Izprograma drugega aamopiiapevka za Bežigradom nlata dogra-/m 1» dva objekta, zdravatvona poataja z lekarno na Črnučah In vzgojnovaratvona enota prl Elml, prav tako na Črnučah. V prvlh dnah aaptambra pa bo otvortlav prlzldka k oanovni ioll Franceta' Bavka. Pod atraho /• ia tudl črnuika zdravatvana poatafa (na allU), kjar dalavci hite z dalom. O tam, ka) bl nam prlneaal ammoprlapevek III, pa poročamo na atranah 4 In 5.
SAMOPRISPEVEK III
Pred desetimi leti je v Ljubljani živelo četrt milijo-na prebivalcev. Oanes nas je preko 320.000, leta 2.000 bo imelo naše mestopo na-povedih okrog 430.000pre-bivalcev. Ljubljana raste, Ljubljana se razvija, Beži-grad z njo. Pred desetimi leti je bilo od središča obči-ne do Save Se precej pro-stranih polj, danes so tam-^^a/ sodobne soseske, v ka-terih v novih stanovanjih zadovoljno prebiva na tiso-če Bažigrajčanov.
Bežigrad je v zadnjih de-setih letih doživel skokovit razvoj tudi na gospodar-skem področju, povečal se je naš družbeni standard. Vse to pa smo dosegli z lastnimi močmi, z delom, včasih tudi z odpovedova-njem. Zato smo lahko upra-vičeno ponosni na nove to-varne, na nove soseske Pa si lahko zamislite sosesko BS-3 brez šol in vrtcev, Be-žigrad brez doma ostarelih občanov, Črnuče z eno sa-mo, staro šolo? Ne! Pa bisi morali, če ne bi bilo naše skupne, zavestne odločitve ' pred desetimi leti, da se bo-mo razvijali še hitreje, da
Zrno
do zrna...
bomo skrbeli ne samo za rast osebne življenjske rav-ni, ampak tudi za rast druž-benega standarda, za iz-gradnjo najnujnejših, tako-rekoč življenjsko važnih objektov: šol, vrtcev, do-mov za ostarele, zdravstve-nih domov...
Bežigrajčani in Ljubljan-čani smo v zadnjih desetih letih dvakrat z glasnim in odločnim »da« izrazili svo-jo solidarnost, visoko so-cialistično zavost in sa-moupravljalsko zrelost. Kajti »da* je zahteval vsaj trohico samoodpovedi in odrekanje, kije bilo za po-sameznika majhno, je v Ljubljani pomenilo 100 no-vih objektov, nakateresmo lahko ponosni.
Vsem nam je jasno, da pot pelje samo naprej. Tudi v današnjem težkem go-spodarskem položaju bo-mo gradili nova stanovanja, nove soseske. tudi danes se bodo rojevali otroci, ho-dili v vrtec, šolo, na delo. Pa bodo nove soseske ostale brez šol in vrtcev? Bomo v zastareli porodniš-nici tvegali zdravje naše • prihodnosti,  novorojencev
in njihovih mater? Bodo matere spet ostajale doma, ker ne bodo imele varstva za otroke? Kaj pa dvo aliže zdavnaj pozabljeni troi-zmenski pouk? Bomo otro-kom odrekli lutke alizdravo podnebje na Rakitni? Bo-mo zanemarili svoje zdrav-je in pozabili na slušno, go-vorno in drugače prizadeto mladino?
Izhod je pred nami: no-vembra se bomo odločali o podaljšanju samoprispevka za prihodnjih pet let. Odgo-varjali bomo na vprašanje -bomo še naprej prispevali po 1,5 odstotka osebnih dohodkov ali pa bomo na vsa prejšnja vprašanja hla-dno odgovorili ne. Tako hladno, kot bi hladno ob-krožili ne na glasovnici, skriti pred vsemi drugimi, vendar ne pred sabo.
Ljubljana se bo razvijala naprej, gradili bomo šole, vrtce in zdravstvene domo-ve. Prevečkratje zgodovina potrdila neomajno zvesto-bo Ljubljančanov našemu mestu, da bi se danes lahko izneverili!
STANE DROLJC