevec s kora odkrival lepoto poklica, ki ga je opravljal in si ga je zdaj izbral tudi sam. V nedeljo se mu je želel
Foto: Arhiv
zahvaliti s skromnim darilcem, ki nosi simboličen pomen. Podaril mu je enega od dveh zvončkov in povedal, da bo drugega pustil v Brestanici, kjer bo kaplan in kjer je njegov župnik odraščal. Nato se je Janez obrnil še k vsem zbranim. Zahvalil sem ji je za njihovo podporo in jih povabil, naj si vzamejo podobice z novomašnim geslom. Bile so štiri različne in vsaka je govorila zgodbo zase, od tiste fotografije, ki jo je Janez sam posnel v gorah, do tiste, na kateri so letos rojeni četverčki iz Slovenj Gradca, kjer je novomašnik to leto delal kot diakon. Ob premišljevanju svojega gesla je namreč Janez odkril, da Bog stanuje povsod, kjer ga iščemo. V otrocih, v naravi, v nas... Slovesnost se je zaključila in Janez je za vse življenje sprejel nalogo, biti duhovnik. Morda ob vseh trenutkih ob njem ne bo
toliko ljudi, kot jih je bilo na novi maši. Morda mu bo včasih težko, morda bo moral še večkrat ponoviti vprašanje svojega novomašnega gesla. Toda, Bog mu daj, da bi vedno našel odgovor. Bog mu daj vztrajnost in moč, da bi res služil z zgledom. In naj Bog uresniči tudi njegove prošnje, da bi se v Šoštanju rodili novi duhovniški poklici prej kot šele čez dvajset let. ■
Mojca Krajnc
Slovensko romanje k Mariji Bistrici na Hrvaškem
V okviru priprav na Srednjeevropski katoliški shod, ki bo prihodnje leto 22. maja v Marijinem svetišču Mariazell na avstrijskem Štajerskem, se že letos vršijo shodi na narodni in mednarodni ravni. Slovenski in hrvaški verniki bomo imeli takšno srečanje v soboto, 30. avgusta 2003, v Mariji Bistrici. Geslo tega romanja je: "Bog daj srečo, sosed!"
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode vabi na omenjeni shod z besedami: "Naj bo naše romanje v hrvaško narodno svetišče zgovorno pričevanje o veri, ki presega nesoglasja in povezuje različne narode v medsebojnem spoštovanju in zaupanju, naj bo izraz naše iskrene želje po lepih sosedskih odnosih z bratskim hrvaškim narodom." ■
Cerkev SV. Florijana v obnovi
Sredi letošnjega julija je stekla obnova šoštanjske podružne cerkve sv. Florijana, ki bo dolgotrajno, zahtevno in drago delo. Z veseljem pričakujemo dan, ko bo cerkev, ki je bila zgrajena v začetku 17. stol. na ruševinah nekdanjega gradu, zablestela v vsej svoji arhitekturni lepoti.
Vse dotlej pa vabilo k sodelovanju. Korajža velja. Vsako dobro delo v ta namen se pri obnovi pozna. ■
Jože Pribožič
ŽUPNIJSKA OBVESTILA
-	V nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri bo v šoštanjski župnijski cerkvi srečanje bolnikov in ostarelih.
-14. septembra je praznik Povišanja sv. Križa - romarski shod pri Sv. Križu nad Belimi Vodami z mašo ob 9. in 10.30 uri.
-	V nedeljo, 21. septembra, bo pri redni nedeljski maši v Zavodnjah srečanje bolnih in ostarelih.
-	V Šoštanju bomo v nedeljo, 28. septembra, obhajali farni praznik ob godu župnijskega zavetnika sv. Mihaela. Slovesna
prazniška maša ‘no v župnijski cerkvi ob 8.30 in v mestni cerkvi ob 11. uri.
Dogodki in ljudje
Vabilo za sodelovanje na srečanju društev občine Šoštanj
Leto je naokoli in člani ŠKD Mačji kamen - Florjan bomo zopet organizirali srečanje društev Občine Šoštanj. Letošnje srečanje bomo organizirali v nedeljo, 24. avgusta 2003, ob 14.00 uri pri domu KS Skorno - Florjan v Florjanu.
Na tem srečanju, ki bo izvedeno v smislu druženja ter prijateljskih odnosov med društvi naše občine, se bodo ekipe posameznih društev pomerile v šaljivih športnih igrah ter predstavile svoje sposobnosti v kulturnem programu.
2.	igra - prenašanje vodnih balonov
V igri sodeluje 5 moških in 5 žensk. Tekmuje se v parih. Štirje tekmovalni pari stojijo za startno črto v strjeni vrsti obrnjeni z hrbtom eden proti drugemu. Na sodnikov znak tekmovalec petega para, poda vodni balon tekmovalki v vrsti, ta pa ga preda partnerju naslednjega tekmovalnega para in tako dalje, da balon prispe nazaj do tekmovalca petega para, ki ga odloži v košaro. Balonov, ki so padli na tla, ni dovoljeno pobirati. Tekmovalci imajo na voljo 70 balonov. Rezultat je število balonov ter čas, v katerem je igra končana.
3.	igra - vleka vrvi
Organizatorji smo se odločili, da bomo po opravljenem tekmovalnem in kulturnem delu priredili vrtno veselico, na kateri nas bo zabaval ansambel Modrijani. Prav tako pa bomo poskrbeli, da bodo vsi člani ekip dobili topel obrok ter primerne nagrade.
V igri sodeluje vseh deset članov prijavljene ekipe. Med sabo tekmujeta dve ekipi po predhodno opravljenem žrebu. Ekipi se postavita vsaka na svojo stran ter primeta za vrv. Na sodnikov znak povlečejo za vrv ter poskušajo potegniti nasprotnika. Igra je končana, ko je označeni del na vrvi čez eno od označenih linij na tekmovalnem poligonu.
Izpeljava takšnega srečanja s programom, v katerega so vključene šaljive igre ter nastop posameznih skupin v kulturnem programu, je pogojena s pripravljenostjo sodelovanja povabljenih društev. S to prošnjo se obračamo na Vas in Vas prosimo, da nam priskočite na pomoč s svojim sodelovanjem oziroma udeležbo na srečanju.
PROGRAM PRIREDITVE
V	sklopu programa športnih iger mora posamezna ekipa šteti deset članov, pet moških in pet žensk. Starost posameznega člana ekipe mora biti nad 25 let.
Športni del programa
Vsaka ekipa šteje 10 tekmovalcev (5moških, 5 žensk) l.igra - košarka z vodnimi baloni
V	igri sodeluje 5 moških in 5 žensk. Tekmuje se v parih. Igra poteka tako, da vsi tekmovalci v parih stojijo za startno črto. Na sodnikov znak tekmovalka prvega para pritrdi koš (vedro) tekmovalcu okoli pasu, slednji steče do označenega mesta (4m), nato pa tekmovalka poskuša zadeti koš s pripravljenim vodnim balonom. Naslednji par nadaljuje, ko je tekmovalec prvega para pritekel za startno črto in mu tekmovalka naslednjega para odveže koš in ga pritrdi svojemu partnerju. Igra je končana, ko je zadnji par opravil nalogo. Rezultat je čas, v katerem je igra končana, ter število zadetkov.
Kulturni del programa
Z željo, da bi popestrili program, Vas prosimo, če imate v svojem društvu posameznike ali skupine, ki bi bile pripravljene sodelovati v kulturnem delu srečanja, da nam posredujete njihove osebne podatke ter kratek opis njihove umetniške poti. Najboljšemu tujemu izvajalcu bomo podelili praktično nagrado.
Upamo in želimo si, da naša prošnja pri vas ne bo naletela na zaprta vrata, hkrati Vas prosimo tudi za vaše razumevanje, saj bomo z vašo pomočjo zastavljeno nalogo kar najbolje izpeljali do konca in tako dodali še en kamenček v mozaiku kulturnega dogajanja v naši dolini.
V	primeru, da Vam termin in program prireditve ustrezata, Vas prosimo, da nam potrdite udeležbo na zgoraj navedeni naslov do 19.
08.	2003.
V	današnjem svetu, ki mu tehnika krade dušo, in v času drveče hitrosti potrebujemo stvari, ki nas ustavijo, nas spomnijo na prave vrednote življenja, notranji mir, na pomen prijateljstva, na lepoto narave,...
Potrebujemo stvari, ki nam vrnejo čas za razmišljanje, igro, sprostitev, gibanje na svežem zraku, zabavo, lepoto,... čas za druženje s prijatelji, čas za življenje.
Lep pozdrav!
ŠKD Mačji kamen, Florjan 33, 3325 Šoštanj, GSM: 041/931 810 V Florjanu, junij 2003, Predsednik: Roman OBLAK m
Dogodkj in ljudje
Maša pri Sv. Križu
V ŠOŠTANJU SE GODI
V čudovitem okolju narave in sakralne arhitekture je bila preteklo nedeljo ob 16. uri na Sv. Križu nad Belimi Vodami maša, ki jo že četrto leto opravljajo duhovniki naših in sosednjih župnij z namenom sodelovanja in druženja ter spoštovanja, s prisotnostjo harmonije narave v medsebojnih odnosih.
Foto: Damijan Kljajič
K maši prihajajo ljudje od blizu in daleč, predvsem pa jo obiskujejo pripadniki zelene bratovščine, ki jih vsako leto na srečanje povabi Lovska družina Smrekovec. Simbolična pogostitev dobrega in dišečega kruha topolskih gospodinj je pripomogla k domačnosti in prijetnemu druženju, ki je minevalo tja v pozen avgustovski večer. Posebno vznesen občutek je med udeležence maše vnesel nastop skupine rogistov, ki s svojim edinstvenim instrumentom simbolizirajo lovčev klic. ■
Čas dopustov ni nujno čas kislih kumaric. Podžupan Štefan Szabo je v odsotnosti župana spremljal tekoče in nove zadeve ter jih večinoma tudi uspešno reševal. Kjer se je seveda dalo.
Pomemben korak je bila primopredaja Vegradove stavbe Lesne 30. julija. Od tega dne dalje je obrat preseljen na Premogovnik, stavba pa pripravljena za rušenje in novogradnjo šole, seve, o čemer je v tej številki širše poročilo.
V	tem času so končana dela na Koroški cesti, vendar je tehnični pregled pokazal kar nekaj pomanjkljivosti in nepravilnosti. Podrobnosti bi si bilo vredno ogledati v zapisniku, za zdaj velja le sklep, da napake, ki so nastale zaradi neujemanja izvedbe s projektom, odpravi in krije izvajalec (Cestno podjetje Celje), ostale pa se finančno ovrednotijo in ugotovijo odgovornosti. The napak je pa kar nekaj, tako da tehničnega prevzema še ne bo.
Večjo pozornost so namenili tudi parkirišču pri vrtcu in bodo v skrbi za večjo varnost otrok in lažji dostop uredili vse potrebno.
So pa noči v Šoštanju svetlejše. Pa ne zaradi daljšega dne, temveč zaradi urejene razsvetljave, ki je kar nekaj časa mučila Šoštanjčane.
Klima naprava v kulturnem domu ne dela. To še najbolj vedo otroci in starši, ki so se junija potili v dvorani in si bodo zaključek šolskega leta zapomnili tudi po tem, kako vroče jim je bilo. Še med spraševanjem in kontrolkami baje ni bilo tako hudo. Direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop je v sodelovanju z občino organiziral že kar nekaj srečanj, na katerih so prišli do dokaj pomembnih sklepov. Klima ne dela zato, ker ni pravilno nameščena v prostor.
