Za tvojo reklamo novi Zakije pametno votat za Oljko V nediejo 14. decembra gremo spet na volitve. Sa-muo tle par nas, zak je trie-ba zbrat tistega, ki bo prevzeti miesto an dielo ranjkega senatorja Bratino. Darko nas je prezagoda, premlad zapustu an buj, ki gre cajt napri buj zastopimo, kak Človek an politik je biu an ga pogrešamo, Se kakuo. Pa življenje teče hitro napri. An pred nami so supletivne voli-tve. Parvo, kar se nam zdi pru reč, je vabit vse, naj gredo na volišča an naj naredijo njih dužnuost. Tisti, ki telega ne naredi niema potle obe-dne pravice se kumrat. Drugo, kar je najpomembnejše, je kamu zaupat naš glas. Mi mislimo, de je koalicija Oljke tista, kjer je narvič senzibilnosti do naše problematike, do naših ekonomskih po-trieb an kulturnih posebnosti. Konc koncu je tala vlada, vlada Oljke, naredila parvo konkretno štopienjo za vključit našo dvojezično Suolo v javni šolski sistem . Tala vlada je ubrala novo pot v odnosih s Slovenijo an ustvarila dobro atmosfero med sosedi, kar pomaga sodelovanju, odperja pot skupnim ekonomskim iniciativam an še posebno dopušča možnost živiet normalno na teli meji, brez pritiskov an brez strahu. Obljubila nam je tudi zaščitni zakon, ki ga ni še, kar se tudi zastopi, saj v Rimu pišejo nanuovo an kos Ustave, dielajo za de Italija puojde od začetka v Evropo an no lieto an pu je zaries malo cajta. Je pa bluo naretih nekaj pozitivnih što-pienj. (jn) beri na strani 4 - tfeàés I p £r v- 1 I' ■■■L tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste št. 47 (888) • Čedad, četrtek, 11. decembra 1997 *u*U!ew ri 1 Intervista a Demetrio Volcic (Ulivo) “Qui serve solo tanto impegno” Preso al volo il martedì mattina, tra una intervista e un “duello” televisivo con il candidato del Polo, Demetrio Volcic concede due minuti due per parlare di quanto ha visto e annotato, fino ad ora, nel suo giro elettorale che ha interessato, tra le tante località, prima S. Pietro al Natisone e poi Civida-le (nella quale torna oggi, giovedì 11, assieme ad Antonio Di Pietro). Giornalista della Rai, per la quale è stato anche direttore del Tgl, Volcic ha scelto di candidarsi con l’Ulivo nel collegio senatoriale lasciato vacante dopo la morte di Darko Bratina “perché è stato l’Ulivo ad offrirmi questa opportunità, e perché è il movimento politico più vicino alla mia cultura”. Lei ha avuto modo di conoscere la realtà delle Valli del Natisone. Che impressione ne ha avuto? “Quella di una comunità in gravi difficoltà, divisa al suo interno nella ricerca di soluzioni da prendere anche in vista delle prossime novità in campo europeo. Ho ascoltato dal presidente della Comunità montana Mari-nig una disamina attentissima dei problemi. A Marinig ho richiesto un promemoria, per vedere cosa si potrà fare, quale contributo potrò dare come senatore”. Ma lei, rispondendo a Marinig, ha parlato anche di miracoli. “Era una battuta, all’esposizione pessimistica ho risposto che se la realtà è quella, occorre un miracolo. Il quadro era molto nero ma, ripeto, era una battuta. Non credo ci voglia davvero un miracolo, ma un impegno quotidiano perché le cose non ancora deteriorate siano recuperabili”. Sulla questione della tutela per gli sloveni... “A proposito di tutela ho chiesto ai rappresentanti sloveni di Udine, Gorizia e Trieste di creare un gruppo di lavoro ed ottenere prima un accordo interno, affinché possa poi difendere una posizione, quella già tracciata dal compianto senatore Bratina”. Lei è un profondo conoscitore dell’est europeo, buona parte del quale tra pochi anni entrerà a far parte dell’Unione. Come vede il futuro della nostra regione e di queste zone di confine, in quest’ottica? “Vedo una soluzione solo nel senso dell’apertura, occorrerà esaminare attentamente la transizione di questi Paesi e far sì che di questo fenomeno possano approfittare anche le zone di confine”. Michele Obit “Tenetevi le chiavi” La rabbia di Topolò Case ristrutturate senza criterio, i proprietari insorgono Hanno rifiutato le chiavi della casa ristrutturata grazie all’articolo 8 della legge 30, quella che-finanzia i lavori per le abitazioni di particolare pregio architettonico danneggiate dal terremoto. Perché lo scempio compiuto, dicono, è troppo grande. Succede a Topolò, comune di Grimacco, a 21 anni dal sisma. Alcune persone del paese, che in tutto fa una cinquantina di abitanti, hanno aspettato fino allo scorso anno per veder iniziare i lavori per la propria a-bitazione. E ora? Un disastro, è il loro commento, (m.o.) segue a pagina 4 Mario Filipig (Vančin) davanti alla propria casa a Topolò Seminar pri Cagliariju na pobudo tamkajšnjega Fogolar Furlan Manjšine v Evropi V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik deželnega sveta Budin V kraju Pula, nedaleč od glavnega mesta Sardinije Cagliari, je bil konec prejšnjega tedna dvodnevni seminar o ovrednotenju jezikovnih manjšin v Italiji, v perspektivi nastajanja združene Evrope. SreCanje je priredilo sardinsko združenje “Fogo-lar Furlan”, v sodelovanju z matično ustanovo Ente Friuli nel mondo iz naše dežele, Evropsko Unijo in Avtonomno deželo Sardinijo. Poleg številnih furlanskih izseljencev na Sardiniji so v kakovostni razpravi sodelovali predstavniki veC manjšin, med temi slovenske iz naše dežele, ladinske iz Poadižja, Canti di Natale Božične piesmi Cjants di Nadai PREPOTTO 13 dicembre ore 20 Chiesa di S. Giovanni Battista Corale “Don Luigi Milocco” Torreano Coro “Matajur” Clenio Coro dell’Acc. mus. “Harmonia” Cividole 20 dicembre (Lasiz) 21 dicembre (Tribil superiore) 26 dicembre (Masarolis) Comunità montana Valli del Natisone franko-provansalske iz doline Aosta, okcitanske iz Pie-monta in domače, sardinske. Razprava je sledila vrsti uvodnih posegov, med katerimi velja še zlasti omeniti prispevke katalonskega mednarodnega izvedenca za manjšinska vprašanja Aure-lia Argemija, podpredsednika deželnega sveta naše dežele Miloša Budina, sardinskega deželnega odbornika za kulturo in šolstvo Efišia Serrentija, ravnatelja Zveze Slovenci po svetu Renza Matteliga ter ravnatelja in predsednika ustanove Ente Friuli nel mondo Ferruccia Clavore in senatorja Maria Torosa, ki je srečanju tudi predsedoval, (du) beri na strani 4 Grandi sconti su • CAMINETTI • STUFE IN MAIOLICA • CUCINE IN MURATURA edilvalli ARREDI DI DORGNACH R. & D. snc UDINE VIA NAZIONALE o Z < 1 2 i < o < CE CL — < OC < > O —l NUOVA SEDE Via Nazionale, 31 PRAD AMANO - Tei 0432-671681 novi mata j ur Četrtek, 11. decembra 1997 2 La risposta del Ministero lavori pubblici alla Prefettura “Ok alle tabelle nelle zone bilingui” Aktualno Per il Ministero dei Lavori pubblici “l’uso della toponomastica bilingue è consentito nelle aree bilingui”. E’ questo il senso della risposta data alla Prefettura di Udine riguardo l’utilizzo delle tabelle bilingui nel comune di S. Pietro al Natisone. Un giudizio “in contrasto con quello del Ministero degli Interni” ha affermato il sindaco Giuseppe Marinig nel corso del consiglio comunale che si è tenuto mercoledì 3 dicembre. All’argomento sono comunque state dedicate poco più di due battute. Per il resto l’assemblea con una mozione ha richiesto l’intervento della Curia e della Segreteria regionale straordinaria per il terremoto per la ristrutturazione delle chiese di Vernassino e Sor-zento. La prima, secondo Paolo Blasutig e Nino Cic-cone, proponenti della mozione votata all’unanimità dal consiglio, era stata inserita dalla Curia nell’elenco degli edifici da ristrutturare, ma poi non se ne è fatto nulla. Per la chiesa di Sor-zento, invece, sembra si stia profilando la possibilità di accedere ad un mutuo di 500 milioni. L’assemblea è stata contraddistinta da un botta e risposta tra il sindaco Giuseppe Marinig e il consigliere della Lega Nord, che S. Leonardo Sala consiliare Giovedì 11 dicembre ore 20 Consiglio comunale in una lettera inviata all’amministrazione aveva profilato l’eventualità di u-na turbativa d’asta per quanto riguardava l’appalto per la fornitura di carburante. Marinig ha risposto di a-ver annullato la trattativa “solo per precauzione” procedendo poi ad un’asta pubblica. Alla richiesta di fare i nomi delle ditte che avrebbero potuto turbare l’asta, Osgnach ha risposto che “non spetta a me fare i nomi, sono gli uffici tecnici che devono controllare”. Sono stati anche approvati due progetti preliminari, il primo per il 4a lotto dei lavori di urbanizzazione del Piano particolareggiato di Vernasso (200 milioni), il secondo per la realizzazione dell’accesso all’area di pertinenza della sede del Museo etnologico (300 milioni). (m.o.) Izgon Albancev je minule dni zaostril razpravo o pravnem statusu “tujcev” v Italiji in o možnosti, da bo v nekaj desetletjih postala multietniCna in kulturno pluralistična družba. Nekateri, predvsem varuhi etnične čistosti na desnici, se tega branijo kot hudič krščene vode, pa se zatekajo tudi k zgodovinskim lažem. Italija bo gotovo multie-tnična in kulturno pestra, kakor je bila v svoji