arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 32, št. 1 Ljubljana 2009 • UDK 930.25 (497. J 2) (05) ISSN 0351-2835 UDC 930.25 (497.12) (05) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost Člankov odgovarjajo avtorji. © 2009 Arhivska društvo Slovenije Izdalo in zalotilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdar\ka l, p, p. 21. SI-1127 Ljubljana telefon: (01) 241 42 47 telefaks: (Ot) 241 42 69 e-pošta: jure. volcjak@gov.si http://www. a rht vsko-drustvo. si/publ ikacije/ads pubii kočije. h itn Odgovorni urednik: Jure Volčjak (Ljubljana) Tehnična urednica: Barbara Žabota (Ljubljana) Uredniški odbor: Zdenka Bonin (Koper), Igor Fdipič (Maribor), dr. Boris Galec (Ljubljana), Maja Gombtič (Ljubljana), Aleksander Lavrenčič (Ljubljano), Ivan Lovrenc tč (Ptuj), mag Elvis OrhanlČ (Paz m), dr. Slavka Tovšak (Maribor), Ivanka Uršič (Nova Gorica), dr. Peter Wiesßecker (Gradec), dr. Ivanka Zajc-Cizelj (Celje) Redakcija te številke je bila zaključena: 20. majo 2009 Revija izhaja dvakrat temo. Cena posamezne številke je 12.50 EUR. Lektorica: Eva Blunmuer Prevodi: Alenka Hren, Zdenka Semlič-Rajh (angleščina), Wolfgang Zitta (nemščina) Fotografska dela: Tina Arh, Zdenka Bonin UDK: Alenka Hren Izdajo so omogočili Ministrsko za kulturo, Javna agencija za knjigo RS in Arhivsko društvo Slovenije Postavni račun: NLBd. d. Ljubljana, 02033-0019446150 Računalniški prelom in oblikovanje Franc Čuden, MEDITd. o, o., Notranje Gorice Tisk: Gmfika-M s. p. Naklada: 400 izvodov Revija Arhivi je vključena v naslednje podatkovne baze: CO BISS (Slovenija); Historical Abstracts, America: History and Life, ABC-CLIO (Združene države Amerike), Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut fur Arebh'wissenscbaß der Archivschule Marburg (Nemčija); EBSCO Publishing (Združene države Amerike) Na naslovnici: IndeJb Define »ladt uLjubljctm (AS 51. Indtksi, Ik. 8, Indeks I. 1855-1856). Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 32, št. 1 Ljubljana 2009 Na predhodni strani: Čebelji panji v obliki francoskih vojakov na razstavi "Napoleon rt^bt Uiria vstan" v Mestnem muzeju l^Mjana Tina Ari, ZAL). ARHIVI 32 (20O9), št. 1 KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE Zdenka Bonin, Ubožne ustanove v Kopni in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja....................................................................................................... 7 Bukošek Metka, Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje ........................................................................33 Naško Križnar, Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni .............................................53 Jelka Melik, Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva......................................65 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Zdenka Semlič Iiajh, Arhivi - Sodobni arhivi — Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 1979—2009 ................................................................................... 71 Gašper Šmid, Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini .................................................................................85 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Aleksandra Scrše, Namestnišvo v Ljubljani 1850—1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854—1860 ............... 95 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Poročilo o Jesenski arhivisdčni šoli 2008 (Autumn archival school 2008), Grljan in Trst, 16.-23. 11. 2008 (Mitja Sadek) ................................................................................................ 111 Trajna lepota nemih filmov (Dejan Kosanovič) .............................................................................................. 112 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH PUBLIKACIJE Poročila m risbe utrdb arlutekta Giovannija Pieronija (Igor Sapač).............................................................. 115 Gradivo za zgodovino Maribora, XXXIII. zv. (Andrej Hozjan).................................................................. 116 Jure Maček, Dr, Lavoslav Gregoréc, Privatna korespondenca (Ogradi—Žižek), osebni dokumenti in službeni dopisi (Boštjan Zajšek) .................................................................................. 117 Etnica Ogrizek, Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898-1941 (Nina Gostenčnik) ............................................................................................. 119 Jure Maček, Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor — osebni fond (Slavica Tovšak) .......................................................................................................... 120 Marija Hernja Masten, Katja Zupanič, Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908 (Katja Zupanič)......................................................................................................................122 Marko Polenšek: Po njih izdelkih jih boste spoznali. O izbranih novomeških obrteh v času med svetovnima vojnama (Majda Pungerčar) .................................................................................... 123 Bojan Himmelreich, Pike, špekulanti in Trumanova jajca: Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945—1953 (Sonja Jazbec) ........................................................................ 125 Dr. Vladimir Žumer, Poslovanje z zapisi Upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrd za razvrščanje gradiva z roki hrambe in elektronska hramba gradiva v digitalni obliki (Janez Kopač) ............................................................................................................126 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (Leopold Mikcc Avberšek) ... 131 _ARHIVI 32 (2009), št. 1 TUJI ČASOPISI IN REVIJE Arhivski vjesnik, 51/2008 (Darinka Drnovšek).............................................................................................. 139 RAZSTAVE Razstava Muzejskega društva Kozje Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo (Bojan Himmelreich) .............................................................................................144 Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti (Mija Mravlja) ....................................................................... 145 Bibliografsko kazalo Arhivi 1998-2008 (Maja Blažič) ................................................................................... 149 ARHIVI 32 (200'}), si. 1 INDEX ARTICLES AND PAPERS 'Zdenka Bonin, Institutions for the poor m Koper and their health care services from the 13111 to the early 20lh cen tunes ......................................................................................................7 Bukošek Metka, Commercial courts and their operations.................................................................................................. 33 Naško Križnar, Pnmorska in the early postAWC'2 cinematography ................................................................................. 53 Jclka Melik, The Slovenian Chamber of Executors as creator of archival records ................................................ 65 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Zdenka Semlic Rajh, Archives — modern archives - technical and field related problems of traditional and electronic archiving 1979-2009 ................................................................................. 71 Gašper Šmid. Registenng archives abroad ........................................................................................................................ 85 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Aleksandra Scrše, Provincial government in Ljubljana 1850-1860 (Statthalterei, 1850-1854; Landes-Regierung, 1854-1860) .................................................................... 95 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Report on the Autumn Archival School 2008, Grljan and Trst, November 16-23,2008 (Mitja Sadek) ................. Ill Permanent beauty of silent films (Dejan Kosanovic) ........................................................................................................ 112 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS PUBLICATIONS Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija (Igor Sapač) ................................................................................ 115 Gradivo za zgodovino Maribora, XXXIII. zv (Andrej Hozjan) ..................................................................................... 116 Jure Maček, Dr. Lavoslav Gregoréc, Pnvatna korespondenca (Ogradi-Žižek), osebni dokumenti in službeni dopisi (Boštjan Zajšek) ...................................................................................................... 117 Emica Ogrizek, Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Man bor 1898-1941 (Nina Gostenčnik)...................................................-............................................................ 119 Jure Maček, Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor - osebni fond (Slavica Tovšak) ............. 120 Marija Hem)a Masten, Katja Zupanič, Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908 (Katja Zupanič) ...... 122 Marko Polenšck: Po njih izdelkih jih boste spoznali. O izbranih novomeških obrteh v času med svetovnima vojnama (Majda Pungerčar)..................................................................................................„............... 123 Bojan Himmelreich, Pike, špekulanti in Trum a nov a jajca: Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945—1953 (Sonja Jazbcc) ........................................................................................... 125 Dr. Vladimir Žumcr, Poslovanje z zapisi Upravljanje m hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrti za razvrščanje gradiva z roki hrambe in elektronska hramba gradiva v digitalni obliki (Janez Kopač) ...........................................—.—....................................................................~..........-...... 126 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (Leopold Mikec Avberšek)...................... 131 FOREIGN NEWSPAPERS AND MAGAZINES Arhivski vjesnik, 51/2008 (Darinka Drnovšek) ................................................................................................................. 139 EXHIBITIONS Exhibition of the Museum Association Koije, Bandid Guzcj between injustice, revenge and legend (Bojan Himmelreich) .......................................................................................................................... 144 Streets, roads and squares of the city of Kranj in the past (Mija Mravlja) ..................................................................... 145 Bibliographical index of the magazine 'ITie Archives (Arhivi) 1998-2008 (Maja Blaiič) ........................................... 149 ARJ 1IV1 32 (2009), št. 1 Navodila avtorjem prispevkov za ARHIVE 1. ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s področja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov. 2. Prispevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; tel. (01) 24 14 247, e-pošta: ¡urc.volqak@gov.si. Pri tem prosimo, da s?e držite sledečih navodil: O Prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: v elektronski obliki in odtisnjeni na papir (razmik 1,5 vrsUce). O Vsi članki gredo pred objavo v recenzijo. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo članka. O Prispevki za rubrike Članki in razprave, ¡zprakse prakso in Iz arhivskih fondov in sfirk naj obsegajo do 1,5 avtorske pole (24 standardnih strani), za ostale rubrike pa pol avtorske pole (8 strani). O Prispevki za rubrike Članki in razprave, 1 z prakse prakso in ¡z arhivskih fondov in ^birk morajo obvezno vsebovati izvleček v obsegu do maksimalno 10 vrstic, ključne besede, primerne za indeksiranje, in povzetek v obsegu do maksimalno 30 vrstic. Pred povzetkom mora biti naveden spisek virov in literature. O Avtor naj navede svoj polni naslov, naziv oz. poklic, delovno mesto in naslov ustanove, kjer je zaposlen, tel. številko in e-pošto. O Opopibe morajo biti pisano enotno pod črto. V opombah uporabljamo krajše navedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literature. O V poglavju Vin m literature morajo biti sistematično navedeni vsi viri in vsa literature, navedena v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, literaturo, časopise, itd. Gradivo se navaja v abecednem vrstnem redu. O Citiranje arhivskih virov: navedemo arhiv, oznako fonda ali zbirke, ime fonda ali zbirke, po potrebi št. fasciklov ali škatel. Primer: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. L O Citiranje literature (monografij): navedemo priimek in ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela (v letečem tisku). Kraj: založba in leto izida. Primer: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980. O Citiranje literature (člankov): navedemo priimek in ime avtorja: naslov članka. Naslov periodike ali Zpomika (v letečem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko in stran; za zbornik (ime urednika), kraj in leto izida in strani. Primer za periodiko: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. Arhivi 26 (2003), št. I, str. 221—226. Primer za zbornik: Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tr/iške Bistrice. Ad fontes. Otorepcev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 225-269. O Slikovno gradivo (fotografije, mikrofilmski posnelki, skenirano gradivo, izjemoma tudi dobre fotokopije) mora biti obvezno priloženo posebej. Slikovno gradivo naj bo označeno s številko podnapisa. Prispevkom o ocenah publikacij je treba obvezno priložiti fotografijo naslovnice. O Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati; lektorske popravke navadno vnesejo avtorji sami. Korekture načeloma opravi uredništvo. O Prispevkov ne vračamo; o zavrnjenih prispevkih avtorje obvestimo. O Avtorje prosimo, da upoštevajo zgornja navodila. Ob morebitnih nejasnostih je uredništvo na voljo za pojasnila. O Rok za oddajo prispevkov za rubrike Članki in razprave, ¡z prakse zp prakso in Iz arhivskih fondov in Zbirk za prvo številko je 1. maj, za drugo številko pa 1. oktober! Rok za oddajo prispevkov za ostale rubrike pa je za prvo številko 20. maj, za drugo številko pa 20. oktober! Ljubljana, L 10. 2008 Uredništvo Arhivov Arhivi 32 (2009) it- 1, str. 7-32 Članki in razprave 7 w Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 364-787.9(497.4Koper)"12/19" Prejeto: 30. 4. 2009 Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja ZDENKA BON IN arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper e-pošta: zdenka.bonin@gmail.com IZVLEČEK Organizirano skrb za zdravstveno stanje ljudi je v Kopru mogoče spremljati vsaj od 13. stoletja dalje. Na vhodu v mesto je bit Že kta 1262 postavljen špital sv. Nazarija, v katerem so našli zavetje romarji, mestni revežh pohabljeni, od rojstva prizadeti posamezniki, najdenčki in oboleli, v 14. stoletju pa je Marco Trivisano v Zubenagi uredil še zavetišče za siromašne Ženske. Mesto je imelo zdravnika in kirurga; oba sta morala biti vsako leto potrjena v velikem svetu. Za obubožane prebivalce mesta so skrbeli tudi laične bratovščine in redovniki, zlasti serviti sv. Marije. Francozi so namesto ukinjenih bratovščin, ki so do tedaj skrbele za ubožpe ustanove, ustanovili dobrodelno kongregacijo. Mestni špital (priključili so mu ubožnico sv. Antona) so leta 1810 preselili v poslopje opuščenega scrvitskega samostana. Okrajni zdravnik Giovanni Andrea de Manzpnije sredi 19. stoletja pripravil pravilnik mestne bolnišnice. Poleg revežev ¿z celotnega koprskega zaledja je sprejemala tudi bolnike. Leta 1886 so zaradi težav, kijih je občina imela z upravljanjem bolnišnice, skrb z? bolnike Zaupali FranČiškovim tretjerednicam. Te so v mestu ostale do leta 1915. KLJUČNE BESEDE: zdravstvena oskrba, špital sv. Nazarija, špital sv. Marka, servitski samostan, sirotišnica, mestna bolnišnica, bolnišnična dejavnost, Koper ABSTRACT INSTITUTIONS FOR THE POOR IN KOPER,4ND THEIR HEALTH C4RE SERVICES FROM THE 13'» TO THE E/1RLY 20r" CENTURIES In Koper, organized health care services for the population can be traced back to as early as the 13 th century. Already in 1262, there was a hospital dedicated to St. Nazprius at the entrance of the town, in which pilgrims, cripples, foundlings, the poor, the sick and the handicapped since birth could take shelter. In the 14"> century, a shelter for the impoverished women was also founded in Zubenaga by Marco Trivisano. The town had a municipal doctor and a surgeon who needed to be certified yearly by the Great Town Council. Laic fraternities and priests — Servants of Mary in particular - also provided for the poor of the town. Fraternities that had up to the time of the Illyrian Provinces taken care of the poor-houses were abolished by the French administration and instead a charity congregation was founded. In 1810, the French also moved the town hospital, to which the poor-house of St. Andrew had been joined, into the building of the abolished Servite monastery. Preserved from the mid-19th century is a book of regulations of the town hospital prepared by the rlistrict physician Giovanni Andrea de Manzpni. The hospital admitted the patients as well as the poor from the entire Koper hinterland. Due to some !roubles experienced by the municipality in the management of the hospital, the care for the patients was in 1886 entrusted to Franciscan Tertiaries, who remained in Koper till 1915. KEY WORDS: medical care, hospital of St. Nazpnus, hospital of St. Mark, Servile monastery, orphanages, town hospitals, hospital services, Koper 8 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Borim: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13, do začetka 20. stoletja, str. 7-32 V Evropi se je s ponovno oživitvijo blagovnega gospodarstva in širjenjem mestne civilizacije med 11. in 13. stoletjem spremenil tudi odnos do siromaštva. Ta najpomembnejša vrednota prvotnega krščanstva je bila še v visokem srednjem veku poroštvo za zveličanje, s širjenjem denarnega načina gospodarstva pa se je odnos do siromaštva povsem spremenil. Kot odgovor na novi način življenja so na eni stani nastajali številni ubožni redovi, vanje pa so se navadno zatekali prostovoljni "siromaki", ki so večinoma izhajali iz višjih družbenih slojev, na drugi strani pa je milosrčnost, ki se je izražala v miloščinah in darovih cerkvenim ustanovam (in preko njih redkim posameznikom), postala priljubljena oblika odpuščanja grehov "tuzemnega" življenja. V tem obdobju so se zlasti po sredozemskem delu Evrope močno razširili številni samostani t. i. beraških redov, špitah in bratovščine. Dobrodelnost in dajanje miloščine sta predvsem v 14. in 15, stoletju postala izrazito družbeno umerjena, saj je v ospredje prišla skrb za pomoč znanim ljudem (navadno istega območja in podobnega socialnega okolja), ki jih Bro-nislaw Geremek imenuje "sramežljivi siromaki11.! Njihova upravičenost do pomoči je bila utemeljena Z njihovim izvorom, saj jun je "stan" prepovedoval beračenje, hkrati pa je bil "sram" znamenje njihove visoke morale. T. i. bratovska pomoč je dajala prednost znanim ljudem, navadno iz družbene elite, ki so zaradi različnih vzrokov obubožali. Odnos do pravih revežev (beračev) pa se je močno spremenil. Ti so veljali za lenuhe m odpadnike družbe in kot taki niso bili vredni niu podpore niti usmiljenja. Tako mestne kot tudi cerkvene oblasti so s svojimi ustanovami skušale poskrbeti za določeno število izbranih mestnih siromakov, za druge reveže pa je njihov vsakdan pomenil hud boj za preživetje. Nazoren primer take institucionalizirane pomoči izbranim posameznikom so prav mestni špitali; navadno je že njihov ustanovitelj (dobrotnik) določil število oskrbovancev.2 V istrskih mestih so bili špitali kot zavetišča za romarje, pohabljene, od rojstva prizadete revne posameznike, reveže in obolele po vzoru Benetk organizirani že v 13. stoletju. Piranski spita! je bil ustanovljen 14. 12. 1222, koprski 7. 4. 1262,1 verjetno pa ! Temeljni deli o zgodovini dobrodelnosti in milosrčnosti sta prav gotovo delo Bronislawa (Jeremka Usmiljenje in vislice. Zgodovina revščine in milosrčnosti, Ljubljana 19%, ki s svojimi spoznanji sega tudi na beneško ozemlje, in Micbela Mollata: The poor in the middle aeg: an essay in the social history. New ! laven, I .ondon 198f> - Darovcc: Darki nampijejo kn, str. 91-95. 1 Naldini: Cerkveni krajepis ah opis mesta in Škofije jiistinopolis, str. 182-184. rudi ustanovitev izolskega špitala sega v 13. stoletje.4 Koprski špitai sv. Nazanja je imel sedež v stavbnem kompleksu pn Mudinih vratih, na današnjem Prešernovem trgu,= kjer je sedaj cerkev sv. Bassa. Ustanovila ga je komuna, škof Conrad pa ga je "razbremenil vseh dajatev, obveznosti in pravic, ki bi jih morda kdaj terjala njegova Cerkev, v cerkveni pristojnosti pa je zadržal le potrjevanje priorja oziroma rektorja ustanove in pravico do zelo skromne Marija £ detetom in donatorjem t\ nekdanjega Špitala sv. Nasanja pri cerkvi sv. Bassa kiparja Ciovannia di Pietra izleta 1401 (PMK) 4 Darovec: Oris zgodovine zdravstva v Kopru, str. 259. Giuseppe Caprin pa omenja, da je špitai v Izoli omenjen žc v dukumentu iz leta 1152 (Captin, Ulsliu nobitissimn, jiarte I. str. 253). 5 Pia^a liti Ponte all Ponte tli Pietra, tudi Pia^ga del Trajjito. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009). št. 1 Zdenka Bonin; Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7—32 9 dajatve obema blagajnama, Škofovski in kapiteljski"^ Meščani so špitalu darovali kruh, vino 111 olje za vzdrževanje 10 revežev, poleg tega pa še druge prihodke in denar v visim 13 lir grošev7 (tudi lir velikih denarjev, lire di grossi). Koprski podestat in kapitan Simone Dalmazio je leta 1389 senatu predlagal, naj zaradi prihodkov, ki jih ima Špital, imenuje upravo špitala s priorjem in enim članom. Senat je imenovanje uprave prepustil komuni.1H O volitvah prokuratorjev (oskrbnikov) in priorja špitala sv. Nazarija govori tudi koprski statut iz leta 1423,y in sicer: podestat naj vsako leto izberel() na avgustovske kalende dva prokuratorja špitala sv. Nazarija. Funkcijo naj opravljata eno leto. Upravnik špitala, t. i. prior, ne more ničesar (npr. premoženja Cerkev sv. Bassa (Ronin, 2009) Naklim: prav tam, srr. 182, V istem delu je objavljena tudi listina (indult) škofa Conrada s 7. 2. 1262. Prepis listine je objavljen mdi v: Candler, Codme Viplomatico Istriana, str. 548-549. V Beneški republiki se je od konca 13. do druge polovice 14. stoletja uveljavil sistem "libra do groša" (tibbra aH grossus), ki je temeljil na razmerju med zlatnikom in srebrnikom 1 : 26, po letu 1356 pa bilo razmerje med njima I : 24. Ko je začela vrednost srebra padati, so Benečani prenehali kovati groše in so jih ohranili le še kot obračunsko enoto pri dukatu, in sicer: 1 lira grošev = 10 dukatov = 20 solidov grošev = 32 lir - 240 grošev = 640 solidov = 7.680 denančev. Obračunska vrednost denarja se je po letu 1472 spremenila, in sicer: 1 dukat = 124 solidov oz. 6 lir in 4 solide (Darovec; Davki nam pijejo kn. str. 67—70). Schiavuzzi: Le ishtuzioni sanitarie lstriane, str 381—382. Originalni statut iz leta 1423 hranijo v Državnem arhivu na Reki, Pokrajinski arhiv Koper pa hrani tiskano verzijo statuta (v nadaljevanju STKP) iz leta 1668 v fondu SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, a.c. 68. 5 soglasjem škofa so ju tako kot priorja imenovali (z večino glasov) v velikem svetu (primerjaj tudi Darovec: prav tam, str. 261). 10 špitala) dati v najem brez prokuratorjevega dovoljenja, prav tako pa ne morejo niti prior niti prokuratorja odtujiti nobenega špiralskega premoženja brez dovoljenja koprskega podestata. Prior mora dau prokuratorjema seznam (popis) celotnega špitaiske-ga premoženja in ta morata vsak mesec pregledati vse omenjeno premoženje. Ob koncu mandata morata prokuratorja svojima naslednikoma dati popis vseh premičnin in nepremičnin. Enak popis (inventar) pa morata dati tudi podestatu, ki na; preveri morebitno slabo upravljanje ah odtujitev premoženja.11 V posebnem členu je prav tako določeno, naj podestat izbere mdi špitalskega priorja, ki naj ga potrdijo v velikem sveni. Izvoljen je, če dobi večino glasov,12 Svojo službo {oficii prioritatus) naj posveti skrbi za uboge v tem špitalu in naj zato dobi vsak mesec 6 liber plače. Dobi naj služkinjo (unam pedi-sequam), da v špitalu skrbi za bolne in uboge. Ta naj za svoje delo vsak mesec dobi 40 solidov,duhovnik, ki naj v špitalu vsak dan opravlja maše, pa 6 liber.l" DtTrocuratoribsi Bt/futalii Sjn3i ttofri/ , ¿r Je torts eltQiane. Cap. ID. ITem Statuimus.quod omni antra de extero prim 6 Calm du Atiguili per dominum Potcrtjtem.quipro ¡import eric ad regimen ciuiUia Iultino • polis ,&fuosfuccc (Tores etigi d-biit duo bom hominis, qui elTcvdint Pro ciiratorcs itnmocfle debeani Procurators Hofpiialis ■ (lue domus Dci In-fltnopoJis. Qui procurator« llarcdcbanttn diflo officio per annum vnum Unwm.Et Priorqui lüerit pro rempote diib HolpitaJis non poüir, ncc va-leat vllo modoaffiöare, vel affidan fäcere aliquas pofTcfConcs peruntnit; dttlo Hotpiiali fine vcrboificsnua, &confi)io diüonim Procui Worum; Et quod diiL PrucuratoreSinec Pnor vendere noti vakant ncc alien arc a I ¡qua bona mobilia, icftabilia perttneruta dtfto Holpitali iint: ItccntBiic canlenfu dommi PoielUin,4 Capiraiiet.quod lifecennticarcat hrmiuicI Et Priori qui frier it pro rempote tcneatiit d)tc tn fcnptisditln Procuraronbus omnia bom mobilia iSt im mobilia pertmentia diflo Hofpitali; & ipfi Trocuratores ttneantur peruidereomni menfebona mobiJo,& tuimobilia.aut fcmcl in_. anno .flc in fine anmdiüi Procurators teneanturdarcjn [cripris fucceflori-busomnia bona mobilia, & immobilia peiunenua diäo Holpiuli > & expe. QantiajDeqiubus omnibus bonis mobilibus it rtabilibus omni ratio ia cle-ÜranediitorumProcurarormii fieri dt beat inum Inuerauum. In quo vera luudniaooponauturboiia mobilia,& ftabilia perrmetia, £c (pcihuttia hofpi-talipra;diit').ä:in fine anni per donuniimPoieftjrem , St Ca> iianeum tia-mtniit. & nd^n tlcbeat otOiiuteiürtumInuentarutm, fidefeflu ipforutn Procurarurum.vcliita mala culpa dillribuilTent, vel atienaßcntaliqu i bona ftaUilOiSt mohifj in dtflo Imicaono conttntaiE i fimiirier teneatifiir icddo-tc ration«» iiilmeanatde 0111111 eo ■ quthlcMgeunt. & ei prndiJc mit pro E 4 diclo Odlok statuta o volitvah prokuratorjev ¡pitala sv. Nasanja (51 PAKKl3299, a. e. 68) ' I STKP, 3. knjiga, 3. poglavje, str. 117v-ll 8. Prokuratorja (s kontumacijsko dobo dveh let) so volili vsako leto, prior jia je bil lahko imenovan za vse življenje, vendar so ga morali vsako leto potrditi v velikem svetu (Darovec: prav tam, str. 261). 1 libra (rudi lira) — 20 solidov - 240 denaflčev. 14 STKP, 3 knjijpi, 4. poglavje, str. 118. 10 _Članki in razprave_ARHIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Bonin: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7—32 S posebnima odlokoma so v statutu urejali tudi pridobivanje premoženja za omenjeni spi tal,15 saj je ta večino denarja dobil z volili v testamentu oz. ob izpolnjevanju testatorjevih določil. Prokuratorja, ki sta nadzorovala upravljanje vsega špitalskcga premoženja, sta za vsako premoženje, ki sta ga pridobila za Špital, od libre vrednosti dobila po 5 solidov malih denarjev.16 Tako naj bi Giuliano del Bello 19. 11. 1440 špitalu izročil 1.000 dukatov, ki jih je bil dolžan dati kot izpolnitev volje pokojnega očeta, saj je v testamentu zapisal, naj sin ubogim iz Špitala izplača četrtino vseh prihodkov, ki jih bo dobil od trgovine v Kopru.17 Kot pravi Pavel Naldini, pa naj bi se pozneje finančno stanje te dobrodelne ustanove postopoma slabšalo in tako je komunska oblast aprila leta 1454 dala Špital sv. Nazarija v upravljanje bratovščini sv. Antona opata.18 Ko je veronski škof Agostioo Valier med 4. in 22. februarjem 1580 v duhu navodil tridentinskega koncila vizitiral koprsko škofijo, je med drugim popisal tudi bratovščinsko premoženje19 in premoženje obeh koprskih špitalov. Vseh dvajset oz, enaindvajset koprskih bratovščin je skupno (v denarju) imelo približno 5.890 lir in 12 solidov dohodka. Največji dohodek je imela bratovščina sv. Antona opata; znašal je okoli 2.500 lir na leto,20 špital sv. Nazarija pa je imel približno 2.000 lir dohodka od premic run in nepremičnin. Spital je sprejemal reveže obeh spolov iz mesta, tujce in bolnike ter najdenčke (infantt). Vzdrževali so jih, dokler jih niso s posebno varuško poslali v sirotišnico v Benetke (Časa di Dto), Prihodke so porabili za potrebe špitala, oblačila (et altre elemosine de pand), kruh, vino, meso in druge potrebščine za reveže in bolne, ki niso bili v špitalu (poueri miserabili et infemi delta citta cbe sono fuori deli hospitaii), za obdelovanje Špitalskih vinogradov in oljčnikov, za zdrav- ! 5 STKP, 2. knjiga, S3, poglavje, str. 76-77 in 81. poglavje, str. 96. 16 ... dicimus e/ statuimus quod dieti procurator?} de cetero habeant et habere Aebeant ¡oídos quinqué parvorvm pro libra de omni eo quod recvperauerint dieto hospitaii modo predieto (STKP, 2. knjiga, 53. poglavje, str. 76). 17 Schiavuzzi: prav tam, str. 382 1H Veliki svet je sprejel sklep, p» katerem je špital prešel v domeno bratovščine sv. Antona opata, dokument pa je istega leta potrdila tudi beneška oblast. Špital se je močno povečal. Dajal je domovanje popotnikom, pomoč slaboumnim, mleko otrokom, doto dekletom in ostale miloščine. Njegova cerkev je bila posvečena ¡koju in mučenat sv. Bassu (Naklim: prav tam, str. 185-186). 'IJ Glej Lavrič: Viqntacijsko poročilo Agustina Vatierja o koprski Škofiji izleta 1579, str. 131-135, 20 Lavrič: prav tam, str. 131 nika in kirurga, ki sta zdravila uboge v špitalu ter za stroške tistih, ki so bili v Špitalu, vendar niso mogli iti iz špitala in si s prosjačenjem zaslužiu denarja. Valier navaja, da je imel špital dobro vzdrževano poslopje (časa). Spodaj je bila soba z nekaj "posteljami" {con alcune letere), ki niso bile opremljene, v zgornjem delu pa je bilo šest sob, od katerih jih je bilo pet opremljenih z žimnicami (matera^gp), rjuhami in precej dobrimi odejami. Če je bilo treba, so lahko iz spodnjega deia prinesli dodatne "postelje". Spital je imel tudi dobro urejeno kuhinjo in druge prostore. V njem so živeli reveži in dva upravnika (priorja), ki sta tam imela stanovanje ter za svoje delo prejemala plačo. Prihodke je upravljal nobil. Vsako leto so ga izvolili izmed članov bratovščine sv. Antona opata. Ta je moral konec mandata pokazati račune bratov-ščinski bana in revizorjem.21 Za špital, ki je večino svojega nepremičnega premoženja dajal v najem in tako pridobil velik del prihodkov, so se razmere po letu 1605 precej spremenile. Beneška republika je namreč vsem cerkvenim ustanovam (npr, špitalom, bratovščinam, samostanom) z zakonom prepovedala nakup in posedovanje zemljiških posesti, v dveh letih pa so morale prodati tudi vsako podarjeno nepremičnino.22 Prav možnost vlaganja denarja od nepremičnin je bila izmed pomembnih razlogov za ponovno ustanovitev koprske zastavljalnice (Monte dl Pieta) leta 1608. Spital je bil po ustanovitvi zastavljalnice (prvič je bila ustanovljena že leta 1550, vendar je, verjetno zaradi hude kuge in zmanjšanja števila prebivalstva ter obubožanja, že po treh letih zašla v težave)2-1 upravičen do dela njenega dobička, poleg tega je v zastavljalnico vlagal tudi lasmi kapital. Zanj je sprva prejemal šest odstotne obresti, pozneje pet odstotne, od srede 18. stoletja pa le še štiri odstotne obresti.Tako je v letu 1765 v zastavljalnici hranil kar 5.400 tir,leta 1786 pa je npr. od dobička zastavljalnice dobil 216 lir,26 Spital so na začetku 18. stoletja povsem prenovili in razširili ter urediti posebne prostore za moške in ženske.27 V cerkev sv. Bassa — koprski škof Naldini jo je leta 1712 blagoslovil - so že leta 1706 prenesli t. i. čudodelni križ (crociftsso miracoloso), h kateremu so 21 Lavrič: prav ram, str. 136-137, 22 Darovee: The Charity and the Poverty ..., str. 27; http:// rss.archivcs.eeu.hu/archive/00001092/01/104.pdf 21 Darovee: Davki nam pijejo kri, str. 97. Darovee: prav tam, str. 166 -- Darovee: prav tam, str. 165. 26 Darovcc: prav tam, str. 156. 27 Darovcc: Oris zgodovine zdravstva v Kopru, str. 265 Članki in razprave ARi IIVI 32 (2009), Si. 1 11 /cinika Bonin: UbožtlC ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13 do začetka 20. stoletja, str. 7-32 Na oltarni sliki v cerkvi sv. Bassa sta upodobljena sv. Na^arij, koprski zaščitnik, in sv. Bass (Bonin, 2009) molili številni Koprčani, čaščenje pa se je razširilo tudi po beneškem ozemlju.O temeljiti prenovi spirala priča tudi napis v zakristiji cerkve sv. Bassa iz leta 3731. Koper je imel poleg omenjenega Špitala sv. Na-z ari j a še špital sv. Marka blizu vrat Zubeiiaga,--1 Ustanovil ga je Marco Trivisano iz Benetk. Naldini omenja, da naj bi bil špital ustanovljen okoli leta 1400, po poročanju Agostina Valiera pa naj bi bil ustanovljen leta 140l;w na osnovi dokumenta s 17, Po najnovejših raziskavah Restavratorskega centra ZV K D Slovenije so z radiokarbonsko analizo lesa določili čas nastanka polihrumiranc plastike Kristusa okoli leta 1120. Prvotni romanski Kitžani je ime! horizontalno iztegnjene roke in pokončno glavo s Široko odprtimi očmi. Kasneje so kip slogovno in ikonografsko predelali v gotiki (po zagozdi v vratu, ki je omogočila nagnjenost glave, je možna datacija okoli leta 1360, po dataciji platna za lase pa okoli leta 1550). Prt prenosu križa iz Špitala v sedanjo oltarno nišo v cerkvi sv. Bassa leta I706 so dodali nov križ, napis m trnovo krono. Originalno plastiko, ki so jo resravrirali med letoma 1998 in 2008, so namestili v nepreduŠno zaprto vitrino s stabilno m ikro klimo (Res/nvnram romanski Kn^iim cerkve sv. Bassa v Kupni, zloženka). Spil.il za ženske (večinoma sirote) naj bi stal za hišo družine Orisom med zubenašktmi iti izolskimi vrati (Lugtio: Uaniuo vesmvado GiusCin Tako kirurg kot zdravnik sta morala podestata obveščan o vseh nasilnih ali običajnih poškodbah, ki sta jih zdravila,40 Oba sta morala biti z veČino glasov vsaj od leta 1452 vsako leto potrjena v velikem svetu tri mesece pred iztekom službe.41 Z dukalom z dne 6. 4. 1602 je beneški dož Nicolo Grimani zdravnikovo plačo zvišal s prejšnjih 120 dukatov na 200 dukatov,42 na zasedanju koprskega velikega sveta pa so 18. 4. 1661 sprejeli sklep, da zdravniško službo v mestu lahko opravljajo le tujci, ki ne smejo biu v sorodu in clrugače v zvezi z domačini.43 Sklep mestnega sveta je z dukalom z dne 24. 5. 1661 potrdil tudi beneški dož Dominico Con t ar eno.'" Darovec; Oris zgodovine zdravstva v Kopru, str. 258. 38 STKP, 3. knjiga, 7. poglavje, str. 135-138. 32 STKP, 3. knjiga, 22. poglavje, str. 141. SI 1»AK KP 299, a. e. 68, Statut Kopra, 3. knjiga, 21. (dejansko 22.) poglavje, str. 89. 4' STKP, 5. knjiga, str. 133-134. 42 STKP, 5. knjiga, str. 177-178. ... non possuno sotloqualsiusto litóla colore, o prelesti) esser propasti ne baltoiaii Cittadini o babitanú di atiesta Patria, ó akun aliro, che tenerse congiontione di parente/la. ó d'affinita con aloma de Cittiulini, et habitanti delta mednima ... (STKP, 5. knjiga, str. 208-209). STKP, 5, knjiga, str. 209. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št- 1 Zdenka Bonin; Uboinc ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7—32 13 Med pomembnimi koprskimi zdravniki je treba omeniti Leandra Zarottija (1515—1596), ki je kot komun s ki zdravnik prišel v Koper oktobra 1548. Čeprav je med hudo kugo 1554 zapustil mesto in z dovoljenjem podestata šel v Benetke, so ga 21. 2. 1555 ponovno sprejeli v službo; opravljal jo jc do leta 1557. Leta 1581 je kupil hrastoveljsko cerkev. Pokopan je bil v novi servitski cerkvi sv. Marije. Koprčan je bil tudi znameniti Santono Saniorio (15611636), ki je leta 1582 končal padovsko univerzo in bil krajši čas tudi njen rektor. Zaradi spora z nekaterimi Člani univerze se je umaknil v Benetke in tam deloval kot zdravnik in se hkrati posvečal znanstvenim raziskavam. Izdelal je številne zdravstvene pripomočke (npr. higrometer), sestavil je tudi skalo za merjenje telesne temperature in telesne teže. Po njegovi metodi so zdravniki zdravili še celotno 18. stoletje. Servitski samostan sv. Marije Po legendi naj bi red semtov ustanovilo sedem firenških trgovcev, ki so bili že prej člani laične bratovščine Servi di santa Maria. Svoje premoženje so razdelili revežem in cerkvam in se odločili za odmaknjeno življenje. Sprva so živeli v hiši zunaj mesta, okoli leta 1245 pa so po nasvetu Orenškega škofa Ardinga na gori Morite Senario pri Firencah zgradili zavetišče in oratorij, posvečen sv. Mariji. Živeli so po kanonskih pravilih sv. Avguština. Ka-nonizacija omenjenih ustanoviteljev reda je bila končana 15. L 1888. Papež Leon XIII. jo je objavil z apostolskim pismom Inter apostolic numeris, v katerem so ustanovitelji tudi imenovani, in sicer: Bonfiglio dei Monaldi, Bonagiunta Manetti, Manctto deli'An -tella, Amadio degli Amidei, Uguccio degli LTguc-cioni, Sostegno dei Sostegni in Alessio dei Fal-conieri.45 Ubožnim bratom (ordini mendteanti)46 je papež Aleksander IV. leta 1256 podelil privilegij spovedo-vanja vernikov in njihove redovne cerkve so postale "javne", čeprav redovniki še niso imeli pravice do pridiganja. Med letoma 1260 in 1273 se je red razširil po severnem delu Apemnov. Vse cerkvc so bile posvečene device Mariji (Santa Maria dei Servi) in po letu 1263 so bile pri cerkvah ustanovljene t. i. Societas Laudum. Red je 1273. dobil prvo župnijo (Foligno). Cerkve so bile odprte vernikom in so-imele privilegije spovedovanja in pokopov. Red je dokončno potrdil papež Benedikt XI. z bulo Dum levamus dne 45 Pachera - Ve scia: 1 servi é Maria m Istna. str. 15—16. 46 Omenjenim redovom je redovno pravilo prepovedovalo imeti posesti {rtditus aut possessions). 11. 2. 1304. Na italijanskem območju je bilo tedaj 27 samostanov; delili so se na štiri province (Toskana, Patrimonio, Romagna in Lombardija), štirje so bili v nemški provinci, potem pa so samostani nastali še v Benetkah (1326), Istri (1482), Genovi (1488) ter v anconski (1491) in neapeljski marki (1493).47 Red se je začel širiti tudi zunaj Apeninov. jLeta 1497 je bil ustanovljen samostan v Aragoniji (Lat Cuevas), v dobi beneške oblasti pa je bil servitski samostan tudi na Kreti (v Kandiji). Na območju nemških dežel je bilo do konca 15. stoletja 18 ser-vitskih samostanov, med reformacijo pa so jih večino zaprli oz. razpustih. Zadnji servitski samostan na nemško govorečem območju je bi! škofu predan leta 1554. V obdobju reformacije so se znotraj reda ob konventualcih (Servi di Maria conventuah) pojavih t. i. observand (convertit ded'Oservanzp).48 V 16. stoletju so tudi nastale razlike med kleriki in laiki, ki so večinoma pomagali (sluzih prvim), poleg tega pa so se sčasoma začele kazati tudi razlike med samimi kleriki (glede na izobrazbo in naslov: teologi, tistimi z bakalavreatom - bacceliieri) in tistimi brez naziva.49 Bratje so o redovnih zadevah razpravljali na ka-pitljih, in sicer na generalnih, provincial ni h in lokalnih (v samostanu). Sprva je bil generalni kapitelj sklican vsako leto (vsak samostan sta zastopala prior in cn brat), po letu 1346 vsake tri leta, po 1619 pa vsakih šest let. Na provincialnem kapitlju so volili provincialncga priorja, v samostanih z vsaj 12 brati pa svojega samostanskega priorja. Kleriki in laiki se na zasedanjih kapitlja sprva niso ločili po volilni pravici, po tridentinskem koncilu pa je bila Laikom odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica. Po letu 1625 so bila zasedanja glavne kurije vedno v Rimu, v samostanu S, Marcella, kjer je ime! generalni prior tudi sedež.5(1 Posamezni člani reda so študirali na pomembnih univerzah (med letoma 1378 in 1417 v Parizu, pozneje pa v Padovi in Bologni). Med Koprčani je treba omenili zlasti Cristofora Tornelhja (1461 je postal generalni prior reda) in Antonija (licenco je dobil 23. 11. 1473), ki sta bila na padovski univerzi, Pietra deLandisa (licenca 12. 11. 1495), Giana Pictra d'Andréa (prezbiteriat dobil 27. 5. 1469) in Gio-vannija di Bartolomea {tonsure eg/i ordini minon 13. 6, 1495), ki so študirali na bolonjski univerzi.51 4i Pachera - Vescia: prav tam, str. 17—18. 4K Prav tam, str. 18. 4'J Pachera — Vescia: prav tam, str, 19, 50 Prav tam. str. 21-22. 51 1'rav tam, str. 23. 14 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Borim: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13, do začetka 20. stoletja, str. 7-32 Redovno oblačilo senntov in genske linije reda (Coronelli, Catalogo degh Ordini Religiosi della Chiesa Militante, 1707) Bratje so se od ustanovitve reda posvečali molitvi (dnevni in nočni), obhajanju maš, na katerih so bih vsi člani, predvsem pa so opravljali molitve, posvečene Mariji {ojficium parvorum de beata Virgine) in molili za mrtve. Posebno skrb so posvečali duhovni oskrbi romarjev ter ubogim in bolnim. Z redovnim običajem so bih vsi glavni oltarji posvečeni devici Mariji (sania Marta delit Gra^e, della Consola%tone, del Paradiso in kasneje Madonna Addo-lorata). V cerkvah so praznovali glavne štiri praznike; posvečene Mariji, in sicer: mali šmaren,52 sveč-nico,5^ oznanjenje (annuncianjonč)54 in Marijino vnebovzetje (assunzjone)^ Tem praznikom se je po polovici 17. stoletja pridružil še praznik Žalostne Marijino rojstvo, S. september. ^ Praznik Jezusovega darovanja v templju, rudi ptmjîrœçom, 2. februar. 25, marca. 15. avgusta. Matere božje, ki so ga obhajali tretjo nedeljo v septembru. Leta 1668 jim je sveti sedež dovolil oficij (molitveno bogoslužje) in sv. mašo njej v čast. Vsaka cerkev, ki ni bila posvečena Žalostni Materi božji {Maria Addolorata), je morala imeti njej posvečen vsaj en oltar. Svetnica je za ščitnic a reda postala leta 1692. Posebno slovesno so redovniki obhajali sobote. Sredi 15, stoleija so vpeljali obred kronanja kipa {statué) užaloščene pri večernicah (vespero) na ta dan, a je bil s prepovedjo večernic papeža Pija V. leta 1566 prestavljen. Njeno kronanje izvajajo ob veliki noči.5f> Serviti nosijo v spomin na Marijino trpljenje čmo obleko. Red je imel nidi žensko linijo reda. Njena ustanoviteljica je bila Giuliana Falcomeri (ok. 12701341), nečakinja Alessia Falconierija, enega izmed ustanoviteljev reda. Prvi samostan tretjerednic sv. Marije (t. i. mantellate, tudi pitgpcheni) je bil ustanovljen leta 1327 v Firencah. Koprski servitski samostan Prve omembe servitov v Istri so iz 14, stoletja (1322 v I z oh, 1343 v Umagu, 1410 cerkev sv. Petronila pri Dvigradu),57 vendar so bdi serviti vedno navzoči šele od druge polovice 15. stoletja dalje, ko so ustanovili lastne samostane, in sicer: Koper (1454), V mag (1462), Izola (1473), Rovinj (1486), leta 1598 pa še v Motovunu.58 Ustanovitev koprskega servitskega samostana v svoji Corograjii omenja tudi Pavel Naldini. Pravi, da je škofija v Etjuihu5'3 imela v Kopru jurisdikcijo nad majhnim samostanom s cerkvijo, ki je bila posvečena sv. Martinu in Benediktu. Cerkev je praviloma upravljal duhovnik z naslovom priorja. Koprski škof Jeremija Pola je leta 1421 za priorja potrdil Na-zarija Marangomja, za njegovega namestnika pa vikarja Almcriga, ki sta bila oba duhovnika koprske škofije, drugemu Nazariju, redovnemu kanoniku sv. Avguština, pa je dovolil zapustiti priorat. Imel naj bi sicer pravico v stari samostanski cerkvi opravljati obrede koprski kapitelj, vendar že Naldini ni mogel ugotoviti, kdaj je omenjena pravica prešla na equi-lijsko škofijo. Za omenjeni priorat se je potegoval tudi provincial, kasnejši general svetega reda servitov, Cri- M IVav tam, str. 23-24. ^ Žal m ohranjenih pisnih virov. 58 Prav tam, str. 29. Mesto na zahodni jadranski obali, ki je bilo od Benetk oddaljeno okoli 18 milj, je bilo porušeno že v Naldinijt-vih časih. Na njegovih temeljih je bilo zgrajeno naselje Jesolo, Članki in razprave ARi IIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Bo run: Ubožne ustanove v Kopru m njihova skrb /a zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7-32 15 stoforo Tornicllo.6" An dre a Bono, zadnji equilijski škof, je 25. 1. 1453 ugodil njegovi prošnji in mu podelil priorat samostana sv. Martina, za katerega pa so mu morali plačevati dajatve. Papež Nikola| V. je 22. 11. 1453 potrdil koncesijo škofa Bona in delegatu za koprskega škofa Gabrieleju de Gabriclijn naročil, naj izvrši potrditev. Koprski servitski samostan je bil ustanovljen leta 1453 oz. 1454. Dve leti pozneje so koprski serviu izpeljali redovni provin-cialni zbor. Poleg številnih redovnikov in uglednih osebnosti se ga je udeležil tudi Torniello. Koprski škofje leta 1457 moral servitom potrditi veljavnost dodeljenega pnorata.61 O prvih desetletjih samostana je dosedaj malo znano. Samostan naj bi bil leta 1475 opustošen zaradi epidemije kuge, leta 1484 pa naj bt bilo v njem 9 bratov, in sicer Koprčani: provincial p. m. Antonio Martisa, pnor p. Pietro, m, Francesco Verga, f. Ustanovitelj koprskega semlskega samostana Christoforv Tormdti (Si PAK KP 299, a. c, 89) Ker se je njegova družina preselila v Koper i/ Novare v l/ombardiji. |e bil imenovan tudi Novarčan. f>l Naldini: prav tam, str. 129-130. Costantino iz Foligna {da Foligno), (. Stefano iz Ri-minija ter Koprčani ff. Giacomo, Matteo, Marcantonio in Girolamo. Generalni prior reda fra. Cristoforo Tornielli je leta 1482 na generalnem kapitju v Viterbu dosegel, da so bih istrski servitski samostani (Koper, Umag in Izola) izločeni iz treviške marke (Mana Trevtgiana) in so sestavljali svojo provinco. Prvi provincialni prior je postal p. m. fra Antonio iz Pieve, dve leti pozneje pa p. m. Antonio Martisa. Predstavniki istrske province so navedem tudi v drugih poznejših dokumentih, vendar pa so bili trije istrski samostani že na zasedanju kapitlja 1542. in 1547. vključeni k treviški marki. Istrska provinca je bila ponovno obnovljena leta 1554, že 1567. pa je ni bilo več na seznamu provinc. Istrski samostani so bili potem do ukinitve te province v 18. stoletju vključeni v tre-viško marko. Istrska provinca je verjetno obstajala le med letoma 1482 m 1524 ter 1554 in 1567.Í'2 Ker je bila stara cerkev sv. Martina premajhna, je škof Jernej Assonica (tudi de Sónica)6* leta 1521 postavil temeljni kamen za novo. V nekaj letih so končali glavno kapelo in tretjino glavne ladje. Zaradi pomanjkanja denarja so v mestnem svetu izvolili nekaj najuglednejših meščanov za upravitelje64 in ti naj bi pospešili zidavo. Pri zidavi sta pomagala Benečana Francesco Boldu in Alessandro Giorgio, poznejša koprska podestata. Preostali del ladje je bil končan leta 1581, finančno podporo pa ji je ponudil tudi podestat Marino Gradenigo. S slovesno procesijo, na kateri so sodelovali škof Hieronimo Con-tarini, škofijska in redovna duhovščina, so 28. oktobra 1606, na praznik sv, Simona in [ude, iz stare cerkve v novo prenesli najsvetejše in podobo Ma-nje.(|5 po posvetitvi nove cerkve je bila stara cerkev sv. Martina spremenjena v samostansko kapelo. Leta 1596 je bil v glavni ladji še nedokončane nove cerkve pokopan filozof in priznani zdravnik Leandro Z aro t ti.66 Med reformacijo naj bi heretične ideje zajele tudi servitski samostan in 13. 12. 1544 je bil škofu Petru Prav tam, sit. 32-34. Bartolomaet de Asonia je bil koprski škof od 5. aprila leta 1503 do 13. aprila 1529 (HC, str. 216). Imenovanih je bilo 6 prokuratoqev, in sicer: kavahr Cio-vanni Nicolo Gravisi, dr. Giovanni Battista del Bello, dr. Christoforo Sereni, Giovanni Paolo Zaroti, Bernardino Barbo in Gierolamo Rarbabianea. Po smrti Chrisrofora Serenija, Giovannija Paola 2 aro ti j a in Bernardina Rarba so bili za prokuratorje imenovani Nicolo Petronio, Pietro Puola in Nicolo Manzuoli (Pachera - Vescia: prav tam, str. 43-44). Naldini: Cerkveni krajepis Istre, str. 131. (,(> Umrl je 14. 9, 1596, kamnito ploščo pa hranijo v Pokrajinskem muzeju Koper, 16 Clartki in razprave ARHIVI 32 (2009). št. 1 Zdenka Bo um: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, srr. 7—32 Pavlu Vergeriju skupaj z drugimi krivoverci prijavljen tudi servit fra Giovannangelo kot sodomit {pome noto sodomita e questuante sent^a scrupoli), O nepravilnostih v samostanu so 17. 2. 1580 obvestili tudi veronskga škofa Agostina Valierja. Sporočeno mu je bilo, da naj bi samostan zaradi slabega upravljanja nekaterih bratov s premoženjem skoraj propadel. Ti naj bi prodajali cerkveno srebrnino, samostansko premično in celo nepremično premoženje. Biseri, ki so jih pobrali s podobe device Manje, naj bi dali javnim vlačugam (publiche meretriee), v samostanu pa naj bi bile celo priležnice (konkubine)/'7 Valier je servitski samostan obiskal 19. februarja 1580/'8 Cerkev sv. Marije je tedaj imela tri oltarje, in sicer oltar sv. Martina, oltar sv. Marije in sv. Zakramenta/3 Servitski samostan, ki je imel cerkev sv, Martina, je vse od ukinitve equilijske škofije beneškemu patriarhu plačeval letni dohodek, to pa ni bilo po volji koprskemu škofu. Stalne napetosu med samostanom in škofom so vrh dosegle leta 1611, ko so scrvitc po Idi c ali na zagovor zaradi škofove pritožbe. Ta je fra Giuliana iz Ferrare obtožil, da je nesposoben, saj je bil za rednega duhovnika imenovan z 22 leti, kar je bilo v nasprotju z zahtevami tndentmskega koncila, ko duhovniki niso smeli bid mlajši od 25 let. Poleg tega "naj ne bi živel življenje prelata temveč kot demon, v hiši naj bi imel kon-kubinc in nelegalne otroke". Na obtožbe je s posebnim pismom, v katerem je pojasnil vzrok spora s koprskim škofom odgovoril prior Bartolomeo iz Trevisa. V Koper sta bila poslana provincialni prior in dva brata servita. Poročil o pregledu ni, vendar senati prihodnje leto niso sodelovali na procesiji za telovo. V spor je posegel beneški patriarh, ki je vzel servite pod zaščito in zahteval, naj jih škof več ne nadleguje.™ Serviti, ki so večino svojega delovanja posvečali marijanskim pobožnostim, so bili priljubljeni pridigarji. Med štiridesetdnevnim postom so imeli (verjetno) vsake 4 do 5 let dolžnost opravljati pridige.71 Beneška republika je v med letoma 1766 in 1768 sprejela številne zakone o disciplini in ekonomskem stanju samostanov. Med drugim jc bilo sklenjeno, da morajo bid vsi stanovalci v samostanih rojeni v beneški državi (suditti) ter naj ukinejo vse samostane z nezadostnimi dohodki za preživljanje in z manj (>7 Pa c h era - Veseia: prav tam, str, 44—45 Primerjaj tudi Lav-rič: Vi^jtanjsko poročilo Agostina \ raliera o koprski lkopji r.J lita 1579, str. 53-54. tR Lavne: prav tam, str. 55. J.avriČ: prav tam, str. 75-76. 70 Pacherji - Veseia: prav tam, str. 46—18. 71 Pachera - Veseia: prav tam, str. 63. kot 12 člani. Čeprav so v to skupino sodili vsi istrski samostani, pa ti tedaj niso bili ukinjeni. Po poročilu treviške province so bili v Istn štirje samostani in špital. V Kopru je bilo šest, prej pa sedem redovnikov, v Izoli dva (duhovnik in servd), v Motovunu trije (duhovnik, konvers in servo), v Umagu pa laik in tuj duhovnik z nazivom ekonom. V rovinjskem špitalu so bili štirje duhovniki in dva konversa. Beneška republika je potem z dekretom z dne 3. 9. 1772 razpustila (soppresione) vse verske rcdovc (ordini religiosi) na svojem teritoriju. Kljub dekretu pa razpustitev ni bila takojšnja. Leta 1777 so bili v Kopru še štirje serviti, in sicer: p. Pellegrino Sala-mini, p. Angelo Visintini, p. Giuseppe Giurani in f. Filippo Variant, leta 1781 pa dva: p. Angelo Visintini in f. Filippo Variani.72 Sem t s ko cerkev je najbolje opisal kanonik Giovanni Alessandro Rota, sicer generalni vikar. Cerkev je imela sedem oltarjev. Glavni oltar je bil posvečen devici Mariji, drugi oltarji pa so bili posvečeni sv. Percgrinu (Pellegrino) Laziosi,71 sedmim ustanoviteljem reda, sv, Filipu Bcniciju,74 sv. Apoloniji in Luciji,75 sv. Frančišku PaoIskemu7f' in sv. Devici oznanjenja. Cerkev sv, Martina je imela tri oltarje, in sicer: oltar blažene Device (B. v. de/le Gra^ie), sv. Eligija77 in oltar Križanega (sv. Križa).7* 72 Prav tam, str. 30-13. 75 Sv. Peregrin (okoli 1265-1. 5, 1345, Forli), sicer zavetnik porodnic in kvoščkov, ki ga verniki prosijo tudi za pomoč pri raku, revmi, protinu in kugi ter bolečinah v nogah, praznuje I maja. V redu servitov njegov god praznujejo 2. maja (Schauber - Schindler: Svetniki in godotmi zavetniki, str. 195-196). 74 Filippo Benizzo (15. 8. 1233, Psrence-22. 8, 1285, Todi), redovni ustanovitelj in Zavetnik servitov, je bil peti generalni predstojnik reda servitov. Predelal je redovna pravila in ustanovil žensko vejo, posebno skrb pa je posvečal ubogim in revnim. Goduje 22. avgusta (Schauber — Schindler: prav tam, str. 437-438). 75 13. december (Schauber - Schindler. prav tam, str. 640641). 76 Francesco di Paola (1436, Paolo-2. 4. 1507, Plessis-les-Tours), zavetnik puščavi: ikov, k njemu pa molijo fca pomoč prori kugi in neplodnosti v zakonu. Ustanovi) je red pavlancev (najmanjših bratov, tudi minimoi'). Največkrat je upodobljen v redovnem oblačilu s kapuco in napisom "Karitas" na obleki ali mizi. Goduje 2. aprila (Schauber -Schindler: prav tam, str. 133. 77 liligij (tudi sv. AIo, okoli 588, pri l.imogesu v l-'ranciji—1. 12 660, Noyon) je bil ugleden zlatar in v času Klotarja II in Dagoberta vodja dvorne kovnice denarja. Po smrti Da-goberta je zapustil dvor, prejel ma.šno posvečenje in leta 641 postal škof. Je zavetnik hlapcev m kmetov, zlatarjev in srebrarjev, podkovnih kovačev in drugih (Schauber — Schindler prav tam, srr, 618-619). 7B Prav tam, str. 51-53. ARHIVI 32 (2009), Št. 1_Članki in razprave_17 Zdenka Bon in. Ubožne ustanove v Kopni in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20 stoletja, str. 7—32 Tabela 1: Prihodki in stroški servitskega samostana maja 1793 (SI PAKKP6, IX. skupina, a.e. 1387) Prihodki Lire in solidi Stroški Lire Od letnih h velo v 479:04 Letni livel za špital sv. Nazarija 90 Od drugih livelov 39:12 letni livel za stolni kapnelj 30 Od 50 liber olja 60:00 letni livel za mansionerijo Zanchi 18 Od miloščin73 14:00 Za letne mase8* 555 Od najemnin 11 hiš80 506:00 Za plačilo strežnika85 1.440 Od najemnin njiv, vinogradov8' 45:30 Za vosek, vino in hostije 1.600 Prihodki od soli82 469:15 Za druge potrebe v zakristiji 30 Od neobdelanih solin v SemcdeliK3 6:00 Za stroške v solinah86 1.800 Prihodki od zemlje, vina, žita 1200:00 Za stroške za zemljo 30 SKUPAJ 2,819: lt 1.237 Celoten samostanski kompleks z obema cerkvama je bil zaradi ukinitve celotne province natančno popisan leta 1787. Popis, ki ga je naredil ekonom, pater Angelo Visintini, obsega inventar vseh pri-tiklin v samostanskem poslopju z vsemi sobami, hodniki in kuhinjo, popis vseh oltarjev in cerkveno 79 Franceseo de Zor/i je 2. septembra plačeval po 8 lir na leto, Domemco Valovaz, pok. Domcnica iz Pobegov pa 6 lir (SI PAK KI' 6, IX. skupina, a.e. 1387). Najemniki so letno najemnino, plačevali 15. avgusta. Gia-coma, /ena Andree l.usija, je za hišo v predelu San I .conardo plačevala 42 lir, Andrea Beme je za hišo v Bošedragi plačeval 43 tir, Mattio Popechiar v Velikih vratih 108 lir, Antonio Amoroso v istem predelu 78 lir, Giuseppe Pachietto za hišo v Bošedragi 48 lir, Biasio Cociattcicb za hišo za samostansko kletjo 36 lir, Andrea Musella /a hišo, ki je bila v nadaljevanju omenjene kleti, 36 lir, Nazario Parovel /a hišo v predelu Porto Grande 72, Domenico Rizzo pa za hišo v Bošedragi 43 lir Samostan je imel še dve liiši pod samostanskim kompleksom, ki so ju v tem obdobju uporabljali kot bolnišnico za bolne vojake (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). Marija, vdova pok. Nazarija Appotonia, je /a tri njive oz. vinograde v predelu Tri ban, sv, Margarite in Carbouar plačevala 30 lir, Biasio Meot, sin Zuanej, pa je za njivo v Šal ari plačeval 15 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387), Samostan je imel v lasti 50 kavedinov. 21 solnih kavedinov je imela v najemu Giacoma Sandrina v predelu Ara t 'leta, v Semedeli pa sta imeli Orsola Sodo 15 kavedinov, Anna Vescovo pa 14 V petletnem obdobju (od maja 1784 do konca aprila 1789) so od pridobljene soli dobili 469:15 lir (SI PAK K P 6, IX. skupina, a.e, 1387). Solni fondi so bili opuščeni že leta 1741 in so jih uporabljali kot ribolovno področje. Do leta 1791 je Nazario Appollonio letno plačeval po 6 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). Kaplan je opravil 370 maš po 30 solidov za vsako (SI PAK KP 6, IX. skujiina, a.e. 1387). 85 Mežnarju so mesečno plačali po 12 tir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 86 Za stroške vzdrževalnih in drugih del v solinah so letno plačali po 100 lir, za popravilo hiš pa 80 lir (SI PAK KP 6, IX skujima, a.e. 1387). opreme, zakristije, mašmii ustanov (obveznosti) ter vseh knjig, ki so jih vodili v samostanu. Samostan je bil potem z dekretom ukinjen leta 1792. Njegovo premoženje je maja 1793 popisal ekonom in upravnik samostana Andrea Pellegrini. Samostan je imel 2.819 lir in 11 solidov prihodkov na leto in 1.237 lir stroškov. Samostan je imel presežek prihodkov nad stroški (1.582 lir in 11 solidov).*" V samostanu so leta 1787 opravili 394 maš, od teh 12 maš za člane bratovščine iz reda servitov (Confratelli del ordine de'Servi) in 24 maš za brate in sestre bratovščine sedmih bolečin Marije device pri glavnem oltarju (Confratelli e Sorelle della Confraternita deSette Dolori di M. V. al Altare Afaggiore) M Ukinitev servitskega samostana in sprememba namembnosti poslopja Ob ukinitvi samostana je Prancesco del Tacco, providur Špitala sv. Nazarija, prosil beneški senat za dovoljenje, da bi v poslopje nekdanjega samostana preselili omenjeno ubožno ustanovo. Kljub pritrdilnemu odgovoru se je spita! lahko tja preselil šele leta 1810, saj se je v stavbo najprej naselila vojaška bolnišnica, v cerkvi pa je bil začasno zapor za kriminalce.83 Obnovitvena dela za omenjeno zdravstveno dejavnost, vredna 1.777 lir, so zaupali mojstru Gio-vanniju Filippiniju, nadzor pa je opravljal provin-cialni inženir, kapitan Benedetto Petronio. Opremili so okoli 60 ležišč, eno sobo za lekarno ter skladišče za spravilo orožja in stvari vojakov, ki so bih na zdravljenju. Za opremo (klopi, pručke, posodo, peči, slamo in slamnjače, za izdelavo slamnjač, čeb-re, posode za vodo, svečnike, platno, predivo in po- SI PAK KP 6, IX. skupni.i, a.e. 1387. Pachera - Vescia: prav tam, str. 60-61 Darovec: prav tam, str. 265. 18 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Borim: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13, do začetka 20. stoletja, str. 7-32 dobno) so porabili še 1.800 lir in leta 1801 se je zmogljivost povečala rta 300 ležišč. Čeprav je bilo samostansko poslopje prilagojeno zdravstveni dejavnosti, pa je cerkev ostala enaka vse do konca delovanja bratovščine blažene Device ser-vitov. Stolni kapitelj je 7. 10. 1806 zahteval, naj v s t oblico prenesejo nekaj opreme iz servitske ccrk-vc.yl Tja so prenesli podobo Pietá, dva marmorna oltarja, telo svetega Inocenca, zvonove in sliko (apostolov Petra in Pavla), ki je bila ponovno preslikana. Cerkev je bila potem leta 1850 spremenjena v skladišče, nekdanjo cerkev sv. Martina pa so Še do konca 60. let v porodnišnici uporabljali za mrtvašnico.92 Špital sv. Nazanja, ki je imel leta 1806 10,858 lir prihodkov in 13.812 lir in 9 solidov stroškov, je začasno sprejemal tudi najdenčke, ki so jih nato pošiljali v Benetke (Ospitale detla Pietd).»* Pachcra-Vescia: prav tam, str. 62. •11 v eerkvi so hranili turško zastavo, ki so jo zasegli turški posadki v bitki pri Lepintig leta 1571, in v njej so potekale tudi slovesnosti oh predaji poslov podestata ob odhodu starega in prihodu novega 92 Pachera - Vcscia: prav tam, str. 62-63. " Sehiavuzzir prav tam, str. 381. S prehodom Istre pod francosko oblast in vključitvijo v italijansko kralj csrvo<-M ter z ukinitvijo bratovščin^5 ki so dotedaj skrbele za ubožne ustanove, so ustanovili t. i. Dobrodelne kongregacije (družbe; Congrega^iont de Cari/d) v vsaki občini, ki so že prej imele ubožne ustanove. Tistim z več kot 10.000 lir dohodka jim je moralo stanje blagajne na predlog prefekta potrditi ministrstvo za notranje zadeve, tistim z manj kot 10.000 lir dohodka pa le prefekt. Oblast je tudi določila Število plačanih uslužben- cev.% V istrskem departmaju so leta 1808 dobrodelni zavodi delovali v dvanajstih občinah, in sicer: v Kopru, Miljah, Piranu, Umagu, Poreču, Motovunu, Grožnjanu, Bujah, Buzetu, Rovinju, Pulju in Labinu. Prebivalci Izole, Vižinadc in Oprdja so uporabljali usluge koprskih ustanov, prebivalci Novt-grada piranskih, iz Vrsarja, Bal, Vodnjana, Barbane, SvetvinČenata rovinjske in prcbivalci Plomina labin-ske. Koprska Dobrodelna družba je tako skrbela za nekdanji špital sv. Nazarija, t. i. Dobrodelno ustanovo (Istituto delta Carita) in zastavljalnico (Monfe dt Pietd). Kot člani omenjene družbe so bih imenovani: prefekt,y7 škof,'''8 podestat9'J ter An dre a Man z oni, Bonomo Tagliaferro, Pietro Bratti in Antonio Scher. Sestajali naj bi se enkrat na teden. Kongre-gacijc so v prvi vrsti morale poskrbeti za naj-denčke,'"0 a-so jim lahko ob krstu dali le ime, ne pa 'e le diramo in forma d'istrazioiii a tnrr^l.i Metribri dclle Congregazioni di carita del Dipartimento, anelanti di corrispon-dere al rirolo, e di giiistifieare e naeritare, eon edi- -ficanci esempj, il cltolo medesimO. i. .j A RI l C-0 L o I. H Dipartimento (¡(^t'Istri» e stato d»'S. A. I. I) Principe Tlcc-Rc imito al serondo Clroondarto del Regno per cío che ri guardé gti oggetti di pubbliea baiefitenia - A R. T 1,C ÜIO II- Dodici in qneslo Dipartijiento sono It Comuni ne1 quali eiiitc un qualche stMhmtntt o instituta di itnefiuoSJ- Odlok istrskega prefekta Angela Calajatija o ustanovitvi Dobrodelne kongregacije ¿z ¡eta 1808 (SI PAK KP 291, t. e. 39, a. e. 39) prostora za 19 bolnikov,1 W je bil skupaj s sirotišnico iz prostorov na Mudi preseljen v nekdanje poslopje servitskega samostana. Po ponovni avstrijski zasedbi Istre leta 1813 so špitalu ukinili lcmi prispevek, ki so ga posamezne istrske občine plačevale za koprsko sirotišnico. Za najdenčke je moralo denar prispevati sedem občin, in sicer Izola, Koper, Milje, Buzet, Oprtalj, Motovun ter Vižinada. Nekatere so prispevale po 500, druge pa po 250 frankov. Ob koncu francoske vladavine so občine bolnišnici dolgovale kar 1.041 frankov. Avstrijska vlada je 14. 11. 1814 izdala dekret, s katerim je za najdenčke morala poskrbeti davčna blagajna in ti so postali t. i.Jiglidello stato. Koprska bolnišnica je po letu 1 SI4 za vzdrževanje najdenčkov porabila 17.056 goldinarjev, omenjenega finančnega bremena pa se je rešila 14. 12. 1826, ko je bilo sklenjeno, naj najdenčke pošilja v tržaško sirotišnico (/. R. Orfanotrofijo Provinciale in Trieste).w$ Po razpadu ilirskih provinc je špital do leta 1821 upravljal Giusepe de Belli, potem pa je bilo upravljanje preneseno na koprskega župana. Spital jc v omenjenem letu imel 14.000 goldinarjev dolga. Od skupnega premoženja 35.037 goldinarjev so imeli 1.952 goldinarjev prihodka na leto, od najemnin hiš in zemljišč dodatnih 700 goldinarjev ali 2.938 goldinarjev. Leta 1833 so pridobili rente ukinjene bratovščine sv. Antona opata. V špitalu je bilo redno nastanjenih po 30 revežev. Sprejemali so tako revne domače bolnike kot tudi tujce, zlasti vojake in financarje. Ti so plačevali po 20 goldinarjev na dan. Spita! je 14. 5. 1841 pridobil status špitala za zato-ašče revežev in zdravljenje bolnikov in s tem se jc popravilo tudi njegovo finančno stanje. Dolg je leta 1843 znašal le še 3.330 goldinarjev, skupni letni prihodek pa je btl 3.968 goldinarjev. Avstrijska vlada je potem leta 1850 tudi preostanek premoženja ukinjene bratovščine sv. Antona opata namenila špitalu, Spital sv. Nazarija jc status javne mestne ustanove dobil že leta 1821, z odlokom notranjega ministrstva z dne 16. 8. 1859 pa je bila potrjena t. i. mestna bolnišnica, ki je bila ustanovljena kot deželna bolnišnica (Ospedalecivicoprovinciale).106 t(,l Odlok prefekta Angela Calafatija z dne 29. 3. 1808 (SI - PAK KP 291, t,c. 39, a.c. 90). '"I Cigui: prav tam, str. 226. 102 Cigui: jirav tam, str. 215-216. 1® SI PAK KP 304, te. 9, a.e. 17. Cigui. prav tam, str, 232, Darovce: prav tam, str, 267. o L - 2, 3-o? ^ & & g-■ ?e EL ir C S. 3 o C. < C C 5 I Z !} •3 S o < p. i H F < c* rt* 3 P Ch. v. =r n <= 1 a "s - O -.-o ctr- < I s- R § 5 £ 3,- H # S & 8-1 <§ -S š a F, ^ S-5 S a¡ N n s u <8 g-" § ta. C » 3 TJ » f F 5 < II t- n 2- o ^ c ^J u > -o o e= o 5-p r r S ¡3 a g. o t, S O M fli. i 3 S- 3 » CA i O 3 N I i t/i rt o pr » C 3 tž n. A t? Crt l-i vr O « i- B- D. ? —■ g rt Ej C IT S S P § 5 t 1 - § 3S i* Š ? C ^ S 11 rt 4 3 I I I ^ S' o g S 5 N. r Q Ú I ^ ^ I p S íf a -= s — S fil «it 2T ^ S H iS* a. ■ o 3 ^ 3 tS rt S "d 3 "iS _ -a 1 a i= S ■i L g. S- a' s. i s la- 111-9T " ft- a § % § I " § Sil § f I > S s ^ S. fe fe- 1 5 I I i. 6 I is- . ^ V tS, ■ SS" & 5 ar; ÍÍ 4 rt ■ &- I S: g- 8-i: i 1 VJ. fc iS- Istra (celotna provinca) d 3 K 15 Buje a 3* M Milje Piran Ñ" ¡T D n pr K S. Koper Občina 317.630 A bi tv) CS U) IjO —t t 0= O 7-1 bv Ui i—i M Ui to CS Ui 0C L>J Ln O LtJ o ^ o CS Št. prebivalcev 1__ hO to to Občinski zdravniki N) ... to Privatni in okrajni zdravniki, zdravniki v pokoju as o ÍO IJ [O tO Skupno št. zdravnikov 5.293 NJ !J1 OJ bo M ui Cv Cv OJ to o 1—. ja b -j C\ Št. zdravnikov na prebivalca o\ 'o OZ o K1 šo SO Št. prebivalcev brez zdravnikov 22,15 OS tO J-J t» UJ N) y Ui trt UI Št, letnih ur dela na 100 prebivalcev 2.828 (ji to Lri OC o ijj OC Lh> Ln Št. hospitalizi- ranih bolnikov g Sí- Til fe- N> m ■g. 2 I i § ¡s-N iS I g C i I 1 I ü f Ks I «fc t I I i 5 Sr- g- S Ci ! f t i Sür i- . =3 5 C T, o —j a 5' n- 5' Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 21 Zdenka Bi min: Ubožoe Ustanove v Kopni in njihova skrb na zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7-32 zdravnikov, in sicer: šest okrajnih (medici distre!tnali), 17 zasebnih in 34 občinskih (medici comnnalt), trije pa so btli že upokojeni. Tabela 3: Naravno gibanje števila prebivals tva v koprskem okraju in celotni Istn med letoma / 890 in 1892 (Apollonio, Ta mr^mvgazione, str. 14). Graf /.' Zdravniki po posameznih občinah leta 1895 1.5 0.5 m O občinski zdravniki I privatni in okrajni zdravniki, zdravniki v pokoju_ 2 2 2 y s s y ^ ^ 109 Apollonio; lji i7aijiiiu^~a^ioiif det strvi-jo samUmo mtPhtria, str. 7-14. Predel Rodnost (v %o) Smrtnost (v %o) Naravni prirastek (v %o) Koprski okraj 40,21 30,93 9,28 Celotna Istra 36,29 28,66 7,63 Graf 3: Naravno gibanje števila prebivalstva v koprskem okraju in celotni Istri med letoma 1890 m 1892 (Apollonio, La riorganizppziot,e> slr- M) ^V Graf 2: Število zdravnikov po posameznih občinah leta 1895 Dtli^inij okrt| ■ ifUnu Um Posebno težavo so predstavljale tudi letne delovne ure posameznih zdravnikov. Število delovnih ur zdravnika na 100 prebivalcev se je med istrskimi občinami gibalo med 1 uro in 55 ur na leto. Velike razlike so bile zlasti med večjimi mesti in podeželskimi občinami (npr. v izolski občini so zdravniki delali skoraj 50 ur na leto, v dekanski pa le 4,3 ure). Ker je bila povprečna umrljivost v provinci 28,6%o, je po Apollonijevih ugotovitvah umrlo okoli 1.000 ljudi na leto povsem brez zdravstvene oskrbe. Okraj nun zdravnikom je bil zaupan nadzor nad epidemijami, vendar se je navadno epidemija že razširila, preden je okrajni zdravnik zaradi birokratskih težav sploh lahko ukrepal, poleg tega pa je slabše poznal lokalne razmere na podeželju, kot občinski zdravnik. Težave so bile tudi pri oskrbi revnih, saj so številne občine imele slabo vodene sezname ubogih, nekatere pa jih sploh niso imele.i"'' Mestna bolnišnica Na zasedanju mestnega sveta 12. 11. 1845 so razpravljah o mestni bolnišnici.llu V nedatiranem dokumentu je bilo predlagano, naj upravljanje bolnišnice opravlja direkcija, v kateri sodelujejo podestat, dva občinska predstavnika in domači župnik, Delo ustanove (tstituto) naj bo razdeljeno na tri oddelke. Medicinski del naj vodi zdravnik, gospodarski del občinski blagajnik, t. i. disciplinski del pa varuh (custode) s 100 goldinarji111 letne plače, brano in stanovanjem. Dr. Gtovanni Andrea de Manzoni, sicer občinski poslanec (deputato comunale), je prevzel popravo nekakšnega pravilnika za razpisano mesto varuha bolnišnice. V njem je predvidel, da bodo omenjeni organi (oddelki) bolnišnice podrejeni direkciji in da bodo denar hranili v blagajni s tremi ključi (po 1111 Kljub poimenovanju "fospeddte opico" je bil tO ŠC vedno spiral in e. današnjim pojmom bolnišnica nima prav veliko skupnega. 111 Do leta 1838 je bil 1 goldinar konvencionalne vrednosti vreden 60 krajcarjev, 1 kraicar pa -t denariče (I goldinar — 60 krajcarjev -240 denariče v). I a; ta 1892 so goldinarte zamenjali s kronami, in sicer: 1 goldinar — 1 kroni - 100 krajcarjev oz. 1 krona = 1/2 goldinarja = 50 krajcar|ev = 100 vinarjev (tudi heierjev; beličev) oz. 1 heler (vinar) = '/a krajcarja = '/ti*) krone. 22 Članki 111 razprave ARHIVI 32 (2009), it. 1 Zdenka Honin: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7-32 en ključ bodo imeli p odes ta t, občinski predstavnik in blagajnik). Na mestnem svetu naj bi upravniki bolnišnice vsako leto predstavili letne račune. Predlagano je bilo, naj oskrbovancem bolnišnice poleg hrane in namestitve dajo nidi obleko, do katere do tedaj niso imeli pravice, in so si jo morali priskrbeti sami. Oskrbovance v hiši sv. Antona, ki jim je pripadala le namestitev, naj preselijo v del stavbe bolnišničnega kompleksa, saj naj bi to olajšalo nadzor, omenjeno hišo pa naj bi dali v najem za potrebe bolnišničnega fonda. Za vzdrževanje bolnišnice naj bi uporabi | ali denar t. i. bratovščin skega fonda. Zaradi večjega izkoristka denarja, naj fonda ne bi delih med podobčine, temveč naj bi mestna bolnišnica sprejemala reveže s celotnega območja. Za ta namen naj bi pripravih proporcionalna merila za določitev števila sprejetih revežev iz podobčm.112 Navodila za t, L varuha mestne bolnišnice in priključenega zavetišča za reveže {custode dello Spedale di Capodistria e deli' unita Časa di Ricovero) je dr. Matizoni 3. 2. 1846 oddal občinskemu predstavništvu. Pristojnosti in delo varuha mestne bolnišnice so bile z manjšimi razlikami skoraj enake pristojnostim kasnejšega inšpektorja.113 Portret občinskega poslanca in okrajnega zdravnika dr. GiovanniaAndrea de Manama (1798- /. 6. 1872; PMK) 112 SI PAK KP 304. t.e, 9, a.t. 17. SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86. Skrb za oskrbovance bolnišnice Mestna oblast je oskrbnika mestne bolnišnice in lekarnarja, ki |o je oskrboval z zdravih, izbirala z javnim razpisom. Razpisni pogoji za lekarnarja so bih potrjeni decembra 1844, in sicer: izbrani lekarnar, ki bo dobil koncesijo \a triletno obdobje (od 1. I. 1845 do 31. 12. 1847), bo moral ponuditi %a 60% nižjo ceno od veljavnih rednih cen na tržišču. Bolnišnico bo oskrboval zdravili Za bolnike, ki bodo nastanjeni v bolnišnici, in mestne reveže, ki bodo ž}veli v prostorih bolnišnice. Na zdravilo bo moral vsakokrat zabeležiti ime in priimek bolnika in ga dostaviti v ustrezni embalaž}. Na ^ilogi bo moral imeti pijavke (cena 4 krajcarje), sicer bo vsakič plačal kazen 5 goldinarjev. Vsakega prvega v mesecu bo moral izkazovati ločene račune za izdana zdravila z? bolnike in mestne reveže nastanjene v bolnišnici. Lekarnar bo moral dati bolnišnici garancijo v vrednosti 300 goldinarjev v nepremičninah ali pa v bolnišnični blagajni puščati vsoto za kupljena zdravila zp Šest mesecev. Vsak ponudnik bo moral plačati kavcijo v višini 50 goldinarjev.114 V juliju 1845 so razpisali tudi natečaj za pedetno obdobje od 1.11.1845 do 31. 10. 1850 za ponudnika hrane in celotne oskrbe bolnikov ter drugih oskrbovancev bolnišnice. Kot izhodiščno ceno oskrbe so določili 14 krajcarjev na osebo, koncesijo pa naj bi dali najugodnejšemu ponudniku pod omenjeno vsoto. Na licitacijo so se lahko prijavili !e tisti ponudniki, ki bi plačali 300 goldinarjev kavcije, izbrani pa bi moral v dveh tednih položiti garancijo 600 goldinarjev. Pred podelitvijo koncesije naj bi bila opravljena inventura vsega premičnega premoženja bolnišnice z ocenitvami vrednosti. V skladu z razpisnimi pogoji najemnik ni smel lastnine bolnišnice uporabljati zunaj ustanove, sicer bi vsakič plačal kazen 25 goldinarjev v korist bolnišnice. Njegove dolžnosti so bile čiščenje in pomivanje kuhinje (vsaj dvakrat na dan), pranje perila, dnevno čiščenje vseh bolnišničnih prostorov, odnašanje smeti, enkrat na leto praznjenje stranišč, nošenje vode, priprava drv ter kuhanje in delitev živil. Zdravim oskrbovancem so morali enkrat na mesec zamenjati posteljno perilo, bolnikom pa po potrebi oz. po navodilih zdravnika ali uprave. Oskrbovancem so morah menjavati tudi srajce, hlače in kape, bolnikom pa halje (oblačila). Zato so morah imeti v skladišču vedno dovolj čistili oblačil. Zdravim oskrbovancem (mestnim revežem) so morah slamo iz pšenice ah rži pozimi menjati vsake tri mesece, poleti pa vsak drugi mesec. Slamnjačo so morali napolniti s 30 funti'15 slame, bolnikom pa so 114 S! PAK KP 304, t.e. 9,a.e. 17. 115 1 dunajski hint = 0,56 kilograma (DZ. 1872, člen 16. s t. 31). Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 23 Zdenki Bonin: Ubožne ustanove v Kopni in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7—32 jO morali menjati po potrebi oz. na zahtevo zdravnika ali uprave. Če je bila postelja zdravega oskrbovanca umazana, so morah zamenjati perilo, po potrebi pa tudi slamo. Postelja zdravili oskrbovancev je bila v obdobju med 21. marcem in 21. oktobrom sestavljena iz dveh stojal (cavaktti) in treh desk, slamnjače, rjuh, posebnega stojala za vzglavje na zgornjem delu postelje (cappezgale), odeje in zgornjega pregrinjala, pozimi pa so jim morali dati še dve odeji. Vsi bolniki, tudi revni in tujci, so poleg omenjenega morali imeti še žimnico (»« matara%£0, trn cappx^ale) in vzglavnik (cuaind). Vsaka spalnica zdravih in bolnikov [infremeria) je morala imen glinen vrč z vodo in bakreno zajemalko, veliko mizo, svetilko {Janah), umivalnik, vrček za vodo, brisačo ter ustrezno število stolov, mizic, vrčkov in nočnih posod. Oskrbnik je moral poskrbeti za nočno razsvetljavo dvoran, hodnikov, spalnic, bolniških sob, stopmc in vhoda (vsaj ena luč v prostoru). Vsak bolničar in varnostnik (sorvegliante) sta morala imert sveče za ponoči. V skladiščih je moralo biti vedno najmanj 4 klaftte11® drv za kurjavo, 4 brente premoga in 10 stotin slame (10 antinaja di pag/td), sicer je moral oskrbnik vsakič plačati tO goldinarjev kazni.117 Predpisan je bil tudi jedilnik za zdrave oskrbovance m diedii jedili lik za bolnike. Jedilnik za zdrave oskrbovance (mestne reveže) Ob nedeljah so zdravi oskrbovanci dobili pol bokala1mineštre, narejene iz osmih lotov119 riža,120 ki je bil kuhan v goveji juhi, 24 lotov kruha, ki je bil star lahko največ tri dni, pol bokala "dela-nega" vina (%onta) med 1. oktobrom in 31. aprilom, ter v poletnem času pol bokala pijače, pripravljene v razmerju četrtinko vina na pol bokala vode. Za večerjo so dobili četrt bokala mineštre, sestavljene iz osmih lotov ječmena, začimb in enega lota slanine (špeha) brez kože. Ponedeljkovo kosilo je bilo sestavljeno iz funta polente, skuhane z dvema lotoma masla ah olja, količina kruha in pijače pa je bila enaka kot v nedeljo. Za večerjo so oskrbovanci dobili četrt bokala mineštre, skuhane iz četrt (kuarti) lota ječmena in 116 t klaftra = 1,8% m oz. 1 klaftra drv = okoli 4 m1; torej, na zalogi so morali imeti okoli 16 mJdrv. 117 SI PAK KP 304, t.e. 9,a.e. 17. 15ii 1 dunajski bokal = 1,414724 1 (PZ, 1872, člen 16, str. 31.). 119 1 dunajski lot = 17,50187 g (D2. 1872, člen 16, str, 31), torej ok. 14 dkg. 120 Vse navedene količine sestavin oz. vrednosti, iz katerih so pripravl|ali obroke (navadno mineštre), so bile v surovem stanju in so bile namenjene za enega oskrbovanca. osmih lotov fižola ter zabeljene z lotom slanine oz. enako količino masla ali olja. V torek so za kosilo dobili pol bokala mineštre, pripravljene iz osmih lotov riža in prav toliko fižola, zabeljene z dvema lotoma slanine ter običajno količino kruha in pijače. Večerja je bila narejena iz petih lotov ječmena, 12 lotov krompirja in zabeljena bodisi z lotom slanine bodisi z oljem oz. maslom. V sredo je bila za kosilo mineštra iz 10 lotov testenin, zabeljena z dvema lotoma slanine ali olja, za večerjo pa fižolova mineštra (10 lotov fižola), zabeljena s slanino. V četrtek so imeli mineštro, skuhano iz štirih lotov riža, osmih lotov leče in zabele, za večerjo pa s slanino zabeljeno mineštro iz petih lotov makaronov {bigoli comum) in enake količine fižola. Petkovi obroki so bili enaki ponedeljkovim, le da so bili zabeljeni z oljem. V soboto so imeli za kosilo pol bokala mineštre, narejene iz 16 lotov fižola, zabeljenega z dvema lotoma olja, kruh in pijačo, za večerjo pa mineštro iz petih lotov ječmena in 12 lotov krompirja, ki je bila zabeljena z lotom masla ali olja. Na praznične dni, in sicer na novo leto, svečnico,121 rojstni dan cesarja,122 pustni torek, sv. Jožefa,'2^ praznik Marijino oznanjenje,124 velikonočni ponedeljek, telovo (tudi sv. rešnje telo), sv. Kazanja,125 sv. Petra,126 Marijino vnebovzetje,127 Marijino rojstvo,128 vse svete.1 brezmadežno devico Marijo,1''" na božič in sv. Ste-fanalil je bil jedilnik enak nedeljskemu. Jedilnik za bolnike Za bolnike so morali oskrbniki pripraviti dietno prehrano. Ob t. i. strogi dieti z govejo juho (podnevi in ponoči, glede na zdravnikova navodila) so bili predpisani še tnje jedilniki. Za prvo dieto so bolniki trikrat na dan dobili juho ali mineštro, kuhano na goveji juhi. Z juho so dobili do štiri lote kruha, če pa je bila mineštra s 121 2. februar. 122 Zapis v dokumentu nosrila tli S.Al. verjetno pomeni rojstvo avstrijskega cesarja Ferdinanda I. habsburško-lotatinskega (Dunaj, 19. 4. 1793—Praga, 29. 6. 1875), ki je bil avstrijski cesar v obdobju 1835-1848, torej 19. april. 19. marec. 124 Tudigi/jpodtim (¡zpametije, 25. marec. 125 Zaščitnik Kopra, 19. junij. 126 29. junija, 127 Tudi velika Marija oz. veliki imetftn, 15. avgust. '2S Tudi mah šmaren, 8. september. 129 1. november. li0 8. december. '31 26. december. 24 Qanki m razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Zdenka Botiin: Ubozne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20 stoletja, str. 7-32 testeninami, zdrobom, rižem ali golim ječmenom (pr^p tedeseo),^2 pa do sest lotov. Druga dieta je bila sestavljena iz četrt bokala goveje juhe, ki so jo zjutraj postregli s štirimi loti kruha, namočenega v juhi, opoldne so dobili šest lotov golega ječmena oz. enake količine lahkih testenin ali riža, Šest lotov kruha, dva lota kuhane zelenjave, dve jajci ter štiri lote teletine ah kokoši; zvečer enako količino juhe kot zjutraj. Vse je moralo biti skuhano po zdravnikovih navodilih. Pri tretji dieti so zjutra| dobili |uho, za kosilo enako mineštro kot prt drugi dieti 111 z maslom zabe-ljenth osem lotov zelenjave, ki so jo skuhali v mi-neštri. Poleg tega so dobili še osem lotov govedine oz. koštruna (castrattd) ali teletine brez kosti, 10 lotov kruha ter četrt bokala dobrega vina. Zelenjava je morala biti vsak dan drugačna, meso pa en dan kuhano, drugi dan pečeno in tretji dan v golažu. Za večerjo so imeh enako mineštro kot pri drugi dieti.133 Upravljanje bolnišnice Mestni svet je na seji 12. 11. 1845 sprejel sklep, naj bolnišnica dobi poseben pravilnik (Regolamento), 9. 5. 1846 pa ga je potrdila c.-k. vlada {Lr. Governo). Z ministrskim odlokom z dne 26. 8. 1859 je ubožna ustanova postala javna ustanova {pubblico stabilimen-td), podrejena mestni upravi. Organizirana je bila kot mestna bolnišnica, z mestnim odlokom z dne 10. 7, 1863 pa ji je bila priključena tudi ubožnica sv. Antona opata {Časa di Ricoivro detta d: San Antonio Abate). Ustanova je prihodke dobivala od katastrskih prihodkov (capitali ansuarit), hiš, javnih pnhodkov in solin. Prihodke so morah porabiti za oskrbo nastanjenih (mestnih revežev), bolnikov, za zdravila in obiske na domu {domicilio). Na občinskem predstavništvu {Rappresentanza Co-munale) so izvolili upravo; sestavljali so jo trije izkušeni meščani (člani) z nazivom direktor {direttort). Izvoljeni so bih za šest let. Po zaključku dvoletnega obdobja je eden izmed treh končal mandat, mestni svet pa je izvolil novega člana. Vsaki dve leu so nato izvolili novega člana. Po preteku funkcije je bil isti lahko ponovno izvoljen po izteku dveletne kontumacij-ske dobe. Pod nadzorom mestnega sveta so direktorji upravljali bolnišnično premoženje, a za delo niso bih plačani. Mestni svet je moral potrditi vsako spremembo lastnine, vzdrževanja ah reformo ustanove. O vseh zadevah so morah direktorji razpravljati, sklepi pa so bih lahko sprejeti le z večino glasov. I3~ Vrsta navadnega ječmena, ki ima semena brez luskine, t. i goli ječmen {hord/um vulgart varitias (iis/eift), "3 SI PAK KI' 304, t e. 9, a.e, 17. Bolnišnici priključena ubožnica je bila namenjena samo rojenim Koprčanom ali pa tistim, ki so se v mesto za stalno preselili. Pri sprejemu bolnikov v bolnišnico so morah upoštevati splošna merila za sprejem bolnikov v mestne bolnišnice. Uprava bolnišnice je svoje delovanje razširila tudi na priključeno ubožnico sv. Antona, ki je sprejemala uboge (verjetno sirote). Bolnišnica je mora poskrbeti za letno opravljanje maš za dobrotnike {bene/atiori). Vsi zaposleni v bolnišnici so bili podrejeni direkciji.134 Mestno predstavništvo je imenovalo tudi inšpektorja; stanovanje je imel v prostorih bolnišnice in je upravljal njeno premoženje. Voditi je moral blagajniške knjige, račune, letne načrte in poročila ter nabavo. Bolnišnična blagajna je imela dva ključa, enega je imel najstarejši direktor, drugega pa drugi direktor. V isti blagajni so bih poleg denarja tudi dokumenti, inšpektor pa je imel na voljo manjšo priročno blagajno. Direktorji so jo pregledovali vsak konec tedna. Urad direkcije (pisarna) je bil v enem izmed bolnišničnih prostorov. Vsak član uprave je moral pregledovati računske knjige. V uradu so morali voditi tudi zaključne račune (Roa contd), o vsaki spremembi uprave in nenačrtovanih stroških pa je moralo odločati občinsko predstavništvo. Direkcija je morala vsak mesec zaključiti blagajno; pod to so se morali podpisati vsi direktorji. Upravno leto se je začenjalo 1. januarja, končalo pa 31, decembra, letni finančni računi pa so morah biti predani občinskemu predstavništvu do marca, finančni načrti pa do julija.115 Dolžnosti bolnišničnega zdravnika in kirurga Bolnišnični zdravnik {medico dello spedate) je bil odgovoren direkciji. Opravljati je moral dnevne vizite bolnikov, preverjati, ah prehrana po količini in kakovosti ustreza predpisanim normam, ob izbruhu nalezljive bolezni je moral takoj osamiti bolnika ter sestram dati navodila za nego ter preprečiti širjenje bolezni. Ob izbruhu nalezljivih bolezni je moral o tem takoj obvestiti pristojne oblasti. V statističnem poročilo je moral voditi rubriko o nozoloških opažanjih; vanje je moral zapisati vse izredne dogodke, potek bolezni in odmike od običajnega zdravljenja. Obiskovati je moral tudi bolnike v špitalu sv. Antona opata. Pn predpisovanju zdravil je moral upoštevati bolnišnična pravila in brez dovoljenja direkcije m smel v bolnišnico voditi drugih zdrav- 1 ^ RegabmsnU) per fospcciale avteo t per funitA časa ch rietven d/ Capadistria, 1871, sir. 3—5. 135 Prav tam, str. 5-8. ARHIVI 32 (2t)0'J). št. 1 Članki in razprave 25 /.Jenka Bonin: Ubožnc ustanove v Kopni in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13 do začetka 20. stoletja, str. 7- 32 ti i ko v, ki bi tam opravljali prakso (sc učili).'M Bolnišnica je imela tudi svojega kirurga (chtrutgo delto spedak); bil je podrejen zdravniku. Spremljati ga je moral na vizitah (obiskih) in izpolnjevati zdravnikove zahteve. Vedno (ponoči in podnevi) je moral priti na vsak klic in če ga je zdravnik poklical, je moral v izrednih primerili dati tudi pijavke ali kli-stirati. Brez posveta z zdravnikom ni smel sam operiran, če pa je med njima prišlo do nesoglasja, sta sc morala posvetovati z drugim zdravnikom. Kirurg ni smel brez dovoljenja direkcije ah zdravnika za več dni iz mesta, prav tako pa ni mogel biti iz bolnišnice odsoten od jutra do večera, ne da bi o tem obvestil zdravnika. Poskrbeti je moral, da je bilo za različne nujne posege na voljo vedno dovolj povojev, pre-diva in platna. Vsakič, ko je zdravnik odredil obdukcijo, jo je moral opraviti, prav tako pa je moral upoštevau rudi farmacevtska navodila.1-17 Dolžnosti bolnišničnega inšpektorja Inšpektor za bolnišnico138 in priključeno ubož-nico (Časa di Ricovero) je bil neposredno podrejen direkciji, v zdravstvenih stvareh zdravniku m kirurgu, v verskih pa duhovniku. Iz bolnišnice je bil za svoje potrebe lahko odsoten samo podnevi, tn še to v času, ki mu ga je določila direkcija. Nadziral je poslovanje, disciplino in zdravstveno stanje oseb v bolnišnici in ubožnici. Ob sprejemu bolnika v bolnišnico je moral zahtevati potrdilo (ccrtificatd) o bolezni ali pisno vabilo iokalnih političnih, sodniških ah finančnih oblasti oz. odlok občine ah direkcije. Izjema so bih le nujni primeri zaradi poškodb ali nenadnih slabosti na poti, zlasti ponoči. V takih primerih je moral nemudoma poklicati zdravnika ah kirurga. Ob prihodu bolnika je moral vratar z zvoncem opozoriti inšpektorja, ta pa je moral preveriti dokumente za hospitalizacijo, mu odredili mesto, sprejeti v varstvo denar, osebne predmete, obleko in dokumente, izpeljati vse potrebno za sprejem ter ga vpisati v register. V nujnih primerih je moral poklicati zdravnika ali kimrga, sicer pa je bolnika predstavil na v iziti. Moral je spremljati zdravnika in kirurga na rednih in izrednih obiskih ter izpolnjevati njune zadolžitve. Ob zdravniških obiskih je moral v po- 136 Prav tam, str. 8-9. 137 Prav tam, str. 9-10. I3" Občinski svetnik tir Manzoni je 3. 2. 1846 naredil navodila za t. i. varuha mestne bolnišnice m priključenega zavetišča za reveže (fustode ilel/o Sptdait di Capoilistria e drli" unita Časa iti Ricotvn). Njegove pristojnosti m deli so bile z manjšimi odstopanji skoraj enake pristojnostim kasnejšega inšpektorja (SI PAK KP 7, te. 12, spis 86). sebno knjigo za vsakega bolnika zapisovati predpisano dleto ter podatke posredovati v kuhinjo. Pacienti sc med vizito niso smeh pogovarjati, tisti, ki so že okrevali, pa so morah biti v svojih posteljah. V korist bolnikov je bilo potrebno poskrbeti za mir in harmonijo, prepovedani so bih tudi opravljanje in vsa nemoralna dejanja, V sobah za bolnike, spalnicah in dvoranah so bili prepovedani kajenje, igre (verjetno karte itd.), prinašanje živil m pijače. Okrevajočim so bih dovoljeni sprehodi po dvorani, z dovoljenjem zdravnika pa ob določenih urah tudi po poslopju nekdanjega samostana. Vstop v kuhinjo jim je bil prepovedan. Ozdravelim, ki jih je zdravnik odpustil iz bolnišnice, je moral inšpektor dau potrdilo (odpustno pismo), v katerem je navedel datum sprejema in odpusta, številko vpisa v register, ter ime in priimek ozdravljenega. Poskrbeti je moral, da so umrle prepeljati v mrtvašnico, v okviru zakonodaje pa je moral poskrbeti tudi za njihov pokop, Ce je zdravnik odredil obdukcijo, je moral pripraviti vse potrebno v dvorani za anatomijo. Ce je kdorkoli pustil denar ah predmete kakršne koli vrednosti, jih moral izročiti direkciji.1 J,J Inšpektor je moral nadzorovati tudi bolničarje (medicinske brate in sestre - infermieri ed htfemiene). Ti so morah imeti razvit čut za usmiljenje m dobroto. Ce niso opravljali svojih dolžnosti, je moral ostro ukrepati, pri tem pa je lahko o tem povprašal tudi bolnike. V primeru hudih bolezni je moral inšpektor tudi ponoči (najmanj enkrat, lahko pa tudi večkrat) preveriti, ali so bolničarji budni in so opravljali dolžnosti do bolnikov. Občasno je moral preverjati tudi njihovo običajno nočno delo. Vsak dan je moral nadzorovati čiščenje bolnišničnih prostorov in prezračevanje, menjavanje vode v posodah za umivanje, čistočo umivalnikov in brisač 111 (kadar je bilo potrebno), ah kurijo v pečeh. Inšpektor od bolničarjev ni smel zahtevati, da mu strežejo, naredijo posteljo ah počistijo sobo.'40 Nadzorovati je moral tudi predpisovanje zdravil. Po končani viziu je moral bolničarja ali katero drugo osebo poslati v lekarno z vsemi recepti. Bolnikom, ki jim je moral izročiu zdravila, ter bolničarjem je moral razložiti predpisane količine (doze), čas in način jemanja zdravil. Nadzorovati je moral vnos živil in pijač, preveriti. aH lekarnar pošilja zdravila hitro in v predpisanih embalažah. Tekočine so morale biti v stekleničkah, mazila v keramičnih ah steklenih kozarčkih, tablete v škatlah, vse pa je moralo bih oprem- 13'J Rfgolamtnto per tosptMt civice e per FuHita tasa rir moliera di Capodistria, str. 10-12. 140 Prav tam. str. 12-13. 26 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), Št, 1 Zdenka Bonin: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20, stoletja, str, 7-32 Ijeno z ustreznim napisom imena bolnika ter predpisanim odmerkom. Po uporabi zdravil je moral poskrbeti, da so vso embalažo vrnili lekarnarju,14' Inšpektor je moral nadzirati sprejete oskrbovance, voditi register oskrbovancev, in v njem ločiti oskrbovance s hrano in brez nje (ricoverati con vittualia ed ricoverati sen^a vittualia). Ker je nadzoroval celotno oskrbo ustanove, je moral poznati tudi pogodbo med direkcijo in oskrbniki [arrendatore). Ob nabavi in vnosu živ d v skladišča jih je moral pregledati skupaj z zdravnikom. Če je opazil nepravilnosti ali slabo pripravo, je moral prepovedati uporabo. Ob morebitnem dvomu, je moral poročati direkciji in pridobiti neodvisno mnenje zunanjih ocenjevalcev. Med delitvijo hrane (zjutraj, ob poldne in zvečer) je moral biti navzoč v kuhinji in se prepričati o pravilni pripravi hrane. Vsak dan je moral glede na število bolnikov preveriti težo mesa, in da je bila juha, ki so jo pripravljali, dobra. Preverjati je moral tudi kuhinjske tehtnice in druge mere, kvaliteto posode in čistočo nasploh. Preprečiti je moral uporabo nečistih kuhinjskih krp m vsega perila. V korist oskrbovancev je moral svoje zahteve povedati, tudi, če bi direkcija odredila varčnejšo nabavo.'42 Dokler ni bolnišnica zaposlila vratarja, je moral inšpektor izbrati katerega izmed oskrbovancev, da je opravljal delo. Poučiu ga je moral o načinu zvo-njenja in pomenu posameznih znakov,143 navodila za delo za naslednji dan pa mu je moral dati prejšnji večer. Vratar med vizito in razdeljevanjem hrane ni smel dovoliti nobenih obiskov, razen tistih, ki so sodelovali z ustanovo. Inšpektor je moral zvečer zakleniti vhodna vrata in imeti ključe v svoji sobi, zjutraj pa je moral vrata odkleniti. Ponoči, razen v nujnih primerili, m smel tiiliče iz stavbe. Če je oskrbovanec zamudil vrnitev v stavbo, ga je inšpektor lahko sprejel, vendar je moral o tem poročati direkciji, oskrbovanec pa je bil ustrezno kaznovan. Obiskovalci so lahko prišli na obisk k bolnikom ali oskrbovancem le podnevi v določenih urah (obiskov) in vedno v spremstvu inšpektorja; ta ni smel dovoliti dolgih pogovorov. Vratar obiskovalcev ni sme! spustiti v poslopje, če so imeli s seboj za 141 Prav tam, str. 13-14. 542 Prav tam, str. 14-15, členi 95-106. 143 V navodilih iz leta 1845 je hiter in širok znak pomenil prihod bolnika, počasen in širok je vabil oskrbovance k molitvi, dolg in prekinjen (zvončkljanje) je oskrbovancem dovoljeval izhod, dva zaporedna kratka znaka s premorom sta naznanjala razdeljevanje hrane, s tremi hitrimi zapo- rednimi znaki pa je vratar varuha bolnišnice opozoril, na nedoločen (nedefiniran) vzrok, zaradi katerega mora poli na vratarnico (SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86). bolnike ali oskrbovance hrano, vino ali druge alkoholne pijače.144 Inšpektor je moral tudi sicer nadzirati čistočo in vzdrževanje poslopja. O vseh popravilih (npr, oken, vrat, tlakov, podstrešja) je moral poročati direkciji. Zdravniku in kirurgu je bil odgovoren za čistočo in vse druge zdravstvene ukrepe, duhovniku pa za versko oskrbo. Moral je voditi register z imeni bolnikov, oskrbovancev (pcoverati permanenh in ricoverati sempliti), dnevnik odvzemov (protocolli di nlievd), (il giornale deile transgressioni), pogodbo za upravljanje in oskrbovanje bolnišnice (il contratto d'arrenda), sezname diet, inventar garderobe, pravila obnašanja oz. hišni red (.il regolamento disriplinare).145 Oskrbovanci so morah vsak dan moliti in opravljati druge pobožnosti ter se ravnati po internih pravilih obnašanja (Regolamento di disciplina interna).w' Krilni hodnik nekdanje koprske bolnišnice (SI PAK KP 344, t. e. 11, a. e. 11/3) l44 Rifplamento per tospedak avico t per tanita časa di ricotvra di Capedistna, str. 16, členi 107-113. '45 prav tam, str. 16-17, Člem 114-118. 146 v Manzolijcvih navodilih za varuha bolnišnice m priključenega zavetišča je navedeno, da je bil pravilnik obnašanja oz, t. i. disciplinski pravilnik sprejet 20. 1 1829, potrjen pa 14. februarja istega leta (SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86). Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 27 Zdenka Bonin: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb /a zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str 7-32 Na praznični dan in na dan obletnice za dobrotnike bolnišnice so morali k maši. Inšpektor jih je moral zbrati in jih pospremiti v cerkev. Oskrbovanci niso smeii uporabljati grelnih naprav (caldetni, bracieri con fuoco edin inspe^e con carbone) in ponoči sveč, zunaj določenih ur niso smeli vstajati iz postelje ter kakor koli motiti dela v bolnišnici. Prepovedano jim je bilo prosto gibanje zunaj njihovega oddelka ter pogovarjanje z bolniki ah kuhinjskim osebjem. Inšpektor je oskrbovancem lahko dovolil le enodnevno od» A + + , sotnost iz poslopja, Ce se zvečer niso vrnili, je moral o tem obvestid direkcijo, saj je edina lahko dovolila daljšo odsotnost.147 Leta 1870 so direkcijo bolnišnice sestavljali Andrea Bratti, grof Gregorio Totto in Francesco Vicich, komisijo za ureditev ekonomskih odnosov med občino in mestno bolnišnico pa dr. Augusto Gallo, dr. Zaccaria Lion in Giuseppe Pellegrini. Občinsko predstavništvo je pravilnik potrdilo 11. 11. 1870, podestat pa je bil dr. deBelliJ4* Novi pravilnik za zdravstveno oskrbo v koprski občini so sprejeli 27. 12. 1880. Občina je iz javne blagajne plačevala dva zdravnika z diplomo iz medicine in kirurgije ter znanjem porodničarstva. Za svoje delo sta prejemala po 600 goldinarjev na leto. Brezplačno sta morala zdraviti mestne (koprske) reveže m reveže iz davčne občine Lazaret ter bolnike in oskrbovance mes me bolnišnice. Bolnišnica zdravnikoma ru plačevala zdravljenja bolnikov, temveč je občini nakazovala po 264 goldinarjev na leto v štirih obrokih. Če sta morala zdravnika na obisk k bolniku zunaj mesta, sta za vsak obisk dobila po 1,50 goldinarja za potne stroške. Mesto je plačevalo tudi dve babici (eno v mestu, drugo pa za davčno občino Lazaret), ki sta morah brezplačno pomagati revnim porodnicam.149 Koprska občina15(1 je razpis za prosto delovno '47 Riggívr/rtt/o per tospedate aturo e per Punita rasa tU ricovtn di CapoiUstna, str 14, členi 89-94. J48 Rigolamento per hospédale ávico e per tunitá fosa di licorero di Capoilistria, 1871, 149 SI PAK KP 7, t.e. 177. spis 3528. Zdi se, da je občinska uprava tudi sicer redno spremljala zdravnike, ki so bili rojeni na njenem ozemlju. Tako je koprski župnijski urad 10, 2, 1874 občinskemu uradu posredoval podatke o smrti nekaterih zdravnikov, ki so bili (glede na vpis v matične knjige) verjetno Koprčani, in sicer dr, I-cone Urbani, primarij (protomedico de/fístna), je umrl 26. 5. 1811; Michicte Benedetti (v mrliški knjigi Benedictas), doktor filozofije in medicine, 29. 7. 1817, Antonio Ales-sandro Dcgrassi, doktor medicine. 20. 4 1822, Domenke de Manzoni, kirurg, 10. 5. 1838, Giacomo Sandrin, kirurg, 17. 8, 1832 v I'adovi, Matteo Divo, kirurg, 7. 5. 1843, Sebastiano Grandis, doktor medicine, 13. 4 1845, Francesco Corte, kirurg, 17. 12. 1856, Pietro M ad on iz za. doktor medicine, 16. 1. 1857 in Gian Andrea de Manzoni, doktor < mesto občinskega zdravnika z letno plačo 600 goldinarjev objavila 22. 11. 1880. Kandidati so morali prošnji preložiti rojstni list, potrdilo o bivanju, diplomo iz medicine, kirurgije in porodničarstva, podatke o prejšnjih zaposlitvah ter podatke o znanju jezikov.151 Na natečaj so se prijavili ti zdravniki: Natale Piccoli, sin Giovaunija, rojen v Momjanu,152 Antonio Pavlovich s Cresa,15-1 Antonio Palazioli iz Bal,154 Ginvann i Tamaro iz Pirana,155 Giuseppe Co-razza iz Motovuna,15(1 Matteo Bolmarsich iz Cresa,'57 Pietro Ghersa iz Vižnjana158 in Gregorio Spongia iz Rovinja.15y Leta 1881 so upravo javne bolnišnice sestavljali Andrea Marsich, sin pok. Giovannija Maric, Pietro Galio, sin pok. Pietra, dr. Pio Gambini in inšpektor Nicolo de Baseggio. Zdravniki v ubožni ustanovi Grisoni (Pio htituto Giisoni) so bih: dr, Achille Sa-vognani (referente sanitario comunale) in dr. Pio de Gra-visi. V mestu sta bili tudi dve lekarni, in sicer "Al Gallo" sester Pellegnni in "Alla Fenice" v lasti Gio-vanninija Giusa.16" Občinsko predstavništvo je na zasedanju 27. 3. 1886 sprejelo poročilo občinskega odposlanstva (de-pnta^ione communale) o delu mestne bolnišnice. Skrb zbujajoč je bil podatek, da direkcija mestne bolnišnice že od leta 188! ni delala niti finančnih planov niti poročil (bilanci preventivi e consuitivi di quell'am-ministrazjoni), po mestu pa so se širila namigovanja o n opravilno stili v bolnišnici. Predstavništvo je direkcijo bolnišnice pozvalo, naj naredi natančen obračun in poročilo o aktivi in pasivi bilance. Trgovci, ki so bolnišnico oskrbovali z mesom in kruhom, so izkazovali za več kot 2.000 goldinarjev neplačanih računov. Občinsko predstavništvo je že 16. 11. 1885 medicine, sicer okrajni zdravnik (ftsico distretuale), pa 1, 6. 1872. V mrliških knjigah (od leta 1740 dal|e) ni bilo po- datkov ri smrti Vincenza Beninija (SI PAK KI1 7, t.e. 118. spis 405). 15' SI PAK KP 7, t.e. 177, spis 3272. 152 31. 5. 1864 je na padovski univerzi končal medicino, 17. 10. 1866 pa kirurgijo. 153 20, 2, 1871 je v Gradcu doktoriral iz medicine, 23. 6. iz porodničarstva m 15. 7. iz kirurgije. 154 Medicino, porod niča rs tvo in kirurgijo je končal 28. I 1874. 155 Na Dunaju je 19, 5. 1874 končal medicino, kirurgijo, porod ničars tvo in okulisti ko. 15d 13. do začetka 20, stoletja, str, 7—32 pozvala bolnišnico, naj v najkrajšem času naredi račune za obdobje od 1. 1. 1884, Prav tako občina bolnišnici od leta 1882 m nakazovala po 1.000 goldinarjev, v zadnjem dveletnem obdobju pa je bil znatno nižji tudi prihodek od solin, ki jih je imela bolnišnica v lasti. Primanjkljaj v dohodkih bi morala nadomestiti občina, spremeniti pa bi morali tudi upravljanje bolnišnice. Zaradi težav so sprejeli sklep, naj administracijo bolnišnice prevzame mestna davčna blagajna, m sicer z dvema uradnikoma (di Minare am-ministar%ione del Cívico spedale al civico ufficio di casse, ajjidandola a dne impiegati). Izdatki občine za bolnišnico naj ne bi bih veliko višji, saj bi jih le prerazporedili. Občina naj bi zaposlila novega uradnika z nazivom pomočnik blagajne z letno plačo 500 goldinarjev. 100 goldinarjev naj bi dobili od znižanja plače inšpektorja mestne bolnišnice, ker so mu zmanjšali delovne obveznosti,161 360 goldinarjev pa od I. marca dal|e nezasedenega mesta tretjega občinskega uradnika (diurnistd), ker je Stefano Zelto dal odpoved. Občina naj bi tako za novo zaposlitev dodatno prispevala le 40 goldinarjev.162 Za ureditev razmer so 23. 1. 1886 sprejeli tudi pravilnik mestne bolnišnice in priključene ubožnice. Bolnišnica, ki je bila v prvi vrsti namenjena meščanom, je morala poskrbeti tudi za druge bolnike (tujce), vendar s povrnitvijo stroškov, kot jih je določal zakon. Bolnišnico je še vedno vodila direkcija. Imela je enako dolg mandat kot mestno predstavništvo, ki jo je volilo. Člani direkcije so delali brezplačno. Bolnišnica in ubožnica sta skrbeli le za domače bolnike in reveže (tiste, ki si niso mogli sami poskrbeti sredstev za preživljanje oz. za starejše, invalide in prizadete osebe, ki so to dokazale s posebnim dokumentom). Direkcija je morala pregledali račune ustanove. Zdravstveno oskrbo so vodih mestni zdravniki, nadzirala pa jih je direkcija. Za bolnike so morali voditi nekakšne kartoteke, posebno o nalezljivih boleznih. Konec leta so na osnovi odločbe 13. 11. 1871 morah podati poročilo o številu bolnikov in zdravstveni oskrbi. Inšpektor |e obdržal enaka pooblastila. Poseben člen je določal tudi urnik vstajanja, in sicer oskrbovanci so med 1. 4. do 31. 9. morali vstajati ob 6. uri, vse preostale mesece pa ob 8. uri. Pospraviti so morali sobe, potem pa so šli v jedihuco na zajtrk. Oskrbovanci obeh spolov so morali po svo|ih močeh delati v korist ustanove, udeleževati so se morah maš v spomin na dobrotnike.161 161 Torej plača inšpektorja naj bi se znižala s prejšnjih 600 goldinar|ev na 500 goldinarjev. 162 SI PAK KP 7, t.c. 213, spis 300/V. 16i SI PAK KP 7, te, 211, spis 300/V. Poleg tega je občinsko predstavništvo na svojem zasedanju 14, 11. 1885 imenovalo tričlansko komisijo, ki je morala pregledati poslovanje mestne bolnišnice od 1. 1. 1884 dalje in pripraviti poročilo o njenem finančnem stanju. Komisijo so sestavljali Nazano de Mori, markiz Giuseppe Gravisi in dr. Pi-etro de Madomzza.164 Komisija je delo začela 20. 11. 1885, poročilo pa je poslala 27. 3. 1886. V obdobju od 1. 1. 1884 do 31. 12. 1884 je ustanova imela 11 pogodb (verjetno kreditov) s hipoteko (con-tratn di mutuo con ipotecha) z zasebniki v skupni vrednosti 5.000 goldinarjev, depozit pri Trgovski banki v Trstu (Banca Commerciale Triestina) v vrednosti 3.000 goldinarjev ter 443 goldinarjev v gotovini. To je skupaj znašalo 8.443 goldinarjev. Komisija je pregledala tudi finančno stanje za leto 1885. Bolnišnica |e imela 118.884,97 goldinarja premoženja (aktive) in neplačanih računov za 7.914,60 goldinarja. Stroški za meso so znašali 2.133,59 goldinarja, za kruh 2.835,99 goldinarja in preostah dolg v višini 2.955,02 goldinarja. V bolnišnično aktivno bilanco je bila všteta tudi hiša, ki so jo 21. 6. 1881 kupili v Piranu v vrednosti 812,72 goldinarja. Ustanova je imela tudi sedem pogodb s hipoteko v vrednosti 58.583,93 goldinarja, ki so prinašali 5.178,47 goldinarja na leto.165 Poleg skrbi za mestne reveže in bolnike je občina navadno ob slabih letinah skušala z občasnim razdeljevanjem nekakšne socialne pomoči revnejšim prebivalcem omiliti težavne ekonomske razmere. Tako je za velikonočne praznike leta 1886 dvesrodvema Koprčanoma razdelila 88 goldinarjev m 50 krajcarjev pomoči, 10 goldinarjev pa revnim na območju Lazareta. Na celotnem območju je skupno razdelila 98 goldinarjev in 50 krajcarjev. V mestnem predelu Brasolo (Bracciuold) je pomoč prejelo 23 revnih, v predelu Sv. Martina (Portd) 18, v Zubenagi dva, v predelu Izolskih vrat (Porta I so/and) 15, v Bošedragi 40, v predelu sv. Petra (X Pierv) 25, v predelu Vseh svetih (Ognisantt) devet, v Pusterli štirje, v predelu Ponte Piccolo dvanajst, v predelu Velikih vrat (Porta Maggiore) pa 27 oseb ter štirje drugi oskrbovanci. Razdelili so pomoč v vrednosti med 30 krajcarji in goldinarjem. Večina ljudi (166) je dobila pomoč, manjšo kot pol goldinarja, in sicer: 68 po 30 krajcarjev, 51 po 40, 47 po 50 krajcarjev, preostalih 36 pa več kot pol goldinarja. Trije so prejeli po goldinar, šest po 80 in prav toliko po 70 krajcarjev, 21 pa po 60 krajcarjev.lfl6 Žal pa vrednost pomoči ni mogla izboljšati fi- »<* SI PAK KP 7, te. 211, spis 2B68. lf'5 SI PAK KI' 7, t.c. 213, spis 706/V. 16f' SI PAK KP 7, lc. 213, spis 931/V. ARlilVI 32 (2009), Si. 1_Članki in razprave_29 Zdenka Bon in: Ubožnt ustanove v Kop™ in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20, stoletja, str. 7-32 nančnih razmer ljudi, saj |e bila razmeroma nizka in je zadoščala kvečjemu le za kak priboljŠek. V aprilu istega leta je npr. kilogram jagenjčka (enako tudi govejega mesa), ki naj bi po tradiciji sestavljal vetiko-nočno kosilo, stal od 56 do 64 krajcarjev, pršut od 1,80 do dva goldinarja, sto jajc pa je stalo 2,5 krajcarja. Kilogram koruzne moke (npr. za polento) )e stal 9 krajcarjev, kilogram zmesnega kruha 12, belega pa 16 krajcarjev. 100 litrov refoška je stalo od 31 do 33 goldinarjev, malvazije od 28,50 do 29,80 goldinarja, dalmatinskega vina pa 20 goldinarjev. Za liter oljčnega olja za prehrano je bilo potrebno plačati 44, za razsvetljavo pa 38 krajcarjev. Povedna je tudi primerjava dnevnih zaslužkov nekaterih delavcev. Mizar je za dan dela dobil od 1,10 do največ 1,40 goldinarja, zidar je lahko zaslužil od 1,20 do 1,70 goldinarja, težak pa od 0,80 do enega goldinarja. 1 Vpisnik Pk V vpisnik Pk so vpisovali zahteve javnega tožilca za začetek postopka zaradi gospodarskih prestopkov zoper pravno oziroma fizično osebo. Postopek za gospodarski prestopek je pred gospodarskim sodiščem uvedel javni tožilec z obtožnim predlogom in ga vpisal v vpisnik Pk. V njem so vodili samo podatke, ki so se nanašali na sam postopek na gospodarskem sodišču. Predloge preiskovalnega organa o začasnem zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka ali zahtevka za odvzem premoženjskih koristi, predloge, naj odloči sodnik okrožnega gospodarskega sodišča o tem, ali imajo državni or gani pravico, da odrečejo vpogled v svoje spise in listine, ter o tem, da morajo poštne, telegrafske in druge prometne ustanove izročiti pisma in druge pošiljke poizvedovalnemu organu, so vpisovali v vpisnik R. Poleg naštetih so v vpisnik R vpisovali tudi pritožbe zoper sklepe o denarnih kaznih in stroških za postopek, ki so nastali med poizvedbami. Vpisnik P V vpisnik P so gospodarska sodišča vpisovala tožbe v civilnih zadevah, na podlagi katerih niso bili izdani plačilni nalogi, nadalje ugovori zoper plačilne naloge in tožbe, če ni bilo ugodeno predlogom za izdajo plačilnega naloga in se je postopek s tožbo nadaljeval. Poslovnik je predpisoval, da so vpisovali v vpisnik P: - tožbe, v katerih so bile nedenarne terjatve; - tožbe v zvezi z denarnimi terjatvami, če ni tožnik predlagal plačilnega naloga; tožbe, če je toženec podal ugovor zoper plačilni nalog; - tožbe, če je bil predlog tožnika za izdajo plačilnega naloga zavrnjen; - spori iz odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov, če je bil zoper nalog za izpraznitev in izročitev poslovnega prostora vložen ugovor. Če je bil vložen ugovor zoper plačilni nalog ali je bil predlog za izdajo plačilnega naloga zavrnjen, so zadevo iz vpisnika P1 prenesli v vpisnik P. Če je bil vložen ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora, so zadevo prenesli iz vpisnika R v vpisnik P. Prenesene zadeve so v vpisniki! P1 oziroma R črtali kot končane. Vpisnik P1 V vpisnik P1 so vpisovala okrožna gospodarska sodišča vse tožbe, v katerih je stranka predlagala izdajo plačilnega naloga. Predlog za izdajo plačilnega naloga je bil potreben, če so tožili zaradi zapadlih denarnih terjatev, ki niso presegale 10,000 din. Vpisnik I V vpisnik I so vpisovala okrožna gospodarska sodišča predloge za dovoljenje izvršbe, izvršbe v zavarovanje in predhodne izvršbe, zahteve za izvršitev izvršb, ki so jih dovolila druga sodišča, ter tudi dovoljenja za izvršitev zaplemb, sekvestracij in zahteve za izvršitev začasnih odredb. Vloge za izvedbo posameznih izvršilnih dejanj so vpisali v vpisnik R. V vpisnik I so vpisovali dovolitev izvršbe, če je bilo dovolilno sodišče tudi izvršilno sodišče. Če je dovolilo opravilo drugo sodišče, se je predlog reševal v spisu, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Takega predloga praviloma niso vpisali v vpisnik I, ampak samo v popis spisa, dovolitev izvršbe pa zaznamovali v spisu. Zadevo, v kateri je drugo sodišče dovolilo predlagano izvršbo, je vpisalo izvršilno sodišče. Dovolilno sodišče je poslalo izvršilnemu sklep o dovoljeni izvršbi ter mu predložili predlog, izvode le- 38 Članki in razprave Metka Bukošek: Gospodarska sodišča 10 njihovo poslovanje, str. 33-S2 ARHIVI 32 (2009), št. 1 tega, priloge ter odpravke, ki so jih morali vročiti strankam. Prav tako je to veljalo za predloge, s katerimi je bila zahtevana izvršba v zavarovanje ah predhodna izvršba. V vpisnik I so vpisovali mdi zahteve za izvršitev zaplembe premoženja, seveda na osnovi pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena. Predloge za izdajo začasnih odredb so reševali v spisih zadev, na katere so se nanašale. Če zadeve na sodiščih še niso tekle, so na tak predlog osnovali nov spis, ga vpisali v vpisnik R. V vpisnik I so vpisali le zahteve sodišča, ki je izvršbo dovolilo. V vpisnik I so vpisovali ah vsak samostojni predlog za dovolitev izvršbe in vsako dovoljeno izvršbo, ki jo je moralo opraviti izvršilno sodišče, samo enkrat, vendar samo enkrat glede na to, koliko izvršilnih sredstev je bilo predlaganih oziroma dovoljenih za zahtevek. Če je predlagal isti upnik zoper istega zavezanca dovolitev več izvršilnih sredstev, vsako s samostojnim predlogom, so vpisali vsak tak predlog posebej. O združitvi oziroma razdružitvi zadev je odločal izvršilni sodnik. Vpisnik L V vpisnik L so vpisovali zadeve pnsilne likvidacije gospodarskih organizacij. Vodje vpisnika L so van| vpisovali vse predloge za prisilno likvidacijo ter vse predloge za odobritev poravnave upnikov zunaj prisilnega likvidacijskega postopka. Postopek prisilne poravnave so uvedb s predlogom za potrditev sporazuma upnikov v sorazmernem zmanjšanju njihovih terjatev ter načinu poravnave teh terjatev. Predlog za odobritev takega sporazuma je lahko dalo prezadolženo podjetje ali katerikoli upnik tega podjetja. Prisilno likvidacijo podjetij in obratov je lahko predlagal pristojni ljudski odbor, banka, upnik, podjetja ali podjetje samo oziroma likvidacijska komisija, ki je poslovala v rednem likvidacijskem postopku. Ko je prejelo okrožno gospodarsko sodišče predlog za prisilno likvidacijo oziroma predlog za odobritev poravnave upnikov zunaj prisilnega likvidacijskega postopka, ga je vodja vpisnika vpisal po vrstnem redu pripada v vpisnik prisilne likvidacije pod novo zaporedno številko. Vpisnik Fi V vpisnik Fi so vpisovali zadeve, ki so se nanašale na registracije gospodarskih organizacij oziroma vse, kar je bilo z njimi v zvezi. Vanj so vpisovali vse priglasitve za vpis v register gospodarskih organiza- cij za podjetja in zadruge. Vsako priglasitev so vpisali samo enkrat, tudi če je bilo priglašenih več vpisov. Poleg tega so vpisovali mdi priglasitve za vsak nov spis pri že vpisani gospodarski organizaciji. Zadeve so dobile oznako Fi in so jo obdržale vse do vpisa v register. V spis Fi so vlagali in v njem evidentirali vsa pisanja v zvezi s priglasitvijo vpisa. Vpisnik R V vpisnik R so vpisovala okrožna gospodarska sodišča vse civilnopravne zadeve, ki jih niso vpisovali v kak drug vpisnik. Ker so sodišča vodila praviloma samo en vpisnik in so morala posredovati različna statistična poročila v zvezi z nepravnimi postopki, so mu dodali rubriko, v katero so vpisovali šifre za določene vrste nepravdnega postopka. Pri drugih zadevah je ta rubrika ostala prazna. Kljub taki delitvi vpisnika R v osnovne skupine in podskupine so tekle zaporedne številke enotno od ena dalje in ne za vsako osnovno skupino oziroma podskupino posebej. Delitev vpisnika R v osnovne skupine in podskupine namreč ni pomenilo uvedbe več vpisnikov R, ampak le olajšavo pri tehničnem vodenju enotnega vpisnika R. Da so lahko v vpisnik R kljub delitvi vpisnika na osnovne skupine in podskupine opravili vpise kronološko, so morali ob naložitvi vpisnika rezervirati določeno število zaporednih številk za vsako osnovno skupino oziroma podskupino. Zadeve, ki so jih vpisovali v vpisnik R: - prošnje za oprostitev plačila stroškov za postopek, če postopek še ni potekal; - tožbe, pritožbe, predloge, izjave in podobno, ki so jih sprejemali na zapisnik kot pravno pomoč strankam, ah zadeve, ki so jih odstopali dnigim sodiščem v pristojno poslovanje; - predloge za izdajo začasnih odredb in predloge za zavarovanje dokazov, vloženih pred začetkom postopka; - poravnave, sprejete na zapisnik, če sodni postopek o predmetu poravnave ni potekal: pomembnih listin, katerih izguba bi pomenila ne-n a dom čitljivo ali veliko škodo in niso sodili v pravdne ah zemljiškoknjižne spise, kakor tudi ne v zbirko listin; predloge za prevzem sodnega pologa, preden se je začel zadevni postopek; pismene predloge za poskus poravnave; - zaprosila naših in tujih organov za vročitev ali drugo pravno pomoč; - potrditve kandidacijskih list za volitev organov upravljanja v gospodarskih organizacijah; ARHIV] 32 (2009), ši. 1 Članki m razprave Metka Hukošek: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str, 33-52 39 - druge zadeve nepravdnega postopka, za katere ni bilo vodenega posebnega vpisnika. Vpisnik Su V vpisnik Su so vpisovali vse zadeve sodne uprave. Za zadeve sodne uprave, ki so bile po naravi enake ali sorodne in so se vsako leto ponavljale, so pripravila sodišča takoj ob pripravi vpisnika Su za tekoče leto ustrezne spise in jih vpisali v vpisnik Su kronološko po zaporednih številkah, ki so sledile zaporedni številki zadnjega spisa, vpisanega že ob nastanku vpisnika. Posamezne zadeve sodne uprave so bile razporejene v skupine in podskupine po načelu, ki ga je predpisoval ta poslovnik. Sodišča so imela možnost, ta predpis prilagoditi svojim potrebam. Določile so lahko druge skupine in podskupine v skladu s svojim poslovanjem. Ob nastanku vpisnika so določili za vsako skupino določeno število zaporednih številk, tako da je imela vsaka podskupina posebno zaporedno številko. Za vsako podskupino so v začetku leta pripravili posebne spise, ki so jih vpisali v vpisnik Su pod zaporedno številko in naslovom podskupine. Spise sodne uprave so branih v pisarni predsednika sodišča. Urejeni so bik po skupinah in podskupinah z izjemo IV. skupine, ki je bila urejena kronološko. Spise sodne uprave okrožnega gospodarskega sodišča so razdelili na šest osnovnih skupin: L skupina: organizacijski posli II. skupina: splošna navodila in razpisi III. skupina: statistika in poročanje IV. skupina: računsko poslovanje V. skupina: personalne zadeve VI. skupina: razno. Posamezne skupine so bile razdeljene na podskupine: I- skupina 1. navodila m razpisi organizacijske narave; 2. razporedi poslov m sodni dnevi; 3. sistematizacija delovnih mest; 4. poročila o delu in problemih; 5. delovni in koordinacijski sestanki, tečaji, strokovno usposabljanje kadra; 6. sodniki porotniki oziroma občasni sodniki; 7- letni dopusti in odsotnosti; 8. nadzorstvo in pregled sodišč; 9. tolmači, izvedenci in drugi. II. skupina 10. navodila m razpisi, ki se nanašajo na materialno pravo; 11. 12. navodila in razpisi, ki se nanašajo na procesno pravo; 13. navodila in razpisi, ki se nanašajo na preiskovalno službo; 14. navodila in razpisi, ki se nanašajo na takse; 15. sodna praksa. III. skupina 16. navodila in razpisi, ki se nanašajo na statistično službo; 17. stalna statistična poročila; 18. občasna statistična poročila. IV. skupina 19. navodila m razpisi, ki se nanašajo na računsko poslovanje; 20. pisarniški material, uradni listi, časopisi in strokovne knjige; 21. kurivo s prevozom, žaganjem in spravljanjem; 22. razsvetljava; 23. potni in selitveni stroški; 24. stroški čiščenja, vzdrževanja in zavarovanja stavbe in inventarja; 25. dopolnitev inventarja; 26. poštni, brzojavni, telefonski in bančni stroški; 27. vzdrževanje prevoznih sredstev; 28. uradni oglasi; 29. stroški kazenskega postopka; 30. stroški v pravdah siromašnih strank; 31. stroški za pravno pomoč; 32. potni stroški in dnevnice sodnikov porotnikov; 33. stroški za uradne dneve; 34. predračun; 35. blagajniško poslovanje; 36. poslovanje s sodnimi pologi; 37. navodila in razpisi o davkih; 38. navodila in razpisi o pristojbinah. V. skupina 38. navodila in razpisi personalne narave. Vpisnik Su Pov Vpisnik sodne uprave za zaupne zadeve so vpisovali v poseben vpisnik. Vodil ga je predsednik sodišča. Imeniki in pomožne knjige Okrožna gospodarska sodišča vodijo imenike, razen imenikov k vpisniku Su in R, kartotečno. Za zadeve, ki so jih vpisovati v vpisnik Su, so vodik dva imenika — osebnega in stvarnega. Prav tako so vodik dva imenika k vpisniku L, enega za gospodarske organizacije, drugega pa za odgovorne uslužbence. Imenike k registru gospodarskih organizacij ter 40 Članki in razprave Metka Bukošek: Gospodarska sodišča 10 njihovo poslovanje, str. 33-S2 ARHIVI 32 (2009), št. 1 zadružnemu registru so vodili v obliki kartoteke po začetnih črkah podjetij. Če je imelo podjetje še posebno ime, so ga vpisali dvakrat, po prvi črki podjetja ter po prvi črki posebnega imena (npr. Trgovsko podjetje "Hrana" pod "T" in "H". Kmetijske, stanovanjske in druge zadruge so označevali po sedežu. Če je bilo v enem kraju več enako-vrstnih zadrug, npr. stanovanjskih s posebnim imenom so jih zabeležili dvakrat (npr. Stanovanjska zadruga "Dom" pod "S" in "D"). Če so vpisano podjetje oziroma obrat ali zadrugo iz registra izbrisali, so kartotečni listek izločili iz kartoteke. Če pa se je spremenilo podjetje, se je naredil novi kartotečni listek. Na izločenem kartotečnem listku so zapisali ugotovitev, da podjetje obstaja še naprej, vendar z novo firmo. K vpisniku Pk so vodih dva imenika, za pravne osebe posebej ter za fizične osebe posebej. Preden je vodja vpisnika Pk vpisal zadevo, je moral preveriti, ah zoper to pravno ali fizično osebo že poteka postopek zaradi gospodarskega prestopka. Z odtisom štampiljkc je potrdil "imenik pregledan". Ce je ugotovil, da je bil zoper to osebo sprožen postopek, je moral to zaznamovati v spisu. Te kartoteke so vodili po enakem načelu kot imenike, ki so jih vodih v obliki knjige. Kartoteke so vodili za vsako leto posebej. Večja gospodarska sodišča so morala voditi kartotečne listke za vsako gospodarsko organizacijo, ki je bila v postopku, posebej. Na kartotečni listek so morah vpisati vse podatke, ki so jih vodili zoper isto gospodarsko organizacijo. Tako so bdi kartotečni listki hkrati evidenca kaznovanja gospodarskih organizacij zaradi gospodarskih postopkov. Ce je vodja vpisnika ugotovil, da je obdolženec že vpisan v imenik, je priložil spise prejšnjih zadev k spisu nove zadeve Pk. Listki so morah ostati v kartoteki rudi po končanem postopku. Registracija gospodarskih organizacij Postopek registracije je predpisovalo Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij,6 V register gospodarskih organizacij so vpisovali podjetja in obrti, njihove obrate oziroma poslovne enote in poslovna združenja ter obrtne zadruge, kmetijske zadruge, organizirane kot podjetja in podjetja in obrti, ki so jih ustanovile kmetijske zadruge. Podjetja, ki so jih vpisali kot zunanjetrgovinska podjetja, so morah pred vpisom v zunanjetrgovinski register vpisati v register podjetij in obratov. Navodilo o rcRisrraciji gospodarskih organizacij (Lir. 1. FLRJ 1954,45/560, str. 656-660) Zasebne obrh (zasebne obrtne delavnice, zasebna gostišča in drugo) je bilo treba registrirati po posebnih predpisih. V zadružni register so vpisovali kmetijske zadruge ter njihove samostojne obrate, poslovne zveze in njihove poslovne enote, zadružne zveze ter nekmetijske zadruge, razen obrtnih. Postopek registracije Podjetja, obrti in skupnosti podjetij, ki so se želela registriran, so morala predložiti pristojnemu okrožnemu gospodarskemu sodišču priglasitev za vpis akta o ustanovitvi. Priglasitev je obsegala; - naziv in sedež podjetja; - podatke o dejavnostih, s katerimi se podjetje namerava ukvarjati; - ime direktorja, poslovodje ah upravnika; - ime organa oziroma organizacije, ki ustanavlja podjetje, številko ter datum akta o ustanovitvi; ime in poklic oseb, ki imajo pravica podpisovati v imenu podjetja ¡n meje njihovih pooblastil; - če je imelo podjetje tudi krajšo oznako imena, je bilo treba navesti tudi to; Skupaj s priglasitvijo so morali predložiti akt o ustanovitvi podjetja in overovljene podpise oseb, ki so imele pravico podpisovati v imenu podjetja. Po konstituiranju podjetja so predložiti priglasitev za konstituiranje v register podjetij in obratov. Priložili so še pravila podjetja m dovoljenje za konstituiranje. Za manjša podjetja so lahko izdali hkrati akt o ustanovitvi m opravljenem konstituiranju; priglasitvi za vpis akta o ustanovitvi je bilo treba priložiti tudi dovoljenje za konstituiranje in pravila podjetja. Kmetijske zadruge, ki so se želele vpisati v zadružni register, so prav tako morale dati priglasitev na ustrezno okrožno gospodarsko sodišče. Priglasitev je obsegala: ime in sedež zadruge; - podatke o dejavnostih, s katerimi se bo zadruga ukvarjala; - imena članov upravnega odbora zadruge; - številko m datum dovoljenja okrajnega ljudskega odbora za ustanovitev zadruge; - ime in poklic oseb, ki bodo imele pravico podpisovati in zastopati zadrugo, in meje njihovih pooblastil. Priglasim so morah priložiti še dovoljenje okrajnega ljudskega odbora za ustanovitev zadruge, potrjena zadružna pravila in overovljene podpise oseb, ki so imele pravico podpisovau in zastopati zadrugo. Poleg registracije podjetij in zadrug so morali ARHIVI 32 (2009), št. I Članki m razprave Metka Bukošek: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 13-52 41 priglasiti tudi vse spremembe, ki so nastale med delovanjem podjetja ali zadruge m so se nanašale na podatke, ki jih. je morala obsegati priglasitev za vpis ustanovitve v register. Priložiti so morali listine, na podlagi katerih je ta sprememba nastala. Prav tako je to veljalo za pravila podjetja ali zadruge, če so se spremenila. Priložene listine so morale biti v izvirniku ali overovljen prepis. Vpisniki in imeniki registrskega sodišča Register je javna knjiga, zato ima vanjo vpogled vsakdo. Pregleda lahko tudi Rg in Zadr spise ter si naredi izpiske. Okrožna gospodarska sodišča so vodila: - register podjeti| in obratov; zadružni register; - imenike; - rokovnik. Vsi registri so bili v obliki trdo vezanih knjig. Strani v njih so bile oštevilčene in prešite z vrvico. Za vsako skupino krajev in mest je bil predviden poseben register podjetij in obratov oziroma zadružni register. Posebno knjigo so lahko uvedli za določen kraj oziroma mesto na območju okrožnega gospodarskega sodišča. V imenik so vpisovali po abecednem redu registrirana podjetja oziroma zadruge z označbo številke registrskega lista, na katerem je bilo podjetje oziroma zadruga vpisano v register. Imeniki so se vodili v obliki kartoteke. V rokovnik so morali vpisati roke, v katerih so se morala ustanovljena podjetja konstituirati. Vsako podjetje ali zadruga je imelo v registru poseben registrski list, na katerega so vpisali vse obvezne podatke J Vsak registrski list je imel dve strani z registrsko številko. Strani so bile označene z zaporednimi številkami. Za posamezna podjetja ali zadruge so lahko pri registraciji pustili potrebno število registrskih listov za vpisovanje pričakovanih sprememb. Vpise so vpisovali s črnilom. Napačne vpise so morali prečrtati, vendar tako, da je bil prejšnji vpis čitljiv. Popravki so morali biti vpisani z rdečilom. Pod vsakim vpisom so morali narediti vodoravno črto čez ves list. Ce je bil list poln, so nadaljevali na novem registrskem listu. Zadnji vpis je moral biti dokončan na tem listu. Za registracijo gospodarskih podjetij so vodila okrožna gospodarska sodišča register gospodarskih organizacij z nazivom "Rg" in zadružni register z nazivom "Zadr". Glej prejšnje poglavje. Predloge za registracijo so vpisovali v vpisnik Fi. V njem so vodili spis do vpisa gospodarske organizacije v register. Kasnejše vloge, ki so se nanašale na isto zadevo, so evidentirali samo kot popis spisa. Po vpisu gospodarske organizacije v register so vodili spis pod opravilno številko registra (registrsko številko). Hkrati so odčrtali v vpisnik Fi zadevo kot končano in so zavedli v ustreznem stolpcu registrsko številko, npr. Rg II 284/1 oziroma Zadr I 31/1. Ce se je priglasilo za isto gospodarsko organizacijo več spisov z isto vlogo, so zadevo vpisali v vpisnik Fi samo enkrat (v stolpcu 4 so navedli kratko vsebino vsakega priglašenega vpisa). Kadar so priglasili vsak spis za isto gospodarsko organizacijo s posebno vlogo, so vpisali vsako priglasitev posebej. Vse vloge so bile evidentirane v opisu spisa. Po vpisu gospodarskih organizacij v register so vodili za vsako gospodarsko organizacijo poseben spis pod opravilno številko Rg oziroma Zadr. Sestavljali so ga vsi spisi Fi, na osnovi katerih so bili za to gospodarsko organizacijo v registru izvršeni vpisi. Vsak spis Fi je predstavljal v spisu Rg pisanje in je v njem dobilo svojo zaporedno številko. Predloge za vpise, ki so se nanašali na že registrirane gospodarske organizacije, so vpisali v vpisnik Fi pod novo številko. Ta vpis so odložili v osnovni spis gospodarske organizacije Rg oziroma Zadr, tako da so bili vsi spisi Fi iste gospodarske organizacije zbrani v spisu Rg oziroma Zadr. Ce sta se dve ah več gospodarskih organizacij združili, so novo organizacijo na novo vpisali v register. Prenehanje spojenih organizacij so morali vpisati v ustrezne rubrike registrskih listov, v katerih so bile vpisane, tako da so navedli registrsko številko nove organizacije. Ce se je ena gospodarska organizacija pripojila drugi, so pri tej novi organizaciji vpisali registrsko številko organizacije, ki se je pripojila, prenehanje pripojene organizacije pa so vpisali v ustrezni stolpec registrskega lista, na katerem je bita vpisana, tako da so navedli registrsko številko organizacije, ki ji je bila pripojena. Ce se je gospodarska organizacija razdelila na dve ali več gospodarskih organizacij, so vpisali na registrski list prenehanje organizacije z navedbo registrskih Številk na novo ustanovljenih organizacij, ki so nastale. Podjetje ali zadruga je bilo lahko tudi ukinjeno. Podlaga ukinitve je bil sklep ljudskega odbora ali drugega državnega organa, ki je imel pravico izdati tak sklep ali likvidacijskega senata okrožnega gospodarskega sodišča. Sklep o prenehanju poslovanja 42 Članki m razprave Metka Bukošek; Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 ARHIVI 32 (200')), št. 1 so vpisali v posebno rubriko registra z oznako, da je podjetje (ali zadruga) v likvidaciji, navedli imena članov likvidacijske komisije ali pa likvidacijskega upravitelja, ki je izdai odločbo o prenehanju, ter številko in datum te odločbe. Izbris podjetja ali zadruge je bil izvršen na podlagi priglasitve, ki jo je po zaključku likvidacijskega postopka dala likvidacijska komisija oziroma likvidacijski senat okrožnega gospodarskega sodišča. Ce je bil sedež podjetja ah zadruge prenesen z območja enega okrožnega gospodarskega sodišča na območje drugega, so morah priglasiti spremembo na sodišče, na katerem je bilo vpisano. Priložiti so morah dovoljenje ljudskega odbora, na območje katerega so prenesli sedež, ter dovoljenje ljudskega odbora, na območju katerega je bil prejšnji sedež. Sodišče je izdalo odločbo o izbrisu podjetja ali zadruge. S to odločbo in vsemi spisi so lahko priglasili podjetje na drugem okrožnem gospodarskem sodišču, ki je opravilo nov vpis. Poslovanje v zadevah prisilne likvidacije Za likvidacijski postopek je bila potrebna priglasitev. To so zabeležili v ustrezno rubriko z oznako "da je podjetje ali zadruga v likvidaciji", poleg tega pa so morah vpisati tudi imena članov likvidacijskega upravitelja oziroma organa, ki je izdal odločbo o prenehanju, ter številko in datum te odločbe. Vodje vpisnika L se je moral ob vsakem predlogu za prisilno likvidacijo gospodarske organizacije prepričati, ali je bil zoper to gospodarsko organizacijo že uveden likvidacijski postopek in ah je bilo to gospodarsko podjetje že kdaj prej v likvidacijskem postopku; ugotovitev je zaznamovat na ovitku spisa. Likvidacijski sodnik je imel možnost, odrediti poleg vodenja popisa spisa še poseben popis upnikov in procesnih dejanj, ki so se pogosto ponavljala. Ta pisanja so morali hraniti ločeno v skupinah zaradi lažjega pregleda. Kadar je spis postal preobsežen, je postal nepregleden. Zato so ga razdelili na tri dele: Prvi del (A) je dobil naziv "Glavni spis". Vanj so vlagali po časovnem zaporedju prispetja na sodišče predlog za uvedbo postopka in pomembne važne predloge, zapisnike o sodnih narokih, posvetovalne zapisnike, sodne sklepe in odredbe, poročila in zapisnike likvidacijskega upravitelja, pritožbe, ugovore nanje, drugostopenjske odločbe in vsa pisanja in lisune, ki so zadevah vse upnike oziroma celotno likvidacijsko maso ali vsaj znatni del upnikov ali mase. Drugi del (B) je dobil naziv "Popis upnikov m terjatev". Ta del spisa so odprli, takoj ko je prišla prva terjatev. Ta del spisa so vpisali v popis spisa v glavnem spisu pod samostojno redno številko, tako da je nosil kot celota ustrezno označbo, npr. L 9/60-18, če je bil vpisan pod redno številko 18 popisa spisa v glavnem spisu. Del B je bil sestavljen iz: popisa upnikov, - terjatvenih prijav, ki so jih pošiljala sodišča upnikom, in prilog. Popis upnikov je bil tabelarični pregled vseh upnikov in njihovih prijav in je bil sestavljen iz stolpcev: 1. zaporedna številka 2. upnik (ime in naslov) z navedbo zastopnika 3. prijavil terjatev na a) glavnici, b) obrestih c) stroških 4. terjatev priznana na a) glavnici b) obrestih c) stroških č) skupaj 5. priznani upniški razred 6. nepriznani del terjatve 7. upnikova tožba 8. upniku dokončno priznano 9. opombe (glede P spisa m drugih spisov, glede taks itd.) Tretji del (C) je imel naziv "Razno". Vanj so vlagali predvsem dostavnice (povratnice, vročilnice itd.), ki jih zaradi velikega števila ni bilo mogoče prilepiti na pripadajoči sklep. Priložili so še poseben vročevalni Ust, ki je omogočal hiter vpogled v datume vročitev posameznih sklepov. V ta del so odlagati tudi odpravke sklepov, ki v tistem trenutku niso bili potrebni, bi jih pa mogoče potrebovali kasneje, razni koncepti tekstov ali obračunov, ki jih še niso zavrgli pred arhiviranjem končnega spisa, ter tudi razne druge priloge in pisanja, ki so bili za spis in postopek vsaj začasno še potrebni, pa po svoji vsebini niso spadali niti v del A niti v del B. Priglasitev obratne in poslovne enote Kot obratne oziroma poslovne enote so bili mišljeni trgovine v sestavu trgovskih podjetij, prodajalne proizvajalnih podjetij, skladišča, odkupne postaje, trgovska predstavništva, gostišča v sestavu gostinskih podjetij, delavnice v sestavu obrtnih podjetij, gradbišča v sestavu gradbenih podjetij, samostojni obrati v sestavu kmetijskih zadrug, mon- ARHIVI 32 (2009), št. 1 Članki in razprave Metka Bukošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 43 tažni obrati in druge podobne enote. Če je imela obratna oziroma poslovna enota v poslovanju samostojne pravice (pravica do sklepanja pogodb v svojem imenu in na svoj račun ali v imenu in na račun podjetja oziroma zadruge) ali pa so obstajale omejitve glede odgovornosti podjetja ali zadruge, so vpisali enoto na poseben registrski list Na poseben registrski list so vpisali tudi tiste obratne ali poslovne enote, ki so jih ustanovili zunaj sedeža podjetja ali zadruge na območju istega okrožnega gospodarskega sodišča ah v register okrožnega gospodarskega sodišča, na območju katerega je tak obrat imel svoj sedež. Okrožno gospodarsko sodišče, na območju katerega je imela poslovna enota svoj sedež, je poslalo okrožnemu gospodarskemu sodišču, na območju katerega je imelo podjetje ali zadruga svoj sedež, odločbo o registraciji enote, da jo je to vpisalo v registrski list, v katerem je bilo vpisano podjetje ah zadruga. Obratne ali poslovne enote, ki so postale samostojna podjetja, je bilo treba registrirati po postopku, ki je veljal za registracijo ustanovitve podjetja. Priglasitev za vpis obratne ah poslovne enote v register je obsegala: - ime firme in sedež enote, - podatke o dejavnosti, s katerimi se je podjetje nameravalo ukvarjati; - ime poslovodja (šefa, upravnika), - ime podjetja (zadruge), ki je ustanavljalo enoto, ter številko in datum akta o ustanovitvi; - ime državnega organa, ki je izdal dovoljenje za ustanovitev enote, ter številko in datum dovoljenja; - ime in poklic osebe, ki je imela pravico podpisovati enoto in pa meje njenega pooblastila, kakšen namen pošdjanja ter označba poslovne Številke spisa, na katerega se je nanašala pošiljka, vrsta pošiljke (nakaznica, denarno pismo, paket itd...), označbo vrednostne pošiljke v dinarjih, odkupnino ali povzetje v dinarjih, plačano poštnino v dinarjih, datum in potrdilo pošte ah banke, datum prevzema m podpis odgovornega uslužbenca na ustanovi ter kolona za opombe. Predajna knjiga za pakete, vrednostna pisma in priporočene pošiljke: vanjo so vpisovali vsa vrednostna pisma in priporočene pošiljke, ki jih je sodišče pošiljalo. Zapisani so: zaporedna Številka, prejemna oziroma vplačilna številka pošte, prejemnik pošiljke, naslovna pošta, vrednost v dinarjih, pošnuna v dinarjih, teža v kilogramih ali gramih, odkupnina v dinarjih, poštnina v dinarjih; v kolono za pripombe pa so vpisovali opravilne številke spisov. - Dostavna knjiga za predajo pošiljk po pošti -navadna pisma: vanjo so vpisovali posdjke, ki so jih predali pošti navadno ah pa s povratnico nepriporočeno. Zapisani so: zaporedna številka, dan odprave, poslovna številka spisa, naslovnik, ki mu je bila pošiljka poslana, znesek potrošenih poštnih znamk v dinarjih, potrdilu pošte o prevzemu pošiljk. - Dostavna knjiga za vročitev pošiljk po uslužbencu: vanjo so vpisali zaporedno številko, dan odpreme, opravilne številke spisov, naziv prejemnika pošiljke, dan vročitve spisa, popis vro-čcvalca in podpis prejemnika. Kazenski oddelek Ob kazenskem vpisniku Pk so vodih kartoteko. - Koledar: vanj so vpisovali enake podatke kakor v koledar civilnega oddelka in je vseboval enake kolone. - Seznam odposlanih spisov, ki jih je bilo treba vrnili - odhodniki: ta seznam je vseboval iste podatke kot v civilnem oddelku. - Kontrolnik denarnih kazni, premoženjskih koristi in stroškov za kazenska postopanja, plačanih v gotovini: vanj so vpisovali denarne kazni, premoženjske koristi in stroške za kazenske postopke, ki so jih morale plačati obsojene osebe ali podjetja, po teh kolonah - zaporedna številka se je delila v dve koloni in sicer na novo številko in številko preteklega leta (če je bilo treba na koncu le-to prenesti v novo leto, ker še ni bila plačana), naziv priimek in ime plačilu zavezane stranke, bivališče — ta kolona je razdeljena na kolone za opravilno številko in za dan, znesek odmerjene denarne kazni ah premoženjske koristi ah stroškov za kazenska postopanja v dinarjih, oproščeno plačilu oziroma razveljavljena odmera v dinarjih, izrečena za neizterljivo, konec leta ostale neplačane denarne kazni, premoženjske koristi, stroškov kazenskega postopanja, dan, predloga za prisilno izterjavo in naziv ter sedež, na katerega je bil predlog poslan, in opombe. Ta kontrolnik je končal ob koncu leta, neplačane denarne kazni, premoženjske koristi in stroški za kazenske postopke so bdi preneseni v novo poslovno leto. Izvršilni oddelek - Imenik k vpisniku j je bil namesto kartoteke; vsebuje stolpce za te podatke: naziv, priimek in ime, bivališče zavezane stranke, naziv, pnimek in ime ter bivališče zahtevajoče stranke, izvršilni 44 Članki 111 razprave: Metka Hokošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str, 33-52 ARHIVI 32 (2009). št. 1 zahtevek in poslovno številko izvršilnega naslova, oznaka spisa, - Koledar: vanj so vpisovali enake podatke kakor v koledar civilnega oddelka in vsebuje iste stolpce. Oddelek prisilnih likvidacij - Imenik k vpisniku L, ki je imel vlogo kartoteke: Imel je naslednje stolpce za: dan prejema, številko spisa prve stopnje, naziv in sedež ali priimek in ime ter bivališče. Delil se je na dva dela in sicer: stolpec za dolžnika in na stolpec za predlagatelja ali pritožitelja. Zadnji stolpec je bil namenjen poslovni številki spisa. - V koledar so vpisovali likvidacijske naroke. Vseboval je enake stolpce kot v civilnem oddelku. Predsedstvena pisarna Imenik k vpisniku Su je imel stolpec za predlagatelja z nazivom in sedežem, vsebino vloge in poslovno številko spisa. - Potni dnevnik za službena dejanja, izvršena zunaj sedeža ustanove. Vsebovala je vse podatke o službenih dejanjih zunaj sedeža ustanove z odobritvijo predsednika. Imela je stolpce: za zaporedno številko, opis potovanja z začetkom — datum, ura, kdaj je potovanje končano, priimek, ime in položaj uslužbenca, predmet in vrsto službenega dejanja, označbo spisa, način potovanja /z letalom, vlakom itd/, razdaljo od sedeža ustanove v kilometrih /stroški pristoj-nine v dinarjih/ in pnpombe. Registrski oddelek Upoštevajoč pravna predpisa: 1. Odlok o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. L FLRJ št. 43-536/54 in 2. Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 45/54 je podan opis vpisnikov in pomožnih knjig ter način vpisovanja. Vpisnik Fi Ko je prišla vloga /priglasitev za vpis v register/ ua sodišče, so jo vpisali najprej v vpisnik Fi. V rubriko 1 so najprej vpisali opravilno številko te vloge. Vloga je obdržala to številko, dokler ni bil izvršen vpis v register. Naknadne vloge, ki jih je priglasitelj poslal na poziv sodišča in so zadevale isti predmet, so vpisovali v ta vpisnik, vendar so opravilni številki vloge pripisali naslednjo redno Številko, npr. Fi 15/2 ali Fi 15/3. V rubnko 2 so vpisali danim dohodne štam-piljke, odtisnil jo je uradnik vložišča na vlogi. V rubriko 3 so vpisali firmo — ime in sedež podjetja oziroma zadruge, ki je vložila priglasitev. V rubnko 4 so vpisali kratko vsebmo priglasitve, npr, spremembo članov upravnega odbora ali priglasitev novega podjetja itd. Ko je bil izdan sklep o vpisu v register, so na vlogi prečrtali opravilno številko vpisnika Fi, namesto nje pa napisali opravilno Številko iz registra /registrska številka/, hkrati pa se je v vpisniku Fi odčrtala opravilna številka vloge, medtem ko se je v rubriko 5 vpisala registrska številka, Registrska številka je imela pred številko samo še označbo "Rg" tj. označbo registra podjetij in obrtov, ali pa označbo "Zadr", t.j. označbo zadružnega registra. Poieg označbe Rg oziroma Zadr so pripisali tudi rimsko številko, s katero je bil označen registrski zvezek, v katerem je bilo podjetje oziroma zadruga vpisana (npr. Rg II 284/1 ah Zadr 131/1). Ce je bila priglasitev s sklepom zavrnjena, je ostala rubrika 5 prazna, v rubriko 6 /pnpombe/ pa so vpisali sklep o zavrnitvi priglasitve s pripisom: "Priglasitev vpisa zavrnjena", hkrati pa odčrtali opravilno Številko vpisnika Fi, Sklep o zavrnitvi pnglasitve vpisa, ki se je nanašal na že vpisano gospodarsko organizacijo, so prav tako označili z registrsko številko, in sicer z naslednjo redno številko. V tem primeru so vpisali v rubriko 5 vpisnika Fi registrsko številko z ustrezno redno številko, v rubriko 6 pa pripombo o zavrnitvi, kakor je že zgoraj navedeno. V to rubriko niso vpisali nič drugega. Pojasnilo; Sklep o zavrnitvi priglasitve vpisa je dobilo registrsko številko z ustrezno redno številko zaradi evidence, da bi namreč v celotnem spisu ta sklep hitreje našli. Sicer pa je dobil z vpisom gospodarske organizacije v register celotni spis, ki se je nanašal na to organizacijo, registrsko številko in je bilo prav, da so vse vloge z ustreznimi rešitvami, ki so se nanašale na to gospodarsko organizacijo, bile označene z registrsko številko z ustrezno redno številko, na glede na to, ali se je vpis izvršil ali pa je bila priglasitev zavrnjena. Register podjetij in obrti Vpis v register je izvrševal vodja registra s tem, da je vpisal v ustrezne rubrike registrske knjige podatke iz sodnega sklepa. V zaglavju so vpisali registrsko številko z označbo registrskega zvezka, firmo podjetja, skrajšano firmo, če jo je imela ter sedež. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Članki in razprave Metka Bukošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 45 Če so vpisali v register obratne ali poslovne enote podjetja, ki je imelo svoj sedež na območju drugega registrskega sodišča, so vpisali v zaglavje firma m sedež podjetja, ki je ustanavljalo to enoto. V rubriko 1 so vpisali tekočo številko vpisa. V rubriko 2 so vpisali datum, ki je bil označen v dohodni štampil|ki vloge, in opravilno številko vpisnika Fi. V rubriko 3 so vpisali datum sodnega sklepa o vpisu ter registrsko številko z ustrezno redno Številko. Pojasnilo: Takoj, ko je bil opravljen prvi vpis v register, je dobil celotni spis registrsko številko z redno številko 1, pri vsaki nadaljnji rešitvi naslednjih vlog /novih priglasitev/ pa dobi naslednjo redno številk, in to ne glede na to, ali je bila vloga pozitivno rešena ah zavrnjena. V rubriko 4 so vpisali ime ustanovitelja podjetja tj. ljudskega odbora, gospodarske organizacije, zavoda s samostojnim financiranjem ali pa skupine državljanov, ter števdko in damm odločbe o ustanovitvi. V to rubriko so vpisali tudi prenos ustanoviteljskih pravic od ustanovitelja na kakšno drugo pravno osebo z označbo datuma in številke odločbe o prenosu. V rubriko 5 so vpisali damm konstituiranja podjetja, kakor je bil označen v sodnem sklepu. Pojasnilo; dan konstituiranja je bil dan, ko je podjetje prvič izvolilo organe delavskega samoupravljanja. Pri obrtih, ki jih je upravljal celotni delovni kolektiv pa dan, ko so podpisali člani delovnega kolektiva pravila (postavil jih je LO), V rubriko 6 so vpisali poslovni predmet, kakor je bilo označeno v sodnem sklepu. V rubriko 7 so vpisali pnimek in ime direktorja oziroma upravnika oziroma poslovodje z označbo njegovega položaja, tj. ah je direktor, upravnik ah poslovodja. Pri podjetju, ki še ni bilo konstituirano, so pripisali pri označbi položaja še besedici "do konstituiranja". Ob vpisu konstituiranja so ti dve besedi podčrtal z rdečo. V rubriko 8 so vpisali priimek in ime direktorja kot v rubriki 7, pa še priimek in ime drugih oseb, pooblaščenih za podpisovanje firme oziroma podjetja. Poleg tega pa so vpisali pri vsakem pooblaščencu, zakaj je podpisoval, npr. kot računovodja, ali v odsotnosti direktorja ali kot komercialni direktor itd. ter meje njihovih pooblastil. V rubriko 9 so vpisali spremenjeno firmo. Pojasnilo: hkrati z izpolnitvijo rubrike 9 so v zaglavju registra prejšno firmo podčrtali z rdečo. Rubrike 10 do 14 so se izpolnile pri vpisu obrat- nih oziroma poslovnih enot podjetja. V rubriko 10 so vpisali ime in sedež obratne oziroma poslovne enote. Pojasnilo: ime firme poslovne enote je bilo vedno sestavljena iz imena firme podjetja in oznake te enote npr. Trgovsko podjetje "Hrana" v Ljubljani - prodajalna "Pepelka" na Trubarjevi cesti 5. V rubriko 11 so vpisali poslovni predme! enote. V rubriko 12 so vpisali priimek in ime poslovodje enote oziroma šefa predstavništva. V rubriko 13 so vpisali priimek, ime in poklic oseb, ki so imele pravico podpisovati ftrmo enote ter meje njihovih pooblastil. Pojasnilo: ime poslovodje oziroma Šefa iz rubrike 12 so vpisali, le če je imela ta enota samostojne pravice pri poslovanju, siccr je ostala ta rubrika prazna. V rubriko 14 so vpisali samostojne pravice enote prt poslovanju, tj. pravico do sklepanja pogodb v svojem imenu in na svoj račun ah v imenu in na račun podjetja. Vpisali so tudi omejitve glede odgovornosti podjetja za obveznosti enote. Pojasnilo: če so bile te samostojne pravice priglašene v daljšem besedilu, so izpolnili to rubriko tako, da so vpisali: "samostojne pravice kakor v členu npr. 15, 16 in 17 pogodbe z dne ...". V rubriko 15 so vpisali spojitve, pripojitve, razdelitve, prenehanje, prisilno upravo, sanacijo in izbris podjetja. Pri prenehanju podjetja zaradi uvedbe redne ah prisilne likvidacije so vpisali v to rubriko najprej uvedbo redne oziroma prisilne likvidacije z vpisom datuma in številke odločbe Ljudskega odbora pri redni likvidaciji ter datum in številko sklepa likvidacijskega senata pristojnega OGS pri prisilni likvidaciji. Hkrati z izpolnitvijo rubrike 15 pri redni likvidaciji so vpisali še: "v likvidaciji" pri firmi podjetja v zaglavju. V rubriko 7 so vpisali likvidatorja. Pri vpisu prisilne likvidacije pa so vpisali ime prisilnega upravitelja. V obeh primerili so hkrati izbrisali pooblaščenca za podpisovanje firme v rubriki 8. Po končani redni oziroma prisilni likvidaciji so vpisali v rubriko 15: "prenehanje zaradi končane redne oziroma prisilne likvidacije". Pri uvedbi prisilne uprave in sanacije so vpisali v rubriko 15 damm in številko odločbe LO o uvedbi prisilne uprave oziroma sanacije. Hkrati so vpisali v rubriko 7 ime in priimek prisilnega oziroma sanacijskega upravitelja. Če pa je bil hkrati odrejen izbns direktorja in preostalih pooblaščencev za podpisovanje, so njihova imena podčrtali z rdečo. Ko je bila končana prisilna uprava oziroma sanacija, so vpisali v rubriko 15 damm in številko 46 Članki 111 razprave: Metka Hokošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str, 33-52 ARHIVI 32 (2009). št. 1 odločbe o prenehanju prisilne uprave oziroma sanacije in vpisali ustrezne spremembe v rubriki 7 in 8. V rubriko i6 /opombe/ se je podpisal uradnik, ki je izvršil vpis v register. Pojasnilo: prazne rubrike niso prečrtavali. Pod vsakim vpisom so potegnili črno vodoravno črto. Z rdečo črto so podčrtavali vse spremembe vpisov. Če pa so podjetje izbrisali iz registra, so potegnili po sredi registrskega lista od zgoraj navzdol navpično rdečo črto. Zadružni register Glede izpolnitve rubrik od 1 do 8 so veljala enaka pravila kot pri registru podjetij in obrti. V rubriko 4 so vpisali naloge zadruge, navedene v zadružnih pravilih, in pa posamezne konkretne odgovornosti, ki jih zadruga opravlja. V rubriko 5 so vpisali priimek in ime posameznih članov upravnega odbora. Če sta bila dva člana z istim imenom in priimkom, so pripisali še njuna naslova. Opozorilo: glede na zadnjo uredbo o kmetijskih zadrugah je ostalo odprto vprašanje, ali bodo vpisovali v zadružni register tudi imena članov zadniž-nega sveta in v katero rubriko. V rubriko 6 so vpisali priimek in ime upravnika zadruge ter priimek, ime in poklic preostalih oseb, ki so imele pravico podpisovati zadrugo, vzrok, zakaj so lahko podpisovale, in morebitne meje njihovih pooblastil. Izpolnitev rubrik od 7 do 13 je bila enaka kot pri registru podjetij in obrtov. Pojasnilo: v rubriko 4 so vpisali višino deleža in jamstvo, v rubriko 5 pa še število članov upravnega odbora, kakor je bilo predpisano v zadružnih pravilih. Pripomba: poleg pravnih oseb, omenjenih v navodilih so v zadružni register vpisali Še zadružne in poslovne zveze ter zadružne hranilnice. Pojasnilo: če se jc k poslovni zvezi pripojilo do-dej samostojno podjetje z več poslovnimi enotami (npr, trgovsko podjetje z več prodajalnami) kot obrat s samostojnim obračunom, je bilo treba vpisati v zadružni register pri poslovni zvezi to obratno enoto z več podobrati: tega register ni predvideval iii ni imel za to ustreznih rubrik. Pomagali so si tako, da so pustili za vpisom obratne enote več listov praznih za vpisovanje posameznih sprememb, ki so zadevale te obratne enote, nato pa so vpisali podobrate te obratne enote vsakega na posebnem registrskem listu. V sklepu, s katerim jc bil odrejen vpis te enote, pripišemo registrski številki še stran, na kateri so bile vpisane enote in posamezni pod- obrati. Na ovitku spisa so zaradi večje preglednosti napisali, kateri obrati s podobrati obstajajo pri poslovni zvezi in strani registra, na kateri so vpisani. Glede določila tretjega in četrtega ostavka točke 27 navodil o registraciji gospodarskih organizacij je praksa pokazala, da je bilo dobro vpisati pri podjetju, ki je imelo več obratnih oziroma poslovnih enot, vsako od teh enot na poseben registrski list, ne glede na predpis, torej ne glede na to, ali so imele te enote kake samostojne pravice pri poslovanju oziroma ali so imele sedež zunaj podjetja oziroma zadruge. Imeniki Imenik za indiciranje gospodarskih organizacij je imel pet rubrik. V rubriko 1 so vpisali firmo (firme podjetij, ki so imela poseben naziv, so vpisali dvakrat, in sicer glede na prvo črko firme in pa glede na prvo črko osebnega naziva — npr.: Trgovsko podjetje "Hrana", Ljubljana, so vpisali pod črko T in pod Črko H, Kmetijske zadruge so vpisovali glede na začetno črko kraja, kjer je imela zadruga sedež, enako tudi pri stanovanjskih in drugih zadrugah. Kjer je bilo več stanovanjskih zadrug z enakim imenom, so jih vpisali pod črko S (stanovanjska ...) ter s črko posebnega naziva, npr. stanovanjska zadruga "Teater" pod črko T. V rubriko 2 so vpisali sedei firme ali zadruge. V rubriko 3 so vpisali zvezek registrske knjige in registrsko številko firme ali zadruge. V rubriko 4 so morali vpisati listovno številko registrske knjige, pod katero jc bilo podjetje vpisano, V rubriko 5 "Pripombe", so vpisali spremembo in izbris firme. V teh dveh primerili so dotedanji vpis v imeniku rdeče podčrtali. Sprememba sodnega poslovnika — Začasno navodilo leta 1966 Člen 213 Člen se spremeni tako, da se črtajo vpisniki: - vpisnik prisilnih likvidacij L - vpisnik registrskih zadev Fi in vpišejo vpisniki: - vpisnik za registrske zadeve za gospodarske organizacije FI - vpisnik za registrske zadeve za zavode US. Okrožna gospodarska sodišča so vodila še: registre delovnih organizacij in sicer — registre podjetij in obratov zadružni register ARHIVI 32 (2009), si 1 Članki in razprave Metka Bukoick: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 47 - register zavodov. Člen 216 Člen se spremeni tako, da s črtanjem: - kartotečnih listkov k vpisniku Pk za pravne osebe - kartotečnih listkov k vpisniku Pk za fizične osebe - kontrolnika denarnih kazni, premoženjskih koristi in stroškov za kazenski postopk Ktr - imenika k vpisniku 1 - imenika k vpisniku R - seznama rubežev oziroma kartotečni list rube-žev seznama izvršilnemu organu poverjenih izvršb kartotečnih listkov k vpisniku L kontrolnika izrečenih rednih denarnih kazni - kartotečnih listkov k vpisnikoma P in Pl. Vpiše pa se: - imenik k vpisnikom seznam pogojnih sodb - seznam zaseženih predmetov - rokovnik k registrskim vpisnikom Fi, Us - karton za obsojeno pravno osebo - kartotečne listke k vpisniku I in Pl. Člen 240a "Vpisnik US V vpisnik US vpisujejo okrožna gospodarska sodišča priglasitve za vpis ustanovitve zavoda v register." Člen 241 Člen se spremeni tako, da se glasi: "Imeniki se vodijo v obliki knjige %a eno leto ah za več let skupaj v isti knjigi, po abecedi, in imajo z? posamezne Črke, ki so ob desnem robu knjige, ustrezno Število strani. Okrožna gospodarska vodijo imenike k vpisnikom I tn Pl v obliki kartoteke. Če se vodijo imeniki v eni knjigi %a več let skupaj, se med ipisi posameznih let pri vsaki črki posebej vpiše letnica Z rdeči lom. Praviloma se vodi z? vsako vrsto postopka en sam imenik ne glede na označbo vpisnika, če ima sodišče večje število zadev posamezne vrste postopka, lahko vodi posebne imenike k posameznim vpisnikom na enem obrazcu. Ni vodijo se imeniki k vpisnikom Kp, Kr, Kri, R, Pom, Kv, Uo, S t. Imenik h kazenskem vpisniku se vodi po priimkih obdolžencev, imenik k pravdnemu vpisniku po priimkih tožencev, imenik k izvršilnemu vpisnikai po pnimkih zavezancev, imenik k zapuščinskemu vpisniku po priimkih Zapustnikov, imenik k vpisniku Os po priimkih oseb, na katere se postopek nanaša. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za gospodarska sodišča, ki vodijo imenike k Pl in I vpisniku v obliki kartoteke. Ti imeniki se vodijo po nazivih in sedežih tožeče oziroma zahtevajoče stranke. Če je v isti zadevi več obdolžencev, tožencev alt za~ vezpncev itd se vpiše v imenik osebno vsakega izmed njih. Če je treba vpisati svoje ah več oseb z enakim osebnim imenom, se k osebnemu imenu pripiše tudi prebivališče. Če je treba vpisati neznanega storilca, se v imenik vpiše pod črko N "neznani storilec" in v oklepaju oškodovančevo osebno ime. Če se naknadno neznani storilec identijicira, se ga v imenik na novo vpiše pod ustrezno črko, pri prejšnjem vpisu j>a napravi zpet^t v stolpcu za pripombe. Delovna organizacija se vpiše po začetni črki naziva, ne po dejavnosti ... ... K vpisniku Su se vodita osebni in stvarni imenik, v katerem se vpisujejo vse Su zadeve, razen okrožnic, določenih zp uvrstitev v zbirko okrožnic. Zadeve se ipisujejo v imenika kronološko in sicer v osebnega ali stvarnega, po potrebi pa zaradi pomembnosti zadeve ali zaradi boljšega pregleda v oba." Ta začasna navodila so se uporabljala od 1, 1. 1967 dalje. Pravilnik o notranjem poslovanju občinskih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč (prečiščeno besedilo, Ljubljana 1976) Sodna uprava - vpisnik Su — vpisnik za zadeve sodne uprave - vpisnik SuZ — vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave Vpisniki, ki so jih vodila okrožna gospodarska sodišča: - vpisnik Pk - vpisnik gospodarskih prestopkov - vpisnik P - vpisnik za plačilne naloge - vpisnik I — vpisnik izvršilnih zadev - vpisnik St — vpisnik prisilnih poravnav - vpisnik Pkr — vpisnik za preiskovalna dejanja - vpisnik Kv - vpisnik za izven obravnavni senat - vpisnik R — vpisnik za razne zadeve iz pristojnosti gospodarskih sodišč - vpisnik Su - vpisnik za zadeve sodne uprave - vpisnik SuZ - vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave Okrožna gospodarska sodišča so vodila še naslednje vpisnike: - vpisnik za overovitve - vpisnik za sodni register Srg Okrožna gospodarska sodišča so vodila še naslednje imenike in pomožne knjige: - kartotečne listke k vpisniku I in Pl - osebni imenik k Su vpisniku stvarni imenik k Su vpisniku - imenik k vpisnikom seznam pogojnih sodb - seznam zaseženih predmetov 48 Članki m razprave Metka Bu košek: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 ARHIVI 32 (2009), št. 1 - karton za obsojeno pravno osebo - karton za obsojeno odgovorno osebo. Statistična poročila prvega obdobja delovanja gospodarskih sodišč Podobno kot opis pomožnih knjig gospodarskih sodišč ter problemov prt vpisovanju firm in zadrug so fotokopije statističnih poročil, ki jih lira nimo v Zgodovinskem arhivu v Celju. Verjetno so tudi ti del fonda Ministrstva za pravosodje, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, zato se rudi tukaj porajajo težave pri točnem citiranju teh dokumentov. Iz poročil so vidni problemi, ki so nastajali v prvem obdobju delovanja gospodarskih sodišč, reševanje teh, predvsem pa število sporov in rešenih primerov, S tega stališča je vsebina dokumentov zelo zanimiva m je zato priključena temu prispevku. Tako je predstavljen tisti del iz vsakega poročila, ki se nanaša tia delo gospodarskih sodišč, in sicer v originalnem zapisu. Delo rednih sodišč LRS v letu 1955 "... Pač pa so najčeŠča in najnevarnejša kazniva dejanja tako^anega gospodarskega kriminala raznovrstnih oblik (nemarno poslovanje, tatvnine, poneverbe, uradne z!()rabe, ponarejanje uradnih listin, podkupovanje). V splošni akciji proti temu Škodljivstvu so sodišča v preteklem obdobju prispevale z učinkovitim sojenjem in ostrim kaznovanjem. Ob tem lahko ugotovimo, da se ta kazniva dejanja ne pojavljajo v državnem aparatu ali družbenih ustanovah ali organizacijah, niti v podjetjih splošnega družbenega značaja kot so pošta, ž^leZnlca> bolnice. Značilno je tudi, da ga ni v rudnikih. Skratka, ta kriminal se ne pojavlja tam, kjer je poslovanje dobro organizirano, kjer je uvedena učinkovita evidenca in kontrola. Pojavlja pa se po tovarnah, trgovinah, gostiščih, obrtnih podjetjih, kmetijskih zadrugah, odkupnih in posredovalnih podjetjih, kjer najdejo nepošteni elementi Zaradi slabosti v poslovanju, evidenci in kontroli vrzeli in možnosti za osebno okoriščanje. Storilci se rekrutirajo deloma iz vrst uslužbencev in delavcev prizadetih podjetij, deloma pa izven podjetij (obrtniki), ki i'z okorišcevalnih nagibov pokvarijo sicer večkrat dober in pošten delovni kolektiv. Vzpok takega škodljivstva niso morda neugodne gmotne aH socialne prilike, ker večinoma ne izvira od gmotno šibkih aH socialno ogroženih storilcev, temveč pretežno od sicer gmotno aH primerno dobro situiranih ljudi. Čeravno so med storilci tudi delavci, pa bremeni glavna težpt tega škodljivstva v prvi vrsti v druge poklice, predvsem ¿z vrst usktžj bencev, ker ti povzročajo največ škode. Z,aradi slabe kontrole se ta kriminal kasno odkriva, ko je že nastala velika škoda in ko je raziskava zelo otežkoČena. Razumljivo je Zato, da dajejo prav kazniva dejanja te vrste sodiščem največ dela...". Poročilo o delu pravosodja v letu 1955 "... Gospodarsko sodstvo je vršilo Višje gospodarsko sodišče iti 4 okrožna gospodarska sodišča. Iz istih razlogov kot redna so morala tudi okrožna gospodarska sodišča prilagoditi svoje sodne okoliše novi upravM-teritorialni razdelitvi. J" tem so se tudi okoliši okrožnih gospodarskih sodišč spremenili tako, da obsegajo dosledno teritorialna področja več upravnih okrajev. Tudi pri gospodarskih sodiščih je treba Zflo pozitivno oceniti sodelovanje občasnih sodnikov, katero funkcijo je v preteklem letu opravljalo 525 občasnih sodnikov...". Pri gospodarskih sodiščih je bilo leta 1955 dela vse več. To je vidno s tabele: 1954 1955 pripad rešeno konec leta nerešeno pripad rešeno konec leto nerešeno Civilnih spornih 27.518 27.416 1.492 28.788 26.956 3.324 Izvršilnih 6.528 6498 146 7.528 7.425 249 Likvidacij 60 13 47 80 40 87 Kazenskih 680 559 121 715 767 69 Drugostopnih civilnih 22 10 12 226 212 26 Drugostopnih kazenskih 115 91 24 144 160 8 SKUPAJ 34.923 34.587 1.842 37.481 35.560 3.763 Prikazana slika gospodarskih sodišč ne pred- gospodarskih sodiščih izredne napore, da so lahko stavlja posebne problematike, vendar pa je zlasti tekoče izvrševali povečano delo. dotok dela v letu 1955 zahteval tudi od kadrov na ARHIVI 32 (2009), št. 1 Članki in razprave Metka Bukošck: (lospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 49 Poročilo o delu pravosodja v letu 1956 "... Posamezna področja sodstva gospodarskih sodišč: Po vsebini je civilno sodstvo gospodarskih sodišč v preteklem letu 1956 obsegalo reševanje gpspodarskih sporov med gospodarskimi organizacijami pretežno zaradi prekr-šitve eklanjenih pogodb, paradi plačila odškodnin ter paradi plačila kupnin z? dobavljeno blago. V nekoliko manjšem obsegu so reševala gospodarska sodišča tudi spore iz Že^eZ~ niŠkega, pomorskega in cestnega prometa.nadalje gradbene spore, zavarovalne spore, kakor tudi spon iz nelojalne konkurence in zaščite avtorskih pravic. Tudi menični spori so se p pretekkm letu pojavljali. Pri sporih so kot stranke nastopale trgovska in obrtna podjetja, v manjšem obsegu tudi industrijska in transportna podjetja. Po Številu so spori in izvršbe v letu 1956 porasli zp okoli 58% naproti številu v letu 1955. V letu 1955 je namreč število sporov znašalo 26.281, število izpršb pa 6.394. V letu 1956je znašalo število sporov 37.479, število izpršb pa 16.742. Porast sporov in izpršb je treba pripisati objektivnim in subjektivnim vzrokom. Med prve štejemo vsekakor naraščanje števila gospodarskih organizacij, naraščanje naše proizvodnje, povečanje ¿zpoza tn stro&° finančno politiko Narodne banke, ki zahteva hitro obračanje kreditiranih sredstev in ažurno izterjevanje dolžnikov. V letu 1956 je omejevanje investicijske delavnosti povzročilo precej sporov med investitorji m gradbenimi podjetji. Med subjektivne vzroke sporov pa prištevamo predvsem neažurno knjigovodstvo, zlasti pa tudi težnjo po izkoriščanju tujih obratnih sredstev, kar očividno predstavlja za podjetja kljub stroškom spora še vedno cenejše inugodnejše kreditiranje, kot iskanje in najemanje kreditov pri Narodni banki. Gospodarska sodišča so ustregla temeljni zahtevi gospodarskega prometa po hitrem reševanju gospodarskih sporov tn izpršb. To dejstvo je z« gospodarstvo z?l° važno, ker namreč sodišča s svojimi civilnimi posegi izdatno pomagajo pri kroženju finančnih sredstev in pri vzdrževanju finančne ter plačilne discipline med gospodarskimi organizacijami. Treba je upoštevati, da je vrednost vseh sporov in izj'ršilnih Zadev v letu 1956 znašala okoli 18 milijard dinarjev. Okoli 80% vseh spornih in ¿zpršilnih ^dev so gospodarska sodišča rešila v 15. dneh. Ostalih 20% sporov so gospodarska sodišča rešila v roku od 1-3 mesecev. O zaostankih pri gospodarskih sodiščih ni mogoče govoriti, čeprav je delo, kot prikazano, znatno naraslo. Tudi v kazenskem sodstvu gospodarskih sodišč je pri-pad zadevporastel za 16% nasproti stanju v letu 1955. Med prekršenimi predpisi zavzema prvo mesto uredba o trgovanju, nato uredba o knjigovodstvu gospodarskih organizacij in še nekatere uredbe, ki predpisujejo finančno poslovanje. V manjšem obsegu so bila prekršene uredba o upravljanju osnovnih sredstev, uredba o obratnih sredstvih, uredba o nadzorstvu nad $vili in uredba o zpnanje-trgo-vinskem ter deviznem poslovanju. Obsodbe zaradi gospodarskih prekrškov so na splošno pozitivno vplivale na gospodarske organizacije, saj ni bilo primerov, da bi se že kaznovane gospodarske organizacije z}m'a fx>javljale pred sodišči kot obtoženci. Število prisilnih likvidacij v letu 1956 niso bili več samo subjektivnega z"llčaja (nepravilno, nesolidno poslovanje, osebno okoriščanje itd.). Do izraza so objektivni 1'Zpoki. Med temi se je zpŠela ziastt v gradbeništvu, v Žjvilstvu in v obrtništvu uveljavljati gospodarska konkurenca. Zaradi prevelikih produkcijskih stroškov namreč posamezna podjetja niso sposobna, da bi konkurirala industrijskim ali pa drugim gospodarsko — solidnejše organiziranim podjetjem. Gospodarska sodišča streme zlasti zp tem, da bi prisilne likvidacije dokončale čimprej tn s čim manjšimi stroški. Z*ato v dopolnjevanju uredbe o prisilni likvidaciji uveljavljajo v praksi ukrepe, ki sedanji postopek poenostavljajo in skrajšujejo...". Poročilo državnega sekretariata za pravosodno upravo o delu sodstva in pravosodne uprave od leta 1954 dalje (18. 4.1958) "Pomembno spremembo in napredek v sodstvu je vnesel leta 1954 zakon o gospodarskih sodiščih. Prejšnje okrožjte državne arbitraže so postale okrožna gospodarska sodišča, republiške arbitraže pa Višje gospodarsko sodišče. Civilno sodstvo gospodarskih sodišč je v glavnem zajemalo spore med gospodarskimi podjetji zaradi neizpršenih dobav ali pa so bik izfožpne kupnine zp dobavljeno blago. V manjši meri so bili zastopam spori zaradi kvalitete dobavljenega blaga. Med strankami je bil pretežno zastopan trgovinski sektor, v drugi vrsti industrija, v manjši meri pa tudi druge gps-podarske panoge. Preko civilnega sodstva gospodarskih sodišč se je vzdrževala finančna disciplina in so bila ta sodišča eden izmed važnih vzvodov naše finančne politike. Vrednost vseh civilnih sporov, ki so jih obravnavala gospodarska sodišča, je znašala letno okoli 15 milijard dinarjev. Medtem ko je celotni pnpad vseh zadev pri gospodarskih sodiščih do leta 1957 naraščal, je v tem letu upadel v celoti približno zp 30% zaradi stabilizacije našega gospodarstva, izdaje popolnejših in trajnejših predpisov gospodarske zakonodaje, zaradi prožnejše kreditne politike denarnih zavodov ter boljšega administrativnega in finančnega poslovanja. K temu je znatno prispevala okrepitev delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. V podjetjih se ustvarjajo boljši poslovni odnosi, ki temeljijo na obojestranskih komercialnih interesih, katere bi sicer avtomatsko izterjevanje začasnih denarnih dolgov utegnilo poslabšati. Zaradi tega se zatekajo gospodarske organizacije k tožbam k v skrajnem primeru. Gospodarska sodišča so tekoče reševala vse spore in tudi 50 Članki m razprave Metka Bukošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 ARHIVI 32 (2009), št. 1 v kazenskem sodstvu gospodarskih sodišč ni bilo nikoli nobenih ^postankov. Pretesna večina sporov in izvršilnih Zadev je bilo rešenih v času do 15 dni (od 85 do 98%), v ostalih primerih pa je trajal postopek pred gospodarskjmi sodišči največ tn mesece. Tudi v kazenskem sodstvu gospoiiarskih sodišč je po Začetnem naraščanju v letu 1957 opaziti ZPtanjšanje le-teh, ker so gospodarske organizacije in odgovorne osebe postale pozprnejŠe do pravilnega izvrševanja zakonitih predpisov." Poročilo o delu in problemih pravosodja v letu 1959 "... Gospodarska sodišča Obstoječa organizacijska mreža gospodarskih sodišč (4 okrožna in 1 višje) ustreza potrebam ter tprašanje morebitne organizacije oajroma razširitve ni aktualno. Na gospodarskih sodiščih je tudi v tekočem letu opaziti nadaljnje naraščanje pripada zpdev. Na okrožnih gospodarskih sodiščih se je v prvih treh tromesečjih tekočega leta dvignilpripad v primerjavi z istim obdobjem v letu 1958 zp 3794 zadev ali 11,8%, na višjem gtspodarskem sodišču pa Za 641 zadev aH za 18%. Te zadev prisilne likvidacije je bilo na okrožjih gospodarskih sodiščih nekoliko manj kot v letu 1958 (30:40). Kljub povečanemu pripada pa se je število nerešenih zadev napram stanju na koncu leta 1958 Zmanjšalo ter je delo gospodarskih sodišč povsem ažurno. Porast števila civilnih sporov v primerjavi s prejšnjim letom gre deloma na račun porasta likvidnih mandatnih tožb, deloma pa na račun porasta resničnih spornih zadev, pri katerih pride do obširnega razpravljanja in do sodbe. Kar se tiče porasta resničnih sporov, je ta porast pripisati deloma normalnemu razvoju in rasti našega gospodarstva, ki ima zaradi naraščanja vsakovrstnih pogodbenih in drugih odnosov za posledico tudi porast resničnih gospodarskih sporov. Deloma pa je ta porast resničnih gospodarskih sporov pripisati tudi vestnejšemu in skrbnejšemu varovanju in uveljavljanju pravic posameznih gospodarskih organizacij. Kar se tiče visokega števila mandatnih tožb, pa so vzroki za ta pojav, podobno kakor pri ostalih gospodarskih sodiščih, v glavnem isti kakor v prejšnjem letu. V problematiki posameznih gospodarskih sporov ni opaziti kakih bistvenih sprememb. Se vedno so zelo številni obračunski spori, pogosto kot posledica malomarne evidenčne in računovodske službe v posameznih gospodarskih organizacijah. Določeno Število sporov izvira iz slabe komercialne in reklamacijske službe v podjetjih, številni so tudi Spon. ki se rodijo zaradi pomanjkljivih dobavnih pogodb, kot posledica slabega poznavanja pogodbenega in uzpnčnega prava. Gradbeni spori v zpezj s kvaliteto opravljenih gradbenih del postajajo redkejši, p>ač pa se ponavljajo primeri sporov Zaradi pomanjkljivo sestavljenih gradbenih pogodb in zaradi nepravilnega zaračunavanja gradbenih storitev in stroškov. Redno se pojavljajo spori avtorskega in firmskega področja ter s področja nelojalne konkurence. Sorazmerno redki so spon v zpeZ's prevozom blaga po železnici, še redkejši pa so pomorsko — pravni spon. Bolj številne postajajo tožbe zavodov za socialno zavarovanje zpradi izterjave rentnih zahtevkov in socialnega ter invalidskega zavarovanja, kot posledica delovnih nezgod Tu obstoja poseben problem v tem, da se judikatura rednega in gospodarskega sodclva v nekaterih bistvenih pravnih vprašanjih razhaja, kar bo terjalo v najbližji bodočnosti ustrezno uskaditev. Gospodarska sodišča poročajo o težkočah, ki nastajajo v praksi v zyez' Z uporabo 4 79. čl. ZPP. V¡dno pogostejši so primeri, ko tožeče stranke, posebno iz drugih republik, žpkč prištediti na stroških, sodišču sporoče, da sicer vztrajajo pri tožbenem zahtevku, vendar tudi na ponovni narok za glavno obravnavo ne bodo pristopile, češ da se naj razpravlja v njihovi odsotnosti. Taki primen so pogosti v slučajih, ko se spor predhodno zpeducira samo Še na pripadke. Ker običajno v takem primeru noče pristopiti tudi tožena stranka, mora sodišče postopek ustaviti. Četudi je očividno, da bi tožpica uspela. Vprašanjeje, ali je to v gospodarskem pogledu op>or-tuno. Porast izvršilnih zadev je pripisati bistveno istim vzrokom, ki so vplivali na porast civilnih sporov. Razen tega se je zpatno povečalo tudi število ugovorov proti izvršilnim sklepom, katerih reševanje bistveno razširja obseg dela v primerih, kjer je zaradi istočasno predlagane nasprotne izjršbe treba razpisati razpravo. Porast ugovorov proti izvršilnim sklepom je pretežno posledica netočne evidence gospodarskih organizacij o izvršenih plačilih, spornih kompenzacij itd. Najpogostejši način izvršbe proti gospodarskim organizacijam predstavlja tudi letos izvršba na dobroimetje gospodarskih organizacij Se nadalje pa je ostal odprt v prejšnjem poročilu navedeni problem izvršbe na namenske sklade, kije banka ne izvede, če bi realizacija predstavljala namensko razpolaganje. Isto velja glede izprŠbe na osnovna sredstva gospodarskih organizacij, ki so bila nabavljena iz zavezpnčevih obratnih sredstev ali iz upniških obratnih sredstev v obliki blagovnega kredita. Vsa ta vprašanja na Zadovoljiv način rešuje načrt novega zpkona o izvršilnem postopku in bi le njegova Čimprejšnja uveljavitev odpravila vse pereče neskladnosti in nesigumosti na področju izvršbe. Pri presojanju utemeljenih pritožb v zadevah gospodarskih prestopkov se zppažpjo vrzeli v predpisih in druge pomanjkljivosti predpisov. V resnici predpisi v določenih primerih s stališča gospodarske smotrnosti niso lahko izvedljivi. Sodišča uporabijo sicer večkrat načelo iz*1. čl. Kazenskega zpkomka, vendar pa so pri uporabi tega določila premalo odločna in raje sledijo obto^bi. V posledici tega pride do očitkov birokratskega formalističnega gledanja gospodarskih sodišč, ^asti kadar se izrekajo le simbolične kazni■ V predvidenem zakonu o gospodarskih prestopkih bi moralo biti po mnenju nekaterih gospodarskih sodišč načelo iz 4M.kazenskega Zakonika o dražjem neškodljivosti dejanja zp gospodarsko kazensko sodstvo posebej izdelano in razširjeno. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Članki in razprave Metka Bukošck: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52 51 Pri obravnavah na gospodarskih sodiščih se zelo cesto dogaja, da odvetniki, ki nastopajo kot zagovorniki gospodarskih organizacij ¡n odgovornih oseb, branijo stranke s tem, da polemizirajo j predpisi in prepričujejo sodišče, da so Zastareli in nežjvljenjski, ¡Z statističnih podatkov izhaja, ila se število gosfro-darskih prestopkov ne manjša, nasprotno število prijav glede gospodarskih prestopkov je vedno višje. Kaz»ovalna politika gospodarskih sodišč je v pogledu višine kazni še vedno premila in sodišča pri izrekanju kazni zlasti ne upoštevajo finančnih moči obdol^enih gospodarskih organizacij. Predlogov zd uvedbo prisilne likvidacije gospodarskih organizacij je bilo v prvih treh tromesecjih tekočega leta 30 napram 40 v istem obdobju 1958. Kot vzrok njihovem padanju se navajajo tudi drugačni ukrepi, ki se jih ljudski odbori pogosteje poslužujejo zpper gospodarske organizacije, ki nimajo sposobnosti zp nadaljnje poslovanje. To so predvsem redne likvidacije, prisilna uprava, združitve in pripojitve gospodarskih organizacij. Vendar pa se v primerih prisilnih likvidacij še vedno ugotavlja pomanjkljiva kontrola pristojnih organov nad gospodarskimi organizacijami. So primeri, da občinski ljudski odbori kljub temu, da so potom Zaključnih računov ah drugače obveščeni o slabem finančnem stanju gospodarskih organizacij, ne psovzpmejo takoj potrebnih ukrepov in se zadovoljujejo Z hjavamt vodilnih uslužbencev v gospodarskih organizacij, da se bo stanje izboljšalo. Pri gostinskih obratih, kjer so prisilne likvidacije zelo pogoste, so često vzrok temu prevelike investicije, pa tudi premajhna odškodninska odgovornost Članov kolektiva in slabo gospodarjenje z, drobnim materialom, ki se nabavlja zpova ¡Z obratnih sredstev. V zpezj z razvojem pomorske prometne dejavnosti v LRJ je višje gospodarsko sodišče sodelovalo z Združenjem Za pomorsko pravo. Ker je pomorsko-pravna problematika v Sloveniji več ali manj nova ter jo naša sodišča šele postopoma osvajajo, se je Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani zpradi spoznavanja ter uskladitve prakse povezalo £ višjim gospodarskim sodiščem v Zagrebu, ki ima na tem področju *e bogato tradicijo, tako da se važnejših konferenc tamkajšnjega sodišča, kadar se obravnava/o pomorski pravni problemi, udeležuje tudi zastopnik Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani." Poročilo državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS za leto 1960 "... Medtem ko se je pripad zpdev na gospodarskih sodiščih v letih pred 1960 v glavnem ustalil, je v preteklem letu nepričakovano naraste! skoraj na polovico (+ 44%). Ta porast je nastal zaradi množičnih tožb gospodarskih organizacij, do katerih je prišlo zpradi sprememb v sistemu kreditiranja gospodarskih organizacij. Te so povzročile porast spornih zadev za 53,1%, izjrštlnih pa Za 51,2%. Pri vseh drugih vrstah zadev gospodarskih sodišč je bi! pripad nekoliko manjši kot v letu 1959. Izreden porast spornih in izvršil zpdev je zahteval večje napore, da se je vzdrževala potrebna ažurnost gospodarskih sodišč in da so se gospodarske organizacije zavarovale pred škodo, ki bi jim nastala, če bi se zpradi reševanja sporov in izvršb ustavil pritok sredstev, ki so pogoj zp njihovo redno poslovanje. Zaradi velikega pripada se je število nerešenih Zadev sicer nekoliko povečalo, vendar ni dosegalo povprečnega pripada ene polovice meseca. Pri izredno visokem pripadu spornih zpdev je znašala vrednost zahtevkov v civilnih tožbah pri gospodarskih sodiščih LRJ" v letu 1960 okoli 40 milijard dinarjev in je bila na taksah pobrana nekaj manj ko! ena milijarda dinarjev, V pretežni večini so se reševali civilni spori v mandatnem postopku s plačilnim nalogom (86,3%). Narasli pa so tudi kontradiktorni spori in je bilo zpradi tega več spornih obravnav in več sodb, izrečenih na podlagi sporne obravnave. Število izpršb se ni povečalo samo absolutno, marveč je bil večji odstotek gospodarskih sporov, v katerih je bila zp realizacijo sodne odločbe potrebna izvršba (39,1%). Tudi v tem so se odražale finančne težave, v katerih so se zPa^e gospodarske organizacije zaradi nenavadne omejitve obratnih sredstev. Pretežjii del izj>rŠb je bil dovoljen na bančno dobroimetje zpvezpnih strank (95,4%) in je bil postopek v 97,8% izvršb hiter ter končan v roku do 15 dni. Že od leta /958 dalje je opaziti nazadovanje pripada prisilnih likvidacij. V letu 1960je bilo novih prisilnih likvidacij 29 in so imela okrožna gospodarska sodišča skupaj Z nerešenimi zadevami ¿z prejšnjega leta v delu 68 prisilnih likvidacij. Rešenih je bilo 37, nerešenih je ostalo 31. Ker je bilo v letu 1960 manj reorganizacij pri gospodarskih organizacijah (pripojitev, spojitev itd.) in tudi manj fluktiranja vodilnega kadra, ki je registriran za Za~ stopanje m popisovanje gospodarskih organizacij, je bil tudi manjši pnpad registrskih :^ade. Civilnih pritožbenih zadev je bilo 173. Na 100 spornih Zpdev, ki so bile rešene s sodbo, je pripadlo iz pravdnega postopka samo 5,7, pritožb, kar kaže, da se gospodarske organizacije zadovoljujejo z vsebino odločb prvostopenjskih sodišč. Analiza uspeha pritožb kaže, da je bilo s potrditvijo prvostopne odločbe rešenih 67,8% pritožb. Prvostopnih kazenskih zadev je bih 25% manj kakor v letu 1959, manj je bilo obtožnih predlogov zaradi gospodarskih prestopkov v ZJ'eZ! £ notranjim prometom, ker je odpadlo večje število predpisov, ki so določali najvišje odkupne in prodajne cene zp nekatere kmetijske pridelke. Zmanjšalo se je tudi obtožnih predlogov zpradi nenamenske uporabe obratnih sredstev, več pa je bilo gospodarskih prestopkov v zpez? Z Zdravstvenim nadzorom nad žjviH i" " zpezf S knjigovodstvom. Uspehi inšpekcijske službe, kakor se odražajo v kazenskih zadevah gospodarskih sodišč, še ne Zadovoljujejo in je velika razlika v aktivnosti inšpekcij po 52 Članki in razprave Metka Bu košek; Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str, 33-52 ARHIVI 32 (2009), št. t vrstah inšpekcijske službe in po posameznih okrajih. Število obsojenih pravnih oseb je padlo od 726 na 557, obsojenih jizjčnih oseb pa od 1035 na 859. Tudi v kazenskih zadevah gospodarskih sodišč so bile pritožbe sorazmerno redke. Na 100 s sodbo rešenih kazenskih za^ev je bilo vloženih 13,2 pritožb, od rešenih pritožbenih zadev je bilo končanih s potrditvijo prvostopne odločbe 55,6%." ' Zaključek Gospodarska sodišča so delovala petindvajset let in so bila odpravljena z Zakonom o rednih sodiščih iz leta 1977.8 Prenehala so delovati 31. decembra 1978. Njihove pnstojnosu so prevzela temeljna, višja oziroma vrhovno sodišče. Njihovo delovanje se v novi podobi ni bistveno spremenilo. Ker pa je čas, da gradivo gospodarskih sodišč prevzamejo pristojni arhivi, naj prispevek olajša delo posameznim arhivistom pri izdelavi navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva. Opozorila bi le še na problem prevzema registrov. Registri so Še vedno zelo pogosto v uporabi, zato naj se arhivom ne mudi pri prevzemanju. Uporaba zahteva veliko znanja, za izdajo izpiskov pa bi bil potreben človek, ki bi strokovno obvladoval to področje. Zato naj se nam tukaj ne mudi preveč. Ohraniti pa moramo strokovni nadzor, da ne bi bilo nepremišljenih dejanj s strani sodišč. Viri in literatura Bizjak, Žarko: Pravosodje v letih 1945—1991. Pravo—zgodomna-arhivi. 1, Prispevki za zgodovino pravosodja (ur. Jože Žontar). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000, str. 277-299. Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. L FLR.J, 1954,45/560, str. 656-660). Odlok o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodarskih sodišč v LRS (Ur. L LRS, 1955, 49/165, str. 999). Odlok o ustanovitvi, odpravi in o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okrajnih sodišč ter o krajevnem območju okrožnih in okrajnih sodišč v LRS (Ur. L LRS, 1955, 49/164, str 998-999), Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč (Ur. 1. LRS, 1959,42/216, str. 467-506). Zakon o gospodarskih sodiščih (Ur. 1. FLRJ, št. 31/383, str. 529-537). Zakon o rednih sodiščih (Ur. L SRS, 1977, 10/ 524, str. 529-539). Zusammenfassung HANDELSGERICHTE UND IHRE TÄTIGKEIT Die Kreishandelsgerichte wurden als ordentliche Gerichte eingerichtet. Ihre Aufgabe war es, handelsrechtliche Streitigkeiten und andere wichtige handelsrechtliche Angelegenheiten zu entscheiden. Ais letztinstanzliches Handelsgericht fungierte das Oberste Handelsgericht auf bundesstaatlicher Ebene, auf Republikebene entschied das höhere Handelsgericht, und für den Bereich mehrerer Bezirke und einer Stadt waren die Kreishandelsgerichte zuständig. Die Tätigkeit der Handelgerichte glich jener der ordentlichen Gerichte und wurde durch GerichtsgescliäftsOrdnungen geregelt, die sich in den letzten Jahrzehnten änderten. Die Handelsgerichte waren 25 Jahre tätig und wurden 1977 mit dem Gesetz über die ordentlichen Gerichte aufgelöst (Amtsblatt der SRS, 1977, 10/524, S. 529-539), Ihre Tätigkeit endete am 31. 12. 1978. Ihre Zuständigkeiten übernahmen die Grundgerichte, die Obergerichte und der Oberste Gerichtshof. Ihre Tätigkeit hat sich in der neuen Form nicht wesentlich geändert. Zakon o rednih sodiščih (Ur. L SRS, 1977, 10/524; str. 529-539). Arhivi 32 (2009) št. 1, str. 53-63 Članki iti razprave 53 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 791-622(497.4-15)"1945/-." Prejeto: 20. 3. 2009 Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni NAŠKO KRIŽNAR izr. prof. dr,, znanstveni svetnik, vodja sekcije Avdiovizualni laboratorij Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: nasko@zrc-sazu.si IZVLEČEK Po drugi svetovni vojni so slovenski filmski ustvarjalci videli v na novo pridobljenih zahodnih pokrajinah priložnost obravnavanje svetih tem, ki so jim bile dotlej nedostopne. Po obdobju propagandno — političnega filma so cineasti začeli odkrivati značilne kulturne prvine ihodnega prostora: vinogradništvo, ribištvo, kamnarstvo, salinarstvo. Te prvine so sčasoma postale simbol primorske turistične ponudbe. To je bil zpak spremenjene politične klime, v kateri je postajal razvoj turizma pomembnejši od razvoja socializma. Posebno mesto Primorske v slovenski kinematografiji potrjuje med drugim film Na svoji zemlji, posvečen primorskim ljudem. KLJUČNE BESEDE.: zgodovina slovenskegafilma, kulturna zgodovina filmskih zyrsti,filmograflja ABSTRACT PRIMORSKA IN THE EARLY POST-WW2 CINEMA TOGRA PHY 1 erritories in the Western part of Slovenia, newly Acquired a fter the WW2, provided the Slovenian filmmakers with the opportunity to explore new topics that had previously been inaccessible to them. Following the era of propaganda political films, cineasts gradually began to discover cultural features typical for this Western part of Slovenia, such as wine growing, fishing stonemasonry, and salt making. These features have in time become the symbol of what Primorska has to offer to tourists — a clear sign of the changing in the political climate in which tourism development surpassed the importance of the development oj socialism. Considerable significance of the Primorska region in the Slovenian cinematography is also confirmed by the film Na svoji zemlji (On Own Land), which is entirely dedicated to the people of Primorska. KE); WORDS: history of the Slovenian film, cultural history of the film genre, filmography 54 Članki in razprave AR Hm 32 (2009), Št. 1 Naško Križnar: Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str. 53-63 Uvod Po drugi svetovni vojni in po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta, junija 1945, je bilo tržaško ozemlje razdeljeno na coni A in B. I^eta 1946 je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, ki je odpiralo številna etnična in politična vprašanja na več straneh, na jugoslovanski, italijanski in zavezniški. Londonski memorandum leta 1954 je ukinil Svobodno tržaško ozemlje in razdelil sporno ozemlje, ki ga je zahtevala Jugoslavija glede na etnično pripadnost prebivalcev, med Italijo in Jugoslavijo. Ta razdelitev je vzrok za današnji položaj slovenske in italijanske manjšine; ostali sta ločeni od matičnih držav. Meja med Italijo in Jugoslavijo se je za stalno uredila šele leta 1975 z Osimskimi sporazumi. V kontekstu zgodovinskih sprememb na zahodni meji po drugi svetovni vojni je imela tudi kinematografija specifično in pomembno vlogo. Da bi to spoznali, je treba najprej razumeti položaj slovenske kinematografije v tistem času. Od leta 1918 do leta 1945 ni bilo niti enega filmskega posnetka slovenskega snemalca na zahodnem ozemlju današnje Slovenije, ki je bilo do septembra 1943 pod italijansko zasedbo. Slovenci v Italiji so pod fašizmom izgubili svoje ustanove in pravico do javne rabe maternega jezika in javnega izražanja svoje kulture, zato niso mogli razvijati filmske industrije. Sicer pa tudi v Sloveniji lilmska produkcija med obema vojnama m bila pretirano razvita. Lahko omenimo samo dva vidnejša avtorja, ki sta se s svojimi deU izpostavljala v javnosti, Metoda Badjuro in Janka Ravnika. Snemala sta večinoma dokumentarno. Prva nema igrana filma Triglavske strmine v produkciji Sava filma Metoda Badjure in V kraljestvu Zlatoroga v produkciji Turističnega kluba Skala v režiji Janka Ravnika sta bila posneta šele leta 1932, ko je v svetovni kinematografiji že prevladoval zvočni film. Večji razmah filmske industrije se je začel po drugi svetovni vojni, ko je bila slovenska filmska produkcija sprva vodena iz Beograda, kasneje pa sta bili ustanovljeni dve filmski podjetji v Ljubljani, Triglav film (leta 1946) in Viba film (leta 1956). Obseg in značilnosti tedanjega slovenskega filma spoznamo, Če preučimo publikacije Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, zlasti Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva avtorja Ivana Ncmaniča.1 Film je bil za jugoslovanske oblasti kot medij za propagiranje jugoslovanske in socialistične ideje. Rezultat je bil posebna zvrst dokumentarnega filma, propagandne narave ali vsaj socialne in kulturne. Filmske delavce je plačevala drŽava, zato je pnčakovala uslugo v obliki propagandnih vložkov. Prišlo je do sožitja politike in filma v dobrem m slabem. Podobno ugotavlja Andrej Sprah za vse velike dokumentarisučne projekte, kakršne poznamo iz filmske zgodovine, npr. Dziga Vertova, I^eni Riefenstahl alt Griersona.- Obravnavanju političnih tem na slovenskem zahodu pa se je k sreči kmalu pridružila tudi vloga filma kot zapisovalca življenja in kulture ter medija za obveščanje o različnih regionalnih posebnostih. Slovenski filmski ustvarjala so namreč videh v na novo pridobljenih zahodnih pokrajinah priložnost za obravnavanje svežih filmskih tem, kt so jim bile dotlej nedostopne. Ko se danes oziramo na to produkcijo, se nam marsikaj v njej zdi grobo, celo primitivno in naivno, če ne upoštevamo okoliščin, v katenh je nastajala. Propaganda za priključitev Primorske, za socializem in rešitev tržaškega vprašanja Prve filmske posnetke na Primorskem po koncu druge svetovne vojne je naredil amater, alpinist Janez Korenčan, ki je avgusta 1945 prispel v Trento prek Vršiča. Posnel je izvir Soče in trentarsko domačijo,3 Marjan Foerster pa je leta 1945 in 1946 naredil nekaj posnetkov v Gorici. Manifestaciji! prebivalcev julijske krajine v Trstu priključitev k Jugoslaviji. Filmski obzornik, avgust 1946. Z dovoljenjem Slovenskega filmskega arhiva. Nemarne: Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije 1 del; Nemarne; Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva. 2 Sprah: Dokumentarni film in oblast 3 Nemanie: Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije. 1. del. Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Naško Križu ar: Primorska v Zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str. 53—63 55 Sv. Križ pn Prstu, slovenska ribiška vas, ribič popravlja mrežp. Filmski obzornik, junij 1946. Z dovoljenjem Slovenskega filmskega arhiva. Triglav film je začel leta 1946 pripravljati Filmski obzornik, mesečni filmski magazin, s prispevki iz vse Slovenije. Prve številke so bile posvečene proslavljanju zmage v vojni in vabilu k obnovi porušene domovine. V ospredju je bilo prikazovanje političnih dogodkov in fizkulturnih prireditev, vendar je število teh filmov kmalu padlo, povečalo pa se je število snemanj obnove in kulturnih posebnosti. Filmski obzornik je na ozemlju tedanje cone A posnel prvo točko leta 1945. Objavljena je bila v Filmskih novicah 3 (predhodnicah Filmskega obzornika), Prikazuje demonstracije za Jugoslavijo v Trstu ter odkritje spomenika na Bazovici. V isti številki Filmskih novic je tudi prispevek o obisku znanega partizanskega generala Dušana Kvedra -lomaža v vasi Pevno v Brdih, kjer je vodil manifestacijo za zdnižitev z Jugoslavijo. Drugi prispevek iz cone A je bil objavljen v Filmskem obzorniku, junij 1946 To je prispevek o vasi Sv. Križ (Santa Croce) na Tržaškem. Prikazuje ribiče, njihovo delo in njihovo slovensko poreklo. Isto leto je sledila serija samostojnih prispevkov o problematiki bodoče razdelitve cone A, npr. Trst in drugi kraji na Primorskem (1946), v katerem so prikazane demonstracije v Trstu za priključitev k Jugoslaviji ter manifestacije po drugih krajih na Primorskem za pripadnost Jugoslaviji. Filmski obzornik je poleg političnih tem, npr. priprav na volitve ah partijski kongres Svobodnega tržaškega ozemlja, pnnašal tudi nepolitične teme, npr. žičnico v Knezi, podobe obalnih krajev Kopta, Izole in Pirana, soline in ribolov ter otroške kolonije v Portorožu. Obmejni problematiki so se posvečale tudi Filmske novice (Filmske novosti) iz Beograda, producent istoimenskega jugoslovanskega filmskega obzornika. Leta 1946 so posneli daljšo reportažo z naslovom Julijska krajina, srednjemetražni dokumentarec Trst in leta 1947 Priključitev Primorske. Filmsko podjetje Globus film je istega leta posnelo Proslavo 1. maja 1947 v Trstu. Triglav film je poleg prispevkov za Filmski obzornik posnel še dokumentarni film s podobno tematiko Prvi maj v Trstu (1948). Med filmskimi novicami je nastal tudi prispevek Gradnja Nove Gorice.'' Leta 1948 je nastala daljša reportaža Tujega nočemo, svojega ne damo po znamenitem Titovem geslu, izrečenem na mirovni konferenci v Parizu, na kateri so odločali o meji med Jugoslavijo in Italijo, Film prikazuje zborovanje na Lijaku pri Novi Gonci leta 1947 v podporo jugoslovanski delegaciji v Parizu. Govori politikov so polni tedanje retorike, v kateri je pravladovalo slavljenje socializma in Tita. S temi prispevki se je izčrpala problematika mejnega vprašanja, obravnavanega na dokaj odkrito propagandni način. Na dan je prišla spet pred podpisom Londonskega memoranduma, ko so v Beogradu naredili izredno številko Filmskih novosti z naslovom Nepravična razdelitev (1953). Film prikazuje absurdne in nehumane rešitve mejnega vprašanja, npr. potek meje po sredi vaškega pokopališča v Mirnu. V filmu Naši dokumenti (št. 4) Okroglica (1953) je prikazano veliko politično zborovanje na Okroghci pri Novi Gorici (6. 9. 1953), na katerem je govoril tudi maršal Tito. To zborovanje je bilo uvod v t. i. tržaško krizo pred podpisom Londonskega memoranduma. Demonstracije v podporo priključitvi Trsta Jugoslaviji so bile organizirane po vsej Sloveniji. Leta 1954, po razrešitvi krize, je prišel Tito v Koper na slovesno proslavo ob priključitvi dela bivše cone B Jugoslaviji. To je prikazano v ohranjenem, a nezmon-tiranem filmskem gradivu. Nova ozemlja, novi filmski izzivi V tem povojnem obdobju sta nastala dva filma, posneta na Primorskem, ki sta hkrati pomembni deli slovenske kinematografije. To sta celovečeni igrani film Na svoji zemlji (Triglav film, režija France Stiglic, 1948) in dokumentarni film Slovensko Primorje (Triglav film, režija Metod Badjura, 1948). To sta izjemna filma, ki vsak po svoje gradita emotivni naboj na podlagi vrnitve zahodnega dela Slovenije v matično domovino. 4 FN 117, ¡948. 56_Članki in razprave_ARHIVI 32 (2009). št, 1 N.-iško Križnar: Primorska v zgodnji kinematografij: po drugi svetovni vojni, sir 53-63 Prizpr izjilma Slovensko Primorje, Triglav film 1948. Z dovoljenjem Slovenskega filmskega arhiva. Film Na svoji zemlji je hornmage primorskemu partizanskemu odporniškemu gibanju, preprostim ljudem, ki so se uprli nasilju italijanske in nemške vojske, ter vojaški osvojitvi Trsta. Do določene mere spominja na italijanske neo realistične filme, ki so prikazovali odporniško gibanje v Italiji. Vojaška zmaga je prikazana kot pravično zadoščenje za trpljenje Slovencev pod fašizmom. Film nima neposrednega sporočila kot prej omenjeni propagandni filmi, temveč govori gledalcem z zgodbo o ljudeh v mali primorski vasi, ki se vsak po svoje odzovejo na okupacijo in odporniško gibanje. Prihod partizanskih enot na obalo Jadranskega morja ob koncu Filma je simbol moralne zmage slovenskega naroda. Marcel Stefančič je to komentiral v svojem slogu: "Ko ogledajo Trst, jim pnde. Bolje rečeno — ko zagledajo morje, osvobodijo Slovenijo, "naso sumijo". Tu se začne obsedenost slovenskih filmov z morjem: morje ~ naša zemlja = svoboda"P Karizmatičnost filma Na svoji zemlji se kaže na več načinov. Po eni strani je to film, ki ga vsi poznamo in je pogosto na sporedu ob različnih narodnih in državnih praznikih. Enako priljubljen je pri mladini kot pri odraslih. Po drugi strani pa je bil deležen dvomov in kritične obravnave od premiere dalje. France Brenk ga je v svojem Pregledu jugoslovanske kinematografije odpravil zelo na kratko, z osmimi vrsticami/' Celo režiserju Stiglicu v opombah pod črto je namenil več prostora. V Kratki zgodovini filma na Slovenskem je napisal več, toda močno je bil zadržan do celo mega obdobja, v katerem je nastajal film Na svoji zemlji. Pravi, da je bilo to obdobje, v katerem so se slovenski filmski delavci "naučili 'filme delati', čeprav ne Stefančič Na svoji zemlji, str. 1B. Brenk: Orts zgodovine filma v Jugoslaviji, str. 569. Prizor ¡z ji Ima Na svoji zemlji, Triglav film 1948. Z dovoljenjem Slovenskega filmskega arhiva. 'ustvarjati'"? Tudi filmu ni prizanese! s strogo oceno: "Če sploh lahko govorimo o slogu filma Na svoji Zemlji, potem je socialistično realističen. Njegova estetika pa je še estetika fotografiranega gledališčai gibljivi posnetki so redki, in igralci igrajo še po gledališko, s trdim glasom, kretnjo m mimiko, čeprav v manjši meri kot p prenekaterem našem kasnejšem filmu"$ Kritiki so že takoj po premieri odkrivali slabosti filma, a so jih pripisovali predvsem scenariju. Slabosti izhajajo verjetno iz premajhne izkušenosti pisateljev za filmsko oblikovanje zgodbe in preštevil-nega botrstva ob nastajanju scenarija in snemalne knjige. O tem pričajo spomini in dokumenti, objavljeni v knjigi Toneta Frcliha, France Stiglic od epopeje do nostalgije. Med kritiki sta bila najbolj neposredna Igor Pretnar in Matej Bor. Prvi pravi: "Scenarist se je izgubi! v obilici snovi, ki je prenasičena ~ dejanjem, in pn tem ni znal podčrtati tega, kar je jM-glavitno, in ločiti lega, kar je postranskega značaja. Scenarij je brez pravilne filmsko-dramaturške zgradbe" (Pretnar 1948, v Frelih 2008). Bor pa piše: "Mislim, da v okvir scenarija Na svoji zemlji, katerega dejanje naj bi se vršilo predvsem v vasi, nikakor ne spadajo bitke v trnovskem gozdu, prav tako ne prizori ¡z bolnice Franje itd". (Bor 1950, v Frelih 2008) 9 Na svoji zemlji je prvi povojni in prvi slovenski zvočni celovečerni film in ima že zato posebno mesto v slovenski kinematografiji. Ogledalo si ga je več kot milijon prebivalcev Slovenije. Ob ogledu filma so ljudje podoživljali strahote vojne in veselje ob sreči, da je vsega konec. To pa je bilo mogoče, ker je film uspešno povzel avtentično zgo- Brenk: Kratka zgodovina filma na Slovenskem, str, 96. Prav tam, str 101 Prclih: Prance Stiglic. od epopeje do nostalgije, str 36 in 37. Članki ni razprave ARHIV 32 (2009), št. 1 Naško Križnar: Pnmurska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str. 53-63 57 dovinsko razpoloženje tistega časa in so se vsi gledalci lahko identificirali z njim na čustveni ravni. Pri izdelavi filma so pomagali številni umetniki kot npr. Veno Pilon, znani slikar, scenarij je napisal Ciril Kosmač, oba primorska rojaka. V filmski ekipi so bih ob režiserju Francetu Suglicu številni, kasneje uspešni filmarji, režiserja )ože Gale in |ane Kavčič, snemalec Ivan Marinček in igralci Lojze Potokar, France Presetnik, Majda Potokar, Jože Zupan, Aleksander Valič, ki so kmalu postali steber slovenskega gledališča. "Pri prvem slovenskem dolgem ^počnem filmu pa sploh ne gre avtorstvo — čas Zavzemanja zp osebnosti, "avtorski film"je Se daieč— kajti film je ustvarila tako rekoč partizanska hterarno-gleda-Itlkojilmska generacija".1" Po pričevanju številnih še živih soustvarjalcev filma so bile delovne razmere res "partizanske". Filmski snemalec Ivan Marinček mi je pripovedoval, da so streljali s pravimi naboji. Kdor se spomni prizora, v katerem Drejc z rafalom pokosi nemške vojake, si lahko predstavlja, v kakšni nevarnosti je bila bližnja okolica scene. Menda je zato še najbolj izgubljal živce Stane Sever. Podobno je bilo pri napadu na most, ko se kamera vozi pred strojničnim gnezdom. Dobro so morali uskladiti streljanje m vožnjo kamere. Lahko bi rekli, da je film Na svoji zemlji, sodeč po recepciji ljudi, postal del ljudske kulture, če ne bi vedeli, da je nad njegovo realizacijo bedela partija, ki je po eni strani tekmovala z dnigimi republiškimi središči v Jugoslaviji za prvenstvo v ustvarjanju prvega paruzansko-socialističnega filma po drugi svetovni vojni, po drugi pa se je prek svojih ljudi v ekipi vtikala celo v dramaturgi jo filma. "Bitka, bolnica. po/tod proti Trstu, so brez organske zvez? Z osnovnim dejanjem mehanično vneseni v scenarij, kakor sem ž? rekel, pod vplivom zphteve čim širše prikazati osvobodilno borbo",n Pomembnost filma je bila podkrepljena z realizacijo dokumentarca Snemanje filma Na svoji zemlji leta 1948, ki prikazuje ekipo pri delu. Na Grahovem v Baški grapi, kjer so bili posneti ključni prizori filma, se spomin na snemanje spreminja v legendo in postaja pomemben del krajevne kulturne dediščine. Ob 50-letnici filma so postavili v vasi leseno skulpturo, ki spominja na snemanje filma. Ob 60-letnici (leta 2007) so v Tolminskem muzeju ustvarili razstavo Na svoji zemlji - 60 let kasneje, na Grahovem so imeli dve slavnostni prireditvi, eno pa v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani. Ivan Mcrljak je posnel amaterski film J" Hrcnk: Kratka zgodovina Filma na Slovenskem, str. 98 Bor 1950, v Frelib: France Štiglic, od epopeje do nostalgije. str. 37. Dotik, ki prikazuje obisk preživelih igralcev na prizoriščih snemanja filma.12 France Stiglic je leta 1951 zrežiral še en film s podobno tematiko, Še ho kdaj pomlad — Trst, vendar zaradi slabe kakovosti med gledalci in kritiki ni zbudil takega zanimanja kol film Na svoji zemlji. Čas odporniškega gibanja v Trstu tik pred koncem vojne je prikazoval preveč karikirano in naivno. Gledalcev ni več prepričala propagandna teža filma, ki jo je v filmu Na svoji zemlji zakrilo domoljubje. Brenk o filmu Trst piše: "Po dveh letih prestanka je France Stiglic ZpsŽ'ra' P° scenariju Franceta Bevka nepomembno, slabo delo o boju za Prst, Še bo kdaj pomlad — Trst. Delo je nastajalo v zpdušni atmosferi pariških mirovnih pogajanj in težkih bojev z? obstanek po Inform-biroju". 13 Film Slovensko Primorje je sestavljen iz dveh popolnoma različnih delov. V prvem Badjura obravnava zgodovinski razvoj po prvi svetovni vojni. V maniri povojnega propagandnega filma prikazuje predvsem slovensko stališče do tega vprašanja, nasilje fašistov, javno sežiganje slovenskih knjig, narodnoosvobodilni boj in nadaljuje prikaz povojnega vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo, pri tem pa uporablja dokumentarne posnetke demonstracij, manifestacij ter političnih zborovanj na slovenski strani, ki so si sledili do Londonskega memoranduma. V drugem delu pa s reprezentativnimi sekven-cami v slogu takratnega etnografskega filma ustvarja pregled tradicionalne kmečke kulture od Julijcev na severu prek Trente, Soče, Brd, Krasa, do Istre m Jadranskega morja na jugu. Tudi ta film se je cmotivno navdihoval pri navdušenju nad novimi ozemlji na zahodu, ki so po dolgih desedetjih spet prišla v okvir matične domovine. Scenarij je napisal France Bevk, tedaj najbolj znan primorski pisatelj. Naštejmo vsebinske točke drugega dela filma iz publikacije Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva Ivana Nemaniča (1994). "Trenta. Ovčarji. Gozdarji pn delu v gpzdu. Bovec. Planine v okolici. Krn. Rojstna hiša pesnika Simona Gregorčiča v Vršnem. Pokopališče na Libušnjem, kjer je Gregorčič pokopan. Kobarid in dolina Soče. Orač in sejalec na njivi. Izdelovanje sira. Idrija, rudnik žjvega srebra in čip-karstvo. Anhovo, tovarna cementa. Umetno jezero pri Sv. Fiiciji. Kana! ob Soči. Restavriranje gotskih fresk iz 15. stoletja v Prilesju pri Plaveh. Restavratorji Riko Debenjak, Maksim Sedej tn drugi pri delu. Železniški most prt Solkanu. Vinorodna Brda. Gradovi fevdalcev in prebivališča kolonov. Prva trgatev po osvoboditvi. Življenje Bricev v pro- 12 Pa podatkih kolegice Nadje Valcntinčič Furlan. 13 Brenk Kratka zgodovina filma na Slovenskem, str. 101. 58 Clankj in razprave ARi IIVI 32 (2009), št. 1 Naško Križnar: Primorska v zgodnji kinematografiji pu drugi svetovni vojni, str. 53—63 stem času. Kras s Štanjelom. Tomajsko pokopališče, kjer je pokopan Srečko Kosovel. Kamnolomi, kamnoseška umetnost, vodnjaki, portali. Notranjost kraška hiše. Ograjeno dvorišče na Krasu — borjaČ. Ji' Kn~ nad Vipavsko dolino. Vipava, češnje. Postojna, Postojnska jama s kapniki. Arheološko najdišče Betalov spodmol. Profesor S neko Brodar s študenti raziskuje najdišče. Oglarji v gozdovih Snežnika in Javomika žgejo oglje. Sekanje lesa. Žage v dolini Reke s središčem v ilirski Bistrici Sadovnjak v Brkinih. Žetev v svobodi. Mednarodni mejni prefwd Predel. Pogled prek meje, kjer žfvijo Slovenci v Italiji. Grad in mesto Gorica. Panorama Trsta. Slovenska Istra, panorama, prebivalci. Istrani v narodnih nošah. Ljudsko glasbilo 'duda'. Slovenski ribiči Z mrežami ob obali. Piran. iUhiške barke na morju." Badjurov film, čeprav filmsko dokaj okoren in pretirano spoštljiv do Bevkovega literarnega scenarija, je v romantičnem etnografskem delu podoben monografskemu članku etnografa Milka Matičetova (1948), ki je izšel v podporo jugoslovanskim pogajalskim izhodiščem na pariški mirovni konferenci m vsebuje pregled ljudske kulture zapadnih Slovencev. Oba sta v tistem času, vsak na svoj način, usmerjala zanimanje laikov in strokovnjakov za zahodni slovenski prostor, na katerem se je po odhodu italijanske politične, gospodarske in kulturne oblasti obetal velik kulturni in gospodarski obrat. Značilno je, da obe deli, tako film kot etnografski oris, postavljata za temelj nove identitete ljudsko kulturo, ki je preživela prevlado tuje kulture v obdobju italijanske okupacije. S tem je bila pripisana tradicionalni kulturi temeljna vloga pri vzpostavljanju osnov novega življenja na nekdaj okupiranih ozemljih. Maska Ta tirjastega. Pribor ¿zfilma Lavfarji v Cerknem, Inštitut slovensko narodopisje 1956. In res, na novem zahodnem ozemlju smo Slovenci dobili tudi prvi etnografski film. To je film Lavfarji v Cerknem (1956). Nastal je na pobudo prebivalcev Cerknega, saj so po dolgih ietili oživili znamenito "lavfarijo", Maskiranje v javnosti in tradicionalna pustovanja so bili namreč med italijansko okupacijo prepovedani. Zato so domačini skupaj z etnografom Ni kom Kuretom, tržaškim rojakom, opravili najprej raziskavo, na podlagi te pa rekonstruirali maske in scenarij pustovanja. Domačina, brata Brelih, sta poskrbela za snemanje in režijo, Niko Kuret pa je napisal besedilo. Nastal je nemi film na 16 mm traku, prvi etnografski film v produkciji znanstvene ustanove — Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti m umetnosti. V filmu ni politične propagande. Njegova cineastična forma je podrejena verni deskriptivnosti in kronologiji dogajanja, vendar "... omejeni ctneastičm domet Lavfarjev ne zmanjšuje njihovega pomena razvoj slovenskega etnografskega Jilma".^ Tudi ta film je znanilec zanimanja za primorsko ljudsko kulturo kot podlago za obnovo regionalne istovetnosti, kar je nakazal že lladjura s filmom Slovensko Pnmorje. Omogočila ga je priključitev novih ozemelj Jugoslaviji in regionalni patriotizem, ki je bil pomemben motiv za ustvarjalce pustovanja in fil m a. Pomen Lavfarjev za razvoj etnografskega filma jc predvsem v tem, da je produkcijo pomagal usmerjati poklicni etnolog, ki je skrbel, da bi imel film strokovno verodostojnost in za to, da so bili s kamero sistematično zabeleženi vsi ključni pnzori šege. Hkrati pa Lavfarji odpirajo vprašanje rekonstrukcije v etnografskem filmu in rekonstrukcije ritualov nasploh. Po več deset let trajajočem premoru so organizatorji želeli prikazati vse, kar jc bilo znano o cerkljanski lavfarijt, a so pri tem pretiravali. Ivana Leskovcc jc v kritični primerjavi filma z dejanskim stanjem ugotovila, da film prinaša idealno podobo lavfarije, kakršna v resnici nikdar ni bila v celoti izvedena, čeprav je avtentičnost posameznih delov potrjena.15 Številni prizori so bili prirejeni posebej za kamero, saj takratna tehnologija ni omogočala observacijskega snemanja, kakršnega gojimo danes. Lepote dežele na zahodu Ko se je unesel propagandni zagon, so začele nastajaU bolj umirjene filmske podobe zahodnih ozemelj. Filmarje so zanimale vsakdanje življenjske teme, povezane z značilnimi kulturnimi prvinami. Socialistična ideologija se je ohranila le v nekaterih " Križnar: Obdobje po Kuretu, str. 127. 15 Leskovcc: 1-avfarji na filmu in lavfarji danes. Članki in razprave ARHIVI 32 (2(109). št. i Naško Križnar: Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str 53-63 59 filmskih prispevkih, npr. Gabrovica v obnovi,16 Pogozdovanje Krasa (1950), Festival v Izoli.17 Sicer pa so dokumentarni filmi, večinoma v obliki vesti v Filmskem obzorniku in Filmskih novostih, prikazovati značilnosti (nove) zahodne Slovenije, npr. Izolske ribiče,18 Rudnik Idrija,1'-* Idrijsko čipkarstvo,31 Plazove na Tolminskem (1952). Pozornost zbuja zanimanje filmarjcv za sohnarstvo. Od leta 1954 do leta 1967 je nastalo kar pet filmov s to temo: Sol iz morske vode (Triglav film, 1954, režiser Martin Rickii), Bela žetev (Zagreb film, 1958, režiser Krsto Škanata), Morske soline (Zagreb film, 1960, režiser Krsto Škanata), Črno in belo (Viba film 1967, režiser Jane Kavčič), Grenka sol (Viba film 1967, režiserjane Kavčič). Filmarje je zanimalo tudi ribištvo: Ribiška Šola,21 Zimski ribolov v coni B,22 Morje je dobro (Viba film, 1958, režiser Jože Bevc) in Ribiči v Piranu (neznanega avtorja, 1958). Filmsko kamero so zanimali tudi začetki pristanišča v Kopru (Luka Koper, 1958 in Otvoritev obale v pristanišču, 1958) in prve generacije slovenskih pomorščakov iz Šole za pomorstvo (Galebi iz piranskega gnezda, 1958). Velika osvežitev na repertoaqu slovenskih pro-ducentov tistega časa je gradivo za prvi turistični film Obiščite slovensko Primorje (avtor Marjan Foerster, 1955), katerega fragmente hrani Slovenski filmski arhiv. Ta tematika napoveduje nove čase v odnosu Slovenje do Primorske. Napoveduje, da bo vojna kmalu pozabljena, da bo t. L "delovni človek" kmalu zaslužil počitnice na morju. Znamenje drugačnih časov je tudi film Kraški kamnarji (Triglav film, 1959, režiser Emest Adamič). Po Badjurovem filmu Slovensko Primorje in zgledu Nika Kureta z Lavfarji v Cerknem je še Emest Adamič segel po etnografski tematiki. Film dokaj didaktično prikazuje različne oblike obdelovanja in uporabe kamna na Krasu kot obrt in kot umetnost. Zamisel za film je Adamič dobil v ¡gradivu znamenitega Kuretovega Odbora za etnografski film, ki je izdelal elaborat Predlogi in dosežki (1957), v katerem so etnologi zbrati 103 predloge za snemanje urgentnih tem slovenske etnologije.23 16 FO 37.1949. 17 HM 38,1950. 18 K) 48,1950. 19 FN 2.1950. 2(1 f^N 28, 195(3. 21 FN 7,1952. 22 IN 6,1954. Križnar: Vizualne raziskave v etnologiji; Križ n ar Obdobje po Kurctu. Zadnja prebivalca vasi Zanigrad Pribor i^filma Zanigrad, Viba film 1961. Z dovoljenjem Slovenskega filmskega arhiva. Obravnavanje vloge slovenskega filma v novih pokrajinah na zahodu želim skleniti z avtorjem, ki je leta 1948 v filmu Slovensko Primorje prvi prikazal kulturne značilnosti teh pokrajin in se je po prvem filmu še dvakrat vrnil snemat na Pnmorsko. To je Metod Badjura. Leta 1958 je posnel film o Lipici in lipicancih, Beli konji, leta 1960 pa film Brda. S svojo značilno kompozicijo filmske stike, tokrat v barvah, je orisal mehko gričevnato pokrajino, arhitekturo, ljudi, vsakdanja dela s češnjami, breskvami, vinsko trto in vinom. V središču njegovega filma je Alojz Gradnik, tedaj najslavnejši primorski pesnik. Brda so film, ki nima nobenih sledi nekdanje propagandne retonke. Lepote zahodnih pokrajin so postale normalen del zavesti slovenskega filma. Normalizacija odnosa do primorske tematike pa se je dokončno pokazala šele v prvih kritičnih filmskih obravnavah sodobnega življenja, npr. v filmu Zanigrad (1961) Jožeta Pogačnika, ki prikazuje dramatične posledice emigracije s podeželja v obalna mesta. Zapuščena istrska vas v tem filmu je pravo nasprotje socialističnega paradiža, ki ga je v prvih letih po priključitvi Primorske obljubljala jugoslovanska oblast rudi ob pomoči filmov. Po tem filmu lahko rečemo, da zahodna Slovenija ni bila več obravnavana kot nekaj posebnega, temveč kot normalen sestavni del Slovenije. Pionirsko obdobje kinematografije na zahodni meji je bilo končano. Sklepne misli Zahodna slovenska ozemlja vzdolž nove slo-vensko-itatijanske meje, ki so bila priključena k Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, so bila velik navdih za slovensko kinematografijo. Filmi, posneti na teh ozemljih, so veliko pomenili prebivalcem teh 60 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Naško Križnar Primorska v zgodnil kinematografiji po drugi sveiovni vojni, str 53-01 krajev, ki so se prvič srečali s slovensko besedo v filmu. V zgodnjih povojnih ledh so ta ozemlja predstavljala jugoslovanski politiki poligon za snemanje propagandnih filmov za socialistično obnovo, priključitev Primorske in Trsta. Prvi slovenski celovečerni film, film Na svoji zemlji, posnet v Baški grapi, je bd posvečen primorskim ljudem in na tem ozemlju je nastal prvi slovenski etnografski film Lavfarji v Cerknem. Cineasti so po obdobju propagand no-poli ti enega filma na Primorskem kmalu začeli odkrivan značilne kulturne prvine zahodnega prostora: vinogradništvo, ribištvo, kam-narstvo, solinarstvo. Te prvine, ki postavljajo večji del zahodnega slovenskega ozemlja v območje mediteranske kulture, so sčasoma postale simbol primorske turistične ponudbe. To je bil znak svobodnejšega političnega ozračja, v katerem je postajal razvoj turizma pomembnejši od razvoja socializma. Veliko večino omenjenih filmov so posnela državna filmska podjetja. Snemali so na 35 mm filmski trak v Črno-beli tehniki. Upravičeno ugotavljamo, da je bila dokumentarna filmska produkcija, ki je obravnavala politiko in življenje na novi zahodni meji, uspešna šola za številne filmske avtorje mlade slovenske kinematografije. Filmske ekipe so ob veteranih kot so Metod Badjura. Anton Smeh in Marijan Foerster, vodili mladi in kasneje uveljavljeni režiserji, France Stiglic, Mirko G rob le r, Igor Pretnar, France Kosmač, Jane Kavčič, Jože Bevc in Jože Pogačnik. Udarni propagandni filmi so bili opremljeni z glasbo in govorjenim komentarjem, podobno rudi filmi z nepolitično vsebino. Veliko gradiva je ohranjenega nezmon ura nega in brez tona. Ob pregledu omenjene proizvodnje pa bi se morali ozreti tudi na teme, ki jih jc ta filmska proizvodnja izpustila ali zamolčala. Omenjeno je bilo, da so bile soline ena od kulturnih sestavin, ki so jih filmski avtorji zelo radi obravnavali. Kljub temu pa ni noben film poglobil te teme, npr. tako, da bi predstavil razloge za propadanje sohnarsrva. Soline so bile v lasti pripadnikov italijanske etnične skupnosti in z razlaščanjem njihovih pravic v solinah je začelo propadati tudi solinarstvo. Skoda je, da takratna slovenska kinematografija ni imela možnosti za prikazovanje življenja slovenske manjšine v Italiji. Takrat je nastaja! usodni politični razcep manjšine, katerega posledice čutimo še danes. Snemanje ob meji je bilo zelo oteženo, če ne celo onemogočeno. Na jugoslovanski strani meje je obstajal zloglasni stometrski pas, na italijanski strani pa so bila cela območja prepovedana za fotografiranje in snemanje; celo uporaba "kukala" je bila prepovedana, kot je pisalo na ve- likih črnih tablah ob obmejnih cestah. Danes na filme in filmske posnetke ter celotno filmsko produkcijo, kt je omenjena v članku, gledamo na dva načina. Po eni strani nam obravnavani filmi s svojo ideološko s tj o, retoriko in specifično (beri: real s o da listič no) narativno strukturo ohranjajo duha časa, v katerem so nastajali. To je bil čas navdušenja nad zmago v vojni, nad koncem trpljenja, nad priključitvijo zahodnih slovenskih ozemelj Jugoslaviji in čas ideološke in politične retorike. Jugoslovanske oblasti so po sovjetskem vzoru uporabljale filmski medij za angažiranje ljudi pri obnovi v vojm porušenih naselij in graditvi socializma. Po drugi strani pa v omenjenih filmih, takoj ko zatišamo patetične komentarje, vidimo dragocene dokumente povojne primorske realnosti, ki na ravni simulakra prinašajo spomin na splošno kulturno podobo tedanjega časa, tradicionalno kulturo, vsakdanje in praznično življenje ljudi, njihove dejavnosti in okolje. To bo za vedno ohranjeno na filmskih posnetkih. Na ta način ta filmski opus, ne zgolj posamezni filmi, temveč celotna produkcija, deluje kot spomenik nesnovne kulturne dediščine prostora, v katerem je nastajal. Kratice FO - Filmski obzornik FN — Filmske novosti Viri in literatura Bor, Matej: Beseda o problemih naše filmske umetnosti. l:i!mski vestnik. Ljubljana, 1950, št. 5/6. Brenk, France: Oris zgodovine filma v Jugoslaviji. V: Georges Sadoul: Zgodovina filma. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960, str. 539-598, Brenk, France: Kratka zgodovina filma na Slovenskem. Dopisna filmska in "IV šola, Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1979. Filmografija jugoslovenskog filma 1945-1965. Beograd: Institut za film. 1970. Filmski obzornik, zrcalo časa, 1946-1951. Katalogi, 'Zvezek 11. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 1991. Frclih, Tone: France Stiglic, od epopeje do nostalgije. Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008. Križnar, Naško: Slovenski etnološki film. Filmogra-fija 1905-1980. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1982. Križnar, Naško: Vt^ftalttt raziskave v etnologiji. Ljubljana: Založba ZRC, 1996. Članki iti razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Naško Kri/nar: Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str. 53-63 61 Križnar, Naško: Obdobje po Kuretu. V: Etnološki film med tradicijo in vidijo (ur. Naško Križnar). Ljubljana: Založba ZRC, 1997, str. 127-132. Leskovec, Ivana: Lavfarji na filmu in lavfarji danes. V: Etnološki film med tradicijo in Vizijo (ur. Naško Križnar). Ljubljana: Založba ZRC, 1997, str. 121—126. Matičetov, Milko: O etnograftji in folklori 2a-padnih Slovencev. V: Slovenski etnograf I (1948), str. 9-56. Nemanič, Ivan: Filmsko gradivo Arhiva i"K Slovenije. 1. del: dokumentarni film. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Serija Zbirke; zv. 1). Nemanič, Ivan: Filmi Metoda in Milke Badjura 1926-69. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1994 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Senja Zbirke; zv. 3). Nemanič, Ivan: Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije: dokumentarni, igrani in animirani filmi. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije Inventarji. Serija Zbirke; zv. 1). Pretnar, Igor: Na svoji zemlji. Ljudska pravica, 2. dec. 1948. Sprah, Andrej: Dokumentarni film in oblast: vprašanje propagande in neigrane filmske produkcije v času med oktobrsko revolucijo in drugo svetovno vojno. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 1998 (Zbirka Kinotečni zvezki. N. s.; št. 4). Stefančič, Marcel: Na svoji zemlji : zgodovina slovenskega filma: pastirji naroda, kaj je to slovenski film?, ultimativni vodič po filmih, pri katerih so sodelovali Slovenci in Slovenija. Ljubljana: UMco, 2005 (Knjižna zbirka Premiera; št. 50. Rdeča premiera). Filrnografija Bela žetev, Zagreb film, 1958. Scenarij Mom-čilo Ilič, Krsto Skanata, režija Krsto Skanata, kamera Jure Ruljančič, montaža Aleksander Ilič. 35 mm, čb, zvočni, 380 m. Hrani arhiv Zagreb filma, Zagreb. Beli konji, Triglav film, 1958. Scenarij in režija Milka in Metod Badjura. kamera Metod Badjura, glasba Bojan Adamič, montaža Milka Badjura. 35 mm, čb, zvočni, 325 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Brda. Triglav film, 1960. Scenarij in režija Milka in Metod Badjura, kamera Metod Badjura, glasba Rado Simoniti, montaža Milka Badjura. 35 mm, barvni, zvočni, 318 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Črno in belo. Viba film, 1967. Scenarij Vladimir Koch, režija jane Kavčič, kamera Ivan Marin ček, glasba France Lampret, montaža Darinka Peršin. 35 mm, barvni, zvočni, 290 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Dotik. Producent Vihra video, 2008. Scenarij, kamera in režija Ivan Metljak, asistentka režije Marija Gregorc, montažer Boštjan Abram. Barvni, zvočni, 46 min. Nastopajo še živeči igralci in člani ekipe: igralka ene naslovnih vlog, vloge I ildice, Štefka Drotc, igralec epizodne vloge izdajalca, Aleksander Valič, direktor fotografije Ivan Mann-ček, snemalec in epizodni igralec Ivo Belec in arhitekt v filmu Tone Mlakar ter domačini: Albert Manfreda, Marija Floqančič, Zdravko Cvek, Laika Rejc Stendler, Ivan Brišar, Stanko Sorli in slikarka Stanka Golob. Festival v Izoli. Filmske novosti 38/1950. Kamera Z. Grčman. 35 mm, čb, zvočni, 25 m. 1 Irani Arhiv Filmskih novosti v Beogradu. Filmski obzornik, junij 1946. 2. točka: Sv. Križ pri Trstu, stara slovenska ribiška vas. Ribiči popravljajo mreže. Ribolov, Panorama vasi. Režija France Kosmač, kamera Edi Selhaus. 35 mm, čb, zvočni. 1 Irani Slovenski fdmski arhiv, Ljubljana. Gabrovica v obnovi. Filmski obzornik 37, 1949, 2, točka. Scenarij in režija Boris Režek, kamera Franc Cerar. 35 mm, čb, zvočni. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Galebi iz piranskega ¡gnezda, Viba Film, 1958. Scenanj in režija Jože Bevc, kamera Mile de Gleria, montaža jane Kavčič. 35 mm, čb, zvočni, 350 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Gradimo zadružne domove. Triglav film, 1948. Scenarij, režija in montaža Ernest Adamič, kamera Viki Pogačar. 35 mm, čb, zvočni, 244 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Gradnja Nove Gorice. Filmske novosu 117/ 1948, odlomek. Kamera Z. Grčman. 35 mm, čb, zvočni. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Grenka sol. Viba film, 1967. Scenarij in režija Jane Kavčič, kamera Ivan Mannček, glasba France Lampret, montaža Darinka Peršin. 35 mm, barvni, zvočni, 234 m. Idrijsko čipkarstvo. Filmske novosti 28/1950, odlomek. Kamera Z. Grčman. 35 mm, čb, zvočni. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Izolski ribiči. Filmski obzornik 48/1950, 1. točka. Morski ribolov v Istri. Izolski ribiči na morju. S svetilkami privabijo jato rib in jih zajemajo v mreže. Režija Boris Režek, kamera Ivan Marinček. 35 mm, čb, zvočni. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. 62 Članki m razprave ARI I IVI 32 (200'J). st. 1 Naško Kn/nar: Primorska v zgodnji kinematografiji po drup svetovni vojni, str. 53-63 Julijska krajina. Filmsko preduzeče FNRJ, Direkcija za NR Srbtju. Scenari| Vojislav Nanovič, režija Radoš Novakovič, kamera Fldi Selhaus, montaža Maja Ribar. 35 mm, čb, zvonu, 910 m. Izvirnik hrani arhiv jugoslovanske kinoteke, kopija pa je dostopna tudi v Slovenskem filmskem arhivu. Kraški kamnarji. Viba Film, 1959. Scenarij in režija Ernest Adamič, kamera Ivan Marinček, glasba Bojan Adamič, montaža Darinka Peršin. 35 mm, čb, zvočni, 275 m. l iram Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Lavfarji v Cerknem. Inštitut za slovensko narodopisje, 1956. Besedilo Niko Kuret, kamera Boris Brelih, režija in montaža Peter Brelih. 16 mm, čb, nemi, 240 m. Hrani Avdiovizualm laboratorij ZRC SAZU, Ljubljana. Luka Koper. Viba film, 1958. Režija Ernest Adamič, kamera Ivan Marinček. 35 mm, čb, nemi, 128 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Morje je dobro. Viba film, 1958. Scenarij in režija Jože Bevc, kamera Ivan Marinček, montaža Jane Kavčič. 35 mm, čb, zvočni, 264 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Morske soline. Zagreb film, 1959. Scenarij Ladislav Ivanček, režija Krsto Skanata, kamera, režiser Krsto Skanata, montaža Alekasnder I Lic. 35 mm, čb, zvočni, 315 m. Hrani arhiv Zagreb filma, Zagreb. Na svoji zemlji. Triglav film, 1948, Scenarij Ciril Kosmač, režija France Štiglic, kamera Ivan Marinček, glasba Marijan Kozina, montaža Ivan Marinček, igrajo Lojze Potokar, Stane Sever, Mileva Zakrajšek, France Presetnik, Miro Kopač, Štefka Drolc, Metka Bučar, Andrej Kurent. 35 mm, čb, zvočni, 2983 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Naši dokumenti (št. 4) Okroglica. Triglav film, 1953. Scenarij, režija Milan Kumar, kamera Milan kumar, Viki Pogačar, France Cerar. 35 nun, barvni, zvočni, 257 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Nepravična razdelitev (Ob nepravični razdelitvi — meja pri Gorici). Filmske novosti, posebna številka, 1953. Kamera B. Marjanovič. 35 mm, čb, zvočni, 41 m. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Obiščite slovensko Primorje. Scenanj Silvo Hodnik, kamera, režija, montaža Marjan Foerster, glasba janko Gregorc. 16 mm, barvni, nemi, 34 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Otvoritev obale v pristanišču. Viba film, 1958, Kamera Ivan Marinček. 35 mm, čb, nemi, 240 m. 1 Iratii Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Plazovi na Tolminskem. Triglav film, 1952. Scenarij, režija hi montaža Igor Pretnar, kamera France Cerar, Viki Pogačar, Anton Smeh, Stevan Labudovič, Janez Maly. 35 mm, čb, zvočni, 248 m. I Irani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Pogozdovanje Krasa. Triglav film, 1950. Kamera Anton Smeh. 35 mm, čb, nemi, 189 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Priključitev Primorske. Filmske novosli, 1947, odlomek. Kamera Edi Selhaus, D. Božič. 35 mm, čb, zvočni, 45 m. Hram Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Primorski dnevnik. Globus film, 1947. Kamera Edi Selhaus. 35 mm, čb, zvočni, 38 m. Primorski dnevnik. Triglav film, 1949. Kamera France Cerar, montaža in režija Jane Kavčič. 35 mm, čb, zvočni, 43 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Proslava 1. maja 1947 v Trstu. Globus film, 1947. Kamera Edi Selhaus. 35 mm, čb, zvočni, 293 m. Prvi maj v Trstu. Triglav film, 1948. Kamera Edi Selhaus, režija Mirko Grobler, glasba Bojan Adamič. 35 mm, čb, zvočni, 300 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Ribiči v Piranu. Viba film, 1958. Neznani avtor. 35 mm, čb, nemi, 107 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Ribiška šola. Filmske novosti 7/1952, odlomek, Kamera S, Labudovič. 35 mm, čb, zvočni, 30 m. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Rudnik Idrija. Filmske novosti 2/1950, odlomek. