1099 SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Pregled po književnih časopisih začenjamo tokrat s puljskim časopisom za kulturo, književnost in družbena vprašanja Istre. Iz njega omenjamo esej Krešimira Nemca o zgodnji novelistiki Juša Kozaka. Nemec označuje Juša Kozaka kot pripadnika tistega rodu slovenskih književnikov, ki so začeli ustvarjati ob izteku moderne in pred katerimi je bila naporna naloga, da so si iskali lastni izraz in prostor za umetniško delovanje v nekem izrazito zmedenem in tesnobnem času. Zgodnjo Kozakovo novelistiko razdeljuje na tri tematske skupine: otroštvo, domovina — vojska — vojna, zapori. Čeprav je nagnjenost k dramatičnemu in eksta-tičnemu v Kozakovih novelah iz tega obdobja bolj poudarjena kot pa želja po meditativnem, je že tu opaziti prodor refleksivnih sestavin v pripovedno tkivo novele. Tako Nemec še ugotavlja, da je zgodnja novelistika Juša Kozaka zanimiva iz vsaj dveh razlogov: prvič se z enim svojim delom pridružuje slovenskim ekspresionističnim tokovom, drugič pa ta dela z nekaterimi strukturnimi vidiki, zlasti z vse močnejšim 1100 A. A. združevanjem refleksivnih in esejističnih sestavin, s poudarjenim avtobiogra-fizmom in premikom k pripovedi v prvi osebi kažejo na logičen razvoj k »maski« kot najznačilnejši obliki Kozakovega pripovedništva. Isti avtor piše v tej številki (3—4) tudi o novem romanu Mirka Božiča Telesa in duhovi, ki sestavlja z njegovima prejšnjima romanoma (izšla že v letih 1952 in 1955) trilogijo. Deveta številka beograjske Književnosti prinaša dvanajsto nadaljevanje Kermaunerjevih Mesecev z dnevnikom, ki pa je tudi zadnje. Na 26 straneh se Taras Kermauner loteva marsičesa: začenja s polemiko z Mitjem Ribičičem, nato udarja po Borisu Pahorju, se spopada med drugim s tezami o samostojni Sloveniji, navrže trditev, da je zgodovinska krivda slovenskega meščanstva v tem, da je Slovenijo zaklepalo pred industrializacijo, češ da je ta temeljni pogoj za evropski razvoj, primerja tudi Pahorja s Kocbekom, ki je najvišji vzpon polpretekle slovenske zgodovine itd. Mesecem z dnevnikom sledi znano pismo Mitja Ribičiča Tarasu Kermaunerju, ponatisnjeno iz Naših razgledov. Slovenski prispevki pa se s tem v Književnosti ne končajo. Nadaljujejo se, kajpak spet polemično, slovensko. Tine Hribar se v svojem sestavku obrača na Vojana Rusa, jabolko spora pa je Pirjevčeva posmrtno izdana knjižica Vprašanje o poeziji — vprašanje naroda. Jabolko spora je po svoje tudi priloga Dela Književni listi, katere uredništvo (ali uredništvo Dela) ni objavilo Hribarjeve obrambe dela Dušana Pirjevca, ki ga je Vojan Rus »kot izvrševalec zahtev takšnih ali drugačnih marksistov« napadel kar v treh nadaljevanjih v Književnih listih. Pa ne samo da uredniki Dela niso objavili Hribarjevega zagovora — do tega imajo seveda vso pravico — ampak so bili, kot pravi Hribar, vztrajno gluhi za vsakršna Hribarjeva posredovanja, ko je šlo za usodo njegovega članka. Takšna »potuhnjena« drža urednikov v uredništvu Dela je Tineta Hribarja prizadela, in sicer, kakor je mogoče razpoznati iz zapisa, ne toliko po osebni kolikor po strokovni, filozofski plati. Iz članka je tudi razvidno nesoglasje okrog odločitve Slovenskega filozofskega društva. Hribar dopušča možnost za krivdo Vojana Rusa in Božidarja Debenjaka, ker še do danes ni preosnovana Zveza filozofskih društev Jugoslavije. Tine Hribar si namreč prizadeva za svoboden razvoj filozofske misli, ki ga lahko zagotovi le resnična samoupravnost Zveze filozofskih društev Jugoslavije, to se pravi enakopravno skupno upravljanje vseh republiških in pokrajinskih filozofskih društev. Književnost pa med drugim še objavlja prevod razmišljanja Jana Mukafovskega Ali ima lahko estetska vrednost v umetnosti univerzalen pomen? Vprašanje je po Mukafovskem širše; zastavlja ga z mislijo, ali je za zgodovino katerekoli umetnosti mogoče ali celo nujno, da kot delovno hipotezo dopušča obstoj univerzalne estetske vrednosti. Vprašanje, kot pravi dalje, ni brez pomena, če pomislimo na naravo umetnostne zgodovine, kajti ta zgodovina mora obravnavati svojo snov kot posledico in predmet nenehnega dogajanja. Med ocenjevanimi knjigami se kar dvakrat pojavlja Asanovičeva zbirka novel Noč na Golem brdu; o njej pišeta Ivan Salečič in Radoslav Rotkovič. Draško Redžep pa razmišlja o knjigi, ki jo je uredil Drago Štambuk in ji dal naslov Insulae. To je cvetnik nove hrvaške lirike, ki prinaša pesmi dvanajsterih hrvaških pesnikov. Dobili pa smo že tudi 10. številko Književnosti. Med drugim prinaša »pričevanje« Zika Pavloviča z naslovom Pokolenja: peklenski galop (I). Svoje razmišljanje o literaturi in njenih snovalcih v njej gradi na odlomkih iz del Jožeta Javorška, Vitomila Zupana in Tarasa