preteklosti, ko je bilo na jugu čutiti vpliv helenske in arabske kulture. Kdor je bil kdaj na Siciliji ve, da je palermska stolnica v resnici mošeja in da je tamkajšnji blesk arabske kulture v resnici tekmoval s Cordobo in Sevillo. Arabcev tam ni več, toda ostale so sledi. V imenih krajev, naprimer. ”Kalta“ po arabsko pomeni ”zgoraj“. In res, vsa sicilska mesta, ki so grajena na griču, nosijo pred imenom besedo ”kalta“: Caltanis-setta, Caltabellotta, Calta-girone... Drugim so imena poitalijančevali, kakor pri nas. Tako je Alahovo pristanišče ”Marsh Allah” postalo Marsala, kraj Sambuca di Sicilia pa je svoje ime dobil šele leta 1927, kajti pred tem se je imenoval Zabut. Sledove davnih selitev in kultur najdemo tudi v imenih italijanskih osebnosti. Gramsci in Craxi sta bila albanskega porekla, kakor Restivo in Tanassi, danes pa garant Rodotà. Arabskega porekla je "duhovnikov sin“ D’Alema, čigar predniki so bili Ulema. Končno, ali ne kličemo južnjakov ”cabibi“, kar prihaja iz arabskega ”habibi“, ljubi, dragi? V zlatem veku nastajanja italijanske kulture je ta tekmovala z muslimansko. Dante Alighieri je svojo Božansko komedijo napisal po vzorcu muslimanske "Pesnitve stopnišča44, ki pripoveduje, kako je Mohamed zaspal v neki jami, kjer ga je zbudil nadangel Gabrijel in popeljal pogledat pekel, predpekel in raj. Pesnitev je krožila na severnem delu Sredozemlja tudi v latinski obliki in jo je Dante očitno poznal, pa si je shemo izposodil in napisal krščansko varianto. Vrnimo se v današnje dni. Združevanje Evrope in ukinjanje meja lahko povzroči dvojno reakcijo. Kulturno šibki narodi se zapirajo v svojo lupino in skrbijo za nekontaminacijo, močnejši pa si lahko privoščijo pestrost in odprtost, soočanje vrednot in tradicije, ko se kultura iz osvajanja prelevi v dodajanje bogastva bogastvu. Vedeti moramo, da je zgodovinski proces v tem neizprosen in neustavljiv. Cez pol stoletja bodo potomci današnjih priseljencev imeli status avtohtonosti. Zato je prav, da se z njimi spoznamo. Nič novega ne bomo našli, kajti spoznali bomo le davno zakopano preteklost. Ne samo Italijani, tudi mi, Slovenci, ki so nas z Orientom že zbližali Anton Aškerc in Vladimir Bartol. “L’ente Provincia è inutile, si cancelli” Se in Italia sono inutili in Friuli-Venezia Giulia sono addirittura dannose, antieconomiche e dunque per attuare una riforma delle autonomie locali bisogna a-bolire le Province. Lo sostiene il consigliere regionale della Lega Nord Gianpiero Fasola che ha predisposto un progetto di legge in questo senso. Ma il consenso su questa proposta in consiglio regionale è stato molto ampio e trasversale. La proposta di Fasola è stata sottoscritta infatti anche dai consiglieri Mioni (Verdi), Pedronetto (Unione Friuli), Giancarlo Casula (AN), De Gioia (SI), Saro (FI), Lepre (PPI) e Budin (PDS). Intanto non ci siamo con i numeri, ha detto Fasola nel corso della presentazione dell’iniziativa a Ronchi dei Legionari. La provincia media italiana ha circa 3 mila kmq. di superficie, 600 mila abitanti e 85 comuni. Qui da noi Trieste ha solo 6 comuni, Pordenone ha 300 mila abitanti, Gorizia meno di 500 kmq. e U-dine una miriade di microcomuni. Ma soprattutto questi enti intermedi sono antieconomici, emblematici del centralismo. Vanno dunque cancellati, liberando così anche delle risorse, mentre deve assumere un ruolo centrale il Comune al quale la Regione deve assicurare ampia autonomia finanziaria ed amministrativa, incentivando le libere associazioni ed accorpamenti in base alle e-sigenze e in forme che rispondono a requisiti di effi-cenza. Il parlamento dovrebbe modificare lo statuto regionale, in sintonia con quello siciliano ed eliminare l’obbligo delle Province. La possibilità che questa legge passi in tempo breve è naturalmente molto remota e lo riconoscono anche i proponenti stessi. Quello che si prefiggono in primo luogo però è lanciare un messaggio politico molto chiaro a Roma nel momento in cui la Bicamerale si appresta a conservare le provincie. Pogled nazaj naj ne ovira pogleda naprej V slovenskem parlamentu se v teh dneh na izredni seji odvija dolga razprava, o kateri nekateri pravijo, da bo šla v spomin kot ena najdaljših. Je pa tudi zelo verjetno, da bo pustila trajne posledice (negativne) v odnosih med parlamentarnimi skupinami. Zal ne gre za nikakršno razpravo o aktualnih proble- namreč izhajajo iz paradoksalnega stališča, da se Republika Slovenija na noben način ni oddaljila od prejšnjega sistema in skušajo današnjo slovensko družbo prikazati kot dominacijo komunistov. Kdor bere sam osnutek zakona in stališča njegovih predlagateljev, pride do zaključka, da je bila Slovenija zadnjih petdeset Predsednika SDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle mih kot so, recimo, državni proračun, gospodarska vprašanja, reforma pokojninskega sistema ali problemi brezposelnosti. Tudi te točke, ki zadevajo kakovost življenja državljanov, so sicer na dnevnem redu, a kaže, da po oceni nekaterih politikov lahko kar čakajo. Poslanci so namreč polno zasedeni z obravnavo preteklosti, oziroma takoimeno-vanim zakonom in resolucijo o "lustraciji44, za katera se v imenu SDS in SKD zavzemata Janša in Peterle. Predlog v bistvu vsebuje obsodbo nekdanjega režima in prepoved opravljanja javnih funkcij tistim, ki so nekdaj bili v prejšnjem sistemu na vodstvenih položajih. Predsednik republike Milan Kučan je bil poklican, naj o tem jasno spregovori in to je storil takoj po njegovi nedavni izvolitvi. V pismu poslancem je odklonil vsebino predlaganega zakona in resolucije, ker sta po njegovi oceni politično in moralno neutemeljena ter škodljiva. Poleg tega pa sta pravno nedopustna in v nasprotju s kar 40 členi slovenske ustave. Predlagatelji "čistke44 v slovenski družbi let prizorišče združevanja v zločinske namene in en sam velik gulag. Takih ocen pa že zdrava pamet ne prenese, neglede na politično mnenje kogarkoli. Stališče predlagateljev zakona je poučno predvsem glede tega, kako si predstavljajo Janšini in Peterletovi pristaši spoštovanje demokratičnih načel in njihovo uveljavljanje. In kako bi postopali, če bi bili na oblasti. Mnogi izmed njih bi si radi s takimi stališči pridobili neko novo devištvo, saj so bili sami visoko na položajih v prejšnjem sistemu in se jim baje ni godilo najslabše. Razprava o predlaganem zakonu in resoluciji se bo morda zaključila ta teden, ali se bo morda še zavlekla. Težko je, da bi parlament zakon odobril, kajti nabrž ne bo dovolj glasov. Zaskrbljujoče pa je, da gre leto h koncu, da je nujnih nakopičenih problemov veliko, a se v slovenskem parlamentu kljub temu polemično, agresivno in izkrivljeno vsiljuje razprava o preteklosti, čistkah in maščevanjih, kar slovenski družbi ne more prinesti nič koristnega. D.U. Pino augurale a Roma e Vienna Pino augurale Anche Lubiana si sta preparando alle feste natalizie. Presso il Tromostovje è stato collocato un pino alto circa 20 metri, proveniente dalla zona di Kranjska gora, ai confini dunque tra Italia, Austria e Slovenia. Ed altri due pini sono stati inviati rispettivamente a Vienna e Roma. Non si tratta solo del classico dono di Natale. I promotori dell’iniziativa hanno voluto esprimere in questo modo il proprio sostegno alla candidatura comune per le olimpiadi invernali del 2006. Frlec da Kofi Anan Dopo aver firmato a no- me della Slovenia la convenzione internazionale che proibisce la produzione e l’uso delle mine antiuomo ad Ottawa, il ministro sloveno degli esteri Boris Frlec si è incontrato a New York con il segretario generale dell’ONU Kofi Anan e con l’attuale presidente dell’assemblea generale l’ucraino Gennadi Udovensko. Al centro dell’attenzione i nuovi compiti e le responsabilità della Slovenia da membro del Consiglio di si- curezza dell’ONU. Stavolta sarà donna? Dopo la partenza di Dimitrij Rupel alla volta degli Stati Uniti come ambasciato-re, il posto di sindaco della capitale slovena è vacante. All’inizio del prossimo anno si terranno le elezioni, ma il nuovo sindaco rimarrà in carica solo fine alla fine del 1998 quando in tutta la Slovenia si rinnoveranno le amministrazioni comunali. Sette i candidati a sindaco. Tra le più accreditate a ricoprire l’importante carica sembrerebbe l’ex parlamentare Vika Potočnik del partito liberaldemocratico. 