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Sol iz morske vode. Triglav film, 1954. Scenarij, režija, kamera Martin Rickli hi Marijan Foerster, montaža Martin Rickli, glasba Janez Gregorc. 35 mm, čb, zvočni, 306 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Slovensko Primorje. Triglav film, 1948. Scenarij France Bevk, kamera in režija Metod Badjura, glasba Matija Bravničar, montaža Milka Badjura. 35 mm, čb, zvočni, 884 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Snemanje filma Na svoji zemlji. Trigav film, 1948. Kamera France Suglic, nastopajo Stane Sever, Lojze Potokar, France Presetnik. 35 mm, čb, nemi, 200 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Triglavske strmine. Sava film, 1932. Scenarij Janez Jalen in Metod Badjura, režija Ferdo Dclak, kamera Metod Badjura in Stanko Tominšek, igrajo Anton Cerar - Danilo, Milka Badjura, Joža Čop, Miha Potočnik, Pavla Marinko, Uroš Zupančič. 35 mm, čb, nemi, 1379 mm. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), ¿1. 1 Nasko Križnar: Primorska v zgodnji kinematografiji po drugi svetovni vojni, str. 53-63 63 Trst. Filmsko preduzeče FNRJ, Direkcija za Srbiju, 1946. Kamera F.di Selhaus in arhivski posnetki. 35 mm, čb, zvočni, 822 m. Hrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Tujega nočemo, svojega ne damo. Triglav film, 1948. Scenarij, režija in montaža Mirko Grob-ler, kamera Anton Smeh, Metod Badjura, Ivan Martnček, Edi Šelhaus, Dimitrij Macarol in Viki Pogačar, glasba Blaž Arnič. 35 mm, čb, zvočni, 384 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana, V kraljestvu Zlatoroga. Turistični klub Skala, 1930. Scenarij Juš Kozak in Janko Ravnik, kamera in režija Janko Ravnik, igrajo Joža Čop, Herbert Drofcnik, Miha Potočnik, Fanica Sodja. 35 mm, čb, nemi, 2100 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Zanigrad. Viba film, 1961. Scenarij Ferdo Go-dina, režija Jože Pogačnik, kamera Janez Katišnik, montaža Dušan Povb, glasba Alojz Srebotnjak. 35 mm, čb, zvočni, 350 m. Hrani Slovenski filmski arhiv, Ljubljana. Zimski ribolov v coni B. Filmske novosti 6/1954. Kamera S, Labudovič. 35 mm, čb, zvočni, 19 m. FIrani Arhiv Filmskih novosti, Beograd. Zusammenfassung DIE REGION PR1MORSKA IN DER FRÜHEN KINEMATOGRAPHIE NACH DEM ZWEITEN WELTKRIEG Im Kontext der geschichtlichen Veränderungen an der Westgrenze nach dem Zweiten Weltkrieg spielte die slowenische Kinematographie eine spezifische und wichtige Rolle. Von 1918 bis 1945 ist nicht eine einzige Filmaufnahme eines slowenischen Kameramanns im westlichen Teil des heutigen Slowenien zu verzeichnen, der bis September 1943 unter italienischer Besetzung stand. Nach dem Zweiten Weltkrieg nahmen die slowenischen Filmschaffenden in den neu gewonnenen westlichen Gebieten die Gelegenheit war, aktuelle Themen zu behandeln, die ihnen bisher nicht zugänglich waren. Den jugoslawischen Behörden diente der Film als Medium zur Propagierung der jugoslawischen und soziahstischen Idee. Zur Behandlung politischer 'Hiemen im Westen gesellte sich glücklicherweise bald auch die Rolle des Films als Medium zur Information über regionale Besonderheiten. Nach der Zeit des propagandistisch-politischen Films begannen die Filmemacher bald die charakteristischen Elemente des westlichen Kulturraumes zu entdecken: Weinbau, Fischfang, Steinbearbeitung, Gewinnung von Salinensalz. Diese Kulturelemente, die diese Region Sloweniens großteils dem Mittelmeerraum zuordnen, wurden allmählich zum Symbol des Fremden Verkehrsangebots von Primorska. Es war dies das Merkmal eines freieren politischen Klimas, in dem die Entwicklung des Tounsmus wichtiger war als die Entwicklung des Sozialismus. In dem Beitrag wird die Filmproduktion von 1945 bis 1961 näher beschrieben, als die Region Primorska allmählich aufhörte, ein ungewöhnliches Thema der slowenischen Kinematographie zu sein. Die Filmproduktion im Westen trug wesentlich zur Entwicklung der slowenischen Kinematographie bei. Der erste slowenische abendfüllende Film "Na svoji zcmlji", aufgenommen im Bacatal, wurde den Menschen von Primorska gewidmet. In dieser Region entstanden zwei Filme, die sich durch das Interesse an Primorskas Volkskultur als Grundlage zur Erneuerung der regionalen Identität auszeichnen: "Slovensko Primorje" und "Lavfarji v Cerknem", der erste slowenische ethnografische Film. Utrinek % razstave "Napoleon re^he Uma vstan" v Mestnem muzeju Ljubljana (foto: TinaArb, ZAL.) Arhivi 32 (2009) št. 1, str. 53-63 Članki iti razprave 65 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 347.952.1/,2(497.4) Prejeto: 30. 4. 2009 Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva IZVLEČEK Zbornica izvršiteljevje zelo mlada ustanova, saj je nastala šele ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja kot posledica nove ureditve izvršilnega postopka v Republiki Sloveniji. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Izvršitelji z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Zbornico izvršiteljev, katere sedežje v Ljubljani. Zaščititi moramo predvsem dokumente, za katere domnevamo, da nam bodo odstrli neko važno področje družbenega življenja, ki ima opraviti s stiskami ljudi, predvsem z revščino. KLJUČNE BESEDE: Arhivsko gradivo, dokumentarno gradivo, izvršitelj, zbornica izvršiteljev, navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva ABSTRACT THE SLO VEN DIN CI 1AMBER OF EXECUTORS AS CREATOR OF ARCIII VAL RECORDS Founded as late as at the end of the 1990s, the Slovenian Chamber of Executors is a very young institution. It was established as an outcome of the new regulation of execution proceeding in the Republic of Slovenia. Execution and Insurance Act determines the rules of the proceedings according to which the courts carry out compulsory execution of claims based on executory title and authentic documents. The Act also determines the rules for the securing of claims and regulates the service of the executor. Executors in the Republic of Slovenia are under the obligation to join the Chamber of Executors situated in Ljubljana. As archivists, we need to focus on preserving documents for which we assume will unveil important areas oj social hje dealing with people's distress, mostly poverty. KEY WORDS: archives, documents, executors. Chamber of Executors, instruction for the selection ofpublic archives from documents 66 Članki in. razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Jelka Melik: Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva, str. 65—70 Zbornica izvršiteljev je zelo mlada ustanova, saj je nastala šele ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja kot posledica nove ureditve izvršilnega postopka v Republiki Sloveniji. Za uvod si nekoliko oglejmo področje, na katero posegamo ob vrednotenju dokumentarnega gradiva te javnopravne osebe — na področje izvršilnega prava. Izvršilni postopek ali izvršba (eksekucija), ki je predmet izvršilnega prava, je tisto procesualno delovanje, ki naj s pomočjo državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima pravico zahtevati upnik, Z drugimi besedami: izvršilni postopek je skupek dejanj sodišča, strank in drugih subjektov (izjav volje, izjave vednosti, izvršilna dejanja v ožjem pomenu), pravno urejenih seveda, katerih namen je prisilno izvesti upnikovo terjatev oziroma zavarovati izvršitev. Ena najpomembnejših lastnosti prava je prav pri s dna izvedljivost in temu je namenjeno izvršilno pravo. Ni torej čudno, da je prav to, izvršilno pravo, ena najstarejših pravnih vej. V rimskem pravu je obstajala personalna eksekucija. Upnik je lahko z uporabo sile osebo, ki ni plačala dolga, držal v ujetništvu. Če v šestdesetih dneh dolg ni bil kakorkoli poplačan, je smel upnik dolžnika prodati v sužnost ah celo usmrtiti. Zgodovinski razvoj je krutost kazni omilil in najprej za menjal personalno z realno eksekucijo. Upnik je lahko zasegel vse dolžnikovo premoženje in ga kasneje, če dolg ni bil plačan, tudi prodal. Kasneje je prišlo do uveljavitve specialne cksckucije, ki se je ob recepciji rimskega prava razširila po Evropi m se v bistvu obdržala do današnjega dne. Izvršba je iz pristojnosti upnika, prizadete osebe torej, prešla v roke tretjih, neprizadetih oseb. Prav tako izvršba ni bila več splošna, temveč usmerjena oziroma omejena na določen znesek. Danes ima značaj generalne izvršbe, ki zaseže vse dolžnikovo premoženje, le še stečajni oziroma likvidacijski postopek. Zakon, ki ureja izvršilni postopek, smo v Republiki Sloveniji dobili šele ob izteku prejšnjega stoletja, kar sedem let po nastanku države. Tudi v drugi Jugoslaviji je bila izvršba urejena na novo šele ob koncu sedemdesetih let.1 Pred tem so bila v uporabi predvsem pravila starega, predvojnega zakona, kolikor so bila seveda v skladu s predpisi četrtega člena Zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, ki so bdi izdam pred 6. aprilom 1941 in med okupacijo.2 V prvi Jugoslaviji je veljal Zakon o Zakon o izvršilnem postopku. L! rad m list Socialistične federativne republikcjugoslavije, št. 20/1978. Juhart Civilno izvršilno pravo, str. 18 izvršbi m zavarovanju z dne 9. 7. 1930;3 uveljavil se je postopoma do aprda 1938. Zakon je bil narejen na osnovi avstrijskega Zakona o izvršilnem (ekse-kucijskem) in zavarovalnem postopanju (izvršilni red, eksekucijski red) z dne 27. maja 1896, ki je veljal na Slovenskem pred tem."* Zbornica izvršiteljev je bila ustanovljena na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju, sprejetega 17. 7. 1998. Ta zakon, ki je bil že večkrat spremenjen oziroma dopolnjen, določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Terjatev je po tem zakonu pravica do denarnega zneska ah do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ah opustitve. Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov) in verodostojnih listin. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik. O pntožbah odloča višje sodišče v senatu treh sodnikov. Izvršilni postopek je niz. pravno urejenih in usklajenih dejanj sodišča, strank in drugih subjektov, katerih namen je prisilno izvesti upnikovo terjatev oziroma zavarovati izvršitev le-te. Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja pa praviloma oprav- --t:, ,-S-.. . 0_L pli ^ i f. k Jfpp 1 jo f in _ L Zbornica izvršiteljev Slovenije domuje v stavbi na robu Ljubljane, Njenega izveska nismo našli, le izveske njene predsednice in še dveh izvršiteljev. Uredba, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930; Sterle: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, str. 1; Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik), Sterle: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, str. 21. Kavčnik: Izvršilni red, str. 39. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Jelka M t Lik: Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva, str. 65-70 67 Ijajo izvršitelji. Zakon je uvedel zasebne izvršitelje. Pred tem smo poznali le sodne izvršitelje. Izvršitelji se od uveljavitve tega zakona imenujejo za opravljanje službe izvršitelja za območje okrajnega sodišča. Izvršitelj sme v posamezni izvršilni zadevi opravljati dejanja na celotnem območju Republike Slovenije. Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon ali če na podlagi zakona tako odredi sodišče, drug državni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili. Sodišče lahko glede na naravo zadeve, okoliščine opravljanja izvršbe ah zaradi drugih utemeljenih razlogov odloči, da bo opravilo določena neposredna dejanja izvršbe tn zavarovanja s sodnimi izvršitelji. Postopek izvršbe in postopek zavarovanj se uvedeta na predlog upnika proti dolžniku. Stranki v postopku sta torej upnik in dolžnik. Izvršitelji pa so osebe, ki neposredno opravljajo posamezna dejanja izvršbe ah zavarovanja. Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom o izvršbi je v celoU ah delno ugodeno predlogu za izvršbo ah pa je predlog za izvršbo zavrnjen. Z odredbo sodišče odloča o vprašanjih postopka. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritožba. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pritožba in ugovor ne z a drži t a postopka. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Zoper odredbo ni pravnega sredstva. V sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi izvršitelja. Ce izvršitelj ni določen s sklepom o izvršbi, ga sodišče določi s posebnim sklepom. Sodišče je dolžno določiti tistega izvršitelja, ki ga predlaga upnik v predlogu za izvršbo. Ce upnik ne predlaga izvršitelja, ga določi sodišče po določbah zakona. Zoper sklep o določitvi izvršitelja ni pritožbe, stranke pa lahko v zakonsko določenem roku in zaradi zakonsko navedenih razlogov zahtevajo izločitev izvršitelja. Minister za pravosodje s podzakonskim predpisom natančneje predpiše ravnanje izvršitelja pri opravljanju izvršbe. Prav tako izvršitelja določi sodišče, ki vodi postopek zavarovanja. Služba izvršitelja je javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja zakon (členi 280 do 295). Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji kot samostojno zasebno dejavnost. Izvršitelji so samoza-posleni, v razmerju do svojih delavcev pa so zasebni delodajalci. Izvršitelj ima sedež v kraju, v katerem je sedež okrajnega sodišča, za katero je imenovan. Imenuje in razrešuje ga minister, pristojen za pravosodje. Izvršitelj mora biti, ker iz- vršuje javno pooblastilo, ne le sposoben opravljati dejavnost, temveč tudi vreden javnega zaupanja. Zakon določa tudi objektivne in subjektivne omejitvene pogoje imenovanja. Med drugim zahteva le končano srednjo tehniško ali drugo strokovno ter splošno srednjo izobrazbo. Pred tem je bila zahtevana končana pravna fakulteta, ki je vsekakor omogočala večjo samostojnost in pravno presojo na tako občudjivem področju. Izvršitelji so se dolžni redno strokovno izobraževati in vsako četrto leto po imenovanju opraviti preizkus znanja. Pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj delati učinkovito in ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Izvršitelj mora po opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe in zavarovanja sodišču in upniku posredovati pisno poročilo o svojem delu. Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe m zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ah opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča. Nadzor nad dodeljevanjem zadev izvršiteljem opravljata predsednik okrajnega sodišča in ministrstvo, pristojno za pravosodje, s pregledom evidence dodeljevanja zadev izvršiteljem. Izvršitelj je dolžan voditi evidenco o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev. Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister za pravosodje, po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev. Izvršitelj ima lahko samo enega namestnika. Namestnik izvršitelja sme namesto izvršitelja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle izvršitelja. Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra za pravosodje pa največ deset oseb. Pravosodno ministrstvo vodi tudi evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev. Delo izvršiteljev podrobneje ureja Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Pni pravilnik je bil sprejet leta 1999, potem pa 2003 in je bil pozneje še spremenjen. V pravilniku so navedena opravila izvršitelja v zadevah izvršbe, ki so predvsem: vložitev zahteve za vpis rubeža in prepovedi odtujitve v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic; odvzem listin in registrskih označb za premičnino; rubež premičnih stvari dolžnika, hramba zarubljenih premičnih stvan; cenitev zarubljenih premičnih stvan; organizacija in izvedba javne dražbe oziroma unovčenje zarubljenih stvan na drug način; zagotovitev izbrisa vseh bremen in prepovedi iz uradnega registra zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, izdaja dokumenta ob prodaji premičnin; dejanja v zvezi s poplačilom upnika; rubež 68 Članki in razprave ARHIVI 32(2009), št. 1 jelka Melik Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva, str. 05—70 terjatev iz vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi opravila pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zambljenega vrednostnega papirja; odvzem premičnih stvari dolžnika zaradi izročitve dolžnikovemu dolžniku; prevzem in hramba premičnih stvari in prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika; prodaja premoženjskih in materialnih pravic dolžnika; rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena; odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in izročitev teh upniku; izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku; prevzem v hrambo premične stvan, odstranjene iz nepremičnine, ki bi jih bilo treba izročid dolžniku; prodaja iz nepremičnine odstranjenih premičnih stvan, ki dolžniku niso bile izročene; pomoč pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustih ali opustiti; oprava dejanj fizične razdelitve stvan ah skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve; odvzem otroka in njegova izročitev upniku. Podobna so tudi izvršiteljeva opravila v primeru zavarovanja, in sicer predvsem rubež, zagotovitev vpisa rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic ter hramba premičnin v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini, hramba zarubljenih stvari v postopku zavarovanja denarne terjatve Z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju, odvzem in izročitev premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju in druga. Izvršitelji z območja Republike Slovenije se morajo obvezno vključiti v Zbornico izvršiteljev, katere sedež je v Ljubljani. Zbornica je pravna oseba. Najvišji organ zbornice je skupščina zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut, pravila obnašanja izvršiteljev in druge splošne akte zbornice. S statutom so podrobneje določene organizacija organov zbornice in njihove pristojnosti. Soglasje k statutu daje vlada Republike Slovenije, k drugim splošnim aktom zbornice pa minister za pravosodje. Ta nidi opravlja nadzor nad delom zbornice, s pregledom poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora, predsednika in pregledom spisov ter arhiva. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister za pravosodje, po uradni dolžnosti ah na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, predsednika zbormce, državnega tožilca, državnega pravobranilca in osebe, kt izkaže pravni interes. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih sodišče s sklepom dodeli izvršitelju, opravljata predsednika okrajnega in okrožnega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež. Predsednika okrajnega in okrožnega sodišča opravljata nadzor po uradni dolžnosti ah na predlog ministra za pravosodje. Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica. Nadzor opravlja po uradni dolžnosti ah na predlog ministra za pravosodje ah predsednika okrajnega, okrožnega ah višjega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež, najmanj pa enkrat na leto. Zbormca sme pregledovati spise, vpisnike ah druge evidence pri izvršitelju, poslovanje s stvarmi v hrambi in poslovanje z varščinami in obračuni plačila za delo ter stroškov izvršitelja in mu naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi. Zbornica pošlje ministru za pravosodje poročilo o opravljenem nadzoru. Izvršitelj mora o svojem poslovanju za preteklo leto enkrat na leto poročati predsedniku okrajnega sodišča na območju katerega ima sedež, ministru za pravosodje in zbornici. Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ah s katerimkoli svojim ravnanjem škoduje ugledu službe izvršitelja. Disciplinske kršitve so hujše elisci-plinske kršitve in kršitve ugleda izvršiteljev. Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev, določa statut zbornice. Uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča ali stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja. Minister za pravosodje uvede disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ah po uradni dolžnosti. Na podlagi 296. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je skupščina Zbornice izvršiteljev 6. junija 2003 sprejela Statut zbornice; ima 29 členov. Določa, da je Zbornica izvršiteljev poklicna organizacija izvršiteljev, ki opravlja z zakonom in statutom določene naloge ter skrbi za ugled izvršiteljev m poklicne ter socialne interese svojih članov. Zbornica je pravna oseba in jo zastopa njen predsednik. Sodeluje z zbornicami izvršiteljev drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije izvršiteljev. Skrbi za ugled, verodostojnost in izobraževanje izvršiteljev ter razvoj instituta izvršitelja in zastopa interese izvršiteljev, namestnikov in pomočnikov izvršiteljev, opravlja neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika in drugo. Organi zbornice so: skupščina, predsednik, izvršni odbor, nadzorni odbor, disci- Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Jelka Melik: Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva, str. 65-70 69 plinska komisija, častno razsodišče. Skupščino sestavljajo vsi člani zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut ter spremembe in dopolnitve le-tega. pravila obnašanja izvršiteljev in poslovnik o svojem delu, ministru za pravosodje daje mnenje o izvr-šiteljskt tarif) in merilih za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršiteljev, sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zbornice, voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice, člane izvršilnega odbora, člane nadzornega odbora, člana disciplinske komisije in člana častnega razsodišča, imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanavlja kot svoja delovna telesa, odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornice, obravnava poročilo o delu izvršnega in nadzornega odbora, zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, sprejema pravilnik o finančnem poslovanju zbornice in njenih organov, odloča o vstopu zbornice v mednarodne izvršiteljske organizacije, opravlja razne naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi aku zbornice, sprejema druge splošne akte zbornice, letm program izobraževanja izvršiteljev, daje mnenje k imenovanju kandidatov za izvršitelje in namestnike izvršiteljev. Zasedanje skupščine je najmanj enkrat letno. Skupščino skliče predsednik zbornice. Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice, člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora, člana disciplinske komisije in člana častnega razsodišča ter njihove namestnike. Predsednik zbornice je sočasno tudi predsednik izvršnega odbora zbornice, podpredsednik pa je njegov član. Predsednik zbornice zastopa in predstavlja zbornico, izvršuje sklepe skupščine in izvršnega odbora, skrbi za pravilno delovanje in ugled zbornice, določa začasnega namestnika izvršitelja, sklepa pogodbe in druge pravne posle zbornice po predhodni odobritvi izvršnega odbora, samostojno pa do zneska, ki ga s sklepom določi izvršni odbor, in opravlja vse druge naloge, ki jih določajo zakon o izvršbi in zavarovanju, akd zbornice in drugi podzakonski akti in predpisi. Izvršni odbor zbornice ima skupaj s predsednikom in podpredsednikom zbornice enajst članov. Člane izvršnega odbora voli skupščina zbornice izmed članov tako, da izvoli po dva člana z območja vsakega višjega sodišča, z območja višjega sodišča v Ljubljani pa tri člane. Izvršni odbor pripravlja in sklicuje zasedanje skupščine, določa predlog statuta, drugih splošnih aktov zbornice in predlaga tarife, daje skupščini zbornice predloge o uvedbi disciplinskega postopka zoper izvršitelja, izmed svojih članov izbere člane komisije za izobraževanje, sprejema poslovnik o svojem delu (potrdi ga skupščina). izvršuje skupščinske sklepe, vodi imenik izvršiteljev, določa predlog o višini vpisnine in članarine ter drugih prispevkov zbornice, določa predlog finančnega načrta in predlog zaključnega računa zbornice, na predlog koordinatorja izobraževalnih dejavnosti sprejema programe strokovnega izobraževanja izvršiteljev, obravnava problematiko poslovanja izvršiteljev in druga vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in položaj izvršiteljev, imenuje in razrešuje člane komisij, ki jih ustanavlja kot svoja delovna telesa, ministru za pravosodje predlaga spremembe vrednosti točke tarife in sprejema obvezna navodila za uporabo izvršiteljske tarife, obravnava pritožbe v zvezi z delom izvršiteljev, odloča o sklenitvi delovnih razmeri] in pogodbenih razmerjih z delavci strokovne službe zbornice, odloča o sklenitvi drugih pogodb, določi izmed svojih članov člane komisije, ki opravlja neposredni nadzor poslovanja izvršitelja in začasnega namestnika izvršitelja, predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja in namestnika izvršitelja, opravlja pa še dnige naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice. Seje izvršnega odbora vodi in sklicuje predsednik zbornice po potrebi, najmanj vsake tri mesece. Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice, najmanj enkrat na leto pregleda finančno poslovanje m premoženjsko stanje zbornice ter o tem poroča izvršnemu odboru in skupščini, pregleda zaključni račun in sestavi o pregledu pisno poročilo za skupščino. Častno razsodišče je organ, ki presoja o disciplinskih kršitvah in v medsebojnih sporih med člani zbornice in člani ter organi zbornice, in sicer na temelju obrazloženega predloga, ki ga lahko poda član ali organ zbornice, Casmo razsodišče podaja mnenja iti izreka opomine. Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju; sprejme ga skupščina zbornice. Prihodki zbornice so predvsem vpisnine, članarine in drugi prispevki izvršiteljev ter danla, vohla in obresti. Ob določanju arhivskega gradiva, ah z drugimi besedami, pri vrednotenju dokumentarnega gradiva Zbornice izvršiteljev ne moremo upoštevati le veljavne zakonodaje, temveč moramo pomen in družbeno vlogo tega ustvarjalca arhivskega gradiva pogledati nekoliko širše. Kaj je torej izvršilni postopek? Kako je nastal in se razvijal? Kaj nam lahko dokumenti, ki jih hrani m ustvarja zbornica izvršiteljev, povedo? )e gradivo pomembno zaradi pravne varnosti, znanstvenih raziskav ali iz obeh razlogov? Zbornica izvršiteljev je novost na Slovenskem, ki je nastala, ker so izvršitelji postali zasebniki. Prav zato nimamo nobenih izkušenj s pomembnostjo 70 Članki in. razprave ARHIVI 32 (2009), št. 1 Jelka Melik: Zbornica izvršiteljev Slovenije kot ustvarjalka arhivskega gradiva, str. 65—70 gradiva, ki pri tem novem ustvarjalcu nastaja. Zaradi vafnosti moramo zaščititi najpomembnejše dokumente, za katere domnevamo, da nam bodo od-strli neko pomembno področje družbenega življenja, ki ima opraviti s stiskami ljudi, predvsem z revščino. Res je, da imamo s področja izvršilnega prava tudi gradivo sodišč, a vendar domnevamo, morda tudi neupravičeno, da nam bo gradivo Zbornice izvršiteljev to gradivo dopolnilo in obogatilo. Se posebej utegne biti zbornično gradivo nepogrešljivo v času finančne krize, ld opredeljuje in ogroža naš čas, in posebej zaznamuje življenje najbolj ranljivih plasti slovenske družbe. Iz samega opisa dejavnosti izvršiteljev lahko sklepamo, da bi nam njihove izkušnje ob opravljanju dejavnosti lahko pomagale tudi pri nadaljnjem oblikovanju določenih področij in smen socialne politike. Ob temeljitem študiju same problematike in usklajevanju mnenj s predstavniki Zbornice smo za arhivsko gradivo določili; imenik izvršiteljev, zapisnike sej izvršnega odbora zbornice izvršiteljev in zapisnike sej ter gradivo za seje skupščine izvršiteljev. Prepričani smo, da nam bodo ti dokumenti v pomoč pri vsakovrstnih raziskavah, manj pa nam bodo omogočali zagotovitev pravne varnosti. Ob spremljanju nadaljnjega dela Zbornice izvršiteljev se bo morda izkazalo, da je potrebno ohraniti še kakšne dokumente, navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva pa ustrezno razširili. Okrajšave Ur. L - Uradni list UpB - Uradno prečiščeno besedilo Skl. US — sklep Ustavnega sodišča Odi. US — odločba Ustavnega sodišča Viri in literatura Viri Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. I. RS, št. 51/1998, spremembe; Ur. 1. RS, št. 72/1998 Skl. US: U-l-339/98, 11/1999 Odi. US: U-I-339/98, 89/ 1999, 11/2001-ZRacS-l, 75/2002, 87/2002-SPZ, 70/2003 Odi. US: U-l-331/02-12 (83/2003 popr., 91/2003 popr.), 40/2004-UPBI, 132/2004 Odi. US: U-l-93/03-26, 46/2005 Odi. US: U-I-110/03-16, Up-631/03-13, 96/2005 Odi. US: Up-357/03-23, U-1-351/04, 17/2006, 30/2006 Odi. US: Up-724/ 04-18, U-I-322/05, 44/2006-UPB2, 69/2006, 110/ 2006-UPB3, 115/2006, 3/2007-UPB4, 93/2007, 6/2008 Skl. US: U-T-354/07-6, 37/2008-ZST-l, 45/2008-ZArbit, 113/2008 Odi. US: U-I-344/06-11 Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Ur. L RS, št. 32/1999; št. 18/2003; spremembe: Ur. L RS, št. 46/2005 Odi. US: U-I-110/03-16, Up-631/03- 13, 83/2006). Statut Zbornice izvršiteljev Slovenije (Ur. L RS, št. 89/2003). Zakon o izvršbi za poplačilo denarnih terjatev uporabnikov družbenih sredstev (Ur. 1. SFRJ, Št. 52/1971), Zakon o izvršilnem postopku (Ur. L SFRJ, Št, 20/1978), Literatura Izvršilni red z dne 27. maja 1896, državni zakon št. 79 z uvodnim zakonom z dne 27. maja 1896, državni Zakon Št. 78 in drugimi zadevnimi zakoni, ukazi in razpisi ter odločbami c. kr. najvišjega sodišča (ur. Ivan Kavč-nik). Ljubljana: Društvo Pravnik, 1902 (Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku; zv. 3). Juhart, Jože: Civilno izvršilno pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta, 1962. Predpisi o izvršbi in zpvaromnju: pregledan in dopolnjen ponatis iz "Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine" (ur. Rudolf Sterle). Ljubljana: Merkur, 1938 (Zakoni in uredbe; zv. 56). Rijavec, Vesna: Civilno izvršilno pravo. Ljubljana: GV založba, 2003. Wedam-Lukič, Dragica: Civilno izvršilno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1992. Zusammenfassung SLOWENIENS EXEKUTORENKAMMER ALS ÖFFENTLICHE KÖRPERSCHAFT, BEI DER ARCHIVGUT ENTSTEHT Die Exeku toten kämm er wurde auf Grundlage des Gesetzes über die Exekution und Sicherung vom 17. 7. 1998 gegründet. Das Gesetz, das schon mehrmals geändert bzw. ergänzt wurde, legt die Verfahrensregeln, nach denen die Gerichte die Zwangsvollstreckung von Forderungen auf der Grundlage von Exekutionstitels und glaubwürdigen Urkunden durchführen, und die Regeln für die Sicherung von Forderungen fest und regelt das Amt des Exekutors. Für die Exekudons- und Sicherungsbewilligung ist das Bezirksgericht sachlich zuständig. Die unmittelbaren Exekutions- und Sicherungshandlungen werden in der Regel von Exekuroren durchgeführt. Das Gesetz führte private Exekutor-en ein, die sich in der Exekutorenkammer mit dem Sitz in Ljubljana obligatorisch vereinigen. Bei der Bestimmung von Archivgut ist vor allem an Dokumente zu denken, die vermutlich einen wichtigen Bereich des gesellschaftlichen Lebens im Zusammenhang mit Notsituationen, vor allem mit der Armut, aufdecken. Arhivi 32 (2009) St. 1, str. 71-84 Iz prakse za prakso 71 Iz prakse za prakso 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 005.745:930.25(497.4Maribor)"1979/2009" Prejeto: 30. 4. 2009 Arhivi — Sodobni arhivi — Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 1979-2009 ZDENKA SEMLIČ RAJ H mag. bibliotekarskih znanosti, arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7, SI-2000 Maribor e - poš t a: zdenka. s emlic@po ka rh-mb. si IZVLEČEK Izobraževalna dejavnost predstavlja pomemben del dejavnosti Pokrajinskega arhiva v Mariboru; ta pa ne sega samo na področje delovanja Pokrajinskega arhiva v Mariboru. V zadnjih tridesetih letih seje razširila ne samo na vso državo, temveč tudi v tujino. Prispevek je kratek oris zgodovine posvetovanja, ki ga že tri desetletja izi>aja Pokrajinski arhiv Maribor. KLJUČNE BESEDE: Arhivi, Sodobni arhivi, tehnični in vsebinski problemi, posvetovanje, Pokrajinski arhiv Maribor, mednarodno posvetovanje ABSTRACT ARCHIVES - MODERN ARCHIVES - TECHNICAL AND FIELD RELATED PROBLEMS OF TRADITIONAL AND ELECTRONIC ARCHIVING 1979-2009 Education represents a very important segment of activities of the Regional Archives Maribor. It doesn't affect only the work of Regional Archives Maribor however it affected in the last 30 years not only the domestic archival theory and practice but also international. The Conferences in Radenci gained international reputation and became the place where archivists can exchange their professional knowledge. The article presents a brief history of the Conferences being organised by Regional Archives Maribor for more than three decades. KEY WORDS: Archives, Modern Archives, Technical and Field related Problems, Conference, regional Archives Maribor, international conference 72 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz prakse za prakso Zdenka Semlič Ita j h: Arhivi — sodobni arhivi — tehnični in vsebinski problemi ..., str. 71-84 Pobuda (1978.) dr. Petra Pavla KJasinca, Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhivskega društva Slovenije in podjetja Primat, tovarne kovinske opreme Maribor, da namenijo letno posvetovanje tehničnim platem arhivskega dela, je bila daljnovidna ideja. To je bilo v času, ko je Mednarodni arhivski svet v sodelovanju z Unescom skušal prvič vzpostaviti tesnejši stik med arhivsko stroko in tehniko. Tako so v sodelovanju z arhivisti, bibliotekarji, raziskovalci in tehniki izvedli nekaj študij s področja arhivske tehnike. V tem času pa so se tudi vse svetovne strokovne revije začele ukvarjali s tovrstno problematiko. In tako je konec sedemdesetih let dozorel čas za pobudo omenjenih kolegov, da organizirajo svoje prvo posvetovanje, posvečeno tehnični problematiki v arhivih.1 |unija 1979 je bilo v veliki predavalnici Višje ekonomske šole v Manboru prvo posvetovanje, posvečeno reševanju arhivskih tehničnih vprašanj. Organizacija tega posvetovanja je bda posledica zaključkov okrogle mize o problemih varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, ki je bila leta 1978 v Mariboru. Organizirala sta jo Komisija za varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv in Arhivsko društvo Slovenije. Na njej so arhivarji in ustvarjalci gradiva izrazih željo po večji pomoči arhivistov in željo po dopolnilnem oz. dodatnem strokovnem izobraževanju Prvo posvetovanje je bilo posvečeno vprašanjem opreme arhivskih skladišč ter arhivskega in dokumentarnega gradiva. V organizacijskem odboru posvetovanja sta sodelovala tudi dva predstavnika Tovarne kovinske opreme Pnmat v Mariboru, ki je postala po prvem posvetovanju generalni sponzor posvetovanj. Posvetovanje je zbuddo precejšnje zanimanje, udeležili pa so se ga tudi strokovnjaki iz drugih republik nekdanje skupne domovine. Ker je bilo prvo posvetovanje dobro sprejeto- in glede na zanimanje, ki ga je pokazala arhivska stroka, sta se organizacijski odbor in Arhivsko društvo Slovenije odločila, da nadaljujeta. Drugega posvetovanja, ki je bilo posvečeno opremi arhivskih skladišč in arhivskega gradiva v okviru splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, so se že udeležili zastopniki vseh republik in pokrajin tedanje Jugoslavije. Hkrati pa je bilo to tudi prvo mednarodno posvetovanje, saj se ga je udeležil tudi predstavnik iz sosednje Avstrije.3 Marca 1981 si je organizacijski odbor za kraj tretjega posvetovanja izbral Radence; potem so postali tradicionalno zbirališče arhivistov in arhivarjev iz delovnih organizacij in tudi sinonim za posvetovanje. Ker je v tem Času Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. L SRS, št. 1/81) zahteval, da morajo družbeno pravne osebe, ki predajajo arhivsko gradivo arhivu, zagotoviti primerna sredstva in strokovno usposobljene delavce za izvajanje teh obveznosti, je posvetovanje v tem letu dobilo tudi naravo dopolnilnega izobraževanja. Število udeležencev se je v tem letu prvič povzpelo čez sto. Posvetovanja se je udeležilo 145 strokovnjakov. V programu četrtega posvetovanja je pomembno mesto zavzemalo vprašanje arhivske zakonodaje, saj so v tem času na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini zaceli izhajati različni pravilniki. Na podlagi ugotovitve, da uspešno reševanje tehničnih vprašanj ni možno brez hkratnega reševanja strokovnih vprašanj, je v tem letu posvetovanje dobilo tudi svoj nov naziv, in sicer "Posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih". Posvetovanja so se v tem letu udeležili tudi predstavniki arhivov tedanje Jugoslavije, Avstrije, Zvezne Republike Nemčije in Češkoslovaške.4 V letu 1983 se je posvetovanje ponovno preimenovalo, in sicer je dobilo ime Sodobni arhivi — posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih, in ga ohranilo vse do leta 2002. Namen posvetovanj je bil seznanjati udeležence s aktualnimi problemi arhivske teorije in prakse. Pozornost je bila posvečena problemom hrambe in določanju rokov hrambe, načinu razvrščanja dokumentarnega gradiva, uvajanju mikrofilma in opremi sodobnih arhivov. Število udeležencev se je povzpelo na 315, posvetovanje pa se je vedno bolj uveljavljalo tudi kot mednarodno, saj so bili udeleženci tokrat tudi iz Madžarske in Bolgarije, prvič pa je sodeloval na posvetovanju kot predstavnik italijanske arhivske Za podrobnejšo predstavitev posvetovanj glej I.cskovec, AntoŠa: "Arhivi" - "Sodobni arhivi", str, 31-42; I>cgat, M.irjctka: "Sodobni arhivi" 1987-1098, str. 43-58, Duc-liein, Michcl: The archivist and thc evoiution of modem technology, str. 31-42. Kot rezultat prvega posvetovanja leta 1979 je bila izdana tudi publikacija z naslovom Arhivi '79. Na naslovnici |e bi! upodobljen znak zaprtega sistema kompaktus, ki jc postal grafični simbol posvetovanj. Lir. Gerhard Pferschy iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu je udeležencem govori] o adaptaciji kulturnozgodovinskih objektov za potrebe arhiva. To so bih dr. Hermann llumschottel iz Nemčije s pri spevkom o šolanju arhivskih delavcev v Nemčiji, dr. Jožef ! lanus iz takratne Češkoslovaške s prispevkom o nekaterih vprašanjih tehnične opreme nove zgradbe Osrednjega državnega arhiva Slovaške socialistične republike v Bratislavi ter dr. Gerald tianser v/. Avstrije S prispevkom o arhivskem gradivu m uporabnikih ARHiVl 32 (2009), Št. 1 lz prakse za prakso /denka Scmlič iiajh: Arhivi - sodobni arhivi - tehnični in vsebinski problemi .., str. 71-84 73 službe tudi dr. Ugo Cova, direktor Državnega arhiva v Trstu.5 Posvetovanji v letih 1984 in 1985 sta prav tako kot vsa do tedaj obravnavala strokovno-teh nično problematiko, bili pa sta izjemni po eni plati. To sta bili namreč dve posvetovanji, na katerih se je zbralo največje število udeležencev dotlej, V letu 1984 je bilo udeleženih 352, v letu 1985 pa se je število povzpelo na 361 udeležencev. Kar zadeva tuje predavatelje, so bili v letih 1984 in 1985 zastopani predstavniki Avstrije, Nemčije in Romunije/1 im ■ ssn MU ™ 300 II Število udeležencev po posameznem posvetovanju 19792001 Velika novost, ki se je pojavila v letu 1986, je bila nastanek in delovanje Arhivskega centra za strokovno-teh nična vprašanja. Center je bil ustanovljen na temelju sklepov dotedanjih posvetovanj in na temelju 1985 leta izvedene ankete. Večina slovenskih arhivov in arhivskih institucij v Jugoslaviji je namreč predlagala ustanovitev takšnega centra. Arhivski center je postal poslovna enota Pokrajinskega arhiva Manbor, njegova glavna dejavnost pa je bila organiziranje posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih.7 Za- Dr. Maria Kiss iz Žujianijskega arhiva Szombathelv je govorila o vlogi madžarskih arhivov kot posrednikov informacij, dr. Ugo Cova iz Državnega arhiva v Trstu o vprašanju izločanja v italijanski arhivski teoriji in zakonodaji ter Bolgara Ivanka Kraleva in Georgi llev <> evidenci arhivskih fondov in avtomatizaciji eentralnc kartoteke fondov. Avstrijske arhive sta v letu 1984 zastopala dr. Gerald Ganser s prispevkom AOP v arhivu. Aspekti uvajanja modernih tehnologij v arhive in Gernot Foumier s prispevkom o kriterijih /a uporabo kopirnih strojev v arhivih, oba iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. O konservaciji mikrofilma pa je govorila Natalija Draghici iz Generalne direkcije državnih arhivov Romunije, Leta 1985 pa je tuje arhiviste ponovno zastopal dr. 1 fermann Rjjmschottel iz Nemčije s prispevkom o premičnih policah v arhivih, njihovih izkušnjah in zahtevah 7 Center predstavljam na kratko zgolj zato, ker je bila na začetku njegova glavna naloga organizacija posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. nimanje za delo Centra so pokazale tudi tuje arhivske službe, predvsem iz tistih držav, katerih Člani so se leta 1986 zbrali v Radencih na simpoziju evropskih arhivskih služb. Vodilni jugoslovanski arhivisd in drugi evropski arhivski strokovnjaki, med katerimi je treba omeniu Marganto Vasquez de Parga, Kcna Halla, dr. Uga Covo, dr. Charlesa Kecskemedja m dr. Pranza Eckarta, so na tem simpoziju podali temelje dela in organiziranosti Centra. Kot tuj predavatelj se je na posvetovanju prvič predstavil Ken Hali, direktor arhiva grofije Lancashire s prispevkom o standardih za arhivska skladišča v Veliki Britaniji. S hitrim razvojem informacijskih znanosU in pritokom novih spoznanj je posvetovanje dobilo nov zagon in s tem tudi še neodkrite teme, ki jih je bilo potrebno strokovno obdelati. Na IX. posvetovanju leta 1987 so avtorji svoje prispevke posvetih varnosd v arhivih, uporabi varnostnih sistemov in zaščiri gradiva pri uporabi ter adaptacijam arhivskih skladišč. Kot rezultat večletnih prizadevanj pri iskanju rešitev v zvezi z mikrofilmanjcm arhivskega gradiva je Arhivski center v posebni izdaji publikacije Sodobni Arhivi izdal knjigo "Sigur-nostno mikrofilmiranje u arhivima sa posebnim osvrtom na arhive u JR Hrvatsko/ (T 'arnostno mikrojilmanje v arhivih s posebnim ozjrom na arhive v J"R Hrvaški)", avtorja Martina Modrušana, ki je bila predstavljena na tem posvetovanju. Tudi v tem letu pa je na posvetovanju sodeloval predstavnik Velike Britanije.8 ■ «-—— - - - *i ■ - —-------- u je m t Število prispevkov po posameznem posvetovanju 19792001 Leto 1988 je bilo za posvetovanje jubilejno leto, ki je pomenilo deset let posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. V desetih letih se je posvetovanja udeležilo okoli 2000 strokovnjakov; bilo je 80 predavateljev in 150 referatov.9 V publikaciji desetega posvetovanja je uredniški odbor objavil tudi bibliografijo člankov, sicer objav- B Ken Hali je predstavil prispevek z naslovom Varnost v britanskih arhivih. ,J Statistični podaiki do leta 1998 so povzeti po l.egar, Marjetka: "Sodohm arhivi" 1987-1998. str, 43-58. 74 ARHIVI 32(2009), st. 1 Iz prakse za prakso Zdenka ScmJii Ra|li; Arhivi - sodobni arhivi - tehnični in vsebinski problemi ..., str. 71 -81 ljenih v prvih desetih publikacijah posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. To je bilo tudi prvo posvetovanje po letu 1981, na katerem kot predavatelj ni sodeloval nobeden predstavnik iz tujine. Na prehodu v drugo desetletje posvetovanj si je organizator zadal nalogo, da se še intenzivneje posveti reševanju nekaterih žgočih problemov v arhivskih službah. Vedno večjo pozornost je bilo potrebno namenjati materialnemu varstvu arhivskega gradiva in drugim tehničnim vprašanjem. Hkrati pa se je organizator tudi odločil, da bo posebno pozornost posvetili vplivu modernih informacijskih tehnologij na arhivsko strokovno dejavnost; to je storil že na naslednjem posvetovanju, ko je bilo kar nekaj prispevkov posvečenih vprašanju sodobnih informacijskih tehnologij."1 Enajstega posvetovanja se je ponovno kot predavatelj udeležil dr. Gerald Ganser iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, tokrat s prispevkom o adaptaciji nekdanjega karmeličanskega samostana v Gradcu za Štajerski deželni arhiv. Dvanajsto posvetovanje leta 1990 je prineslo novosti pri izdajanju publikacije posvetovanja, saj Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije in Arhivsko društvo Slovenije nista več želela sodelovati kot organizatorja posvetovanja. To je bilo tudi obdobje, ko se je vloga arhivov začela spreminjati zaradi velikih družbenopolitičnih m tehnoloških sprememb. Posvetovanje je tako teklo dalje in nadgrajevalo že pridobljena znanja in spoznanja iz prejšnjih let. V obdobju 1990-1991 se je glede na družbenopolitične razmere na območju nekdanje Jugoslavije udeležba na posvetovanju nekoliko zmanjšala, vendar število ni nikoli padlo pod sto udeležencev. Ponovno so se kot predavatelji na posvetovali j ih pojavih predstavniki Avstrije. Tako v letu 1990 kot v letu 1991 se je posvetovanja kot predavatelj udeležil Gernot Eournier iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu,'1 Posvetovanje leta 1992 je bilo prvo v samostojni Sloveniji in glede na že omenjene družbene spremembe je bila udeležba na posvetovanju več kot zadovoljiva. Na tem posvetovanju so bili kot udeleženci močno zastopani predstavniki iz tujih držav, in sicer Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Avstnje, Madžarske, Italije, Romunije, ltl Avtorji prispevkov so bili Slavka Klarič iz Sarajeva, dr. Miroslav Luketič iz Budve ter Miroslav Novak in mag. Peter Pavel Klasinc iz l'AM. 11 Leta 1990 je predstavil prispevek z naslovom Zagotavljanje tehničnih možnosti za trajno hrambo avdio-vizu-alnih medijev, leta 1991 pa je govoril o tem, kako bolne nas dela pisarniško delo. Češke in Slovaške federacije. Velike Britanije, Francije, Brazilije in Združenih držav Amerike. Svoje prispevke pa so predstavili ločeno od splošnega programa posvetovanja. Osrednja tema XIV. posvetovanja je bila usoda arhivskega in dokumentarnega gradiva ob stečajih in reorganizacijah podjetij. Uredniški odbor publikacije se je odločil, da v tem letu tudi nekoliko spremeni celostno podobo publikacije. Število predavateljev po posameznem posvetovanju ¡9792001 V letu 1992 se je Arhivski center za strokovno-tehnična vprašanja v arhivih preimenoval v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti in kot tak prevzel vse naloge Arhivskega centra, temu pa sta bila dodana še znanstvenoraziskovalno delo in izobraževanje v zvezi z arhivsko tehniko. Tudi tega posvetovanja so se udeležili predavatelji iz tujine, in sicer iz HrvaŠke ter Bosne in Hercegovine.12 Na XV. posvetovanju je organizator poleg vsakoletne publikacije s prispevki posvetovanja predstavil tudi dve posebni izdaji Sodobnih arhivov, in sicer avtorja Miroslava Novaka z naslovom "Računalnik v arhivih: aspekti uporabe sodobne informacijske tehnologije" in Petra Pavla Klasinca z naslovom "Materialno varstvo klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih". V letu 1993 so se posvetovanja kot predavatelji ponovno udeležili predstavniki sosednjega Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu ter predavatelji iz Hrvaške.'3 Posvetovanja pa so iz leta v leto postajala zahtevnejša. Posvetovanja v letih 1994—1997 niso bila '2 Glede na novo politično ureditev v Evropi državljani nekdanjih jugoslovanskih republik od leta 1992 dalje sodijo med tuje predavatelje. 13 To so bili dr. Gerhard Pferschy s prispevkom o arhivski tehniki v izobraževalnem programu Inštituta za razisko- vanje avstrijske zgodovine, dr. Gerald Ganser o problemih odstranjevanja vlage v novih depojih in Ingrid Ilodel, ki je udeležence seznanila s tem, kako gljivice škodijo našemu gradivu in o konservatorskih in varovalnih ukrepih. Marija Missoni je govorila o informacijskih sistemih v distri-buirani obdelavi podatkov, Martin Modrušan pa o inter-ventneijskem restavrirauju in mikrofilmanju gradiva, ki je bilo poškodovano med vojno na 1 Irvaškem. Iz prakse za prakso ARHIVI 32 (2009), št. i Zdenk» S t ml it Rajh: Arhivi - sodobni arhivi - tehnični m v sub in s ki problemi . , str. 71-84 75 več usmerjena zgolj na vprašanja arhivske tehnike, temveč so s svojo tematiko segala tudi na področje sodobne arhivske teorije in prakse, informatike, računalništva, d o kum en tali stike, zakonodaje in biblioteka rs tva. Vedno več je bilo referatov, katerih tema so bili informacijski sistemi in računalništvo. Na XIX. posvetovanju je organizator pripravil tudi okroglo mizo, posvečeno lokalnim skupnostim. Odziv nanjo pa je bil za organizatorja več kot zadovoljiv, saj so se je udeležili številni predstavniki lokalnih skupnosu. Med letoma 1994 m 1997 je na posvetovanje prišlo kar enaintrideset tujih predavateljev (iz Hrvaške, Ijtve, Rusije, Nemčije, Avstrije, liosne in Hercegovine, Italije, Izraela, Francije in Združenih držav Amerike). V omenjenih letih se je število tujih predavateljev močno povečalo. V povprečju je bilo na posvetovanjih po sedem predavateljev. H It « l. l * C r- i::. (.• Li i".:l I>. 4 U tU Število tujih predavateljev po posameznem posvetovanju 1979-2001 Leto 1998 je bilo za posvetovanje znova jubilejno, saj je bilo že dvajseto po vrsti. Posvetovanje je bilo eno daljših, prineslo pa je tako historičen pregled razvoja posvetovanja kakor tudi nova spoznanja v arhivski teoriji in praksi. Publikacija jubilejnega, dvajsetega posvetovanja, je postregla tudi z bibliografijo vseh člankov, objavljenih v letih 1978— 1998.14 Ob takšnem jubileju pa seveda ne gre spregledati nekaj posameznikov in drugih, ki so s svojo predanostjo, optimizmom in zagnanim delom pripomogli k temu, da so posvetovanja doživela tako visok jubilej. Predvsem moramo omeniti ljudi, ki so posvetovanju v njegovi začetni fazi dali očiten pečat, in sicer dr. Peter Pavel Klasinc, Marjetka Legat in Antoša Leskovec (vsi iz Pokrajinskega arhiva Maribor) ter Boris Batič in ivo Kosi iz podjetja Primat, tovarne kovinske opreme Maribor, ki je bila generalni sponzor posvetovanja. Vsi omenjeni so na tem posvetovanju prejeli listine Pokrajinskega arhiva Maribor. Pri tem Mikec Avberšek, Leopold: Bibliografija člankov, str. 415— 486. pa ne smemo pozabiti tudi na preostale, ki so v devetdesetih letih s svojim nesebičnim in predanim delom pomembno prispevali k uspehu posvetovanj, in sicer mag. Zdenka Semlič Rajh, dr. Miroslav Novak, Irena Žugaj in Marijan Gerdej. Dvajseto posvetovanje je bilo tudi tisto, na katerem se je število tujih predavateljev povzpelo najvišje. Posvetovanja se je udeležilo šestnajst predavateljev iz Francije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Združenih držav Amerike in Poljske, med njimi pa je treba omeniti predvsem dr. Michela Ducheina (Francija) in Trudy Huskamp Peterson (Združene države Amerike). Enaindvajseto posvetovanje (leta 1999) je bilo organizirano v času, ki ga je zaznamoval prehod v novo tisočletje. Organizacijski odbor je pri pripravi posvetovanja upošteval dotedanje usmeritve. Posvetovanje je bilo usmerjeno k perspektivam razvoja slovenske arhivske teorije in prakse. Udeležilo se ga je kar petnajst predavateljev iz tujine iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije. Tudi posvetovanje, ki je bilo izvedeno leta 2000, je bilo povezano z arhivsko tehniko, varovanjem arhivskega gradiva, novimi nosilci informacij in informatiko. Ob teh standardnih temah pa so predavatelji obravnavali še številna odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo arhivisti pri delu v arhivih. Tematika, ki so jo obravnavala vsakoletna posvetovanja, je postajala, čeprav je bilo središče še vedno arhivska tehnika, vedno širša in se je nanašala v vedno večji meri na povsem arhivske strokovne probleme. Število tujih predavateljev je bilo tudi tega leta sorazmerno visoko, saj se jih je leta 2000 udeležilo trinajst. Že konec leta 2000 so se v Pokrajinskem arhivu Maribor zgodile spremembe in v naslednjem letu Pokrajinski arhiv Maribor ni sodeloval pri pnpravi XXIII. posvetovanja, tako da ga je pripravilo Arhivsko društvo Maribor. Tematika je tudi v tem letu ostala enaka, pa tudi število udeležencev in tujih predavateljev se ni zelo spremenilo. Tako se je posvetovanja leta 2001 udeležilo dvanajst tujih predavateljev.15 Kot poseben gost se je posvetovanja v tem letu udeležil tudi nekdanji sekretar Mednarodnega arhivskega sveta dr. Charles Kec-skemeti. V drugi polovici leta 2001 je v Pokrajinskem arhivu Maribor prišlo do izločitve Mednarodnega instituta arhivskih znanosti, prej Centra za strokovna in tehnična vprašanja, ki je vse od leta 15 Leta 2000 in 2001 so bili tuji predavatelji iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Združenih držav Amerike, 76 ARHIVI 32 (2009). Št. 1 Iz prakse za prakso Zdenka Sem lic Raj h: Arhivi - sodobni arhivi - tehnični in vsebinski problemi .... str. 71-84 1986 deloval kot poslovna enota arhiva. Ta je tako postal sestavni del Centra za interdisciplinarne in mulddisciplinarne raziskave Univerze Maribor. V zadnjem desetietju dvajsetega stoletja so se zgodile velike politične, gospodarske in družbene spremembe, ki se močno kažejo tudi na področjih arhivistike, dokumentalištike in informatike. Zato )e v Pokrajinskem arhivu Maribor v letu 2002 dozorela zamisel o vsebinski m grafični prenovi posvetovanja. Posvetovanje je tako dobilo novo ime "Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elekhvnskega arhiviranja" in s tem tudi svojo novo grafično podobo. linako spremembo je doživela tudi publikacija zborovanja.16 Na posvetovanju smo želeli problematiko os-vediti iz različnih zornih kotov in podrobneje obdelati posamezne segmente, ki pomembno vplivajo na razvoj naše stroke in zasnovo našega dela. Tako smo si v letih 2002-2004 podrobneje ogledali problematiko, ki se pojavlja pri klasičnem arlu-viranju gradiva pri njegovih ustvarjalcih. Pri tem smo se dotaknili vprašanj arhivske službe pri ustvarjalcih, arhivske zakonodaje, rokov hrambe dokumentarnega gradiva, izobraževanja delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, problematike prevzemanja arhivskega gradiva, problemov odbiranja in izločanja arluvskega gradiva, valorizacije ustvarjalcev arhivskega gradiva, standardizacije, uvajanja mednarodnega standarda za arhivsko popisovanje ISAD(G), uvajanja standardov ISO in vprašanj celovitega obvladovanja kakovosti dela v ar hi vili (TQM - Total Quality Management). Pozornost smo posvetih tudi tehničnim problemom, ki vključujejo problematiko ustreznosti arhivskih zgradb, tehnično opremo arhivov, materialno varstvo arhivskega gradiva, zagotavljanje obstojnosti arhivskih dokumentov v arhivih ter konservacijo in restavracijo arhivskega gradiva. japj :wf :11* i le ¿Vtorgov ■ ili-jllu lUjlh ^K^.l^utollrt ■ Juh todotiUtih IV.^V.I!.' jan :au.I :mn :ites :w~ 1003 Utrinek ¡z razstave Število prispevkov, avtorjev in predavateljev med leti 2002— 2009 82 Iz prakse za prakso ARHIVI 32 (2009), št. 1 Zdenka Semlič Ita j h: Arhivi — sodobni arhivi — tehnični in vsebinski problemi ..., str. 71-84 • Slovenija ■ Makedonija ■ Hrvaška ■ Bosna in Hercegovini ■ Italija ■ Slovaška ■Avstrija »Madžarska 5 Kosovo • Srbija «NeuiCija • Či na Uoia ■ Vdik» Britaniji ■ Nizozauska Švedska ■ Danska Norveška Romunija Bi azilija Struktura predavateljev med leti 2002-2009po posamezni državi Tuji predavatelji, ki so se udeleževali posvetovanja v letih 2002-2009, so bili iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Italije, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Kosova, Srbije, Nemčije, Črne gore, Velike Britanije, Nizozemske, Švedske, Danske in Norveške, Romunije in Brazilije. Največ jih je v letih 2002-2009 prišlo iz Hrvaške (48) in Bosne in Hercegovine (47), po številu pa so |im sledili predavatelji tz Srbije (27) in Avstrije (10), Če pogledamo v odstotkih, je bil delež slovenskih predavateljev v primerjavi z deležem tujih še vedno izjemno visok, saj je znašal 63% vseh predavateljev. fittvpo HiMKmcrv tiif\'iloprixpe\'kQ\ ¿¡levila avtpijev «1979-2003 «1979-2001 Število udeležencev, prispevkov in avtorjev 1979—2009 ■ Dom ačip retlav atelji ■ Tujiprt davaUlji Razmerje med domačimi in tujimi predavatelji med leti 2002-2009 Tako je v letih 1979-2009 na posvetovanja Arhivi — Sodobni arhivi — Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ki jih je organiziral Pokrajinski arhiv Maribor, prišlo 5978 udeležencev, 932 avtorjev pa je predstavilo skupaj 878 prispevkov. Posvetovanja so zastavljena interdisciplinarno, saj na njih sodelujejo strokovnjaki z različnih področij. Ob že omenjenih strokovnjakih za arhivistiko in dokument alis ti k o, so med predavatelji na posvetovanjih tudi strokovnjaki za pravo, bibliotekar-stvo, muzeologijo in informatiko. Na posvetovanjih pa se lahko udeleženci seznanijo tudi z najnovejšimi dosežki pri hrambi dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki jih predstavljajo ponudniki opreme in storitev. Posvetovanja so že od začetka mednarodna, saj so na njih sodelovah arhivisti z območja nekdanje Jugoslavije (to sodelovanje tudi po letu 1991 ni zamrlo), pa tudi že takrat iz sosednjih evropskih držav. Redni udeleženci in predavatelji so tudi strokovnjaiki iz držav Evropske unije, znanje tn izkušnje pa so in še predstavljajo tudi strokovnjaki iz nekaterih drugih držav, kot so Norveška, Izrael, Kanada in Brazilija. ARHIVI 32 (2009), št. 1 I/ prakse za prakso /.Jenka Semlič Rajh; Arhivi - sodobni arhivi — tehnični in vsebinski problemi____str 71-84 83 V letih 1979-2009 izvedena posvetovanja in dopolnilna izobraževanja iz arhivistike, dokumen-talistike in informatike v Radencih pomenijo dragoceno pridobitev za slovensko arhivsko javnost, in to ne samo za izmenjavo številnih teoretičnih mednarodnih izkušenj arhivske teorije, ampak predvsem zaradi bogatili izkušenj arhivske prakse, ki so jih predavatelji posredovali v vseh preteklih letih. Veliko prispevkov, ki so bili v vseh teh letih pripravljeni za posvetovanja, in številna udeležba kažeta to, da je posvetovanje v Radencih postalo možnost za predstavljanje pogledov na arhivske strokovno-tehnične probleme in tudi prostor za diskusije o posameznih problemih ter možnost za pridobivanje novih znanj arhivske teorije in prakse. Poseben pomen pa jim dajejo njihova mednarodna in interdisciplinarna narava, obsežen zbornik, krepitev stikov s tistimi, ki delajo z dokumentarnim gradivom v upravi in gospodarstvu, širitev znanja in usposobljenosti arhivistov, vključevanje vizije v arhivsko stroko ter neizmeren trud za večjo prepoznavnost arhivske stroke. Seznam članov uredniškega odbora publikacije 1979-2009 Uredniki: dr. Peter Pavel Klasinc, glavni in odgovorni urednik 1979-2001 dr. Slavica TovŠak, glavna urednica 2002-Člani uredniškega odbora: B. Batič, 1979-1980,1982 Ivo Kosi, 1979-1981, 1984-1990 Marjetka Legat, 1981-1994 Ludvik Jerčič, 1981 Ivo Marovt, 1981-1982 Valter Žižek, 1982-1991 dr. Jože Mlinaric, 1982-1983 dr. Slavica Tovšak, 1984-1986, 1991-1992, 1998-2000 Ratomir Mladenovič, 1984-1989 Antoša Uskovec, 1984-1993 Kristina Samperl Purg, 1985 Ivanka Zaje Cizelj, 1986-1987 dr. Miroslav Novak, 1987-Darinka Drnovšek, 1988-1990 Rado Vodenih, 1990 mag. Zdenka Semlič Rajh, 1991— Milan Krajnc, 1993 Gernot Fourtuer, 1994, 1996-1997, 2001 Marjan Gerdej, 1995-200] Irena Žugaj, 1995-2001 Metka Bakan, 1996 dr. Elisabeth Schoggel Ernst, 2001 I^opold Mikec Avberšek, 2002- Nina Gostenčmk, 2007— Člani organizacijskega odbora posvetovanja: Predsednica: dr. Slavica Tovšak, člani: dr. Miroslav Novak, mag. Zdenka Semlič liajh, Nina Gostenčmk. Leopold Mikec Avberšek rn Irena Žugaj 84 ARHIVI 32 (2009), št. ! Iz prakse za prakso Zdenka Semite Rajh Arhivi - sodobni arhivi - tehnični in vsebinski problemi str, 71-84 Viri in literatura Viri Pokrajinski arhiv Maribo, Gradivo posvetovanj. Arhivi. Sodobni arhivi. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Literatura Arhivi '79 [tudi] X. posvetovanje = I. savje-tovanje Maribor. Maribor: Organizacijski odbor posvetovanja, (Ljubljana) (Arhivsko društvo Slovenije), [1979]. Duchcin, Michel; The archivist and the evolution of modern technology. Sodobni arhivi (1998), št. 20, str. 20-30. Horvat, Mojca: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor 2003, 370 strani. Arhivi 26 (2003), št. 2, str. 404-406. Legat, Marjetka: "Sodobni arhivi" 1987-1998. Sodobni arhivi (1998), št. 20, str. 43-58. Leskovec, AntoŠa: "Arhivi" - "Sodobni arhivi" 1979-1986. Sodobni arhivi (1998), št. 20, str. 31-12. Mikec Avberšek, Leopold: Bibliografija člankov Arhivi — Sodobni arhivi 1979—1998. Sodobni arhivi (1998), Št. 20, str. 417-186. Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Arhivi XXV (2002), Št. 2, str. 166-169. Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor 2004, 423 strani. Arhivi27 (2004), št. 2, str. 369-373. Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor, 2006, 438 strani. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 185-190. Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor 2007, 475 strani. Arhivi 30 (2007), št. 1, str. 168-173. Mikec Avberšek, Ixopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2008, 483 strani. Arhivi (2008), št. 1, str. 153-159. Tovšak, Slavica: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci, 6.— 8. april 2005. Arhivi 28 (2005), št. 1, str. 87-89. Zusammenfassung ARCHIVE- MODERNE ARCHIVE - TEII-NISCHE- UND FACHPROBLEME DES KLA-SISCHEN UND ELEKTRONISCHEN AR1II-VIERENS 1979-2009 Im Jahre 1979 entschlossen sich das Regional Archiv Maribor, das Archiwerband Sloweniens und Firma Primat eine Tagung zu organisieren, die der technischen Problematik bei der Archivarbeit gewidmet war. Da diese erste Tagung einen unglaublichen Erfolg hatte, entschlossen sich die Organisatoren, die Tagung fortzusetzen. Zwischen den Jahren 1979 und 1982 war die Tagung unter den Namen Arhivi bekannt und im Jahre 1983 wurde der Name in Sodobni Arhivi verändert. Unter diesen Namen läuft die Tagung bis 2001 ab. Wegen großen Gesellschaftlichen Veränderungen anfangs des 21. Jahrhunderts änderte sich auch der Name der Tagung. Ab 2001 trägt sie den Namen Tagung über die Technischen- und Facbprobleme des Klassischen und Elektronischen Archivierens. Die Themen der Tagung sind sehr breit und Umfassen die aktuelle Problematik der Archivarbeit in der Theorie und Praxis. Das Konzept der Tagung ist interdisziplinär und es werden neben Archivare auch Dokumentalisten, Bibliothekare, Museologen und Informatiker zur Konferenz eingeladen. Die Teilnehmer kommen nicht nur aus Slowenien und benachbarten Ländern, sondern auch aus EU Ländern und anderen Staaten wir z.B. Israel, Brasilien und Vereinigten Staaten. Zwischen den Jahren 1979 und 2009 haben 5978 Teilnehmer an der Tagung teil genommen. Es waren 932 Autoren anwesend, die 878 Beiträge vorgestellt haben. Die Konferenz gibt eine Möglichkeit zum Austausch von professionalen Erfahrungen zwischen verschiedenen Experten. Anlässlich des 30 jährigen Jubiläums der Tagung wurde das Regionalarchiv Maribor von dem Verband der Slowenischen Archivare für seine I,eistungen in der Vorbildung der Archivare ausgezeichnet. Arhivi 32 (2009) Št. 1, sit. 8S-93 Iz prakse za prakso 85 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 930.255(100=163.6) Prejeto: 24. 10. 2008 Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini GAŠPER ŠMID mag., višji svetovalec — arhivist Arhiv Republike Slovenije, Zvez da rs k a 1, SI-1127 Ljubljana c-pošta: gasper.smid@gov.si IZVLEČEK Članek prikazuje zgodovino evidentiranja arhivskega gradiva, ki je zunaj države in zadeva Slovenijo in Slovence, Zakonsko osnovo in probleme, ki se pojavljajo ob objavljanju evidenc arhivskega gradiva, ki ga hranijo tuje institucije. KLJUČNE BESEDE: arhivi, evidentiranje, arhivsko gradivo, tujina, gradivo izseljencev, zgodovina, zakonodaja, evidence, vodniki, popisi, seznami ABSTRACT REGISTERING ARCHI VES ABROAD The article focuses on the history of registering archives that are located outside Slovenia and relate to Slovenia and the Slovenians. It describes the legal basis for such activity and the issues that appear when publishing registers of such archives kept in foreign institutions. KEY WORDS: archival institutions, registering, archives, foreign countries, emigration records, histoty, legislation, registers, archival guides, archival inventories, lists 86 _Iz prakse za prakso_ Gašper Smid: Ji viden tirinje arhivskega gradiva v tujini, str 85-93 ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Uvod V letu 2004 sem bil določen za to, da pripravim objavo popisov arhivskega gradiva, evidentiranega v tujini, ki je pomembno za zgodovino Slovencev. Ker se do takrat nisem ukvarjal s to problematiko, sem se najprej poglobil v arhivsko zakonodajo, literaturo in evidence, ki jih v zvezi s tem vodi Arhiv RS. Moja odkritja so bila na določenih mestih porazna. Začetek evidentiranja gradiva za zgodovino Slovencev na splošno in hkrati rudi zunaj meja države Slovenije oziroma njenih predhodnic sega že v leto 1859, ko je Historično društvo za Kranjsko predlagalo ustanovitev deželnega arhiva; arhivsko gradivo so do tedaj že zbirali in popisovali različne ustanove, društva in posamezniki,1 torej so ga že takrat evidentirali. Ne moremo tudi mimo raznih seznamov, evidenc, ki so nastali na podlagi sporazumov o vračanju arhivskega gradiva iz nekdanje skupne monarhije v nekdanjo skupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Jugoslavijo. Kolo zgodovine se je zopet zavrtelo m po drugi svetovni vojni smo zahtevali gradivo, ki so ga odpeljale razne okupacijske sile in celotna zadeva se v današnjem času zopet ponavlja, saj iščemo, zbiramo podatke o "slovenskem arhivskem gradivu" nekdanje skupne države, Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Skratka, na podlagi različitih sprememb v preteklosti: upravnih, družbenih, političnih, gospodarskih, socialnih ... zmagovalci pišejo "nove" zgodovine. Zaradi kompleksnosti dogodkov je treba preveriti in dopolniti (udi primarne, arhivske vire tako doma kot v tujini, zato to pregledovanje in dojiolnjevanje traja v neskončnost, ker vedno nastaja novo gradivo, ki s svojo vsebino lahko odločilno vpliva na slovensko zgodovinopisje in rudi na druga področja. "Zgodovina" evidentiranja v tujini Prvi je podrobneje o evidentiranju arhivskega gradiva v tujih arhivih pisal Milko Kos,2 ko je podal pregled do tedaj objavljenih virov iz tujih arhivov pri nas in izdelal neke vrste prednostno listo arhivov v tujini s stališča pomembnosti gradiva za našo starejšo zgodovino.3 1 Ob koncu 19. stoletja je izstopa) Anton Koblar, ki je svoje* prispevke objavljaj v /estjih mn%e/jkej>a dnritva Kranjsko; primerjaj še: Janša-Zorn, Olga: Anton Koblar, str. 129136. 2 Kos, Milko: Gradivu starejšo zgodovino Slovencev v arhivih ¡¿ven naiih meja, str. 37-67. 3 Vodnik po arhivskem grudam zgodovina SlevetUK in drn&ih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rim«, str. 1. Ne smemo pa pozabiti, da so razni "evidentirajoči" navadno upoštevali le tisto gradivo, ki se je skladalo z njihovim konceptom dela oz. projektom. Sistematičen pregled arhivov, ki hranijo arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino Slovencev, zunaj meja nekdanje Jugoslavije, je bil podan že v prvem vseslovenskem Vodniku.4 V posebnem poglavju so navedeni arhivi v tujini skupaj z literaturo, ki hranijo to arhivsko gradivo,5 Evidentiranje virov pa je potem osvetlilo VII. zborovanje arhivarjev z naslovom Sodelovanje arhivarjev pri raziskovanju slovenske zgodovine leta 1974 v Slovenj Gradcu, ko je bil ob dvajsetletnici delovanja Arhivskega društva Slovenije sprejet tudi sklep, da društvo začne izdajati svoje lastno glasilo.6 Sklenjeno je bilo tudi, da bodo razprave in referati o evidentiranju arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev na splošno in hkrati tudi zunaj meja objavljeni v prvi številki društvenega glasila Arhivi. Z objavljenimi prispevki s to temo so sodelovali vidnejši slovenski zgodovinarji — akademiki, profesorji in seveda arhivarji, med njimi so bih Bogo Grafenauer, Ema Umek s temeljnim prispevkom,7 Pavle Blaznik, Božo Otorepec, Samo Pahor, [ože Som, Franc Sebanič, Franc Rozman, Antoša Leskovec, Julij Titti, Miroslav Stiplovšek, Dušan Biber, Tone Ferenc, Breda Pogorelec in še nekateri avtorji, ki pa svojih prispevkov niso pripraviti za objavo. Referati so pokazati, da so raziskovalci evidentirali arhivsko gradivo zlasti glede na tematiko," na primer za starejšo zgodovino Ljubljane, briksen-škega in fretstnškega gospostva, za zgodovino med vojnama, narodnoosvobodilnega boja, za zgodovino delavskega gibanja, ... Udeleženci posvetovanja so se stnnjali, da je treba oblikovati načela za izvedbo programa raziskovanja, evidentiranja in re-produciranja arhivskega gradiva, ki zadeva Slovenijo m Slovence in je v tujih arhivih. Pri tem ne gre Vodnik po arhivih Slovenije, Gradivo za Slovensko zgodovino v arhivih izven Jugoslavije Vodnik pe arhivih Sloveniji, otf. 567-572. Arhivom na pot, str. 5. Umek, lima: Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih, str. 14—16; predlagala je tudi evidenčni listek fonda (zbirke), ki naj bi vseboval te podatke: na/iv fonda ali zbirke, Čas fonda ali zbirke, Število tehničnih enot. signamra fonda, imenu (naziv, naslov). Kratka oznaka kompetenc ustvarjalca fonda ali kratka oznaka vsebine, registraturna juimagala, arhivska pomagala, literatura o fondu, objave gradiva iz fonda, ureditev fonda (registraturni načrt itd.), možnost raziskovanja (morebitne omejitve itd.), signature arhivskih enot, ki vsebujejo gradivo, obseg {število listov), evidentirano, kaj, kdo, kopirano kdaj, kdo in imetnik. Umek, lima: Zaključki iz referatov Slovenjgraškega arhivskega zborovanja, str. 41—42, ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz prakse za prakso Gašper Šmid: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, str. 85-93 87 za gradivo, ki nam pripada po konvencijah.3 Kot vzorčen primer popisa pa je bil objavljen še Popis arhiva maršala Marmonta v Municipalni knjižnici v Chatilionu sur Seine.'" Evidentiranje so v preteklosti izvajali arhivisti, pedagoški delavci, muzealci, knjižničarji, galensti ..., skratka, razni kulturniki, ki so raziskovali v sorodnih institucijah, doma in seveda tudi v tujini. Ob svojem raziskovanju so nehote tudi evidentirali in pogosto so si dali izdelati tudi kopije arhivskega gradiva. O tem evidentiranju pa niso nastale nobene vsaj okvirne enotne evidence oziroma seznami ah popisi. Podatke o njihovem delu in kot posledica o arhivskem gradivu lahko najdemo le v objavljenih Strokovnih prispevkih in raznih delovnih poročilih. Skoraj praviloma je na mikrofilm posneto ah v kakšni drugi obliki kojiirano arhivsko gradivo ostalo prt posameznikih in ni bilo dostopno javnosti. V preteklosti je to področje arhivske dejavnosti urejeval Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih iz leta 1966 z dopolnitvami iz leta 1973 in Zakonom o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981, ki je med drugim v 99. členu določal naloge takratnega Arhiva SRS in bil poleg zadolžen ne le za zbirno evidenco arhivskega gradiva, ampak tudi za vodenje evidence arhivskega gradiva, ki je zunaj območja SR Slovenije in v tujim in zadeva Slovenijo in Slovence.11 Se podrobneje pa je to področje urejal Pravilnik o sestavi in vodenju evidenc arhivskega gradiva,12 ki v členih od 16. do 19, navaja, da je Arhiv SRS dolžan zbirati pripomočke, popise, inventarje in druge zadeve, ki omogočajo vpogled v vsebino arhivskega gradiva, Iti je zunaj območja SR Slovenije, v rupiti, in so v njem podatki, ki zadevajo Slovenijo in Slovence. Da pa bi bila dokumentacija čim popolnejša, to ne obvezuje samo arhiva, temveč tudi druge družben op ravne osebe, ki so obravnavano arhivsko gradivo evidentirale. Pomembno je tudi t. i. načelo javnosti popisov in drugih pripomočkov za uporabo ter sploh informacij o arhivskem gradivu v tujini. Razni popisi, vodniki, inventarji in sploh podatki, informacije o takem gradivu morajo biti javno dostopni, pa tudi pri- 9 Umek, Krna Zaključki i/ referatov Slovenjgraškega arhivs kega zborovanja, str. 43. Gradivo je v okviru kulturne izmenjave med Jugoslavijo in Francija evidentirala Majda Smole. Fond obsega 49 fas-ciklov, 25 popisanih fasdklov pa poknva čas, ko je bil maršal Marmont guverner Ilirskih provinc. 11 Zontar, Jože: Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost, str. 22. 12 Objavljeno tudi »Arhivi A (1981), št. 1-2, str. 217-221. dobljene kopije, posnetki arhivskega gradiva, ker so bili izdelani z družbenimi sredstvi.13 Opogumljeni z zakonsko osnovo so to področje arhivske stroke, evidentiranje arhivskega gradiva v tupni, ponovno poudarili na posvetovanju ob 100-letnici predhodnika Arhiva SR Slovenije in z njim povezani okrogli mize o evidentiranju virov za zgodovino Slovencev v tujih arhivih.14 Referati z okrogle mize z dopolnitvami so objavljeni v rubrikah "Članki in razprave" in "Pomembnejše gradivo v tujih in domačih arhivih" v 11. številki glasila Arhivskega društva Slovenije.15 Referenti za gradivo v tujih arhivih so bih: France M. Dolinar, Ferdo Gestnn, Milan Pahor, Ugo Cova, A dele Brandl — predstaviti so pomembnejše gradivo za zgodovino Slovencev v Italiji. France M. Dolinar je predstavil še gradivo, ki ga hranijo v Vatikanu, Jože Zontar in Avguštin Malie gradivo v avstrijskih arhivih, Milica Miličevič pa arhivsko gradivo za zgodovino Slovencev v takratnem Arhivu Jugoslavije.16 Celoten pregled dotedanjega evidentuanega evidentiranja arhivskega gradiva v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, takratni Češkoslovaški in Zvezni Republiki Nemčiji ter v Franciji in Angliji pa je podal France M. Dolinar,17 a je poudaril, da pri tem ni upošteval starejših evidenc fotokopij in mikrofilmov, ki so jili dati izdelati posamezni arhivi m tudi druge sorodne institucije za svoje potrebe pred skupnim dogovorom in niso poslati kopije evidenc Arhivu Slovenije. Fotokopije oz. mikrofilmi so postali del zbirk in so objavljene v Vodniku po arhivih Slovenije (Ljubljana 1965) in vodniku Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ, SR Slovenija (Beograd 1984)."