698
Listek.
Nove muzikalije. Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil in velečastitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu, posvetil Hr. Volarič. Op. 7, V Ljubljani. — Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. Lastna založba. Cena zvezku je 70 kr. (po pošti 75 kr.) Naročuje se: H V. v Kozani, p. Kojsko —  Gorica na Primorskem.
Takšen je naslov mično in prav čedno avtografiranemu zvezku Volaričevih pesmij op. 7. Vsebina je nastopna: 1. Slovanska pesem, bes. J. Stritarjeve 2. Pogovor z domom, bes. J. Jenkove. 3. Ne zveni mi, bes. S. Gregorčičeve. 4. Pomlad, bes. J. Virkove. 5. Gospodov dan, bes. Fr. Krekove. 6. V noči, bes. Savo Zoranove. 7. Ljubav, bes. J. Kalčičeve. 8„ Na planine, bes. Krilanove. 9. Poziv k petju, bes.? Ako hočemo biti skladatelju pravični, priznati moramo, da je pri njega vsakem novem delu opaziti velik napredek v glasbi, a tudi slovenskim pevcem prav dobro ugajajo pesmi Volaričeve, ker slone na tako zvanem modernem slovenskem glasbenem duhu. Prav zato so njega skladbe čimdalje bolj obljubljene, in nadejamo se, da ostane skladatelj svetla zvezda slovenskega glasbenega neba Harmonija teh pesmij je prav lepa in mnogo-stranska; s harmoniškimi oblikami skladatelj nikjer ni v zadregi; vse teče nekako gladko in neprisiljeno, glasovi se lepo menjujejo, v skupnosti pa se pesmi slišijo polno-glasno  in prikupno.
Na majhen nedostatek pa vender opozarjamo skladatelja. Basovski skok iz 6/4 akorda ni dovoljen, zato ker ta akord pripada šibkim harmoniškim oblikam in je torej navezan na dijatoniški postop. Glej štev. 2., 6. takt in jednako. Harmonija je zelo zmešana štrena, torej je treba v porabi največje doslednosti, da se nam ne bode očitalo neznanje. Drugega nimamo dostaviti, nego to: Pesmi Volaričeve iskreno priporočamo vsem pevcem in pevovodjam po Slovenskem in prepričani smo, da bodo ž njimi jako zadovoljni.
D. F.
,,Materin blagoslov". Gospod Anton Foerster je uglasbil ta znani igrokaz, tako da je sedaj popolnoma opereta. Ker je glasbeni del precej obširen, treba bode tekst izdatno okrajšati in mu dati bolj obliko libreta Foersterjevo delo se uprizori še v letošnji gledališki dobi.
„Cavalleria rusticana." ,,Dramatično društvo je sklenilo pogodbo s slavnim skladateljem opere: ,,Cavalleria rusticana". Skladatelj Pietro Mascagni in založnik Edoardo Sonzogno, zastopana po dr. O. F. Eirichu, zavezala sta se, da sme" to opero dajati v Ljubljani j edino le ,,Dramatično društvo". S to pogodbo je seveda spojena znatna gmotna žrtva, toda pomisliti je treba, da se je s tem storil tudi znaten napredek v razvoji slovenskega gledališča. Libreto je skrbno in izvrstno preložil naš pesnik, gospod Anton Funtek, kateri je ,,Dramatičnemu društvu" kot libretist s svojim sodelovanjem nemala podpora. Ako se pokaže potreba izdaje slovenskega prevoda, bode se tudi zanjo skrbelo pravočasno.
Blaž Potočnik. V Št. Vidu nad Ljubljano je ondotna čitalnica dne" 4. m. m. praznovala petindvajsetletnico svojo in zajedno dostojno poslavila spomin svojega ustanovitelja, župnika Blaža Potočnika. Na pročelji župne cerkve šentvidske se je namreč vzidala spominska ploča z napisom: V tej fari je kot župnik 39 let pastiroval gospod Blaž Potočnik, ustanovitelj narodne čitalnice. ,,Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes." — Narodna čitalnica ob svoji petindvajsetletnici 4. oktobra 1891. — Pri tej priliki je izšla lična spomenica, katero je spisal g. Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu. Zanimiva knjižica priobčuje v štirih oddelkih životopisne črtice o Potočniku, pisane za preprosto ljudstvo, in prinaša dokaj dovtipnih izrekov Potočnikovih, ki je bil sploh  jako   šaljiv in zabaven družabnik.   Spomenica   ima tudi   dobro pogojeno

Listek.                                                                 699
podobo pokojnikovo in stane samo 10 kr. Dobiva se pri pisatelji v Št. Vidu nad Ljubljano.