1 suoi competitori sono Danica Simčič del partito democratico, Anton Colarič della Lista unitaria e attuale vicesinda-co, Anton Jeglič, candidato di democristani e socialdemocratici, Bogdan Bradač e-sponente del partito popolare, Blaz Svetek, candidato del partito radicale Naprej Slovenija ed infine Zoran Milanovič, la cui candidatura è sostenuta dagli elettori. Pensate, ne bastano 50. Denaro europeo in arrivo Il ministro per gli affari europei Igor Bavčar ha sottoscritto nei giorni scorsi a Bruxelles un memorandun per un pogramma Phare del valore di 17,7 milioni di e-cu. Il finanziamento è destinato esclusivamente al sostegno della Slovenia nel processo di integrazione europea. Blocco autostradale Procedono a rilento i la- vori per la costruzione dell’autostrada nella valle del Vipacco a causa delle difficoltà sorte con l’acquisizione dei terreni. I lavori del tratto che va da Selo a Vipava e comprende la circonvallazione di Aidussina (11 km) incominceranno -sostiene la società Dars -all’inizio di febbraio. Ma i cittadini di Ajdovščina ora vogliono garanzie scritte sui tempi. In caso contrario hanno già annunciato per il 18 dicembre il blocco della strada ad Ajdovščina che è attraversata da più di ventimila veicoli al giorno. ima Stojan SpetiC Kultura Anita Bergnach nova doktorica g 24. novembra je na videmski Univerzi diplomirala z odlično oceno Anita Bergnach. Komisija je zelo pozitivno ocenila njeno diplomsko nalogo, v kateri je pod mentorstvom prof. Lojzke Bratuževe obdelala “Slovensko pesništvo v Na-diskih dolinah”. Novo doktorico marsikdo pozna v slovenskem ambientu pa tudi zunaj njega. 2e več let poučuje slovenski jezik na tečajih za odrasle, ki jih organizira kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu. Tečaj slovenščine vodi tudi na Univerzi Tretje starosti v Vidmu. Anita Bergnach ima del svojih korenin v občini Dreka, kjer ima tudi sedaj bivališče. Od tu je doma njen oče Renato, njena nona je bila pa Matilda Topoluov-cova. Anita, dokler se ni poročila, je vič let živela med Slovenijo in Italijo in je bila tako stalno v stiku s slovensko in italijansko kulturo. Njeno diplomsko delo je precej zanimivo, v njem je namreč vsebinsko in oblikovno predelala beneško pesništvo, obenem pa je poglobila pomen in vlogo pesniškega ustvarjanja v življenju slovenske skupnosti v Nadi-ških dolinah. Mimo pesniške vrednosti, poudarja Anita, sodobna beneška poezija izraža voljo po življenju, zvestobo koreninam, svojemu jeziku in kulturi, ljubezen do svoje zemlje. Aniti čestitamo in jih želimo še dosti uspehov in zadovoljstva. ZSKD Kulturni dom Gorica 11. decembra ob 20. uri predstavitev knjig “Pod senco Trikolore” avtor: P. Petricig “Piše Petar Matajurac” Venerdì c’è stato nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone il primo della serie di Incontri con il libro, promossi dalla cooperativa Lipa con l’intento di far conoscere le pubblicazioni realizzate negli ultimi mesi nella Slavia, ma non soltanto. Una produzione ricca per contenuti, ma anche per numero. La serata era dedicata a Isidoro Predan - Doric. II primo libro “All’ombra del Tricolore” è una ricerca del prof. Paolo Petricig che affronta il tema del processo e dell’incarcerazione di Predan, inserita nel contesto storico-politico dei primi anni cinquanta. Ed è stata presentata dall’autore. Del secondo libro “Piše Petar Matajurac” l’autore invece è Predan. Infatti nel libro sono raccolti alcuni dei pezzi più interessanti, più ricchi dal punti di vista poetico e linguistico, più penetranti per la stringente e attuale analisi politica. Primo incontro con il libro dedicato a Doriti ma anche più divertenti. Sono stati scelti da Jole Namor tra gli oltre 500 testi pubblicati nella nota rubrica sull nostro giornale nel corso di 25 anni. Contemporaneamente, purtroppo, si stava svolgendo a Pulfero la presentazione del libro di don Ja-culin a cura di Sergio Ger-vasutti. Il pubblico si è diviso, e così sia da una parte che dall’altra è mancato il contradditorio, o meglio il confronto, e quindi pur con una buona partecipazione le due iniziative sono riuscite solo parzialmente. La serata sampietrina è stata introdotta dall’assessore alla cultura della Comunità montana Beppino Crisetig che non si è limitato al solo saluto, così come non lo ha fatto dopo di lui l’assessore alla cultura di S. Pietro Bruna Dorbolò. Crisetig ha espresso soprattutto la soddisfazione dell’amministratore che vede una realtà editoriale così vivace, tanto più apprezzabile in una piccola comunità. Bruna Dorbolò ha espresso invece il rammarico per un confronto mancato sulla nostra storia, una storia molto amara, che ci ha diviso. Poi la parola è andata al prof. Petricig che, prima di arrivare al processo a Predan ed alla speculazione politica ad essa legata, si è soffermato a lungo sui quei duri anni cinquanta, sul Tricolore. E a questo proposito ha sottolineato come oggi ci sia una parziale lettura di quel periodo e come venga messo in risalto soltanto il disagio del clero. Invece gli attivisti sloveni, di sinistra, la povera gente che subiva pressioni altrettanto forti rimane molto sullo sfondo. In realtà erano tutti accomunati dalla stessa sorte. Di Piše Petar Matajura ha poi parlato Jole Namor che ha soprattuto invitato alla lettura del libro, il primo libro in dialetto sloveno rivolto al lettore adulto. Le doti di scrittore di Isidoro Predan - Dorič sono state sottolineate da Andrej Furlan, a nome dell’editrice Devin, ma sono emerse soprattutto dalla lettura di due brani, scelti e presentati da Renzo Gariup. Na Trbižu strokovni seminar o dvoejzičnih vrtcih na obmejnih področijh Del študentov iz Nadiških dolin gostje Dijaškega doma Naši v Trstu Izkušnja dvojezičnega vrtca dobila potrditev Na Trbižu je potekal seminar o vrtcih na obmejnih področjih, o katerem smo poročali prejšnji teden. Tokrat se na pomemben dogodek vračamo s pogovorom z ravnateljico Dvojezičnega šolskega središča prof. Živo Gruden. Kako ste na seminarju sodelovali? Na trbiški seminar se je naš vrtec vključil na vabilo deželnega šolskega skrbništva in trbiškega ravnateljstva, to pa predvsem zaradi zanimanja za naše izkušnje. Moram reči, da je bilo to prvo uradno vabilo na taki ravni; doslej smo sicer sodelovali na raznih seminarjih ampak organizatorji so bili v glavnem subjekti ob šolski strukturi ali zunaj nje (univerze, združenja, sindikati ipd.). Deželno šolsko skrbništvo je potem rado ugodilo naši prošnji, da bi se seminarja lahko udeležile vse naše vzgojiteljice. Tako smo lahko sočasno sodelovale v dveh delovnih skupinah in izmenjava izkustev je bila večja. Kdo vse je sodeloval na seminarju? V bistvu je bil izbor udeležencev zelo pester: visoki ministrski funkcionarji, nadzorniki, ravnatelji, univerzitetni profesorji in raziskovalci, sodelavci IRR-SAE, učitelji, vzgojiteljice. Res posrečena izbira za plodno soočanje med teorijo in prakso. Geografsko je bila seveda najbolj zastopana naša dežela in v okviru slednje videmska pokrajina, tako z izkustvi, ki zadevajo furlanski jezik, kot z drugimi (uvajanje nemščine v vrtcih Kanalske doline; z našega ožjega območja so bile poleg naše prisotne tudi vzgojiteljice iz Rezije. Dober je bil odziv s Koroške na različnih ravneh, Slovenija je bila zastopana z referatom prof. Nade Požer Matijašič, napovedane vzgojiteljice iz Kranjske gore pa se seminarja niso mogle udeležiti. Slovensko šolstvo v Italiji je predstavljala nadzornica Barel, zaradi bolezni pa je odpadla udeležba ravnateljic s Tržaške in Goriške. Tudi sicer je gripa spotoma pobrala nekaj udeležencev. O čem je pravzaprav tekla razprava? Gibala se je od predstavitve in primerjave predšolske vzgoje v treh sosednjih deželah do problematik v zvezi z zgodnjo dvojezičnostjo, ki je segla od usposabljanja učiteljev do konkretnih didaktičnih prijemov preko različnih psiholoških in pedagoških implikacij. Zanimivo je, kako se je vse stekalo v isti tok. Osebno so me zelo pritegnila izvajanja prof. Traute Taescher; imela sem priložnost slediti njenemu referatu v Bocnu pred 15 leti na podobnem seminarju in ostala mi je v spominu zaradi svežine in življenjskosti v prisotopu do te problematike. Tudi tokrat je potrdila tak pristop, se spoprijela s splošnimi predstavami in polresnicami ter vso zadevo problematizirala skozi konkretne situacije. Profesor Ravnateljica Dvojezičnega šolskega centra v Spetru prof. Živa Gruden Perini je bil jasen in briljanten kot vedno, zanimiva pa so bila potem še zlasti izvajanja prof. Iannacconeja iz Salerna, ki je podčrtal zlasti pomen pripovedovanja v otrokovem življenju. Kaj pa delo v skupinah? To je bila predvsem priložnost za prikaz izkustev, iz katerih je bilo potem treba potegniti določene smr-nice na osnovi vprašalnika. Tu smo skupaj z vzgojiteljicami prikazale, kako poteka delo v našem vrtcu, obenem pa dobile tudi vrsto potrditev našega dela. Povezanost jezikovne vzgoje z vsemi izkustvenimi področij, kijih opredeljujejo ministrske smernice, in torej njena polna vključitev v delovne projekte, iskanje motivacij v zunajšolskem oklju, povezanost jezika s kulturnim zaledjem, vse to so elementi, ki jih v našem delu vseskozi postavljamo v ospredje in ki so se v delu seminarja pokazali kot bistveni. Kako je izkušnja špetr-skega dvojezičnega vrtca bila sprejeta na seminarju, so bli udeleženci s tem seznanjeni že prej ali je bilo to zanje nekaj novega? Z marsikom na seminarju smo bili že stari znanci, tisti, ki so za nas prvič slišali, so nam morda malo zavidali, češ, da imamo kot zasebna ustanova večji manevrski prostor in da smo pri našem delu manj utesnjeni. Vendar so prišle na površje tudi možnost, ki jih