Kermaunerja. Ta številka Književnosti med drugim tudi ponatiskuje 1101 Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah pogovor z Josipom Vidmarjem, kakor je izšel v titograjski Pobjedi, ko so mu podelili letošnjo Njegoševo nagrado, najvišje jugoslovansko priznanje za literarno ustvarjanje. Z Vidmarjem so se pogovarjali Jože Horvat, Momir Mar-kovič in Jože Volfand. Vidmar med drugim odgovarja o svojem doživljanju Petra Petroviča Njegoša, o tokovih, ki se zaznavajo v današnji kulturi, o bodoči razširitvi svoje knjige Obrazi, za katero je dobil nagrado, o polemiki med Tarasom Kermaunerjem in Mitjem Ribičičem itd. Novosadski Letopis Matice srpske (7—8) je v celoti uglašen na temo revolucija v pesmi. Tako med drugimi objavljajo poezijo mlajši pesniki poleg srbskih še madžarski, slovaški in ru-sinski, prav tako pa so ponatisnjeni tudi pripovedni in pesniški prispevki iz medvojnega časa in spod peresa nekaterih že pokojnih književnikov in družbenih delavcev. Tako je objavljena pesem V snegu Jovana Popoviča, tri pesmi objavlja Vaško Popa, dve Pavle Ugri-nov, pet jih je spod peresa Miroslava Antiča, dve je napisal Ervin Sinko, Jovan Veselinov je napisal spomine z naslovom Diverzanti, objavljen pa je tudi odlomek iz vojnih spominov Kosta Nagvja pod naslovom Vstaja. Odlomek je iz njegove knjige, ki je izšla spomladi pri zagrebški založbi Spekter. Avtor, prvoborec, armadni general in pisec več del iz vojnega časa, se v njem spominja svojega prihoda v Kar-lovac avgusta leta 1941 in svojih stikov z nekaterimi hrvaškimi revolucionarji. Spomini so napisani živo, njihova dokumentarnost je ovita v preprost, topel slog. Celotna številka je opremljena z nekaj reprodukcijami in s posnetki vojvodinskih spomenikov revoluciji. Dvojna številka zagrebškega Foruma (7—8) prinaša drugi del memoarskega besedila Jare Ribnikarjeve pod naslovom Življenje in zgodba. Prvi del je izšel pred dvema letoma. V njenem ekspresivno napisanem besedilu se pre- pletajo utrinki iz mladosti, iz polpreteklega obdobja, vojne, in sedanjosti, vrstijo se neznanci in znane osebnosti, Tito, Ivo Andrič, Heinrich Boli, pa Slovenci Ciril Kosmač, Ciril Zlobec, Anton Ingolič, Mira Miheličeva, Beno Zupančič in še vrsta drugih književnikov in politikov. Privlačno, poetizirano besedilo, polno refleksij in nenavadnih asociacij, izklesan, učinkovit slog. Pa tudi besedilo, ki so ga porodile nevsakdanje življenjske okoliščine in izkušnje. Med literarnimi prispevki prinaša Forum tudi 24 pesmi Ota Šoka, pripoved v nadaljevanjih z naslovom Prezimovališče spod peresa Nusreta Idrizoviča ter obširen prispevek o liriki Giovannija Pascolija, enega najbolj priljubljenih, ljudskih, italijanskih pesnikov s preloma stoletja. Frano Čale je o njem napisal izčrpen esej z navedbo literature ter tudi pripravil izbor iz lirike v lastnem prevodu. Predstavil je 36 Pascolijevih pesmi in jih opremil s komentarji. To je doslej verjetno najpopolnejša predstavitev Pascolijevega dela pri nas, saj obsega skoraj celo pesniško zbirko. Pod skupnim naslovom Metempsihoza se Stjepan Benzon predstavlja z 52 svojimi pesmimi; torej spet cela pesniška zbirka. Zlata Kolarič-Kišur pa objavlja svojo dramo iz sodobnega življenja z naslovom Vse ali nič. Če že navajamo literarne prispevke, naj še omenimo deset pesmi Mirjane Jelenove z naslovom Z glasom svetlobe v mračen dan. Esejistični sestavki so v tej dvojni številki Foruma v pretežni manjšini. Osma številka vzhodnoberiinskega časopisa Neue Deutsche Literatur prinaša pod naslovom Dediščina in izročilo predvsem literarne prispevke in nekaj knjižnih ocen. Tako se za odlomkom iz romana zvrsti pripoved, črtica in lirika. Peter Gosse objavlja dva soneta in tri lirična razmišljanja pod skupnim naslovom Viseti na življenju, knjižni ocenjevalec in esejist tega ča- 1102 A. A. sopisa Werner Neubert se predstavlja domovina ter novela Andreja Plavka s proznim prvencem Smrt igra 66, Wal- Ramona, ki posega v jesen v Bratislavi ter Flegel je prispeval spominski zapis leta 1945. Pod naslovom Časopis lite- Ni hotel postati častnik itd. rame kontinuitete piše Karol Rosen- Na uredništvo Sodobnosti je prispela baum o glasilu Slovenske pohl'ady, tej tudi 8. številka bratislavskega lite- »magistrali slovaške literature«, dolgi rarnega glasila Slovenske pOhl'ady, ki že zelo stoletje. Med drugimi prispevki se začenja s programskim zapisom Zgo- je še precej poezije, s kratkim zapisom dovinsko poslanstvo, ki ga je Vladimir pa se oglaša tudi namestnik urednika Čerevka napisal pred XVI. kongresom tega časopisa Peter Andruška, znanec komunistične partije Češkoslovaške. Na z blejskih mednarodnih pisateljskih sre- to sta ubrana tudi naslednja prispevka, Lanj. in sicer pesem Deziderja Banga Moja A. A.