LISTEK. Izdajstvo. Povest. Spisal J. V. Starogorski. Povejte ve planine, li raste že drevo, da zibel iz drevesa tesar nam stesal boV Povejte, če rešnik se Slovencem porodi, in kje nam mati v zibel to dete položi? Povejte, kje doraste naš narodiu' junak, ki dvigne nam zastavo, svobode zlate znak ? Povejte ve planine: Kdaj bo zbujenja dan ? Povejte nam: Edaj vstane iz robstva prost Slovan V I. Pomlad se je bližala z naglhni koraki ia z ajo tudi čas aovih volitev za občiao Podleeje. Sedaaji župaa Andrej Gorjak, ki je vladal občiao Podlesje celih sedem let, se je aaveličal tega poala ia časti ter želel odložiti svojo alužbo. Sedanji čaai ao mu aapravljali preglavice ia kakor je trdil aam, da ae ai bil v takih zadregah kakor zadaji dve leti. Blagor občiae mu je bila aicer vedao prva akrb ia vaačaaje so ga zelo čislali. Ni mu pa hotelo v glavo sloveasko uradovaaje. Navajea je že bil tekom let, kar je župaa, teh aemskib dopisov, da si ai mogel predatavljati sloveuskih uradnih pisein. Kdo bi mu pa štel to v zlo ?! Saj so do malega vai župaai uradovali aemsko. Ni pa s tera rečeao, da bi morebiti bil Gorjak kak mrtev človek za svojo aarodaost ia govorico. Ne, ampak ae celo potegail ae je za svoj jezik, ali le po avoje, ae tako, kakor bi se moral, da bi imelo kaj pomeaa. Bralao društvo, ki se je ustaaovilo pred jedaim letom, se mu je zdelo le potrata časa ia deaarja, dočim je gaeilao druatvo celo podpiral, češ, to je za blagor ljudstva. Ia ko se je isto prelevilo aa popolno sloveaako podlago ia V8prejelo sloveasko povelje, je poaosao privdarjal. BTako, tako! . . . Saj smo Sloveaci, čemu aemškutariti?!" Zaaj je imelo pač le to poraea ia veljavo, kar je sprevidel, da mu direktao koristi. Ko ao ga prigoyarjab, aaj vstopi v bralao drustvo, ker je oao v občai blagor ljudstva, da se izobrazuje ia spozaava sebe aamega, je rekel aavadno: BPreatar sera, prestar. Ako pa Ivaaka hoče, aaj ae vpiše. To je bolj za mlade ljudi. Oe se kaj aauči, ji ae bo 'škodovalo. Za aas pa je tudi tako dobro." Štem je bilo koaec vsemu prigovarjaaju. Oa ai braail avoji hderki ia ta je aeveda priatopila z veseljem. .'^f^;'!' Tvaaka ai bila fena* oaih žeask, ki se poaaaajo a avojo lepoto iti gledajo poaoaao v avet, vedoč, da jib vae občuduje; Zivi pobeljeai grobovi! Ni vzrastla, "kakor preairaa vrtaica, arapak liki poaižae vijolice ob gozdn, razairjajoča avoj prijetea voaj okrog. Njeae rjave oči 80 zrle prijazao, aežao, v ajih ae je zrcalila vaa lepota ajeae duše. Videl bi pa pozaavalec ljndi v ajih tudi ogeaj skritega poBosa, samozavesti ia odločfloati. Njea duh je silil viaje, hrepeael po aečem obBiraejsem. Mati je prigovarjala očetu, aaj dovoli, da se ide Ivaaka čeaa učit, bodisi v katero koli šolo. Nu, Aadrej Goraik je bil mož avojeglavea jb trmast. Odločao je oporekal temu, ae morebiti, da bi ne zmagal stroakov. Njegovo poaestvo, na katerem je redil oamero glav goveje živiae ia dvaaajst prešičev, ma je aealo dovolj dohodkov. BAko bi bila faat", je djal, Bbi Be rekel flič. Tak aaj le gre, da se aauči kaj. Ali dekleta aaj ao doma. Drugega aič, kakor če pride domov, Be bo hotela delati, za drugo pa tudi ae bo. Za pohajkovaaje pa aimam dedarjev ae hčera." Ia to je ostalo pri ajem kot pribito. Mati ia hčer sta ae morali udati. V eaem ozira je imel sicer prav, ker Be v reaaici zgodi, da se takiotroci potem aavadaosramujejosvojihiadela. Iraaka ai je morala nadomeščati avoje želje