imajo državne predšolske ustanove. V veliko zadoščenje pa mi je bilo. da sta se dr. Ru-bagottijeva in dr. Velardo, odgovrna za predšolsko vzgojo pri ministrstvu, še zelo dobro sominjala prizadevanj za priznanje našega vrtca, pri čemer sta nam v Rimu pomagala poslanka Schiavi Fachin in senator Spetič. Tudi to je dokaz, da v resnici rimski mlini meljejo včasih hitreje kot tukajšnji. Seminar je bil torej za vse vas pozitivna in plodna izkušnja: si želite še podobnih pobud? Ze na samem seminarju je ob sklepih zrasla ideja, da bo treba organizirati seminar Trbiž 2, razmišljanja pa so šla tudi v smeri pokrajinskih in lokalnih seminarjev na to temo, za katere mislim, da bi bli zelo koristni. Na zgornji fotografiji je del univerzitetnih študentov iz Nadiških dolin, ki študira v Trstu. Vsi so gostje slovenskega Dijaškega doma Cinema Ristori a Cividale prossimo spettacolo La vita è bella di e con Roberto Benigni Srečko Kosovel. Njim je namenjen tečaj slovenskega jezika, ki ga je vodstvo dijaškega doma organiziralo v večernih urah. Prav je, da povemo, da je tečaj slovenščine odprt tudi drugim študentom iz beneških dolin, pa čeprav ne stanujejo v domu. Dovolj je, da stopijo v stik z upravo Dijaškega doma. Za druge informacije lahko pokličejo na tel. štev. 040-573141. Aktualno Na dvodnevnem seminarju v Puli pri Cagliariju Večjo pozornost pravicam manjšin s prve strani Sardinski manjšinski seminar je bil zanimiv in v marsičem tudi inovativen ter je tako presegel ponavljanja, do katerih včasih prihaja na podobnih srečanjih. Iz obširne dvodnevne razprave je mogoče izluščiti nekaj pomembnih elementov. Predvsem je bilo opaziti več vzporednih skupnih interesov med Sardinijo in našo deželo. To je prišlo do izraza bodisi v posegu podpredsednika FJK Budina kot tudi v izvajanju sardinskega deželnega odbornika Serrentija. Oba sta, vsak na svoj način, podčrtovala vrednost posebnih statutov obeh dežel kot pridobitev, ki jo je treba ohraniti in okrepiti Se z novimi instrumenti, saj je dokaz in instrument za ovrednotenje manjšinskega jezika in kulture. Preurejanje Italije v federalno državo pa mimo teh interesov in značilnosti enostavno ne more. Cas enona-cionalnih držav je minil in Evrope ne bo mogoče učinkovito združiti, ne da bi se upoštevale manjšine. Da je dežela Sardinija naredila v tem pogledu velik korak naprej, je razvidno iz nedavno sprejetega zakona, ki skoraj povsem izenačuje sardinščino italijanščini, za uresničevanje tega zakona pa je v naslednjih treh letih namenila 75 miljard lir. Miloš Budin je kot pomemben korak naprej v naši deželi omenil zakon za ovrednotenje furlanskega jezika in kulture, zakonsko ureditev zaščite slovenske - f Cof»**^ wuOMZMtO« Mll£ IHNORANZ EtMCO-UHGUtSTlCHE D ITALIA m PROSPETTIVA EUROPEA manjšine pa je označil kot nujnost za to, da se premosti občutke obrobnosti, ki so se porajali v manšjini. Zanimiv je bil tudi poseg izvedenca za manjšinska vprašanja Katalonca Aure-lia Argemija, ki je razmišljal o pomenu listine OZN o človekovih pravicah, od sprejetja katere drugo leto poteče 50 let. Argemi se je zavzel za to, da se listina dopolni z novim mednarodnim dokumentom o jezikovnih pravicah, to se pravi kolektivnih, kajti dosedanja listina vsebuje samo individualne pravice. Pol dneva zasedanja je bilo namenjeno vprašanju izseljenstva, kjer gre zabeležiti poseg ravnatelja Zveze Slovenci po svetu Renza Matteliga. Postavil je vrsto vprašanj, pred katerimi se nahajajo organizacije izseljencev. Pri tem je izhajal iz uvodne ugotovitve predsednika ustanove Friuli nel mondo Torosa, da je ”klasi-čna“ emigracija zaključen proces. Kako torej ohraniti vez med izseljenci in nekdanjo domovino, kaj narediti, da bo ta vez ustvarjalna in v obojestransko korist. Mattelig je pri tem podčrtal ugotovitev, da gre pri izseljencih, ki vrsto let žive v tujini že za tretjo ali četrto generacijo. Tu se postavlja kompleksen problem razumevanja in celovitega vrednotenja identitete, kar ni rešljivo z enostavnimi recepti. Eden izmed odgovorov je nedvomno v izkoriščanju modernih sredstev komunikacije, kar je še zlasti podčrtal ravnatelj Friuli nel mondo Ferruccio Clavora, ki je kot primer poskrbel tudi za praktičen prikaz videokonference tečajem, s katero je bila vzpostavljena povezava med udeleženci seminarja in Vidmom. Dušan Udovič “Tenetevi le chiavi” La rabbia di Topolò Case ristrutturate senza criterio, i proprietari protestano dalla prima pagina Un disastro, è il commento a opere che non sono state nemmeno terminate per la mancanza di fondi. La ditta che li ha svolti, una cooperativa edile di Ronchi dei Legionari, voleva consegnare le chiavi di casa ai proprietari. E i proprietari hanno detto: tenetevele, tante grazie. Uno di questi è Mario Fi-lipig - Vančin, 60 anni. Ha visto iniziare e proseguire le opere davanti ai suoi occhi, oggi si ritrova con un edificio che ha il tetto in lamiera quando in origine erano coppi, senza più alcune mattonelle e travi, senza i balconi che aveva prima, anche se le porte, o meglio gli spazi per poter mettere le porte sul balcone, ci sono. Ma sono degli spazi che danno sul vuoto. “Una volta qui c’era il camino - spiega ancora Fi-lipig - ma gli operai che lavoravano l’hanno rotto, e a-desso nella casa non si potrebbe neanche accendere il fuoco’’. Una parete del bagno sarà alta un metro e 20. “Ho chiesto all'impresa se poteva rialzarlo, avrei pagato io. Non hanno voluto” dice Fi-lipig, che è proprietario di un altro edificio, lì accanto, che sta rischiando di crollare su se stesso, e anche quella è una casa che dovrebbe essere recuperata dalle Belle arti. E per un’altra abitazione, quella di Lidia Bucovaz, i lavori sembrano conclusi, dall’esterno, ma ci piove dentro. Già, le chiamavano Belle arti... (m.o.) Komisar Enrico Maio-va, malo dni od tega je pustu čedajski komisariat, kjer je dielu v zadnjih 12 liet an je puno pomagu našim judem Se posebno tistim buj v težavah, tistim ki so bili buj šibki v prepričanju, de muorajo bit ljudje, ki opravljajo taake funkcije v službi ljudi. Sada komisar Maiova opravlja njega odgovorno dielo na letališču v Ron-kah. Priet ko je paršu v Čedad, po končanem študiju na Akademiji je biu vič cajta v Bocnu. Njega miesto v Čedadu je začasno prevzeu doktor De Martino. Zakaj je pru zaupat Oljki s prve strani Bluo je dokazano, de je senzibilnost do vpraSanja zaščitnega zakona za Slovence v vladi Oljke buj močna an prepričljiva, kot v vsaki drugi vladi do zdaj. Mislimo tudi, de je pru zaupat naS glas Demetriu Volčiču, zatuo, ker je človek, ki ima dosti znanja, ki do podrobnosti pozna politične an ekonomske procese v Evropi, na vzhodu an zahodu, ki vie, kaj se lahko naredi, katere instrumente imamo recimo za socialni an ekonomski razvoj nadi-Skih an terskih dolin kupe z dolino Rezije. Zatuo, ker Giovedì 11 dicembre ore 20.30 a dividale Cinema Ristori incontro con Demetrio Volčič e il sen. Antonio Di Pietro Volčič je človek, ki nič obljublja tjavdan an guori brez dlak na jeziku, brez se bat poviedat, kar misli. Volčič je v teli volilni kampani-ji zelo podrobno spoznu naso realnost an realnost vsega okrožja. Če bo izvoljen, nam bo sigurno puno pomagu ne samuo v Rimu, pa tudi v Bruslju. Samuo adno obljubo je Volčič vičkrat naredu, da se bo daržu poti, ki jo je začar-tu Bratina, de bo gledu pe-jat do konca tiste dielo, ki ga je Darko začeu. An tuole se nam zdi dobro tudi kar se tiče vpraSanja našega zakona. (jn) Venerdì 12 dicembre ore 20.30 a Udine Istituto Tomadini sen. Leopoldo Elia interverrà sul tema “Dalla Costituente alla Bicamerale” Volčič: è un collegio faticoso ma stimolante É stata più una lezione di politica economica che un comizio elettorale quello che Demetrio Volčič, candidato dell’Ulivo per il collegio senatoriale n. 2, ha tenuto sabato sera nella sala della Società operaia di Civi-dale dove si è incontrato con le categorie economiche. I tedeschi non fanno studi per niente, ha esordito, e dunque nutro ottimismo per questa zona. Nei prossimi dieci anni, ha aggiunto, la nostra sarà la regione italiana che avrà maggior successo. Naturalmente i problemi ci sono, anzi in questo collegio che da Sgonico passa per Gorizia, la bassa Friulana, il Manzanese, Cividale, le Valli del Natisone per arrivare fino a Resia, sono presenti tutti i problemi europei, dalle minoranze ai porti, da realtà economiche interessanti come quella di Sgonico dove si producono telefonini, al disagio delle Valli del Natisone. Realtà molto diverse tra di loro ma accomunate dal confine che dal punto di vista economico è sempre maledetto. Tuttavia strumenti a livello europeo ci sono, ci sono pure molte leggi molto interessanti che si potrebbero riproporre qui. Una cosa è certa: è finita l’economia assistita e nessuno inventerà una seconda guerra fredda per proteggere quanti hanno vissuto su di essa. Su sollecitazione dei presenti Volčič ha poi toccato, senza peli sulla lingua com’è suo costume, diversi argomenti. L’Europa delle regioni, per