Schlussvvort zur Ortsnamenforschung in Karnten. Klagenfurt 1891. (To in prejšnjo knjižico ,,Zur Ortsnamenforschung in Karnten" prodaja knjigar A. Raunecker v Celovci za 30 kr.). Katoliško - politiško in poljedelsko društvo za koroške Slovence je izdalo končni odgovor na drugo brošuro g. A. pl. Jakscha: Eine offene Antwort auf die anonvme Schrift „Zur Ortsnamenforschung in Karnten" etc. V tem odgovoru pobija izobražen slovenski pisatelj, ki se pa ne sme" imenovati s polnim imenom, da ga „ne po-tipljejo z debelim prstom," najprej sumničenja in splošne fraze g. pl. Jakša ter mu dokazuje strankarstvo in tendencijoznost. Več svojih prejšnjih trditev in sumničenj je moral gosp. pl. Jakš nekako sramežljivo in skrito preklicati, a veuder neče spoznati, da je na krivem poti. Sklicuje se zopet na stare listine iz XV. stoletja, v katerih se že nahajajo nemška imena za slovenske vasi, a slovenski pisatelj mu odgovarja, da to le dokazuje, da so že takrat slovenska imena prestavljali, ne pa da je nemško ime starejše od slovenskega. Se sedaj se nahaja v Nemcih mnogo slovenskih krajevnih imen, katera so pa v srednjeveških listinah čisto drugače zabeležena, dokaz temu; da so nemški pisarji slovenske vasi časih prekrščevali do cela svojevoljno. Potem prehaja g. pisatelj k posameznim neisti-nitim trditvam pl. Jakša ter mu zlasti obširno in korenito dokazuje, da se vas Eis (Led med Pliberkom in Št. Pavlom) ni imenovala prvotno ,,Eisen", da torej slovensko ime ni svojevoljno skovano, nego da je nemško ime zgolj le prestava slovenskega imena. Pl. Jakš ima jako čudne pojme: priznava sicer, da so Slovenci pred Nemci stanovali na Koroškem in da se je večina Koroške šele v mnogih stoletjih ponemčila, vender hoče dokazati, da so nemška imena na Koroškem starejša od slovenskih! Politiško društvo za koroške Slovence je spoznalo, da namerjajo pl. Jakša trditve škodovati politiškim pravicam Slovencev na Koroškem in zato se po pravici in kar najodločneje ustavlja napačnemu tolmačenju krajevnih imen. Zato pa je tudi izdalo omenjeni dve knjižici, ki sta radi temeljitosti svoje vredni, da jih pazno čita vsak zaveden Slovenec in se prepriča o nakani Nemcev.                                                                                                            S. R.
Poziv slovenskim pevcem. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo cel6 nasprotniki. To svojstvo naše nas je usposobilo, da so se v vsakem večjem kraji osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospešujejo društveno življenje, bude" in krepe" n&rodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne sme" nam zadoščati v središči Slovenije. Slovenci smo zadnja leta vsestranski napredovali in se popeli v vedi in umetnosti do samostalnega, na strokovno izobraženje oprtega delovanja, čegar najvišji namen je znanstvena in umetniška popolnost. Ali naj torej zaostajamo v umetnostnem petji? Ali naj nam ne bodi i pri petji do tega, da se dvignemo do one visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izključujoč vse neumetnostne težnje ? Narodova čast zahteva od nas, da ne podrejamo več petja drugotnim namenom, da je marveč negujemo kot umetnost umetniški dostojno.
Te misli so vodile pevce, ko so osnovali novi pevski zbor »Glasbene Matice«. Namen temu zboru je torej, gojiti zgolj umetnostno, akademiško-pevski dostojno petje, ki naj bi bilo merilo, koliko vzmoremo Slovenci v tej glasbeni stroki.
Že prvi javni nastop dne" 18. malega travna je pokazal resno voljo zborovo, približevati se temu vzvišenemu idejalu, in strokovnjaška ocena je bila sicer stroga, a izrazila je vender nadejo, da bode bela Ljubljana v nedaljnem času središče najboljšega jugoslovanskega umetnega  petja.