po uku s kajigami ia zaan8tveairai spiai. In bralao društvo ji je audilo vaega v obilici. Tako se je izobraževala sama, da bi lahko oaramotila maraikaterega mladeaiča ia moža. Župaa Gorjak je bil aaročea aa tedaik BSloveaska Lipa", majhea liatič. Djal je, da je zaaj dovolj. Novice ia kar je treba dobi v ajeai ravBO tako, kakor v drugib, druzega mu pa ai sila vedeti. Ia tudi čaaa ni za kmeta, da bi bral čaaopiae. Ivaaka je aeveda ta liat vedao čitala aa glas, ko 80 sedeli zvečer krog mize. Oče s pipo v aatib, mati je pa prebiravala grah za drug daa ali pa delala kaj druzega. Hlapec je pa odael Bavadao aa vas. BSlovea8ka Lipa" je pozivala večkrat, posebao v zadBJem času, župaiae, aaj uradujejo sloveaaki, aaj zahtevajo aloveaske dopiae itd. Čemu bi se morali Sloveaci ubijati s tujim jezikom. BVae prav", je prikimal očeAadrej, Bvse prav. Ali aedaj sem že Bavajea v tej aemarjiBi uradovanja. Naj ae zaČBem učiti sedaj aloveflaki?" BOče", je djala Ivaaka, Bjaz miBliai, da bodete lažje pisali obo kar govorite, kakor pa, česar ne umejete prav. Kdo ve, če se vam ae amejejo, ako aapravite kake aapake in ae rogajo aaai Bemarao8ti.u Pa tudi aekateri drugi ao ga jeli siliti in mu prigovarjati, aaj začae uradovati sloveflaki. Trdilo 86 je, da je skleaila večiaa župaBov, da bo sprejemala ia odpoailjala samo slovenske dopise. ,0e jih je več akupaj, ae ložje ubraaijo železai roki okrajaega načeluika, strastaega Bemčurja. Tiati pa, ki ao Badlegovali Gorjaka, da aaj zaČBe uradovati aloveaaki, 80 bili oai, koje je Bavdahflil duh bralaega drustva ia jira vzbudil zavest, da Sloveaec ai rojen za tlako tujcem, ampak, da gospodari po lastni volji aa 8voji zemlji. Tako je prialo, da Aadrej Gorjak več aa aobea aačia ae aprejme župaaake časti. Rad jo prepusti drugemu, mlajaemu. BToraj radi 8loveaskega uradovaaja nočete več županovati?" BDa, ker res aevem uradovati aloveaaki. Še piaati aem akoraj pozabil", ji je odvrail. BSicer bi pa rad že imel mir. Star sem že ia oaem let aositi odgovoraoat celega Podlesja ai maleakoat. Naj se pokusijo drugi." BIa pri tem bodete pristopili v bralno druatvo", je aagovarjala Ivaaka. BOče, vi aiti ae veste, kako zaaimivo je. Sedaj bodete imeli tudi več ča8a.a Rad je imel svojo Ivaako in ai ji rad čeaar odrekel. Bil je tudi poaoaea aa ajo. Oemu bi pa ae bil ? . . . Vaak je labko, kdor ima take otroke. BŽe vidim, da ae bo prej aiiru. Toda veliko vam ae bom koriatil". II. Neke aedelje po raai masi je bila zbraaa v gostilai družba iz Podlesja. BRazpisaae so volitve", je djal Ludvik Logar, mož širokoplečat ia majhae, zajete postave ter si sukal kot ačetiae trde brke. .nGorjak ae mara več župaastva, koga bomo pa volili sedaj ?a BZakaj ae raara?" vpraaujejo oatali, akoravao ao vedeli, da radi aloveaskega uradovaaja. BHm! Meae vpraaujete ?" reče Logar. BSami ve8te ravao tako kakor jaz. Pač pa je vrsta na meai, da vprašam, kaj bi Htorili vi aa ajegovem meata?!" Logar je gledal in mežikal z levim očeaom. Bila je to ajegova aavada, da je v bolj važaih stvareb vedao mežikal. Imel je majbao poaestvo, dovolj veliko, da ae je preživljal. Ožeajea ai bil aikdar, zakaj — ai pravil aikdar; akoravao je bil vedao pola aal. Vaačani ao ga radi iraeli. Le to aapako je imel, da ga je rad srknil. BNu, kaj bi storili na ajegoveai meatu?" je vprasal vaovič. Vai 80 skomizgali z ramami. BNemakutarili bi aaprej, ai res?" BKakor ti", je pripomail jedea. (Da«e.)