esempio, che ha detto ora non è attuale. Acquistano invece importanza i governi centrali che devono assumere misure rigorose e vigilare attentamente per entrare nell’euro. Una volta completata quest’operazione se ne tornerà certamente a parlare. Federalismo? certamente ha detto Volcic. Ma come mai, ha chiesto al consigliere regionale Travanut prendendosi l’applauso più caloroso, i comuni sentono Trieste più lontana di Roma e Bruxelles, perchè la burocrazia regionale è più stupida e gretta di quella romana? Le prospettive che possono derivare a Cividale dal Giubileo? Se c’è la possibilità di migliorare o acquisire infrastrutture, approfittatene ha risposto Volčič. Per quanto riguarda il flusso di pellegrini, verosimilmente proprio per la sua posizione geografica Cividale verrà solo lambita e comunque per la maggior parte da persone provenienti dai paesi dell’Est con mezzi limitati. E infine la legge per le aree di confine. Va senz’altro ripresa, ha detto Volcic, e rivistata. Del resto risale al 1991, ma era stata pensata dieci anni fa. Rappresentare la realtà di questo collegio è faticoso ma anche interessante, ha concluso Volčič, assicurando se eletto una propria presenza sul nostro territorio. Garmak: začne se Devetica Na pobudo društva Rečan an lieške fare bo lietos v gar-miški občini spet Devetica. Poglejmo program: Pandiejak 15.12 - Hostne - molejo: Teresa Bledcjova, Marija Kokocuova in Graziella Kovačuova. Zbirališče: znamunje; hiša: Kokocuova. Torak 16.12 - Dolenje Bardo - molejo: Lidia Uršna, Juština Vizna in Maria Rosa Suoštarjova. Zbirališče: Gorenje Bardo jaslica; hiša: Uršna. Srieda 17.12 - Slapovik-Petarnel - molejo: Luciana Mateužova, Basilia Trušnja-nova in Milica Skodejova. Zbirališče: križišče Slapovik; hiša: Trušnjanova. Četartak 18.12 - Seucè -molejo: Marija Bodgarjova, Dela Matijacova in Dora Tarbjanova. Zbirališče: jaslica; hiša: Balentarcjova. Petak 19.12 - Carnica -molejo: Sara Mašerucova, Pia Garmičanova in Paola Vodopivcova. Zbirališče: znamunje; hiša: Mašerucova. Sabota 20.12 - Zverinac -molejo: Gemma Simanova, Mariucci Mizertna in Ernesta Juožulnova. Zbirališče: znamunje; hiša: Pekna. Nedieja 21.12 - Platac -molejo: Livia Arničicjova, Rosina Zefcjova in Loretta Zefcjova. Zbirališče: znamunje; hiša: stara mlekamica. Pandiejak 22.12 - Topo-luove - molejo: Romilda Zni-darjova, Antonella Mihacova an Luciana Blažova. Zbirališče: znamunje. Torak 23.12 - Mali Gar-ntak - molejo: Elsa Bledcjova, Bernarda Mohorova in Tonina Cekova. Zbirališče: znamunje Veliki Garmak; hiša: Hoščanova Mali Garmak. Vsako vičer se začne ob 19.30, sodelovali bojo člani zbora Rečan. Maiova je šu dielat v Četrtek, 11. decembra 1997 A n lietos smo počastil sveto Barbaro s Jasen dan, lepuo čeglih ne previe gorkuo sonce an Matajur po njega bielo koutro so pru lepuo spaijel naše “Belgijane”, ki so paršli po že stari an liepi navadi damu za praznovat kupe sveto Barbaro, pomočnico an svečenico rudarjev, minatorjev. Takuo v saboto zjutra so spet zbrali to parvo v špietarski cierkvi, kjer jim je famoštar Nisio Mateucig zmolu mašo, potle pa so počastil vse minatorje pred spome-nikam, ki stoji pred špietarskim kamunam. Položli so rože v spomin na vse tiste, ki jih ni vič med nami an grede ki so bili pozdravni govori so štierje bivši minatorji stal z njih facuoli an klabuki an zastavo blizu monumenta ponosno ku sudatje. An je bluo pru takuo, saj je bla altroke ujeska tista, v kateri so se v Belgiji boril metre an metre pod zemjo za preživiet. An zaradi silikoze še zdaj imajo njih uojsko vsak dan, adni buj tardo adni manj. Parvi je na kratko spreguoril Bepo Floreancig - Kokoc, ki je pozdravu vse tiste, ki so paršli s koriero dol s Belgije. “Nimar manj nas je” je jau, “an tuo-le je žalostno zak pride reč de počaso odhajamo od telega sveta. Po drugi strani pa smo ži-har veseli, saj pomeni, de donašnji dan ni vič naših ljudi, mladih, ki bi dielali v rudniku”. Lepe besiede v pozdrav je potle poviedu špietarski šindik an predsednik Gorske skupnosti Firmino Marinig. Trieba je reč, de so bili tudi drugi aministratorji, med njim naj omnimo vsaj šindika iz Garmika Canalaz an iz Poduta-ne Zanutto. Potlè so vsi kupe nazdravili v Belvedere an se odpeljal v Premariacco, kjer so imiel cieu popudan njih praznik. P irave Se j’ parbližavu rojstni dan od mame Rožine an nje trije otroc so jo šli vprašat, kajšan šenk želi za nje fešto. Mama Rožina jih je lepuo zahvalila an jim odguorila: - Tiste, ki narvič želim je imiet tri pridne otroke. - Oh kuo bo luštno - je zaueku te mali sin - takuo nas bo na šest!!! * * * Mož je biu zlo bolan an miedih je poviedu njega ženi, de ima še malo dni življenja. Buoga žena je nuoč an dan jokala par njega pastiej. Kadar mož je od-paru oči ’no jutro an se nomalo oglasiu, žena ga je vprašala, če ima kiek za povie-dat al kiek za jo po-prašat. - Oh ja - je potiho poviedu mož - zdaj, ki ni vič obedan motiv za daržat kajšno skrivnost, rad bi vie-deu če si mi bila zvesta, fedel v našim življenju. Zena ga je usmiljeno pogledala an odguorila: - An če potlè ozdraveš?!?!? * * * Giovanin je sreču miediha Trajnita, ki ga j’ poprašu, zakaj na hode vič se zdravit h njemu. - Zatuo, ki sem biu šu h miedihu specjali-stu v Čedad an mi je jau, de vaša dianjoži je bla vsa zmotjena, vsa zgrešena! - Ah ja - je pogo-dernju jezno miedih Trajnit - v malim caj-tu bomo viedel, kduo ima zažon: resnico bo poviedala autopsija! ! ! Tonina je bla ratala takuo debela, de je pezala an kuintal. Zatuo je šla tu ’no kliniko za zgubit nomalo pezu. Za an miesac potlè je poviedala možu, de je zgubila petdeset kilu! - Petdeset kilu tu an miesac? - je vpra-šu prečudvan mož. - Ka nisi rad? - Oh ja moja Tonina, sem zlo rad! A vi-eš, ka’ ti poviern, draga ženica? Ce tu trideset dni si zgubila petdeset kilu, ostani atu še an miesac! ! ! Venerdì 12 dicembre, alle ore 20, a S. Pietro (sala parrocchiale), incontro Caritas fora-niale nel corso del quale verrà consegnato il ricavo della “vendita” dei dolci nell’ambito della mostra - mercato d’ autunno a Ponte San Quirino Via Manzoni, 25 - Cividale Tel. 0432/730153 Marna an nona Carla je dopuna devetdeset liet Servizi alle AZIENDE Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica CRUQL RENATO V industrijski coni v Ažli imajo Se adito novo pot Kajšan miesac od tega smo se vsi vprašal, ka’ vartajo ta za britofam v Ažli. Seda verno: runaI so novo desto, ki poveže industrijsko cono s desto, ki iz Čedada peje po sauonjski, podutanski an rečanski dolini. Tele dni smo se začel uozit po nji an muormo reč, de je ries parložna posebno za tiste, ki iz telih dolin hodejo na dielo pru v fabrike, ki so blizu Ažle. Seda, ki an tela pot je nareta, kajšan že vpraša, kada se nardi prestor za makine blizu britofa “BohIoni za vse draga mama’ ’ via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Al denemo uadjo, de na zagoneta, ki dost liet ima tela liepa marna an nona? Sedamdeset? Osamdeset? Dolozita Se deset blizu... Sta lepuo zastopil: na 10. otuberja jih je dopunla 90! V podutanskem an go po garmiskem kamunu jo poznajo lepuo. Se kliče Carla Mattelig an se je rodila v Podutani, v Patoča-rjovi družini. Oženila se je gor h Hlocju an Sla za ne-viesto v Jožulnovo družino. Nje mož je biu Tranquillo Feletig, ki nas je zapustu že puno liet od tega. Carla je puno liet dar-žala v rokah ostarijo, ki jo donas lepuo pejejo napri sin Mario an neviesta Ines. Seda živi dol na Cemurje kupe s hčerami Paolo an Lucijo. V nje dugem življenju je puno prediela-la. Je znala lepuo pejat napri ostarijo an hiSo, an čeglih diela nie nikdar manjkalo, je lepuo veredila an podučila pet otruok, ki ona an nje mož Tranquillo sta diela na svi-et. Buoh ji je dau srečo, de jih ima vse okuole nje. Zbral so se vsi kupe tudi za praznovat v liepi atmosferi z njih mamo nje 90. rojstni dan an od tistega li-epega dneva so nam par-nesli tudi fotografijo. Draga mama an nona Carla, vasi otroc Mario, Giovanni, Maria, Paola an Lucia, navuodi an vsi vasi te dragi vas zahvalejo za vse dobre, ki ste jim nardi- la an vam iz sarca željo Se puno srečnih an zdravih dnevu. Vse narbuojse vam želmo tudi mi. Se bližajo Božič an Novo lieto an je cajt pošijat žlahti an parjateljam voščila Vesele praznike vam želmo! Stefano, Marco, Andrea, Adriano an Franco so jo pru lepuo poštudieral... “Se bližajo Božič an Novo lieto, je cajt, de pošjamo okuole uoščila. Za paršparat cajt, sude za bolè, za karto-line... narbuojš je, de se obarnemo na Novi Matajur, ki gre po cielim svietu an skuoze anj pošjamo naše uoščila za veseu Božič an srečno Novo lieto vsi naši žlahti, vsiem našim parjateljam (an posebno našim pa-rjateljcam tam v Kanadi!) doma an po sviete. An takuo na pozabemo tudi na obednega an obedan nam na bo mu zamiert!” Recita, kar četa, tela “klapa” puobu jo je pru lepuo vekuštala. Za jo veku-štat pa so muorli diet kupe pet batic! Al sta jih zapo-znal? S čeparne roke so Stefano, ki je v naruoču njega tata, ki je Marco Crainich (njega tata