V	zvezi s tem je bil konec julija dosežen sklep, da projektivni biro Vegrada pripravi rešitev, na občini jo »požegnajo« z izdajo lokacijske informacije, Vegrad pa bo dela opravil. Menda še pod garancijo. Pod garancijo pa ni bil del strehe kulturnega doma, skozi katero je zadnjič vdrla voda in je samo prisotnost hišnika in snažilke preprečila večjo škodo. Na popravilo še čakamo. (Ali pa na nov dež.)
Po burni seji v začetku julija, kjer je bilo še in še izpostavljeno vprašanje (ne)varnosti v Šoštanju in kjer so se svetniki razhudili nad policisti, z veseljem ugotavljamo, da so nekateri ukrepi pa vendarle že izvedeni. Policijska pisarna je spet zaživela, patrulje so pogostejše, predvsem pa na Policijski postaji Velenje razmišljajo o dodatnih ukrepih. Pri nas se je oglasil komandir postaje Božo Pezdevšek in nam nanizal nekaj neuradnih predlogov, o katerih se bo še pogovarjal z županom. Preusmeritev klica na postajo za čas, ko policista ni v pisarni, namestitev skrinjic pomoči na šole in občino, plakati in tabla s propagandnim materialom za večjo transparentnost in podobno. Koliko bo Šoštanj uspešen v prizadevanjih za policijsko postajo, pa tudi on ne ve. Pogovor je izkoristil tudi za napoved predavanja Varna pot v šolo, ki bo v začetku septembra. Saj res, kmalu bo šola in jesen, zato izkoristite šoštanjski bazen do zadnjega sončnega žarka in poslednje kapljice neoporečno čiste vode. ■
Mladi navdušeni
Deveto srečanje v Lajšah
frajtonerji
RTC Golte
Na sistem žičnic napeli novo jeklenico
Prva nedelja v avgustu je že deveto leto zapored rezervirana za srečanje harmonikarjev. Turistično društvo Lajše ga tradicionalno prireja z namenom druženja ljubiteljev diatonične harmonike. Odziv je izredno dober. Tudi letos se je v sedemnajstih točkah zvrstilo kar petindvajset nastopajočih, spretnih in manj spretnih, a vsi za dobro voljo.
Foto: Milojka Komprej
Starostna struktura je kar posrečena; od desetletnikov do šestdesetlet-nikov z različno dobo igranja. Med najmlajše nastopajoče so se letos vpisali Matej Miklavžina, Klemen Blatnik in Nejc Lampreht, posebnost med starejšimi udeleženci pa je bil Tomaž Gradišnik, ki je diatonično harmoniko pričel igrati pred štirimi meseci. Pod vodstvom svojega mentorja Andreja Krta je v tem času naštudiral že kar devetnajst melodij. Najštevilčnejšo udeležbo so imeli bratje Avbreht, Dani, Simon in Sandi z Andrejem in pevko Tatjano. Omeniti velja še Slavka Koščca, priljubljenega harmonikarja, ki meh vedno obrne na smeh. Prijetno vzdušje sta zaokrožila Robert Goter in David Sredenšek, ime Roberta Goterja pa se je poleg Borisa Goličnika, Vilija Mravljaka ter drugih tudi večkrat pojavilo med mentorji nastopajočih. Ivan Kavnik, ki je kot predsednik društva tudi pobudnik teh srečanj, zagotavlja nadaljevanje tradicije srečanj. ■
V četrtek, 7. avgusta so na žičniški sistem RTC Golte končno, brez nezgod in posebnih težav napeli novo nosilno jekleno vrv in obesili obe gondoli. To je hkrati drugo mehansko dejanje (poleg asfaltiranja nekaj km asfaltnega cestišča od Šmihela proti Goltem ) po ustanovitvi konzorcija investitorjev novega poslovnega sistema RTC Golte.
Napeta jeklena vrv, obešeni gondoli in podpisan sporazum med sovlagatelji v RTC Golte, so osrednja garancija za skorajšnjo oživitev Golt. Foto: Jože Miklavc
Znano je, da so po nesreči na nihalki, ko so v lanskem letu montirali jekleno vrv, ko sta umrla dva delavca, donedavni italijanski lastniki RTC Golte Slovenija, odprodali večinski delež sistema, za odkup pa so se odločili združeni investitorji občin Zgornje Savinjske doline, Šoštanj, Šmartno ob Paki, MO Velenje ob nosilec aktivnosti Premogovnik Velenje ter drugi.
V bistvu bo novo, skupno podjetje zaživelo šele v jeseni, ko bodo urejene tudi vse pravno finančne zadeve.
Po besedah Zvoneta Esa, vodje razvojnega področja na Premogovniku Velenje, ki je hkrati tudi koordinator aktivnosti in operativnih del, bodo do začetka zime obnovili nihalko, sedežnico in vlečnico, na novo montirali trisedežnico na Medvedjak in še dodatno sanirali hotelske prostore na Golteh. To pa bi naj pomenilo povsem dovolj za nemoteno obratovanje tega rekreacijskega centra z najbolj »nesrečno« zgodovino.
Medtem pa so srečno namestili novo nosilno jekleno vrv in nihalko usposobili za obratovanje (po poizkusnem obratovanju in potrebnih inšpekcijskih in tehničnih pregledih). Ob polnem zajetju vode v zajetju na Medvedjaku, funkcioniranju zasneževalnega sistema, ki je minulo zimo miroval, bo smučanje v letošnji sezoni, kot kaže, spet uspešno zaživelo. Le nizkih temperatur in veliko dela je še potrebno. ■
Jože Miklavc
Odkup zemljišča
Vložena prošnja za izdajo gradbenega dovoljenja
V zvezi z gradnjo nove šole v Šoštanju je bil v teh dneh narejen korak naprej. Pogovori o odkupu zemljišča in zgradbe, v kateri je delovalo Vegradovo hčerinsko podjetje Lesna d. o.o. Šoštanj, z namenom pridobitve zemljišča za izgradnjo nove šole v Šoštanju, so se včeraj uspešno zaključili na usklajevalnem sestanku v prostorih urada župana Občine Šoštanj.
je občini na nek način zagotovljeno nemoteno nadaljevanje postopkov za pridobivanje gradbenega dovoljenja, z namenom gradnje nove šole, za katerega so na Občini Šoštanj vložili potrebno dokumentacijo minuli petek.
V pogodbi, ki stajo pred mesecem podpisala g. Hilda Tovšak, direktorica Vegrada, in župan Občine Šoštanj Milan Kopušar, so zajete podrobnosti o odkupu objektov Vegrad Lesne in menjavi zemljišča Vegrad Žage za del odkupnega zneska. Lesna je začasne prostore poiskala v objektih Premogovnika, kar je pričakovano povzročilo težave, ki pa so jih sodelujoče strani Vegrad, Premogovnik in občina uspešno sanirale. Predvsem je bilo potrebno poiskati ustrezne prostore in zagotoviti delovna mesta za 68 delavcev. Po izjavi g. Ivana Hriberška, direktorja Lesne d.o.o., je proizvodnja v novih prostorih že stekla, izpraznjena stavba pa čaka na rušenje. Razpis za izvajalca rušenja kakor tudi gradnje šole je v rokah Proplusa Maribor, v tem času pa so tekli tudi pomembni pogovori na Ministrstvu za finance in na Ministrstvu za šolstvo. Župan, ki se je vrnil z dopusta, tako z večjo gotovostjo napoveduje začetek gradnje šole v mesecu oktobru. ■
_________________________________________________Milojka Komprej
Foto: Milojka Komprej
Po izjavah sodeč, se je pogodba, podpisana med Vegradom Velenje in občino, že realizirala v tem delu, da je Lesna d.o.o. izpraznila prostore, Občina Šoštanj pa že odplača prvi del pogodbenega zneska. S tem
Pohod po Ravenski poti
Na praznični Dan državnosti se je 18 šoštanjskih planincev podalo na Ravensko pot, ki sta jo v okviru Športnega društva Ravne leta 2000 uredila Srečko Potočnik in Franc Vačovnik.
Pohodniki pri turistični kmetiji Apat.	Foto: Bojan Rotovnik
Pot ima sedaj status pohodniške poti, a Planinsko društvo Šoštanj, prav na predlog avtorjev poti, že ureja vse formalnosti, da bo ta pot v letu 2004 označena s planinskimi markacijami in vpisana v register planinskih poti.
Pohod po Ravenski poti bo odslej tradicionalna prireditev PD Šoštanj, saj društvo namenja posebno pozornost vrhovom in planinskim potem v naši neposredni okolici. Že sedaj vabljeni na pohod v letu 2004, ki bo združen z uradno otvoritvijo nove planinske poti. ■
Bojan Rotovnik
3 Ust 2003	Dogodh' in ljudje
1 1. avgust
Grafike, olja, akrili
Prepoznavno ustvarjanje Ota Gantarja
Šoštanj, 7.8.2003
V Mestni galeriji Šoštanj, je bila včeraj otvoritev razstave slikarja Ota Gantarja, člana Društva šaleških likovnikov, kateri se je številnim prisotnim predstavil s svojo pregledno postavitvijo olj, akvarelov, akrilov in grafik. Razstavo je zaokroževal kratek kulturni program, avtorju pa je čestital tudi župan občine Milan Kopušar, ki je razstavo uradno predal ogledu.
Foto: Milojka Komprej
Oto Gantar se je slikanja lotil po odhodu v pokoj, odprla so se likovna obzorja, v svoj krog so ga sprejeli slikarji in grafiki in s tem odlični mentorji, med njimi Alojz Zavolovšek in še posebej prof. Tone Skok. Slednji ga je popeljal v zakonitost različnih grafičnih tehnik, v katerih še posebej prihaja do izraza Gantarjeva risarska spretnost, ki jo nadgrajuje z opaznim osebnim pristopom. Vendar mu grafika sama sebi ne zadošča. Njegovo ustvarjanje je prepoznavno v docela različnih kompozicijah in odločnih barvah s katerim gradi slikovite celote, zdaj v akvarelu, zdaj v olju ali akrilu.
Besedo o avtorju in njegovem delu je podala likovna kritičarka Marlen Premšak, ki je o njem med drugim povedala: Zelja po ustvarjanju je pri Gantarju pogojena s prepričanjem,d a slikarska znanja nikomur niso dana sama po sebi. Cilj dosežeš le z vztrajnim delom, študijem, izobraževanje, katerih Gantarju nikoli ni zadosti. Njegovo slikanje vodi vedoželjnost in z njo korak za korakom odločno hodi po poti...
Za svojo grafična dela je že dvakrat prejel certifikat kakovosti, leta 2001 pa tudi zlato plaketo pri ZLDS, kar je najvišje priznanje v Sloveniji. Razstava bo na ogled do 1. septembra. ■
_____________________________________________________Milojka Komprej
Stari običaji ne smejo biti pozabljeni
Narodopisna prireditev Veselje ob Toplici ni novost, pa vendar si Turistično društvo Topolšica vsako leto prišteje še kakšno točko k izvirnosti in zanimivosti. Prikaz starih običajev, načina življenja in dela slovenskega človeka privabi številne radovedneže in tudi letošnje leto ni bilo izjema.