« Očitno se evidentiranje gradiva kot tema v slovenski arhivistiki intervalno ponavlja skoraj vsakih 10 let, saj je bilo leta 1999 v Postojni 18. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije in ena izmed treh tem je bila tudi evidentiran je za zgodovino Slovencev v tujini. Avtorji Matjaž Bizjak, Marjan Drnovšek, Darko Friš, Mihca Trebše Stolfa, 13 Iz 19. člena Pravilnika o sestavi in vodeniu evidenc arhivskega gradiva v božja ušesa in veliko dilem bi že bilo razjasnjenih. 14 Zumer, Vladimir: Poročilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije, str. 69. 15 Arhni 11 (1968), št. 1-2, str. 7-94. Miličevič, Milica: Arhivska gradja za istoriju Slovenije, str 78-86, do sedaj edini sistematičen pregled arhivskega gradiva s katerim so Slovenci povezani v nekdanjem Arhivu Jugoslavije. 17 Dolinar, Francc M Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije, sir. 7—11. ls Dolinar, France M.: Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije, str. 9. 88 Iz prakse za prakso Gašper Šmid: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, srr. 85-93 ARHIVI 32(2009), si- 1 Nada Jurkovič, Kristina Sampcrl Purg, Drago 'l'rpin, Duša Krnel Umek, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Branko Kozina in Branko Radulovtč, Aleksandra Serše, Vladimir Sunčič, jelka Melik in Mateja Jeraj ter l^ojz Tršan so predstavili seznanjanje z gradivom v arhivih na Bavarskem, gradivu pri izseljencih v ZDA in Kanadi, v Avstriji, v Italiji, na Češkem, Madžarskem, v Franciji, Angliji, v na novo nastalih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije V novejšem času je bila ta tematika obdelana v seriji publikacij Arhiva Republike Slovenije Vodniki po gradivu, pomembnem za Slovenijo in Slovence v tujih arhivih. Do sedaj so bdi izdani: Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi, Petra Ribnikarja Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Slovencev in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rimu (s sodelavci uredil France M. Dolinar), Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podjetniških arhivih Češke republike (1212-1945; uredil Pavel Rafaj s sodelavci). Vodnik po arhivskem gradivu o Prek-murju v Arhivu Železne županije v Sombotelu (1849-1860), 1. del, (zbral Antoša Les kov ec, za objavo pripravila, dopolnila in uredila Aleksandra Serše) in deloma v to skupino lahko štejemo še Vodnik po arhivskem gradivu Snidia Slovenica Andreje Klasmc Skofljanec, v katerem je evidentirano gradivo slovenskih izseljencev, nastalo v tujini.20 Našteti vodniki ali tudi kot še npr.: Arhivsko gradivo društev v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu avtorja Petra Pavla Klasinca predstavljajo le zaključena tematska evidentiranja virov za zgodovino Slovencev oziroma nekateri še vire za zgodovino drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Naj omenim Še prispevke o izseljenskem gradivu, ki je nastajalo in v manjši meri še nastaja in rudi ostaja zunaj naših meja v nasprotju z že prej omenjenim izseljenskim gradivom, ki ga je v okviru Studie Slovenica zbral Janez Amež in ga prepeljal v Slovenijo. V okviru projekta Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva med Slovenci po svetu, ki sta ga izvajala Inšdtut za slovensko iz-scljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti m umetnosti v Ljubljani '9 Zbornik, ki je izšel ob 18. zborovanju arhivskega društva Slovenije v Postojni leta 1999 (Evidentiranje nmv ~a zgodovino Slovencev v tujini / Novosti v thntnski arhivski zakonodaji / Arhivski informacijski sistem: iS. %bort>vaiyi), 2" Gradivo je zbral, odkupil in prepeljal v domovino dr |ancz Amež (John A, Arnez) zgodovinar, pisec Številnih zgodovinskih razprav, vodja raziskovalnega inštituta Studia Slovenica s sedežem v Ljubljani in Silver Springu, Marv-land (ZDA), in Znanstvenoraziskovalno središče Koper. Nekaj podatkov o stanju tega gradiva v Avstraliji, Franciji in Luksemburgu so zbrali in objavili: Breda Čebulj Sajko, Aleksej Kale :n Marjan Drnovšek,-1 nekaj prispevkov pa je bilo predstavljenih le na seminarju za slovenske izseljenske arhivarje22 in med njimi nekaj zelo pozitivno naravnanih v smislu ohranjanja dediščine izseljencev (npr. v Kanadi).23 Pri iz-scljeniškem gradivu pa moram vsekakor ornemu še niz publikacij, ki jih z veliko truda izdaja Arhivsko društvo Slovenije (Viri).24 Kar nekaj avtorjev, na pnmer Marjan Drnovšek, Andrej Vovko, Bogdan Kolar, Darko Friš ..., je v posameznih številkah objavilo izseljensko gradivo, ki je "slovenskega izvora" in bo verjetno ostalo v tujini.25 Celoten pregled odnosa naše države oziroma njenih predhodnic do izseljenskega gradiva pa je predstavljen v prispevku Marjana Drnovška v Zontarjevem zborniku.2f> Ne nazadnje pa k evidentiranju gradiva lahko štejemo tudi objave virov, kot so Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa At-temsa 1752-1774-7 ali pa Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787 = Josepbimschc Landesaufnahme 1763-17872B ali tudi objave v seriji publikacij Zbirka Viri, ki jih izdaja Arhivsko društvo Slovenije, ki velikokrat predstavljajo tudi arhivsko gradivo, nastalo zunaj naše države2'-' in seveda tudi v skoraj v vsakem zgodovinskem prispevku in tudi v tehniški literaturi1'1 na|demo citirano gradivo, ki je zunaj našega ozemlja. 21 Arhivi 21 (2004), št. 2, str. 189-208. 22 Potekal je v Ljubljani od 17,-24. 5. 2003, del tudi v pro- storih Arhiva RS, 25 Arhiv RS hrani Fond AS 1284, Vzajemna podporna zveza v Kanadi (1933-1944) in AS 1408, Zbirka gradiva Slovencev v Kanadi (1978-1996). V obeh primerih je arhivsko gradivo v Kanadi mag. Milica Trebšc Štolfa uredila, pojiisala, izdelala kopije in jih dostavila v Slovenijo. 24 Dolinar, France M.. Zbirka Viri, str. 63-68. 25 Viri 20 (2005) z naslovom Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije prav tako obravnava izseljensko problemanko. 26 Drnovšek, Marjan: Odnos do slovenskega izseljenskega gradiva, str. 215-224. 27 Izdane v treh knjigah, ki so izšle v Gorici, Ljubljani in Celovcu v okviru mednarodnega projekta. 2H Vodja projekta, toponomija kart, indeks, redakcija Vincenc Rajšp, transliteracija in prevod Majda l*'tcko, Marija Grabnar, Vladimir Kološa. Aleksandra Serše, Drago Trpin, zv. 1-7. 29 Npr.: Viri i (1990): Slovenski Izseljenci. Vin 4 (1991): Korespondenca Albina Prcpeluha Abditusa Viri 6 (1993) in Viri S (1995): Korespondenca Kazimirja Zakrajška. 3" Opozoril bi na tehnično, gradbeno, kmetijsko dokumentacijo, ki je nastajala in še nastaja ob delovanju naših jiod-jetij v tujini. ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Iz prakse za prakso Gašper Šmid: I Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, str. 85-93 89 Zakonska osnova Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini sedaj utemeljuje-11 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA),32 ko razlaga dejavnosti arhivov; v 6. alineji 1. točke 53. člena (v okviru javne službe arhivi opravljajo): "... evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu". Skoraj celotni 56. člen pa |e namenjen rezultatom evidentiranja, evidencam, ki nastanejo ob tem delu: "Državni arhiv vodi zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi in evidenco arhivskega gradiva v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ..." in da se navedeni evidenci hranita trajno. Podrobneje je to že po prejšnjem arhivskem zakonu (ZAGA) urejal še Pravilnik o strokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva,33 Uradni list RS, št. 59/1999. V 19. členu je najprej navedeno, kaj mora evidenca o arhivskem gradivu, ki je zunaj drŽave ter zadeva Slovenijo in Slovence, obsegati/ "... zaporedno Številko, datum vpisa, nazjv arhiva, ki hrani arhivsko gradivo, signatura fonda ali zbirke, ¿z katere je bilo arhivsko gradivo evidentirano, ime fonda oziroma zbirke, obdobje nastanka popisanega arhivskega gradiva, ime in priimek osebe (oseb), kije popisovala arhivsko gradivo, čas popisovanja arhivskega gradiva". 20. člen: "Dokumentacija o arhivskem gradivu, ki je izven države ter Zadeva Slovenijo in Slovence, obsega: popise, inventarje, vodnike in druge pripomočke, ki so jih izdelali tuji arhivi; popise, inventarje, vodnike in druge pripomočke, ki so nastali kot rezultat evidentiranja takega gradiva; popise posnetkov ali kopij (ne glede na način izdelave) takega arhivskega gradiva, ki so bile pridobljene zaradi dopolnitve gradiva v arhivih ali zaradi raziskovalnih potreb" v 21. členu: "Arhivi in druge javnopravne osebe, ki so evidentirale arhivsko gradivo, ki je izpen države ter zadeva Slovenijo in Slovence ali pridobile posnetke ah kopije takega arhivskega gradiva, morajo po končanem evidentiranju oziroma po pridobitvi posnetkov ali kopij arhivskega gradiva dostaviti Arhivu Republike Slovenije arhivske pripomočke tz druge alineje prejšnjega člena. Popis mora temeljiti na fondu, iz katerega je bilo evidentirano arhivsko gradivo" in v 22. členu: "Arhiv Republike Slovenije objavi vsako leto seznam dokumentacije o arhivskem gradivu iz druge alineje 3' V prejšnjem Zakonu o arhivskem gradivu m arhivih (2AGA), Uradni list RS, št. 20/1997 je hilo to utemeljeno v drugem Jioglavju (Javna arhivska služba) v 8. členu, v "opisu d(t in nalog Arhiva Republike Slovenije", 32 Uradni list RS, št. 30/2006. 33 Členi 19. do 22., Uradni list RS, Št, 59/1999. 20. člena tega pravilnika, ki jo je prejel v preteklem letu." Skratka citirani Pravilnik predpisuje evidenco o arhivskem gradivu, ki je zunaj države in zadeva Slovenijo in Slovence, s predpisano dokumentacijo, ki jo po zakonu vodi Arhiv Republike Slovenije s podatki, ki jih morajo posredovati vsi arhivi in javnopravne osebe, ki evidentirajo gradivo. V prejšnjem odstavku sem namenoma uporabil starejši Pravilnik o strokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva, ker se mi zdi preglednejši kot 90. člen Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86, 11. 8. 2006, stran 9276), Pravilnik seveda dopolnjuje zakon, ki določa, kaj naj bi upoštevali arhivisti pri evidentiranju arhivskega gradiva v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence. Celotna področje evidentiranja v tujini je utemeljeval v šurih členih,3*1 v novejši Uredbi pa so vsi ti parametri, tudi isti (brez razlike, tudi vejicc in pike) združeni samo v enem Členu. Izpolnjevanje zakonske osnove Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini po sedanji arhivski zakonodaji določajo del 53. člena in skoraj celotni 56. člen Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)35 in 90. člen Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva,3^ ki pa se vsebinsko in tehnično ne razlikuje od prejšnjega 11. člena Zakona o arhivskem gradivu in arhivih37 m 20. in 22. člena Pravilnika o strokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva.38 Zakonodaja o arhivskem gradivu, ki je zunaj države ter zadeva Slovenijo in Slovence, določa, kako u,ij bi bile evidence izdelane, kaj morajo vse-bovau, kakšne oblike ali izvora je lahko dokumentacija, upoštevajoč tudi kopije, s katerimi se dopolnjuje lastno arhivsko gradivo. Po končanem eviden tiran ju arhivskega gradiva v tujih institucijah, ki hranijo za nas pomembno arhivsko gradivo, ali pridobitvi kopij arhivskega gradiva pa morajo popisovalci oz. vsi arhivi in javnopravne osebe dostaviti Arhivu Republike Slovenije rezultate opravljenega dela. "Arhiv Republike Slovenije objavi vsako teto seznam dokumentacije o arhivskem gradivu ,..".y) Zako- 34 L c. op. 31, 35 Uradni list RS, št. 30/2006. 36 Uradni list RS. Št. 86/06. 37 Uradni list RS. št. 20/1997,32/1997. 3® Uradni list RS. št. 59/1999. 3y 4. tč. 90. člena Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhiv- skega gradiva. Uradni list RS, št. 86/06. 90 Iz prakse za prakso Gašper Šmid: Evidentiranje arhivskega gradivi v tujini, sir. 85-93 ARHIVI 32 (2009), Št. 1 nodaja torej obvezuje Arhiv Republike Slovenije, da vsako leto objavi seznam dokumentacije s popisi, inventarji, vodniki, seznami kopij in drugimi pripomočki o arhivskem gradivu, evidentiranem v tujini v preteklem letu. V preteklosti je bilo izdanih že nekaj objav, vodnikov po arhivskem gradivu v tujini, vendar so vezani na določene arhive, fonde ali zbirke.^ V glavnem so bili izdani vodniki, ki predstavljajo le zaključena tematska evidentiranja vtrov za zgodovino Slovencev oziroma v nekaterih pnmenh še virov za zgodovino drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Drugi rezultati evidentiranja pa so navadno končali v mapah, za vsak arhiv v tujini posebej in potem združeno v okviru ene države. Rezultati javnosti niso bili dovolj dobro predstavljeni in dogajalo se je celo, da je bilo isto gradivo v tujini evidentirano večkrat. Objave evidentiranega arhivskega gradiva v tujini Zaradi zakonske osnove in tudi iz povsem praktičnih razlogov je bilo v Arhivu Republike Slovenije odločeno, da bo rezultate objavljal v periodični publikaciji, Obvestila. Le ta so nekdaj izhajala štirikrat na leto v tiskani obliki, sedaj pa izhajajo v elektronski obliki na internetni strani Arhiva RS, z izjemo prve številke vsako leto, v kateri so objavljena poročila o delu Slovenskih arhivov, ki je tudi natisnjena. Kot že samo iine pove, so v Obvestilih objavljene kratke novičke oziroma poročila ob dogodkih, ki so povezani z arhivi m arhivsko stroko. Med drugimi obstaja tudi poglavje, rubrika Evi-denuranje arhivskega gradiva v tujini in v njej so objavljena samo poročila o evidentiranju arhivistov v določeni instituciji v tujini, razne oblike popisov, seznamov, inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu pa ne, ker bi bil s tem podrt koncept kratkih novičk, in zato je bilo tudi odločeno, da bodo rezultati evidentiranja v tujini v preteklem letu v tujini objavljeni tudi v samostojni publikaciji kot Obvestila št. 2. Okvir za pripravo prve tovrstne publikacije je bilo Poročilo o delu slovenskih arhivov za leto Kot npr. Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi, Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Slovencev in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rimu, Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in jiodjctniških arhivih Češke republike, (1212-1945), Vodnik po arhivskem gradivu o Prckmurju v Arhivu Železne iupanije v So m hotelu. (1849-1860), Vodnik jxi arhivskem gradivu Studia Slovenka. 2004 - 9. poglavje: "Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini v letu 2004, katerega je bilo razvidno v kateri državi in v kateri instituciji so določeni arhivisti evidentirali". Določen sem bil za urednika in po pregledu evidence o arhivskem gradivu, ki je zunaj države ter zadeva Slovenijo in Slovence, sem ugotovil, da v Arhiv Republike Slovenije še niso bili dostavljeni vsi popisi in drugi pripomočki, ki so nastali pri evidentiranju v tujih arhivih, muzejih in knjižnicah. Nekateri so bih že v digitalni obliki (to je tehnično najprimerneje za objavo), nekateri so bili samo v pisni obliki in potem še nekateri, o katerih ni bilo nobenih podatkov, ker so preprosto "pozabili" rezultate evidentiranja v preteklem letu posredovati Arhivu Republike Slovenije. Z dopisi, elektronsko pošto in še po telefonu sem zahteval, prosil, moledoval, tečnanl za manjkajoče podatke, groziti namreč nisem mogel, ker mi niso dali nobenih pooblastil. In tako je prišlo do prve kompleksne objave evidentiranja poročil, popisov, seznamov ..., ki so nastali kot rezultat evidentiranja vseh slovenskih arhivov v letu 2004. Vsak popis o evidentiranju ima na začetku generalije, tabelo z osnovnimi podatki: država (evidentiranja), uradni naziv ustanove in kraj, (v katerem je potekalo e viden Ura nje), fond ali zbirka, v kateri je potekalo evidentiranje, cilj evidentiranja, (zakaj evidentiranje), arhivist, ki je opravlja! evidentiranje, naziv arhiva, ki je opravil evidentiranje (v katerem arhivu je arhivist, ki je to delo opravil, zaposlen), število delovnih dni in datum (evidentiranja) in še opombe. Potem je dodan popis oziroma poročilo, v obliki, kakršno so posredovali arhivisti. Če so arhivisti zaključili v letu 2004 delo v fondu ali zbirki, so bili dodani še popisi iz prejšnjih let, tako da so objavljeni rezultati evidentiranja v celoti. Rezultate evidentiranja sem nekako sestavil v skupni dokument. Delo urednika ni bilo lahko, že zaradi tehničnih razlogov — različnih načinov popisovanja, evidentiranja in uporabe različnih programov. Poročila, popise, sezname sem (smo) ohranili v obliki, kakršno so posredovali avtorji, z izjemo nekaj tehničnih rešitev. Ker še v nobeni objavi nisem opazil navodil za evidentiranje v tujini,'" sem v prilogi za leto 2005 kot Navodila avtorjem prispevkov dodal Trenutno veljavna navodila,4- ki naj 4' Izjema je predlog t. i, evidenčni Listek Fonda (zbirke) — Umck, Ema; Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva, str. 14—16, v obliki teksta je delno ponovil še Dol in ar, France M.: Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev, str. 7-11. 42 Obrazec naj bi bil sprejet aprila 1991, ko so ga oblikovali ARHIVI 32 (2009), si. 1 Iz prakse za prakso Gašper Šmid I-'v ¡duri tiran ji arhivskega gradiva v tujini, str. 85—y 3 91 bi jih arliivisti vsebinsko upoštevali pri evidentiranju arhivskega gradiva v tujini.43 Upoštevali pa naj bi tudi dogovor, da naj bi poleg evidentiranja v zamejskih in drugih arhivih, v katerih pokrajinski arhivi zbirajo podatke za lokalno zgodovino svojega področja, hkrati evidentirali mdi vse preostalo gradivo nacionalnega pomena, ki bi ga odkrili pri svojem delu.44 K izdaji Evidentiranja arhivskega gradiva, ki je zunaj države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006, pa sem kot Priporočila avtorjem prispevkov dodal dobesedni prepis 90, člena Uredbe o varstvu dokumentarnega m arhivskega gradiva.45 Reševanje problematike ali zgolj pobožne želje o evidencah arhivskega gradiva, ki je zunaj države ter zadeva Slovenijo in Slovence Samo evidentiranje navadno poteka s preverjanjem podatkov po arhivskih popisih in inventarjih; z arhivskimi pripomočki za uporabo, kar je razmeroma hitro izdelan pregled gradiva z določeno tremo, ki pa žal samo nakazuje, katere podatke bi v gradivu lahko pričakovali. Drugi, zahtevnejši pa je pregled po samem arhivskem gradivu, dopolnjen še z izdelavo kopij "pomembnejšega" arhivskega gradiva. Rezultati v drugem primeru so popolnejši, dobimo natančno določene podatke, delo pa je dolgotrajno in zamudno in kot vsa evidentiranja seveda zahteva Še večjo mero sistematike. Vsebinsko je problematika evidentiranja že skoraj dorečena (nikoli ne smemo biu zadovoljni z doseženimi rezultati), tehnično pa še vedno skoraj korakamo na mestu. V uporabi so različni računalniški programi in različni pristopi, ki so posameznemu raziskovalcu po godu. Glede na različne načine popisovanja in oblike popisov menim, da se bo treba v prihodnosti dogovoriti, ali bodo upoštevani osnovni elementi za popisovanje, ki jih priporočajo mednarodni standardi za popisovanje arhivskega gradiva oziroma tehnično določiti elemente popisovanja (mogoče tudi nivo) in obliko popisov. Tako bo ob objavi manj nepotrebnega dela, podatki bodo s poenotenim načinom uporabe elementov popisovanja pri evidentiranju arhivskega na skupnem sestanku arliivisti, ki evidentirajo v tujini pod vodstvom koordinatorja dr. Dolinarjn. Prim. Trpin, Drago; Poročilo o evidentiranju virov za zgodovino Slovencev v avstrijskem državnem arhivu, str. 36-37. 43 Tlvideiitiranje arhivskega graditvi, ki je i^ven drfVUt ter ~admi Shvtmjo in Slovence v letu 2005, str. 248. 44 Trpin: o. c., str. 37 45 Uradni list RS, št. 86/2006. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je i^ien dr^ai* ter ^adeva Slovenijo in Slovence v letu 2006, str 353. gradiva v tujini reprezentativnejši, prihodnje objave pa vsekakor preglednejše in popolnejše. Skratka, pogrcšam(o) še temeljit dogovor o tehnični izpeljavi evidentiranja. Viri in literatura Viri Pravilnik o strokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva, Uradni list RS, št. 59/1999. Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, Uradni list RS, št. 86/2006. Literatura Arhivom na pot. Arhivi I (1978), št. 1, str. 5. Dolmar, France M.: Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije. Aririm\\ (1988), št. 1-2, str. 7-11. Dolin ar, France M.: Zbirka Viri. Arhivi 27 (2004), št. 1, str. 65-68. Drnovšek, Marjan: Odnos do slovenskega izseljenskega gradiva: nekaj primerov iz 20. stoletja. Arhm25 (2002), št. 1, str. 215-224. Evidentiranje arhivskega gradiva, kije izven države ter Zadeva Slovenijo tn Slovence v leta 2005. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006 (Obvestila/Arhiv Republike Slovenije; letn. 22, št. 2). Evidentiranje arhivskega gradiva, kije izj>en države ter Zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2007 (Obvestila/Arhiv Republike Slovenije; letn. 23, št. 1). Evidentiranje virov z? zgodovino Slovencev v tujini / Novosti v slovenski arhivski zakonodaji / Arhivski informacijski sistem: 18. zborovanje, Postojna, 29. 9. do 1. 10. 1999 (ur. Miran Kafol, Mija Mravlja). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999. janša-Zorn, Olga: Anton Koblar in Izveš tja Muzejskega društva za Kranjsko. Arhivi 25 (2002), ŠL 1, str. 129-136. Klasinc Škofljanec, Andreja: Vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005. Kos, Milko: Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven naših meja. Beograd: Savez društva istoričara Jugoslavije, 1963. Miličevič, Mihca: Arhivska gradja za istoriju Slovenije u tbdovima arhiva Jugoslavije. Arhivi 1 1 (1988), ŠL 1-2, str. 78-86. Ribnik ar, Peter; Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČVR v Pragi. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1989 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Vodniki; 1). 92 Iz prakse za prakso Gašper Šmid: ßvidcnöranjL- arhivskega gradiva v tujini, str. 85-93 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Trpin, Drago: Poročilo o evidentiranju virov za zgodovino Slovencev v Avstrijskem državnem arhivu. Evidentiranje virov %a zgodovino Slovencev v tujini / Novost! v slovenski arhivski zakonodaji / Arhivski informacijski sistem. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999, str. 36-37. IJmek, Ema: Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih. Arhivi 1 (1978), št. 1, str. 14—16. Umek, Ema: Zaključki iz referatov Slovenj-graškega arhivskega zborovanja o raziskovanju in evidentiranju virov za slovensko zgodovino. Arhivi 1(1978), št. 1-2, str. 41-42. Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. 4. del: Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije. Viri 20 (2005). Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana: Društvo arhivarjev Slovenije, 1965. Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne županije v Sombotelu. 1. del: 1849—1860 (ur. Antoša Leskovec, Aleksandra Serše). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2003. Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podjetniških arhivih Češke republike (1212— 1945). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000. Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Slovencev iti drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rimu 1918—1947. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1992 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Vodniki; 2). Zontar, Jože: Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost Arhivi 4 (1981), št. 1-2, str. 5-36. Zumer, Vladimir: Poročilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Arhivi XII (1989), Št. 1-2, str. 69. _Zusammenfassung_ EVIDENZFÜHRUNG VON ARCHIVGUT IM AUSLAND Der Beginn der Evidenz führung von Archivgut für die Geschichte der Slowenen im Allgemeinen und zugleich auch außerhalb der Grenzen Sloweniens bzw. außerhalb der Grenzen seiner Vorgänger reicht in das 19. Jahrhundert zurück, als das Archivgut bereits von verschiedenen Insututionen, Vereinen und Einzelnen gesammelt und inventarisiert wurde. Verschiedene listen und Evidenzen entstanden noch auf Grundlage der Abkommen über die Rückgabe von Archivgut aus den ehemaligen gemeinsamen Staaten, aus der gemeinsamen Monarchie an das ehemalige Königreich bzw. nun auch schon aus der ehemaligen Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien. Mit der Evidenz fuhrung von Archivgut in ausländischen Archiven begann sich professionell als Erster Milko Kos zu beschäftigten, der eine Art Prionti)tsliste der Archive im Ausland erstellte. Eine systematische Übersicht über die Archive im Ausland, die für Slowenen wichtiges Archivgut aufbewahren, war schon im ersten gesamtslowenischen "Führer" von 1965 zu finden, was mit der 7. Versammlung der Archivare des Slowenischen Archivvereins in Slovcnj Gradee fortgesetzt wurde. An-iässlich des 20. Vereinsjubiläums wurde auch die Meinung vertreten, mit der Herausgabe einer eigenen Zeitschrift zu beginnen, in der auch diesbezügliche Aufsätze und Referate veröffentlichet würden. Das Thema wurde am runden Tisch anlässlich des 100. Jubiläums des Vorgängers des Archivs der SRS und auf der 18. Beratung des Slowenischen Archiwereins in Postojna neuerlich aufgegriffen. Einige abgeschlossene Evidenzen wurden in den Führern durch das für Slowenien und die Slowenen wichtige Archivgut in ausländischen Archiven des Archivs der Republik Slowenien veröffentlicht. Bisher sind erschienen: Führer durch das Archivgut Jugoslawiens im Zentralen Staatsarchiv der CSR in Prag, Führer durch das Archivgut für die Geschichte der Slowenen und der anderen Völker des ehemaligen Jugoslawien im Zentralen Staatsarchiv in Rom, Führer durch das Archivgut Sloweniens in staatlichen, Bezirks- und Unternehmensarchivcn der Tschechischen Republik (1212-1945), Führer durch das Archivgut von Prekmurje im Archiv des Komi ta ts Vas in Szombathely (1849-1860), 1. Teil. Zu dieser Gruppe kann noch der Führer durch das Archivgut S tu dl a Slovenica, wo das im Ausland entstandene Archivgut slowenischer Emigranten zusammengestellt wurde, und noch die Publikationsserie Viri des Slowenischen Archiwereins gezählt werden, wo in einigen Nummern Archivgut "slowenischer Provenienz" veröffentlicht wurde, das aber vo raus s ich dich im Ausland verbleiben wird. In der Vergangenheit wurde und auch heute wird diese Tätigkeit von Archivwissenschafticrn, Pädagogen, Museumskustoden, Bibliothekaren, Galeristen u. a. ausgeübt. Die Arbeit beginnt gewöhnlich mit der Überprüfung der Angaben in den Hilfsmitteln für die Verwendung von Archivgut, die eine erste Übersicht bieten, da sie nur einen 1 linweis daraufgeben, welche Angaben in dem Archivgut zu erwarten sind. Schwieriger ist die Durchsicht des Archivguts selbst, die noch mit der Anfertigung von Kopien des Archivguts von "größerer Bedeutung" ergänzt wird. Diese Tätigkeit wurde schon seit 1966 ARHIVI 32 (20(10). št. 1 Iz prakse za prakso Gašper Smid: Kvidcntiranjc arhivskega gradiva v tujini, str. 85-91 93 mit den Archivgesetzen mit unwesentlichen Änderungen und Ergänzungen bis tn unsere Tage geregelt. Im Einklang damit und auch aus ganz praktischen Gründen, zur Vermeidung von Überschneidungen, wurde im Archiv der Republik Slowenien die Entscheidung getroffen, die Ergebnisse als Evidenzführung von Archivgut im Ausland, betreffend Slowenien und die Slowenen (bislang sind 5 Nummern erschienen) in seiner periodischen Zeitschrift Obvestila zu veröffentlichen. Das Problem der Evidenzführung kommt bei der Veröffentlichung der Evidenzen zum Ausdruck, die inhaltlich schon fest umrissen, technisch aber noch unklar ist, da für die Evidenz führung verschiedene, dem einzelnen Forscher am besten entsprechende Computeqirogramme und unterschiedliche Methoden verwendet werden. Meiner Ansicht nach sollten in Zukunft die verschiedenen Methoden der Erstellung und die Form der Verzeichnisse noch abgesprochen bzw. die Elemente der Erstellung (vielleicht auch deren Niveaus) und die Form der Verzeichnisse bestimmt werden. Die künftigen Vcröffendichungen würden demzufolge übersichtlicher und vollständiger sein. Utrinek \ razstave "Napoleon re^he ¡lina vstati" v Mestnem muzeju Ljubljana (joto: Tina Arb, Z.4L) Arhivi 32 (2009) Si- I, str. 9.5-110 Iz arhivskih fondov in zbirk 95 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 353(497.4)"1850/1860" Prejeto: 30. 4. 2009 Namestništvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860 ALEKSANDRA SERŠE mag., vodja oddelka za infonnacije in dokumentacijo Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana e-pošta: aleksandra.serse@gov.si IZVLEČEK Pričujoči prispevek je nastal ob urejanju arhivskega gradiva Namestmštva v Ljubljani in Deželne vlade v \fubljani, dveh državnih organov, ki sta delovala na območju debele Kranjske v obdobju političnih in upravnih sprememb v Avstriji. Članek skuša prikazati delovanje teh dveh upravnih organov v letih od 1850 do 1860. V tem desetletju, po revolucionarnem letu 1848, so nastale v upravi velike spremembe, kijih deloma lahko spremljamo tudi skosj ohranjeno gradivo. KLJUČNE BESEDE: obdobje 1850-1860, državni upravni organi na ravni debele, upravne spremembe, arhivsko gradivo Namestmštva v Ljubljani, Kranjska, uprava, zdravstvo, gospodarstvo, šolstvo, vojaštvo, oroijnštvo ABSTRACT PROVINCIAL GOVERNMENT IN LJUBLJANA 1850-1860 (STA TTHALTEREI, 1850-1854; LANDES-REGIER UNG, 1854-1860) The article was written during the author's task of arranging archival records created by the Provincial gwernment in Ljubljana (German: Statthalterei and Landes-Regierung). The two state authorities operated in the territory of Carniola during the time of political and administrative changes in Austria. The article aims to present the operations of these two administrative authorities between 1850 and 1860. Following the revolutionary year of 1848, this was the decade of major changes taking place in administration and up to a certain degree one can follow such changes by studying archival records. KEY WORDS: period 1850-1860. state authorities on provincial level, administrative changes, archives of Provincial government in Ljubljana, Carniola, administration, healthcare, economy, schools, military, police 96 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009). št. 1 Aleksandra Ser še: Namestništvo v Ljubljani 1850-1854. Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860, str. 'J5-110 V pričujočem prispevku bomo skušali predstaviti delovanje dveh državnih organov na deželni ravni, in sicer Namestništvo v Ljubljani 1850-1854 in Deželno vlado v Ljubljani 1854—1860. Ob urejanju gradiva fonda AS 31 se je odprlo več strokovno — tehničnih vprašanj. Na nekatera bomo skušali odgovoriti, druga pa bomo prepustili naslednjim prispevkom. Mednje sodi samo poslovanje obeh organov in materialno varstvo ter ohranjenost omenjenega gradiva. Gradivu, ki je vsebinsko zanimivo za preučevanje politične, družbene, upravne, gospodarske, socialne zgodovine, bomo namenih osrednji del članka. Obdobje med letoma 1850 in 1860 kaže značilnosti takratne dobe velikih sprememb v reorganizaciji državne in deželne uprave. Z natančnejšim preučevanjem bi delno lahko uvajanje novih upravnih uradov primerjali z obdobjem velikih sprememb v organizaciji uprave po odhodu Francozov iz naših krajev, ko je bil pripravljen primeren organizacijski načrt za novo upravo in je bila ustanovljena ilirska dvorna komisija, kasneje osrednja organizacijska dvoma komisija. A vrnimo se v leto 1848 in spremljajmo štiri različno dolga obdobja, ki so s svojimi političnimi in družbeno — ekonomskimi spremembami vplivala na postopno preoblikovanje uprave v Avstnji in njenih deželah. To je bil čas velikih sprememb v upravni ureditvi. Sprva je bila državna uprava dokaj nestabilna, vsaj kar zadeva upravo na lokalni ravnini. Z reorganizacijo, bolje ukinitvijo gubernija, je razvoj uprave in sodstva šel na nova pota, začelo se je počasno, a nepreklicno poseganje državnega aparata v najnižje — lokalne upravne organe. Razvoj v obliki vedno večjega vpliva države na upravo se je stopnjeval, državni aparat s svojimi uradi se je širil vse do okrajev in občin. Konstiluanta, ki je bila izvoljena pod pritiskom revolucije, je sprejela sklep o zemljiški odvezi, odpravi fevdalizma kot družbenega sistema. Sledil je čas med letoma 1849 in 1851 s počasnim vračanjem v stare upravne tirnice. Državni zbor je bil razpuščen. Obdobje, ki ga poznamo kot "Bachov absolutizem", pa je trajalo vse do konca delovanja Deželne vlade v Ljubljani leta 1860. Prehodno obdobje je trajalo od 1860. do 1867. leta. Zaključek tega prehodnega obdobja pa je predstavljal avstnjsko-madžarski sporazum, ki pa ne sodi več v obdobje delovanja obeh v prispevku obravnavanih organov. Pozornost bomo posvetili omenjenim spremembam, in sicer obdobju med letoma 1850 in 1860. Za uvod bomo navedli le nekaj najpomembnejših upravnih organov. Na Dunaju so začeli de- lovati ministrstva1 in parlament; na deželni stopnji pa namesmištva oziroma deželne vlade.2 Poleg državnega aparata se je razvila še tako imenovana deželna avtonomija. Pri novem oblikovanju uprave po letu 1848 na deželni ravni se je v prvih desetih letih organizacijsko uredila predvsem državna uprava.1 Preden so na podlagi raznih zakonov vzpostaviti novo upravno ureditev, so ukinili prejšnji upravni organ - Ilirski gubernij v Ljubljani. Priprave za reorganizacijo uprave so trajale vse od junija 18494 Izvedb so jo ob pomoči Politične organizacijske komisije za Kranjsko 1849-1854,5 ki je popravila vse potrebno za novo upravno ureditev. Politična deželna komisija in Komisija za uvedbo okrajnih sodišč sta morali izvesti pripravljalna dela za reorganizacijo celotnega sodnega sistema in prihodnjo teritorialno sodno razdelitev. Omenjeni komisiji sta s svojimi komisarji preučiti stanje v Kranjski in z določenimi predlogi vplivati na oblikovanje lokalnih uradov, in sicer predvsem na področju sodstva in uprave, deloma tudi na reorganizacijo državne uprave na področju dežele. Na osnovi cesarskega sklepa 26. 6. 18496 in ukaza Ministrstva za notranje zadeve z dne 23. 8. 1849 je bila izvedena sprememba politične ureditve avstrijskih dežel. Z reorganizacijo državne uprave leta 1849 je bil odpravljen Gubernij v Ljubljani, na mesto njega pa je bilo ustanovljeno Namestništvo v Ljubljani, ki je obvladovalo ozemlje Kranjske. Sodna oblastva so bila ločena od politično — upravnih tudi na najnižji stopnji. Po razglasitvi 23. 12. 18497 so začela delovati nova politična oblastva: Namestništvo v Ljubljani ' Umck, Etna: Gradivo za zgodovino Slovencev, str. 13, Zontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 2542; Zontar, Jože: Uvedba okrajne uprave, str. 529-550. 2 Ribntkar, Peter Arhivsko gradivo Namestništva in Deželne vlade v 1,)ubijam, str. 32-36. 1 Prispevek obravnava le upravo na območju Kranjske. 4 26.6. 1849 (KGB 295/1849) 5 S cesarskim sklepom R(iB295/tS49 in ministrskim ukazom RGB 375/1849 je bila sodna oblast ločena od upravne na okrajni stopnji. Na podlagi cesarskega patenta 1851 in ministrske uredbe RGB10/1853 pa sta bili politična in sodna oblast združeni Začeli so delovati (30. 10 1854) mešani okrajni uradi in s tem je bPo delo organizacijske komisije končano - komisija je prenehala delovati. RGB 295/1849. 1 IXJB 26/1849. namesto okrajnih komisij in okrožij okrajna glavarstva namesto gubernija namestništvo K razdelitvi je bil dodan predlog o sodnih okrajih z možnostjo pritožbe na podlagi razglasa 31 12. 1849/116. * Natančnejša razlaga sledi na naslednjih straneh. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Sctšc: Nameitništvo v I .jubijam 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854—1860, str. 95-110 97 - Višje deželno sodišče za Kranjsko in Koroško v Celovcu - Deželno sodišče v Ljubljani Deželno sodišče v Novem mestu V Ljubljani je 1. 1. 1850 začelo delovati namestništvo kot najvišja državna upravna oblast v deželi. Predstavljalo je strogo birokratski državni upravni organ, bilo je podrejeno ministrstvu na Dunaju. Na čelu je bil namestnik, ki je bil odgovoren za njegovo poslovanje. Pripadalo mu je tudi predstavljanje in izvajanje oblasu, nadzoroval je poslovanje politične uprave na svojem upravnem teritoriju in izdajal ukaze ter odločbe za vso deželo, deloma samostojno, deloma pa po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve in preostalih področnih ministrstev na Dunaju. V odsotnosti ga je nadomeščal prvi namestniški svetnik. Namestnik je predlagal Ministrstvu za notranje zadeve imenovanje namestmških svetnikov, konceptnih uradnikov in tajnikov. Samostojen je bil pn imenovanju sekretarjev okrajnih glavarstev in preostalega urad-ništva lokalnih uradov, imenoval je tudi uradnike zavodov, npr. kaznilnic, poboljševalnic, prisilnih delavnic, gluhonemnic, zavodov za slepe, bolnišnic, porodnišnic, najdenišnic, hiralnic, zastavljalnic, posojilnic ... Na Kranjskem je namestništvo delovalo do 29. 5. 1854; na podlagi spomenice predsedstva št. 6237/1854 je bilo ukinjeno, nadomestila pa ga je Deželna vlada v Ljubljani. Poudariti je treba, da ni bilo sprememb v samem uradnem poslovanju v vseh treh oddelkih, ki so delovali pri namestmštvu in pozneje pri deželni vladi. Vse obstoječe obrazce pa so le popravili s tem, da so naziv Namestništvo v Ljubljani prečrtali in nad njim napisali Deželna vlada v Ljubljani. Spise so odlagali po že vpeljanem registraturnem načrtu, tudi vpise v spisovne evidence (delovodnike in indekse) so vodili naprej, ne da bi menjali knjige, in sicer brez vidnih sprememb, razen omenjenega vnosa popravka imena v letu 1854, Deželna vlada v Ljubljani je delovala vse do 15. 11. 1860, ko je bila ukinjena in so bili njeni posli preneseni na Namestništvo v Trstu. To je predstavljalo poskus ponovne uvedbe meddržavnih organov po starem tipu meddeželnih gubernijev s konca 18. stoletja. Ta poskus se očitno ni obnesel, ker je bila že 7. 4. 1861 obnovljena Deželna vlada v Ljubljani; delovala je vse do razpada avstro—ogrske monarhije. Arhivsko gradivo Namestništvo oziroma Deželna vlada v Ljubljani je imelo tri oddelke in več uradov. Ker je delovalo po centralističnem birokratskem načelu, so vse zadeve reševali v okviru teh uradov. Če je bilo za reševanje določenih zadev potrebno oblikovati posebne strokovne službe oziroma komisije, je deželna vlada oziroma namestništvo organiziralo za to posebne urade. Med njimi so v obdobju med letom 1850 in 1860 delovale številne deželne komisije, Nekatere so prenehale delovati že pred letom 1860, druge pa so delovanje nadaljevale, posamezne tudi do leta 1914 ali celo 1918. - AS 41 Politična deželna organizacijska komisija za Kranjsko 1849—1854, - AS 42 Deželno šolsko oblastvo v Ljubljani 1849-1855, - AS 43 Deželna komisija za zemljiško odvezo na Kranjskem 1849-1858, - AS 44 Komisija za uvedbo okrajnih sodišč za Kranjsko 1849-1852, - AS 45 Deželna sanitetna komisija v Ljubljani 1850-1865, - AS 48 Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških bremen za Kranjsko 1853-1870, - AS 49 Deželna komisija za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov na Kranjskem 1854— 1855, - AS 51 Direkcija pomožnih uradov deželne vlade v Ljubljani 1845-1918, - AS 191 C.—kr. statistična centralna komisija, oddelek za ljudsko štetje 1803-1917. Reorganizacija državne uprave leta 1850 je bila pomembna tudi zaradi uvedbe izboljšanja pisarniškega poslovanja. Za pisarniško poslovanje je bila zadolžena posebna pisarna. Predstojnik urada in njegov namestnik sta skrbela za red v pisarniškem poslovanju, hkrati sta imela pregled nad celotnim poslovanjem s spisi vse od prevzema vlog do odgovora - odpreme ah rešitve — odložitve zadeve v arhiv. Uradniki so stranke, ki so želele osebno urejati zadeve, načeloma odklanjali oziroma so o njihovih ustnih prošnjah sestavili kratke zapisnike. V posebnem navodilu je bilo določeno, da mora biti uradno poslovanje namestništva preprosto, reševanje vlog pa hitro. Vse vloge in rešitve so morale biti kratke, jasne in razumljive, hkrati pa tudi vljudne. Za reševanje vlog so bih pri namestništvu in kasneje pri deželni vladi trije oddelki ah deparunaji. V prvem oddelku so reševali vloge registra turnih fa s ciklov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15 in 20. V drugem oddelku vloge registra turnih fascik-lov 13, 17, 22, 25, 26, 27, 28, 32 in 33 v tretjem oddelku pa zadeve registra turnib fasciklov 16, 18, 19, 21, 23, 24, 29, 30, 31, 34, 35, 36, 37 in 38* V registraturi namestništva oziroma deželne vlade so za izboljšanje in poenostavitev pisarniškega 98 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Scrše: Namcstništvo v Ljubljani 18.50-1854, Deitlna vlada v Ljubljani 1854-1860, str. 95-110 poslovanja uvedli referatne pole, tj. obrazec z natisnjenimi zapisi. Spise so vlagali v omenjene obrazce že leta 1850. Z njimi so si uradniki prihranili čas, ki je bil namenjen reševanju vlog. V referatni poli so bili natisnjeni podatki o uradu, ki je spis reševal, delovodniški številki, datumu prejema vloge, imenu vlagatelja vloge, delovodniški številki vlagatelja in imenu referenta, ki je vlogo reševal. Na referatni poli je bil napisan tudi koncept odgovora. Na zadnji strani je bil natisnjen obrazec za vpis podatkov o rešitvi spisa. To tiskano besedilo na hrbtni strani so kasneje zamenjali z odtisom štam-piljke, ki je vsebovala podatke o odpremi, prepisu, primerjavo z izvirnikom, datumu odpreme in odložitve spisa v arhiv, Refcratna pola je bila namenjena tudi za koncept reširve spisa in kot ovoj za tehnično opremo arhiviranega spisa. Ustvarjalec je, ko je bil preimenovan v deželno vlado, ohranil poslovanje predhodnika. V registratun namestnišrva oziroma deželne vlade so vodih dve vrsti registra turnih pomožnih in evidenčnih knjig: delovodruk in indeks. Delovodnik je bil ob reorganizaciji pisarniškega poslovanja leta 1850 v primerjavi s tistim iz leta 1849 precej spremenjen. V času gubernija je imel delovodnik le pet rubrik za vpisovanje evidenčnih podatkov o spisu. Z letom 1850 je bil uveden za delovodnik nov obrazec, ki je imel kar trinajst glavnih rubrik. Izkazalo se je, da je bilo teh rubrik preveč, zato uradniki v registraturi niso izpolnjevali vseh, posebej ne ustih, ki so se nanašale na daftime reševanja in kroženja spisa v okviru posameznega urada in referata. Neka; rubrik so že v naslednjem letu opustili in so zato uvedli nov obrazec. Ta je upošteval le tiste rubrike, ki so jih registratorji resnično izpolnjevali. Izboljšani obrazec za delovodnik je imel za vpisovanje evidenčnih podatkov o posameznem spisu te rubrike: 1) letnik, zaporedna številka delovodnika, datum prejema spisa, 2) podatek o referentu, ki je spis reševal, 3) številka pred spisa, 4) vlagatelj in kratka vsebina spisa, 5) datum rešitve spisa, 6) datum odpreme spisa, 7) smer in način rešitve spisa, 8) datum izvršitve, 9) število prispelih odgovorov, 10) podatki o arhiviranju spisa, datum odložitve v arhiv, mesto v arhivu po registra m rnem načrtu. Delovodnik so na koncu vsakega leta zaključili To naj bi po pravilih naredili tako, da so pod zadnji vpis v letu naredili črto in pod njo pripisali "konec letnika" in zapisali datum. Pod datum se je podpisal direktor pomožnih uradov, ki je bil odgovoren za urejeno pisarniško poslovanje. Kolikor je bilo potrebno, so za eno leto uporabili tudi več delo-vodmkov. Vsako leto so začeli voditi novo evidenco — nov delovodnik. Izkušnje arhivistov kažejo, da mnogokrat delovodnik le ni bil zaključen po predvidenem navodilu. V času upravnih sprememb v letu 1854 so vodje posameznih oddelkov celo večkrat kot običajno pregledali delovodnik in to potrdili s podpisom. V delovodnikih do leta 1861 ni oznake, v katero registraturno skupino so spis odložili. Po letu 1854 so v rubriko, v kateri se je podpisal (parafiral) uradnik, začeli vpisovati rimsko številko oddelka, ki je spis v reševal. Novost v delovodniku je bila v tem, da so združili prejeti dopis in odgovor ter ga evidentirali pod eno delovodniško številko. Ce je bilo v isti zadevi več spisov, so vsakemu na novo prejetemu dopisu m odgovoru dali novo delovodniško številko, v tretji rubriki delovodnika pa so te spise povezovali kot predspise oziroma predakte. S tem je bila nakazana pot reševanja posamezne zadeve. Kolikor zadeva ni bila rešena v istem koledarskem letu, so naredili prenos v naslednje leto. Druga pomožna knjiga je bilo abecedno ka-. zalo ali indeksi Bilo je namenjeno iskanju posameznih spisov. Za obdobje 1850—1854 so indeksi sestavljeni za vse oddelke skupaj, za čas od leta 1855 dalje pa so bih izdelani po oddelkih. Vodili so jih za dve leti skupaj 1855-1856, 1857-1858, 1859-1860. Kazala za 1852,1853, 1854 pa so v nasprotju z drugimi vodena za tri leta skupaj ne glede na oddelke. Sestavljeni so bih po strogem abecednem redu, vpisi pa so bili razvrščeni v okviru posamezne črke po skupinah na prvi samoglasnik. Zapisi so bih združeni znotraj posamezne črke, ne glede na to, ali so bila gesla imenska, stvarna ah krajevna. Indeksi so še danes zelo pomembno pomagalo pri iskanju zaželenih podatkov za uporabnike. Za odlaganje in arhiviranje spisov namestništva in deželne vlade je bil izdelan poseben registra-turni načrt. Ta je predstavljal poseben klasifikacijski sistem, po katerem so bili spisi arhiviram po vsebinskih kriterijih. Klasifikacijski načrt oziroma registraturni načrt je obsegal 38 glavnih vsebinskih skupin, ki jih imenujemo registranirni fascikli. V okviru registraturnih fasciklov so spise razvrščali še po podskupinah (vsebinskih sklopih), ki so predstavljale oziroma vsebovale zadeve enake vsebine. Te oddelke so sproti dopolnjevali. Prva taka dopol- AS 14 - Gubernij VIII rcgistratura - indeksi so se ločevali po zadevah — področjih: šolstvo, zdravstvo ... ARHIVI 32 (2009), št. 1 I/ arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Serše: Namestništvo v Ljubljani 1830-1854. Deželna vlada v L|ubljani 1854-1860. str 95-110 99 nitev je bila narejena že leta 1851. Registra tur m načrt iz lela 1850 je bil narejen za vse državne upravne organe na Kranjskem, tako da so po tem načrtu arhivirali spise namesuiištva oziroma deželne vlade ter spise okrajnih glavarstev na Kranjskem. Marsikatero glavarstvo je objavljeni registraturni načrt priredilo potrebam poslovanja. Kasneje so po predpisanem načrtu odlagali spise rudi pri Deželnem šolskem svetu. Nekoliko prirejen načrt so uporabljali uradniki Deželne vlade v Ljubljani tudi po letu 1861. Registraturni načrt je vseboval te glavne skupine — registraturne fascikle: 1. Cesar, cesarska hiša, cesarska oblast, državna ustava 2. Državni svet, vlada 3. Državni zbor 4. Deželno zastopstvo, deželni zbor 5. Nekdanje deželno zastopstvo, stari stanovi 6. Okrajne zadeve 7. Občinske zadeve 8. Državljanstvo, državljani 9. Meščanska bramba 10. Podložništvo, ukinitev, zemljiška odveza 1 1, Državne, deželne, okrajne, občinske meje, deželna razdelitev, mejni spori 12. Statistični podatki, evidenca prebivalstva 13. Policijske zadeve 14. Žandarmerija oziroma orožništvo 15. Tisk 16. Pravica do združevanja, zasebna društva 17. Sanitetne zadeve 18. l lumanitarnt zavodi, ubožne zadeve 19. Svetne ustanove 20. Vojaške zadeve 21. Trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi, konzularne zadeve, mednarodne razstave 22. Gradbene zadeve, erarne, okrajne in druge ceste; želcznice; vodne poti, plovba, mlini 23. Pošta in telegraf 24. Privilegiji, iznajdbe na področju industrije 25. Deželna kultura (kmetijstvo) 26. Melioracija, izsuševanje barja 27. Gozdne zadeve 28. Rudarstvo 29. Katoliška vera, cerkvene in duhovniške zadeve 30. Nckatoliške verske zadeve 31. Študij in šolstvo 32. Sodstvo 33. Kriminal, preiskovalni zapor in kaznilnica, policijski prestopki 34. Finančne zadeve 35. Domene (državna posest) 36. Pristojbine (dohodnina) 37. Davčne zadeve 38. Kataster Pri vseh 38 vsebinskih sklopih v začetnih tehničnih enotah najdemo normalije ali zakonske akte, pravilnike oz. navodila, ki olajšajo razumevanje posameznih področij in način delovanja organov, komisij, zavodov, ustanov ter nas seznanjajo s tematiko sklopa s pravnega stališča, in sicer, kako so bila posamezna področja uprave, zdravstva, gospodarstva, šolstva ... zakonsko urejena. Preostali dokumenti pa kažejo dejansko stanje delovanja organa in prav m se lahko pokažejo odmiki ali ujemanja s sprejeto zakonodajo. Ob vsakem sprejemanju deželnih aktov so se kranjski deželni upravni organi velikokrat obrnili za nasvet k drugim avs-tnjskim deželam. Vestni uradniki namestništva so vse domače in tuje zakonske akte shranili. S preučevanjem teh še danes ohranjenih aktov v gradivu lahko ugotavljamo, kakšen je bil dejanski vpliv državne zakonodaje na deželno in ali so bile zaželene spremembe na nižjih ravneh oblasti tudi res izpeljane, hkrati pa je raziskovalcu omogočena primerjava zakonskih aktov in odredb z akti drugih avstrijskih dežel in deloma drugih evropskih držav. V gradivu poleg normalij, tj. zakonskih aktov za obdobje od 1850 do 1860, ki so dajali pravno podlago za na novo nastalo upravno ureditev, najdemo v naslednjih vsebinskih sklopih od številke ena vse do sedem tudi podatke o tem, kako je bila dejansko izpeljana organizacija novih uradov na Kranjskem. Velikokrat smo že opazili, da se stanje upravnih organov in njihovo delovanje nista vedno ujemala z zakonskimi akti, ker so deželne in lokalne specifičnosti mnogokrat botrovale k določenim posebnostim pri oblikovanju njene upravne ureditve. V tem obdobju so bile formirane številne komisije, ki so pomagale pri novi organizaciji uprave. Pravni akt leta 1849,9 je dal osnovo za oblikovanje nove upravne ureditve, nova politična ob-lastva pa so začela delovati 1. 1. 1850. Priprave na reorganizacijo uprave so potekale od junija 1849, ko je cesar odobril osnove za reorganizacijo uprave. V posameznih deželah naj bi ustanovili namestništva, kresijske vlade in okrajna glavarstva. Za konkretno izvedbo politične organizacije v deželah so bile imenovane deželne komisije, ki so morale sodelovati v soglasju s komisijami za uvedbo sodišč. Izvedbo so naložili komisarjem. Medtem ko 9 LGB 26/1849, Žontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 36,37. ¡fl RGB 295/1849. 100 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 1 Aleksandra Serše: Namestili štvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854—1860, str. 95-110 so izvajali pripravljalna dela za uvedbo politične organizacije, so morali poskrbeti tudi za konstituiranje občin.11 Z odredbo z dne 3. 10. 1849 (Št. 7343) je bilo dokončno določeno, da bodo uvedena nova poh-učna oblastva; delovati so začela 1. 1, 1850, nova sodišča pa 1. 7. 1850. Z razglasom deželnega predsedstva z dne 8. 3. 185012 je bila dežela Kranjska dokončno kljub ugovorom13 upravno razdeljena na deželna sodišča (2), okrajna glavarstva (10), kazenska sodišča, okrajna sodišča (32), davčne urade (32), katastrske občine in naselja. Deset okrajnih glavarstev na Kranjskem je prevzelo delovanje dotedanjih političnih gosposk in okrožnih uradov. Na čelu uprave političnih okrajev so bik okrajni glavarji. Od leta 1849 do leta 1852 je Komisija za uvedbo okrajnih sodišč za Kranjsko delovala hkrati s Politično organizacijsko komisijo (1849-1854). Izvedli sta organizacijo okrajnih sodišč, prvič sta bih sodna in upravna oblast ločeni tudi na najnižji stopnji. Uradniki obeh komisij so opraviti pripravljalna dela in pripraviti organizacijski načrt za izpeljavo nove uprave z vsem potrebnim osebjem tako pri okrajnih uradih kot pri provizoričnih občinah. Politična organizacijska komisija za Kranjsko je z uredbo 23. 12. 184914 okrajne, kantonske komisije in kresije zamenjala z okraji. Vendar sta bih na osnovi cesarskega patenta 31, 12. 1851 m ministrske uredbe 19. 1. 185315 politična in sodna oblast spet združeni in namesto okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč so začeli 30. 10. 1854 delovati mešani okrajni uradi Odpravo ločitve med upravno in sodno oblastjo je Ministrstvo za notranje zadeve poverilo Deželni komisiji za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov (1854—1868); sestavljena je bila iz svetnikov namestništva in Višjega deželnega sodišča. Na podlagi dela komisije je bila odpravljena ločitev med 11 Zontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 39 12 I,GH 92/1850: Razglas deželnega predsedstva, s katerim se dežela Kranjska upravno razdeli na deželna sodišča, okrajna glavarstva, kazenska sodišča, okrajna sodišča, davčne urade, katastrske občine in naselja. 13 Politična organizacijska komisija za Kranjsko je z zakonskim aktom 116/1849 določila upravno razdelitev Kranjske. Zoper to so bile podane pritožbe; dane so bile v presojo politični komisiji in komisiji za vpeljavo sodišč. Obe komisiji sta proučili pritožbe in nekatere sta upoštevali Natančna (namestništvo, sodišča, okraji, občine, naselja) upravna razdelitev Kranjske je podana v razpredelnici objavljeni v LGB 92/1850. 14 LGB, 26/1894. 15 RGB 10/1853. upravo m sodstvom. Z ustanovitvijo mešanih okrajnih uradov sta leta 1853 prenehati delovati komisiji za ureditev uprave in sodstva, ki sta bih ustanovljeni leta 1849, Deželna komisija za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov pa je začela obravnavati in reševati personalne zadeve uradnikov, kot so namestitve, izostanki, dopusti, disciplinski prekrški. Delovala je vse do leta 1868.1fl Takrat so bila obnovljena okrajna glavarstva in se je uprava dokončno ločila od sodstva. Omeniti smo že, da so v vsebinskih skupinah registra turnega načrta od ena do sedem spisi o upravnih organih in njihovem delovanju, in sicer vse od lokalnih do deželnih: okrajni uradi, davčni uradi, občinski uradi, državna uprava, deželna avtonomna uprava z deželnimi stanovi in razne komisije, ki so delovale v prvih desetih ledh po letu 1849. V eni izmed omenjenih skupin je opisano delovno področje okrajnih uradov in navodila, namenjena okrajnim uradom in okrajnim uradnikom. V dokumentih so shranjeni seznami uslužbencev, podatki o izpitih pripravnikov, poslovnih zaostankih tako na političnem kot sodnem področju. Sem sodijo še okrajne zadeve, kot na primer delovanje okrajnih blagajn. V tem obdobju se je začela tudi organizacija delovanja okrajnih zdravnikov. V Ljubljani je delovala od leta 185017 do leta 1870 Deželna sanitetna komisija; bila je posvetovalni organ namestništva. V letu 18701K pa je njeno delovanje nadaljeval Zdravstveni svet za Kranjsko. V spisih so še razne uredbe, volilni redi, podatki o vsakoletnem deželnem zboru, deželnih financah (fondu), deželnih nepremičninah in premoženju ter delovanju deželnih in lokalnih organov. Občinske zadeve Leta 1849 so bili izdani zakonski akti, na podlagi katerih so postale občine poktične deželne avtonomne upravne enote; sprejet je bil začasni občinski zakon, ki naj bi prinesel dokaj urejeno občinsko upravo. Odgovore na vprašanje, zakaj so bile občine sprva provizorične in niso delovale, kot je bilo predvideno, najdemo v prispevku Janka Polca v Zgodovinskem časopisu, V obdobju delovanja namestništva so urejali " RGB 59/1868. Kranjska sanitetna komisija je bila ustanovljena na podlagi RGB 403/1850 in LGB 26/1849 RGB 68/1870 in UiB 31/1870. 19 I'olec,Janko: Uvedba občin na Kranjskem leta 1849/1850, str. 686-732; Zontar, Jože: Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849, str. 529-550. ARHIV] 32(2009), Št. 1 I/ arhivskih fondov m zbirk Aleksandra Scršc: Namestništvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-38G0, str, 95-110 101 tudi zadeve na davčnem področju, zato je v gradivu veliko podatkov o davčni upravi,241 Za upravo direktnih davkov so bile leta 1830 v deželah ustanovljene davčne direkcije, ki so bile neposredno podrejene finančnemu ministrstvu. Deželnim davčnim uradom so bih podrejeni manjši uradi. To so bile deželne glavne in zbirne blagajne. Davčni uradi so skrbeli za odmero, pobiranje, obračunavanje in odvajanje direktnih davkov. Prejšnji organi uprave za indirektne davke so se leta 1854 preimenovali v deželne finančne direkcije-, podrejene so jim bile leta 1855 ustanovljene okrajne finančne direkcije (prejšnji kameralni uradi). Spisi namestništva vsebujejo poročila davčnih uprav kot npr.: Postojne, Kamnika, Kočevja, Vipave, Radovljice ... Nekaj je tudi podatkov glede problemov, ki so nastali ob odpravi podložništva. Več podatkov o delovanju komisij pri odpravi podložništva pa je v vsebinski skupini dokumentov pod registraturno številko deset. O delovanju državnega zbora, uredbah in volitvah, organizaciji uprave na deželni ravni jc ohranjenih veliko dokumentov. Organ deželne avtonomije so bih deželni stanovi, ki so nadaljevali delo tudi po letu 1849. Kljub manjšemu obsegu dela stanov so uradniki odbora, izvršilnega organa zbora, skrbeli za običajne upravne zadeve dežele, kot so deželno premoženje, skladi, ustanove m nepremičnine. Pred vsakoletnimi sejami zbora pa so uradniki odbora pripravljali poročila o delu odborov, finančnem delovanju, hkrati pa skrbeh za deželno premoženje in nepremičnine.-1 V vsebinski skupini deset pa najdemo zadeve v zvezi z odpravo podložništva Odpravo pod-ložniškib razmerij je državni zbor dokončno sklenil 6. 9. 1848. S tem patentom je bilo konec razlikovanja med kmečko in gosposko zemljo (rusti-kalno in dominikalno). Natančnejša navodila za odpravo (zemljiška odveza) je vseboval patent z dne 4. 3. 1849. Navodila za Kranjsko22 je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve 12. 9. 1849, in sicer v soglasju z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za finance. Na podlagi teh navodil so bile ustanovljene deželne komisije 2tt zemljiško odvezo, da bi razbremenile zemljišča denarnih in naturalnih dajatev, tlake in desetine. Deželna komisija za zemljiško odvezo na Kranjskem jc začela delovati 17. 11. 1849. Pod vodstvom deželne komisije so delovale 211 Davčne zadeve sodijo v skupino sedemintrideset. Upravno pa je urejal davčno upravo zakonski akt 92/1850 tako kot druge upravne m sodne organe. 21 Zontar, Jože: /.ačerki ustavnosti na Slovenskem, str. 25-30 (1849). 22 Prav tam, str. 27. Patent za Kranjsko je bil podpisan 23. maja 1949. okrajne komisije. V letu 1850 so morale po ministrski odredbi 12. 9. 1849 vse zemljiške gosposke in upravičenci priglasiti zcmljisko-odveznim deželnim komisarjem vse svoje urbarialne dohodke, ki so bili po primerni odškodnini odpravljeni. Težavo so povzročale predvsem razkosane kmetije in raznovrstne podložniške služnosti. Komisije so bile sestavljene za vsako deželo, za vsak okraj; polovico članov so volile gosposke, polovico pa podložniki, tako naj bi bile pravice obeh strani primemo zastopane. Za likvidacijo odškodninskih zahtevkov je sprva delovala državna blagajna za zemljiško odvezo v Ljubljani, od 1851 dalje pa Direkcija sklada za zemljiško odvezo (AS 47), ki je finančne posle likvidacije vodila do leta 1861, ko jc vse posle prevzel deželni odbor. Komisija je prenehala delovati leta 1853, ko so na podlagi patenta z dne 5. 7. 1853 začele delo deželne komisije za ureditev in odkup zemljiških služnosti. Razne pašne, gozdne in podobne pravice večjih ah manjših skupin prebivalstva, naselbinskih enot ali drugačnih deležnikov so v preteklem času obveljale pravno kot zemljiške služnosti. Patent o zemljiški odvezi je sicer načelno predvidel odpravo ah regulacijo takih pravic, a podrobnejša navodila jc prinesel šele patent 5. 7. 1853. Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških bremen za Kranjsko (AS 48) jc delovala od leta 185323 do leta 1870. Vse posle v zvezi z zemljiško odvezo je vodila komisija, ki je začela poslovati Šele leta 1855; z ministrskim razglasom 5. 5. 1860 je bila priključena deželni vladi, a je obdržala še naprej svojo organizacijsko strukturo. Cesarski patent jc postopek dopohul z novim zakonom 8. 1. 1889. Določanje mej je bilo žgoče vprašanje že v preteklosti in prav naslednji enajsti vsebinski sklop jc problematika državnih, deželnih, okrajnih, občinskih meja. Tako kot danes je bilo tudi v 19. stoletju težko določiti meje. Kako so te zadeve reševali takrat? Da bi problemauko razrešili kar se da hitro in primerno za vse vpletene stranke, je delovala Mejna ureditvena komisija. Njena naloga je bila urediti vsa vprašanja, povezana z deželnimi, okrajnimi m občinskimi mejami. Kako uspešna je bila pri reševanju mejnih problemov, pa jc težko določiti, kajti nekatera žgoča vprašanja so ostala, zato najdemo mejno problematiko še v gradivu državnih in deželnih upravnih organov iz obdobja po letu 1861, in sicer v gradivu Ministrstva za notranje zadeve (Dunaj), Deželni vladi v Ljubljani m Dežel- 23 Cesarski patent 5. 7. 1853 je dal navodila za odkup in uravnavo zemljiških bremen. Zemljiško odvezo pa jc vodila komisija, ki je začela z delom leta 1855. 102 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Seršc: Namcstništvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854— 18(i0, str. 95-110 nem zboru in odboru, zadnji dve oblastvi sta delovali od leta 1861 do leta 1918, tj. do konca monarhije. Ohranjeni dokumenti namestništva vsebujejo zanimive pregledne sezname v zvezi z mejno problematiko. Pri pregledovanju naslednjih tehničnih enot, ki sodijo v registraturni fascikel dvanajst, najdemo v gradivu zanimive podatke in kopico seznamov o letini, živini, prebivalstvu, torej natančne statistične podatke za preučevanje gospodarstva, kme-ujstva v desedetju med 1850 in 1860. Statistika je približno toliko stara kot uprava. Za zbiranje tn obdelavo statističnih podatkov je bila že v začetku 19, stoletja ustanovljena statistična služba, in sicer Statistična centralna komisija, oddelek za ljudsko štetje je bil ustanovljen že 1803 in je deloval vse do konca monarhije, do leta 1917. To vodenje evidence je bilo podrejeno predvsem dvema vidikoma, finančnemu in vojaškemu. Pozneje so popisi zajemah širše področje kot le štetje prebivalstva. S širitvijo m krepitvijo osrednjih uradov se je potreba po statističnih podatkih povečala.24 Vse do leta 1848 je bila služba podrejena generalnemu računskemu direktorju, a kljub lemu je bila deloma samostojna. S tehničnega stališča je spremembo pn-neslo to, da se služba ni več opirala le na podatke osrednjih državnih organov, ampak je razširila krog sodelavcev na nižje upravne organe in celo na posamezne zaupnike. V času poslovanja namestništva oziroma deželne vlade so v letu 1857 začeli voditi statistične podatke v današnjem smislu, kar je omogočila prav širitev državnega aparata. Statistični podatki so posebno dragoceni, ker obravnavajo najmanjše teritorialne enote. Organi oblasti so morah v določenih rokih pošiljati zaželene podatke osrednji statistični komisiji na Dunaj, ta pa je prejete podatke obdelala na podlagi popisa prebivalstva, in sicer stanovanjske razmere, migracije - selitve, izobrazbeno, zdravstveno, stanovsko strukturo prebivalstva ... 24 Staustika kot zbiranje podatkov je Stara približno toliko kot uprava. V srednjem veku so bili statistični podatki redki, vendar m mogoče iti mimo raznih urbarjev, mitninskih in notarskih kn|ig rer nekaterth drugih dokumentov takratne družbe. Sredi 18. stoletja je bilo že prvo štetje prebivalstva, ta čas pomeni tudi začetek agrarne, obrtne oziroma industrijske, trgovinske in finančne statistike. Za potrebe organiziranega zbiranja in obdelave statističnih podatkov je cesar brane leta 1829 ustanovil statistično službo, ki jo je podredil osredn|im tmsmčnim organom. Izdajati so začeli publikacijo "Tafeln". I'rva statistika prebivalstva, ki obsega štetje, gibanje ter zdravstvene in stanovske razmere jirtbivalcev, sega že v leto 1754. Vsi obdelani podatki so bili objavljeni v tiskani obliki. V gradivu ne manjka tudi podatkov o gospodarstvu, kmetijstvu in pridelkih. Za natančnejše preučevanje obrti, trgovine, kmetijstva pa bi bilo zanimivo povezati omenjene statistične podatke še z gradivom, ki je bilo namenjeno gospodarstvu, obrti, trgovini, kmetijstvu, gozdarstvu, rudarstvu. Vse to obsežno arhivsko gradivo pa je ohranjeno v vsebinskih slopih registra turnega načrta od številke enaindvajset do osemindvajset. Kot vsi vsebinski sklopi znotraj registra turnega načrta se tudi policijske zadeve začenjajo s pravilniki in predpisi o delovanju policije. To področje je zelo pestro, V tem obdobju so še delovale policijske direkcije v Gradcu, Celovcu, Ljubljani,25 in Trstu. Področje je zanimivo za preučevanje, saj tu najdemo vse, od gradbene policije do "navadne" policije, ki je nadzorovala gibanje tujcev po deželi, poročala o samomorih in nesrečah, sodelovala pri sodnih obdukcijah. Požarna policija je poročala o naravnih nesrečah, predvsem pa o požarih, ki so bih zelo pogosti, hkrati pa je skrbela tudi za zbiranje pomoči pogorclccm. Cestna — prometna policija je nadzorovala promet in potek čiščenja cest, predvsem v zimskem času je skrbela, da je bil sneg odstranjen s cestišč. Policija je bila odgovorna za urejenost posameznih krajev in mest (olepševanje). V to skupino policijskih spisov sodijo tudi polni listi za potovanja znotraj države in v tujino. Omeniti moramo, da so v gradivu namestništva navadno le sumarni seznami izdanih potnih listov, ker so bili za izdajo potnih listov odgovorni lokalni upravni organi. Ti so višjim državnim organom poročali večinoma le o številu izdanih dokumentov, niso pa sporočali imen posameznikov, ki so prositi za potne dokumente. Poleg omenjenih različnih oddelkov policije naj omenimo še varnostno policijo, ki je skrbela za zapore, odgon, preverjala sumljive osebe in postopače, reševala življenja in preganjala zakotne pisarje ter se ukvarjala z ukradenimi m najdenimi predmeti, iskala pogrešane osebe, vodila evidenco o prestopnikih in priseljencih, skrbela pa je tudi za plinsko napeljavo — razsvetljavo in smodnišnico. Policijskim zadevam sledijo vsebinska poglavja, označena s številkami štirinajst, petnajst, šestnajst; obravnavajo orožništvo, časopise, tisk in društva. Po vsebini zelo zanimivo gradivo, a mu v članku ne moremo posvetiti posebne pozornosti zaradi obsežnosti drugih dokumentov in gradiva v fondu AS 31. Klasine Škotljanee, Andreja: Ljubljanska policija v drugi polovici 18. stoletja, str. 291-300. ARI IIVI 32 (2009), k. I Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Scrše: Namesti i štvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860. str. 95-110 103 Skupaj s političnimi, upravnimi iti sodnimi oblastmi so leta 1849 ustanovili tudi žandarmerijo -orožništvo-f' kot vojaško organizirano deželno varnostno stražo, ki je zagotavljala neovirano delovanje državne oblasti. Orožništvo je bilo podobno vojaški organizacijski strukturi pri naborih, nastanitvah in oborožitvi regimentov. Raziskovalec bo našel v združeni zadevi petnajst podatke o časopisih in tisku; v ta sklop sodijo tudi cenzura in tiskovni prestopki. Probleme v zvezi s tiskom so obravnavali na tiskovnem sodišču. Prva javna obravnava na tiskovnem sodišču v Ljubljani je bila že leta 1849.27 Patent 17. 3. 1849 o izvajanju pravice do svobodnega druženja in zbiranja je že razlikoval med političnimi m nepolitičnimi društvi, med ta so sodila znanstvena, humanitarna in dobrodelna društva. To je bilo obdobje, ko so se društva začela množičneje organizirati, zato ni čudno, da so v gradivu namestništva oziroma deželne vlade tudi spisi o društvih. Podatki o združevanju in zasebnih društvih so v vsebinskem sklopu šestnajst. Seveda sem sodijo zakonski akti, ki določajo, kdaj in kako je bilo mogoče društva ustanoviti, kako je potekal nadzor nad njimi in na kakšen način so jih prijavljali pn ustreznem upravnem organu. Med dokumenti so rudi nekatera društvena poročila in podatki o zavarovalnih družbah ter hranilnicah. Sanitetne zadeve najdemo v gradivu namestništva oziroma deželne vlade za obdobje 1850— 1860 tako kot v gradivu Deželne vlade v Ljubljani, ki je delovala od leta 1861—1918, in sicer v re-gistraturnem fasciklu sedemnajst. Arhivsko gradivo s tega področja je zanimivo za raziskave s področja mediane, veterine in farmacije. V prvi sklop medicine — zdravstva sodijo dobrodelne ustanove — ^avodr. bolnišnice, Špitali, umobolnice, najdenišnice, porodnišnice. Mednje so uvrščena tudi zdravilišča, kopališča — mineralni izvin in toplice. K bolnišnicam sodi tudi zdravstveno osebje, zdravniki, babice,28 porodništvo ... S področja medicine 2(< RGB 1849/272. "žontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 33. Precej zanimanja je vzbudila prva javna obravnava tiskovnega sodišča Ljubljani, 10. 5. 1849. 2S Sredi 18. stoletja se je načelo tudi Strokovno šolanje zdrav- stvenih delavcev i babiško in kirurško šolo v Ljubljani. Od leta 1815 so na šoli poučevali anatomijo, fiziologijo, teo- retično in praktično kirurgijo ter medicino, porodništvo in sodno medicino Medico-kini rška šola je dobila leta 1833 višjo stopnjo. Prejšnjim predmetom so dodali še fiziko, kemijo, botaniko, farmacijo. Šolanje so podaljšali na to leta. Uveden je bil pripravljalni razred. Tečaji za babice pa so trajali en semester z dvomesečnim stažem, Leta 1848 je je veliko dokumentov o imenovanju okrajnih zdravnikov na delovna mesta z opisom njihovega delokroga. Najdemo tudi nekaj podatkov o plačah, pokojninah, prošnjah nekaterih zdravnikov za dovoljenje opravljanja zasebne prakse. Takratna organizacija zdravstva |c temeljila na Deželni sanitetni komisiji v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 18502y kot strokovni organ namestništva in kot taka je delovala pri vsakokratnem deželnem upravnem organu do leta 1870. Na območju Kranjske so delovali predvsem okrajni zdravniki, a ne smemo pozabiti, da so takrat kljub negodovanju zdravnikov svojo prakso še opravljali ranocclniki, Med njimi pa le niso bih vsi brez izobrazbe, saj je do leta 1833 delovala v Ljubljani medico-kirurška šola. K zdravstvu je sodilo tudi porodništvo in z njim povezane babice, zato ne bo odveč, če omenimo eno izmed treh zelo znanih babiških Šol, in sicer ljubljansko babiško šolo, saj so se babice lahko izobraževale tudi v slovenskem jeziku. Nekaj ba-biŠkih diplom hrani tudi nas arhiv pod signatuco AS 1065.111 Pri zdravstv\i ne smemo pozabiti na bolnike in prav v dokumentih namestništva ne manjkajo podatki tako o domaČih kot tujih bolnikih. Bolezen nikoli ne počiva, na to pa nas opozarjajo podatki o številnih kranjskih popotnikih, ki so zboleli v tujini, in številnih tujcih, ki so obležali v naših bolnišnicah. Bolnike so večinoma, če le niso bih prehudo bolni, prepeljali v domovino. K zdravljenju in prevozu pa sodijo tudi stroški za prevoz in zdravljenje v domačih in tujih bolnišnicah, V omenjen sklop zdravstva sodi še gradivo o pokopališčih, mrliških ogledih in prevozih mrtvih Omeniti smo, da je državna uprava v obdobju delovanja namestništva začela voditi statistične podatke, ki so primerljivi z današnjimi. Državno upravo so začeli zanimati tudi podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva. Statistiko bolnih, ozdravljenih in umrlih so vodih na osnovi podatkov, ki so jih vodili okrajni zdravniki. Ti so svoja poročila pošiljali prek okrajnih m deželnih oblasti notranjemu ministrstvu. Pravzaprav so začeli natančneje voditi evidenco obolelih prav zaradi kolere — kuge 19. stoletja. Epidemije kolere so bile dokaj pogoste v drugi polovici 19. stoletja, kljub temu da so dokaj zgodaj ugotovili vzrok bolezni. Ministrstvo za Lik in bogočastje ukinilo šolo, češ da so nižje medicinske šole preživele. Delo pa je nadaljevala babiška šola. ROB 403/1850, LGB 26/1849. AS 1065, Zbirka doktorskih in babiških diplom 104 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Serše Naroestništvo v 1.jubilant 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860, str. 95-1LU Kako so te epidemije prizadele Kranjsko, lahko sledimo prav zaradi omenjene statistike, ki je zbrana vsaj za dve epidemiji v gradivu namestništva, in sicer za obdobje 1848-1860. Podatke so vestni uradniki pošiljali tudi na Dunaj na odgovorna ministrstva, zato najdemo podobne ali celo enake dokumente pri deželnih in osrednjih državnih organih. Poudarjamo, da so podatki, ki so jih zbirali na Dunaju, sumarni, v nasprotju z natančnimi podatki, ki so zbrani in ohranjeni v gradivu namestništva. Prva epidemi|a kolere v trideseuh letih 19. stoletja, bi lahko rekli, se je izognila naši deželi, prav epidemiji leta 1848 in 1855 pa sta bili zelo hudi. Pri zadnji epidemiji leta 1866, ki ne sodi več v obdobje teme, obravnavane v članku, so bili ljudje že ozaveščeni in zato bolezen ni pustila več tako hudih posledic. Številni kraji so v tem obdobju že imeli vodovod ali strokovno zgrajene vodnjake. Podatke o prvi epidemiji najdemo v starejšem gradivu gubernija, novejše pa v gradivu deželne vlade za obdobje med letoma 1861 m 1918. V obdobju delovanja namestništva sta našo deželo pnzadeli dve hudi epidemiji kolere (1848 in 1855), tj. kuge druge polovice 19. stoletja, zato so v gradivu obširna poročila o obeh. Gradivo, ohranjeno v fondu namestništva, je zelo zanimivo za preučevanje obeh epidemij. Kpidemiji v času delovanja namestništva sta bih hujši kot prva, ker so bile zaradi železnice povezave med Dunajem in Ljubljano boljše. Pretok ljudi m prometa skozi Ljubljano je bil večji, zato sta bila mesto in dežela bolj izpostavljena prenosu te zelo nalezljive bolezni. Najhuje pa je deželo Kranjsko prizadela ta, lahko bi rekli neozdravljiva bolezen leta 1855; to je botrovalo ustanovitvi zdravstvene komisije, ki je bila nekakšen strokovni posvetovalni organ, čeprav je podobna komisija že delovala v okvtiu gubernija. Zdravstvena komisija ustanovljena 23, 7. 