je Renato goz Dreke, mama pa Liliana Ta-mažacuova iz Sriednjega), potlè je Andrea Clinaz iz Podsriednjega (njega tata je Gianni Kanaučanu iz Klinca, mama pa Teresa Kozli-čjova iz Podsriednjega), blizu njega je Adriano Marti-nig - Varhuščaku iz Podsriednjega an te zadnji je pa Franco Bergnach (njega tata je Elio Mateužinu iz Gnidu-ce, mama pa Franca Jurcova iz Gorenjega Bamasa). Žive vsi v Belgiji, samuo Andrea ne, ki se je varnu damu, kar je biu otrok, pa za narest fotografijo kupe z njega parja-telji je šu daj v Belgijo! An za paršparat tudi mi, le skuoze Novi Matajur jim “po-varnemo” uoščila! novi mata]ur četrtek, 11. decembra 1997 6 Motivi di culture adriatiche e danubiane nella Velika Jama Testimonianza di scambi culturali Minimatajur Frammenti di olle globose di ceramica media: a) impressioni eseguite con l’unghia sotto il bordo e striature, b) decorazioni impresse con motivo a denti di lupo e presa (ambedue del diametro di 22,5 cm). Museo friulano di Storia naturale, Udine I reperti della Velika Jama, conservati nel Museo Friulano di Storia Naturale di Udine e in parte ricostruiti con i frammenti originali, furono oggetto di u-no studio specialistico di Francesca Bressan nel 1981-82. La dott. Bressan è nota per molti altri lavori, fra cui quelli relativi al Riparo di Biarzo - Pod Ce-lam par Malne. Nella pubblicazione, che citerò in calce a questo articolo, Francesca Bressan presenta una cronistoria degli scavi precendenti, in sostanza quelli che ho citato del Musoni (1902 e 1903) e di Alfonsi (1910). Dopo un breve accenno allo stato degli scavi e all’impossibilità di rifare, a cose compiute, un’ispezione con criteri moderni, la Bressan presenta un accurato catalogo dei materiali, sostanzialmente costituiti da resti ceramici. La ceramica è classificata, in base a impasto, su-perfici e spessori, in tre classi: fine, media e grossolana. Della ceramica fine, lucida e levigata, spessore 4-6 millimetri, colore camoscio e bruno, fanno parte 32 frammenti, di cui la metà significativi: 4 frammenti di ciotole e cio-toline, 2 olle e ollette, 1 boccaletto (9 cm di altezza, quasi integro, di cui abbiamo visto la riproduzione nella scheda 16), 4 frammenti di boccali, 1 frammento di vaso a 2 anse e prese. Della ceramica media, spessori da 5 a 8 millimetri, colore bruno, rossiccio, fiammati di nero, superfici levigate, fanno parte 40 frammenti, di cui 15 significativi: frammento di scodella, 6 frammenti di olle, altre forme, fondi, anse e prese. In alcuni casi questa ceramica presenta esternamente un rivestimento ruvido secondo un noto procedimento detto ‘ingobbio’. La decorazione consiste poi in solcature parallele e graffiature irregolari. La ceramica grossolana formata da impasti poco compatti, spessori da 8 a 16 millimetri è lisciata o levigata, dal color camoscio chiaro al color camo- scio rossiccio. Dei 30 frammenti solo 8 sono significativi: 2 ciotole e scodelle in cui ci sono segni di ditate, fondi, anse e bugni (rilievi per facilitare l’uso) ed altri frammenti. Gli orci sono decorati con due - tre file di ‘cordoni’ con impressioni di dita [olla riprodotta in scheda 16], Altri reperti dello scavo del 1904 sono andati dispersi, compreso il macinello. I frammenti di selce sono considerati poco significativi, i reperti di osso si trovano al Museo Civico di Udine ed altrove. A questo punto interessa alla Bressan presentare un inquadramento culturale dei reperti ceramici. Il boccaletto a due anse, ovoidale e collo a tesa larga [vedi foto citata], collega la Velika Jama ad una vasta area centro-europea che va nella regione di Vienna, della Slovenia e dell’Ungheria, quasi vi fosse di lì importato. Le decorazioni hanno anche riferimenti con i caratteri eneolitici [età del rame] presenti sul Carso triestino e la Slovenia, ma anche l’Italia centro-settentrionale. Francesca Bressan indica come centro gravitazionale una delle maggiori stazioni neolitiche, eneolitiche e del bronzo nel complesso culturale del Ljubljansko barje, lo stagno di Lubiana [su questo tornerò più avanti]. Riguardo la Velika Jama, la Bressan sostiene: «La maggior parte dei raffronti si nota soprattutto con la Slovenia, dove pare poter individuare un substrato costituito dalla rielaborazione autoctona di motivi specifici delle culture adriatiche e danubiane che rappresentano, nella regione il periodo precedente la prima età dei metalli», e più sotto: «La Velika Jama si trova...in una zona di non alti valichi montani che permettono un facile accesso alla vicina valle dell’Isonzo e di qui alle sorgenti della Sava: è possibile che tale via di comunicazione sia servita da tramite alla penetrazione di e-lementi provenienti dall’Austria nord-orientale. Infatti, gli insediamenti Pravljica o očetovi fižolčkih Na našem vrtu smo vsako leto sadili fižol. In potem je oče z nestrpnostjo čakal, da je le-ta zrasel in daje dal svoje sadove. Takrat je oče ponosno hodil med gredami, kot bi hotel vsem povedati in pokazati: to je moj fižol, jaz sem ga vsadil, jaz zalival in poglejte sedaj, kakšen je zrasel. Dovolj ga bo za nas, pa še komu ga bomo lahko dali, ali prodali. Bil je ponosen na ta svoj fižol in mi z njim. Zgodilo pa se je, da fižol ni pravilno zrasel in obrodil. Samo zelenje je raslo iz zemlje, brez fižolčkovih strokov. Oče se je jezil, da ga je bilo slišati daleč naokoli. Vse je opravil, kot druga leta. Zemljo je dobro pognojil in tudi zalival je sadike. Toda fižol ni in ni hotel zrasti. Bil je obupan, pa tudi zaskrbljen. Vprašal je soseda za nasvet. Ta pa mu je che possono servire per confronto con il Friuli o-rientale si trovano nella regione di Vienna. Di qui proviene il modello del boccaletto biansato che sembra essere stato recepito prima in area slovena e poi nel Carso triestino», e ancora: «Si può dire [per quanto detto] che la Velika Jama rappresenti una non marginale testimonianza negli scambi culturali intercorsi tra il Centro-Euro-pa e l’Italia settentrionale, anche perché finora è l’unica in cui si sono trovati elementi di abbastanza chiara identificazione». Con questo la Bressan approfondisce l’importanza attribuita dal Musoni alla grotta nella preistoria della nostra regione. La dott. Bressan chiarisce che i materiali della Velika Jama coprono un arco di tempo che va dall’Eneolitico alla prima età del Bronzo, il che vuol dire, approssimativamente, fra il 2500 ed in 1600 a.C., epoca [Dreosto, 1994] della grande migrazione ‘indoeuropea’ proveniente dalla regione dei ‘kur-gany’. (Archeologia, 17) Paolo Petricig F.Bressan - I materiali preistorici della Velika Jama, estratto da Gortania, 7 (1985) V. Dreosto - Op. cit. kratko odgovoril: “Nisi ga vsadil ob pravem času. Kaj ne veš, da so ga še naši dedje in pradedje sadili le ob luninem svitu. Fižolčki imajo radi, da jih najprej obsijejo žarki lune, potem hitro in dobro rastejo”. “No, to pa prvič slišim”, je dejal oče. Kaj, da morajo žarki lune obsijati fižolčke, da lahko ti dobro rastejo? Zanimivo, zelo zanimivo!” Medtem pa so imeli tam globoko v zemlji svoje zborovanje tudi fižolčki, ki niso mogli rasti. Jezili so se, godrnjali in se razburjali. Se najbolj jezen pa je bil lep, bel fižolček, ki mu ni šlo v glavo, da ne bo zrasel in obogatil fižolovih strokov. “Saj pravim, ti vrtnarji na vse pozabljajo, potem pa se jezijo na nas, ker nismo zrasli”, seje hudoval. “Pa se bom kljub vsemu prerinil iz zemlje. Pridite za menoj, pridite!”je še zaklical drugim fižolom in pokukakl iz zemlje. Joj, kako ga je bil vesel oče, njega in vseh ostalih, ki so prilezli iz zemlje. Hitro jih je spravil v vrečko in si dejal: “Te bom pa imel za drugo leto!” In res: naslednje leto jih je vsadil ob luninem svitu in fižolčki so zrasli, kot še nikoli. Vsi smo bili tega veseli, najbolj pa seveda oče, ki se je vsem znancem in prijateljem pohvalil z dobro letino. Galeb štev. 5 - 1991-92 “Storica” gita a Venezia Eccoci nella classica foto ricordo Egregi lettori, vi vogliamo raccontare come, noi di classe 5 della Scuola Bilingue, abbiamo trascorso l’ormai storica gita a Venezia. Perchè storica vi chiederete? Dovete sapere che la gita è stata rinviata più volte a causa del maltempo. Finalmente, mercoledì la maestra ci ha comunicato con espressione decisa e un po’ comica: “Acqua alta o acqua bassa, noi domani andiamo a Venezia!” Lo scopo di questa gita e-ra di andare a visitare le Gallerie dell’Accademia. Giovedì mattina è stato il gran giorno ed eravamo davvero emozionati e felici. Il tempo prometteva bene, il sole splendeva nel cielo terso ma & Jt&t JS- e=> Naredi račun in boš dobil letnico una passante abbiamo trovato l’Accademia. Eravamo molto stanchi, le nostre gambe ormai risentivano della lunga camminata, nonostante ciò eravamo ansiosi di entrare per ammirare le opere d’arte esposte. I quadri erano stupendi, quello che ci ha colpito di più è stato “La tempesta” del Giorgione. Questo quadro può rappresentare molte cose: la donna con il bambino può rappresentare il parto o la