Zadnjo nedeljo v juliju jo je skupaj z živahnostjo streglo tudi vreme in ogrelo nastopajoče in gledalce do pravih razpoloženjskih stopinj. Med številnimi prikazi kmečkih opravil je bilo poskrbljeno tudi za njihovo besedno predstavitev. Seveda s tistimi, ki so delo opravljali. Koliko dela je pri tem potrebnega, najbrž vedo predsednik društva Dušan Krivec in pa mnogi, ki sodelujejo pri pripravah in končni izvedbi, pri kateri sta lep delež opravili Urška Menih Dokl in Majda Menih. Slednja je na področju etnografije tudi v preteklosti pripravila marsikatero zanimivost.
Obiskovalce parka pri hotelu je prijetno presenetil lepo opremljen prireditveni prostor in v senci mogočnih dreves je bilo prijetno ustavljati se ob posameznih prikazih in poslušati komentarje, ki so bili včasih bolj na resno, drugič pa bolj na smeh obrnjeni. Veliko zanimanje je zbudil prikaz izgradnje studenca, ki zahteva veliko spretnosti. Iz navrtanega borovega hloda je celo pritekla voda iz Toplice. Nošenje koša sicer ni prijetno opravilo, je pa pri kmečkem delu nujno in pri prikazu pletenja koša je marsikdo pomislil, da se težko delo začne, še preden se koš oprta. Tudi pokrivanje strehe in izdelava šiklov je pritegnila veliko gledalcev, ki jih je verjetno osupnila cena kvadratnega metra, kajti zadeva nikakor ni poceni. Tudi razgreto železo kovača in delo peric, likaric, koscev, pletilj in čipkaric je bilo deležno enake mere pozornosti in še ovčka v ogradi je bila tega dne ob svoje runo. Mlačev, ki je na kmetih poseben praznik, pa je vzbudila v ljudeh že nekoliko pozabljeno spoštovanje do kruha.
Da se je ob tem razlegala domača pesem, menda ni treba posebej pojasnjevati, in da bo prireditev še naslednje leto, tudi ne. ■
______________________________________ Milojka Komprej
Še skok v bazen
Poletje se je po koledarju že prevesilo na drugo polovico, narava pa pridno streže s sončnimi žarki in vročino. Letošnjemu letu vlada sonce. In to dobesedno. Zato še kako prav pride šoštanjski bazen. Prijetno hladna vodica, katero lahko za nizko ceno 600 sit za odrasle ali 350 za otroke koristite v teh vročih dneh, je ponudba, ki je ne gre zavreči.
Letošnja kopalna sezona je bila dobra. In bo še trajala vsaj do 1. septembra. Odvisno od vremena. Ljubo Globačnik, ki je upravnik na bazenu, je z ekipo desetih ljudi skrbel za red in varnost podnevi in ponoči. Višek sezone je bil v začetku julija, kar dve soboti in nedelji se je trlo ljudi. Vendar to ne pomeni, da je nato obisk upadel. Malo že, zaradi dopustov, ampak tudi med tednom se na bazenu nabere dvesto ljudi in več in koristi kar bazen pač ponuja. Predvsem čisto vodo. Tudi to je nekaj in ko smo brskali po poročilih Zavoda za zdravstveno varstvo, ki vrši nadzor nad kvaliteto vode smo z veseljem ugotovili, da je bila voda skozi celo sezono b.p. Brez problemov torej. Tudi gostinska ponudba zadostuje za potešitev lakote. In hladne pijače ne manjka. In mladi, ki sestavljajo ekipo na bazenu poskrbijo za pravo mero varnosti in sproščenosti. A če ne bi bilo igrišča za odbojko na mivki bi bilo to tudi vse, kar se zabave tiče. To pa je škoda.
Vendar tako je. In tudi to je res, da bazen kar kliče po obnovi. Na vseh mestih je videti oblike staranja. Razpoke, odpadel omet, skladovnica drv kjer je bil zabaviščni park, trava med betonskimi ploščami, ipd. Pa ne, da je to kaj novega. Že nekaj let se zavedamo stanja na bazenu. In upamo, da bo drugo leto kaj denarja kapnilo tudi v korita bazena. Da bo bazen spet ponos Šoštanja. S številnimi prednostmi in oblikami sproščanja. Tudi negativne energije. Tiste, ki je je kar preveč. Tudi to bi veljalo upoštevati, ko se bodo odločali o tem ali bazen temeljito prenoviti ali ga zapreti in vzeti mladim in starim še ta dva poletna meseca. ■
Milojka Komprej
In še napoved. Tradicionalni koncert za mlade na bazenu tudi letos BO. 23. 8. od 20 ure dalje bo žur s skupino Tabu, Jogurt in On off. TEGA DEFINITIVNO NE SMETE ZAMUDITI!!!
Poletne komunalne akcije Mestne občine Velenje
Vodovod Šoštanj - Velenje
Na tiskovni konferenci v hotelu paka v Velenju, je župan MO Velenje Srečko Meh s sodelavci, v četrtek, 7. avgusta seznanil javnost o komunalnih investicijah in akcijah, ki potekajo sredi poletja v Šaleški dolini, oz. na področju MO Velenje. Osrednja
Gradnja kanala v naselju Gorica gre h kraju, krajani Splitske ceste pa bodo zagotovo rešeni strahu pred poplavljanjem meteornih in komunalnih voda. Foto: Jože Miklavc
dela potekajo na rekonstrukciji in ureditvi Sončnega parka med Koroško in Stanetovo cesto ( v bližini kotalkališča ) v Velenju, gradnja primarne kanalizacije v naselju Gorica, gradnja dela vodovoda v Vinski Gori, postavitev igral na osrednjem otroškem igrišču v Velenju, aktivnosti na odprtje modrih con v Velenju ter gradnji vodovoda med Šoštanjem in Velenjem.
Vodovod Šoštanj-Velenje se gradi v sofinanciranju sredstev evropske skupnosti (120 milijonov), lastnih sredstev Komunalnega podjetja Velenje (300 milijonov) ter proračunskih sredstev RS (40 milijonov sit). Vodovod so pričeli graditi v začetku julija, zgrajen pa bo koncem novembra letos. Pridobitev bo pomembna za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode za celotno področje, saj se po tem cevovodu voda dobavlja praktično na celotnem področju Šaleške doline iz združenih vzhodnih (Paški Kozjak) in zahodnih (Ljubija) vodnih virov. Po besedah župana MO Velenje Srečka Meha je bila že v preteklosti vodena pravilna komunalna politika, da je tudi ob sušnih obdobjih dovolj vode (včasih je bila poraba že 7 milijonov m3 letno, zdaj je v bistvu precej zmanjšana). Vodo zdaj dobavljajo v cisternah v Pesje, Vinsko Goro in Škale, tja, kjer ljudje niso priključeni na obstoječ sistem vodooskrbe v Šaleški dolini. ■
Jože Miklavc
V ponedeljek, 11.8. 2003 je bila v prostorih sejne sobe občine Šoštanj žalna seja za pokojnim Vladimirjem Videmškom, ki so se je udeležili svetniki Občine Šoštanj in zaposleni v upravi. Župan Občine Šoštanj, Milan Kopušar je ob tem, da je izrekel sožalje pokojnikovi ženi Mojci in hčeri Tini, poudaril, da bo odsotnost svetnika Vidmeška pustila za seboj veliko vrzel in, da se bomo pokojnega Vlada vedno spominjali po njegovi izredni delovnosti, organizacijskih sposobnostih in sodelovanju pri pomembnih projektov v občini. Kot član komisije za okolje in prostor je bil dejaven pri sprejemanju pomembnih odločitev za našo občino, kot član komisije za pripravo statuta pa je zavzemal vidno mesto kot njen predsednik. Pogreb pokojnega Vlada Videmška je bil v ponedeljek 11.8. 2003 ob 17.00 uri na pokopališču v Škalah.
2Ö
Dogodki in ljudj
f
1.	Župan Alojz Podgoršek je podaril šmarškim gasilcem veliko sliko s "sto člani PGD Šmartno 20031'.
2.	V gasilski povorki so sodelovali tudi "gasilci oldtimerjf' s konjsko vprego in zelo staro gasilsko pumpo.
3.	Predstavniki gasilskih organizacij in Občine Šmartno ob Paki na slavnostni tribuni.
4.	Najvišje odlikovanje Gasilske zveze Slovenije gasilcem Šmartnega je podelila podpredsednica GZS Marinka Cempre Turk predsedniku PGD Šmartno ob Paki Francu Kumarju.
STO LET "FAJERBERKA" V ŠMARTNEM OB PAKI
Pod Goro Oljko so se lep čas pripravljali na obeležitev imenitnega jubileja tamkajšnjih gasilcev. Z geslom, "Ne za sebičnost, ne za strankarstvo, temveč v pomoč bližnjemu in v čast naši mili domovini", so namreč 20. 9.1903 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo.
Ustanovitelji Franc Irman, Jožef Krajnc, Martin Pirtovšek in Franc Klančnik so poleg sebe zbrali še 22 drugih članov, prvi predsednik pa je bil Franc Irman. Od takrat se je spremenilo veliko stvari, ostala pa je prava volja in tradicija šmarskih gasilcev, ki so v tem času gasili na stotine požarov in pomagali reševati ob drugih naravnih nesrečah. Če so bili nekdaj prav gasilci iz Šmartna tudi v prvih vrstah kulturnikov (saj so prirejali vaške igre kar pod kozolcem - od tod tudi ime sedanjih amaterskih gledališčnikov Pod kozolcem), so v velikem številu delovanja v kraju pod Goro Oljko ostali tudi dandanašnji in svoje poslanstvo uspešno prenašajo na mlajši rod. V jubilejnem letu šteje društvo 156 članov, operativno jedro je strokovno in tehnično opremljeno, vodstvo pa složno sodeluje s krajevnimi dejavniki in občino.
Osrednji slovesnosti ob 100-letnici sta bili 19. in 20. julija, ko so se sestali na slavnostni seji PGD Šmartno, obeležili Dan gasilca Gasilske zveze Velenje, pripravili veliko gasilsko povorko ter izdali barvni bilten "Sto let gasilstva pod Goro Oljko".
V	kroniki so popisali dogajanja od ustanovitve društva do danes s poudarkom na nekaterih dogodkih v prelomnih časih in v zadnjih desetih letih.
V	soboto so zaslužnim gasilcem in predstavnikom podjetij ter ustanov v občini in širše poklonili v zahvalo posebno spominsko plaketo, zbranim pa sta spregovorila predstavnik Gasilske zveze Slovenije Hubert Nemec in župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Slednji se je zahvalil gasilcem za ohranjanje tradicije, pomoč krajanom ter vsestransko pomoč ljudem v stiski in nesrečah. Ob tem jim je poklonil veliko sliko njihovega članstva v jubilejnem letu 2003. Po slovesnosti so gasilci in gostje prvi preizkusili kot nov star kozolec, ki so ga postavili na dvorišču gasilskega doma v Šmartnem ob Paki za različne namene, najbrž pa tudi kot nostalgijo za časi, ko so se družili na vasi ljudje in gasilci ob vsaki imenitnejši priložnosti za kar se Šmarčanov še danes rad prime vzdevek, "tisti izpod kozolca"!