1855 je skrbela za koordinacijo zdravstvenih ukrepov. Organizirala se je in pripravila na naslednje izbruhe bolezni, predvsem z obveščanjem ljudi o neoporečnosti vode, ki je bila glavni vzrok za širitev bolezni.31 Ob tretji epidemiji so se zaradi ozaveščenosti že zavedali nevarnosti bolezni in državna uprava je zahtevala od nižjih organov natančne podatke o obolelih in poteku bolezni. Zdravniki Kranjske dežele so pošiljati natančna dnevna poročila, iz njih pa so pozneje pri deželni vladi sestavili zbirno poročilo. Zbirno poročilo, ki je ohranjeno v gradivu Keber, Katarina: Čas koleri: epidemije kolere na Kranjskim v 19. stoletju- namestništva. Haupt Rapports Tabelle über die Cholera Epidemie des Jahres 1855, najdemo tudi v drugih arhivskih fondih, npr. v dunajskih arhivih. V namestništvu |e ohranjeno zanimivo in obsežno gradivo o poteku bolezni. Spremljamo jo lahko zaradi natančnih podatkov o obolelih, bolnih, umrlih. Gradivo vsebuje podatke o moških, ženskah, otrocih — obolelih, umrlih in tistih, ki so ozdraveli. Najdemo natančna dnevna poročila o vseh bolnikih, a tudi tabelo umrlih. Kot smo omenili, so v ta sklop sanitete ali bolje zdravstva sodile tudi lekarne (farmacije), obrtna dovoljenja in nadzor nad trgovino z zdravili (strupi). Lekarnarji so imeli dovoljenja za razna cepiva m strupe. Med cepivi je znano predvsem tisto proti kozam. Z živinskimi — živalskimi boleznimi pa se je ukvarjala veterina, ki je tudi eno izmed področij, ki so sodita v sklop zdravstva — sanitete ah regis trat urni fascikel sedemnajst. Živinski bolezni druge polovice 19. stoletja sta bili predvsem kuga in pasja steklina. Pri zdravstvu oziroma porodništvu smo omenili babiško šolo, pri veterini pa omenimo še podkovsko šolo. Napredku živinoreje sta bih namenjeni veterinarska in podkovska šola v Ljubljani, ki je začela delovati leta 1850.12 Pouk je bil brezplačen in vodstvo šole od učencev ni zahtevalo nikakršnega potrdila o predhodnem šolanju. Šola je imela dva oddelka. Na podkovskem sta teoretični m praktični pouk v kovačnici trajala pol leta po osem ur na dan. Po letu 1851 je na Kranjskem postal kovaški mojster le tisti, ki je uspešno končal podkovsko šolo. V nasprotju s podkovsko šolo pa so morali učenci veterinarske šole obiskovati pouk vse šolsko leto. Na tem oddelku so teoretična predavanja povezali s praktičnim delom učencev v veterinarski bolnišnici, V obdobju delovanja namestništva je bil šolski vodja in predavatelj Janez Bleiweis.33 Na kratko naj omenimo še osemnajsto vsebinsko skupino; ohranjeno je gradivo o humanitarnih in ubožnih zadevah. Tu so podatki — dokumenti o zavodih, ki so skrbeh za ubožne, reveže, slepe, gluhoneme in sirote. Za skrb in fi- 32 Stokar, Ivan: Zgodovina obrtnega šolstva v Ljubljani do leta 1860, str. 215. "V naslednjim letu se je olvorila na podlagi gubertttjske naredite » dnt5. 10. 1827 prvapodkovska iota o Ljubljani. Do leta 1830je i^kii^pvala dobre uspehe. Polagoma pa je %ačeta peSati razloga, ker so nekateri kovači opratfah ulittce, ne da bt zahtevali predložitev izpričevala o obiskovanju tole ..." -l3 Janez Hleiweis pl, Trstcniški. slovenski velerinar, publicist in politik, + 19. 11 1808, Kranj, t 29. 11. 1881, Ljubljana, l'nm http://slAvikipwdia.org/wiki/Janez_Hleiweis Iz arhivskih fondov m zbirk ARHIVI 32 (2009). št. 1 Aleksandra Scršc: Namcstnišrvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860. sir 95-110 105 nančno vzdrževanje vseh teh zavodov so morah obstaja d tudi različni skladi ah fondi. Med te dokumente so uradniki namestništva uvrščali razne prošnje za podpore revnim in duhovniške zapuščine za ubožne. Poleg duhovniških zapuščin pa so bile šc zapuščine posameznikov, ki niso pozabili na podpore potrebne, a tudi država je bila velikokrat pripravljena sodelovati z deželo in okrajnimi oblastmi, tako da je vsaka od udeleženk dogovora prispevala po eno tretjino za vzdrževanje takih zavodov. Ustanovam v članku ne bomo posvetili veliko pozornosti, saj jih najdemo omenjene v vseh ohranjenih fondih državnih in deželnih organov na vseh stopnjah. Vse so vezane na finančna sredstva dobrotnikov, mecenov, ki so namenih svojo zapuščino ah del kapitala za podporo revnih, deklet m žena, invalidov, dijakov, študentov, bolnih, gluhonemih, slepih in drugih nesrečnikov. To so bih posebni fondi, ki so jih premožnejši namenih v dobrodelne namene. Podobne podatke, ki se morda celo dopolnjujejo, najdemo v dnigib upravnih organih, ki smo jih že večkrat omenili. Vojaške zadeve so primerljive z žandarmenjo, kar zadeva nabor in nastanitve. V gradivu, namenjenemu vojaškim zadevam — vojski, so ohranjene pomožne tabele za izpeljavo nabora vojakov. Sledijo podatki o rekrutih, ravnanju z njimi, o možnosti oprostitve služenja vojaščine, seznami oziroma izkazi in razpredelnice ter poročila o nastanitvah in cene, ki so veljale za namestitev oficirjev. Prav v povezavi z naborom je bilo za državo pomembno, da je imela evidenco o prebivalstvu in zato je večkrat izvedla popis prebivalstva. S tem je imela natančen pregied nad prebivalstvom in morebitnimi naborniki. Zadeva "vojaštvo" je vsebinsko in tehnično zelo obsežna, v njej najdemo poročna dovoljenja, teknite — ubežnike, poizvedbe za pogrešanimi, o preskrbi vojske, oborožitvi, načrte za vojaške pohode, transporte, orožne vaje, vojaške bolnišnice, delo civilnih zdravnikov v vojaških bolnišnicah, smrtne primere, mrliške liste, dopuste, odpustnice, delo vojaških duhovnikov, dopolnjevanje vojaških konj, konjederstvo, premije za konje, vojaške invalide in pokojnine, zapuščine za umrlimi vojaki, kazenske zadeve ter tudi podatke o vojni mornarici. Med spisi so tudi podatki o stavbi, ki je stala v Ljubljani na območju današnjega Gradišča; v njej so bih nastanjeni vojaki. Stanje stavbe je bilo med delovanjem namestništva že precej slabo, zato so se okoliški prebivalci pritoževali nad leglom nesnage, nemogočimi razmerami, nečistočo in neredom. Podobni očitki, kot so bih namenjeni stari stavbi v Gradišču, ki je že dolgo ni več. Danes so ti očitki namenjeni drugi stavbi, in sicer ljubljanskemu Kolizeju. A po krivici, kajti Kotizej34 je bil v obravnavanem času na novo zgrajen kot domovanje vojske m je predstavljal rešitev problema vojaških namestitev v mestu. Stavba je bila takrat največja in zato namenjena tudi prebivanju tuj cev, ki so prišli v Ljubljano z železnico ah kako drugače, V svojih zlatih časih je bila tudi središče mestnega družabnega življenja, V sklopu, namenjenemu zadevam vojaštva, je tudi nekaj spisov o vojaških učnih zavodih, in sicer inženirski in vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Z vojaških zadev prehajamo po registra turne m načrtu na področje gospodarstva, ki je zelo obsežno, saj zadeva obrt, trgovino, gradbeništvo (ceste, železnice), kmetijstvo, melioracijo, gozdarstvo, rudarstvo. Med temi zadevami oziroma vsebinami je mogoče naju tudi spise o organizaciji pošte na Kranjskem. Vse zadeve s področja gospodarstva so razvrščene od registra turnega fascikla (vsebinskega sklopa) enaindvajset do osemindvajset. V registra turni fascikel enaindvajset sodita obrt in trgovina. Med gradivom so podatki o obrtnih izkaznicah, spisi o potujočih trgovcih, vajencih. mojstrih. Omenjeni so le tisti, ki so prositi za izkaznice ali potne knjižice za potovanja v tujino, katerih namen je bil izobraževanje, ali bolje, pridobivanje novega — dodatnega znanja. Med obrtmi je bolj zastopano gostinstvo; sem so sodile koncesije za gostinske in vse druge obrti, ki so bile povezane z vinom. Obiskovalci gostiln so pogosto motili večerni red in mir v mestih, zato so jim uradi določili obratovalne ure, a se jih večina gostilničarjev ni držala. V to skupino sodijo še urad za mere m uteži, obrtne zadruge in klavnice. Klavnice pa so bile povezane s prodajo mesa m mesarji- Za vse obrtnike, njihove pomočnike, pomožne delavce so pri upravnih organih vodih evidence o zaposlitvah, delovnih odnosih, tedenskih počitkih in nadurah, pn tem pa niso pozabili niti na zaščito delavcev pri delu. Pomembno vlogo je imela trgovska in obrtna zbornica s svojim obrtnim svetom, obrmim nadzorstvom in vodenjem obrtnega katastra in po potrebi tudi sklicevanja obrtnega sodišča. K trgovini pa so tako kot danes sodile razprodaje, podražitve, najvišje tarife. K trgovini je sodil tudi preskrbovalni urad, ki je bil namenjen za oskrbo državnih uslužbencev in "služiteljev". Zane-mariu pa ne smemo v gradivu omenjene medna- 34 Mavric. Datlja: Ljubljanski Kolizcj in njegova usoda. 106 ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Scršc: Namcstništvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854—1860, str. 95-110 rodne trgovine, konzularnih zadev in zanimivih mednarodnih obrtnih razstav (London, Pariz, Miinchen), Te razstave so imele namen pospeševati razvoj obrti, industrije in šolstva s tega področja. Obrti in trgovini sledi vsebinski sklop dvaindvajset — gradbene zadeve; delile so se na državne, okrajne in preostala področja, kot so ceste, mostovi, cestna policija, vodne naprave, mlini, regulacije hudournikov, potokov, rek, zavarovanje obrežij in odprava plovnih ovir. Vodne poti so bile kljub prodoru železnice še v uporabi za prevoz tovorov. Ovire v rečnih tokovih so ogrožale čolnarje, zaradi varnosti so nanje opozarjali ali jih odstranili. V omenjenem gradivu je nekaj podatkov o rečni plovbi in rečni policiji, katere naloga je bila nadzorovan plovila in tovore. Poleg cest in vodnih poti omenimo še gradivo, ki se navezuje na železnico, ki je povezovala kraje med seboj in skrbela za potniški in tovorni promet. V gradivu namestništva je tudi nekaj spisov o železniškem fondu, železniških odškodninah in železniškem policijskem nadzoru. Delavci — uradniki in mojstri, ki so delali v gradbeništvu, predvsem tisli s področja visokih gradenj, so morali opravljati tudi strokovne izpite. O tem pričajo tudi ohranjeni dokumenti.^ Vsebinska zadeva, v kateri najdemo podatke o poštnih in telegrafskih storitvah, ima številko triindvajset, sicer ni obsežna, a morda za koga, ki preučuje zgodovino pošte zanimiva, saj obsega področje poštne uprave iz srede devetnajstega stoletja. Obravnava tedanje postne uslužbence. Zanje so že v začetku druge polovice 19. stoletja organizirali razne tečaje zaradi posodobitve poštne službe. Na poštnih postajah so zbirali pošiljke; zanje so pobirali poštnino. Tam je bilo možno oddati pismo v poštne nabiralnike. Pošiljke in potnike so še prevažali s kočijami in konji, čeprav je kraje povezovala že železnica. Za varnost potnikov in pošiljk je skrbelo vojaško spremstvo. Poleg državnih so obstajala tudi zasebna podjetja za prevoz potnikov. Eno zanimivejših področij gospodarstva je gotovo kmetijstvo, ki je v tistem obdobju pomenilo pomembno gospodarsko panogo za večino prebivalstva. Uvodni dokumenti petindvajsetega regi-straturnega fascikla so namenjeni zakonodaji. Podatki, ki sledijo, orišejo delovanje kmetijske družbe in izobraževalnih zavodov, kot so to bih na primer občasni tečaji o sadjarstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu ter kmetijske šole. Med druge po- Vak-nčič, Vlado: Ljubljansko stavbenistvo v prvi polovici 19. stoletja, str. 80-83. membne zvrsti kmetijstva, ki so omenjene v gradivu, sodijo tudi poljske in travniške kulture, pašniki in gozdovi. Za prebivalstvo je bil gozd zelo pomemben vir za gradbeni material, kurjavo in steljo. H gozdni problematiki sodijo tudi spori, ki so sledili odpravi fevdalnega razmerja med kmetom in gospodom. V spisih so še posamezne vrste kmetijstva, ki so bile značilne za Kranjsko, kot so vinogradništvo, gojenje sviloprejke (murve) in krompirja. Natančnejše podatke o gojenju krompirja najdemo v brošuri, ki je bda priložena gradivu. V sklop kmetijstva sodijo še živinoreja, konjereja in čebelarstvo. Poleg zanimivih dokumentov o industrijskih rastlinah Lanu in konoplji je dokumentom dodana še publikacija o teh rastlinah. Kot posebnost in zanimivost naše pokrajine je nekaj spisov namenjenih Krasu. Melioracija ali osuševanje močvirnih področij sicer sodi h kmetijstvu, a ji je ustvarjalec namenil poseben vsebinski sklop v registra turne m načrtu, in sicer pod številko Šestindvajset. Z izsuševanjem naj bi pridobili večje obdelovalne površine — rodovitno zemljo. Ideja je bila že takrat stara, a je v obravnavanem času obrodila določene sadove. Poleg zakonskih aktov, ki so urejali izsuševanje, najdemo tudi podatke o melioraciji Ljubljanskega barja. Za osuševanje sta v obdobju uradovanja namestništva delovali v Ljubljani Komisija za osuševanje Ljubljanskega baqa m Kmetijska družba. Prva je skrbela za kanale, Ljubljanico in Gruberjev prekop, druga pa za požiganje na močvirnih območjih. Gozdarstvo sodi pod številko sedemindvajset registra turnega načrta in je od prejšnjih dveh vsebinskih sklopov obsežnejše. Po uvodnih doku-menuh normalij m predpisov sledijo podatki o de-želnokncžjih in zasebnih gozdovih. O skrbi, izrabi in uničevanju gozda. V sklop uničevanje gozda sodijo spisi o škodljivcih in hudournikih. Najdemo tudi podatke o oglarstvu in gozdarjih. Gozdarji so skrbeli za gozdni red in imeli nadzor nad pravilnim opravljanjem nalog v zvezi z varovanjem gozda. Pred nadrejenimi uradniki so morah priseči, da bodo svoje naloge vestno opravljali. Ohranjeni so tudi spisi o njihovih oblačilih oziroma uniformah. Gozd je že od nekdaj človeku ponujal veliko svojih sadov, predvsem les za kurjavo, graditev tako stanovanjskih kot gospodarskih stavb itd. V gradivu najdemo nekaj podatkov tudi o splavarjenju ali spravilu lesa ob pomoči vodne sile. Povsod ga ni bilo dovolj ali vsaj ne dovolj kakovostnega, zato so ga iz oddaljenih predelov transportirali - splavili po rekah do večjih krajev, kjer so les v lesnih obratih primerno obdelali. Posebna skupina so zanimivi podatki o Belo- ARHIVI 32 (201J9), Št. I Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Serse: Namestruštvo v Ljubljani 18SO-1854, Deželna vlada v I.jubljani 1854-1860, str. 95-110 107 peš kili injelovškib gozdovih skupaj z gozdno statistiko. V zadn|i sklop gospodarstva (številka osemindvajset), sodi rudarstvo. V dokumentih je gradiv» o višjem rudarskem uradu, uradu za preizkus deželnih novcev, geološko-rudarske m (geognostič-nem-montan i stičnem) inštitutu, o rudniku Idrija in drugih državnih ter zasebnih rudnikih in o brad h, a gradiva ni prav veliko. S tem se končajo gospodarsko-kmetijske zadeve in se začenja področje izobraževanja. Leta 1848 so na Dunaju ustanovili ministrstva in eno izmed njih je bilo Ministrstvo za uk m bogočastje. Kol že ime pove, je skrbelo za šolstvo in verske zadeve, V zadnjih vsebinskih sklopih namestništva (od devetindvajset do enaintndeset) najdemo zadeve, ki se tičejo vere in šolstva. Med verske zadeve sodijo katoliška vera kot tudi vse nekatoliške verske zadeve. Gradiva je veliko in v njem mnogo zanimivih podatkov. V re-gistraturnih fascikhh devetindvajset in trideset najdemo podatke o katoliškem bogoslužju, delovanju verskega sklada, proračunih, računih, računskih zaključkih, o škofijskih zadevah, stolnem kapitlju, cerkvenem premoženju, spise o graditvi, vzdrževanju in potrebah cerkva, kapel, župnišč, mežnarij. pokopališč, v nadaljevanju pa še o naznanilih dohodkov, napovedih župmh nadarbin in vzdrževanju, nastavitvah, upokojitvah, boleznih duhovnikov ter premestitvah kaplanov. Sledijo zadeve, povezane s samostani, njihovem gospodarjenju: duhovniški viteški red, samostani za redovnike, ženski samostani, samostani za dame in gospodične ter druge zadeve v povezavi s cerkvijo in vero, in sicer duhovne ustanove, pobožna volila, zakonske zadeve, vizitacije duhovnikov, štolninski red, akti v zvezi z matičnimi knjigami, bogoslovno semenišče, zasebne cerkve, prispevki za misijone, leopoldinska ustanova. Sveti grob vjeruzalemu, Marijina dnižba, šolske in usmiljene sestre, cerkveni ključarji, podatki o papeških bulah, pastirskih pismih, konkor-datu, tujih cerkvah, cerkvenem koledarju, šematiz-mih (delnih). Nekaj je tudi podatkov o zemljiški odvezi s cerkvenega področja, m sicer o zemljiških operatih cerkvenih dominijev in predujmih, ki so bili do izvedbe zemljiške odveze vzeti zanje iz verskega fonda, o servitutih in prodaji ter najemu cerkvenih nepremičnin. Morda bi raziskovalcem omenili še fond Verski sklad (AS 19), ki vsebuje zelo veliko zanimivega gradiva o cerkvenih zadevah, vse od ukinitve samostanov konec 18. stoletja pa do druge svetovne vojne. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako so v času na- mestništva upravljali z denarjem, ki je bilo namenjeno šolstvu, kako so urejali zadeve glede duhovniških dohodkov, upokojitev in vzdrževanja cerkvenih poslopij (graditve, obnove) itd. Nadaljujemo z nekatoliškimi verskimi zadevami, ki se prav tako začnejo z zakonodajo in nadaljujejo z evangeličanskimi pastorji in bogoslužjem, vizita-cijami, zakonskimi zvezami; v tem registra turnem fasciklu gre predvsem za nekatoliške in mešane zakonske zveze, V gradivu najdemo še podatke o molikucah in šolskih poslopjih, o zbiranju prispevkov za reveže in ponesrečence ter evangeličanski občini v Ljubljani in evangeličanskem društvu Gustav Adolf. Gradivo o evangeličanski občim in njenem delovanju najdemo tudi v gradivu Deželne vlade v Ljubljani, ki je delovala od 1861 do 1918.-v" Zadevo bogočastje smo obdelali v prejšnjih treh odstavkih, torej nam v sklopu verske in šolske zadeve ostane še izobraževalni proces, ki je bil na voljo prebivalstvu na Kranjskem v obdobju med 1850-1860. O izobraževanju in šolstvu najdemo gradivo v registra tur nem fasciklu enaintrideset Študij in šolstvo, ki predstavlja enega izmed zadnjih in obsežnejših sklopov dokumentov, ki so nastali pri poslovanju namestništva. Sledijo krajše vsebinske zadeve kot so sodstvo, kriminal, finančne zadeve, domene, pristojbine, davčne zadeve in kataster. V članku bomo tem zadnjim namenili manj pozornosti, kljub morebitnim zanimivim informacijam. Omenjene zadeve so razvrščene od številke dvaintrideset do osemintridesei. Kot smo že večkrat omenili, se tudi šolstvo začenja kot vsaka skupina zadev z dokumenti, ki vsebujejo zakonske akte. Leta 1848 je Ministrstvo za uk in bogočastje imenovalo Komisijo za Šolsko reformo; delovati je začela 5. 4. 1848 in končala sredi maja istega leta. Leta 184937 je bil sprejet cesarski ukaz o ustanavljanju m sestavi deželnih šolskih oblasfev. Studijsko dvorno komisijo je zamenjalo Deželno šolsko oblastvo v Ljubljani, ki je delovalo od leta 1849 do 1855. Za znanstveno in pedagoško vodstvo osnovnih šol, realk in gimnazij pa so bili imenovani šolski nadzorniki. Ze leta 1854 so bda oblastva ukinjena,deželni šolski nadzorniki pa so postali strokovni svetovalci vlade. V okvir izobraževanja pa so sodih tudi knjižnice, muze;, arhiv in posamezna društva, ki so se ukvarjala s kulturo, kot na primer zgodovinsko dru- 5f> AS 33, Deželna vlada v I.jubljani 1861-1918, konvoiut 48 in 644. & RGB. Št. 432/1849 in LGB, št. 330/1850. 38 RGB, it 221/1854- 108_Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 32 (2009), Št, 1 Aleksandra Serše: Namestništvo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v l,|uhl|ani 185-1-1860, str. 95-110 štvo m razni odbori za postavljanje spomenikov in organizacijo razstav. V ta vsebinski sklop sodijo študij teologije, izobraževalni inštitut za duhovnike na Dunaju, gimnazije, katalogi, dvojniki spričeval. V obdobju delovanja namestništva so že delovali šolski sklad za normalke, glasbena šola, deželne šole m učitelji, ki so poučevali različne predmete na teh Šolah. Med gradivom so tudi spisi — prošnje in odobritve štipendij in šolnin za učcnce in študente, šolske knjige za učence in učitelje v šolskih knjižnicah, knjige za reveže, učiteljska zborovanja in posvetovanja, šolska nadzorstva. V spisih omenjeni še javni in zasebni internati, trgovske šole, dekliške šole, nedeljske — industrijske šole, realka, šolske stavbe, šolski izleti, telovadba, pravni študij (F.tbm Costa), medi-co-kirurški študij, podkovska šob v Ljubljani in ljubljanska živino-zdravstvena bolnišnica. V obdobju delovanja namestništva je sodstvo na lokalni ravni doživljalo spremembe, in sicer od samostojnosti okrajnih sodišč do zdnižitve z upravnimi organi in dokončne ločitve sodstva m uprave na okrajnem nivoju. Kot je bilo že v uvodu omenjeno, so nova okrajna sodišča na Kranjskem začela delovati šele jeseni 1850. Na začetku svojega poslovanja so prevzela gradivo, ki so ga do takrat upravljale okrajne gosposke oziroma državni komisariati. Ze leta 1854 je prišlo na prvi stopnji do združitve uprave in sodstva. Mešani upravni uradi so začeli poslovati 30. 10. 1854. V Ljubljani in Novem mestu sta bili postavljeni delegirani okrajni sodišči. Oktobrska diploma leta 1860 pa je zopet predvidela ločitev sodstva in uprave, a na Kranjskem so izvedli postavitev samostojnih okrajnih sodišč šele leta 1867. Po vsebinskem sklopu dvaintrideset, kljub ločevanju in združevanju sodstva in uprave, najdemo v triintridesetem sklopu nekaj spisov o kriminalu, težkih prestopkih, preiskovalnem zaporu in kaznilnicah, h kaznilnicam pa sodi tudi finančno vzdrževanje kaznjencev, njihova prehrana, oblačila in perilo. V gradivu je največ podatkov o delu kaznjencev. Med prestajanjem kazni so jih številni posamezniki ali podjetniki najemali za opravljanje različnih, predvsem težkih gradbenih del, ali pa so pomagali pri poljskih opravilih. Buknšck. Metka: Poslovanje okrajnih sodišč, str. 57—80: "Prvi sodni poslovnik je predvideva! S oddelkov, ki so jih oznalevah s črkami po abecednem redu. Nov poslovnik, ki je bi! objavljen I Si) je predpisom! nove označbe £ rimskimi Številkami, čeprav so Zadeve Se vedno lahko označevali s črkami. Po prvem poslovniku je bilo osem oddelkov, po drugem pa sedem. Nov poslovnik so uvedli Šele leta 1897, kj pa vel ne sodi v obravnavano obdobje". Sodnim sledijo finančne zadeve, ki so v regi-straturnem fasciklu štiriintrideset, k njim sodijo razne pristojbine, kot so carinc in davki. Deželna finančna direkcija v Gradcu je bila ustanovljena leta 1854, I855 so bile ustanovljene njej podrejene okrajne finančne direkcije. Na področju Kranjske sta bili dve finančni direkciji, v Ljubljani in Novem mestu. V gradivu zasledimo dokumente o vodenju državnega knjigovodstva ter podatke o vzdrževanju državnih stavb. Deželnim pristojbinskim obiastvom neposredno ali okrajnim pristojbinskim obiastvom so btli podrejeni glavni in stranski carinski uradi, uradi za prometni davek, kolke, užitninski uradi in finančna straža. Ptanascejski kataster je bil izdelan na podlagi patenta iz leta 1817. Sama izmera zemljišč je potekala v več fazah, prva je bila izdelana leta 1822, dvajset let kasneje je bila izdelana rcktifikacijska mapa, ki vsebuje popravke m dopolnitve. Zaradi sprememb katastrskega stanja so naredili obhod katastrskih občin in vnesli popravke s pomočjo novih triangulacijskih točk. S triangulacijo so začeb na Kranjskem 1867, a to že sodi v čas delovanja Deželne vlade v Ljubljani za obdobje 1861 do 1918. Omenimo le še, da jc v času namestništva v Ljubljani deloval Mapni arhiv m prav leta 1855 so najeli geometra, da je začel z vzdrževanjem stabilnega katastra. Več o katastru4" pa v fondih, ki hranijo katastrsko gradivo mape, tj. izrise katastrskih občin in tekstovno gradivo, ki vsebuje vse podatke o lastnikih, parcelah, obdelovalni zemlji m pridelkih ter o stavbnih parcelah. Posamezne katastrske občine pa imajo tudi zanimive opise krajev in okolice, tako imenovane protokole. V zadnjem času pa nam je sodobna tehnika omogočila, da smo v Arhivu Republike Slovenije mape, protokole in opise parcel, pridelkov, lastnikov sketnranili in ti so sedaj dostopni v digitalni obliki v čitalnici arhiva. Na ta način so arhvisti zaščitili gradivo pred prepogosto uporabo in uničenjem. Zaključek Namestništvo in Deželna vlada v Ljubljani sta od 1850 predstavljala sodobno upravno ureditev na ravni dežele, ki se je obdržala vse do 1918. Oba organa sta uvedla pisarniško poslovanje, ki je postalo temelj za vse državne upravne organe. Predpisoval je vodenje delovodnikov in indeksov in ve- 40 AS 180 - Prekmurje 1858-1860; AS 217 -Južni del Štajerske 1941-1945; Franciscejsta kataster: AS 178 - Koroška 1823-1869, AS 176 - Kran|ska 1823-1860, AS 179 -Primorska 1811-1869, AS 177 - Štajerska 1823-1869. l ARHIVI 32 (2009), It. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Serše; Namestmštvu v 1 -j ubijam 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860, str. 95-110 109 čina upravnih organov je tudi odlagala spise po zadevah, ki jih je predvideval registraturni načrt. Torej je bil predviden že nekakšen način hranjenja gradiva. Upravni organi so načrtovali tudi uničenje — izločanje (škartiranje) dokumentarnega gradiva po preteku določenih rokov. Za lažje poslovanje so upravni organi uvedli ovitek za spis; imenovali so ga refcratna pola, na njej pa so bili vsi podrobnejši podatki o spisu. Številne zadeve pri poslovanju s spisi sta organa prevzela iz izkušenj predhodnikov, vendar sta zadeve dopolnila in marsikaj tudi spremenila na podlagi lastnih izkušenj. Vsak arhivist in raziskovalec bi se moral zavedati, da je za gradivo, ki ga je ustvarjalec leta natančno odlagal po vnaprejšnjem načrtu in so zanj ohranjene spisovne evidence, tj. delovodniki in indeksi, nesmiselno iskati novo, ustreznejšo ureditev, ker bi z njo podrli sistematično urejenost in onemogočili iskanje podatkov po indeksih - kazalih, ki še danes omogočajo iskanje gradiva — spisa po vsebini, kraju, osebi. Iskanje podatkov in dokumentov v arhivskem gradivu nam bodo v prihodnosti še olajšali sodobni računalniški programi. Zaključku bomo dodali še razmišljevanje, ki se je porodilo ob urejanju gradiva. Zapisali bomo še nekaj besed o hrambi arhivskega gradiva. Staro dragoceno gradivo, ki je zapisano na papirju, je zelo občutljivo in zaradi neprimernih razmer postane sčasoma neuporabno za raziskave. Nanj vplivajo vlaga, temperatura m svedoba. Svetloba počasi razkraja staro pisavo, da ni več berljiva, neprimerna vlaga in temperatura omogočata, da plesen počasi, a vztrajno uničuje papir, na katerem so pomembni in zanimivi podatki - zapisi. Pravilni hrambi dragocenega arhivskega gradiva smo v zadnjih nekaj letih posvetili žal premalo pozornosti, ker nas je preplavila evfonja ob e-arhi-viranju in zapisih na novih medijih. Problematike se nismo lotih s pravo mero strokovnosti m odgovornosti, kajti za vse zvrsti arhivskega gradiva, to velja mdi za vso premično kulturno dediščino, bi morali, ne glede na vrsto medija, na katerem je zapisan, enako vestno skrbeti. Zakaj tak zaključek? Zato, ker je bilo gradivo namestništva oziroma deželne vlade v Ljubljani v preteklosti očitno izpostavljeno neprimernim klimatskim razmeram, tako da je večina gradiva za leti 1859 in 1860 tako poškodovana, da ga ni moč brati oziroma celo uničena v tolikšni men, da je ostal le del dokumenta oziroma je papir tako načet, da na njem ni več besedila ali pa je zaradi preperelosti ostal le spodnji del dokumenta z datumom in podpisom, včasih pa še to ne. Pri nadaljnjem urejanju pa smo našli deloma uničene rudi dokumente za obdobje med letoma 1857 in 1858. Gradivo čaka na restavrtranje, ker tako poškodovano vsekakor ni primerno za uporabo v čitalnici. Viri Arhiv Republike Slovenije AS 31, Namestništvo v Ljubljani 1850—1854 AS 31, Deželna vlada v Ljubljani 185-4-1860 AS 1065, Zbirka doktorskih in babtških diplom AS 33, Deželna vlada v Ljubljani 1861-1918, konvolut 48 in 644. Državni zakonik (Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt für das Kaiserthum Österreich) RGB 295/1849 RGB 375/1849 RGB 10/1853 RGB 59/1868 RGB 403/1850 in LGB 26/1849 RGB 68/1870 in LGB 31/1870 RGB 272/1849 RGB 403/1850, LGB 26/1849 RGB 432/1849 in LGB 330/1850 RGB 221/1854 Deželni zakonik (Allgemeines Landesgesetz- und Regierungsblatt für das Herzogthum Krain) LGB 26/1849 LGB 31/1870 LGB 92/1850 LGB 116/1849 LGB 330/1850 Internet http://sl.wlklpwdla.org/\viki/Jancz_Bieiweis Literatu ra Bukošek, Metka: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933. Arhivi 30 (2007), št. 2, str. 57-80. Keber, Katarina: Čas kolen: epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljubljana: ZRC SAZU, 2007. Klas in c Škofljanec, Andreja: Ljubljanska policija v drugi polovici 18. stoletja. Kronika 50 (2002), št. 3, str. 291-300. Mavric, Danja: Ljubljanski Kolizcj in njegova usoda. Umetnostna kronika 18 (2008), str. 34-^4. 110 ARHIVI 32 (2009), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Aleksandra Serše: N a mes tn i š wo v Ljubljani 1850-1854, Deželna vlada v Ljubljani 1854-1860, str. 95-110 Polec, Janko; Uvedba občin na Kranjskem leta 1849/1850. Zgodovinski časopis VI-VII (1952/53), str. 686-732. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah KoroČki, Kranjski, Primorju in Štajerski do 1918 (ur. Jože Zontar), Graz-Klagenfurt-Ljtibljana-Gorizia-Trieste: Steiermärkisches Landesarchiv [etc.], 1988 (Veröffentlichungen des Steiermark i sehen Landes-archives; Bd. 15). Ribnikar, Peter: Arhivsko gradivo Namestništva in Deželne vlade v Ljubljani. Arhivi II (1979), št. 1— 2, str. 32-36. Slokar, Ivan: Zgodovina obrinega šolstva v Ljubljani do leta 1860. Zgodovinski Časopis XVII (1963), št. 1, str. 196-218. Umek, Ema: Gradivo za zgodovino Slovencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju. Arhivi 111 (1980), št. 1-2, str. 13. Valenčič, Vlado: Ljubljansko stavbeništvo v 1. polovici 19. stoletja. Kronika 17 (1969), št. 2, str. 72-84. Zontar, Jože: Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849. Melikov gornik (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: ZRC SAZU, 2001, str. 529-550. Zontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem. Arhivi 30 (2007), Št. 2, str. 25-42. Zusammenfassung STATTHALTERS! IN LAIBACH 1850-1854, LANDESREGIERUNG IN LAIBACH 18541860 Das Jahr 1848 brachte große Veränderungen, zahlreiche Fragen hinsichtlich der Verbesserung von Gerichtswesen, Verwaltung und Schulwesen wurden gelost, die Abschaffung der Leibeigenschaft sollte auch eine Verbesserung des Bauemstandes nach sich ziehen. In dieser Zeit wurde auch der Grundstein zur späteren VerwaltungsOrdnung gelegt, obwohl nicht alles in den gewünschten Bahnen verlief, wie es sich damals einige vorgestellt hatten. Zur Durchführung sämtlicher Änderungen mussten neue Gesetze erlassen wrerden, die all diese Bereiche regelten, wobei verschiedene Entwicklungsstufen, von einer sehr liberalen bis zu einer konservativen Phase, schließlich zu einem Stadium führten, als die staatliche Verwaltung in den 60er Jahren des 19. Jahrhunderts eine Form erhielt, die sie bis zum Ende der Monarchie beibehalten hat. Der ereignisreichste Zeitabschnitt für die endgültige Ausgestaltung von Verwaltung und Gerichtswesen dauerte etwa 10 Jahre, und gerade in dieser Zeit war die Statthalterei in Laibach bzw. die Landesregierung in Laibach tätig. Im Material des Areliivbestands der genannten Körperschaft sind die Widerspiegelungen dieser Änderungen zu finden. Den Forscher erwarten zweifelsohne Überraschungen, vielleicht sogar einige neue Erkenntnisse. ARHIVI 32 (2009), Št. 1 O delu arhivov in zborovanjih 111 O delu arhivov in zborovanjih Poročilo o Jesenski arhivistični šoli 2008 (Autumn archival school 2008), Grljan in Trst, 16.—23. 11. 2008. V organizaciji Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Maribor — Trst (11AS) je od 16. do 23, novembra 2008 v Grljanu (Grignano) in Trstu potekala Jesenska arhivistična šola. Tečaja se je udeležilo 27 arhivistov iz 12 držav večinoma jugovzhodne Evrope (Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Italija, Kosovo, Makedonija, Črna gora, Romunija, Srbija in Slovenija). Arhivistična šola je letos potekala drugo leto zapored. Zamišljena je kot oblika podiplomskega izobraževanja, poglabljanja znanja določene arhivske tematike in ne nazadnje kot mednarodni fontm, namenjen spoznavanju drugačnih možnosti reševanja istih arhivskih problemov. Udeleženka šole Cehinja Michaela Škvirova bere na mednarodni konferenci končno poročilo o Jesenski arhivistični Šoli Udck^enci šole v predavalnici Udeleženci šole smo imeli prve tn dni (17.-19. 11.) predavanja in delavnice v hotelu Adriatico v Grljanu, v katerem smo tudi prebivali in v katerem je med drugim sedež Inštituta za teoretično fiziko Abdul Salam Predavanja in delavnice so potekale ves dan m sicer od 9. ure zjutra| do 18. ure popoldne. Predavatelji so bih večinoma iz italijanskih arhivov (Trst, Milano, Firence, Rim), Splošne direkcije za arhive v Rimu in s padovanske univerze. Dva predavatelja sta bila iz Pokrajinskega arhiva Maribor (dr. Miroslav Novak in mag. Zdenka Semlič Rajh). Predavanja so potekala bodisi v italijanščini (zagotovljeno je bilo tudi sprotno prevajanje v angleščino) bodisi v angleščini. Glavne teme jesenske šole so bile valorizacija in varnost ter zaščita v arhivih. Slušatelji smo spoznali različne poglede na reševanje varnostne problemanke v arhivih, osrednje standarde materialne varnosti, mednarodna standarda za opisovanje arhivskih inšu-tucij (ISDLAII) ter opisovanje funkcij (ISDF) in različne pristope k odpiranju arhivov javnosti (izvedba arhivskih razstav, spletne rešitve ...). Na delavnicah smo sc spopadali z izzivi arhivistične terminologije, ko smo predlagali definicije ključnih arhivskih pojmov (arhiv, ustvarjalec, valorizacija, dokument...). Teoretični del našega izobraževanja smo zaključili v četrtek m petek (21.-22. 11.), ko smo se udeležili mednarodne konference v organizaciji ILAS, ki je potekala v tržaškem muzeju Revoltela. Pisana mednarodna druščina arhivistov in drugih, ki se kakor koli ukvarjajo z arhivskim oz. dokumentarnim gradivom, je predstavila svoje referate s tematiko, ki je bila enaka kot v šoli (valorizacija in varnost ter zaščita v arliivih). Na konferenci so imeli referate tudi štirje naši sošolci (Annalisa Filippo, Michaela Š k virov a, Bogdan Popo-vici in Marijan Gerdej), zato smo jih poslušali še toliko bolj zavzeto. Šola se je končala v petek popoldne, ko smo na slovesnosti v tržaškem Državnem arhivu iz rok organizatorjev prejeli certifikat o opravljeni arhivistični šoli Organizatorji so nam želeli ne le omogočiti pridobitev obilice teoretičnega znanja, ampak so nam skušali z izleu in obiski razstav Šolo rudi popestriti. Sobota (22. 11.) je bila tako posvečena ekskurziji v Gorico. Tam smo si ogledali samo mesto, spoznali mestni arhiv in arhiviste ter obiskali čudoviti dvorec Coronini — Cronberg. V Trstu smo si v okviru šole ogledali tudi tn razstave z zgodovinsko oz. arhivi-stično tematiko. Šola je bila za udeležence nedvomno zanimiva in dragocena izkušnja. Ni nam le posredovala veliko informacij s področja arhivistike in nakazala, v katero smer se bosta razvijali arhivistična znanost in pro- 112 O delu arhivov m zborovanjih ARHIVI 32 (2009), št. 1 blematika samih arhivov. Največja prednost šole je gotovo njena mednarodna sestava. V njej je ideje iz različnih koncev Evrope in sveta povezovala žel|a, da bi zagotovili arhivom čim lepšo prihodnost. Pozitivne izkušnje s predavanj in delavnic ter pristne vezi, ki so se v tem tednu stkale med samimi udeleženci ter udeleženci in organizatorji, so najboljše zagotovilo, da bomo o šoli govorili z veliko mero naklonjenosti in z željo, da bi še naprej pogumno vztrajala na svoji začrtani poti. Vivat, cnsatt, jhnatl Na koncu še iskrena zahvala tistim, ki so si ar-hivistično šolo zamislili, jo omogočili in izvedli: direktorici šole Grazii Tato, koordinatorju Petru Pavlu Klasincu in An toni ju Montcduru. Mitja Sadek Trajna lepota nemih filmov Utrinki s festivala "Dnevi nemega filma", Por-denone 2008 Med 4. in 11. oktobrom 2008 so se v italijanskem mestu Pordenone sedemindvajset«: zapored zbrali znani svetovni zgodovinarji filma prvega obdobja na najpomembnejšem fesuvalu nemega filma na svetu — na "Dnevih nemega filma" (Le Giomate de! Cinema Muto). Manifestacijo je pred 27 leti ustanovila skupina mladih filmskih zanesenjakov iz Gcmone in Trsta kot revijo filmskih komedij, in to je bil očioio zadetek v polno, ker se je takrat v svetu (filma) večalo zanimanje za zgodovino kinematografije prvega obdobja, za t. i. arheologijo filma. Iz skromnih začetkov se je razvil v pomemben festival, na katerem sodelujejo skoraj vsi svetovni filmski arhivi, ter postal stičišče raziskovalcev filmske preteklosti, profesorjev in študentov filmskih disciplin in ljubiteljev sedme umetnosti. Prvih dvajset let je festival "Dnevi nemega filma" potekal v kinu "Verdi", lepi stavbi v stilu arhitekture iz Mussolimjevega obdobja, ki je stala na meji med starim srednjeveškim in novim, modernim delom mesta. Namesto sprva zamišljene obnove se je občina Pordenone odločila, da podre stari) stavbo kina in na tistem mestu zgradi novo, v modernem stilu, primerno 21. stoletju. Osrednja, zelo lepa multi-medijska in tehnično odlično opremljena dvorana ima več kot tisoč sedežev, na hodnikih so razstavni prostori, v stavbi je tudi mala dvorana za projekcije in sestanke. In — zveni skoraj neverjetno — med festivalom je velika dvorana na večernih projekcijah polna, nekatere posebne projekcije (prikazovanje nemih filmov ob spremljavi orkestra) pa so cclo razprodane, čeprav je cena vstopnice 15 €. In kdo sestavlja občinstvo? Večinoma mladi, štu- dentje italijanskih, evropskih in ameriških univerz, ki študirajo film (£U mo logi j o), njihovi profesorji, predstavniki svetovnih filmskih arhivov in zgodovinarji filma. Med gosti fesuvala najdemo avtorje skora| vseh pomembnejših knjig o arheologiji filma. Ti so iz Japonske, Kitajske, Indije, pa skoraj vseh evropskih drŽav in Amerike. Posebej jc opazna navzočnost Američanov, šmdentov m profesorjev. Bogate ameriške univerze plačajo stroške za potovanje do Por-denoneja, saj predmete, povezane s filmom predavajo na več kot stotih ameriških univerzah. V festivalni dvorani in okoli nje je večinoma slišati angleško (sodobni esperanto!), direktor "Dnevov nemega filma" je britanski zgodovinar filma David Robinson Italijanščine je slišati vse manj. Ko to povem svojim italijanskim kolegom (ustanoviteljem festivala), se nekoliko kislo nasmehnejo in pnpomnejo, da je to dokaz, da so tudi "Giomate" vstopile v svetovne filmske tokove. Poleg fcsuvalskih gostov je med obiskovalci festivala veliko lokalnih gledalcev, pravih ljubiteljev filma, meščanov Pordenona; navadno prihajajo na večerne predstave v temnili oblekah in s kravatami, ob njih pa njihove soproge oblečene po predpisih za večerne prireditve. Program letošnjega festivala je, kot je že v navadi, sestavljalo deset tematskih enot, filmi pa so bili enakomerno razporejeni od prvega do zadnjega dne manifestacije. Težko je natančno navesti, koliko je bilo prikazanih filmov v dneh "Dnevi nemega filma": v programu je naštetih 187 naslovov, poleg njih je bilo še nekaj posebnih projekcij, ki so bile sestavljene iz več deset zelo kratkih filmskih fragmentov. Od teh je bilo več kot polovica igranih filmov — od kratko-metražnih do celovečernih, preostalo pa so bili dokumentarni in kratki filmski dokumenti, posneti pred letom 1910. Projekcije potekajo dobesedno od jutra (9.00) do polnoči (zadnja predstava se začne ob 22.45), včasih tudi v obeh dvoranah hkrati, tako da je fizično nemogoče videti vse filme. Kljub resnično privlačnemu programu to ni uspelo niti podpisniku teh vrstic. Vendar je prednost tako obsežnega programa v možnosti, da vsak lahko izloči tisto, kar ga najbolj zanima in uživa v filmih do meja svojih zmogljivosti, torej dokler lahko sedi v udobnih foteljih novega kina "Verdi" (na poznih projekcijah jc včasih slišati rudi smrčanje kakšnega vztrajnega "filmofila"). Težko je vse videti, še težje pa je prenesti vtise v prispevek, vendar bom poskusil. V središču pozornosti so bili filmi Mary Pickford, ameriške in svetovne zvezde nemega filma, katere lik so uporabili kot osnovni motiv festivalskega plakata, programa in drugih objavljenih dokumentov. Na slovesni projekciji ob otvoritvi "Dnevov nemega filma" so prikazali film "Vrabci" (Sparrows, 1926), v bistvu socialno dramo o sirotišnici sredi močvirja, ki je zapuščene otroke neporočenih mater in prostitutk izpo- ARHIVI 32 (2009), Št. 1 O delu arhivov in zborovanjih 113 sojala kot delovno silo ab pa prodajala ljudem, ki so jih p t »svojih. Dicke nsonovska tema, naslov filma pa je izpeljan po citatu iz Evangelija po Luki: "Mar ni pet vrabčkov prodanih dva denarja? Vendar nobenega i^rned njih Bog ni po^abif. Ta film, ki ga je producir ab Mary Pickford sama, ji je ponudil veliko priložnost, da sc kot igralka loči od hka male Mar)-, "Ljubljenke Amerike" {America's Sweetheart'), ter ob enajstih majhnih in skrbno izbranih igralcih ustvari lik "mame Molly", ki otroke rešu|e iz tega pekla (film ;e režiral William Beaudine). Za potrebe filma so izkoristili ves prostor studia Pick ford-Fairbanks v Hoolywoodu, zasadili so 600 dreves, izkopali so močvirje ter ga zapolnili z blatno vodo, skozi katero se mama Molly prebija z otroki, ki jih želi reširi. Film je imel v Ameriki velik dobiček, vendar so ga dolgo podcenjevali, čeprav so številni (Chaplin, Fairbanks) trdili, da je to največja stvaritev Mary Pickford. Svojo vrednost je film dokazal tudi v Pordenoneju 2008, ko so ga prikazali ob spremljavi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine (Orchestra Sinfónica del FriuJi I 'enerta Giulta)\ to je bilo posebno doživetje. Poleg "Vrabcev" so na festivalu prikazali še nekaj filmov Mary Pickford, tudi dokumentarnih o njej in njenem delu, poleg drugega tudi filme v katerih govori o sebi. Poseben prostor so v programu dobili filmi ruskega baletnega mojstra Aleksandra Širjajeva (Aack-caHAp IHiipHcB, 1867-1941), posneti med letoma 1906 m 1909, ki so bih še pred nekaj led neznani. Baletni plesalec in koreograf, ki je po Evropi nastopal z Ano Pavlovo, je po oktobrski revoluciji do konca življenja nadaljeval pedagoško kariero v Rusiji. Sir-|ajcv |e svoje koreografske skice najprej risal na papirne trakove, od zgoraj navzdol Pozneje si je priskrbel filmsko kamero ter med letoma 1906 in 1909, z uporabo t i. "stoptrika", posnel niz kratkih filmov — nastope baletnikov, hišne amaterske filme, potopisne in tudi animirane filme, in to dve do tri leta pred Vladislavom Aleksandre vice m Starevičem (Babah-c.AaB AAeKcaiiApOBHH CrapeBn«*, 1892-1965), ki velja za začetnika niske animacije. Filme Širjajeva je odkril, obnovil in uredil Viktor Bočarov, ruski zgodovinar filma, ki je o Širjajevu izdelal tudi film — "Zapoznela premiera" (A Belated Premiere). Tudi ta je bil prikazan na festivalu. Širjajevu je bila posvečena tudi razstava, organizirana v okviru festivala. Sami filmi so zanimivo odkritje ne toliko kot stvaritve, ampak zato, ker je tudi po stotih letih mogoče najti nekaj neznanega tz filmske zgodovine. V okviru "Projekta Giiffidi", ki taja že 12 let, so prikazali osem Glmov, ki jih je Gnffith režiral med letoma 1925 in 1931 ter štiri njegove na novo odknte filme, ki jih je že prej posnel za "Biograph". Izmed njegovih poznih nemih filmov je bil najzanimivejši film "Bitka spolov" (77?? Battle of the Sexes, 1928), družbena m duhovito posneta komedija o poslovnem uspehu, uspešnem zakonu m prevari, pravzaprav remake filma z. enakim naslovom, posnetega leta 1914 (nekatere scene so vključene v novi film). Tudi v tem filmu je Griffith pokazal svoje znanje pri uporabi filmskega izraza, čeprav te stvaritve v okviru njegovega opusa zgodovinarji filma niso visoko ocentli. Posebej zanimiv je bil tudi Griffithov zvočni film "Abra-cham Lincoln" z Walterjem Hu s tonom v glavni vlogi, ki je bil posnet leta 1930 in traja 93 minut (trije deli filma so ostali brez zvoka, ker niso našli originalnega tonskega traku). Očitno je, da se veliki režiser nemega filma, oceJilmskc umetnosti, kot ga pogosto imenujejo, m najbolj znašel v svojem prvem zvočnem filmu (pozneje je režiral le še enega - "Boj" / The Struggle, 1931). Od njega so verjetno pnčakovali mnogo več, zato so film slabo sprejeli tako kritiki kot gledalci, in ta negativni prizvok se še naprej vleče skozi zgodovino filma, A to vendarle ni tako slab film, kot govo-njo. "Hollywood na Hudsonu" (Hollywood on the Hudson) je naziv programa, ki naj bi spremenil mnenje, da se je s preselitvijo ameriške filmske produkcije v Kalifornijo popolnoma ustavila produkcija na Vzhodni obab, kjer se je ameriški film kot rezultat dela Edisona in Dicksona pravzaprav rodil. Na Vzhodni obali so nadaljevali snemanja filmov v okviru produkcije hollywoodskih studiev, ali pa so jih snemali neodvisni p rod učen u (Cosmopolitan Pictures, Exceptional Pictures in drugi). Na letošnjih "Gtomatab" jo prikazali nekaj zelo dobnh tovrstnih stvaritev, kot so "Konjenik brez glave" (The Headless Horseman, 1922), "Zelena boginja" (The Green Goddess, 1923), "Mah sLari New York" (Little Old New York, 1923) in druge. V spomin na Vittona Martinellija (1926-2008), velikega italijanskega zgodovinarja filma, so prikazali izbor starth italijanskih filmov, o katerih je pisal in jih je posebej cenil: "Slikovita Sicilija" (Sicilia illustrata, 1907), "Vse za mojega brata" (Tittto per mio Jratello, 1911), "Orjak na dopustu" (Maastc in vacansg», 1921) in druge. V okviru programa "Francoska zveza" {French Touch) so prikazali številne francoske filme, posnete v obdobju od 1915. do 1929. Posebej je bil opažen film Figaro (1929) režiserja veterana Gastona Ravela — umetniška filmska adaptacija gledaliških predstav "Se-viljski brivec" in "Figarova svatba". Na zaključnem večeru "Dnevov nemega filma" so prikazali film Jac-tjuesa Feyderja "Novi gospodje" (Les Noimaux Messieurs, 1929), ob spremljavi posebej za to priložnost napisane glasbe in v izvedbi orkestra, ki mu je dirigiral Antomo Coppola, avtor glasbe in ustvarjalec, ki se je v zadnjih letih specializiral za glasbeno spremljavo stanh nemih filmov. Ta družbena komedija je pravzaprav filmska adaptacija popularne gledališke predstave Francisa de Croisscta in Roberta de Flersa z enakim naslovom, ki je v leuh 1925/1926 doživela 114 O delu arhivov m zborovanjih ARI 11V1 32 (2009), Št. 1 velik uspeh v Parizu. Scenarij je skupaj s Fevederjem napisal Charles Spaak, pozneje znani filmski scenarist. Film je ironični pogled na družbene razmere skozi usjieh sindikalnega vodje (igra ga Albert Prejean), nekdanjega delavca, ki je postal poslanec in minister. Film je brez olepševanja prikazal razredna nasprotja tistega časa, boj tekmecev za oblast, zato v novembru 1928 ni dobil dovoljenja za prikazovanje ter se je distribucija filma začela šele po nekaj posegih v aprilu leta 1929. Vendar pa so film že takrat izpodrinile nove, za gledalce privlačnejše stvaritve zvočnega filma. Zanimivi programi "Zgodnji film" (Uarfy Onemd), "film in zgodovina" {Film and Historj) m "Ponovno odknii in res ta v mam" (Rediscoveries and liestorations) so gledalcem ponudili niz izredno zanimivih, predvsem dokumentarnih ali najstarejših igranih filmov (nastalih pred letom 1910). Med njimi francoska filma "Potres v Messini" in "Potres v Italiji" ('1'rembkment de tem de Messina, Tnmblement de tem en Italie, 1909), ki sta nekdaj v kinematografe privabljala veliko število gledalcev hrvaških mest, potem dokumentarne filme, posnete med prvo svetovno vojno - britanski film "Bitka na Somi" (The Battle o/tbe Somme, 1916), filme, posnete na avstrijsko-italijanskem bojišču — "Razdejana Gorica" (Das z_crsiarie Gdn$, "Deseta bitka na Soči" (Die zelmte Isonip Schlacht) in druge, ki so za nas izredno zanimivi, ker so med drugim povezani z našo preteklostjo. Veliko zanimanja je zbudil program, ki ga je prikazal Slovenski filmski arhiv iz Ljubljane: deset odlično obnovljenih filmov, začenši z najstarejšimi stvaritvami Karola Grossmanna iz Ljutomera, posnetimi v letih 1905/1906, pa z dokumentarcem "Ljubljana" iz leta 1909, ki ga je posnel Tržačan Salvatore Spina, in deli pionirjev slovenskega filma Veličana Bestra, Janka Ravnika, Božidarja Jakca in Metoda Badjure, nemim filmom "Evharistični kongres v Ljubliani", ki ga je leta 1935 realiziral zagrebški "Svetloton", do dveh filmov Ljubljančana Marija Foersterja ("Mednarodni filmski kongres v Berlinu", 1935 tn "Pn kamniti mizi", 1937). Foerster je sicer leta 1927 igral v filmu Franje Lediča "Hajduk Cigan Brnja Ajvanar". Odlična panorama, ki prikazuje razvoj filmskih aktivnosti v Sloveniji od prvih snemanj do časa pred drugo svetovno vojno. Sodelovanje Slovenskega filmskega arhiva na "Dnevih nemega filma" s tako dobro izbranim m predstavljenim programom je vsekakor uspeh. Posebej zanimiv del festivala je predstavljal filmski sejem, ki ga redno prirejajo v prostorih srednjeveškega frančiškanskega samostana. Tukaj lahko najdemo več kot tisoč knjig, starih in novih izdaj, ki so posvečene zgodovini filma od prvih izumov naprav za snemanje in pnkazovanje premičnih fotografij do današnjih dni. Stari filmski časopisi, posebej tisd iz časa med svetovnima vojnama, ponujajo zgodovinarjem in ljubiteljem filma dragocene vire podatkov za področja, s katerimi se ukvarjajo. Zbirateljem je na voljo na tisoče razglednic m fotografij z liki filmskih igralcev z vseh celin. Posebno so cenjeni filmski plakati iz časa nemega filma. V zadnjih letih ponujajo vse več starih filmov, presnetih na DVD-je, Nekatere izmed njih izdajajo nacionalni filmski arhivi, ki s tem omogočajo vpogled v filmsko preteklost svoje dežele (v Avstraliji so npr. presneli na DVD že skoraj vso filmsko dediščino). Nekatere dežele na DVD-jih predstavljajo vse svoje najpomembnejše filme (Čehi filme znanega igralca Vlasta Burijana), dobiti pa je mogoče tudi najpomembnejše stvaritve velikih filmskih režiserjev. To so v glavnem vse legalne izdaje, le včasih se najde tudi kakšna piratska. Vsi udeleženci "Dnevov nemega filma" v Porde-nonu se po koncu festivala razidejo zadovoljm: vidijo veliko zanimivih filmov, preselijo se v daljno preteklost sedme umetnosti, uživajo v lepoti nemili filmov, postanejo bogatejši za nova spoznanja, ki jim bodo vsekakor pomagala do boljšega razumevanja korenin in današnje čarovnije gibljivih slik, filma in televizije. Dejan Kosanovič srbščine prevedla: Danijela Juričič Čaryo ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 115 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pie-ronija Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, 343 strani Velik del zgodovine človeštva je povezan z zgodovino vojskovanj. Pri vojskovanjih pa so imele vselej pomembno vlogo tudi utrdbe, ki so v vseh obdobjih nastajale kot sredstvo za obrambo ljudi in njihovega premoŽenja. Pomembnejše utrdbe so nastajale kakor sta zahtevala politični in obrambni položaj dežele ter so rasle na strateško pomembnih 111 naravno zavarovanih lokacijah. Bile so izraz moči, bogastva in okusa graditeljev. Slovenski prostor je zaznamovan z utrdbami. Na stičišču med vzhodom in zahodom ter severom in jugom evropske celine so tu pogosto potekale razne meje, ki so jih branik ah pa napadali. Graditev utrdb je na tem ozemlju zato razcvet doživela v več različnih obdobjih od prazgodovine do 20. stoletja, enega od vrhuncev pa je dosegla v obdobju tur-škili vpadov in avstrijsko-beneških vojn v 16. in v 17. stoletju. Prizadevanje za obnovo in graditev utrdb na območju današnje Republike Slovenije in v bližnji soseščini ob koncu tistega obdobja imenitno ilustrira rokopis, v katerem so zbrani poročili, vedute in načrti mest, krajev in gradov, ki jih je v drugi polovici tridesetih let 17. stoletja po naročilih cesarjev Ferdinanda II, in Ferdinanda III. ter dvornega vojnega sveta obiskal in pregledal dvorni vojni inženir Giovanni Pieroni (1586-1654). Kot ugleden in cenjen znanstvenik, arhitekt, matematik, astronom in astrolog je večino svojega življenja služboval na cesarskem dvoru na Dunaju, po rodu pa je izviral iz Toskane. Rokopis obsega 217 sekundarno v mapo vezanih listov in 9 nevezanih listov z enainštiridesetimi načrti in trinajstimi vedutami naselij ter kopijami neznanih preriso-valcev, ki naj bi nastale v 19. stoletju. Izvira iz korespondence dvornega vojnega sveta na Dunaju, ko- nec 18, stoletja pa je prešel v last dolskega graščaka in zbiralca raritet Jožefa Kalasanca Erberga. Leta 1880 je skupaj z velikim delom arhiva gospostva Dol prešel v last Kranjskega deželnega muzeja, danes pa ga hrani Arhiv Republike Slovenije, Rokopis s Pieronijevimi načrti, vedutami in poročili je bil doslej dobro znan le ožjemu krogu raziskovalcev arhitekture utrdb in vojaške zgodovine, ne glede na to, da obsega tudi vrsto najstarejših ohranjenih upodobitev nekaterih mest in utrdb na Slovenskem. V raznih publikacijah so bih objavljeni le deli rokopisa, zlasti zanimivejše vedute. V minulem letu pa je Arhiv Republike Slovenije izdal kakovostno opremljeno obsežno knjigo z naslovom Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija, v kateri je prvič doslej rokopis v celoti objavljen. Knjigo sta uredili Lilijana Žnidaršič Goleč in Helena Scražin, v njej pa so poleg vseh načrtov in vedut v celoti objavljeni in prevedeni mdi prepisi posameznih Piero-nijevih poročil, ki risbe pomembno dopolnjujejo. Tako je sedaj celota na voljo strokovni m strši javnosti ter skupaj s faksimiliranimi ponatisi Clobuccianche-vih, Valvasorjevih, Vi s che rje vili, Kaiserjevih in Wag-nerjevih upodobitev slovenskih krajev, pridobljenimi v zadnjih letih in desedetjili, ter z reproduciranim vojaškim zemljevidom slovenskih krajev iz druge polovice 18, stoletja predstavlja neprecenljiv široko dostopen vir za analizo nekdanje podobe številnih pomembnih spomenikov utrdbene arhitekture na Slovenskem. Pieronijeve vedute in načrti iz časa okoli leta 1639 so po skicah nekaterih štajerskih in kranjskih mest in gradov, ki jih je med letoma 1601 in 1605 kot gradivo za topografsko karto Notranje Avstnjc zbral prior avguštinskega samostana v Fiirstenfeldu na Štajerskem Johannes Clobucciarich (Janez Klobučarič), najstarejše znane upodobitve nekaterih krajev na Štajerskem, Kranjskem, I Irvaškem. v Istri in na Goriškem. Risbe dokumentirajo podobo nekaterih urbanih nasekj pred sredo 17. stoletja, ko se je začelo tudi v gradbeni dejavnosti čedalje bolj uveljavljati obdobje baroka. Po drugi strani pa ilustrirajo temeljne značilnosti graditve utrdb v prvi polovici 17. stoletja na Slovenskem in kažejo tudi številne zamisk, ki so zaradi umiritve vojne nevarnosti ostale neuresničene. V knjigi je reproducirana tudi najstarejša ohranjena veduta mesta Ljubljane, ki naj bi jo Pieroni ustvaril leta 1639 in je bila sekundarno izločena iz rokopisa ter jo danes hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Upodobitev Ljubljane sodi sicer med manj zanesljive Pieronijeve upodobitve; še celo obzidje, ki je bilo za 110 Ocene in poročila o publikacijah m razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 vojaškega inženirja najbrž še najbolj zanimivo, je prikazano zgolj shematično. Iz prepleta množice številnih stavb je mogoče za silo razbrati podobe stolnice, križevniške in kapucinske cerkve, resnični podobi pa še najbolj ustreza upodobitev gradu na vzpetim nad mestom. Ljubljana v 17. stoletju pač ni imela pomembnejše vojaško strateške vloge pri obrambi dežele. Pieroni je precej več pozornosti namenil krajem in utrdbam ob vzhodni in zahodni državni meji; v nekaterih primerili, denimo Hnnja na Hrvaškem, je Pieronijeva upodobitev celo precej bolj zanesljiva od pol stoletja mlajše Valvasorejve upodobitve iz Slave Vojvodine Kranjske. Načrt gradu v Trstu je akribično izrisan z natančnostjo, kakšne je bil zmožen le odličen arhitekt in vojaški inženir. Številne Pieronijevc upodobitve m poročila SO glavni vir za rekonstrukcijo podobe cele vrste danes podrtih utrdb v 17. stoletju. Značilna primera sta grad Zumberk ah mestno obzidje Reke. Tako je Pieronijeva veduta za nekoč mogočni grad Kozlov rob nad Tolminom edini ohranjeni slikovni vir, ki kaže podobo stavbne celote pred propadom. Tudi v primerih danes še ohranjenih, a deloma okrnjenih historičnih utrdbenih kompleksov, kot sta denimo grad Ozalj ah mestno obzidje Senja, Pieronijeve upodobitve pogosto pomembno dopolnjujejo predstavo o njihovi nekdanji podobi. Zlasti za območje nekdanje Vojne krajine so Pieronijeve upodobitve ključnega pomena za razumevanje historične topografske slike, ki se |e do danes že precej spremenila; nekoč številne močne utrdbe na tem območju so večinoma povsem izginile, njihov nekdanji pomen pa le še slutimo. Izjemnega pomena je tudi dokumentacija utrdbe Karlovac, ki so jo zgradili po letu 1579 in pn tem dosledno upoštevali takrat aktualne koncepte renesančnih idealnih mest na zvezdasuh tlorisih. V Feldbachu ob reki Rabi na avstrijskem Štajerskem pa je Pieroni z zanesljivo risbo, najbrž na osnovi starejše risarske dokumentacije Martina S riera, odlično dokumentiral zasnovo razsežnega p rod turškega tabora okoli žujmijske cerkve, katerega vzhodna polovica je bila v 19. stoletju podrta in ga danes poznamo le v fragmentih. Po slikovitosti med upodobitvami izstopa lavirana risba danes podrtega mostu čez Koritruco v sklopu trdnjave Kluže pri Bovcu, Transkribuana in prevedena poročila ter reproducir ane vedute in načrte, ki jih je bilo zaradi različnih velikosü potrebno prilagoditi formam knjige, v knjigi spremlja več izčrpnih študij, ki jih je pripravila Helena Seražin. Poleg sistematično zbranih in kriučno ovrednotenih v preteklosti že objavljenih podatkov je v spremnih Študijah dodanih še veliko doslej neznanih podatkov, ki temeljijo zlasti na študiju virov iz domačih in tujih arhivov ter pomembno zaokrožajo dosedanje vedenje. V uvodni študiji so smiselno orisane splošne razmere v Evropi med tridesetletno vojno in okoliščine graditve utrdb na območju notranjeavs- trijskih dežel. Naslednja študija je namenjena celovitemu m poglobljenemu orisu življenja in dela Gio-vanni|a Batriste Pieronija. Na podlagi skrbnega študija arhivskih virov in razpoložljive literature je avtorici uspelo doslej znane podatke v marsičem dopolniti in deloma tudi revidtrau. Za razumljivost in uporabnost posameznih Pieronijevib poročil in risb v današnjem Času pa je ključnega pomena tudi študija v zadnjem delu knjige, ki v obliki analitičnih opomb sistematično pojasnjuje posamezne risbe in poročila. Knjiga je opremljena tudi s terminološkim slovarčkom in povzetki v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku, ki bodo uporabnikom iz tujine brez dvoma nadvse dobrodošel pnpomoček. Pregledno, dovolj reprezentančno, a ne preambiciozno oblikovanje, ki je plod dela Andreja Furlana, prispeva k uporabnosti in všečnosti publikacije. Zgledno pripravljena in opremljena knjtga je tako po eni strani dragocen strokovni pn-ročnik, ki korektno predstavlja in interpretira v Arhivu Republike Slovenije ohranjeni rokopis, po drugi strani pa je tudi izdelek, ki ga bo brez dvoma z veseljem prelistal mdi sleherni ljubitelj lepili knjig. Hvalevredno bi bilo, če knjiga v takšni obliki ne bi ostala osamljen dosežek. Morda pa le ni povsem utopična želja, da bi v podobni obliki v doglednem času dobili še faksimihran ponatis vseh načrtov utrdb na območju Štajerske, ki jili |e cesarski inženir Martin Stier izdelal leta 1657 in so ohranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu ter dopolnjujejo razumljivost Pieronijevega dela, Igor Sapač Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i ARHIVI 32 (2009), št. 1_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah_117 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Jure Maček, Dr. Lavoslav Gregorec: privatna korespondenca (Ogradi-Žižek), osebni dokumenti in službeni dopisi Maribor Pokrajinski arhiv, 2008 (Inventarji/Pokrajinski arhiv Maribor; 17), 268 strani Knjiga višjega arhivista Jureta Mačka, izdana v zbirki Inventarji 17, je nadaljevanje knjige, ki je izšla v letu 2007. Obe knjigi skupaj predstavljata inventar fonda Gregorec Lavoslav, to je eden od 293 osebnih fondov, ki se naliajajo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Ohranjena Gregorččeva korespondenca in preostalo gradivo obsegata devet tehničnih enot. 118_Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 32 (2009), št. 1 Jure Maček je gradivo fonda strokovni) popisal na ravni dokumenta. Tam, kjer so skupine dokumentov popisane na ravni združenega dokumenta, je to posebej poudaril. Inventar je obogatil z dodatnimi podatki, ki so za uporabnike oziroma javnost koristni. Na 268 straneh predstavlja osebno ter službeno korespondenco Lavoslava Gregoreca (1839—1924), enega pomembnejših štajerskih Slovencev 19. in 20. stoletja. Rodil se je v Destrmku v Slovenskih goricah, postal kaplan, profesor teologije, dekan, knezoškofijski svetnik, kanonik in poslanec državnega zbora, uveljavil pa se je tudi kot borec za slovenske narodnostne pravice ter interese kmečkega prebivalstva. V tej drugi knjigi o Gregorecu je avtor popis gradiva vsebinsko (tematsko) razdelil na dvajset delov: - v prvem in najobsežnejšem vsebinskem sklopu sta predstavljeni osebna ter službena korespondenca Lavoslava Gregoreca, in sicer po posameznih kategorijah (posamezniki, sorodstvo, neidentificirane osebe, skupine oseb, pravne osebe); Gregorečevi kores-pondenu so razvrščeni po abecednem redu od O do Ž, korespondenca pošiljateljev pa je urejena kronološko; poleg omenjene korespondence so v prvem poglavju tudi dopisi pravnih ah fizičnih oseb drugim pravnim ah fizičnim osebam, - naslednji vsebinski sklop se nanaša na različne zadeve v zvezi z volitvami in zajema dokumente v letih 1883-1897; gre za dopise Gregorecu (korespon-denti so razvrščeni po abecednem redu), izjave volilnih mož, volilne sezname in publikacije ter volilno propagando; - tretji vsebinski sklop se dotika državnozborskih volitev leta 1884, vsebuje pa dopise, telegrame in sezname (učiteljev, odbornikov ipd.); - v četrtem sklopu so predstavljeni narodnopoli-tični govori, pesmi ni pridige različnih avtorjev, tudi Gregoreca; - peto poglavje je posvečeno Grcgorečevcmu političnemu delu (vsebuje interpelacije, koncepte govorov, peticije, resolucije ipd.); - sledijo poglavja Sodne zadeve, Društveno delovanje (pravila raznih društev in seznami članov), Časopisi (Gregorečeve beležke ter opombe k člankom ipd.), Časopisni izrezki (iz obdobja 1863-1921), Razglasi in plakati. Potrdila, Osmrtnice (za Johanna Vošnaka in Dragotina Prusa), Vabila, Računi (različnih obrtnikov za opravljene storitve in dela), Razne dejavnosu. Gradovi na Slovenskem Štajerskem (skice gradov Slovenske Štajerske), Razglednice (36 razglednic), Vizitke, Osebni dokumenti (spričevala, članske izkaznice, legiumacije ipd., ki segajo vse do leta 1860), zadnji vsebinski sklop pa zajema koncepte dopisov in govorov ter nerazporejene dopise. Vsaka popisna enota vsebuje najprej signaturo (tj. številka tehnične enote oziroma arhivske škade, v kateri je pismo, nato vsebinska razdelitev fonda po posameznih korespondentili in zaporedna številka dokumentov, kot so fizično razvrščeni v fondu). Signaturi sledijo naslov (tj. bodisi naslov združenih dokumentov bodisi ime pošiljatelja ah prejemnika; le-teh v redkih primerih ni bilo mogoče povsem razbrati), kraj in datum (razen v primeru združenih dokumentov oz. kjer nista bila navedena), obseg popisne enote (velikost lista m Število strani; pn združenih dokumentih število dokumentov ah njihov fizični obseg), jezik in pisava dokumentov ter (na kratko) vsebina oziroma zadeva. Kot jezik korespondence je bila največkrat uporabljena slovenščina, veliko je tudi nemščine. V pn-digah je moč najti latinščino, pojavljajo pa se še italijanščina, česčina, srbščina in hrvaščina. Pisava korespondence je največkrat latinica, vendar ponekod tudi gotica. Največ dokumentov je rokopisov, nekaj pa je tudi tipkopisov. V knjigi so v opombah pojasnjeni nekateri splošni pojmi oziroma bistveni vsebinski elementi, ki se pojavljajo v posameznih pismih, prav tako so predstavljene nekatere osebnosti, o katerih je govor v korespondenci. Podrobneje se lahko bralec seznani tudi s pošiljatelji pisem. Med njimi najdemo osebnosti, kot so celjski dekan France Ogradi, zgodovinar in doktor teologije Jožef Pajek, literarni teoretik Janko Pajk, pomorski častnik Rupert Pivec, odvetnik Jakob P loj, publicist Franc Podgornik, šolnika Avguštin Požegar in Mihael Zolgar, notarja Franz Radcy in Anton Slam-berger, zgodovinarja Matej Slekovec in Anton Raič, politik in jezikoslovec Božidar Raič, mariborski župan Matevž Reiser, odvetnik in po h tik Fran Rosina, župnik ui pisatelj Jožef Satder, bogoslovec in pisatelj Ivan Skuhala, lavantinski škof Jakob Maksimiljan Stcpišmk, književnik josip Stritar, župniki Anton Sibal, Janko Vraz, Ivan Zakošek in Alojzij Šijanec, politiki josip Sernec, Ivan Šušteršič, Josip in Mihael Vošnjak, Jožef ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 119 Žičkar ter Karel Vcrstovšek, dekan Jožef Tornbach, publicist in mecen Pavel Turner, časnikar in politik Jožef Ulaga, pater križiuŠkega viteškega reda Vihbald Venedig, cerkveni zgodovinar Jernej Voh in številni dragi, ki so Gregorčcu pisali tako iz oddaljenih krajev (Dunaja, Romunije, Češke, Kremsa, Sibenika, New Yorka, Strasbourga, Celovca, Godce ...) kot tudi iz bližnjih in domačih krajev. Tematika pisem je zelo različna in sega od uradnih pisem oziroma dopisov do povsem osebnih pisem, čestitk, zahval in pozdravov. Dokumenti so datirani od šestdesetih let 19. stoletja pa vse do zadnjih let GregoreČevega življenja. Knjigo je avtor obogatil tudi s slikovnim gradivom (25 fotografij osebnih pisem, službenih dopisov, osnutkov govorov ipd.). Na koncu knjige je podano imensko kazalo. Iz vseh osnovnih in dodatnih podatkov, ki se nanašajo na korespondenco in drugo gradivo fonda, lahko dobimo vpogled v Gregorččev način razmišljanja in njegove nazore, spoznamo njegove sodobnike ter se seznanimo z lokalnimi m širšimi političnimi ter družbenimi okoliščinami tedanjega časa. Boštjan Zajštk Emica Ogrizek, Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898-1941, Pokrajinski arhiv Manbor, Inventarji 18, Maribor 2008, 195 strani Pokrajinski arhiv Maribor je v letih 2005 in 2006 že izdal dve publikaciji zbirke Inventarji, ki zajemata gradivo fonda Okrožno sodišče Maribor za obdobje 1898-1941. Prva publikacija je izšla leta 2005 z naslovom Sodni register Okrožnega sodišča Maribor, Zadružni register in predstavlja odličen vir za preučevanje zadrug kot samostojnih pravnih oseb, saj navaja osnovne podatke o nastanku, ukinitvi oziroma preimenovanju le—teh. Druga publikacija (izdana v letu 2006) pa predstavlja gradivo trgovskega registra Okrožnega sodišča Maribor med letoma 1898 ui 1941. Avtorica, arhivska svetovalka Emica Ogrizek, je v letu 2008 pripravila naslednjega izmed inventarjev, ki predstavljajo vsebino fonda Okrožno sodišče Maribor. V tretji publikaciji, publikaciji z naslovom Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1989-1941, je predstavila še en zanimiv segment fonda, ki je nepogrešljiv pri preiskovanju zgodovine gospodarskih subjektov. Objavljeno gradivo obsega časovno obdobje med letoma 1916 m 1941 in zaradi pomanjkanja virov za preučevanje zgodovine predvsem manjših gospodarskih subjektov predstavlja edini vir, v katerem je možno najti podatke o njih. INVENTARJI 18 ■ Emica OGRIZEK STEČAJI IN PRISILNE PORAVNAVE IZVEN STEČAJA V GRADIVU OKROŽNEGA SODIŠČA MARIBOR 1898-1941 Avtorica v uvodu publikacije podrobno opisuje ključne termine, ki so povezani z gradivom, in tako omogoča lažje razumevanje starejših terminov, ki so bili v uporabi, ko je gradivo nastajalo. Podani so tudi pregled stečajne zakonodaje, poteka stečajnega postopka in prisilne poravnave ter pravne posledice. Gradivo je predstavljeno v kronološkem zaporedju. Avtorica pri vsakem spisu navaja signaruro, vrsto postopka, zadevo, vsebino, svoje opombe ter številko tehnične enote. Za ponazoritev publikacija predstavlja tudi nekaj prepisov tn fotografij izbranih dokumentov. Za lažje iskanje sta ob koncu dodana še indeksa krajevnih imen ter pravnih in fizičnih oseb, navedenih v publikaciji. Pokrajinski arhiv Maribor hrani gradivo o stečajih od ustanovitve okrožnega sodišča v Mariboru, od leta 1898 naprej, prej pa je bilo zanje pristojno okrožno sodišče v Celju. Krajevna pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru se je raztezala na sodne okraje Maribor, Lenart, Slovenska Bistnca, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in Radlje ob Dravi. Po prvi svetovni vojni se je pristojnost razširila še na sodne okraje Prevalje, Murska Sobota in Lendava. Tako je ostalo do leta 1938 in ustanovitve okrožnega sodišča v Murski Soboti; pripadli so mu sodni okraji Murska Sobota, Dolnja Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. 120 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 Gradivo stečajnih in poravnalnih spisov vsebuje veliko podatkov predvsem za raziskovanje gospodarske zgodovine. V spisih je viden vpliv svetovnih gospodarskih razmer ob konkretnih primerih malih in velikih trgovcev, gostilničarjev, hotelirjev in drugih gospodarskih subjektov. Poročila stečajnih in poravnalnih upraviteljev so vir številnih zelo pomembnih podatkov in podajajo osnovne podatke o subjektih skupaj s popisi premoženja in opisa celotnega gospodarskega položaja dolžnika. Zanimivi so lahko tudi seznam upnikov in njihove prijave z zahtevki. Ti dokumenti dajejo sliko o gospodarskih povezavah med trgovci in proizvajalci na našem območju ter tujci, sa| so bih med priglašenimi upniki številni iz Avstrije ah Češkoslovaške. Ta dejstva dokazujejo, da so se številne gospodarske vezi obdržale še iz časa Avstro-O grške. Gradivo v fondu Okrožno sodišče Maribor ni ohranjeno v celoti. V celoti manjkajo spisi iz prvih let poslovanja sodišča tako za prisilne poravnave kot stečaje, ko je bilo teh postopkov še malo, kot je vidno v popisu gradiva. V zvezi s stečaji je potekalo tudi veliko pravdnih postopkov in tako je mogoče najti precej podatkov o stečajih in prisilnih poravnavah zunaj stečajev tudi v pravdnih spisih sodišč. Največ stečajev in prisilnih poravnav zunaj stečaja je sodišče obravnavalo od leta 1929 naprej zaradi gospodarske krize, k) je zajela svet. Trgovci so čuuli krizo zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva. Poleg kmetov pa so krizo čutili ludi delavci zaradi povečane brezposelnosti. Ustanove, ki so dajale posojila, in nidi trgovci niso mogli izterjati dolgov, zato je bil edini izhod stečaj ah vsaj prisilna poravnava. Spisi nam kažejo tudi, kako ranljivi so bih predvsem mah trgovci in drugi gospodarski subjekti. Za prezadolženost je bila včasih dovolj že ena sama ponesrečena kupčija, požar, izgubljena pravda ah zapravljiv zakonec. Osemnajsta publikacija v zbirki Inventarji je tako nepogrešljiv in dragocen pripomoček za raziskovalce, ki se ukvarjajo z zgodovino gospodarstva pred drugo svetovno vojno. Nina Gostenčnik Jure Maček, Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor — osebni fond Pokrajinski arhiv Maribor, Inventarji 16, Maribor 2009, 264 strani V programu Pokrajinskega arhiva Maribor za leto 2009 smo se lotili obsežnega projekta, ki je povezan s 70—letnico smrti dr. Franca Kovačiča. S tem smo želeli skupaj z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča obuditi spomin na tega za slovenski del Štajerske pomembnega moža, ki je s svojim delom odločilno vplival na znanstveni in kulturni razvoj Maribora v začetku 20 stol. Poleg prispevka avtorja inventarja Jureta Mačka z naslovom dr Franc Kovačič in zgodovinsko društvo Manbor smo izdali inventar in v razstavišču Archivum pripravili razstavo z naslovom dr. Franc Kovani m rtjcgoiv sledi v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, avtor je prav tako Jure Maček. Inventar z zaporedno številko 16 na 264 straneh natančneje predstavlja ohranjeno gradivo oziroma onginalne dokumente, ki z različnih plati prikazujejo osebnost moža, čigar osebnostne lastnosu in znanstvene kvalitete smo spoznali tudi na znanstvenem simpoziju Življenje in delo dr. Franca Kovačiča; sodelovalo je 11 avtorjev. Uvodni besedi dt. Slavice Tovšak Franc Kovačič in njegove sledi v gradivu Pokrajinskega arhiva Manbor in Jureta Mačka Franc Kovačič m Zgodovinsko društvo sledi popis gradiva, ki zajema 17 vsebinsko zaokroženih poglavij. Najobsežnejše |e prvo poglavje, ki predstavlja korespondenco fizičnih oseb (A—Z). Na 194 straneh srečujemo posameznike, ki so na takšen ah drugačen način in z različnimi željami in motivi pisali Kovačiču. Rudolf Badjura je npr. Kovačiča prosil za zgodovinski opis Maribora in okolice za pripravo vodnika po Mariboru. Z dopisnice in dveh pisem ter razglednice Franja Baša izvemo, kdaj je postal Baš član Zgodovinskega društva in njegovo željo, da bi za manborski muzej pridobil slikane omare iz vuzeniške cerkve. Iz leta 1938 nam je na voljo podatek, da je v študijski knjižnici opaziti toliko bolh, kot jih še ni bilo. Anton Cestnik, srednješolski katehet, je 1. 