Madonna, il cielo nuvoloso può presagire una tempesta, il pastore con il bastone può rappresentare la vecchiaia o essere semplicemente un personaggio del presepe. Dopo mangiato siamo andati in piazza San Marco dove Marianna ci ha fatto divertire. Ha comprato un pacchetto di grano e se l’è messo sulla testa in modo da richiamare i piccioni. Dovete sapere che un piccione ha lasciato un ricordino sullo zaino di Ornella. A quel punto, come in ogni gita che si rispetti, ci siamo fermati a prendere i souvenirs. Il viaggio di ritorno, verso la stazione, l’abbiamo fatto in vaporetto, ci siamo seduti fuori per ammirare il panorama del Canal Grande: case molto antiche, vecchie e la parte bassa sommersa dall’acqua. Ripensando alla gita vi consigliamo di andare a Venezia e, se ci siete già stati... ritornateci! Anja, Deborah, Emina, Fabrizio, Francesco, Gabriele, Giovanni, Marianna, Nicole, Patrizia, Ornella Nello scontro diretto la Valli del Natisone regola la formazione di Mereto Škrati, Capitolo chiuso La Valnatisone viene raggiunta in superiorità numerica dai padroni di casa del Riviera Successi di Juniores, Giovanissimi ed Esordienti - Vittoria e primato per la Val Torre Četrtek, 11. decembra 1997 Dopo le due sconfitte rimediate la scorsa stagione con il Riviera, la Valnatisone ha avuto domenica la possibilità di espugnare il campo di Magnano. In superiorità numerica, gli azzurri sono stati raggiunti dopo essere passati in vantaggio su rigore realizzato da Paviotti. Solita goleada degli Juniores della Valnatisone che non trovano attualmente squadre in grado di impensierirli. Il Flumignano è tornato a casa con un pesante passivo dovuto alle reti segnate da Peddis (2), Ivan Duriavig (2), Del Gallo, Federico Clavora, Alrnir Besic e Bordon. Ancora un successo, stavolta in trasferta a Basaldel-la, per i Giovanissimi dell’Audace che hanno fatto centro due volte con Maurizio Suber ed hanno chiuso il conto con un autogol propiziato da una conclusione di Mattia Cendou. Nel primo recupero a Sa-vorgnano gli Esordienti si sono imposti per 3-1 grazie alle prodezze di Valentinuz-zi, Sibau e Francesco Cendou. Sabato prossimo a Scrutto è in programma il recupero con il Buonacqui-sto. Hanno concluso il girone di andata con il recupero di Torreano i Pulcini, sconfitti dai giallorossi. Le due reti dei valligiani sono state segnate da Clinaz e Francesco Busolini. Continua la marcia di testa nel campionato di Eccellenza amatoriale del Reai Filpa di Pilifero. Stavolta la vittima predestinata è stata la Coopca di Tolmezzo battuta dalla doppietta di Antonio Dugaro e dal gol di testa di Flavio Chiacig. Importante successo della Valli del Natisone nello scontro diretto sul campo del Mereto di Capitolo. Gli škrati hanno dominato la gara andando a rete con Clavora, Carlig e Zuiz e centrando un legno con Carlig. Sabato, per l’ultima giornata di andata, si giocherà il derby con il Reai Pulfero. Bruciante sconfitta in seconda categoria per il Pub Sonia e Luca sui campo di Purgessimo. Troppi errori in fase offensiva hanno penalizzato i valligiani che, sotto di tre reti nel finale, sono andati vicini al pareg- La rosa degli Over 35 del PSM sedie di Cividale rS*PSm Vi SEDIE ss La squadra di calcetto dello Spaghetto, capolista del girone Stop beffardo per la Savognese SAVOGNESE -BUTTRIO sosp. Savognese: Cudicio, Valenti-nuzzi, Bledig, Zufferli, Meneghin, Moreale, Marseu, Cemotta, Dor-bolò, Saccavini, Podorieszach. Savogna, 7 dicembre - Visto quello che è capitato oggi a Savogna. c’è da chiedersi se per la squadra locale sarebbe meglio i- scriversi al campionato cantico. Se tutti gli arbitri si comporteranno come quello di oggi c’è da pensarci seriamente. Come è noto a tutti gli sportivi, il campo locale è per un terzo, durante i mesi inventali, ghiacciato ma praticabile. L’arbitro, in giornata negativa, ha dato il via alla gara con un quarto d’ora di ritardo. Dopo soli quindici minuti di gioco, sullo 0-0, ha deciso che era ora di ritornare definitivamente negli spogliatoi ritenendo il campo impraticabile, tra le proteste del pubblico, (p.c.) gio dopo aveire siglato due reti con Marco Clodig e Cristian Birtig. La Red Box Val Torre regola il PJaino con il più classico dei risultati agganciando in testa alla classifica i Grigioneri di Savorgna-no. Sabato a Sedilis incontrerà per l’ultima di andata la Polisportiva Valnatisone. I ducali sono reduci dal pari casalingo con il Sedilis. Per due volte i ragazzi del presidente Pietro Boer sono riusciti a riportarsi in parità. La prima rete è stata realizzata su rigore da Stefano Qualizza, la seconda da Oliver Cantoni. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale sono stati sconfitti in trasferta dalla Free energy. E’ stata una gara spettacolare con i ducali che hanno messo in evidenza il bomber Arnaldo Venica, autore di entrambe le reti. Nel campionato di calcetto ultimo atto del girone di andata, lunedì 15 alle 20.30 a Scrutto, con il derby tra lo Spaghetto ed il Bar Cri-snaro. Odločitev za zimske igre “brez meja” 2006je blizu Prejšnji teden je prišla razveseljiva vest, da je avstrijski olimpijski komite podprl kandidaturo dežele Koroške, ki naj bi leta 2006 skupno s Furlanijo-Julijsko krajino ter Slovenijo priredila na tromeji zimske olimpijske igre “brez meja”. Odločitev avstrijskega olimpijskega komiteja za Celovec je zelo pomembna, ker je bila s tem premagana močna konkurenca drugih elitnih zimskih središč kot sta Kitzbuhel in Salzburg. S tem pa so se zelo okrepile možnosti, da se bo tudi ita- lijanski olimpijski komite, ki bo odločal januarja, opredelil za TrbiZ. Ker soglasje Slovenije Ze obstaja, bi torej ideja o igrah na tromeji zmagala, kar bi bila velika pridobitev za naše kraje. Kot je znano, sta v italijanski konkurenci za organizacijo ZOI 2006 deželi Piemont in Veneto, ki sta doslej imeli prednost, vsaj kar se tiče Ze nameščenih objektov in finančnih sredstev. Veneto je namreč predlagal svetovno znani elitni smučarski center Gortino, ki je še do včeraj imela največ možnosti. Manj jih je imel Piemont, ki je po lanskem svetovnem smučarskem prvenstvu v Sestrieru pustil za seboj precej polemik zaradi negativnih ekoloških posledic. Dosje, oziroma predlog “Tr-biz 2006” je pripravljen in je bil konec prejšnjega tedna izročen predsedniku deželnega odbora Giancarlu Cruderju, nato pa italijanskemu olimpijskemu odboru. Predlog sta izročila novi trbi-ški Zupan Franco Baritussio in tajnik odbora za “igre brez me-ja“ Giorgio Baldassini. / Proclamato il campione 1997 del Circolo ippico Friuli orientale E’ Zorzenon il cavaliere più bravo Da sinistra Emerati, Paussa, Zorzenon e Degano Boris Zorzenon, di Mossa (Gorizia) con il cavallo Axell è il campione 1997 del Circolo ippico Friuli o-rientale. Dopo una lunga alternanza ai vertici della classifica si è imposto su altri due cavalieri di collaudata caratura come Renato Degano con Ja-zid e Giuseppe Emerati con Ascida. A seguire tutti gli altri cavalieri e fantine, per 1111 totale di 59 atleti pro- venienti dalle Valli del Natisone, dal Cividalese, dall’Udinese, dal Tarcen-tino, dal triangolo della sedia, dall’I-sontino e dalla Bassa friulana. Il sodalizio guidato da Giuseppe Paussa ha concluso l’attività sociale di quest’anno con la cena sociale durante la quale il presidente ha ricordato il cammino svolto nel corso dell’annata. Risultati 1. Categoria Riviera - Valnatisone 1-1 3. Categoria Savognese - Buttrio sosp. Juniores Valnatisone - Flumignano 8-1 Giovanissimi Basaldella - Audace 1-3 Esordienti Audace - Savorgnano (ree.) 1-3 Pulcini Torreanese - Audace (ree.) 8-2 Amatori Reai Filpa Pulfero - Coopca 3-1 Mereto Capitolo - Valli Natisone 2-3 National Suisse - Pub Sonia e Luca 3-2 Red Box Val Torre - Piaino 2-0 Poi. Valnatisone - Sedilis 2-2 Free energy - PSM sedie 3-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Costalunga 3. Categoria Paviese - Savognese Juniores Natisone - Valnatisone Giovanissimi Audace - Savorgnanese Esordienti Audace - Buonacquisto Amatori Valli Natisone - Reai Filpa Pulfero Pub Sonia e Luca - Moulin rouge Red Box Val Torre - Poi. Valnatisone PSM sedie: - S. Daniele Calcetto Spaghetto Bar Crisnaro Classifiche 1. Categoria Cividalese, Domio 23; Tarcentina 22; Tor-reanese 21; Bujese 20; Costalunga 18; Venzone, Riviera 16; Valnatisone, Reane-se, Union 91, Corno 15; Latte Carso 14; Ancona 9; Tavagnacco 8; Cussignacco 6. 