Naslednji dan, vroče nedelje, pa se je skozi kraj vila dolga kolona gasilk, gasilcev in gasilske tehnike. V povorki pod jubilejnimi mlaji in napisi 100 let PGD Šmartno, se je sijalo od zloščenih uniform, starih gasilskih orodij ter moderne tehnike. Za takšen dan, kot je bil Dan gasilcev treh občin Gasilske zveze Velenje in povrh še v čast stoletni tradiciji gasilstva v krajih pod Goro Oljko, so se potrudili vsi, ki so s tem izkazali čast nekdanjim ustanoviteljem in številnim kasnejšim gasilcem v Šmartnem ob Paki. Na zborovanju pred kozolcem je nato spregovoril najprej Franc Kumar, predsednik gostiteljskega društva, nato pa še predsednica Gasilske zveze Velenje Helene Brglez. Ob sta se zahvalila za humano poslanstvo gasilkam in gasilcem ter drugim krajanom, ki z njimi sodelujejo v aktivnostih zaščite in reševanja ter pri zagotavljanju materialnih in organizacijskih pogojev.
Ponovno je zbranim spregovoril župan Alojz Podgoršek in vsem gasilcem čestital ob praznovanju dneva gasilca ter PGD Šmartno ob Paki ob 100-letnici. Marinka Cempre Turk, predstavnica Gasilske zveze Slovenije pa je kot osrednja slavnostna govornica nato podelila najvišje odlikovanje, zlato plaketo GZS Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmartno ob Paki.
Ker so ob jubileju na steno gasilskega doma namestili kipec svetega Florjana, je dekan Ivan Napret opravil obred blagoslova in s tem slovesno zaključil uradno dogajanje. Zabavni del v čast prazniku pa se je pričel z ansamblom Lojzeta Slaka in veselim druženjem pod kozolcem in daleč okrog njega pozno v noč. Tako se je za takšen jubilej tudi spodobilo! ■
Besedilo in slike: Jože Miklavc
Spomini
2Q
Dogodilo se mi je...
Maks Lomšek
D
oslej sem v svojih spominih pisal večinoma le o neprijetnih in neveselih dogodkih, to pot pa bo drugače. Četudi si v vojaški obleki, se ti tu in tam pripeti kaj takega, česar se še po dolgih letih rad spomniš in ki ti še danes privabi kakšen bolj kiselkast nasmešek na obraz.
Tudi sam sem na dosluženju vojaščine v JNA, o čemer sem že pisal, imel kar nekaj takšnih doživljajev, ko sem se znašel v situacijah, ko nisem vedel, ali naj se smejim ali jezim.
Takih dogodivščin imam v spominu kar nekaj, pa si za tokrat oglejmo samo eno.
Kopanje v Adamovem kostimu
Bilo je neko vroče julijsko nedeljsko dopoldne, ko so sončni žarki bosanskega sonca neusmiljeno žgali po naši baraki in pregrevali že itak zadušljivo ozračje, napolnjeno z znojem fantov, ki so lenarili na svojih ležiščih, čakajoč na nedeljski, morda za malenkost boljši »ručak«.
Ker pa je bilo do tega še kar precej časa, sem se na hitro odločil, ker je pač bila nedelja, da se malo temeljiteje očedim in malo bolj poskrbim tudi za svojo osebno higieno. Pograbil sem brisačo in košček mila ter odhitel k potočku, ki se je obraščen z grmovjem vijugal nedaleč od naše barake.
Kmalu sem našel primeren tolmunček, odvrgel vse vojaške tekstilije s sebe in odčofotal v prijetno hladno vodico. Daleč naokrog ni bilo žive duše, kajti kdor je le mogel, si je poiskal kakšen hladen kotiček. Celo ptički, ki so nam vojakom ob hladnih jutrih žvrgoleli budnico, so potihnili, le zelenorumeni kačji pastirji so me v varni razdalji neutrudno obkrožali.
Tako sem se v osvežujoči vodi potočka in v senci košatega leskovja kar prijetno počutil in pričel celo, misleč, da sem sam, daleč od naše barake, kar precej naglas prepevati in požvižgavati, dokler ni moje izražanje ugodja bilo nepričakovano in kar na hitro prekinjeno. Izza ovinka pod mano se je zaslišalo glasno pljuskanje vode, pomešano s kletvicami, ki so v vojski pač običajne, ko se je iz gostega grmovja pojavila postava v osebi našega komandirja. Prihajal je z zavihanimi hlačami, zgoraj brez in z namiljenim obrazom, še z britvijo v roki presenečen obstal, ko je pred seboj zagledal golega kopalca.
Tudi jaz sem se pošteno prestrašil ob pogledu na »napadalca« z britvijo v višini mojega vratu, kot da mi ga hoče porezati. Situacija je bila v resnici tragikomična, je pa vsaj pripomogla, da sem nekako premagal zadrego zaradi nagote pred svojim starešino, ki se je najprej znašel in navidezno strogo zarobantil: »Gle, gle, vidi ti njega, kako on pere svoje dupe, a ja brijam svoje lice!«
Pa sva navsezadnje kar hitro razčistila situacijo, tako da sva svoji stojišči zamenjala: on vzvodno, jaz pa nizvodno. Saj možakar
je bil do nas, vojakov Slovencev, kar prijazen in smo se kar dobro razumeli. Se mi je pa vseskozi zdel njegov obraz nekam poznan in ko se je ob neki priliki pohvalil, da dobro pozna naše kraje, ker je kar mnogo potoval po Sloveniji, se mi je kar naenkrat posvetilo, od kod ga poznam: spomnil sem se, da je bil on eden od »Dalmatincev« ali bratcev, ki so pred vojno krošnjarili po naših krajih in mi je oče nekoč od njega kupil še ustno harmoniko ...
Poezija po naročilu
Pogosto se je zgodilo, da je kakšen fant, nevešč napisati svoji izvoljenki domov malo bolj prisrčno pisemce, prišel k meni po pomoč. Včasih si je kdo zaželel tudi par vrstic v verzih, pa sem mu tudi po svojih bolj skromnih pesniških zmožnostih skušal ustreči. Seveda ti stihi niso imeli kake posebne umetniške vrednosti. Poglavitno je bilo, da je bilo na papirju nekaj prisrčnih stavkov, ki so se več ali manj rimali.
Nekatere »stvaritve« so bile celo podobne pravim sonetom in so bile tudi meni prav všečne.
Nekaj se mi jih je celo uspelo ohraniti, kar dokazuje pričujoča pesmica. Seveda pa moje »literarno« delo po naročilu nikakor ni bilo zastonj, ker so mi ga poplačali tako, da sem bil udeležen pri dobrinah in dobrotah, ki so jih pogosto dobivali od doma in smo tako bili vsi zadovoljni!
Pa še to.
Ker je bilo ravno govora o rimi, naj povem še eno šalo, ali če hočete, vic v tipičnem južnjaškem »narodnozabavnem« žargonu: Na kulturno prosvetni nastavi se trudi predavatelj vojakom obrazložiti, kaj je rima. Da se pač na koncu verza morajo ujemati posamezni glasovi ali celo zlogi.
V podkrepitev svoje razlage pove celo praktičen primer:
»Sviram balalajku, je...m ti majku.« Vidite, to vam je rima ali nije istina!
»E, pa sad kaži ti jedan primer za rimu!« ukaže najbližjemu vojaku.
Vojak pa kot iz topa: »Sviram klavir, j...em ti Ženu!
Pa oficir nejevoljno: »Ma budalo jedno, vojniče! Nije ti to rima!« Pa zopet vojak: »Druže poručniče, zaista nije rima, ali je istina!« ■
30
Ha$e korenine
Proces in zaplemba tovarne usnja
Miran Aplinc, prof.
V
gegrOnoct
17 0 8
prejšnjih številkah Lista smo predstavili družino Woschnagg, lastnike Tovarne usnja Franz Woschnagg & sohne Šoštanj, ki je bila nekdaj pomembna za vse mesto. Starejši Šoštanjčani se spomnijo Woschnaggov, ki so na začetku prejšnjega stoletja dvignili svoj usnjarski obrat na industrijski nivo. Bili so pomembni tovarnarji že v Avstro-Ogrski monarhiji in med drugim posegali v politiko, bili poslanci, ustanovitelji posojilnic itn. Med obema vojnama je bila usnjarska industrija v Šoštanju pomemben del gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Tovarna usnja je bila pomembna tudi za mnoge Šoštanjčane in tudi okoliško prebivalstvo, saj so v njej našli delo. Prišla je vojna in življenje se je z okupacijo za marsikoga spremenilo in zahtevalo opredelitev. Usoda družine Woschangg je zanimiva, ker so v začetku vojne relativno pasivno gledali na okupatorja, od leta 1942 pa so pomagali osvobodilnemu gibanju, kar okupatorju ni ostalo skrito. Konec leta 1944 sta Herbert in Malvina zaradi tega morala oditi v partizane, vendar so ju po mesecu dni ujeli in zaplenili imetje.
V današnjem prispevku bomo orisali čas v prvih mesecih težko pričakovane svobode, ki ni bila za vse enaka, predvsem pa ne za Woschnagge.
Ko je OZNA zbrala za sodišče potrebno dokumentacijo, so bili 11. avgusta 1945 Walter, Herbert in Marianne Woschnagg, lastniki Tovarne usnja Franz Woschnagg & sinovi d.d. Šoštanj, obsojeni pri vojaškem sodišču mesta Celje. Proces je vodil predsednik vojaškega sodišča Celje tovariš Janez Lotrič, predsednik senata je bil poročnik Stane Zupančič, član senata starejši vodnik Izidor Krševan, tožilec je bil poročnik dr. Ivan Bele, zapisnikar podporočnik Bogomir Kostanjevec.
Obravnavi je prisostvoval samo Herbert Woschnagg, ostala dva obtoženca sta bila odsotna. Obtožnica je temeljila na trditvi, da so Woschnaggi osebe nemške narodnosti, da so bili »od leta 1940 člani veleizdajniškega društva Kulturbund« in da so s svojim obnašanjem že pred vojno omogočali obstoj te organizacije. Herbert, Walter, Marianne in Malvina Woschnagg so bili lastniki podjetja Franz Woschnagg & sinovi d.d. Šoštanj, ki je bilo pred vojno največje podjetje v tej veji industrije v Jugoslaviji. V njihovi lasti so bili poleg tovarne v Šoštanju še gradovi, vile in zemljiška posestva. Vojaško sodišče je v obrazložitvi sodbe našlo tudi olajševalne okoliščine, saj so Woschnaggi dokazali, da so aktivno sodelovali že od leta 1942 v NOG. Vendar je bila omenjena argumentacija za sodišče samo olajševalna okoliščina. Kljub temu jih je sodišče spoznalo za krive in jih obsodilo »na zaplembo pripadajočega jim števila delnic, lastninskih deležev in ostalih imovinskih pravic, katere imajo kot delničarji odnosno solastniki pri industrijskem obratu Woschnagg in sinovi d.d. v Šoštanju«. S tem je bila Woschnaggom storjena velika krivica. Razsodba je kazala na interes oblasti,
»da se polastijo njihovega ogromnega ^
premoženja, predvsem pa njihovega podjetja za proizvodnjo usnja v Šoštanju.«
V obrazložitvi sodbe je pisalo: »Pri odmeri kazni je sodišče našlo in upoštevalo mnogo olajšilnih okolnosti, in sicer vsi obtoženi so od leta 1942 dalje stalno in v veliki meri podpirali narodno osvobodilni pokret, dajali partizanom med drugim tudi orožje. Kot lastniki tovarne so svoje nameščence in delavce ščitili in v nekolikih slučajih uspešno intervenirali pri gestapu in drugih nemških oblasteh v prid svojih delavcev. Med vojno se produkcija v tovarni, čigar lastniki so bili obtoženci, ni preveč forsirala, pač pa so lastniki skrili precejšnje zaloge usnja, bencina in drugih surovin, ki so jih potem stavili na razpolago narodni oblasti. Pri Vošnjak Mariani je sodišče upoštevalo tudi njeno starost in bolezen. Vošnjak Herbertu je štelo v prid njegovo aktivno partizanstvo, zaradi katerega je bil poslan tudi potem, ko so ga Nemci ujeli, v Dahau, kjer je tudi prebolel tifus. Pobeg obtoženega Vošnjak Valterja leta 1944 v Švico sodišče ni smatrale» za obtežilno, kajti tozadevno verjame izpovedi obtoženega Vošnjak Herberta, da je Valter odšel v Švico zato, ker se je bal zasledovanja gestapa, ker je bila njegova žena rodom Švicarka, članica komunistične partije.« Vojaško sodišče mesta Celje je izdalo kazenske liste za obtožene v procesu zaradi kaznivega dejanja članstva v Kulturbundu. S tem je obsodba sodišča prve stopnje 11. avgusta 1945 postala pravnomočna.