1906 prosil Kovačiča, da bi napisal zgodovino za osmi razred gimnazije in naj bi bila to apologija katoliške cerkve. Priznava mu, da je veliko primernejši za takšno pisanje kot dr. Anton Medved, ki naj bi mu zaupali to nalogo. V fondu je ohranjenih 10 pisem Frana Šaleškega Finžgarja. Iz njih zvemo, da je bil Kovačič urednik publikacije Življenje svetnikov, ki jih je bila popravljena izdali družba Sv. Mohorja v Ljubljani in lun- UxvL Ur. Irunr Kovačif t irrtHii u urhivj VilTll ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 121 informacijo, da je celo odstopil kot urednik. Odločitev je Franc Seliš ki Finžgar sprejel z velikim obžalovanjem. Kako vsestransko je bilo Kovačičevo delovanje, kažejo tudi pisma Tiho mir j a Gjorgjeviča iz Beograda, ki se je v imenu književnega odbora Sv. Save zahvalil Kovačiču za prispevek m prosil za sodelovanje v častniku Bratstvo. Obojestransko sodelovanje in prijateljstvo je pripomoglo k objavi Kova-čičevega prispevka o prekmurskih Slovencih. Dokaj obsežna korespondenca z dr. Josipom Grudnom, kaže na osebna prizadevanja za vključitev Kovačičcvih prispevkov, npr. Za list slovenski učitelj. Kataloški obzornik. S Kovačičem razglablja o arhivih v Vidmu in Čedadu, ki hranijo gradivo o protestantih, da je Gruden zelo ceml Kovačičevo misel, je vidno iz pisma, napisanega v letu 1907, v katerem ga sprašuje o njegovem mnenju o Že predlagani združitvi ČZN in Izvesti| Muzejskega društva. Predlog je bil vezan samo na edicije, saj bi naj ostalo sicer Zgodovinsko društvo v Mariboni in Muzejsko v Ljubljani povsem samostojno. Da pa zamisli o združitvi obeh društev niso bile ideje posameznikov, dokazuje rudi korespondenca s Franom llešičem, ki je nekajkrat vprašal Kovačiča o njegovem stališču do same združitve. Da je bilo tudi v preteklosti arliivsko gradivo in liramba tega predmet osebne presoje, priča Grudnova zaskrbljenost ob opozorilu duhovnika Jožefa Klekla, naj rokopisov ne oddajo v Ušinski župm arhiv, saj je bil po njegovem prepričanju tamkajšnji župnik zaprisežen Madžar. Kovačiču se tudi pritožuje zaradi Stegen-škovc kritike zbranega gradiva za zgodovino Studemc, S poslano in oliranjeno vizitko je želel razveseliti Kovačiča, s podatkom, da Slovenskega učitelja tiskajo v tisočih izvodov, da je že 700 naročnikov, od tega kar 500 duhovnikov. V fondu je ohranjenih 21 enot, ki kažejo na strokovni in osebni odnos do Kovačiča tn spoštovanje do njegovega načina razmišljanja. V letih 1912—1916 je Kovačič prejel vrsto pisem od ravnatelja salezijanskega zavoda v Veržeju, to je bil Aurelio Guadagnini, s katerim sta reševala veliko finančnih in gradbenih zadev pri obnovi kapele in cerkve. Guadagnini je npr. Kovačiča spraševal, ali je v isti cerkvi dovoljeno posvetni dva Marijina oltarja. Obveščal ga je o problemih v zvezi z okni, taber-nakljem, o gojencih; v letu 1916 je zaskrbljeno poročal, da so v Križevcih že odpeljali zvonove in da bo sedaj verjetno na vrsti tudi farna cerkev v Veržeju Skrbelo ga je tudi, da je bilo v vojsko poklicanih kar 71 gojencev. Med posamezniki in Kovačičem je tekla tudi komunikacija o občutljivih narodnostnih vprašanjih Iz pisem izvemo, kako se je npr. dr, Franc Hcric t 1920 zavzemal za to, da bi pri določitvi meje z Avstrijo morali doseči, da bi Špilje in Radgona prišla v Jugoslavijo. Prepričuje Kovačiča, da bi bilo najiačno zahtevati etnične meje; zagovarjati bi morali historične meje nekdanjih dežel. Predlagal je celo ustanovitev posebnega odbora v Mariboru, ki bi zbiral gradivo za določitev mej. Oporekal je tudi imenu Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker preveč poudarja vclikosrbsko nadvlado. Tudi ime Jugoslavija je bilo po njegovem prepričanju nemškega izvora, zato pa neprmierno za novo državo. V letu 1925 je bila Kovačiču poslana razprava o imenu Sloveni za objavo v ČZN. Opozarjal je na nujni študij karantanskega prava, na osnovi katerega bi lahko izluščili argumente za priključitev Koroške Jugoslaviji. Prav tako bi morala pripadati Jugoslaviji Štajerska vse do Vildona. Bil je velik zagovornik imena Sloveni. To bi po njegovi oceni preprečilo srbizacijo. Hcric je odprl tudi makedonsko vprašanje in o njem polemiziral s Kovačičem. Na Kovačiča se je nekajkrat obrnil tudi dr. Ožbah Ilaunig iz Lenarta, ki je med drugim pripravil članek o Rebercah, ki so bile neupravičeno pod nemškim jarmom; prosil ga je za prepis Puffovega besedila o gradu Hrastovec in pojasnilo oziroma potrditev, da sta unem Partinje in Zamarkova povezani z rimskim obdobjem. Posebno mesto v večjih sklopih posameznih ko respondentov zavzemajo pisma Antona Kaspreta. Izvemo, da je že L 1897 predlaga! Matiju Slekovcu ustanovitev Zgodovinskega dnišrva za Spodnjo Štajersko in druge slovenske dežele m dodal, da se ne bi smelo omejevati le na Štajersko. Popravil je navodila o videzu prve številke ČZN m razložil njeno vsebino. Jasno je izpovedal, da mora biti glavni predmet dništ-va zgodovina m da se mora izogibati političnim vsebinam. Na prvem mestu mora biti znanstveni poudarek, posebna skrb pa naj bi bila namenjena lepemu slovenskemu jeziku. Vztrajal je, da je treba objaviti v prvi številki ČZN razpravo o pokojnem Matiji Slekovcu. Leta 1904 je zahteval od Zgodovinskega društva v Mariboni, da prepreči izkopavanje delavcev graškega muzeja v Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Omembe vredna je Kaspretova zahvala Kovačiču, ker naj bi bil ta najbolj zaslužen za ustanovitev Zgodovinskega društva. Iz pisem izvemo, da je bilo predstavljenih več možnosti in ponujenih več tiskarn, ki bi tiskale ČZN: Stvria v Gradcu, Cirilova tiskarna v Mariboru, Celjska tiskarna in še nekatere. Za prvo in naslednjih 27 številk je bila končno po dolgi razpravi izbrana Cirilova tiskarna. Posamezniki, kot npr. Matija Ljubša, so bili odločno proti temu, da bi ČZN □skala nemška tiskarna Stvria; pa četudi je morda imela najboljše reference. Za ČZN so se zanimali doma in v tujini Posamezni izvodi so bih poklonjeni deželnemu arhivu v Gradcu, Joanejski knjižnici, slovanskemu seminarju in historičnemu časopisu v Pragi. Predvideno je bilo tudi pošii|an|e v Belgijo, Rusijo in Srbijo in številne države ter ustanove, Kovačiča so velikokrat 122 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 prosili, da bi lektoriral zlasti uste prispevke, ki so ostro napadali tedanji politični sistem. Leta 1908 je Kaspret predlagal Kovačiču, naj na podlagi izkopanin rekonstruira kulturo Ptuja v rimski dobi. Iz številnih pisem je vidno, da so se med člani odbora pojavljala tudi nesoglasja in da so imeli odborniki različno kri tičen odnos do posameznih sestavkov. Prišlo je celo do medsebojnih očitkov, zato so se nekateri posamezniki odločili, da ne bodo sodelovali pri vsebinski zasnovi časopisa. Številne vsebine dopisovalcev Kovačiču so bile namenjene objavam v CZN ah izražanju osebnih kritičnih stališč do vsebine objavljenih člankov. Avtor je poudaril tudi številne, čisto osebne dokumente; vezam so na 70- letnico dr. Franca Kovačiča in njegove rojstne dneve. To je bilo nekaj poudarkov iz najobsežnejših poglavij Inventarja, saj vseh m bilo mogoče predstavni. V ohranjenem gradivu smo našteli 488 posameznih dopisovalcev Kovačiču m 65 pisem pravnih oseb. Bistveno manjšo količino gradiva (zaradi celovitega prikaza fonda jo je predstavil Jure Maček) predstavljajo osebni dokumenti dr. Franca Kovačiča, njegovi zapiski in beležke, gradivo s pariške mirovne konference, fotografije in razglednice, netazvrščeni dopisi. V pomoč vsem, ki bodo iskali osebnosti, predstavljene v inventarju, je Jure Maček v zaključnem delu pripravil imensko kazalo. V odločitvi, da izdamo inventar ohranjenega gradiva dr. Franca Kovačiča, vidimo možnost in zagotovilo, da uporabniku ponudimo informacijo o veličini osebnosti dr. Franca Kovačiča, ki je zaznamovala kulturno podobo Manbora v začetku 20. stoletja. Slamca Tovsak Marija Hernja Masten, Katja Zupanič, Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908, spominska razstava ob stoti obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju, Galerija Magistrat, Ptuj, od 19, septembra do 27, oktobra 2008 Katja Zupanič, Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908, razstavni katalog, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Ptuj 2008, 26 stram V Zgodovinskem arliivu na Ptuju smo se v letu 2008 odločili, da s spominom na dogodke izpred sto let v našem mestu oživimo čas, ko smo bih Slovenci prostorsko in politično ujeti v ideologijo, ki se je kazala v zaničevalnem odnosu do vsega, kar je bdo slovenskega. Ker smo se zavedali, da je popolna neodvisnost mogoča le v samostojni drŽavi, je program Zedttijenc Slomnije iz leta 1848 ostal trajna politična zahteva tudi v prihodnjih desedetjih. Kljub številnim oviram in v občutno spremenjenih okoliščinah na poti v politično in duhovno samostojnost smo Slovenci le dočakali suvereno slovensko državo, hkrati s tem pa (o)krepili narodno zavest. Prav septembrski dogodki na Ptuju leta 1908 kažejo na odločenost in voljo članov slovenske Družbe sv. Cirila in Metoda, ki so jih nemškutarji zaničevali, za boj za pravice svojega naroda. Svoje slovenstvo so bili sposobni izpnčati sredi nemškega otoka, celo tako odločno, da so bila izpostavljena njihova življenja. Dogodki na Ptuju so aktivirali ves slovenski narod, to pa še dodamo kaže, da niso imeli samo lokalnega pomena. Razstava je bila zasnovana v štirih sklopih. Dogajanje smo prestavili v čas devetdesetih let 19. stoletja, ko so se na Slovenskem začele oblikovati politične stranke. Ena od teh je bila tudi Nemška nacionalna stranka; ta je bila veliko bolj napadalna v naših krajih kot recimo v osrednjem delu države, Nemci v t. i. trdnjavskem trikotniku (Maribor, Celje, Ptuj) so bili veiikonemško usmejeni, Slovencem pa niso priznavali nobenih nacionalnih pravic. Prek svojih društev so širili veiikonemško idejo m zaničevali vse, kar je bilo slovenskega (tako v šolstvu, kulturnih društvih, časopisju, ...). Kot protiutež nasilni germanizaciji so steber slovenskega kulturnega, duhovnega in političnega življenja na Ptuju predstavljali Narodna čitalnica, Posojilnica, ptujska podružnica Družbe sv. Cirila in Me- Zgodovinski ARHIV na PTUjU Galerija Magistrat UMI « I It it* f T t J Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 123 toda, Slovensko pevsko društvo, ptujski Sokol ter slovenska župnija sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu na Ptuju. Odnosi med Nemci in Slovenci so se zaostrovali in dosegli svoj vrh septembra 1908, ko je na Ptuju zasedala 23. skupščma Družbe sv. Cirila in Metoda. Da so izbrali Ptuj za zasedanje skupščine, ni bilo naključje, saj so bile razmere in samozavest Slovencev že na takšni stopnji, da so ptujskim Nemcem upali pokazali, da je Ptuj tudi slovenski. Udeležence, ki so 13. septembra 1908 na Ptuj prispeli z vlakom, so že na železniški postaji Nemci in nemčurji obmetavali s kamenjem, polivali s črnilom, pljuvali in besedno poniževali, ... ker naj bi bil Ptuj nemški, zato naj bi barve slovenske trobojnice in prepevanje slovenskih pesmi pač ne sodile v nemški Ptuj. Vso pot do Narodnega doma, kjer je bila skupščina, so na Slovence padali udarci, polivali so jih s črnilom, zmerjali. Se več, ker so se branili, so bih p oklic aru na zatožno klop. Policija jih ni zaščitila. Posledice teh dogodkov so vznemirile ves slovenski narod, demonstracije so se začele v vseh večjih slovenskih mestih, ta pa so odtlej imela bolj slovenski videz. Po teh dogodkih se je narodna zavest Slovencev dokončno prebudila, V nadaljevanju razstave so sledile ključne prelomnice slovenske osamosvojitvene zgodovine: prizadevanje za slovensko državnost - razpad avsrro-ogr-ske monarhije, ki je za Slovence pomenil priložnost, da trajneje in uspešnejše uredimo svoj nacionalni problem. Leto 1918 je bilo eno ključnih v pnza-devanjih za slovensko državnost. Čeprav je bila vključitev v takratno državo edina možnost, je hkrati pomenila tudi, da lahko Slovenci v določenem zgodovinskem trenutku naredimo še korak na poti do samostojne države. Boj med nemštvom in slovenstvom je bil bolj ali manj očiten tudi v času med obema vojnama, še posebej pa ob pnkl|učitvi Avstrije Rajbu leta 1938. Pogojnega sožitja v stari Jugoslaviji med Nemci in Slovenci, ko je nacizem uradno prevzel oblast, ni bilo več. Nemštvo se je tudi na Ptuju začelo pri-pravljau na t. i. ponovno osvoboditev Spodnje Štajerske . Slovenska narodna zavest in ljubezen do naroda sta vodili naše ljudi skozi vojno vihro. Velike p o h učne spremembe ob koncu dnige svetovne vojne so na novo zarisale meje drŽave. V novi državi Jugoslaviji je bila Slovenija v svojih avtonomnih pravicah omejena. Čeprav je ustava iz leta 1974 okrepila samostojnost republik in avtonomnih pokrajin, so decentralizacijo zavirale stare oblastne strukture. Po Titovi smrti leta 1980 so se razhajanja med Slovenijo in federacijo zaradi različnega dojemanja jugoslovanske državne skupnosti poglobila. Politične spremembe v evropskem prostoni, gospodarska in nacionalna kriza v državi so slovensko javnost vodile k spoznanju, da je prišel čas za lastno državo. Ponovno je prišel v ospredje boj za lastno državo, za slovensko samobit. 23. decembra 1990 se je slovenski narod s plebi-scitarno odločitvijo izrekel za samostojno in neodvisno državo. S sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavnim zakonom za uresničevanje Temeljne listine ter Deklaracijo o neodvisnosti je bil postavljen formalni temelj slovenske samostojnosd. Razglasitev teh dogodkov pa je bila desetdnevna osamosvojitvena vojna. V n|ej so se pokazale slovenska odločnost, enotnost in učinkovitost slovenskega političnega vodstva in vsega prebivalstva. S sprejemom Slovenije v Organizacijo hi-Ženib narodov kot 176. polnopravne članice 22. maja 1992 se je končala pot osamosvajanja Slovenije. Oblikovanje slovenskega parlamenta po osamosvojitvi, vstop Slovenije v Evropsko unijo, delovanje slovenskih poslancev v evropskem parlamentu ter odprava notranjih meja med članicami Evropske unije so nadaljevanje procesa, ki se je začel pred 140 leti in dosegel uresničitev na začetku 21. stoletja. Z novim položajem v evropskem političnem prostoni se razstava zaključi. Razstavo je dopolnjeval katalog na 26 straneh, opremljen s številnim barvnimi fotografijami in dokumenti, Katja Zupamč Marko Polcnšek: Po njih izdelkih jih boste spoznali. O izbranih novomeških obrteh v času med svetovnima vojnama. Novo mesto 2008, 61 strani Otvoritev razstave: 19. december 2008. Razstava in katalog. Zgodovinski arliiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto Otvoritev razstave in še po tiskarski barvi dišeča knjiga je vedno praznik za avtorja, založnika in udeležence slovesnosti. Takrat je namreč javno predstavljeno delo, ki sicer poteka dalj časa v ozadju. Pričakovanje in radovednost sta navzoča med vsemi udeleženci in vedno je čutiti tudi malce vznemirjenosti. V takem ozračju smo se zbrali tik pred novoletnimi prazniki na otvoritveni slovesnosti na gradu Grm v Novem mestu in otvoritveni prostor je bil premajhen za vse udeležence, O Novem mestu lahko beremo, da je metropola Dolenjske, mesto v provinci, podeželsko mesto itd. Vsekakor ljudje tu živijo že vrsto stoletij ter delajo in ustvarjajo v okviru svojih zmožnosti. Pri tem puščajo sledi in naloga raziskovalcev je odkriti, povezati in tudi Interpretirati te sledi. Po besedah avtorja je pri pripravi razstave in publikacije izhajal iz arhivskega 124 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 gradiva, s katerim se je vsak dan srečeval pri svojem delu. Arhivske podatke je dopo bije val in preverjal z delom na terenu, in sicer z zbiranjem informacij in fotografskega gradiva Pri tem se je obrnil na ustrezne institucije, a še v večji meri na obrtnike oziroma njihove potomce. Z njimi je opravil številne pogovore in pridobil mdi fotografsko gradivo, ki do sedaj še ni bilo javno objavljeno. Na novo pridobljeno slikovno gradivo, ki je opremljeno s kar največ podatki, je velika dragocenost, kajti fotografija brez podatkov ostaja le tehnični dosežek določenega časa. Na razstavi in v katalogu je predstavljenih enajst obru v Novem mestu med vojnama. Avtor je izbral tiste, ki jih je odkril v arhivskih dokumentih in še niso bile podrobno raziskane (kot npr, gostilničarji, medi-čarji in svečarji, keramičarji). Pri obravnavi obrti se je v glavnem držal časovne in krajevne omejitve in ni podajal zgodovinskega pregleda posameznih obrn ali delal primerjavo z drugimi kraji. Na začetku dela je kratek opis novomeške občine, potem pa se nadaljuje z opisom organiziranosti obrtnikov v Novem mestu v stanovska združenja. Ta pa so z led doživela številne spremembe. Tudi v Novem mestu so se odzivali na Širšo organiziranost obrtnikov v Dravski banovini oziroma na novo nastali jugoslovanski državi in se prilagajali razmeram v organiziranosti obrtnikov. Zapis zaključuje z imenskim seznamom obrtnikov, ki so delovali leta 1931 v Novem mestu. Predstavitev organizacijske sheme obrtništva je potrebna za razumevanje širše tematike, a za bralca je na [privlačnejši del kataloga in razstave v nadaljevanju, kjer so predstavljene posamezne obru. Spoznamo novomeške peke, mesarje, krojače, čevljarje, kovača, mizarje, gradbenike, avtomehanike, frizerje, urarje in dva fotografa. Znotraj vsake teme so najprej opisani stanovska organiziranost posamezne obrti in njeni vodstveni organi. Sledi opis posameznih obrtnikov in njihovih družinskih članov. Opisi so različno obsežni. Strokovno korektno podajanje informacij prekinjajo besedila, citati, ki so povzeu iz originalnih zapisov. Od nastanka do danes so pridobili privlačnost, saj bralca neprisiljeno opominjajo na vse spremembe v našem prostoru v zadn|ih sto letih. Novo mesto med vojnama tako rekoč ni imelo industrije. Prebivalci so se preživljali kot obrtniki, trgovci, javni uslužbenci m kmetje, S premišljeno izbranimi citati je avtor poudaril vsakodnevno življenje ljudi, se s tem izognil zgolj suhoparnemu podajanju izsledkov raziskave in navsezadnje tudi opozoril na pomen pisnega gradiva, ki ga hranijo arhivi. Velika pozornost avtorja je bila namenjena jirav citatom in slikovnim prilogam, V knjigi je objavljenih okoli 40 fotografij, 20 plakatov oziroma onginalnih dokumentov in 10 citatov iz različnega pisnega gradiva (pisma, govori, razglednice, poročila, statuti itd). Razstava je prilagojena prostoru in je narejena na osnovi tekstovnega in fotografskega gradiva. Z vsebino sledi kataloški postavitvi tem. Dobra stran razstav je, da navadno pokažejo več gradiva, kot |e objavljenega v publikaciji, to pa opazimo tudi v konkretnem primeru. Takoj ko razstavo pospravimo, lutro utone v pozabo. Kombinacija razstave in kataloga pa je rešitev, ki pnpomore k trajnejšemu obstoju. Morda pogrešamo nekaj več podatkov o izdelkih novomeških obrtnikov. Temu botruje verjetno moja poklicna pot, kajti delam v muzeju, v katerem posvečamo več pozornosti predmetom in so za nas taki podatki vedno dobrodošli. Ob misli na vabilo na razstavo, otvonrveno slovesnost, razstavo in publikacijo kot celoto je zaznati v vsem močno osebno noto Marka Polenška. Na vabilu je veliko ljudi in na sredi transparent z napisom Dobrodošli; otvoritvena slovesnost se je razlikovala od stereotipnih uvel javi jenih vzorcev in v knjigi in na razstavi se pod prijaznimi podnaslovi vrstijo portreti in življenjske dogodivščine obrtnikov. Povsod imajo prednost ljudje, n|ihovi veseli in žalostni dogodki, skratka najprej življenje posameznika in posredno skupnosti. In tako Marko tudi deluje v stiku z ljudmi: prijazno, odprto, pozorno in spošdjivo. Pn pripravi tovrstne raziskave je namreč potrebno veliko terenskega dela m mislim, da so tudi osebnostne lastnosti avtorja in dejstvo, da je Novomeščan po rodu pripomogle k uspešni izvedbi naloge. Štiričlanski kolektiv Novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana je v zadnjih štirih letih objavil tri publikacije: Novomeška trgovina m trgovci (leta 2005), Novomeške luše in ljudje (leta 2007) in Po njih izdelkih jih boste spoznali (leta 2008), Na ogled sta bili postavljeni dve razstavi. Vse tn publikacije so pnnesle nove izsledke v zvezi s tematskim področjem tn časovnim okvirom m so dragocena literatura za vse raziskovalce pa tudi ljubitelje novomeške preteklosu. ¿gucJovttolM *fli Movb fn«fta PO NJIH IZDELKIH JIH BOSTE SPOZNALI << E? I m ^p i mi "Ss 11 W l < M li ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocenc in poročila o publik au juh in razstavah 125 Za celosten zgodovinski pregled kraja so potrebne najprej podrobne raziskave posameznih tema t s kili področij v vseh časovnih obdobjih. Takih raziskav je bilo v preteklosti zelo malo, toda glede na vse povedano kaže, da se obetajo boljši časi tudi za Novo mesto. Majda Pungerčar Bojan Himmelreich, Pike, špekulanti in Tru-mauova jajca: Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945-1953. Zgodovinski arhiv Celje, Celje 2008, 367 strani Konec leta 2008 je Zgodovinski arhiv Celje izdal delo arliivskega svetovalca, dr. Bojana I iimmelreicha, s pomenljivim naslovom Pike, špekulanti in Tru-manova jajca in podnaslovom Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945— 1953. Ta tematika avtorju ni tuja, saj je že popisal kar nekaj strani s tega področja. Tokrat je svoje raziskovalno področje Še razširil in tako je nastalo obsežno knjižno delo, ki predstavlja dobro polovico doktorske disertacije z istim naslovom, ki jo je avtor maja 2008 zagovarjal na Oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri priredbi za tisk jc skrajšal celotno besedilo, izpustil pa je rudi poglavje o času NOB ter cenah in plačah v obdobju 1945—1953, Iz obsežne literamre m navedenih virov je vidno, da je avtor preučil precejšen del dosegljivega arliivskega gradiva. Pri listanju knjige nas pritegnejo fotografije in dokumenti, k boljši predstavitvi pa pripomorejo tabele. Vsebina knjige je razdeljena na deset poglavij. V uvodu avtor najprej opredeljuje pojem preskrbe, ki ga mdi ekonomisti opredeljujejo na različne načine. V normalnih razmerah preskrbo uravnava zakon ponudbe in povpraševanja, v drugačnih razmerah pa v preskrbo poseže država. Avtor navaja primer Slovencev, ki so bili skoraj četrt stoletja omejeni z različnimi predpisi v zvezi s preskrbo. V drugem poglavju je podrobneje opisano Obdobje sistema racionirane preskrbe (1945—1948). Avtor nam najprej predstavlja leto 1945, nato prve tedne po izgonu okupatorja, ter obdobje vključevanja v enotni jugoslovanski okvir preskrbe. Sledi obdobje 1946-1948. V preskrbi prebivalstva, pridobivanju blaga in razdeljevanju le-tega ne prinaša nikakršnih novih značilnosti, so se pa znotraj nespremenjenega sistema pojavljale lastnosti, ki niso bile nebistvene. Avtor podrobneje predstavlja preskrbo, trgovino in odkup v tem obdobju. Tretje poglavje Obdobje sistema zagotovljene preskrbe, je nadaljevanje drugega, saj podrobno obravnava preskrbo in trgovino v letih 1948—1953. Pn preskrbi so podrobneje opisane zagotovljena preskrba, preskrba z vezanimi cenami in prosta preskrba, znotraj trgovine pa trgovina na veliko, trgovina na malo ter plan II, pri katerem so v začetku leta 1949 načrtovali dodelitev posebnih količin surovin za lokalno proizvodnjo, namenjenih za prosto prodajo. Poglavje se zaključi z odkupom; izključno pravico do razpolaganja z večino kmetijskih pndelkov je imelo zvezno ministrstvo. V obdobju 1948—1952 je bil obvezni odkup osnovni način, s katerim je država zagotavljala kmetijske pridelke za del prebivalstva, ki jih sam ni prideloval. Pri tem poglavju je še posebna pozornost namenjena odkupu žitaric ter sami organizaciji odkupa. V naslednjem poglavju Preskrba v slovenski Primorski (cona B Julijske krajine m cona ß Svobodnega tržaškega ozemlja) avtor predstavlja Primorsko, ki je bila v preskrbi sestavni del prihodnje slovenske državne skupnosti, saj so jugoslovanske oblasti velike pošiljke živil pošiljale zlasti v Trst. Avtor pa celotne knjige ni namenil le preskrbi prebivalstva za splošno porabo, ampak je v svoje delo vključil mdi poglavje, ki nosi naslov Turizem in gostinstvo v letih 1945-1953. Obema je bila v povojni gospodarski obnovi namenjena obrobna vloga, ker je 126 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 bila prednostna naloga gospodarske pohuke obnova industrije. Navedent so nujni ukrepi, kj jih je bilo potrebno izvesti po osvoboditvi za oživitev turizma in gostinstva, posebna pozornost pa je namenjena turizmu v slovenskem Pnmorju; po vojni je prav tako imelo težaven položaj. Zanimivo je poglavje o Življenjskem standardu; v pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin razmerje med zaslužki in cenami ni unelo tolikšnega pomena za življenjsko raven prebivalstva, kot ga ima v tržnem gospodarstvu. Avtor je s tabelami prikazal primerjavo razmer po vojni s predvojnimi oziroma primerjavo količin izdelkov, ki jih je posameznik lahko s svojo plačo kupil v različnih časih. Naslednje poglavje govori o Posebnih potrošnikih, ki so imeli pravico do nakupa večjih količin blaga in blaga boljše kakovosti. Posebno obravnavanje kupcev te vrste je izhajalo iz njihove dejanske potrebe po kvalitetnejših obrokih ah pa je bilo povezano z njihovim trenutnim ah stalnim stanjem zdravja in starostjo; druga podlaga pa je bila njihova funkcija ali zaposlitev na delovnih mestih. Avtor nas v poglavju Kaznovanje prestopkov v Z^Z? 1 preskrbo seznanja tudi s kaznovalno politiko v obravnavanem obdobju. Kazni so bile lahko zelo preproste, npr. zaplemba premoženja, zaplemba blaga, popolna zaplemba premoženja ali pa tudi zelo stroge, npr. smrtna kazen, a je bila kaznovalna politika v slovenskem Pnmorju precej manj rigorozna kot drugod v Sloveniji. Na koncu je dodano še poglavje o Pomoči UNRR/l-e in ostalih humanitarnih organizacij, ki so pošiljale blago in živež v Slovenijo lil podan kratek Pregled stanja preskrbe v nekaterih evropskih državah po vojni, da bi tako laže ocenili položaj v Sloveniji. Knjiga je zanimiva in prav gotovo jo bodo v roke icmali raziskovalci sorodnih področij slovenske preteklosti, saj je avtorju uspelo s t ni i ti in nanizati veliko dejstev, novih podatkov in ocen v zaključeno celoto, ki predstavlja pomemben prispevek k slovenskemu zgodovinopisju. Sonja Jazbec viraiije zapisov, ki ga je avtor izdal leta 2001. Trditev popolnoma drži, saj je v sedmih letih nastalo veliko novosti in sprememb, med katere je vsekakor potrebno uvrstiti novo arhivsko zakonodajo, predpise, ki se nanašajo na upravno poslovanje, m mednarodne arhivske standarde. Tudi druge novosti, med katerimi je največ takih, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje z dokumentarnim gradivom, so v knjigi natančno predstavljene. Vsakemu bralcu priročnika priporočam pazljivo in natančno branje že kar uvodnega poglavja, to je Uvodnih misli. Za vsakdanje arhivistično delo |e zelo koristno opozorilo, da je npr. Uredbo o upravnem poslovanju, ki je sicer namenjena organom javne uprave, lokalnim skupnostim in nad: drugim javnopravnim osebam, mogoče smiselno uporabljati tudi pri delu z dokumentarnim gradivom gospodarskih družb, združenj, potiočnih strank, dništev in drugih pravnih subjektov oziroma ustvarjalcev dokumentarnega gradiva. Tudi opozonla o pomenu urejenosti dokumentarnega gradiva, zlasu v povezavi s klasifikacijskimi načrti, so nujna za nemoteno poslovanje pravnih subjektov in morebitno vpeljavo elektronskega arhiviranja. Naslednje poglavje knjige bralce seznanja s pojmi, katerih definicije nam morajo biti znane, če hočemo poznati postopke ravnanja z dokumentarnim, pa tudi arhivskim gradivom. Avtor jih je razdelil v štiri sku- Dr. Vladimir Žumer POSLOVANJE Z ZAPISI Upravi>*njc in hrambi doku menlar negi gtidiv«, Lliulikicipki 'Viti 14 ruvrifjnic gridivj i roki hrjmbc m tltLtKKilkl hramba jrjdiva v t; j. 11", i obliki Dr. Vladimir Žumer, Poslovanje z zapisi Upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrti za razvrščanje gradiva z roki hrambe in elektronska hramba gTadiva v digitalni obliki, Planet GV, Ljubljana 2008, 647 strani Sredi leta 2008 je izšla zelo obsežna publikacija, ki jo je kot priročnik za praktično arhivistično delo napisal dr. Vladimir Žumer. Kot je zapisal v uvodnih razmišljanjih, pomembno dopolnjuje priročnik Arlii- ARHm 32 (20U'J). Št I Occne in poročila o publikacijah in razstavah 127 pine. Te so, kot je zapisal, logična posledica postopkov pisarniškega poslovanja. Med osnovnimi pojmi, ki so povzeti po slovenski arhivski zakonodaji, med drugim najdemo opredelitev pojma arhivsko gradivo, ki z doka] nejasno definicijo povzroča težave. Pričakovati bi bilo, da bo avtor tudi zato ker pojmu namenja neka] opisnih dejstev, pojasnil nsti del opredelitve arhivskega gradiva, v katerem piše, da ima arhivsko gradivo med drugim "... trajen pomen za ... pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov." Kot kažejo razmišljanja po letu 2006, ko je začela veljad nova slovenska arhivska zakonodaja, pa tudi dileme, ki se pojavljajo ob pripravah sprememb in dopolnitev arluvskega zakona, ¡e prav ta del definicije arhivskega gradiva sporen. Po mojem mnenju, bi bilo potrebno enkrat jasno povedati, da t. i. pravna varnost je oziroma ni kriterij za določanje arhivskega gradiva. Čc je, je to zelo nerodno za arhivistiko. Glede na to, da sta v podpoglavju osnovnih pojmov razložena tudi pojma dokument in dokumentarno gradivo, bi bilo po mojem mnenju logično, da bi bile tu tudi razlage pojmov dokumentarno gradivo v fizični in elektronski obliki ter obliki za dolgoročno hrambo ter pojmi elektronski in analogni dokument ter fizična in elektronska kopija dokumenta, ki so v podpoglavju Upravl|anje dokumentarnega gradiva. Podobno menim, da bi morah biti nekateri po]tni, ki se nanašajo na razumevanje elektronskega arhiviranja, opredeljeni v podpoglavju Elektronska hramba gradiva in ne v podpoglavju Upravljanje dokumentarnega gradiva. A to so le moja subjektivna gledanja, ki nikakor ne zmanjšujejo pomena poglavja, ki je namenjeno poznavanju pojmov v procesu ravnanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom in bi ga moral vsak arhivist zelo natančno preučiti. Sledi poglavje, v katerem se avtor posveča sistemom poslovanja in razvrščanja dokumentarnega gradiva in sistemom vodenja evidenc o dokumentarnem gradivu, ki so veljali na območju današnje Republike Slovenije v zgodovini Zlasti za arhiviste, ki skrbijo za upravno gradivo, ki je nastalo po letu 1945, je pomemben prikaz razvoja pisarniškega poslovanja; to je do vključno leta 1961 slonelo na delovodniškem sistemu, potem pa vsebinskem, klasifikacijskem sistemu. Med drugim avtor opozarja na Pravilnik o pisarniškem poslovanju iz leta 1988, v katerem so bih prvič v zgodovini slovenskega pisarniškega poslovanja določeni minimalni roki hranjenja. Sledi opis problematike klasifikacijskih načrtov, ki je posledica Uredbe o pisarniškem poslovanju in dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva iz leta 1994 in Uredbe o upravnem poslovanju iz leta 2005 ter poznejših dopolnitev in sprememb. Ti klasifikacijski načrti so ze opremljeni z roki hranjenja in določitvijo arltivskega gradiva. Nekaj prostora je namenjenega tudi, kot pravi avtor "... najbolj stabilnemu in postopkovno urejenemu pisarniškemu poslovanju pravosodnih organov ..,", ki se je predvsem pri rednih sodiščih in sodiščih splošnih pristojnosti ustalilo konec 19. stoletja (1898). Sodišča so začela vpisnike in abecedna kazala vodiu po vrstah zadev in postopkov. Pisarniško poslovanje pravosodnih organov so določati sodni poslovniki, od leta 1995 dalje pa Sodni red s spremembami in dopolnitvami, ki je v priročniku podrobneje prikazan v delu, ki opredeljuje ravnanje z dokumentarnim gradivom. Med predpise, ki močno vplivajo na sisteme poslovanja z dokumentarnim gradivom, avtor uvršča tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, saj določa osnovne principe elektronskega arhiviranja. Opozorjeno je na določilo, da mora arhivsko gradivo, ki je bilo v originahu obliki zapisano na papirju, pa je bilo pozneje skemrano ali posneto na mikrofilm, ostati na papirnem nosilcu zapisa, kot za določene vrste dokumentarnega gradiva zahtevajo tudi nekatere področne zakonodaje (npr. s področja šolstva in računovodstva). Pomembno pa je opozorilo na 69. strani priročnika, ki navaja, da je leta 2007, sprememba Uredbe o upravnem poslovanju odpravila določbo, "... po kateri so morali organi javne uprave, hkrati z elektronskim arhiviranjem zadev, v fizični obliki na papirju ohraniti ... zadeve, ki so imele naravo arhivskega gradiva ...". Enako velja tudi za dokumentarno gradivo, ki ga je potrebno hraniti trajno. Za uvajanje elektronskega arhiviranja je zelo koristno opozorilo, da je ista sprememba Uredbe o upravnem poslovanju odpravila še določilo, da pri pravnih subjektih, za katere velja citirana uredba, po preoblikovanju papirnih dokumentov v elektronsko ali mikrofilmsko obliko, originalnih papirnih dokumentov ni več potrebno hrani še dve leti po preoblikovanju,1 Pogrešam opozorilo na obvezno potrjenost t. i. notranjih pravil za pravne subjekte, za katere velja]o določila Uredbe o upravnem poslovanju. Vznemirja pa me lahkotnost opozorila, da je Zakon o notanatu iz leta 2006 odpravil določilo 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, po katerem je bilo zaradi nevarnosti vdora v elektronsko arhiviranje iz sistema elektronskega poslovanja izvzeto elektronsko dokumentarno gradivo pravnega prometa z nepremičninami. V opombi številka 56 je naveden Zakon o notariam, ki naj bi bil objavljen v Ur. L RS, št. 17/2006. A v tem Uradnem listu ni nobenega zakona o notariatu. Očitno gre za napako pri ciuranju zakona. Določila o elektronskih oblikah notarskih listin so namreč zapisana že v spremembah tega zakona iz srede leta 2004, povzeta pa so v 1 Na splošno menim, da bi bilo zelo koristno, ko bi avtor navedel člene predpisov, ki prinašajo kakršnekoli spremembe. 128_Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 32 (2009), št. 1 uradno prečiščenem besedilu zakona iz januarja 2006, v nekoliko spremenjeni obliki jih najdemo v spremembah notarske zakonodaje novembra 2006; povzete so v uradno prečiščenem besedilu istega zakona iz začetka leta 2007. Gre za 31. in zlasti 38.a Člen tega zakona. Res je, da 38.a člen zakona daje pravilno sestavljeni in elektronsko podpisani notarski listini v elektronski obliki enako vrednost kot "... notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost". V nobenem členu notarske zakonodaje pa ni eksplicitno navedeno, da so odpravljena določila 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem pod p is u.^ Vsaj zame je zelo nenavadno, da naj bi spremembo uzakonil zakon o notariatu in ne zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Zadnji zakon o elektronskem poslovanju |c izšel dva meseca po spremembi notarskega zakona iz leta 2004, pa še vedno vsebuje določila domnevno z zakonodajo o notariatih odpravljenega 13, člena. S tem v zvezi je priporočljivo prebrati tudi 2. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu iz leta 2006.J Najmanj kar lahko ugotovim je, da gre za hudo neusklajenost slovenske zakonodaje. V opisu Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je bil sprejet leta 2006, je nakazana osnovna razlika z arhivskim zakonom iz leta 1997. Avtor pravilno ugotavlja, da je bil dotedanji zakon dobra pravna podlaga za varstvo arhivskega gradiva v fizični obliki, tu pa se zelo ukvarjal z dokumentarnim gradivom in Še manj oziroma nič z varstvom elektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva - to je novost arhivskega zakona iz leta 2006. Zato pravi, da je bil novi zakon skupaj s podzakonsko uredbo več kot nujno potreben. V nadaljevanju so opisana osnovna načela novega zakona. Poudarjeni sta potreba po dostopnosti arhivskega gradiva in novost pn opredeljevanju arhivskega gradiva, ki ga po določilih novega zakona določajo v komisijah; člane izmed predstavnikov pristojnega arhiva in konkretnih javnopravnih oseb imenuje direktor pristojnega arhiva. Predstavljene so določbe za opredeljevanje zasebnega arhivskega gradiva. Poudarek v priročniku je na elektronskem arhiviranju in z njim povezanih izjemno pomembnih določilih o dolgoročni hrambi elektronskega dokumentarnega gradiva in t, i. notranjih pravilih, ki so podlaga za ugotavljanje verodo- - Zakon o spremembah m dopolnitvah Zakona o notariatu. Ur. L RS, št. 73-3239/2004; Zakon o notariatu, uradno prečiščeno besedilo, Ur. 1 RS, št. 4-95/2006; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu, Ur. 1, RS, šr. 115^1905/2006; Zakon o notariatu, uradno prečiščeno besedilo. Ur. I. RS, št. 2-65/2007. 1 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, uradno prečiščeno besedilo, Ur 1. RS, št. 98-4284/ 2004; Zakon o elektronskem poslovanju na trj^u. Lir. I RS. št. 61-2566/2006. stojnosu elektronskih zapisov. Vse skupaj je povezano s podzakonskimi predpisi, kot so Enotne tehnološke zahteve (ETZ) in njim podobni predpisi (komrolniki) ter z Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, kt združuje vsebino nekdanjih izvedbenih pravilnikov, razen Pravilnika o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb in ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Bilo bi zanimivo, če bi avtor priročnika pojasnil, zakaj tudi določil tega pravilnika niso vključili v Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. V nadaljevanju poglavja so opisane evidence o dokumentarnem gradivu, ki so posledica določil pisarniškega poslovanja in so pripomoček, ki pomaga, da se v velikih količinah gradiva znajdemo in najdemo iskane dokumente. Seznanimo se z vrstami delovod-nikov in indeksov, s katerimi si pomagamo pri dclo-vodnikih, s kartotečnimi kazali, ki nam pomagajo pri orientaciji med spisi, razvrščenimi po klasifikacijah, z vpisniki pravosodnih organov, seznami prejete in odposlane pošte in računalniškimi evidencami in njihovimi aplikacijami. Za pregledno evidentiranje so izjemnega pomena t. i. osnovne pisarniške enote, ki jih teorija imenuje arhivske enote, ki so navadno tudi popisne enote in jih predstavljajo fizični ali elektronski dokumenti, torej dokumenti, spisi, zadeve m dosjeji. Opisani so sistemi evidentiranja, popisovanja in razvrščanja dokumentarnega gradiva: številčni, kronološki, abecedni, geografski, vsebinski (po upravnih in poslovnih funkcijah), organizacij s ko-strukturalni in sistem popisovanja ter razvrščanja dokumentarnega gradiva po vrstah in oblikah gradiva ter kombinacija prej omenjenih sistemov. Na koncu poglavja sta zapis o sistemih za razvrščanje in popisovanje na splošno in pregled klasifikacij s kili načrtov, ki so bili na območju Republike Slovenije v uporabi do najnovejših, ki so rezultat zahtev Uredbe o upravnem poslovanju iz leta 2005. Opisani so klasifikacijski načrt vicedoinskcga urada za Kranjsko za obdobje od leta 1492—1747, enotni regisuaturni načrt za deželno namestnišrvo in okrajna glavarstva na Kranjskem iz leta 1850 (ima 38 glavnih osnovnih skupin), ki je bil v uporabi do leta 1918, ponekod pa še naslednja leta. Za slovenske občine, ki so bile po 1. svetovni vojni z Rapalsko pogodbo priključene Italiji, je veljal enoten klasifikacijski načrt za italijanske občine iz leta 1897, prikazani pa so tudi klasifikacijski načrti, ki smo jih začeli v Sloveniji uveljavlja« pri poslovanju s spisi po letu 1955 (1958, 1962, 1988, 1995, 1997, 2003 in 2005). Naslednje dokaj obsežno poglavje iina naslov Upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi. Vsebinska podlaga mu je Uredba o upravnem poslovanju v delu, ki je namenjen tajnosti podatkov pa Zakon o tajnih podatkih s pripadajočo uredbo kot izvedbenim aktom. Opozonu je treba na prvo opombo ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocenc in poročila o publik au juh in razstavah 129 tega poglavja (opombo številka 119), v kateri so navedem najpomembnejši predpisi, ki v Republiki Sloveniji opredeljujejo ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Predstavljeni so organi javne uprave, ki so organi državne uprave in lokalne samouprave, ter vse vrste pravnih oseb, ki na podlagi javnih pooblastil ali koncesij opravljajo upravne naloge. Vse delo javne uprave mora biu dokumentirano z ustreznimi dokumenti, upravljanje teh, ki je tudi ena od nalog javne uprave, pa tnora zagotoviti preglednost, pravočasnost izvedbe, možnost preverjanja upravnih postopkov, dokazljivost in na koncu ohranitev zapisov, zlasti teh, ki so poštah arhivsko gradivo. Vse postopke upravljanja dokumentarnega gradiva, od nastanka do uničenja ah izročitve pnstojnemu arhivu, pa praviloma vodimo z informacijskimi sistemi in tehnologijami. Opredeljena so načela, ki jih morajo informacijski sistemi in tehnologije zagotoviti, da je upravljanje dokumentarnega gradiva v skladu z zakonodajo. V nadaljevanju poglavja so v glavnem opisani postopki organov in uslužbencev javne uprave, kot so npr. uradni elektronski naslovi, elektronska pošta, uporaba interneta in skrb za zagotavljanje varnosu podatkov, ki se pretakajo po informacijskih sistemih, itd. Vsebina tega poglavja je namenjena večinoma uslužbencem javnopravnih oseb, ki imajo vsak dan opraviti z dokumentarnim gradivom v fizični ah elektronski obliki, to je uslužbencem, ki opravljajo postopke pisarniškega poslovanja, manj pa uslužbencem arhivov, katerih osnovna naloga je skrb za arhivsko gradivo javnopravnih oseb. Poleg drugega, priročnik poudarja pomembnost pravilnega razvrščanja zadev po klasifikacijskih načrtih (to je izjemno pomembno za urejenost gradiva), načrta signirnih znakov, ki opredeljuje pnstoj-nosti reševanja konkretnih zadev, ter rokovnika, ki opozarja uslužbence na čas, v katerem je potrebno konkretno zadevo rešiti. Ob vsem povedanem je v priročniku poudarjeno tudi pravilno evidentiranje dokumentarnega gradiva, ki ga upravljajo organi javne uprave. Del poglavja je namenjen tudi upravljanju dokumentov z različnimi stopnjami tajnosti. Na koncu poglavja je še opozorilo o nadzorovanju izvajanja določb Uredbe o upravnem poslovanju. Gledano s stališča arhivske stroke ima Zumrov priročnik dve temeljni poglavji. Prvo se imenuje Hramba dokumentarnega in arhivskega gradiva. Že pri branju prvega odstavka tega poglavja se pojavita pojma hramba in arhiviranje. Hramba se nanaša na hranjenje nerešenih in rešenih zadev dokumentarnega gradiva, arhiviranje pa na hrambo rešenih oziroma zaključenih zadev. Te najprej pridejo v tekočo zbirko, po določenem obdobju (praviloma po dveh letih) pa v stahio zbirko dokumentarnega gradiva. Zato opravila hrambe in arhiviranja zadevajo vse oblike dokumentarnega gradiva (fizično in elektronsko) in zaje- majo "... postopke prevzemanja, zajemanja in pretvorbe v digitalne oblike, hranjenja, ohranjanja, razvrščanja, strokovne obdelave, tehničnega opremljanja in označevanja, izločanja, odbiranja in uporabe dokumentarnega in arhivskega gradiva v tekoči in stalni zbirki dokumentarnega in arhivskega gradiva ...". To pa so tudi vsi postopki pri delu z dokumentarnim gradivom, od nastanka pa do izročitve arhivskega gradiva pristojnemu arhivu oziroma do uničenja delov dokumentarnega gradiva, ki so jim potekli minimalni roki hranjenja in nimajo narave arliivskega gradiva. V poglavju so predstavljene vse tri zbirke dokumentarnega gradiva (zbirka nerešenih zadev, tekoča zbirka, včasih imenovana tudi tekoči oziroma priročni arhiv m stalna zbirka, ki je včasih poimenovana tudi kot stalni arhiv pravne osebe) in podrobno opisani našteti postopki- Posebej je poudarjena zahteva, da mora biti dokumentarno gradivo od nastanka, prek vseh treh zbirk do izročitve arhivskega gradiva pristojnemu arhivu oziroma uničenja nearhivskega gradiva po preteku rokov hranjenja, v urejenem stanju po predpisanih ali dogovorjenih elementih razvrščanja. V nasprotnem primeru je dokumentarno gradivo skoraj neuporabno, ker se v njem ne znajdemo, potrebno pa ga je hraniti zaradi zahtev arliivske zakonodaje in zakonodaje, ki določa minimalne roke hranjenja. V poglavju so poleg opravil, ki jili morajo opraviti javnopravne osebe, zlasti njihovi uslužbenci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, zelo natančno obdelani postopki vrednotenja, odbiranja m izročanja arhivskega gradiva pristojnim arhivom. Avtor opozarja na predpise, ki so s svojimi določili v veliko pomoč komisijam za pripravo navodil za odbiranje arhivskega gradiva pri konkretnih pravnih subjektih. Menim, da je zlasti ta del Zumrovega priročnika tisti del, ki bi ga morah arhivski tehniki in arhivisti zelo natančno jireučiti, saj so opisani temeljni postopki pri delu z arhivskim gradivom pred prevzemom v arhive. Dokaj podrobno je obdelana tudi problematika določanja minimalnih rokov hranjenja, predstavljeno je navodilo, ki ga je za določanje rokov liranjenja dokumentarnega gradiva leta 2005 pripravil Arhiv Republike Slovenije, Nakazane so tudi že spremembe, zlasti za vrste dokumentarnega gradiva, ki jih je potrebno hraniti trajno, nimajo pa lastnosti arhivskega gradiva. Zanje bodo določili razmeroma dolge roke liranjenja, ki bodo vezani npr. na rojstne letnice, letnice upokojitve itd. Dodan je Še izbor predpisov, ki za konkretna področja opredeljujejo roke hranjenja. Pri tem je treba opozoriti na nujno zastarelost izbranih predpisov, saj se u pogosto spreminjajo. Tako npr. v opombi številka 255 na 284. strani priročnika najdemo navedbo 57. člena Zakona o davku na dodano vrednost iz leta 2003, čeprav je bil, ko je priročnik izšel, že slabi dve leti v veljavi novi Zakon o davku na dodano vrednost, ki tematiko nekdanjega 130 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 57. člena opredeljuje v 85. in 86. členu. Pogrešam tudi navedbo pravilnika za izvajanje navedenega davčnega zakona, ki je prav tako izšel leta 2006."' Zelo dobro je, da avtor opozarja, na slabosti pravilnika o dokumentaciji za srednje šolstvo, ki je tudi po mojem prepričanju veliko slabši od pravilnikov, ki veljajo za osnovne šole. Kot da se na pristojnem ministrstvu glede enake vrste dokumentacije (redoval-nice, dnevniki itd.) strokovnjaki za osnovno in srednje šolstvo ne znajo uskladiti, ali še slabše, videti je, da ministri ne vedo, kaj pripravljajo strokovnjaki za osnovno in kaj za srednje šolstvo. To je gotovo velika težava za komisije pristojnih arhivov, ki morajo pripraviti konkretna navodila za odbiranje arhivskega gradiva. To zmešnjavo, ki je nevzdržna, je nujno potrebno urediti na način, ki je predstavljen na 591. strani priročnika (šifra 60314, dokumentacija o učencih). Del poglavja o hrambi dokumentarnega gradiva je namenjen materialnemu varstvu. Priročnik opozarja na primerna arhivska skladišča, njihovo primemo opremo in varnost ter pravilno tehnično opremo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Predstavljene so slovenska arhivska mreža in pristojnosti državnega in regionalnih arhivov, pa tudi možnosti in pogoji za ustanavljanje arhivskih zavodov v lokalnih skupnostih. Nakazane so arhivske naloge in obveznosti. Proti koncu poglavja so obdelani še: uporaba arhivskega gradiva, dostopnost le-tega, ravnanje arhivov z zasebnim arltivskim gradivom, arhivsko gradivo verskih skupnosti ter izobraževanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki, kot je zapisal avtor, arhivirajo dokumentarno gradivo, ter delavcev ponudnikov storitev elektronske hrambe; to je povezano tudi s pridobivanjem t. i. kreditnih točk. Sledi poglavje, ki je namenjeno hrambi gradiva v elektronski obliki. Ta tematika je popolna novost slovenske arhivske zakonodaje iz leta 2006. Predstavljeni so načela elektronskega arhiviranja, mednarodni standardi, ki urejajo to področje, ter slovenska zakonodaja, ki na kakršen koli način posega na to področje, pa tudi akti, ki so jih že pripraviti v Arltivu Republike Slovenije: Enotne tehnološke zahteve in nekateri kontrolnih za preverjanje skladnosti elektronskega arhiviranja z zakonodajo. Predstavljena sta pomen m vsebina t. i. notranjih pravil (lastnih in prevzetih oziroma vzorčnih), ki so nekakšen interni pravilnik za elektronsko arhiviranje. Morajo jih izdelati javnopravne osebe, če so začele oziroma bodo začele elektronsko ^ Zakon o davku na dodano vrednost. Ur. I RS, št. 1175012/2006, je naveden pn poglavju Elektronska hramba gradiva v digitalni obliki v opombi številka 298 na 331. strani. V isti opombi avtor navaja tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost iz leta 2004, čeprav je v času izida priročnika že vel|al pravilnik iz leta 2006; Ur. 1. RS, št. 141-6170/2006. arhiviranje. Obvezno jih morajo poslati v potrditev Arhivu Republike Slovenije kot edinemu pristojnemu za ta potrjevanja. Na ta način si zagotovijo 100-od-stotno verodostojnost elektron s kih dokumentov. Poudarjena je možnost, da je elektronsko arhiviranje dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb prepuščeno akreditiranim ponudnikom informacijske opreme in storitev. Da bi zagotovili kar najboljšo dolgoročno hrambo dokumentarnega in hrambo arhivskega gradiva, avtor opozarja na določila slovenske arhivske zakonodaje glede zahtev informacijske infrastrukture. Veliko pozornosti v priročniku je namenjene zajemu, pretvorbi in hrambi gradiva v digitalni obliki, elektronskim podpisom in elektronskim žigom, ki zagotavljajo avtentičnost elektronskega gradiva, dolgoročni hrambi gradiva v elektronski obliki itd. Pomembni pri elektronskem arhiviranju so tudi t. i. metapodatki, ki so na 372. strani opredeljeni "... kot podatki o podatkih aH podatki o elektronskih podatkih m dokumentih ...", ki "... opisujejo izvor, vsebino in strukturv elektronskega dokumenta ..., njegovo upravljanje, tehnične Značilnosti, nadzor, sledljivost v času idr. ...". Vse skupaj pa ne bo veliko zaleglo, če gradivo, ki naj bi bilo elektronsko arhivirano, ni urejeno oziroma če podlaga ureditve ni primeren klasifikacijski načrt. Proti koncu poglavja o elektronskem arltiviranju je na voljo še informacija o ponudnikih strojne in programske opreme, opisane pa so rudi naloge Arhiva Republike Slovenije kol edinega slovenskega državnega arltiva, ki mu jih nalaga najnovejša slovenska arhivska zakonodaja. Podrobneje so predstavljeni kontrolniki za preverjanje usklajenosti notranjih pravil in skladnosti strojne in programske opreme s slovensko arhivsko zakonodajo. Vsekakor je to poglavje, ki mora zanimati tako arhiviste kakor tudi ponudnike programske in strojne opreme ter elektronskega arhiviranja. Predzadnje poglavje priročnika je namenjeno izključno t. i. zbirnemu klasifikacijskemu načrtu za razvrščanje gradiva javne uprave z roki liranjenja. Gre za predstavitev predloga novih tn dopolnjenih navodil za določanje rokov dokumentarnega gradiva, kot jih zahteva ena od sprememb in dopolnitev Uredbe o upravnem poslovanju. Elementi zbirnega klasifikacijskega načrta so: klasifikacijski znak, opis funkcij, roki hranjenja za državne organe na republiški oziroma ministrski ravni, za državno upravo na ravni upravnih enot in za lokalne skupnosti (občine in mestne občine) ter opombe z obrazložitvami funkcij, rokov hranjenja in vrst gradiva. Velika novost je, da so za posamezne vrste dokumentarnega gradiva časovno (z leti) opredeljeni roki hranjenja "trajno". To je zelo koristno pri hranjenju gradiva, ki ga je potrebno hraniti trajno, pa hkrati nima lastnosti arhivskega gradiva. Vrste gradiva, ki jih je sicer potrebno hraniti trajno, so opredeljene kot hraniti "T oz, 50 let od nastanka" ah ARHIVI 32 (2009), št. 1 Ocenc in poročila o publik au juh in razstavah 131 "T oz. najmanj 100 let od rojstva osebe" ali "T oz. dokler so v uporabi" (npr, pečati, žigi ...) itd. Take opredelitve bodo zelo pripomogle k preglednosti npr. kadrovske in njc| podobne dokumentacije. V zbirnem klasifikacijskem načrtu so poleg rokov hranjenja določene tudi vrste arhivskega gradiva. Opredelitev teh na državni in ministrski ravni tli sporna, nekoliko nenavadno pa je, da so vrste arhivskega gradiva opredeljene tudi na ravni upravnih enot ter lokalnih skupnosti; to je sicer v pristojnosti regionalnih arhivov. Če je to opravljeno na podlagi tretje točke 56. člena Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva,11 je prej omenjena nenavadnost brezpredmetna. Kakorkoli, vsekakor drži, da |e tudi opredelitev arhivskega gradiva za upravne enote in organe lokalnih skupnosti v pomoč komisijam regionalnih arhivov za pripravljanje konkretnih navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva pri lokalnih organih javne uprave in samouprave. Na koncu poglavja je še nekaj primerov podrobneje razdelanih funkci| in nalog upravnih organov, kot je narejeno v zbirnem klasifikacijskem načrtu kot npr: varstvo osebnih podatkov, inšpekcij, družin in socialno varstvene dejavnosti, upravljanje prostora in okolja za lokalne skupnosti, izobraževanja (po vrstah izobraževalnih ustanov), varstva kulturne dediščine, seje, statistika, itd. Pred poglavjem Vin in literanira najdemo še kratko poglavje o razvrščanju poslovne dokumentacije z roki hranjenja pri gospodarskih družbah, podjetjih in zavodih; Pri tovrstnih pravnih subjektih so podlage za izdelave klasifikacijskih načrtov njihove poslovne funkcije. Dokaj obsežno je tudi zaključno poglavje poročnika. To je razumljivo, saj je v priročniku več kot 340 opomb. Navedeni so vsi slovenski predpisi, ki se nanašajo na poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom v najširšem pomenu besede. Sledi bogat seznam mednarodnih standardov ter tehničnih formatov za pravilno elektronsko arhiviranje, tem pa predpisi o pisarniškem poslovanju, ki so ali še veljajo na območju Republike Slovenije za obdob|c od 1945 do 2007, pa šc seznam osnovne literature o pisarniškem poslovanju v Sloveniji po letu 1945. Zelo koristen je obsežen pregled slovenske zakonodaje, ki opredeljuje pristojnosti, upravne in poslovne funkcije ter organizacijo javnopravnih oseb. Na predzadnji (645.) in zadnji (646.) strani pa je navedeno še nekaj strokovne literature o rokih hranjenja dokumentarnega gradiva v Sloveniji. Dr. Vladimirju Zumru se je vsekakor potrebno zahvaliti in mu čestitati, da je zbral toliko energije, da je napisal temeljni priročnik slovenske arhivistike za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom 5 Ur. I. RS, št. 86/2006 lavne uprave od konca druge svetovne vojne pa do današnjih dol. Čeprav je besedilo zahtevno, sem pre-pnčan, da se mora z njim seznaniti vsak slovenski ar-liivist, pa tudi arliivskim tehnikom bo branje priročnika koristilo. V nujno branje in študij ga toplo priporočam tudi osebam, ki se z Žumrovimi tezami ne strinjajo ah pa le mislijo, da se ne strinjajo. Utrdili bodo svoje dosedanje znanje in izvedeli veliko novih, za vsakdanje delo v arhivih koristnih informacij. Še koristneje pa bo, če bodo svo|e poglede in morebitna nestnnjanja utemeljevali z zapisi v slovenski arhivi-sučru strokovni publicistiki. Za konec pa upam, da mi kolega Lado ne bo zameril, če sem bil v nekaterih svojih pogledih nekoliko bolj kri učen. K temu me je napotila tudi vsebina zadnjega stavka v zahvali, ko je zapisal, da se med drugim zahvaljuje tudi za pripombe in dopolnila. Jane^ Kopač Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor 2009, 547 strani V 8. zborniku Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja so objavljeni referati dopolnilnega izobraževanja s področja arhivistike, dokumenta listikc in informatike, ki je potekalo od 25. do 27, marca 2009 v Radencih. Prispevki so napisani v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem, nemškem in angleškem jeziku z izvlečki v istem jeziku, kot so referati, in prevodom v angleški jezik. Povzetki so v angleškem, nemškem ali slovenskem jeziku. Razdeljeni so v štiri vsebinske sklope. Zbornik je izšel v Manboru leta 2009 z naslovom, kakršnega je imelo posvetovanje; obsega 547 strani, izšel pa je v nakladi 350 izvodov. Izdal in založil ga je Pokrajinski arhiv Manbor. Zbornik ima podobno obliko kot prejšnji, le da mu je dodana številka 30, ki označuje jubilejno posvetovanje. Ovitek je v barvi, ki iz bele prehaja v modro. Na ovitku je slika računalniškega zaslona, nanj pa je položena knjiga. Na številki 30 je tudi napis Radenci. Na ovitku je naslov publikacije s krajem in letnico izida. Posamezne sklope prispevkov ločuje list z napisom sklopa in modro obarvanim širokim robom. Po takšni obliki je zbornik prepoznaven tudi pri udeležencih posvetovanj. V prvem sklopu, sklopu Iz arhivske teorije, je trinajst referatov; Leopold Auer (Dunaj) je pripravil referat Die Bedeutung internationaler Zusammenarbeit für die Entwicklung des Archivwesens im 21, Jahrhundert; objavljen je tudi v prevodu (Pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj arhivistike v 21. stoletju). V 132 Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 prispevku je podan pregled mednarodnega sodelovanja v arhivistiki po drugi svetovni vojni, raziskuje pa predpogoje za organizacijo in predstavlja težišče nadaljnjega delovanja. Poudarja pomen tovrstnih dejavnosti in možnost delovanja manjših institucij ter povezovalno vlogo posvetovanj med Srednjo Evropo in državami Vzhodne in jugovzhodne Evrope. To vlogo potrjuje pisana sestava udeležencev posvetovanj. Vladimir Zumer (Ljubljana) je pripravil referat z naslovom Poslovanje z zapisi med slovenskimi predpisi, teorijo in prakso. V njem razlaga poslovanje z zapisi, ki je urejeno s predpisi, mednarodnimi standardi in priporočilom Evropske komisije; obsega postopke od nastanka dokumentarnega gradiva do izločitve oziroma uničenja ali odbiranja m izročitve arhivskega gradiva pristojnim arhivom. Ne glede na to, ah je gradivo v papirni, analogni ah elektronski digitalni obliki, ga je potrebno pri pisarniškem poslovanju in arhiviranju upravljati tako, da ohrani verodostojnost, pravno veljavnost, uporabnost, dostopnost, celovitost in urejenost. Pregled dela v slovenskih državnih regionalnih arhivih je naslov referata Jureta Mačka (Maribor). V prispevku kaže dejavnost slovenskih regionalnih arhivov v obdobju med letoma 2004 in 2007 ter poudarja razhke v dejavnosti in obremenjenosti posameznih arhivov. Avtor na podlagi letnih poročil ugotavlja, da TEHNIČNI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA M A murni aooH se regionalni arhivi razlikujejo tako po obsegu dela pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva kot tudi pri znanstveno-raziskovalni in kulmrno-vzgojni dejavnosti. Bogdan Florin Popovici (Brasov-Romunija) je pripravil referat z naslovom ISA D (Ci) and Some Aspects of Romanian Archivai Practices - To 13c or Not to Be ali v prevodu (1SAD(G) in nekaj vidikov romunske arhivske prakse — Biti ah ne biti). V prispevku obravnava zaupnost, saj se s tem področjem srečujemo pri poslovanju; zaupnost je obravnavana v zvezi z dokumentarnim gradivom. Gradivo, ki je označeno kot zaupno, je potrebno zavarovati pred dostopom oseb, ki do njega niso upravičene. Vse gradivo pa postane v javnih arhivih po določenem času dostopno tudi preostali zainteresirani javnosti. Naslednji referentki sta bili Zdenka Semlič Rajh m Alenka Sauperl. V prispevku z naslovom Arhivski m bibliografski opis gradiva in ustvarjalcev — Mednarodni standardi in nacionalna praksa poudarjata, da sta arhivska in knjižnična strokovna javnost na mednarodni ravni sodelovali pri oblikovanju pomembnih mednarodnih standardov za opis arhivskega in knjižničnega gradiva (1SAD(G) in 1SBD(G)) ter avtorjev in ustvarjalcev (ISAAR(CPF) in GARR) z namenom možnost! izmenjave in zdniževanja podatkov. Strokovnjaki obeh strok so v Sloveniji te standarde večinoma sprejeli, vendar pri uvajanju niso sodelovali, Čeprav gre včasih za isto gradivo in ustvarjalce. Da bi prikazali sorodnost standardov, smo teoretično in prakučno primerjali podatke v njih. Primerjava nakazuje možnosti za sodelovanje arhivske in bibliotekarske stroke pn kreiranju, vzdrževanju in uporabi normativne datoteke za opis korporativnih teles, oseb in družin iz Slovenije ali takih, ki so pomembne za Slovenijo. Referent Antonio Montcduro (Trst, Italija) je pripravil prispevek z naslovom Sharing Archives — A Common Archivai Temiinology as an Essential Requirement for the Communication from and in die Archives ah Skupna arhivska terminologija kot nujna zahteva za komunikacijo z arhivi in med njimi. V njem avtor podaja mišljenje o osrednji in osnovni vlogi pravilnega arhivskega jezika kot nujne predpostavke za izmenjavo informacij in znanj na arhivskem področju tako na strokovni ravni kot š končnimi uporabniki. Ta predstavlja mdi steber tehnološke izmenjave med državami, ki imajo različne arhivske tradicije. Prav tako poudarja vlogo arhivskih srečan| kot enega izmed dejavnikov za vzpostavljanje mednarodnih odnosov. Arcltival terminologv as a communication mean between archives staff members ah Arhivska terminologija kot sredstvo komunikacije med arhivskimi delavci je naslov referata Jusufa Osmani)a (Priština, Kosovo). V prispevku avtor podpira in opisuje po- ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 133 trebo po natančni določitvi arhivske terminologije in proces poenotenja le-te. S tem je mogoče doseči dobro mednarodno komunikacijo. V uvodnem dehi predstavlja terminologijo, sam slovar skupaj s terminološkim slovarjem in potrebo po standardizaciji splošne terminologije, še posebej arhivske, povsod po svetu. Z uporabo konkretnih primerov je pokazal nekaj izrazov, ki označujejo iste stvari po vsem svetu. Poudarja pa rudi razlike, ki nastanejo pri istem jeziku, ki se uporablja v dveh različnih državah, kot je na primer v Albaniji in na Kosovu. Na Kosovu je bil izdan slovar arhivske terminologije v albanščini, angleščini in Francoščini. Dražen Kušen (O sije k. Hrvaška) je pripravil referat o strategiji upravljanja z arhivskim gradivom in arhivskega delovanja z naslovom "Total Archives" Strategy m Theory and Practice ah "Totalna" arhivska strategija v teoriji in praksi; označuje pojem total archives. Njegov izvor je v kanadski arhivski teoriji tn praksi. Hrvaška in slovenska arluvska teorija in praksa imata že več kot pol stoletja podobno temeljno usmeritev. To pomeni tudi konteksmalno vrednotenje arhivskega gradiva na različnih ravneh, od lokalne do globalne. Naslov referata Anc-Felicije Diaconu (Bukarešta, Romunija) |e Education of Romanian archivists between current necessities and dynamics of archival field ali Izobraževanje romunskih arhivistov med trenutnimi potrebami in dinamiko arhivskega področja. V prispevku predstavlja današnje izobraževanje romunskih arhivistov danes (tradicija, vsebina, izobraževalne ustanove), prilagojeno strokovnim potrebam, ki izhajajo iz vseh družbenih sprememb po letu 1989. Avtorica predstavlja vse dejavnosti, ki jih je od takrat izvedla skupnost arhivistov, ponudbo izobraževanja Fakultete za arhivistiko, in dejavnosu, ki še čakajo na realizacijo. Arhivist izmedu "ldasičnog" i "suvremenog" ali Arhivist med "klasičnim" in "modernim" je naslov referata Izeta Šabotiča (Tuzla). Poudarja kazalce, ki kažejo na potrebo po prilagoditvi arhivskih delavcev novim okoliščinam, ki so rezultat tehnološkega razvoja na področju informacij s kili tehnologij m globa-lizacijskih sprememb družbe. Potreba po prilagoditvi arhivskih kadrov je posebno izražena v arhivih razvitega sveta, kjer je še vedno navzoč klasični pristop reševanja arhivske problematike, ki ne more dati popolnih rezultatov na tem področju. Zato je potrebno izobraževati arhivske delavce, ki razumejo sodobne vrednote in sprejemajo nujne norme in standarde, ki bodo porok za ohranitev celovitega nastajanja arhivskega gradiva. Branka Doknič (Beograd) |e pripravila pnspevek Uloga arhiviste u instituciji kulturne baštme ali Vloga arhivistov v institucijah, ki so odgovorne za kulturno dediščino. V referatu poudarja, da je modernizacija pri delu ena od prednostnih nalog splošne arliivske stroke, vendar modernizacija ustvarja predvsem spremembo podobe zaposlenih v arhivski stroki kot poglavitnem načinu demarginalizacije arhivskih ustanov. S temi težavami je soočen posebno arhiv, ki je s spremembo statusa postal samo institucija kulturne dediščine. Tak status poimenovanja sestavljanja seznama novih zaposlenih arhivistov in priprave materialne osnove za takšne opredelitve zahtevajo velika finančna vlaganja. Arhivsko i registramrno gradivo kao temelj ostva-rivanja l|udskih prava ali Arhivsko in dokumentarno gradivo kot temelj zagotavljanja človekovih pravic je naslov referata Zivane Hedbcli in Tanje Petrovič (obe iz Zagreba). Avtorici sta predstavili odredbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah, za zagotavljanje katerih sta pomembni dokumentarno m arliivsko ¡gradivo. V pnspevku je postavljeno vprašanje, ali so adiivisti dovolj usposobljeni za varovanje, zaščito in primerno predstavitev vseh skupin javnega m zasebnega gladiva; to je namreč temelj zaščite človekovih pravic. Jovan Popovič (Beograd) je pripravil zadnji referat v tej skupini z naslovom Etika kao kultura zanimanja sa osvrtom na etički kodeks arhivista ali Etika kot kultura poklica s pogledom na arhivski etični kodeks. V njem poudarja, da si države in njene kulture na moremo zamisliti brez zgodovinskih dokumentov, ki to potrjujejo. Kultura in kulturne dobrine so najpomembnejši deli države in državljanov. Arhivsko gradivo je kulturna dobrina, zaščita pa je prvi pogoj za trajen proces bogatitve ljudi. Človek brez svoje kulture in zgodovine, svojega porekla in nasledstva je oLožen, izgubljen in, grobo povedano, primeren za izkoriščanje. Arhivsko gradivo je večni vir črpanja za zgodovino. Zato mora arliivsko gradivo uživati posebno zaščito. Za to skrbijo najprej zaposleni v arhivih in delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom. V drugem sklopu, sklopu Iz arhivske prakse, je bilo 14 referatov: O jednom kritenju vrednovanja arhivske grade ali O kriteriju vrednotenja arhivskega gradiva je naslov teferata Azema Kožarja (Tuzla), V prispevku avtor opozarja na kntenj vrednotenja arhivskega gradiva. Gre za vrednotenje gradiva o vojnih dogodkih. Predmet raziskave |e praksa vrednotenja nastajanja arhivskega gradiva v vojni med 2. svetovno vojno v primerjavi s stanjem (strokovnimi m znanstvenimi pristopi) v obdobju razpada nekdanje SFR]. Pokazalo se je, da praksa ni bila povsod enaka in se je začela še bolj razlikovati v obdobju razpada države. Razlog za to je prevlada politike nad arhivsko stroko in arhivsko znanostjo nasploh. The Valorization of Cultural Goods in Archives, libraries and Museums ah v prevodu Vrednotenje 134_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah_A RH IM 32 (2009), Št. 1 kulturnih dobrin v arhivih, knjižnicah in muzejih, je naslov referata Grazie Tato (Trst). Avtorica predstavi valorizacijo arhivskega gradiva in poudarja, da govorjenje o valonzaciji pomeni tudi govorjenje o vlog! arhivistov. Ti so dejansko tiso, ki omogočajo uporabnikom izkoristiti vse prednosti te posebne kulturne dobrine. Prispevek prikazuje rudi različne načine, kako je možno uspešno predstaviti valorizirane kulturne dob rine. Omer Zubč (Tuzla) je pripravil referat z naslovom Vrednovanje i zaštita investiciono-tehničke dokumentacije u tranzicijskom penodu ali Vrednotenje m zaščita investicijsko-tehnične dokumentacije v obdobju tranzicije. V njem opozarja, da so bile spremembe v obdobju tranzicije v Bosni in Hercegovini povod za radikalne spremembe na vseh področjih družbe, ki pa so se posredno ali neposredno pokazale tudi pri vrednotenju in zaščiti dokumentarnega gradiva, ki je nastajalo. Na področju kmetijstva so bile spremembe vidne v drugačni lastniški struktun (pnvaozacija), a tam, kjer ti procesi niso uspeh, so bih uvedeni stečajni oziroma likvidacijski postopki in je bilo s tem dodatno aktualizirano vprašanje zaščite prevzemanja investicijsko-tehniške dokumentacije. Avtor v referatu predstavlja problematiko vrednotenja investicijsko-rehniške dokumentacije v tranzicijskem obdobju ter problematiko zaščite, varovanja in prevzemanja gradiva. Predstavlja tudi dosedanjo prakso in posebnosti vrednotenja in zaščite navedene dokumentacije ter opozarja na določene pomanjkljivosti pri valorizaciji s stališča veljavnih predpisov. Mirjana Gulič (Zagreb) je pripravila referat z naslovom Upravljanje posrupcima obrade fondova pra-vosuda — Osmogodišnja iskustva na II. odjelu za sredivanje i obradu arhivskog gradiva ali Upravljanje postopkov popisovanja fondov pravosodja — Osemletna izkušnja na II. oddelku za urejanje in obdelavo arhivskega gradiva. V njem ob primeru fondov pravosodja predstavlja, koliko jim jc interna aplikacija o stanju urejenosti fondov kot o drugih pomembnih podatkih o stanju arhivskega gradiva konsula za uspešnejše in bolj učinkovito delo. Metodologija obrade arhivskog gradiva gospodarstva iz razdoblja socijalizma ali Metodologija popisovanja arhivskega gradiva gospodarstva iz obdobja socializma je naslov referata Matka Raka (Zagreb). Poleg standardne metodologije, ki je v uporabi pri popisovanju arhivskega fonda, zahteva vsaka klasifikacijska skupina fondov v nacionalnem klasifikacijskem načrtu posebne postopke pri obdelavi in popisovanju arhiv s kili fondov. V referatu kaže metodologijo popisovanja m urejanja arhivskih fondov gospodarstva iz obdobja socializma, ki je bila sprejeta v Državnem arhivu Zagreb. Na problematiko nepopolnih fondov je opozorila Selma lsič (Tuzla) v referatu z naslovom Poteškoče u obradi i konštenju neejelovitih fondova ab Težave pri obdelavi in uporabi nepopolnih fondov. V njem poudarja, da jc ena od karaktenstik prevzetega gradiva Arhiva Tuzclskega kantona dokumentarna neurejenost in nepopolnost, to pa jc mogoče reči tudi za arhivsko gradivo v arhivih Bosne in Hercegovine. Prevzemanje tako urejenega gradiva je dolgoletna praksa arhivov v Bosni in Hercegovini, posledica pa sta necelovitost in neurejenost prevzetih fondov. Razlogi za to so številni, prav tako pa so veliki problemi pn urejanju in popisovanju takega gradiva, navedene pa so tudi težave pri uporabi takega gradiva. Provodenje planskih zadataka na sredivanju arhivske grade opštine Centar Sarajevo i priprema iste za predaju nadležnom arhivu ali Izvajanje programskih nalog za urejanje arhivskega gradiva občine Centar Sarajevo in priprava gradiva za predajo pristojnemu arhivu je naslov referata Muhameda Muse (Sarajevo). Avtor je želel v referatu prikazati vse vrste dela delavcev Službe za evidenco, nadzor m zaščito in navesti probleme in dela, s katerimi se srečujemo pn urejanju arhivskega gradiva pn ustvarjalcih dokumentarnega gradiva za predajo pristojnim arhivom za gradivo uprave. Mina Kai jo vič (Sarajevo) je pripravila referat z isto tematiko kot v referatu z naslovom Tehnička dokumentacija u Arhivu Bosne i Hercegovine (18781918) ah Tehnična dokumentacija v Arhivu Bosne in Hcrccgovinc (1878—1918). Prispevek pojasnjuje uporabo tehnične dokumentacije, ki je nastala v obdobju 1878—1918. Do leta 1992 je bilo to gradivo v uporabi samo za znanstvene namene. V vojni v Bosni in Hercegovini (1992—1993) so btle poškodovane Števil ne javne zgradbe in sakralni objeku in jih je bilo potrebno obnoviti. Tako so projekti potrebni kot dokazni dokument za potrditev izvorne oblike zgradb, ki so bile močno poškodovane. Elke 1 lammer-Luza (Gradec) je popravila referat z naslovom Öffentlichkeitsarbeit im Steiermarkischen Landesarchiv - Ausstellungen 2002— 2009 ali Delo z uporabniki v Štajerskem deželnem arhivu — razstave 2002-2009). V njem poudarja, da delo z uporabniki predstavlja eno izmed pomembnih nalog Štajerskega deželnega arhiva. Težišče tega dela je usmerjeno predvsem na razstavno dejavnost. V letih 2002—2009 jc Štajerski deželni arhiv samostojno ali v sodelovanju z drugimi institucijami organiziral devet razstav z zgodovinsko m arhivsko tematiko. Centri za socialno delo kot imetniki in ustvarjalci arhivskega gradiva je naslov prispevka Ivanke Zaje Cizelj (Celje). V njem poudarja, da so socialno dejavnost po drugi svetovni vojni opravljale posebne službe pri upravnih organih, strokovne ustanove pa so začele nastajati po letu 1960. CSD-ji kot organizacije združenega dela so bili uzakonjeni z zakonom o socialnem skrbstvu leta 1979, po spremembi druž- ARi II VT 32 (2009), št. I Ocene ui poročila o publikacijah m tax s tava h 135 beno-poli učnega sistema pa so se organizirali kot javni socialno varstveni zavodi. Dejavnost CSD-ja obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznika, družine in skupili prebivalstva. Dragan Krsmanovič in Arsen Krsmanovič (oba Beograd) sta pripravila referat z naslovom Arhivska grada vojnopravosudmh organa |NA kao zajenička baština - Primer arhivske grade Višeg vojnog suda 1945. godine ali Gradivo vojaških pravosodnih organov JNA kot skupna dediščina — primer arhivskega gradiva višjega vojaškega sodišča leta 1945. Avtorja v referatu predstavljata "skupno dediščino" kot del arhivskega gradiva, ki bi bilo na ta način označeno v procesu sukcesije arhiva v skladu z aneksom "D" Sporazum o sukcestji nekdanje SFRJ. Ob primeru arhivskega gradiva višjega vojaškega sodišča, ki bo imelo po mišljenju avtorjev status skupne dediščine, predlagata postopek in način ureditve uporabe arhivskega gradiva in opozarjata na vlogo zasebnih agencij pri teh postopkih. Andre Porto Ancona Lopez (Colina, Brazilija) je pripravil referat z naslovom Photographic Document as Image Archival Document ali Fotografski dokument kot slikovno arhivsko gradivo. Cilj prispevka je poudariti, da posebnosti fotografskih dokumentov zahtevajo posebno pozornost, ko jih vključujemo v arhiv. Avtor predstavlja nekaj primerov arhivske organizacije za tri zvrsu arhivskega fotografskega gradiva: fotografije, ki so uvrščene med druge dokumente (npr. v dosje), posamične fotografije, ki so nastale kot rezultat nekega dejanja (npr. slike urada za komunikacijo), in fotografije, zbrane v zbirki, ki niso bistveno povezane z administrativnim ustvarjalcem. Avtor končuje, da so arhivski principi, predvsem v pn-merih fotografij v arhivih, večinoma edino zagotovilo za pravilno razumevanje pomena dokumenta. Iskustva prihkom izrade 1. sveska Vodiča kroz fondove i zbirke Državnog arhiva u Zagrebu ali Izkušnje pri pnpravi 1. zvezka Vodnika po fondih in zbirkah Državnega arhiva v Zagrebu je naslov pn-spevka Branke Molnar (Zagreb). Državni arhiv v Zagrebu je novembra leta 2008 objavil prvi zvezek Vodnika po fondih in zbirkah Državnega arhiva v Zagrebu s pripadajočimi kazali. Poleg teh knjižnih izdaj je arhiv vzporedno predstavil mdi online izdajo vodnika, tako da je ta dostopen prek interneta. V prispevku so opisana pripravljalna dela, metode in tehnike, ki so jih arhivisti državnega arhiva v Zagrebu uporabljali ob predpostavki, da na arhivski način popišejo skupno 1148 fondov in zbirk, kolikor jih je predstavljenih v prvem zvezku vodnika, težave, ki so jih imeli med tem procesom, ter način, kako so jih reševali. Taiba Mehmedbegovič (Goražde) je kot zadnji referent v tem sklopu pripravila besedilo z naslovom Osnivanje i rad Arhiva Bosansko-Podrinjskog kan- tona Goražde 2003-2008 ali Ustanovitev in delo Arhiva Bosansko-Podrinjskega kantona Goražde 2003—2008. V pnspevku je opisana ustanovitev arhiva, njegove sedanje aktivnosti za zaščito dokumentarnega in arhivskega gradiva ui za razvoj arhivske dejavnosti na tem področju. V tretjem sklopu, Mate na bo varovanje, je osem referatov: Primat in arliivi — dolgoletno partnerstvo pri varovanju in ohranjanju arhivskega gradiva je naslov referata, ki ga je pripravil Slavko Mlinaric, Prispevek v kratkih črtah kaže razvoj opreme za arhiviranje in varovanje v Primatu, podjetju s stoletno tradicijo. Podjetje je z lastnim razvojem in s posebnim čutom za potrebe uporabnikov njihove opreme postalo eden vodilnih evropskih proizvajalcev tovrstne opreme, ki lahko s svojo široko paleto izdelkov zadovoljuje potrebe po arhiviranju in varovanju opreme, pomembne tako za posameznika kot za institucije in ne nazadnje narodovo bogastvo. Marjeta Černič (Ljubljana) je pripravila referat z naslovom Ohranjanje dokumentarnega gradiva na papirju — standardi in priporočila za trajnost in obstojnost. Ohranjanje dokumentnega gradiva na papirju je odvisno od kakovosti surovin, ki sestavljajo papir in zapis, od tehnologije izdelave nosilca in zapisa ter od načina uporabe in pogojev hranjenja dokumentnega gradiva. V prispevku je predstavljen pregled standardnih zahtev in priporočil na področju ohranjanja dokumentnega gradiva na papirju v mednarodnem merilu, ki so jih v posameznih deželah sprejeli kot nacionalne standarde in vgradili v arhivsko zakonodajo ter vsakodnevno prakso. Vprašanju zaščite fotografskega gradiva je namenjen referat jasne Malešič in Andreja Štolfe (oba Ljubljana) z naslovom Zaščita najstarejšega fotografskega gradiva v Narodni m univerzitetni knjižnici. V prispevku so predstavljeni unikatni primerki fotografij, izdelam v najstarejših fotografskih tehnikah, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljeni so tudi vzroki za razgraditev in značilne poškodbe, priporočila za trajno hrambo ter izdelava zaščitne opreme za tovrstno gradivo. O problematiki arhivov na Kosovu je Zelije Shala (Kosovo) jiripravila referat z naslovom Archival File Protection in Kosovo ali Zaščita arhivskega gradiva na Kosovu. V njem poudarja potrebo po pravilni definiciji zaščite arhivskega gradiva na Kosovu, Pred stavlja razvoj in organizacijo arhivske službe na Kosovu s poudarkom na pomenu zaščite gradiva, pomembnega za zgodovino in narod, S konkretnimi primeri na kratko predstavlja resnično stanje zaščite arhivskega gradiva v arhivih Prispevek je namenjen tako zaposlenim v arhivih kot mdi ustvarjalcem klasičnega in elektronskega arhivskega gradiva. 