3. Categoria Lumignacco 30; Paviese 22; Fulgor 19; Comunale Faedis 18; Stella Azzurra 16; Ga-glianese 15; Butlrio 14; Savognese, Serenissima 13; Nimis, Moimacco 8; Chiavris 7; Fortissimi, Cormor 3. Juniores Union 91, Lestizza 23; Valnatisone 21 ; Cividalese 19; Natisone, Bressa/Campofor-mido 17; Faedis 16; Azzura 14; Lavariane-se 13; Buonacquisto, Sangiorgina Udine 12; Fortissimi 11; Cussignacco 10; Flumignano 3; Mereto Don Bosco 1. Giovanissimi Pagnacco 24; Audace 21 ; Sangiorgina U-dine 18; Biauzzo/A 17; Majanese 16; Ga-glianese 15; Savorgnanese 14; Natisone 13; Bressa/Campoformido, Arcobaleno/O-soppo 7; Astra 92 6; Basaldella 4; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 16; Termokey*, Chio-pris 14; Warriors, Bar Corrado 11; Faga-gna, S. Daniele, Coopca 9; Valli del Natisone, Fant Moda 7; Mereto Capitolo 6; Anni 80* 5. Amatori (2. Categoria) Red box Val Torre, Grigioneri 14; Poi. Valnatisone, Rojalese 13; Pub Sonia e Luca* 12; National Suisse 11; Moulin rouge* 9; Borgo Aquileia 8; Bar Roma, Piaino 6; Sedilis**, Effe emme 5.. Amatori (Over 35) Contarena, Costantini 14; Pasian di Prato 13; Remanzacco, Saraceno 12; Free e-nergy, Edil Tomat 10; S. Daniele, Fagagna 9; PSM sedie Cividale 8; Joker club, Pas-sons 7; Billerio, Axo 4; Autotua 2; Autosofia, Bettola 1 ; Borgo Aquileia 0. Calcetto Lo Spaghetto 10; Bar Crisnaro 8; Lega punto*, Hidroclima 7; Merenderos, PV2 Rualis* 6; Millenium 2; Caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili, over 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno ** Due partite in meno Četrtek, 11. decembra 1997 SOVODNJE Tudi lietos pride “Babbo Natale”! Tele dni “Babbo Natale” an tisti, ki mu pomagajo, imajo zaries puno diela. Začel so prebierat pisma, ki jim pošijajo otroc iz cielega sveta an preča začnejo na-pravjat Šenke, ki jih bojo muorli potlè nosit od hiše do hiše. “Babbo Natale” pride tudi v Sauodnjo, pruzapru v Ceplešišče, kjer ga je poklicala domača pro-loko Var-tača. “Babbo Natale” pride na 24. dičemberja pruot vičer v hram, kjer je bla ankrat Suola an parnese šenke vsiem otrokam, ki žive v savuonj-skem kamunu al pa imajo parjatelje al žlahto, ki živi tle. Za ga lepuo sparjet tisti od pro-loko napravejo lepo fešto na katero pridejo vsi tisti, ki bojo tiel. Sevieda pa, za de parnese fmam 64 liet, dobro ekonomsko pozicijo in iščem Zensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skar-biela zame. Pensionato di 64 anni, buona posizione e-conomica cerco una donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta S. Pietro al Natisone, patente UD 22813161. Senke mu muorejo otroc po-šjat pismo, kjer napišejo njih želje an tele pisma jih muorejo diet v kaseto, ki bo nastavjena pod kamunam. Otroc, pohitita, čene “Babbo Natale” vam na bo mu pamest, kar želta! Anche quest’anno la proloco Vartača di Savogna ha invitato Babbo Natale a venire a trovare i bimbi di Savogna. Naturalmente porterà loro anche i doni... se se li meritano! Allora, bambini di Savogna, scrivete le vostre letterine e imbucatele nella cas-settina che troverete presso l’ingresso del Municipio. Babbo Natale verrà a Ce-pletischis, presso la scuola, la vigilia di Natale, verso sera. Per accoglierlo bene gli faremo una grande festa alla quale siete invitati tutti voi con i vostri familiari. SPETER Ažla Se je rodili Mauro Na 14. dičemberja Marianna Venturini tle z AZle dopune Stier liet življenja, nje tata, Marco Velencju tle z naSe vasi, an nje marna, Luisa Chiabudini taz Spietra, so ji nardil kak dan priet an velik, velik šenk: adnega bratraca! Novico nam jo je paršu pravit tata Marco an nam jo je dau pru “slad-kuo”, ku kar se je rodila njih parva čičica Marianna (Marco, tle na Novim Matajurju se že troštamo na te trečjega!) Mauro, takuo so mu diel ime, se je rodiu glih na parvi dan dičemberja v Palmanovi an pred hiSo v Ažli, kjer bo živeu z njega družino so nastavli veliko čiko-njo s plavim flokam takuo, de bojo vsi viedli, de je paršu med nas. Za rojstvo frišnega puob-čja se veseljo pru vsi v družini, pru takuo vsi njih pa-rjatelji. Mauru, ki je kumi paršu na sviet an sestrici Marian-ni, ki pa je že buj dobarš-čna, želmo de bi lepuo rasla v objemu njih lepe družine. Zapustu nas je Eugenio Picon V pandiejak 8. dičembe-rja zjutra smo pozdravili zadnji krat našega vasnjana Eugenia Picon (parjatelji so ga klical Tinto). Učaku je lepo starost, 83 liet. Eugenio je biu zlo poznan zak do potresa je daržu oštarijo v Ažli an v telo oštarijo je bluo pru lepuo hodit: bluo je nimar puno judi, ki so parhajal iz vsieh kraju, ne samuo iz naših dolin, ker Eugenio an tisti, ki so mu pomagal, so znal kuhat dobre, domače reči. An je bla nimar kaka ramonika, ki je godla. Z njega smartjo je v žalost pustu družino an puno parjatelju. Naj v mieru počiva. GRMEK begno blizu Sondria. Na 11. novemberja je v tistim kraju umarla Basilia Floreancig, uduova Ruggeri. Glih an miesac priet, na 11. otube-rja, je bla dopunla 77 liet. Basilia se je rodila v Zetovi družini v Lombaju. V družini je bluo puno otruok. Doma nie bluo kruha za vse, takuo je šla že zlo mlada služit dol po Italiji. Po Italiji je zapoznala tudi pridnega puoba, ki je ratu nje mož. Na žalost ji je še mlad umaru an jo pustu v veliki žalost. Basilia je živiela že puno liet v kraju Morbegno, a zlo vesela je bla, kar se je vračala v nje rojstno vas, v Lombaj. Zvestuo je prebie-rala tudi Novi Matajur, ki ji je parnašu novice iz rojstnih kraju. Na žalost seda Basilie jo na bomo videli vič. Venčni mier bo počivala v Morbe-gnu, kjer živi tudi nje družina. Vsi žlahti, ki je tle doma, pru takuo vsiem tistim, ki so jo poznal an imiel radi ostane v liepem an venčnem spominu. Lombaj Zbuogam Basilia Zviedel smo za žalostno novico, ki je paršla taz Mor- Nov Zluodju milost čez Nedižo ČEDAD Zluodju muost-bis je na mest Al bo? Al na bo? Ga zidajo! Ne, ga ne zidajo! Pač, je pruot koncu... Guormo o Zluodjovem muostu-bis, tist, ki je takuo potrieban čez Nedižo, zak te stari, te pravi Zluodju muost na more vič prenest vsega tistega trafika. Naza-dnjo je nuov muost le biu zazidan, čeglih z veliko težavo, saj se je biu utonu an takuo so ga muorli strojit že priet, ku je biu naret. Seda pa je vse na mest, pa priet ku bojo makine novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.i. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% hodile čez anj, tehniki od Anas so nardil zadnji kola-udo: čez muost so storli pasat an se ustavt tri ure 16 karoarmatu, model Leopard. Vsak je pezu 40 to-nelat, vsi kupe pa 6400 ku-intalu! Novi muost je velik pez lepuo udaržu, saj se je “utonu” samuo 5 centimetru. Kolaudu je prisostvo-vau tudi čedajski župan Pascolini. Nov muost, ki je čez Nedižo spejan nomalo buj dol ku te stari, je dug 55 metru, šarok 13 an vesok od uode kar 20 metru. Seda vemo, de je an zlo siguran. (Novi Matajur, 24.10.85) VIDEM Srečanje Benečanu ki žive v Vidmu Bilo nas je še vič kot na parvem srečanju, ki je bilo lansko lieto le v hotelu Diana. Lietos nas je bilo nad 130, ki smo se zbrali v saboto 26. otuberja na prijetni vičerji. Lietos so organizatorji, posebno Giorgio Giavitto, Gianni Costape-raria an Guido Qualizza poskarbiel za dobar an bogat kulturni program. Vi-čerja je bla tečna an dobra, pa smo jo zalivali s sladkim vincem. Od “portate” do “portate” pa smo jo po veliki sali zauinkal ob dobri muziki Kekovega orkestra SSS. Čeče iz Sevca (Margherita, Federica, Marinella an Carla) so ubrano zapiele piesmi iz Sejma beneške piesmi. Druge piesmi so jih zapiele Federica iz Ceada, Anna an hčerkica Martina. Lepuo je poveza-vu kulturni program Guido Qualizza - Guidac. Srečanje beneških Slovi-enju, ki žive v Vidmu se je zaključilo s splošnim zadovoljstvom (contentezza generale). “Lietos nas je vič ku lan, an hlietu nas bo še vič” je jau Guidac. Zelieli bi, de bi se ustanovila podobna skupnost, kot je bla velika “Slovenska bratovščina sv. Hieronima v Vidmu (Confraternita udinese di S. Girolamo degli Schiavoni), ki je bla ustanovljena 1452. lieta, kar pomeni 533 liet od tega. Bratovščina je bla ustanovljena zatuo, de so se Slovenci med sabo pomagali. Al na potrebujemo tudi donas nekaj tajšnega. Ideja je bla varžena že na parvem srečanju. (Novi Matajur, 31.10.85) SPETER In cinque anni alloggi per 75 famiglie Nei giorni scorsi sono state consegnate le chiavi di otto alloggi economico-po-polari e costruiti dall’Istituto autonomo case popolari nel Peep comunale. Il sindaco Marinig, nel portare il suo saluto alle autorità ed ai cittadini presenti, ha ricordato le tappe e gli impegni delTamministra-zione comunale nell’acqui-sire, urbanizzare le aree del Peep e la costruzione, nel quinquennio 1980-85, degli attuali 75 alloggi, tramite gli interventi di cooperative edilizie locali, la Valnatiso-ne e la Primavera; gli interventi di edilizia convenzionata con le imprese Speco-gna e Benedii e l’edilizia convenzionata tramite gli lacp di Udine. Interventi che hanno reso possibile anche il rientro di molte famiglie giovani che vivevano in vari comuni friulani (Novi Matajur, 14.11.85) CERCASI urgentemente nelle Valli del Natisone appartamento o casa, in affit* to o da acquistare. Telefonare al 730090 (0432) orario negozio Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. DIČEMBERJA Skmtove tel. 723008 OD 13. DO 19. DIČEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. il m ® i * s 88 ìp% w « Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je «guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8. .*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... ..727281