Sodba pred vojaškim sodiščem je bila dokončna, saj se nanjo niso mogli pritožiti. Sodišče je moralo upoštevati trenutno zakonodajo, obtožnico in olajševalne okoliščine in je zato na podlagi 28. člena Zakona o zaplembi imovine določilo zaplembo lastninskih deležev v podjetju, kar pa, kot bomo videli, ni dolgo veljalo. Vse to so morali upoštevati zaradi zahtev zahodnih držav po zakonitosti sojenja in dokaznem postopku. Zaplenili so jim torej samo tovarno, zasebna imovina pa je ostala v lasti družine Woschnagg, kar je
takrat glede na razvoj dogodkov, pomenilo relativen uspeh. Uradno jim niso mogli očitati velikih zločinskih dejanj in dokazati kolaboracije z okupatorjem. Dovolj je bilo že to, da so bili člani Kulturbunda, da je podjetje med vojno obratovalo in da so bili nemške narodnosti. Woschnaggi so bili obsojeni in dobili kazen, zgodba bi se morala končati, vendar ni bilo tako.
Meseca avgusta leta 1945 sta se za Woschnagge zgodila še dva zelo pomembna dogodka. 20. avgusta je oblast sprejela Odredbo o imenovanju zaplembnih komisij in nato še 23. avgusta Zakon o državljanstvu. Woschnaggi so imeli pred vojno jugoslovansko državljanstvo predvojne kraljevine SHS. Med vojno so kot člani ŠDZ pridobili nemško državljanstvo, ki pa so ga izgubili ob prebegu posameznih članov družine v partizane in v Švico. Po vojni je jugoslovanska oblast vzpostavila novo stanje z Zakonom o državljanstvu. Jugoslovansko državljanstvo so lahko po tem zakonu odvzeli vsakemu pripadniku tistih narodov, katerih države so bile v vojni proti Jugoslaviji in so med vojno in še pred njo bili nelojalni narodu in državi in so bili zaradi tega obsojeni. Woschnaggi so bili obsojeni pred vojaškim sodiščem in so jim očitali zgoraj omenjena dejanja, zato so tudi izgubili jugoslovansko državljanstvo in bili kasneje izgnani iz države. Po 30. členu omenjenega zakona državljanstva niso mogli pridobiti nazaj, ker so izgubili častne državljanske pravice zaradi uvedenega kazenskega postopka. Po 18. členu Zakona o državljanstvu se je odveza od državljanstva razširila tudi na otroke Woschnaggov.
Kot smo že omenili, se je 20. avgusta leta 1945 zgodil za Woschnagge drugi zelo pomemben dogodek. Tega dne so oblasti objavile odredbo o imenovanju tričlanskih komisij za izdajo odločb o podržavljanju nemškega imetja, ki je že bilo zaplenjeno 9. junija 1945 z Zakonom o zaplembi imovine. Imenovali so federalno zaplembno komisijo, za ožje celjsko okrožje so imenovali: Jožeta Majhna (načelnik
KUNI), Milana Berčiča in sodnika Franca Zupančiča. Za okraj Šoštanj so bili imenovani: Marjanca Klavžar (za KUNI), Jože Brunšek (za notranjo upravo) in pravni referent dr. Ivan Šket. Omenjena odredba o zaplembnih komisijah je bila za Woschnagge izrednega pomena. Zaplembna komisija, pristojna po 30. členu Zakona o zaplembah imovine, je lahko izdala odločbo o zaplembi vse imovine, kljub temu da so bili Woschnaggi že obsojeni pred vojaškim sodiščem v Celju. Istočasno je KUZOP podružnica za severovzhodno Slovenijo v Mariboru, ekspozitura Celje, obvestila republiško KUZOP v Ljubljani, da so bili Vošnjaki obsojeni pred Vojaškim sodiščem v Celju in da je bil v odsotnosti obsojen tudi Walter Vošnjak, ki pa se je vrnil iz Švice, bil nekaj časa v priporu ter bil nato izpuščen.
Zaplemba vsega preostalega premoženja
Krajevni odbor OF Šoštanj je že 16. avgusta 1945 prijavil Herberta in Walterja Woschnagga na Okrožje Celje. V prijavi so zapisali, da je bil Šoštanj »nemškutarsko gnezdo, katero je delalo na ponemčenju in zasužnjen-ju našega življa«. Po njihovem je bil center protislovenskega delovanja v Woschnaggovi tovarni, saj so vodilna mesta v tovarni zasedali Nemci, ki so »vršili tajno nemško propagando«. Zato sta Woschnagga odgovorna za delo direktorja Meinhardta Wrentschurja, uradnika Rudolfa Kindlhoferja in drugih, ki so jih v prijavi obtožili, da so zločinci proti narodu. V prijavi so zapisali, da so Woschnaggi leta 1941 »z veseljem« pozdravili okupatorja, kasneje, ko pa se je situacija spremenila, so se tudi oni obrnili v drugo smer. Z izjavami prič so dokazovali, da so tudi Woschnaggi sodelovali v Kulturbundu. Woschnaggom so očitali, da so vseskozi moralno in materialno podpirali idejo vsenemštva. Priložili so tudi pismo strica Riharda Melzerja z Dunaja, ki ga je poslal v Šoštanj še leta 1930. V pismu, ki je bilo naslovljeno na ^
32
flak' korenine
Walterja Woschnagga, ga je posvaril, naj preneha z veliko nemško idejo, saj ta po družinskih izkušnjah ni porok uspešnosti, boljše morale, zvestobe in odkritosti. Šlo je seveda za gospodarske interese, bile pa so to besede prav gotovo izkušenega človeka.
V avgustu imenovana Okrajna zaplembna komisija v Šoštanju je 4. septembra 1945 na podlagi uradno zbranih potrdil, izjav, priznanj in pričevanj izdala odločbe o zaplembi vsega imetja Woschnaggov. Odločbe so izdali za Herberta, Walterja, Marianne in Malvino Woschnagg, čeprav slednja ni bila več med živimi, in izvedli zaplembo vsega njihovega imetja. Iz dokumentacije je razvidno, da je 20. septembra 1945 KUNI za Okrožje Celje predlagala, da se ustavi zaplemba imetja Herberta, Walterja in Marianne Woschnagg po 28. členu Zakona o zaplembah. Po tem členu je bilo pristojno za izrek odločbe o zaplembi Okrajno sodišče oziroma, v primeru Woschnaggov, Vojaško sodišče v Celju. Omenjeno sodišče je takrat izreklo kazen zaplembe lastninskih deležev Tovarne usnja Franz Woschnagg & sinovi d.d. iz Šoštanja. Kar pomeni, da bi na podlagi omenjene sodbe lahko obdržali ostalo imetje, vendar očitno to še ni bilo dovolj. Woschnaggi so bili za novo revolucionarno oblast prepomembni in njihovo imetje preveliko, da bi se mu lahko odrekla. To pa se tudi ni skladalo z ideologijo in nameni povojnih oblasti, ki je izrabila vse zakonske možnosti, ki so se ji ponujale. Po 30. členu istega zakona je bila pristojna za zaplembo Okrajna zaplembna komisija treh oseb, okrajnega NOO OF. Ker pa je Okrajna zaplembna komisija Šoštanj izdala odločbo o zaplembi vse imovine Woschnaggov, je bil zato postopek za zaplembo po 28. členu ustavljen in izvršen po 30. členu tega zakona, po katerem »se od zaplembe nič ne izvzame«, medtem ko se pri zaplembi po 28. členu mora upoštevati 6. člen citiranega zakona. Iz navedenega je jasno, da so oblasti za zaplembo imetja formalno potrebovale obsodbo pred vojaškim sodiščem v Celju, obsodba
sama pa je služila kot pravna opora za zaplembo okrajni zaplembni komisiji.
Oblastem se je zelo mudilo, saj so lastništvo nad imetjem pravno spremenile že 4. oktobra 1945. V izpisku iz trgovskega registra B pri Okrožnem in Trgovskem sodišču v Celju je vpisano naslednje:	»Na podlagi dekreta
ministrstva za rudarstvo Narodne vlade Slovenije št. faks 2672 z dne 27. sept. 1945 se vpiše delegat Veble Jože iz Šoštanja. Izbrišejo se upravni svetniki Mariana Woschnagg, Franc Woschnagg, August Westen, Herbert Woschnagg, Walter Woschnagg in prokuristi Karl Trimmei, Meinhard Wrentschur in dr. Volfgang Kliment. Firma se podpiše odslej tako, da podpiše delegat Veble Jože pod pisanim, tiskanim ali z žigom odtisnjenim besedilom firme svojo ime s pristavkom: delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo. Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi, d.d. je pod nadzorom in upravo Ministrstva za industrijo in rudarstvo.« Začasni upravitelj podjetja je bil Ivan Košan in delegat Jože Veble.
26.	novembra leta 1945 so se Herbert, Walter in Marianna Woschnagg pritožili na Okrožno zaplembno komisijo v Celju. Valter Vošnjak se je pritožil na odločbo Okrajne zaplembne komisije Šoštanj z dne 4. septembra 1945. V pritožbi je navedel, da ni »resnica, da bi bil pobegnil v Švico in ni resnica, da sem v zaporu.« Priznal je, da: »sem bil član Kulturbunda in da sem se izdal za časa Jugoslavije kot oseba nemške narodnosti ne morem prekriti, ker mi je to dokazano s sodbo vojaškega sodišča mesta Celja z dne 11.8. 1945 SOD 901/45 - 15. /.../, niso točne navedbe /.../, da sem vršil pritisk na delavstvo v smislu germanizacije in da sem bil prostovoljni član KB.« V Kulturbund je stopil na pritisk funkcionarja Kulturbunda leta 1940, »ko sem se predhodno informiral na Banski upravi v Ljubljani, ali je dovoljen po takrat veljajočih predpisih vstop v to organizacijo. Prejel sem izrecno obvestilo, da je ta organizacija dovoljena in da ni zadržkov zoper
vstop v to organizacijo.« Zatrdil je, da v Kulturbundu ni imel nobenih funkcij in da ni bil član NSDAP »in tudi pri okupatorju nisem užival zaupanja.« Nadalje je izpodbijal odločbo zaplembne komisije, češ da je protizakonita, saj za eno kaznivo dejanje, ki so mu ga dokazali 11. avgusta 1945 s sodbo Vojaškega sodišča Celje, ne moreš biti dvakrat kaznovan. Okrajna zaplembna komisija je v ovadbi zapisala, da se je priključil NOB šele v zadnjih trenutkih iz špekulativnih namenov. Dokazal je, da se je od 1942. leta »stalno udejstvoval v narodnoosvobodilnem pokretu in da sem ta pokret v veliki meri podpiral«, kar je tudi razvidno iz sodbe vojaškega sodišča v Celju. V nadaljevanju je navedel, da je bil že 1941. leta predviden za izselitev in je zato že takrat bil na strani NOG. Priznal je, da je bil le član Vermanschafta in poudaril, da je »to izrabil za OF, ker sem partizanskim odredbam točno javil, kje se nahaja orožje in municija.«. V začetku leta 1944 je zaradi nevarnosti aretacije skupaj z ženo prebegnil preko Dunaja v Švico in se »stavil na razpolago Jugoslovanskemu Komitetu«. Nadalje je navedel, da je rešil iz zaporov 13 ljudi, dajal tudi materialno podporo OF in da je to delal z vednostjo svojega brata Herberta, žene Dorli in matere Marijane ter da mu je okupator premoženje zaplenil 2. decembra 1944. leta. Vse navedene trditve je argumentiral z odločbami in potrdili in odločbo Okrajne zaplembne komisije izpodbijal s tem, »da izpodbijana odločba ni upoštevala mojega zadržanja za časa okupacije, vsled česar je tudi v izdatni meri pomanjkljiva.« Predlagal je, naj se »odločbo razveljavi in izreče zaplembo za protizakonito.«
Tudi Herbert Vošnjak se je pritožil na odločbo Okrajne zaplembne komisije Šoštanj z dne 4. septembra 1945. V svoji pritožbi je navedel, da je po narodnosti Nemec in član Kulturbunda, kar mu je dokazalo tudi Vojaško sodišče Celje. Zato navaja, »da ne sme biti glede enega dejanja in glede istega dejanja izrečena več kakor ena kazen.«
Priznal je, da je bil od 1940. leta član Kulturbunda, a na pritisk funkcionarjev Kulturbunda, »ko sem se predhodno informiral na pristojnem upravnem mestu, ali je ta vstop dovoljen, kar mi ni bilo zabranjeno.« Trdil je, da je že od 1941. leta sovražno nastopil proti okupatorju in da mu je bila zagrožena izselitev, zato se je pridružil OF in ga materialno podpiral. Odklanjal je »vsako vezo z okupatorjem, odklonil zahtevani pozdrav od strani okupatorja, govoril z delavci slovensko; nisem član nobene formacije in sem bil zaradi svojega zadržanja ponovno klican na odgovor pri okupatorskih oblasteh. Prejel sem pismeni nalog OF, da moram imeti veze z gestapovci, da na tak način pomagam našim ljudem in pomagam pokretu samemu«. Navedel je, da je z bratom Valterjem rešil iz zaporov 13 ljudi, da je bil ves čas pod nadzorstvom gestapa ter da je bila žena Malvina avgusta 1944 aretirana, a kmalu izpuščena. Zaradi velike nevarnosti vnovične aretacije »smo pobegnili skupno z otroci na osvobojeno ozemlje«, kjer se je pridružil NOG. Sredi novembra 1944 so njega in družino ujeli, zasliševali na Ljubnem, Celju, Mariboru in internirali v Dachau. Žena pa je bila 14. aprila 1945 v Mariboru ustreljena kot žrtev okupatorja. V dokaz svojega sodelovanja v OF in NOG je navedel priče in dokumente, da mu je okupator 2. decembra 1944 imetje zaplenil. Ugotovil je, da »okrajna zaplembna komisija ni niti malo upoštevala mojega delovanja, delovanja moje žene in delovanja celokupne družine Vošnjak /.../ brata in moje matere za OF.« Okrožno zaplembno komisijo v Celju je zaprosil, naj odločbo Okrajne zaplembne komisije Šoštanj zaradi protizakonitosti in pomanjkljivosti razveljavi.
Mati Marijana Vošnjak je prav tako dala pritožbo na odločbo Okrajne zaplembne komisije, izdane 4. septembra 1945. V pritožbi je potrdila, da je jugoslovanska državljanka nemške narodnosti in članica Kulturbunda. Nikoli ni bila članica NSDAFj za politiko se ni zanimala. Ščitila je delavce pred okupator-
sko oblastjo, kolikor je mogla, saj je bila leta 1940 stara že 70 let. V pritožbi se je sklicevala na argumente, ki sta jih navedla tudi njena sinova Herbert in Valter. Tudi ona je trdila, da je odločba Okrajne zaplembne komisije Šoštanj protizakonita, »ker ne more biti izrečena od strani kake druge oblasti ista kazen za isto kaznivo dejanje«. Na koncu pritožbe je predlagala, naj okrajna zaplembna komisija izpodbijano odločbo razveljavi kot protizakonito.
Sodba vojaškega sodišča v Celju je bila dokončna in se nanjo ni bilo možno pritožiti. Odločba Okrajne zaplembne komisije je bila za Woschnagge pravno nesprejemljiva in protizakonita tudi zaradi dvojnega kaznovanja. Saj za isto kaznivo dejanje ne moremo in ne smemo biti dvakrat kaznovani, kar so pravilno ugotovili tudi Woschnaggi. Omenjena trditev je temeljni pravni postulat sodstva vseh demokratičnih družbenih sistemov, tudi predvojne Jugoslavije, za kar so vedeli tudi Woschnaggi.
4. septembra 1945 je Okrajna zaplembna komisija Šoštanj izdala odločbo o zaplembi imetja tudi za Malvino Woschnagg, čeprav je bilo znano, da je bila ustreljena. Na odločbo se je v imenu pokojnice pritožil njen mož Herbert in dokazal, da je bila ustreljena 14. aprila 1945 v Betnavskem gozdu pri Mariboru. Dokazoval je, da ni Nemka, temveč po rodu Hrvatica, hčerka znanega hrvat-skega rodoljuba in da je sodelovala v NOV, bila ujeta in ravno zaradi tega ustreljena. Oblasti so torej izdale zaplembno odločbo za osebo, ki jo je usmrtil okupator in ni bila nikoli obsojena zaradi kaznivih dejanj. Najverjetneje je bil razlog, da so oblasti tako obravnavale tudi Malvino, preprečiti kakršno koli možnost dedovanja po umrli. S tem so preprečili morebitne kasnejše zahtevke do tovarne ali zasebne imovine.
Na pritožbe Vošnjakov je Okrajna zaplembna komisija Celje 7. februarja 1946 izdala naslednjo »rešitev«, da »se
5 List 2003
1 1. avgust
ne ugodi in se potrdi zaplembna odločba. Proti tej rešitvi ni nadaljnje pritožbe« z obrazložitvijo, »da je pritožitelj nemške narodnosti oziroma je s svojim delovanjem in ponašanjem med okupacijo ali pa še pred 6. aprilom 1941 dokazal, da se prišteva med osebe nemške narodnosti.« Zaplembni komisiji je bil v obrazložitvi očitno dovolj močan argument, da so Woschnaggi osebe nemške narodnosti.
Povojna oblast je bila do konca leta 1945 v svojih namerah izredno uspešna, njen cilj je bil prevzeti gospodarstvo, ki naj bi bilo temelj politične oblasti. Do 20. avgusta 1945 so obsodili že 300 oseb na zaplembo premoženja. Septembra 1945 je bilo po besedah javnega tožilca 90 % industrijskih podjetij že v javnem sektorju. Novembra 1945 je bilo 155 industrijskih podjetij zaplenjenih, od tega 51 pod državno upravo, 16 delno, 43 pod sekvestrom. Prinčič navaja, da je bilo »do konca leta 1945 /.../ izvedenih skoraj 25.500 zaplemb, od teh so jih 20.293 izvedle zaplembne komisije, 5.183 pa sodišča, in sicer: 1.583 vojaška sodišča in sodišče Slovenske narodne časti, 3.600 pa okrajna sodišča.« Ti podatki kažejo na ogromno število in večino zaplemb, ki so jih izvedle zaplembne komisije, katerih delovanje je bilo sicer zakonsko pokrito. Vendar je iz pravnega vidika njihovo odločanje o imovinskih zadevah na podlagi prijave, brez sojenja pred sodiščem, skrajno vprašljivo. Woschnaggi so doživeli družinsko tragedijo, izgubili so vse imetje in tovarno. Zaplemba imetja je že bila v polnem teku, kmalu zatem pa je sledilo dokončno dejanje, to je izgon iz države. ■
(Se nadaljuje.)
34
besedilo in fotografije: Jože Aklavc
od vzhodnega bloka
Zajtrk pri županu
Srečko Meh, župan MO Velenje je ves poln marketinških zamisli za »prodajanje« produktov »made in Velenje«. Zadnjo tiskovko za medije je priredil sredi vroče sezone dopustov in uvodoma dejal, da na MO Velenje nimajo dopustov, saj se vseskozi kaj dogaja. Da pa bi predstavnike medijev pripravil do volje do dela, je sestanek sklical zgodaj zjutraj, ob kavi in »frošku« in to kar v hotelu Paka v Velenju. Ker je bila komunalna tematika šele na drugem mestu dnevnega reda, so zares najprej postregli z zajtrkom. Domnevno »nepodkupljivi« novinarji so se najprej »držali nazaj«, nato pa so le segli po ponujenem. Seveda tudi po izdatnih informacijah, ki so jih naložili sam Srečko Meh osebno, njegov »levi« pomočnik za komunalo Tone Brodnik Tonč in »desni pribočnik«, komunalni direktor Marjan Jedovnicky.
večnamensko dvorano skoraj porušiti, da bi pod železno konstrukcijo zgradili povsem novo, bolj funkcionalno in lepo športno zabavno halo. Medtem, ko so se nekateri že veselili, da bo zunanjost dvorane po novem v kakšni moderni barvi, so iz štaba »pridobitve revolucije« že sporočili, da bo tudi poslej »rdeča«. No, da ne bo stroškov s preimenovanjem!
Povezovalni lokalni element
Da je voda nedvomno elementarna dobrina, velja še danes in vse bolj bo. Tega se zavedajo pri komunalnem gospodarstvu Mestne občine Velenje , zato so pohiteli z realizacijo dveh velikih investicij. Z izgradnjo pol metrskega (premer cevi) vodovoda med Šoštanjem in Velenjem ter pripravo podlag za pričetek »proizvodnje«, beri polnjenja kakovostne pitne vode. Po besedah Marjana Jedovnickega so za to na razpolago vzhodni vodni viri izpod Paškega Kozjaka ter zahodni izpod Kramariče (Ljubija). Zmanjšana potrošnja, menda zaradi varčevanja (bolje rečeno, zaradi sedanje cene komunalnih storitev z vključeno vodo), narekuje povečanje zmogljivosti vodooskrbnega sistema, ta pa polnjenje pitne vode »Ljubi(j)ce«. Tako je voda že spet povezovalni element med občinami v SA-ŠA regiji , med Občino Mozirje , Šoštanj in MO Velenje. No, pa še naj kdo reče, da voda navzgor ne teče ?!
Rdeča dvorana bo ostala »rdeča»
Razdejanje kot po potresu se kaže sredi Velenja, kjer GIP Vegrad podira in gradi športno Rdečo dvorano. Zaradi zahtev in pogojev, ki jih je postavila evropska Rokometna zveza pred izvedbo evropskega rokometnega prvenstva v začetku prihodnjega leta, še bolj pa zaradi zastarelosti objekta, so morali to legendarno
Meditacija
Človek, imaš priložnost, da izpolniš cilj, v katerega te vodi ljubezen.
Človek prihaja na Zemljo, da živi ljubezen. Vsak čas se rojeva, izpolnjuje svojo nalogo, svoj smisel, in ko je naloga izpolnjena, človek umre, zapusti telo. Celotno dogajanje se imenuje Ljubezen, ki prežema vse in vsakogar. Karkoli se je kdajkoli zgodilo in se bo zgodilo, pripada tej veličini, temu vseobsegajočemu zakonu vesolja. Nič se ne zgodi zgolj slučajno, po nerodnosti ali kako drugače. Vse je do potankosti izmerjeno, urejeno in zloženo. En sam človekov gib, en sam las, ki pade z glave, eno samo zrno prahu, ki se dvigne s prašne ceste, sestavljajo mozaik celote. Ta celota deluje brezhibno, ne glede na čas v katerem živimo, rastemo, se preoblikujemo in širimo zavest o sebi in življenju. Pred našimi očmi se dogaja film, zgodba o nas in tistih drugih, ki z njimi živimo, vse delimo ter se z njimi veselimo in prepiramo.
Človek je pozabil in se preveč ukvarja s tem filmom in svojo vlogo v njem. Vedno se čuti, da je v vlogi glavnega igralca, okrog katerega se vse dogaja in se mora dogajati. Današnji čas je posebej izrazit pokazatelj pristajanja na iluzorno naravo, v katerega pada človek. Nič se ne da zadržati, nič ne moremo vzeti zase. Vse kar pa nastane, pa vzame čas s sabo. Na vse to ljudje pozabljajo in se v svetu materije in potrošništva izgubljajo. Izgubljajo se v
svojem doseganju po več in več. Človek bi se moral slej ko prej obrniti v nasprotno smer, v smer poglobitve, smer izgubljanja sebe in svojih prividov. V duhovnosti je manj več, v zunanjosti je obratno. Včasih je človekov privid tako močan, da gradi svoj egocentrični imperij v nedoumljive višine. Na kraju se vse poruši in izgine v prah. Vemo pa, kako je s prahom -samo en lahen vetrič... Če ne bi bili tako zaposleni s svojimi pomembnostmi, bi morda lahko celo videli, kaj se dogaja pred našimi očmi. Morda bi lahko gledali s srcem. Lahko bi opazovali trpljenje človeka, ki na koncu pade pod udarci drugih enako trpečih. A tega žal ne morejo, ne znajo, kajti zaposleni so s samim sabo, s svojim doseganjem, ki jih dela preveč nevidne. Nevidne v smislu, da ne vidijo drugih in v smislu, da se jih ne da videti, ker so preveč prozorni in skriti za svojim varnim obzidjem preračunljivosti. Te iste lahko celo prepoznamo v dobri vlogi ocenjevanja, sojenja in kaznovanja. Zakaj prav v tem? Ne poznajo smeri Ljubezni. Ne vedo od kod prihaja, kje biva, kako se razprostira. Ne poznajo vsaj del tega, čeprav živijo v tem. So kot riba v vodi, a se je ne zavedajo. A niso sami krivi, nikoli se niso o tem učili, saj ni šol za to, in tudi takrat jih ni bilo, ko so živele prejšnje generacije. Sole današnjega časa učijo materijo, ne duha, več in več in še več. Kdor ne zmore tega, te tekme na vseh področjih, se znajde odrinjen, zavržen. Današnja primerjava med ljudmi naredi človeka popolnoma nevrednega in zapostavljenega.
Današnje izobraževanje in točke naredijo človeka puhlega in usmerjenega v krepitev lažnega ega. Alkohol, klošarst-vo, droga in kraje so samo posledica in ne vzrok takšnega nepravilnega razumevanja sveta. Celotnemu planetu manjka šol, kjer bi ljudi lahko malce prosvetlili, in jih naredili bolj meditativne in umirjene. Ni potrebno nobene represije in zvitosti. Potrebujemo samo delček ljubezni. Nič več, samo delček. Manjka nam prostorov, v katerih bi človek živel Ljubezen. Glavni prostorje človek sam, a se premalo obrača v svoj lastni notranji prostor, drugi prostori propadajo nam pred očmi, vse v duhu kapitala in posedovanja. In prav v takšnih zapuščenih prostorih najde Ljubezen svoj poslednji izraz. Kreativnost Ljubezni je nedoumljiva navadnemu človeškemu umu.
Zal se današnji človek ukvarja s prostori, kjer se toči alkohol, vzame droga in še kaj. Vsi ti nadomestki Ljubezni prav tako potrebujejo prostore, da celijo posledice, ampak žal ne rešujejo vzrokov. Ker je vse podrejenemu enemu samemu cilju, hitreje, višje in še več, ker je človek ožigosan za nepopolnega in primerljivega, pahnjen v praznost in iluzijo, se izgublja v trpljenju. Kdo se ne bi zgubil v takšnem prostoru? Če pa kje slučajno najdemo človeka, ki se ni izgubil v površinskem, ga takoj pribijemo na križ, ga izrinemo ali celo ubijemo, kajti moti naš mir, našo utečenost in doseganje. Doseganje lažnosti in minljivosti. ■
Dnevni horoskop za vsa znamenja
O V zgodnjih jutranjih urah bi lahko v žaru strasti in neučakanosti storili kaj narobe za kar bi vam bilo potem zelo žal. Če želite spremembo frizure ali korekturo telesa, stopite v akcijo. "Ne zanemarite svojega telesa!"
O Zvezde vas spodbujajo k ustvarjalnosti in umskemu naporu. Obdani boste s šarmom osebe, ki želi narediti na vas dober vtis in je ne jemljite preveč resno. "Kritika je dobra, če je iskrena.1"
O Dan si popestrite s potovanji in zabavo. Z nego obraza in telesa ter pravimi odnosi z okolico, boste izboljšali osebno razpoloženje. " Ko je človek zadovoljen sam s seboj, so z njim zadovoljni tudi drugi f'
Poenostavite svoj pogled na svet in držite se dejstev in osebnega prepričanja, tuji nasveti bi vas lahko privedli na napačno pot. Nezadovoljstvo bo minilo prej kot si mislite. "Bodite vztrajni!"
Ljubosumnost in zavist bi lahko načeli medsebojne odnose. Pazite na zdravje, predvsem na srce, pritisk in ožilje. Vjutranjih urah boste brezvoljni in utrujeni, zato se čimprej odpravite na sprehod v naravo. " Z Narava je zdravilo za vse!"
Luna v škorpionu vam bo prinašala sumničenja in nesigurnost. /\ Počakajte in ne hitite temveč premislite predno kaj rečete. VprašajTe se o svojih pogledih na življenje "Kdor molči, desetim odgovori!"
Ne planirajte predaleč v prihodnost, raje se obrnite okoli sebe in se posvetite sedanjosti. Imeli boste slabe izkušnje pri kontakih z tujci in izo-braženimi ljudmi. "Pazite na noge, predvem stegna!"
Številne so srečne okoliščine, ki vam bodo omogočile hitro izpolnitev želja. Uživali boste v športu, plesu in igri ter druženju z pozitivnimi osebami. "Pričakujte dobre novice!"
Modro se bi bilo odpovedati veliki investiciji ter nakupe opraviti kakšen drugi dan. Položaj meseca prinaša emotivno zadržanost. Spominjali se boste preteklosti in morda se vam bo potožilo po starih časih.
Današnji dogodki bodo nabiti z posebnim nabojem. V ljubezni raste strast, vse pa bo temeljilo na fizični privlačnosti. Če želite nekaj spremeniti morate začeti na samem začetki, pri temeljih.
Dan pred polnim mesecem vas bo mučila zaspanost in utrujenost. Ko pa / \\ boste v postelji, ne boste mogli mirno zaspati. Ker ste nepraktični in tudi nerealni, odložite vse važnejše odločitve, na boljše čase.
za mesec AVGUST 2003
O Pred vami je miren dan, saj boste imeli veliko časa za vse tisto, kar ste zadnje dneve zanemarili. Sončite se in plavajte, ter obvezno zaščitite glavo in oči pred soncem. Proti koncu dneva boste začutili "volčjo lakoto" po hrani in sledite pozivu na večerjo.
O Aspekti na nebu vam bodo omogočali, da se lotite pospravljanja in urejanja doma. Dan bo primeren za trgovanje, razne investicije in vlaganja v nepremičnine. "Sezite po rezervah, ne bo vam žal!"
V tem dnevu bodo mnogi doživeli prijetna presenečenja, zvedeli lepe novice ali pa doživeli izkušnje, kijih bodo dolgo pomnili. Ljubezenska nesoglasja bodo odraz pretirane trme. Nekdo vam bo zameril lenobo.

Več pozornosti posvetite stanju v prometu, komunikaciji z okolico in ne se prepirati, ker vas bo to stalo lastnih živcev. Preverite tehnično ispravnost vašega vozila.
Pozabite na podrobnosti in na posamezne besede, ter "tečne" obraze, kajti Venera in Jupiter vam pripravljata veliko ljubezenskih in materialnih presenečenj.
"Spozitivno naravnanostjo boste rešili vse probleme in situacije.1"
Jutranje ure boste lahko preživeli z "glavo v oblakih". Nikakor se ne boste mogli lotili pravega dela. Bolj ko se bo dan bližal h koncu, bolj boste prepoznavali samega sebe.
O Močan vpliv meseca bo vplival na počutje doma in ljubezen. Reagirali boste bolj emotivno kot sicer. Nič ne bo narobe, če se boste pogovorili z drago osebo in jo opozorili kaj vas moti na njej.
Uživali boste v krogu domačih in sorodnikov. Dan bo primeren za izlete ali družinska kosila, kar bo vplivalo na celodnevno razpoloženje "V krogu domačih je vedno prijetno!"
O Mesec v Levu vas bo spodbudil k nakupom obleke in nakita. Preden se lotite dela in priprav na novo šolsko leto, se spomnite na prijatelje, kijih dolgo niste videli. "Obiščite jih!"
Pripravite teren za nove uspehe. Dan primeren za planiranje, raziskovanje in kontakte z ljudmi, ki vam bi lahko prišli prav, pri vaših ambicijah.
"Igrajte loterijo!"
Polna luna bo prinesla potrebo po raznovrstnih izkušnjah. Privlačilo vas bo vse kar je novo in drugačno. Ostro se boste uprli tistim, ki vas hočejo onemogočiti pri vaši svobodi. "Bogat trud je tudi bogato poplačan!"
O "Mlad mesec" v Devici bo usmeril vašo energijo na delo, nakupe šolskih potrebščin, pospravljanje pisarn in otroških sob.
"Dan primeren za obisk osebnega zdravnika!"
V vaše planeje potrebno vnesti čutnost in vztrajnost. Če ste bolni, se strogo držite zdravniških navodil. Če ste na dopustu pazite na poškodbe (na ježke in ostro kamenje). "Previdnost ne bo odveč!'
"Prične se mesec retrogradnega Merkmja". To pomenijo problemi v prometu (zastoji,...), upočasnitev pretoka informacij. Vrnili se boste v preteklost, ker bi radi rešili probleme, ki jih "skrivate pod preprogo".
To je eden od tistih dni, ko gre redko kaj prav. Dobro odprite oči in pazi-	Možne so hitre ločitve od osebe s katero že dalj časa nimate stabilnega
te kaj govorite. Kjer koli boste, popazite na svoje stvari, da jih ne izgubi-	f	razmerja. Morda lahko pride do sjmpada med praktičnim in intuitiv-
te. Ne nosite glavo v kovčku!	n^ /orgj meij jm j,ar momu jn medtem kar bi želeli storiti.
Čas je za akcijo! Po dnevih izoliranja čutite potrebo, da pokažete kaj zmorete. Dokazali se boste ljudem na položajih, ki vam zaupajo. Pozabavajte se s seboj in s svojimi potrebami. "Zabava vam ne bo škodila.
O "Šarmantni mese v Tehtnici" si bo želel družbe. Vaša veza bo v središču pozornosti. Če boste v dvomu poslušajte intuicijo, ki vam bo pomagala, da boste v pravem času, na pravem mestu.
"Dan bo poln presenečenj!" Noro se boste zabavali v družbi temperamentnih in veselih oseb. Ljubezenske veze bodo izkazovale strastne trenutke.
"Prepustite se klicu poletja in dan preživite v naravi!"
O Nesrečno zaljubljeni bodo imeli še eno priliko za rešitev problemov.
Pametne nasvete bodo delile starejše osebe. V ljubezni bo aktualna veza zasnovana na veliki razliki v letih.
V zvezde gledala : "Špela'
JEZERO V KANADI
ZEMLJA
KRAJ POD
KEM. SIMBOL ZANIKEU
MESTO V
UDELEŽENKA
POZITIVNA
EEfKTRODA
SLOV. PESNICA (MAJDA)
PERUNIKA
LATINSKI VEZNIK
OTAKAR VAVRA
IVO PETRIČ
KALCIJEV OKSID
AM. LETAL OPORIŠČE V
TOKA PRI ŽUŽELKAH
SPEDISCE
MOLDAVIJE
HR. MESTO OB IZLIVU KORANE V KOLPO
KRATICA ZA
RIENT. RIŽE' ŽGANJE
ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR
FRANC. FILM. IGRALEC
ZNAČAJ
PREDST. DRUZ. KRAGULJEV
NEZMOŽNOST ZA MOKRENJE
ZBOR SAMOSTANSKE
AFRIŠKI
VELETOK
KOŠČKI ZDROBLJENE SNOVI
VISOKA IGR. KARTA
PRI
SOSI
EBIVALEC iKE DOLINE
JUZNOAMER.
KUKAVICA
KEM. SIMBOL ZA
POZIV
POLIFEMOV TEKMEC V GR.
CILINDER
PREDSEDNIK
NASA IN TUJA ČRKA
NADSTROPJE
OTOK V KVARNERJU
RIMSKA 499
VELIKA VODNA PTICA
ZAPISEK, PISNA OPOMBA
IGRALEC
NENADNA
SMRT,
MRTVOUO
OPORIŠČE ZDA
GORA NA NOVI
INDIJSKI HRAST
AVI. OZN. ZA NOVO MESTO
SLOVARČEK:
ACIS - Polifemov tekmec v grški mitologiji; DAAM-TOP - gora na Novi Gvineji;
IASI - središče Moldavije;
LIVONIJA - zgodovinska pokrajina ob Baltiku; NEJO - mesto v Etiopiji;
NERALIĆ - hrvaški operni baritonist; ONTARIO - pokrajina in jezero v Kanadi.
3 Ust 200j neodgovorno klikanje. . .
1 1. avgust
Pro.
KLIK^
Računalnikom na naši največji banki se je zalomilo. Vse so zmešali. Oziroma: zmešali so vse, kar so jim nasuli v jetra.
KLIKI^
Davnega leta 1975, znamenitega petnajstega (avgusta), sem na RLV prejel prvo plačo. Lepa uslužbenka, (ker za knape so bile vse lepe), mi je podala v roke kuverto. V kuverti so šele-steli bankovci.
Potem so nam tam okoli leta 1980 sporočili, da MORAMO vsi prejemati plačo preko bančne knjižice. Ljubljanske banke. Kmalu je sledila vabljiva »ponudba« tekočega računa s čeki. Vzel sem čeke in postal moderen. Takrat se je pričelo moje negativno življenje. Ki kar traja in traja.
KLIK^
Leto: recimo 1985. Šoštanj. Banka. Široki leseno-rumeni pulti. Vrsta.
Stroga uslužbenka, (ker na banki so bile takrat vse stroge), mi je brala levite o nedovoljenih negativnih stanjih. Takrat še ni bilo limitov, dobivali pa smo šope po 50 čekov. Kdor je hotel. In smo verižili denar in se nam je včasih zalomilo. Jaz sem med spovedjo »švical«, kot da kradem samemu (socialističnemu) bogu od ust. V vrsti za mano so se muzali. Moja plaha pripomba ali opravičilo, da banki ne bom ostal nič dolžan, je izzvenela v prazno.
Čez nekaj leta je morala tista uslužbenka zapustiti banko. Menda je verižila s čeki.
KLIKC^
Leta 1990 je prišla svoboda. Sprostitev. In kapitalizem. Za ene. Za vse!
Tudi zame. Minus na tekočem računu pa se je kopičil. Razmerje med mano in banko je postalo nevzdržno. Za mene in za banko. Odprl sem nov račun. Na drugi banki.
Pet let za tem, sem napraskal skupaj toliko, da sem imel saldo + 500 SIT, vendar se je banka SAMA odločila, da mi zapre račun in me je povabila k temu dejanju. Vabilu se nisem odzval. Zato mi je prijazni uslužbenec, (ker zdaj MORAJO biti vsi prijazni), kar na delovno mesto prinesel šop papirjev. Podpisal sem vse in izročil mi je 500 SIT. Račun smo zaprli. Izbrisali so me iz evidence.
KL IKt^
Tretje tisočletje. Informacijska revolucija. Globalna vas. Trans akcijski računu. Akcija v transu. Banka, ki mi je pred osmimi leti zaprla edini račun, me je obvestila, da bo vse moje račune združila v en transakcijski račun. (Ha, ha, ha).
Čez mesec dni me pričaka obvestilo, da naj na pošti prevzamem priporočeno pošiljko.
Grem ponjo. Jo odprem. PIN koda. Kartica, da bo sledila, so še zapisali. (Hm, hm, hm,...)
Čez par dni nova priporoka. Obvestilo o odprtju transakcijskega računa. Na obvestilu je nalimana kartica. Rdeče rožasta. Vsa bleščeča...
KLIKD^
Mine nekaj dni. Ne verjamem, da je račun odprt. Brez moje vednosti, brez podpisa? Ne, to ne more delati!
Grem do bankomata. Denem kartico v režo. Deluje! Odtipkam PIN kodo. Deluje! (Kaj da ne!!) Preverim stanje. MINUS (-) 200 SIT. Tako mi je banka vzela 200 SIT. Halooooo!
KLIKt^
Ja. Sistem se je sesul.
Ne. Sistemsko kradejo.
200,00	SIT X 1.000.000 nategnjenih polnoletnih državljanov = 200.000.000,00 SIT.
Veste, kakšno plačo ima Marko Voljč?
KLIKt^
Sigma? Ne. Sfinga.
KLIKC^
... odgovornega urednika
Številka 7	OD BRALCEV ODVISEN TEDNIK	torek, 29. julija 2003
——*	_^—	~ ISSN 1581 -7040 “
Vroče bo!
Če mislite, dragi bralci, da je samo vam vroče, se motite! V teh dneh vsi iščemo senco, se oziramo za oblaki, molimo za dež. Nekateri tudi dopustujejo, mogoče celo kdo od vas. A ker držite v rokah novo številko Populista, domnevam, da se skupaj z nami še vedno potite tudi vi. Saj vam privoščim kaj hladnega, osvežilnega! Upam, da to tudi vi privoščite naši ekipi, ki se iz dneva v dan in zdaj že iz tedna v teden trudi, da vas seznanja, obvešča o vsem, kar se pomembnega, pa tudi nepomembnega dogaja v štirih dolinah - v Populandu.
Končno smo med vami! Populista zdaj najdete na policah vseh prodajaln, kjer prodajajo časopise. No, ne še čisto na vseh, a že z naslednjim tednom nas boste našli na skoraj 120 prodajnih mestih, v vseh večjih krajih Mislinjske, Mežiške, Šaleške in Dravske doline.
V tem mesecu in pol, ki je minil od izida naše pilotne številke, smo v Populistu opravili veliko dela. Časopis snuje že preko petdeset rednih honorarnih sodelavcev, preselili smo se v nove poslovne prostore, dobili smo skoraj vso potrebno tehnično opremo, naročnike zdaj že lahko štejemo v stotinah. Bilo je vroče, kajti ves ta čas smo morali ustvarjati časopis, skrbeti, da bo vedno boljši, bolj pester in aktualen.
Še bolj bo vroče! Tako napovedujejo vremenoslovci. Ohladitve bodo samo občasne. T\idi Populist bo vedno bolj vroč. Vedno več bralcev bo imel, vedno več oglaševalcev bo spoznalo, da smo pravo okno priložnosti. Tudi vi boste vedno bolj vroči. Vroče novice in zanimivosti nam boste sporočali na Populistov vroči telefon 03/8987 656 in na Populistov vroči elektronski naslov: blues.populist@siol.net. Mi jih bomo še vroče obdelali in še vroče postregli v Populistu.
Seveda bo vroče tudi komu, ki se bo proti svoji volji znašel v Populistu. Morda se bo celo opekel.
Opekli pa se vi seveda ne boste, če boste Populist brali, če boste s Populistom sodelovali, ko se boste nanj naročili. To je namreč najboljša možnost, da ga vsak torek še vročega, svežega in hrustljavega dobite na dom.
In če mislite, da bo jesen bolj hladna... Morda bo res, le Populistova bo vroča. Ne verjamete? Boste videli in brali. Živimo v dolinah, ki so klimatsko bolj hladne, a verjemite, vročih tem ne zmanjka.
Kritizirajte Populista, hvalite Populista, pahljajte se z njim, podkurite z njim, dajajte ga pod »piskre«, z njim si brišite r..., priporočam pa vam - prej ga preberite!
Janez Pušnik, odgovorni urednik
egimu&rwivo
TESMU
Novi hram potrošništva. Stran 4 (foto Jurij Vižintin)
Slovenjegraška razglednica
»Maj, maj, Anaza - š'ti purgatji so pa koj čudno kunštni!
NAPRODAJ V VSEH PRODAJALNAH ČASOPISOV
AVGUST 200
NAPOVEDNIK
sobota 16. 08. 2003 ob 15.00 uri
v
pred gasilskim domom v Šoštanju
20. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln
V
Po tekmovanju bo velika vrtna veselica z ansamblom "ČUKI"
v
Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto
sobota 23. 08. 2003 ob 21.00 uri
v
Bazen Šoštanj
Tradicionalni ZUR za mlade
skupine TABU, JOGURTH, ON/OFF
nedelja 24. 08. 2003 ob 15.00 uri
Gaberke
Tradicionalna prireditev Kravje dirke
Kulturnica Gaberke
sobota 30. 08. 2003 od 20.00 do 24.00 ure
v
Rokometno igrišče Šoštanj
Rock koncert z znanimi skupinami
KS Šoštanj
petek 05. 09. 2003 ob 20.00 uri
v
Bazen Šoštanj
Pero Lovšin
v
Zavod za kulturo Šoštanj
KNJIŽNICA KULT CENTRA I NAPOTNIK UELENJE