136 Ocene iii poročila o publikacijah in razstavah ARi 11 v I 32 (2009), Št. ] Fotoreprodukcijc arhitekturnih in drugih načrtov — prepoznavanje in varovanje je naslov referata Tatjane Rahovskv Suligoj. V njem razlaga, da termin fotorcprodukcija označuje kopijo, ki je bila narejena z uporabo fotografskega procesa, to pa pomeni, da je bila podoba izdelana ob pomoči uporabe fotoob-čudjivih kemikalij. Kopije, nastale z uporabo fotografskega procesa, vsebujejo v površini nosilca ali na njej ostanke kemikalij. Kemijsko naravo teh kopij je potrebno upoštevati, ko imamo opravek z njihovim hranjenjem. Vprašanju arhivskih zgradb je namenjen referat z naslovom Gradevinske i funkcionalne karakteristike nove zgrade Istorijskog arhiva Užice ali Gradbene m funkcionalne karakteristike nove zgradbe Istorijskog arhiva Užice, avtorja Miroslava Dučiča. V njem navaja, da imajo v Srbiji zelo malo izkušenj o gradnji namenskih zgradb za arhive, Za arhivske ustanove so večinoma adaptirali stare objekte in stavbe, ki so bile zgrajene za popolnoma druge namene. Za adaptacijo so porabili več denarja kot bi stala novogradnja in praviloma z njo niso bih zadovoljni. Izkušnje, pridobljene pri graditvi nove moderne zgradbe Arhiva v Užicah, so dragocene. Zgraditev arhiva pomeni velik dogodek za arhivsko službo v Srbiji. Problematiki arhivskih zgradb je bil namenjen tudi referat Ivana S. Klanečka in Bojane Sovič (oba Man-bor) z naslovom Problematika neustreznih arhivskih zgradb, V njem opozarjata, da so vzroki za neustrezne arhivske zgradbe različni: ah so arhivski strokovnjaki, ki poslujejo v neustreznih prostorih, zadovoljni z ugodno lokacijo ali odgovorni za poslovne prostore slabo poznajo pomen arhivske stroke ali ni ustrezne zakonodaje, ki bi določala tehnične kriterije za dobro delovanja arhivske stroke. Največkrat pa je krivo pomanjkanje finančnih sredstev za graditev novih zgradb. Primena vazdušne pumpe, izuma Nikole Tesle, u zasuti arliivske grade — Razvojne potrebe Muzeja Nikole Tesle kao podsticaj istraživanja i razvoja ah Primer zračne črpalke, izuma Nikole Tesle za zaščito arhivske gradiva — Razvojne potrebe Muzeja Nikole Tesle kot podpora raziskovanja in razvoja je naslov referata Mladena Ratka Vu|oviča in Ognjena Tuša (oba Beograd), V prispevku avtorja predstavljata osnovne podatke o začetku od ideje, procesa raziskovanja in razvoja ter o karakteristikah sistema in naprave za zaščito arhivskega gradiva iz osebne zapuščine Nikole Tesle, ki je izpopolnjen v Muzeju Nikole Tesle. V četrtem sklopu, Informatika, je trinajst referatov, ki osvedjujejo to arhivsko problematiko tudi z mednarodno primerljivimi izkušnjami Branko Godec (Maribor) je pripravil referat z naslovom Zunanje izvajanje elektronskega arhiviranja. V njem opozarja, da bi se moral vsak subjekt, ki se odloča za varno hrambo digitalnega gradiva, ne glede na izvedbo (lastna ah zunanja) zavedati posledic nepravilne e-hrambe, zato je dobro poznavanje zakonodaje s tega področja ključnega pomena. Če bo subjekt e-hrambo zaupal zunanjemu izvajalcu, naj se pre| dobro seznani z ustreznostjo izvajanja storitve. Pnporočljivo je, da si pred odločitvijo pri ponudniku natančno ogleda način izvajanja storitve in infrastrukturo za zagotavljanje storitve. E-hramba je področje, ki ga je treba dobro poznau, zato ne gre z odločitvami brezglavo hiteti, ampak |e treba temeljito preučiti razpoložljive možnosti. Archiving Electronic Records According to the OA1S Model - An Organizational Challenge ali v prevodu Arhiviranje elektronskih dokumentov v skladu z modelom OAIS — organizacijski izziv je naslov referata Martina Stiirzlingerja (Dunaj). V njem podaja pregled najpomembnejših standardov za zaščito elektronskih podatkov - OAIS (odprt arhivski informacijski sistem). Večina opisanih funkcij predstavlja organizacijski izziv, pri čemer so v ospredju dogovori z ustvarjalci dokumentov, kontrolni seznami zahtev uporabnikov in nadzor. Članek predstavlja nekatere teh izzivov in z nadaljnjo informacijo opozarja na nekatere pomembne projekte in miciauve. Marko Zupančič (Novo mesto) je pnpravil referat z naslovom Nadgradnja akreditirane programske opreme EASY za podporo procesom. V njem poudarja, da ustrezen izbor ter učinkovita uvedba arhivskega oz. dokumentacijskega sistema v organizacijo pnnašata poglavitne prednosti ter pnhranke pri samem poslovanju. Programska oprema Easy omogoča poslovanje, skladno z veljavno zakonodajo, izkušena ekipa podjetja Mikrografija pa je zagotovilo za uspešno uvedbo sistema. Potrditev uspešne uporabe programske opreme Easy je Široka skupina uporabnikov v slovenskem ter tudi evropskem okolju. Zahteve in varnostna izhodišča klasičnega in elektronskega arhiviranja je naslov referata Milana Selana (Ljubljana). V njem je predstavil nesorazmernost zahtevane stopnje varnosti klasičnega in elektronskega arhiva. Ob vsej zakonodaji, sprejeti, da "zagreni" življenje elektronskim dokumentom, se avtor sprašuje, kako je to (bilo) urejeno za dokumentarno in arhivsko gradivo na papirju. So (bih) izdelam postopki, ki preprečujejo potvorbo dokumentov, so zahtevani vsi postopki za varen prenos dokumentov, je za njih poskrbljeno v primeru požara, so res natiskani na papir, ustrezen standardom za arhivsko gradivo in to z obstojnim črnilom, |e arhiv pogojeval prejem gradiva z notranjimi pravih, jc za mikrofilm res mogoče vedno trditi, da ima pravno veljavnost? In zakaj, če je zagotovljena pravna veljavnost mikrofilmu, arhivi zahtevajo gradivo v izvirniku (in s tem kopičijo nepregledne metre materiala) in ne mikrofilma? Iz vpraša- ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 137 nja je seveda izvzeto arhivsko gradivo, za katerega je pomembno predvsem to, kda¡ je bilo natisnjeno, npr. prva izvoda Trubarjevega Katekizmu in Abecednika. Tomaž Lavrič (Ljubljana) je pripravil referat z naslovom Prednosti klasičnega in elektronskega arhiviranja. V prispevku je mogoče prepoznati nekatere prednosti in tudi pomisleke pri arhiviranju v klasični in sodobni elektronski obliki. Vključeni sta dve zanimivi raziskavi, in sicer eksterna na ravni celóme slovenske javne uprave in interna v državnem organu, k|er je moč zaslediti, da bo kljub razmahu elektronskega arhiviranja hramba na klasičnem nosilcu, to je papirju, ostala še naprej pnsotna v družbi. O novem hrvaškem informacijskem sistemu sta Ilrvoje Cabrajič (Split) in Vlatka lemič (Zagreb) pripravila referat z naslovom Implementacija ARHiNET sustava - normiranje i ujednačavanje rada arhiva ah Implementacija ARHiNET programa - normiranje in poenotenje dela v arhivih. V njem predstavita dveletne izkušnje dela na nacionalnem arhivskim informacijskim sistemu ARHiNET 2.0, ki je bil oktobra 2008 predstavljen j a vnosu. ARHiNET 2.0 je popolnoma nova arhitektura, ki |e sestavljena iz podskupin — produkcijska, uporabniška, strokovna in zgodovinska ter grafičnega preoblikovanja strani. Tehnične karakteristike vsebujejo nove verzije program škili orodij MS SQL server 2008, Visual studio 2008, NET Framework 3.5, WEB 2.0, s pomočjo katerih je zagotovljena ohranitev podatkov v XML formam, naj^red-na podpora norm in omogočena implementacija novih standardov in številnih funkcionalno s lili, ki jih avtorja opisujeta v tem prisjievku. Joachim Kemper (München) je svoj referat naslovil Archivischc Urkundenreges ten im Kontext der Dígita listening ali Regt s ti ar lu v skill lisün v kontekstu digitalizacije, V njem obravnava trenutno stanje pn popisovanju arhivskih listin na podlagi regestov. Na osnovi zgodovinskega pregleda podaja opis različnih projektov, v katerih se dopolnjujeta digitahzactja in izdelava regestov. V zaključku članek poda|a pregled novih bavarskih smernic za izdelavo kratkih regestov, kot primer pa predstavlja lntemctni portal "Monas-terium". Stevan Mačkovič in Zoran Vukelič (Subotica) sta pripravila referat z naslovom Web stranice arhiva v Vojvodini; v prevodu (Intemetne strani arhiva v Vojvodini). V njem avtorja na podlagi kratkega pregleda zgodovine arhivskega dela v Vojvodun predstavljata splošne karakteristike in specifičnosu intemetne predstavitve arhiva Avtonomne pokrajine Vojvodine: Uporaba pisav (cirilica, latinica), jezika (srbski, madžarski, angleški, nemški), vsebine naslovnih strani, kot rudi tehnične slabosti in prednostih sistema postavljenih strani. Virtuelna egzistencija kulturnih dobara kao osnovna saradnja arhiva, biblioteka i muzeja; v prevodu Virmalna eksistenca kulturnih dobrin kot osnovno sodelovanje arhivov, knjižnic in muzejev je naslov referata Ma|e Nikolova (Beograd). V njem opozarja, da je razvoj informacijskih m komunikacijskih tehnologij spremenilo sodobno družbo m omogočilo oblikovanje digitalne kulture. Tako s pojavom novih medijev konec 20. stol. in na začetku 21. stol. postane profesionalno sodelovanje arhivov, muzejev in knjižnic nepogrešljiv način v strokovnem raziskovanju in procesu zaščite, a virtualni obstoj kulturnih dobnn na Internetu ustvajajo bazo za širšo komunikacijo teh insutuci|. Breda Karun (Ljubljana) je popravila referat z naslovom Projekt EuiopeanaLoeal V njem opozori, da je namen projekta EuropeanaLocal pripravni lokalne in regionalne digitalne vsebine kulturne dediščine na tak način, da jih bo možno z a je man in prikazati na portalu evropske kulturne dediščine, Europeani, Arhiv in okolje — "Zeleno" računalništvo in za "zelene" arhive je naslov referata Aleksandra Lavren-čiča (Ljubljana), V njem opozarja na globalno segrevanje in podnebno krizo, ki je dosegla raven svetovnega izrednega stanja. Če hočemo rešiti jiroblem globalnega segrevanja, moramo vsi sodeiovau. Zeleno računalništvo obsega prizadevanja ponudnikov in uporabnikov storitev, da bi bih računalniški sistemi kar najbolj okolju prijazni. Zaposleni v arhivih lahko prispevamo k boljšemu okolju s svojo izbiro — od porabe energije, izbire prevoznih sredstev, izdelkov in storitev, za katere se odločimo. Ciril Galc (Ljubljana) je pripravil referat z oaslo-vom Interaktivna televizija in vsestranska uporaba ar-hivksega gradiva. V pnspevku predstavi interaktivno televizijo, ki omogoča personalizacijo medijskih vsebin. Ugotavlja, kako se bo zaradi tega spremenilo delo v arhivih. Zadnji referat v tem poglavju z naslovom Znanstveno informiranje v arhivistiki je pripravil Miroslav Novak (Maribor). Avtor poudarja, da se z uvajanjem informacijske tehnologije v življenjski cikel dokumentov niso spremenili samo arhivski strokovni problemi ampak tudi njihovo dojemanje in obravnavanje v strokovnih krogih arhivistov in dokumentalistov. V tej zvezi postaja pomembno vprašanje relevantnega sistema znanstvenega informiranja. Avtor se tako zavzema za intenzivne metode arhivskega strokovnega dela, posebej v segmentu zajemanja podatkov, ki ustrezajo zahtevam m kriterijem znanstvenoraziskovalnega dela. Ob tem predlaga, da se zajeti podatki standardiziranih podatkovnih struktur sistemsko transformirajo za potrebe uporabnikov v različne oblike kulturnih, upravnih, zdravstvenih in drugih pojavnih oblik arhivskih informacij Na koncu zbornika je objavljena Predstavitev avtorjev. Predstavitve posameznih avtorjev so bolj ah manj obširne ter opremljene s portreti. 138_Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 32 (2009), št. 1 Referate so delavci v Pokrajinskem arluvu Maribor oblikovali v publikacijo, tiskali pa so jo v Tiskarni Saje, Maribor. Izvedbo posvetovanja in izdajo publikacije je poleg Ministrstva za kulturo sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Objavljeni referati v osmem zborniku dopolnilnega izobraževanja s področja arhivistike, doku-mentalistike in infonnatike v Radencih pomenijo dragoceno pridobitev za slovensko arhivsko javnost, m to ne samo z vidika izmenjave množice teoretičnih mednarodnih izkušenj arhivske teorije, ampak predvsem 7. vidika bogatih izkušenj arhivske prakse, ki so jo avtorji v njem posredovah \jtopold Mtkec Avberšek A ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 139 Tuji časopisi in revije ARHIVSKI VJESNIK, 50/2008 Enainpet deseti letnik strokovne revije Hrvaškega državnega arhiva Arhivski vjesnik, ki je izšel leta 2008, obsega kar 606 strani. Razdeljen je na rubrike Razprave in članki s podpoglavjema Arhivska teorija m praksa in Zgodovina institucij ter rubrike Dogodka, Poročila in ocene, Obletnice in Nekrologi ter Pridobitve. Prispevki o arhivski teoriji in praksi so zelo raznovrstni. Stjepan Cosič in Vlatka Lemič sta v obsežnem prispevku Problemi arhivske službe na Hrvaškem predstavila zakonski okvir delovanja te službe danes ter konkretne razmere. Poleg zakona o arhivskem gradivu in arhivih iz leta 1997 imajo še osem pravilnikov, ki urejajo hrambo, strokovno obdelavo in uporabo arhivskega gradiva. V devetletni praksi je zakon pokazal Številne pozitivne strani, potrebno pa bi ga bilo po mnenju avtorjev prispevka dopolniti v poglavju o ustanavljanju novih arliivov zunaj sistema državni]) arhivov ter o ustanavljanju in določanju pristojnosti "arhivske uprave" kot posebne institucije ali vsaj kot posebne naloge, ki bi jo opravlja! HrvaŠki državni arhiv v okviru osrednjih 111 matičnih nalog. S sprejetjem zakona leta 1997 v samostojni Republiki Hrvaški so bili nekdanji zgodovinski arhivi organizirani v mrežo državnih arhivov z osrednjim in mauč-nim Hrvaškim državnim arhivom na čelu. Zakon predvideva tudi arluve lokalnih skupnosti ter zasebne in specializirane arhive, vendar do sedaj še niso zaživeli. V nadaljevanju avtorja predstavljata mrežo državnih arhivov, število arhivskih fondov in zbirk in količino gradiva, ki ga hranijo posamezni arhivi, arhivsko gradivo v nearliivskih ustanovah ter število ustvarjalcev v posameznih državnih arhivih in količino gradiva, ki ga hranijo oni Velik problem so tudi arhivske zgradbe, saj vsi arhivi razen dveh, delajo v obnovljenih stavbah. Največji napredek pa avtorja vidita v povečanju števila delavcev v državnih arhivih. I^ta 1984 je bilo zaposlenih 236 delavcev, leta 2005 pa 428 (od tega 258 strokovnih arhivskih delavcev). Veliko dela jih čaka še pri uvajanju novih tehnologij oziroma prilagajanju strokovnih arliivskih pravil novim nosilcem arhivskih zapisov. Mreža državnih arhivov predstavlja vrh celotne dejavnosti arhivske stroke, torej bi od tod morale prihajati vse pobude za reševanje problemov ter načrtovanje razvoja. V tem smislu so uprava in delavci državnega arluva odgovorni za stanje v arhivski službi. Toda ta odgovornost je po mnenju avtorjev sorazmerna, ker je za izpolnjevanje teh nalog odločilen odnos drŽave do nje. Dr- žava mora zagotoviti razmere za delovanje te službe: optimalen zakonski okvir ter materialna in finančna sredstva za njeno delovanje. Izvirni znanstveni članek "Pisarna in sitem pisarniškega poslovanja bonskega sveta (¡848-1850)" je pripravila Rajka Bučni iz Hrvaškega državnega arhiva. V članku sta analizirana razvoj in sistem pisarniškega poslovanja banskega sveta v omenjenem času. Banski svet (ban je bil Josip jelačič) je v revolucionarnem letu 1848 posta! začasna vlada na področju Hrvaške in Slavonije ter je deloval kot upravno telo. Njegovo delovanje je bilo končano leta 1850. ko je bil uveden absolutizem. Uvedene so bile številne novosti v pisarniškem poslovanju. Poslovanje je bilo urejeno s predpisom "Osnove za upravljanje in vodenje poslov in spisov", ki jih je pnpravil takratni ravnatelj pisarne Ivan Daubači, Njegov predpis je avtorica natančno preučila in ga prestavila ter ga na koncu kot prilogo tudi objavila. Po odhodu Daubačija je pisarno prevzel Franjo Kukuljcvič (leta 1849). Banski svet je uvedel sistem poslovanja s spisi, ki je izražal sistem delovanja sveta. Spise so označevali glede na to, v katerem od petih oddelkov so nastali. Spisi so bih vpisani v de-lovodnik, potem so šli v reševanje, na koncu pa so bili arhiviram. Ureditev tega pisarniškega poslovanja je uvedla nekatere temeljne pojme, ki so še vedno (v izvirni ah pa delno preoblikovani obliki) v uporabi pri poslovanju s spisi. O delovanju banskega sveta v tem času je napisanih kar precej zgodovinskih razprav, v katerih pa ni obdelano obravnavano področje. Avtorica nas seznanja tudi z literaturo in vin, ki jih je uporabila. Sledi objava transkripcije in prevoda z naslovom "Navodilo o pisarniškem poslovanju predsedniškega urada Kraljevine Dalmacije med "drugo avstrijsko upravo" (1814— 1918)", ki ga je pripravila Ankica Strmota iz Državnega arhiva v Zagrebu. Navodilo je napisano v nemščini (rokopis), in to v gotici. Objavljeno je bilo 7. novembra 1835, ko je imel guvernersko funkcijo Wetter von Lilienberg. Izvirnik hrani Državni arhiv v Zadru (DAZD-88). Namen navodila je bilo predpisati pisarniško poslovanje ter naloge in dolžnosti uslužbencev v predsednikovem uradu. Najprej je v uvodu prikaz organizacije vlade kot najvišjega organa državne uprave pokrajine Dalmacije do leta 1848 ter njen odnos do centralnih organov na Dunaju. Sledita objava transkripcije ter prevoda navodila; pripravili sta ju Ankica Strmota in Danijela Marjanič. Za arhivske delavce zanimiv strokovni članek je pripravila Iva Grdinič, in sicer članek "Kako do kva- 140 Ocene m poročila o publikacijah m razstavah ARi IIVI 32 (2009), s 1.1 ¡¡letnega informativnega pomagala? Vrednotenje informativnega pomagala v praksi Državnega arhiva v Paejmt". Ker so informativna sredstva na določen način ogledalo arhiva, je kvalitetna izdelava toliko pomembnejša. Strokovne postopke za izdelavo teh ]e potrebno definirati, planiran, nadziran, vrednotiti in dokumentirati m sicer od začetka urejanja fonda do končne izdelave informativnega sredstva, V Državnem arhivu v Pazinu so v letih od 2004 do 2007 najprej pregledali in analizirali vse popise, ki so bih do tedaj narejeni Ugotovili so, da se kljub sprejetju standardov ISAD (G) iz leta 2002 ter nato Še ISAAR (CPF) kvaliteta informativnih sredstev ni povečala, zato so sklenili, da bodo izdelali sistem internega vrednotenja informativnih sredstev. Sistem so začeli razvijati leta 2004 in decembra leta 2005 so imeli popravljen predlog Navodila oblikovanje inventarja v Državnem arhivu Pa^tn. Predlog je obravnaval strokovni svet arhiva (imajo nekaj, kar v Arhivu Slovenije nekateri delavci zelo pogrešamo). Navodilo daje osnovne smernice za vsebinsko in formalno oblikovanje informacijskega sredstva, katerega cilj je na ravru ariiiva premagati individualne razlike v načinu oblikovanja opisa in popisa fonda oziroma arhivskega gradiva. Končni cilj je bil doseči določeno stopnjo strokovnosti v predstavitvi vsebine, poizkušati premagati motnje v komunikaciji, ki nastajajo ob stiku strokovnega besedila s povprečnim uporabnikom čitalnice (ne samo visoko izobraženim raziskovalcem), ter tako zmanjšati število pojasnjevanj, ki se nanašajo na tolmačenje vsebin, predstavljenih v inventarjih oz. popisih. Da bi ustvarili tudi enotno vizualno podobo Državnega arhiva v Pazinu, so poenotili tudi podobo m tehnično obliko popisov. V nadaljevanju so opredelili obvezne osnovne elemente inventarja (naslov, kazalo, opis arhivskih enot, inven-tarni popis arhivskih enot), opredelili so dodatne elemente, kot so pologe, indeksi, kazala, slike itd. ter tudi enotno podobo naslovnice in elemente oblikovanja kazal ipd. Naslednji korak je bil določitev strukture osrednjega dela informativnega sredstva. Sprejeli so dva načina izdelave popisa, in sicer: pri prvem primeru najprej opišejo posamezne dele določenega fonda, sledi pa popis arhiv s kili enot. Drugi način pa je, da opisu posameznega dela fonda sledi tudi popis arhivskih enot. Na ta način popis kaže strukturo gradiva v fondu. Priporočen je drugi način. Sledilo je določanje kriterijev, ki se nanašajo na vsebino informativnega sredstva. Postavljene so bile šuri osnovne zahteve, in sicer: dajanje celovite informacije, medsebojna vsebinska povezanost in jedrnatost ter preglednost teksta. Kriteriji se oblikujejo glede na področje identifikacije (signatura), ime ustvarjalca, historial ustvarjalca oziroma biografije, liistoriat fonda, način prevzema in predaje, odbiranje, izločanje, roke hrambe, načtt urejanja, pogoje za dostopnost, matenalne in tehnične značilnosti (npr. ah |c gradivo mikrofilma no ah digitalizirano) ter obstoječa informativna pomagala m dopolnilne vire. Nujno je upoštevati strokovna pravila, ki veljajo za popisovanje arhivskega gradiva (oblikovanje gesel ipd.). Ves postopek urejanja in izdelave popisa pa mora biti tudi ustrezno dokumentiran. Ne nazadnje je treba poudariti, da so inventarji avtorsko delo. Po načelu "vrline so tajne, slabosti so javne" ah "dober glas seže v deveto vas (slab pa še dlje)" pa imajo informativna sredstva neprecenljiv pomen za vsak arhiv, saj so ravno ta sredstva komunikacija med uporabnikom in strokovnim delom arhivskih delavcev. Dr. Eric Ke tel a ar, profesor arhivistike na Univerzi v Amsterdamu, je na 42. posvetovanju Hrvaškega arhivskega društva m Državnega arhiva v Bjelovarju oktobra 2007 imel predavanje, ki |e nastalo v okviru projekta MATRA (Administrativna in upravna reforma v hrvaški arhivski službi). Projekt je podprt s sredstvi Evropske unije, vodita pa ga Hrvaški drž.avni arhiv in nizozemski Nacionalni arhiv. Naslov predavanja je bil Hrvaška arhivska zakonodaja in praksa: med sanjami in resničnostjo. V obširnem referatu je analiziral posamezne člene arhivskega zakona iz leta 1997 in nekatere druge predpise ter nekatera določila primerjal z arhivskimi praksami drugih dežel. Osredotočil se je na status arhivskega gradiva in arhivov, na državno arhivsko mrežo in dostopnost arhivskega gradiva. Pohvalil je določene rešitve ler opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Posebno obširno je obdelal možnost uporabe intemetnih strani arhivov. Ketelaar jc omenil številne mož nosu na Internetu, kot so blogi, vvikipedija in drugo. Opozoril je na projekt Ekspe-dicija polarnega medveda (Polar Bear Espcdition) v okviru katerega je objavljenih v digitalni obliki več kot 60 osebnih fondov in zbirk v zvezi z ameriško intervencijo v severni Rusih v letih 191 S—1919. Nato pa so posamezniki začeli priključevati svoje izvirno gradivo in s tem dobili možnost, za sodelovanje pri zbiranju in širjenju določenih infonnacij, pa tudi možnost za komentarje in podobno. Problem je nastal le, ko se je zaradi velikega števila "obiskovalcev" izkazalo, da je sistem premalo zmogljiv. Ketelaar je svoj pnspevek končal z mislijo, da Polarni medved projekt uresničuje v praksi to, kar je bilo pred več leti samo tiha želja. Sanjal je o arhivih, v katerih bi uporabljali digitalno tehnologijo kot tehnologijo za povezovanje, vzpostavitev stika med ljudmi, tehnologijo za povezovanje javnih in osebnih spominov in razmišljanj ter oblikovanje pluralističnih dimenzij pisnih sporočil. Pa jc realno pričakovati od hrvaških arhivov in arhivistov, da bodo poleg vseh drugih nalog, uresničili tudi take sanje. Meni, da Hrvaška lahko uresniči tudi lak izziv. Vladimir Žumer iz Arhiva Republike Slovenije je dovolil prevesti za Arhivski vjesiuk m objaviti besedilo "Zakon o varstvu dokumentarnega arhivskega gradiva ter ARIliVl 32 (2009), Št. I Ocene m poročila o publikacijah in razstavah arhivih iz publikacije Arhivski predpisi v Republiki Sloveniji, v katerem predstavlja novosti leta 2006 sprejetega zakona. Tomislav Galovič s Filozofske fakultete v Zagrebu in Enur O. Filipovic s Filozofske fakultete v Sarajevu sta sestavila Prispevek k bibliografiji del o hera/diki (upoštevaje posebej Hrvaško ter Bosno in Hercegovino). Grbo-slovje v hrvaški m bosansko-hercegovski zgodovinski stroki predstavlja pomembno, ne pa tudi sistematično preučevano področje. Namen prispevka je bil na enem mestu zbrati vse v zvezi s tem področjem, kar je bilo objavljeno Popisana so tudi splošna dela o hcraldiki, kot rudi dela sorodnih strok, kot so numizmatika, pečatosiovje, gencalogija ipd. ter tovrstna dela, ki so nastala v sosednjih državah (Italija, Slovenija, Avstrija, Nemčija itd.). Obdelana so tiskana dela, pa tudi nekaj virov dostopnih "on-line" ter tudi nekaj rokopisov in še neobjavljenih del. V uvodu je naiprej kratek zgodovinski pregled razvoja te pomožne zgodovinske vede ter opozonlo na najpomembnejša dela. Sledita predstavitev metodološkega pristopa in razlaga uporabljenih kratic. Bibliografija je sestavljena po abecedi avtorjev, obsega pa približno 900 del (m oštevilčena). Rubriko Arhivska teorija in praha zaključuje Mato Kukuljica z analizo z naslovom Zaščita nacionalne filmske sjnrkt obdobja 1938-1985 v HrvaŠki kinoteki v letu 2007. Temeljna naloga Hrvaške kinoteke kot Nacionalnega filmskega arhiva je zbiranje, hranjenje in materialno varovanje izvirnih negauvov, in sicer tako slikovnega kol zvočnega zapisa. Ta obveza izhaja iz zakona o kinematografiji iz leta 1976 in zakona o arhivskem gradivu in arhivih iz leta 1997 ter etičnega kodeksa, ki ga je sprejelo Mednarodno združenje filmskih arliivov (FIAF) leta 2000. V prispevku avtor na podlagi poročil filmskega tehnologa Erncsta Gre-gla in dokumentacije Hrvaške kinoteke ter Grcglove knjige Zaščita in restavracija filmskega gradiva predstavlja celoletno delo kinoteke od priprav, to je pregleda filmov, čiščenja in popravljanja filmskih trakov, do izdelave novih kopij ipd. Opisana so dela pn obdelavi filmov Okupacija v 26. slikah (1978), Vlak brez voznega reda (1959), Samo enkrat se ljubi (1981) in drugi. Poleg tega so bili zaščiteni oziroma restavnrani tudi na novo najdeni reklamni filmi v Muzeju Slavonije na nitritnem traku iz konca 30. let 20. stoletja. Za pregled zgodovine institucij so svoje prispevke pripravili Mirjana Maujevič Sokol s Filozofke fakultete v Zagrebu, jasna Požgan iz Državnega arluva za Medmurie v Štrigovi ter Mirjana Guhč iz Državnega arhiva v Zagrebu. Mirjana Matijevič Sokol v izvirnem znanstvenem delu Nostrum et regnt nostn registrirni. Srednjeveški arhiv Ogrsko-hrvaškega kraljestva analizira dokumente, ki govorijo o vzpostavitvi in načinu delovanja kraljevega registra za Ogrsko ui Slavonijo pod kraljem Karlom I. okoli leta 1330 ter za Dalmacijo in Hrvaško v obdobju od 1358 do 1360 po sklenjenem zadarskem miru. Kraljevski register je bil vzpostavljen po vzoru an-žuvmske pisarne v Neaplju. S tem registrom so vodih evidenco lisun, ki so bile izdane v kraljevi pisarni in so se nanašale na darovanje posesti, svoboščine in druge privilegije. jasna Požgan v članku Prispevek k raziskovanju med-murskih hranilnic do likvidacije po drugi svetovni vojni (1920-1949) predstavlja organizacijo in delovanje Čakovske hranilnice, Medmurske hranilnice, Dolnje medmurske hranilnice, Preloske hranilnice m Koto-ribske hranilnice v Kraljevini Jugoslaviji in do njihove ukinitve. Za vsako hranilnico je navedeno, kdaj je bila ustanovljena in kdaj ukinjena, kdo so bili njeni varčevalci oziroma delničarji, kakšna je bila organizacijska struktura hranilnice, kakšno glavnico je imela, dobiček v posameznih letih in podobno. Opisan je še status vsake od teh hranilnic med drugo svetovno vojno ter navedeno kdaj tn kako je bila izvršena likvidacija. Mirjana Guhč v članku Organizacija in pristojnosti okrajnihjobčinskih sodišč mesta/okraja Zagreb 1945—1970 prikazu|e organizacijo in spremembe števila občinskih sodišč na območju mesta Zagreba v navedenem obdobju. Navedeni so ustrezna zakonodaja ter predpisi in sodni poslovnik, po katerem so delovali. Vsekakor so bile za to obdobje značilne številne spremembe; izrazite so bile zlasu do sredine petdesetih let, ko je bil vzpostavljen nekoliko trajnejši sodni sistem. Na območju mesta in okraja Zagreba so bila sodišča, kar zadeva pristojnosti prvostopenjska, kar zadeva ureditev, pa redna. Število sodišč pa se je spreminjalo: od leta 1945 do leta 1949 je delovalo šest sodišč (štiri okrajna in dve okrožni), od 1949 do 1952 jih je bilo pet (eno okrožno in štiri okrajna), od 1953 do 1958 tri sodišča (eno okrožno in dve okrajni) ter od 1959 do 1970 štin sodišča (tri občinska in eno okrožno). Kot za vsako stroko je tudi za arhivistiko pomembno poznavanje sprememb delovanja in organizacije ustvarjalcev gradiva, saj je nujno potrebno za uspešno strokovno obdelavo arhivskega gradiva. Po mnenju avtorja imajo hrvaški arhivski delavci zelo veliko odgovornost, da ustrezno uredijo sodno gradivo in omogočijo uporabnikom čiin lažjo in čim bolj kvalitetno uporabo tovrstnega arhivskega gradiva, in sicer ne le zato, ker je gradivo pravosodnih organov zelo pomemben zgodovinski vir, temveč nidi zato, ker je to gradivo postalo zelo aktualno in uporabljano zaradi uresničevanja različnih materialnih pravic posameznikov in družin, pridobljenih z novimi zakonskimi predpisi. Na podlagi arhivskega gradiva je bilo za tokratno številko Arhivskega vjesnika pripravljenih osem prispevkov. Dražen Vlahov iz Pazina se je ponovno lotil raz- 142_Ocene t« poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 32 (2009), št. 1 i skovan] a listine Istrska razmejitev — pomemben vir za srednjeveško gospodarsko zgodovino Istre, V Arhivskem ijes-niku 2003 je obravnaval ta dokument s stališča polemik, ali gre za izvirnik ali ponaredek. Tokrat pa pravi, da je, če je to ponaredek, le formalen ponaredek, ker resničnosti podatkov, o katerih govori, do danes ni še nihče poskušal ovreči. Istrska razmejitev (Istrski razvod) govori o pravnem postopku, razmejitvi posesti srednjeveške Istre, in sicer Pazinske kneževine, Oglejske jiatnarhije ter Mljetske republike, torej je vir za politično zgodovino. Vsebuje pa Številne podatke, ki jih lahko koristno uporabijo tudi pravniki, umetnostni zgodovinarji, jezikoslovci, ekonomisti itd. Za gospodarsko zgodovino Istre so pomembni tisti deli listine, ki govorijo o živinoreji, vinogradništvu, poljedelstvu, gozdarstvu in ribolovu, saj govori o razmejitvah posameznih pašnikov, vrtov, napajališč in podobnem. Na podlagi tega dokumenta bi lahko rekli, da so bile to pomembne gospodarske panoge v srednjeveški Istn, izmenjava presežkov pa je potekala praviloma na priložnostmi] sejmih, organiziranih pn posameznih cerkvah na dan njihovih svetnikov, Luka Vukušič v preglednem Članku Uboj baronice Katarine Keglevič 1659. leta analizira in objavlja listine, ki jih je našel pri urejanju fonda družine Oršič (HR HDA 749 družini Oršič in Claudius). Med te spise sodijo predvsem listine čazmanskega kapitlja iz leta 1659 z izjavami prič o umoru baronice Katarine Keglevič, ki jo je dal ubiti njen mož Franjo Petričevič. Sredi 17. stoletja je bilo na Hrvaškem več plemiških družm, ki so imele v lasti velika posestva in bogastvo. Najpomembnejša rodbina so bili Zrinjski, med pomembnejše pa lahko štejemo rudi družini Keglevič iz Buzina ter Petričevič iz Mikettnca. Franjo in Katanna sta se poročila leta 1651, 7. januarja 1659 pa je Franjo zaradi Še nepojasnjenih razlogov dal zadaviti svojo ženo. Iz pričevanj prič je vidno, da je bil zadnji dan Katarine Keglevič naravnost strašen. V prispevku je objavljena najprej transkripcija izjav treh prič ter potem še prevod Franjo Petričevič po zaslugi neučinkovitega sodnega sistema habsburške monarhije ni odgovarjal niti za umor svoje žene mu za umor nekega plemiča. Zcljko Karaula objavlja Pismo vodje l MKO-/a To-dorja Aleksandrova Stjepanu Radiču 1924. leta. Stikov med hrvaškimi m makedonskimi politiki do sedaj niso veliko raziskovali, zato je sodelovanje med Radičem in Aieksandorovom dobilo skoraj pustolovsko roma utičm in revolucionarni pridih. Aleksandrov v pismu odgovarja Radiču na članek objavljen v "Balkanski federaciji" 15. avgusta 1924. leta. Poskuša ga nagovoriti, da bi se mu pridmžil v oboroženem odporu proti Beogradu in njegovi hegemoniji v Kraljevini SHS. Probkm propagande nemškega filma G. P. U. v Neodvisni državi Hrvaški je naslov članka Danicla Ra- faeliča. Eden od najbolj znanih filmov kinematografije nacistične Nemčije je prav film G. P. U., to je film o sovjetski obveščevalni službi (Gosudarst-vennoe Poliitčeskoe Upravlerue — predhodnica poznejše NKVD oz. KGB), seveda s protisovjetsko propagandno vsebino. Režiser filma Kari Ritter je bil eden najpomembnejših nacionalsoc i ali stičnih režiserjev, čeprav je menda Ihder ob neki priložnosti izjavil, da so njegovi filmi sicer zelo domoljubni, nikakor pa ne na cionalsocia listič ni Premiera filma je bila šele avgusta 1942 v Berlinu, toda prva reklama za film v Neodvisni državi Hrvaški je bila objavljena že junija 1942, leta v novem, mesec dni starem mesečniku za film Hrvatski slikopis. Novembra 1942 so film prikazovali v zagrebških kmodvoranah. Pri propagiranju filma pa je bilo narejenih več napak. Ena izmed njih je izzvala celo paniko. Na reklamnem letaku je pisalo "Prihaja G. P. U,". Ljudje so se začeli spraševati, ali prihaja na Hrvaško G. P. U., ali so morda agenti G. P, U. izvedli kakšno diverzijo in podobno. O tem ter vsebini filma in igralcih govori ta članek. Na koncu je objavljena tudi obsežna literatura tako o hrvaškem kot tudi o nemškem filmu in propagandi med drugo svetovno vojno. V veliki želji, da bi uvedb nemški model propagande tudi v Neodvisni državi Hrvaški, so strokovnjaki včasih poskušali privabiti obiskovalce kinematografov tudi z zelo kontroverzmmi reklamnimi potezami. Tudi na Hrvaškem je problem raziskovanja žrtev druge svetovne vojne in po njej še vedno zelo žgoč. Tatjana Šarič v izvirnem znanstvenem delu z naslovom Obsojeni po hitrem postopku: vloga represivnih organov komunistične oblasti glede na smrtne obsodbe na Hrvaškem med drugo svetovno vojno in po njejj ob primer» fonda Uprava Za zatiranje kriminala Sekretariata za notranje zadeve prikazuje vlogo represivnega aparata komunistične oblasti ter organizacijo in razvoj vojaškega in civilnega sodstva na Hrvaškem v omenjenem obdobju, V obravnavanem fondu (HR HDA 1453) so tudi dosjeji na smrt obsojenih od leta 1942 do leta 1959 v raznih krajih Hrvaške. V pnspevku so analizirani 111 statistično obdelani predvsem podatki o obsojenih v Zagrebu. Fond hrani Odsek za sodobno arhivsko gradivo, Obsega 173 škatel. Gradivo je bilo prevzeto v dveh delili, in sicer avgusta 111 novembra 2001 od policijske uprave v Zagrebu. V 156 škadah so policijski dosjeji političnih obsojencev iz obdobja med vojnama in po letu 1945. Prevzeli so tudi pripadajočo kartoteko, Ena škatla se nanaša na obsojene za določen čas leta 1945, tri Škatle na študentska gibanja v letih 1968—1970, ena mapa na obsojene zaradi inform-biroja (1978-1979), v dveh škatlah so letna poročila 1955—1970, štiri škatle pa se nanašajo na delo Matice hrvaške v obdobju 1962-1972, še štiri škatle pa vsebujejo dosjeje (s pripadajočo kartoteko) oseb, obsojenih na streljanje ali obesenje (v obdobju 1942-1959). ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publiKacijah in razstavah 143 Fond ni urejen in nima informativnega pomagala (inventarja). Obstaja le popis, ki ni natančen, pa tudi ne povsem točen. Vse to otežuje vpogled v preostalo gradivo. Zato je avtorica za vzorec pri raziskovanju smrtnih obsodb političnih nasprotnikov oblasd izbrala zadnje štiri škade. V njih so dosjeji 713 oseb, obsojenih na smrt. Avtorica v članku predstavlja posamezne obrazce, na katerih so navedem podatki o obsojencih ter o tem kdaj so nastali (večinoma pozneje), na koncu pa analizira Še strukturo obsojencev (zelo malo je npr. žensk). Tea Blagaič Januška predstavlja Arhivsko ^htrko v Muzeju mesta Split. Čeprav je ta arhivska zbirka nastala v nearhivski instituciji, so zbiranje, strokovna obdelava ter inventanzacija potekali po mednarodnih standardih za popisovanje arhivskega gradiva. Prikazana je struktura arhivskih fondov tn zbirk, ki jih hrani muzej. Opozarja pa mdi na razlike ter podobnosti pri delu v muzeju in arhivu. Zelo zanimiv je izvirni znanstveni članek Relje Seferovič Dubrovniški knjigarnarji 16. stoletja v državni službi. Trgovci s papirjem in pergamentom, ki so oskrbovali urade Dubrovniške republike s knpgami in papirjem, so imeli velik vpliv na razvoj upravnega in sodnega aparata. V članku so predstavljeni zakonske osnove za trgovino s papirjem, delovanje posameznih tiskarn in knjigarn, ki so imeli monopol nad to dejavnostjo, ter vrste pajiirja, izdelava knjig in podobno. Strokovni det publikacije končuje prispevek Snje-žane Sute Ureditev priročne %birke v veliki čitalnici HrvaŠkega državnega arhiva. Ta knjižnica sodi po Unes-covi tipologiji med specialne tn je namenjena tako zaposlenim v arhivu kot uporabnikom arluvskega gradiva, Podrobno nam predstavlja, katere publikacije hranijo in kako so urejene, pa mdi to, kakšne informacije uporabniki najbolj iščejo. Sledi petnajst poročil o domačih in mednarodnih arhivskih dogodkih. Ocene in recenzije zajemajo štiriindvajset publikacij, med njimi tudi Arhive (št. 30, 1—2, 2007, oceno je pripravila Mirjana junč), Atlante (17, 1—2, 2007) je ocenil Hrvoje Kekez, Arhivske predpise v Republiki Sloveniji pa FIrvoje Kirtč. Obletnice in ntkrologi. I.eta 2008 so praznovali 150. obletnico rojstva dr. Ivana pl. Bojntčiča (1858-1925), dolgoletnega direktorja Kraljevskega deželnega arhiva (danes Hrvaški državni arhiv), poslovili pa so se od dveh nekdanjih sodelavcev HrvaŠkega državnega arhiva, in sicer Krešimirja Nemeta (1915-2007) ter Joža Ivičeviča (1930-2008). Sledi še seznam na novo prevzetega arhivskega gradiva v Hrvaškem državnem arhivu, pridobljenega s prevzemi po službeni dolžnosti, odkupi in darili ter prevzemi, ki jih je opravil Filmski arhiv I Irvaške kinoteke. Seznam publikacij, ki jih je izdal Hrvaški državni arhiv od leta 1899 do leta 2008, obsega skoraj 150 naslovov. Darinka Drnovšek 144 Ocene in poročil;) o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009), št. 1 Razstave Razstava Muzejskega društva Kozje Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo (24. april 2009 - junij 2009, mlin v Kozjem) Guzej. Razbojnik, morilec, predrznež, tolovaj, luidodelec, prekocuh, rokomah, rokovnjaČ, vagabund, nesrečnež, zoprni k oblastem, maščevalec, pustolovec, nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovec, človek, željan ljubezni, razumevanja, topline ... Tako je Franca Guzcja, rojenega 12. novembra 1839 v Primožu in ubitega 10. septembra 1888 v Košnici na Kozjanskem, opisal avtor razstave Mi-lenko Strašek iz Celja. Razstava predstavlja rezultat njegovega dolgoletnega ukvarjanja z likom, ki je na Kozjanskem postal legenda. Zgodba o njem je postala del ljudskega izročila in se je prenašala iz roda v rod. Guzej je bil rojen v uborni slamnati bajti na robu Kozjanskega. Pri krčmarici na Dobrni, kjer se je kot soldat 87. polka, vešč nemškega jezika, zaposlil, je doživel hudo preizkušnjo. Njegovo zavrnitev mu je poplačala z lažno ovadbo. Obtožen kraje je pristal v ječi, od tam pa je ušel in se odločil za maščevanje. Bili so hudi časi, kmetje na robu obupa. Zemljiška odveza jim ni pomagala, prodajah so svoja posestva rti se selili v Ameriko in Nemčijo. Guzej pa se je poigraval z gospodo, se preoblačil enkrat v žandarja, drugič zopet v gospoda, pa v logarja. Zagodel jo je grofu Artemsu iz Brežic, si vzel na piko lovce iz Šentjurja, farne gospode, nakupoval mačke po Pod-sredi, "potempljal" ženičko, ki si je drznila reči, da je barabin, se pri cerkvici Sv. Trojice v Doblcžičah poslavljal od pajdašev, ne da bi ti vedeh, da odhaja v Ameriko, velikodušno delil naropano, revčkom nosil blago, dajal denar, se "oddolževal svojim zoprnikom". Počasi so mu pripisali tudi tisto, česar ni storil m ko so zaradi uboja žandarja razpisali za njegovo glavo visoko nagrado, je bilo konec šale. Izdal ga pa vendarle ni nihče. V spopadu z žandarji je bil leta 1880 ustreljen, postal pa je legenda na Kozjanskem in Štajerskem. Nekateri mu pripisujejo kar robinboodov-stvo. V dobrem stoletju po njegovi smrti so se prigode možakarja iz Primoža začele seliti v literaturo in, kot meni avtor razstave, postajale last vseh, podobno kot se je zgodilo v evropskem prostoru Robinu Floodu, Janošiku, Viljemu Tellu, Tarasu Bul j bi, Stjenki Razi-nu, našim rokovnjačem ter gorskemu carju. Primerja ga s Petrom Koštrco, ki ga je Miško Kranjec upodobil v Povesti o dobrih ljudeh. Guzcja je obdelovalo kar nekaj piscev: januš Goleč, Ernest Tiran, Ana Wam-brechtsammer, Albert Tanšek, Davorin Petančič m kot v hterarnozgodovinski študiji še Milenko Strasek. Muzejsko društvo Kozje Razstava RAZBOJNIK GUZEJ MED KRIVICO, MAŠČEVANJEM IN LEGENDO Od vseh slovenski junakov te vrste, od rokov -njačev do Dimeža, tudi novodobnega Rihtariča pa Mačeta, ki razen drznih ropov, nimata z junakom pričujoče razstave ničesar skupnega, je Guzej po duhovitosti, iznajdljivosti, predrznosti in lahkotni igrivosu pojav zase, takšno mesto pa mu je dodelila tudi književnost. Bojan / iimmefrtich ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 1480 Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti. Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj. Galerija Kranjske hiše, Kranj, Glavni trg 2, 10.-30. marca 2009 Gorenjska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana je v galeriji Zavoda za turizem Kranj Kranjska hiša pripravila zanimivo razstavo Uhce, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti. Zasnovala, pripravila in oblikovala jo je arhivska svetovalka in vodja Enote za Gorenjsko v Kranju Marija Kos. Razstavo spremlja katalog, ki ga je oblikoval Boris Radjenovič iz Studia Oreh. Razstavo je odprl podžupan Mestne občine Kranj Stane Straus, številne obiskovalce je pozdravila direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec, razstavo je predstavila avtorica Marija Kos, nekaj odlomkov iz arhivskega gradiva občine Kranj je prebrala Mija Mravlja, odprtje pa so z glasbo popestrili učenci kranjske glasbene šole, ki letos praznuje visok delovni jubilej — stoletnico delovanja. Pri zasnovi razstave in kataloga na 18 panojih oz. poglavjih o času od srednjega veka do druge svetovne vojne je avtorico vodilo temeljno delo kranjske zgodovine, napisano na osnovi arhivskih virov, Zgodovina mesta Kranja dr. Josipa Žontarja. Slikovno gradivo za ta čas je črpala predvsem iz Zbirke načrtov in katastrskih map Arhiva Republike Slovenije, Podatke o medvojnem in povojnem obdobju je črpala iz obsežnega arhivskega gradiva občinskih upravnih organov, ki ga hrani Enota za Gorenjsko, fototeke Gorenjskega muzeja in zbirke diapozitivov kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove m je. Slikovno gradivo razstave in kataloga je predstavilo tranciscejski kataster, več tlonsov mesta, pregledno karto ulic, cest in trgov. Na ogled so bile Merianova in Layerjeva podoba Kranja, slika žup-nišča, načrta vodnjaka "Pri petelinčku" in poštnega Odprtje razstave Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti, Kranjska bisa, 10. 3. 2009 poslopja, urbar mesme posesti in meščanov, zapisniki sej občinskega odbora, seznami imen ulic, cest in trgov, načrt za izdelavo tablic s lušnimi številkami. Razglednice so prikazovale Glavni trg, vodnjak na njem, Jahačev prehod, Mohorjev klanec (zdaj Vodo-pivčeva ulica), hujanski most, Pungart, Mestno hišo s Svinjskim trgom, Gasilski trg, viseči most čez Kokro, bencinsko črpalko na vrhu Jelenovega klanca, avtobus pred gimnazijskim poslopjem, tombolo na Glavnem trgu, arheološka izkopavanja idr. V katalogu je v poglavju Prvotna naselbina na kranjskem pomolu opisana naselitev na območju mesta od starejše železne dobe do srednjega veka. Poglavje Tlorisna zasnova mesta govori o vzrokih tlo-nsnega koncepta mesta, ki se je tako, kot se je, urbanistično razvijalo zaradi oblikovanosti tal kranjskega pomola med rekama. Podobno lego na pomolih vidimo v številnih srednjeevropskih mestih, na Slovenskem pa v Skofji Loki, Radovljici, Višnji Gori in Metliki. Na glavni trg pravokotne obhke pripelje vpadnica, spremljata jo vzporedni pod, pravokotno na smer magistrale pa potekajo prečni prehodi. Gospodarsko življenje srednjeveške naselbine Creina, povezano predvsem s trgovci in trgovanjem, je opisano v poglavju Srednjeveško tržno naselje. Preprosto trgovanje se je na prostoru ob prafarni cerkvi začelo v 10. stoletju, predvsem ob posebnih pniožnostih, npr. cerkvenih proščenjih. Domnevno je bil prostor današnje tržnice že v antiki namenjen enaki dejavnosti — trgovanju. Ob tržnem prostoru so trgovci in obrtniki postavili tudi svoja bivališča, sprva kolibe, nato lesene hiše in kasneje zidane stavbe. V poglavju Glavni trg spoznamo osrednji kranjski trg, ki se na vzhodu končuje ob župnijski cerkvi, plemiškem dvorcu Turjaških oz. Egkov (Petrčkovi hiši) in Mestni hiši. Njihova pozicija je bila v času nastanka bolj središčna, saj je trg obsegal Še prostor, na katerem danes stoji poštno poslopje. Vse številnejše zidane hiše so počasi zapolnile ostenje trga predvsem v dobi renesanse in baroka, ko so z združevanjem fasad izginili prečni prehodi, ki so v srednjem veku ločevali posamezne stavbe. Dominantna stavba Glavnega trga je Mestna hiša, nastala iz Ro-tovža z nekdaj odprto stebriščno lopo m verjetno dvorca kranjskega mejnega grofa. Poglavje Cerkveni predel opisuje nastanek župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, njenih predhodnic od 6. stoletja naprej, okrog katerih so prebivalci mesta pokopavali svoje mrtve. Po preselitvi pokopališča na območje današnjega Prešernovega gaja sta baročno župnišče in cerkev izoblikovala nov trg, pozneje sta ga dopolnila še "škofija" in Ljudski dom (danes Prešernovo gledališče). Poseben pomen sta dala trgu Prešernov spomenik in bogata Plečnikova arkadna lopa ob fasadi gledališča. 146_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 32 (2009). št. 1 Katalog razstave Vtiče, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti Pomen oskrbe naselij s pitno vodo, vodo za gašenje požarov in razne vodne naprave so opisani v poglavju Vodnjaki Vodnjaki so bih na Glavnem trgu, Haynejev vodnjak na današnjem Maistrovem trgu in vodnjak sv. Janeza Nepomuka, ki je sprva stal pred kapucinskim samostanom (kjer je zdaj hotel Creina), danes pa ob župnijski cerkvi. Krajše poglavje Sramotilni steber seznanja z domnevo, da je na Glavnem trgu v bližini vodnjaka kot nepogrešljiv objekt mestnih trgov nekoč stal tudi sramotilni steber. Poglavje z naslovom Mestne ulice nas zares popelje v središče mesta s severa od Zgornjih mestnih vrat po današnji Prešernovi ulici, z juga pa od Spodnjih mestnih vrat po današnji Cankarjevi uhei. Magistrata na obeh straneh spremljata vzporedni cesti — današnji Tavčarjeva in Tomšičeva ulica. Razvili sta se iz t. i. gospodarskih poti, ki so nekdaj vodile do hišnih dvorišč. V 18, stoletju je urbanizacija zajela skoraj vse gradbene površine na pomolu, ki so bile še proste. Večina hiš v Tavčarjevi, Tomšičevi, Reginčevi in Cankarjevi ulici ter na Pungartu je bila do požara leta 1811 lesenih ah kamnitih samo v pritličju. Razen redkih izjem so se razlikovale od hiš na Glavnem trgu in v Prešernovi ulici, kjer so prej večinoma enonad-stropne hiše zamenjale dvonadstropne. Posebna oblika povezave med Glavnim trgom in stranskima uhcama so bih prehodi, opisani v poglavju Prečni prehodi, nekateri so temu namenjeni še danes, npr. prehod med Pavšlarjevo m 1 Ilebšcvo hišo, nekatere pa so zapolnile ozke hiše. Že zgodnjeanUČni prebivalci so mesto zavarovati z obzidjem. Opisano je v poglavju Mestno obzidje. Na temeljih poznoantičnega obzidja so p os ta v th srednjeveško obzidje, ki je mesto oklepalo s treh strani, na kokrški strani pa obzidje zaradi dobrih naravnih možnosti ni bilo potrebno. V mesto so vodila Zgornja in Spodnja mestna vrata, samo za pešce pa na savski strani Mala vrata v peklu ah Savske durcc, podobna vrata pa tudi s koktške strani. Zunaj mestnega obzidja so imeli meščani gospodarska poslopja, obrtniki pa svoje delavnice. Območje savskih teras so poimenovali Savsko predmestje, del pred Zgornjimi vrati pa Kapucinsko ah Kokrško predmestje. Nekatere mestne dele podrobneje spoznamo v poglavjih Pungart — iz nemškega Baumgarten (sadovnjak) —, Svinjski trg - zaradi trgovanja s svinjami, na katerem od leta 1941 stoji pošmo poslopje —, Gasilski trg - danes le Še del Tomšičeve ulice - in Maistrov trg — nekdaj Mesarska uhca oz. Mencingerjev trg. Najstarejša zapisana krajevna imena so označevala le dele mesta. Navedena so v poglavju Prva poimenovanja in oštevilčenje ulic, cest in trgov, V seznamu hišnih posestnikov iz leta 1754 so navedena ta: Kapucinsko (KokrŠko) predmestje, Mesto od Zgornjih mestnih vrat mimo Mesarske ulice skozi Svinjsko ulico proti župnišču, Zupniščna uhca proti Pungartu, V Pungartu do Spodnjih mestnih vrat. Pod Spodnjimi mestnimi vrati, Od Spodnjih mestnih vrat proti trgu, Zgornji in Spodnji trg, Roženvenska ulica, Rožna uhca in Konjska uhca. Šele na podlagi ukaza cesarice Marije Terezije so hiše tudi oštevilčili, tn sicer neprekinjeno znotraj mestnega obzidja in v obeh predmestjih. V poglavju Preimenovanje ulic, cest in trgov v 20. stoletju so navedeni predlogi za poimenovanja, a se občinski odbor ni mogel sporazumeti o njih vse do leta 1934. Decembra so začeli na hiše nameščati ulične table in tablice s hišnimi številkami. Že do začetka druge svetovne vojne je sledilo več preimenovanj in novih razmejitev, med vojno pa so nemške oblasti na hiše namestile nove table z nemškimi imeni Po osvoboditvi jih ¡e nova oblast hitro odpravila in na novo preimenovala veliko večino ulic, cest in trgov. V mestnem jedru se jih je večina ohranila do danes. Predvojna imena so ohranili le Prešernova ulica ter Trubarjev in Gasilski trg. Leta 1958 je začela veljati Odredba o uvedbi nove numeracije v mesni Kranju, s katero so preimenovali nekaj ulic, hkrati pa so vključili v ulični sistem tudi primestna naselja. Od prvotnih imen iz leta 1934 so do danes ohranjena ta imena: Prešernova uhca, Trubarjev trg, Jahačev prelaz oz. prehod, Pot na kolodvor, Na Skrlovcu oz. Škriovec, Na skah, Vrtna ulica, Ljubljanska in Stara cesta, Sejmišče in Zlato polje. Predzadnje poglavje nosi naslov Zunanja po- . ARHIVI 32 (2009), Št. 1 Ocene in poročila o publiKacijah in razstavah 147 doba ulic, cest in trgov. Podobno kot danes so se tudi v preteklosti meščani velikokrat pritoževali zaradi neute|enosu mestnih ulic in cest. Med tedenskimi in letnimi sejmi je bil v središču mesta gosi promet vprcžnih voz, živino pa so gonili po stranskih Svinjski in Konjski ulici. Makadamske in delno tlakovane ulice so občinski cestarji sicer sproti popravljali, nasipavak in čistili, kljub temu pa so se meščani pritoževali zaradi neurejenosti, poplavljenih dvorišč ob nalivih, oblakov prahu poleti in smradu zaradi odvoza vsebine greznic in gnojišč. Po prvi svetovni vojni se je povečal avtomobilski promet in oblaki prahu so bili še večji. Tudi zato je občina leta 1932 kupila avtomobil škropilnik. Mestne ulice in trge so pogosteje dakovah — tudi že z granitnimi kockami — jih asfaltirali in be-tonirali, ceste v predmestjih pa so ostajale makadamske, V prvi polovici 20. stoletja so na Glavnem trgu potekale številne prireditve: telovadni nastopi sokolov, velike tombole, promenadni koncerti, veselice in potujoči cirkusi. Zadnje poglavje je posvečeno javni raz s ved j a vi in ima naslov Mestna razsvetljava. Ta je s 50 žarnicami po nekaj neuspelih poskusih zasvetila leta 1909, najprej na Glavnem trgu. Zaradi drage napeljave in žarnic so se sprva za električno razsvedjavo odločali le podjetniki, nato Mestna hranilnica, v zasebnih hišah pa le počasi. Elektrifikacijo je pospešil šele razmah industrije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Razstavo in katalog je z živo sliko popestril film Vehčana Beštra Panorama Kranja iz leta 1925, ki so ga ves čas predvajali v izložbi Kranjske hiše. Razstava je zdaj postavljena v razstavišču Kokra (preddverje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, Tomšičeva ulica 7). Mija Mravlja 148 Occne in poročili o publikacijah in razstavah ARHIVI 32 (2009). št 1 Utrinek z razstave "Napoleon retype lliria vstan" v Mestnem muzeju Ljubljana (foto: Tina Ari), Z/IL) ARHIVI 32 (2009), št. 1 Bibliografsko kazalci revije Arhivi (1998-2007) 149 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) Spoštovani prijatelji revije Arhivi, pred vami je po devetih letih zopet bibliografsko kazalo revije Arhivi. Upravni odbor revije je lansko jesen sprejel pobudo svojega člana, dr. Borisa Golca, da bi nadaljevali z objavo bibliografskih kazal. Predlog je bil smiseln, saj revija od leta 2000 izhaja dvakrat letno, tako da se je tudi število objavljenih člankov in prispevkov zato precej povečalo. Bibliografsko kazalo, objavljeno leta 2000, obsega 1.318 bibliografskih enot, in zajema dvajsedetno obdobje, tj. čas od začetka izhajanja revije leta 1978 do 1997. Bibliografsko kazalo, objavljeno v tej številki, pa se nanaša na obdobje od 1998 do 2007, tj. na naslednjih 10 let, in obsega 749 bibliografskih enot. Podrobnejše informacije o sami sestavi bibliografskega kazala najdete v uvodu, ki ga je napisala avtorica kazala, Maja Blažič. Za vestno opravljeno delo se ji na tem mestu iskreno zahvaljujem. Zahvala pa gre tudi I ;rancu Čudnu za pnpravo kazala avtorjev. Jure Volčjak odgovorni urednik Tokratno bibliografsko kazalo Arhivov zajema vse izdane številke od leta 1998, kjer se je končalo prejšnje bibliografsko kazalo, do leta 2007. Prispevki v bibliografskem kazalu so razporejeni po standardnih rubrikah. Te so: Članki in razprave, Iz prakse za prakso, Iz arhivskih fondov in zbirk, O delu arhivskega društva Slovenije, O delu arhivov in zborovanjih, Ocene in poročila o publikacijah in razstavah (slcdn|a je razdeljena na: Publikacije, Tuji časopisi in revije, Razstave), Osebne vesti, Pridobitve arhivov, Bibliografija arhivskih delavcev in Razno. Pod nibriko Razno smo uvrstili prispevke, ki v reviji niso bili uvrščeni pod nobeno rubnko. Prispevke iz Žontarjevega zbornika (Arhivi XXV (2002), Št. 1) in iz Zbornika ob sedemdesetletnici Marije Oblak-Čarni (Arhivi 26 (2003), št. 1) pa smo uvrstili pod rubriko Člani in razprave. Prispevki si v posameznih rubrikah sledijo po abecedi avtorjev prispevkov. Znotraj navedbe avtorja, so vsi njegovi prispevki v določeni rubriki razporejeni kronološko od najstarejšega do najnovejšega. Bibliografski opis članka vsebuje priimek in ime avtorja, naslov članka, letnik, letnico, številko revije ter strani, na katerih se članek nahaja. Bibliografsko kazalo ima 749 bibliografskih enot, kar pomem, da ima vsak bibliografski opis zaporedno številko, ki tečejo nepretrgano od začetka do konca od l do 749. Pri opisih znotraj rubrik nismo spreminjali izvirnih naslovov, čeprav ti ponekod niso dosledni. Odpravili smo le očime pravopisne in tipkarske napake. Imena avtorjev prav tako navajamo v izvirniku. Pn iskanju si lahko pomagamo s kazalom avtorjev, ki je urejen po straneh in ne po zaporednih številkah bibliografskih enot. Članki in razprave 1 Aristovnik, Bojana: Predpisi o registriranju gospodarskih organizacij (1946-1954). - Lctn. XXIV (2001), št. 2, str, 37—42. 2 Babac, Marko: Dziga Vertov, Mož s filmsko kamero (1896-1954). - Letn. 27 (2004), Št, 2, str. 259-262. 3 Babic, Gorazd: Dolga pot do prve avtomatske telefonske postaje v Celju. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 263-266. 4 Bibliografija Marije Oblak-Čarni. — I^etn. 26 (2003), št. i, str. 9-12. Maja Blažič 5 Bibliografija Petra Ribnikarja. - Letn. 28. (2005), št. 2, str. 137-139. 6 Bibliografija profesorja dr. Jožeta Zontarja 1954-2002. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 5-10. 7 Bonin, Zdenka: Pokopavanje v samostanski cerkvi manjših bratov konvcntualcev sv. Frančiška v Kopru med leti 1719 in 1806 ter razpustitev samostana. - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 109-120. 8 Brunner, VPalter: Božje sodbe v prostoru jugovzhodnih Alp. - letn. 28 (2005), ŠL 2, str. 141146. 9 Bukošek, Metka: Upravno sodišče v Celju. -Letn. XXIV (2001), Št. 1, str. 21-36. 150 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 10 Bukošek, Metka: Zemljiška knjiga od začetka do danes. - Utn, 28 (2005), Št. 2, str. 183-200. 11 Bukošek, Metka: Sodišča med nemško okupacijo Spodnje Štajerske (1941-1945). - Letn. 28 (2005), št. 2, str, 201-204. 12 Bukošek, Metka: Fond okrožnega sodišča v Celju 1850-1941. - Letn. 29 (2006), Št, 1, str. 7798. 13 Bukošek, Metka: Okrožna sodišča kot trgovska sodišča 1850-1941. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 29—46. 14 Bukošek, Metka: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, - l-etn. 30 (2007), št. 2, str. 57-80. 15 Carucci, Paola: The italian law about the electronic records. - Letn XXV (2002), št. 1, str. 283-285. 16 Cova, Ugo: Trieste, Gorizia, Lubiana. Analisi sto-rica delle intcrferenze instituzionali fra tre province limitrofe in epoca austnaca. - Letn. XXV £002), št. 1, str. 77-82. 17 Cebulj Sajko, Breda: Arhivi slovenskih izseljence v-do Igo ročni projekt Inšututa za slovensko iz-seljenstvo ZRC SAZU in njegovih sodelavcev. — Letn. 27 (2004), Št. 2, str. 189-191. 18 Čebulj Sajko, Breda: Arhivsko gradivo izseljencev v Avstraliji-neprecenljiv vir za raziskovanje Življenja avstralskih Slovencev. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 193-198. 19 Če Lik, Pavle: Orožmštvo leta 1866 na sedanjem ozemlju Republike Slovenije. — LeUi. 27 (2004), št. 1, sur. 137-143. 20 Darovec, Darko: Struktura koprskega uradmštva v 18. stoletju. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 8390. 21 Domik Šubelj, Ljuba: Osebni fond Jožeta Lam-preta (1903-1969). - Letn. 26 (2003), št. 1, str. 153-160, 22 Dorsi, Pierpaolo: Le font] per la storia dell'as-sociazionismo sloveno nell'Archivio di Stato di Trieste. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 119-127. 23 Drnovšek, Darinka: Srečanja partijskih vrhov na najvišjem nivoju: zapisi srečanj slovenskega partijskega vodstva z jugoslovanskim partijskim vodstvom s Titom na čelu v k till 1945-1954. — Letn. 26 (2003), št. 1, str. 187-197. 24 Drnovšek, Marjan: Odnos do slovenskega izseljenskega gradiva: neka| primerov iz 20. stoletja. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 215-224, 25 Drnovšek, Marjan: Kje je arhivsko gradivo izseljenskih društev v Franciji in Luksemburgu? — Letn, 27 (2004), št. 2, str. 205-208. 26 Drnovšek, Marjan: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljenstvo. - Letn. 30 (2007), št. 2, str 4356. 27 Drpič, Marko: Pisarjevo znanje v poznem srednjem veku, kot je razvidno iz rokopisa NUK Ms 38. - Lern. XXV (2002), št 2, str. 19-12. 28 Ferenc, Tone: Predvojne priprave na Adas Slovenije, - Lern. XXV (2002), Št. 1, str. 165-172. 29 Glažar, Natalija: Javnopravni - zasebnopravm interesi v arhivu. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 19-25. 30 Glažar, Natalija: Slovenske in zvezne turistične konference (1945-1949). - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 75-82. 31 Glažar, Natalija: Sodelovanje arhivskih služb v Evropski uniji. - Letn. 26 (2003), št 2, str. 259263. 32 Glažar, Natalija: Arhivi v Evropski uniji, - Lern. 29 (2006), št. 2, str. 235-252. 33 Goleč, Boris: Starejša arhivska slovenica mesta Kranja. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 67-76. 34 Golob, Nataša: Skica nagrobnika za rabina Chaima ha-Choena. - Letn. XXV (2002), št. 1, str, 273-276. 35 Golob, Nataša: Karolinški fragment "Cura pastoralis". - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 277-281. 36 Golob, Nataša: Dekorativne obreze na srednjeveških kodeksih: pričevalnost likovnih del. — Letn. 27 (2004), št. 1, str. 93-108. 37 Gombač, Metka: Ljudsko štetje prebivalstva v Julijski krajini 2 dne 1.10. 1945. - Lern. 26 (2003), št 1, str. 179-186. 38 Graf, Crisroph: Das Schweizerische Bundesarchiv zwischen Staat und historischer Forschung. - Lern. XXV (2002), št. 1, str. 207-214. 39 Granda, Stane: Dolenjska v luči jožefinskih merjenj. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 68-72. 40 Granda, Stane: Župnijska oznamlna knjiga kot zgodovinski vir. - Letu, XXV (2002), št. 1, str. 97-102. 41 Hančič, Damjan: Kronika in nekrolog loškega samostana klaris - 17, stoletje. — Letn. 26 (2003), Št. 1, str. 47-60. 42 Hernja Masten, Marija: Pečat in grb trga Središče ob Dravi. - Um, 30 (2007), št. 1, str. 9-17. 43 Hofmann, Hans: Pot do boljše usklajenosu arhivskih dejavnosti v Evropski uniji: dosežki in pnčakovanja. - I .ein. 26 (2003), Št, 1, str. 31-36. 44 Holcman, Borut: Pogodbe med gospoščino Ne-gova in podložnilu o opravljanju tlake. — Letn. 26 (2003), Št. 1, str. 61-67. 45 Hudomalj, Andrej: Ministrovanje ministra Franca Snoja. - Lern. 27 (2004), Št. 1, str. 121-130. 46 janša-Zorn, Olga: Anton Koblar m Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 129-136. 47 Jeraj, Mateja: Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918-1941). - Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 53-61. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Bibliografsko kazalci revije Arhivi (1998-2007) 1486 48 Je raj, Mateja: Komunistična partija, Antifaši-stična fronta žensk in uresničevanje ženske enakopravnosti v Sloveniji (1943-1953). - Letn. 26 (2003), št. 1, str, 161-178. 49 Jerše, Sašo: Kronika priprav dežel Notranje Avstrije na poslanstvo pn državnem zboru v Regens-burgu leta 1576. - Lern. XXV (2002), št. 1, str. 29-40. 50 Juričič Čargo, Daniela: Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola v Arhivu Republike Slovenije. — Um. 26 (2003), Št. 1, str. 139-144, 51 Juričič Cargo, Daniela: Prispevek za bibliografijo Istre — Pazinska grofija v 20. stoletju, — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 243-250, 52 Južnič, Stanislav: Gabriel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, - Letn. 26 (2003), št. 1, str. 6980. 53 Južnič, Stanislav: Llacquetova bibliografija. — Letn. 27 (2004), št. 1, str. 167-187. 54 Južnič, Stanislav: Gabnjel Gruber med Rusi. — Letn. 27 (2004), št. 2, str, 209-241, 55 Južnič, Stanislav: Cauchyjeva in Močnikova Gorica kot središče evropske matematike (ob 190. letnici Močnikovega rojstva). - Letn. 28 (2005), št 1, str. 15-32. 56 JužniČ, Stanislav. Močnikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije). — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 153-164. 57 Južnič, Stanislav: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Junj Vcga-2. del - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 35-63. 58 Kahlenberg, Friedrich P.: Von der Mission des Archivars in der Gegenwart. - Letn. XXV (2002), št. I, str. 241-245. 59 Kale, AJeksej: Izkušnja ZRS Koper pri izvajanju cilj no-raziskovalnega projekta Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri slovenskih izseljencih. — Letn. 27 (2004), št 2, str. 199-203. 60 Klemene, Alenka: Sedej & Dostal kontra Kralj. Kritika Toneta Kralja ob poslikavi župnijske cerkve v Volčah, - Leta. 29 (2006), št. 2, str. 253-262. 61 Kolar, Bogdan: Organiziranje cerkvenega življenja na Gorenjskem v času druge svetovne vojne. — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 179-185. 62 Kološa, Vladimir: Skupna arhivska dediščina v luči zgodovinskega nasledstva Republike Slovenije. - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 60-67. 63 Kopač, Janez: Arhivsko gradivo in njegovi ustvarjalci. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 7379. 64 Kopač, Janez: Državna ureditev in upravno-te-ritorialni razvoj v Sloveniji (1945-1963). - Leta XXIII (2000), št. 2, str. 83-106. 65 Kopač, Janez: Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994). - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 1-20. 66 Kopač, Janez: Dr. Jože Žoiitar, direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1972—1992). — Letn. XXV (2002), št, 1, str. 11-18. 67 Kopač, Janez: Kodeks arhivske poklicne etike. — Leta. 26 (2003), št. 1, str. 207-211. 68 Kopač, Janez: Kraji in občine kot upravnoteri-torialne enote 1945-1955. - Leto. 28 (2005), št. 2, str. 205-212. 69 Kopač, Janez: Mesto kot uprav no-teritorialna enota 1945-1955. - Leta. 30 (2007), Št. 2, str. 8192. 70 Košir, Matevž: Urad deželne registrature in stanovski arhiv od nastavitve registratorja v 16. stoletju do upravnih reform v času Marije Terezije. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 29-39, 71 Košir, Matevž: Arhivistika — pot do samostojne znanstvene discipline. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 295-301. 72 Košir, Matevž: Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arlnv Republike Slovenije. — Leta. 26 (2003), Št. 1, str. 89-114. 73 Kozina, Brane: Republiški upravni organi 1963— 1974. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 7-17. 74 Kozina, Brane: Brane, bodite tiho! — Letn. 26 (2003), št. 1, str. 7-8. 75 Kresal, France: Organizacije stanovskih in gospodarskih interesov Slovenije med vojnama. — Leta. XXV (2002), ŠL 1, str. 157-164. 76 Kresal, France: Zavarovalništvo in socialno zavarovanje na Slovenskem 1890-1990. — Leta. 26 (2003), št. 1, str. 145-152. 77 Kresal, France: Stanovanjska zaščita po prvi svetovni vojni v Sloveniji. - Leta. 28 (2005), št. 2, str. 165-173. 78 Kunej, Drago: Vpliv svedobe na obstojnost CD-R nosilcev. - Leta. 27 (2004), št. 1, str. 83-91. 79 Maček, Jure; Obnova in razvoj šolstva v Mariboru med letoma 1945 m 1951. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 41-58. 80 Maček, Jure: Razvoj nižjega strokovnega šolstva—na primeru oblačilne stroke v Mariboru po drugi svetovni vojni. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 43-60. 81 Maček, Jure: Izobraževanje v tekstilni stroki v Mariboru od leta 1952 do odprave vajeniškega sistema, - Leta. 26 (2003), št. 2, str. 277-296, 82 Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. - Leta. 26 (2003), št. 1, str. 221-226. 83 Mclik, Jelka: Odvetništvo v Sloveniji 1918-1941, - Letn, XXI (1998), št. 1-2, str. 32-35. 84 Melik, Jelka: Arhivi in kazenska sodišča. — Leta. XXII (1999), št. 1-2, str. 80-83. 85 Mclik, Jelka: Uvedba državnih pravdništev (tožilstev) po letu 1848. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 47-51. 152 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 86 Melik, Jelka: Ureditev, delovanje in poslovanje državnih tožilstev v stari Avstriji in prvi Jugoslaviji (1852-1941). - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 2732. 87 Melik, Jelka: Arhivi, družbene spremembe in pravosodje. - Letn. XXV (2002), št. 1, str, 235240. 88 Melik, Jelka: Družbeni pravobranilec Republike Slovenije, pomemben ustvarjalec arhivskega gradiva,-Lern. XXV (2002), št. 2, str, 15-18. 89 Melik, Jelka: Arhivsko gradivo sodišč združenega dela, zanimiva arhivska dediščina zadnjega obdobja socializma. - Lern. 26 (2003), Št. 1, str. 213-216. 90 Me ti k, Jelka: Delovanje in dediščina sodišča zdniženega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji - Letn 26 (2003), št. 2, str. 255-258, 91 Melik, Jelka: Organi za postopek o prekrških kot ustvarjalci arhivskega gradiva. - I^tn. 27 (2004), št. 2, str, 243-246. 92 Melik, Jelka: Upravno sodišče Republike Slovenije kot ustvarjalec arhivskega gradiva. - Letn. 28 (2005), št. 1, str, 1-5. 93 Melik, Jelka: Vrhovno državno tožilstvo kot ustvarjalec arliivskega gradiva in pravni naslednik republiškega javnega tožilstva. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 99-104. 94 Melik, Jelka: Slovensko najvišje sodišče v preteklosti — njegova pnstojuost in položaj v organizaciji sodstva kot temelj vrednotenja dokumentarnega gradiva. - Letn. 29 (2006), št. 2, str 263-268. 95 Melik, Jelka: Skriti zakladi odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991). - Letn. 30 (2007), št, 2, str. 93-98. 96 Melik, Vasilij: Svetec in Toman v dunajskem parlamentu. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 3538. 97 Melik, Vasilij: Prvi kranjski deželni zbor s slovensko večino. - Letn. XXV (2002), Št. 1, str. 109-112. 98 Melik, Vasilij: Protilibetalno občinsko vodstvo v Ljubljani 1921-1923. - Letn. 26 (2003), št. 1, str. 129-131. 99 Mikoictzky, Lorenz: "Gedanken zur Verbesserung der österreichischen Staatswirtschaft aus dem Jahre 1804". - Um. XXV (2002), Št. 1, str. 103107. 100 Modrušan, Martin: Navodila za pripravo arhivskega gradiva za mikrofilmanje. — Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 36-44. 101 Mrdavšič, Aleksandra: Podoba strokovnega izobraževanja v Idriji do prve svetovne vojne. — Lern. XXV (2002), Št. 2, str, 61-64. 102 Mrdavšič, Aleksandra: Glavru arhiv za Indije v Se villi. - Letn. 27 (2004), Št. 2, str, 267-272. 103 Nai^cz, Daria: Dostopnost arhivskega gradiva v državah srednje 111 vzhodne Evrope. — Letn. XXIV (2001), Št. 2, str. 19-26. 104 Nared, Andrej: Arhiv kranjskih deželnih stanov. - Lern. XXIV (2001), št. 2, str. 1-17. 105 Nared, Andrej: "Ena pojhtena na/ha Landt-schafft ... rili treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga Jtanu inu od shlahtnikou." Poimenovanja (kranjske) stanovske korporacije v 15. in 16. stoletju, — Leta 30 (2007), Št. 2, str. 13-24. 106 Nemanič, Ivan: Upori slovenskih vojakov v maju 1918, Judenburg — Murau — Radgona. -Lern. XXV (2002), št. 1, str. 137-143. 107 NemaniČ, Ivan: Kratek oris zgodovine gospostva Turn pod Novim gradom. — Letn. 26 (2003), št. 1, str. 81-88. 108 Nemanič, Ivan: Pomembni možje rodovine Rezek s Krašnjega Vrha. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 175-182, 109 Novak, Miroslav: Ob 100-letnici izvajanja načrtne arhivske dejavnosti in ob 70-letnici delovanja profesionalne arhivske ustanove v Mariboru, - Letn. 26 (2003), št. 2, str, 265-276. 110 Oblak Čarni, Marija: Rimska konvencija iz leta 1922 m urejanje vprašanja arhivov z Itahjo. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 28-33. 111 Oblak Čarni, Marija: Stavbe našega Narodnega arhiva -Letn. XXV (2002), št. 1, str, 195-206. 112 Oblak Čami, Marija: Ob osemdesetletnici Petra Ribnikarja. — Letn. 28 (2005), št 2, str. 133-135. 113 Ogris, Alfred: Zum Archivalicnau s tausch zwischen Kärnten und Slowenien im Jahre 2001: von den österreichisch-jugoslawischen Archiwerhand-lungen zur pragmatischen Lösung. — Lern. XXV (2002), št, 1, str. 225-233. 114 Pavšič Milost, Aleksandta: Trgovinska zbornica Gorica in njeno arhivsko gradivo, — Letn, 26 (2003), št. 1, str. 199-205. 115 Pferschy, Gerhard: Zur Ordnung und Verzeichnung von Archiven der aufgehobenen inner-österteichischen Klöster zu Ende des 18, Jahrhunderts. - Letn. XXV (2002), Št. 1, str, 57-66, 1l6Polley, Rainen Archivarische Fortbildung an der Archivschule Marburg. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 255-261. 117 RaduloviČ, Branko: Arhivsko gradivo o koroškem plcbiscitu v slovenskih arhivih. — Letn. XXIII (2000), št, 2, str, 1-9. 118 Ribnikar, Peter: Študentske in dijaške štipendijske ustanove na Kranjskem. — Letn. XXJI (1999), št. 1-2, str. 9-16. 119 Ribnikar, Peter: Upor v Stični 3. junija 1753. -Lern. XXV (2002), št. 1, str. 47-56, 120 Ribnikar, Peter: Sedemdeset let Marije Oblak-Čami. - Lern. 26 (2003), št. 1, str. 1-6. ARHIVI 32 (2009), št. 1 Bibliografsko kazalci revije Arhivi (1998-2007) 153 121 Ribnikar, Peter: Narcdba o prehodni upravi v Slove m ji iz leta 1918 in njen pomen za Slovenijo. -Leta 26 (2003), št. 1, str. 119-128. 122 Serše, Saša: Način odlaganja spisov pri upravnih in avtonomnih organih na deželeni in lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega stoletja. — Letn. XXI (1998), št, 1-2, str. 26-31. 123 Serše, Saša: Upravna razdelitev na Kranjskem po le m 1848 - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 5059. 124 Serše, Saša: Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850. - Letn. XXIII (2000), šl 2, str. 41—46. 125 Serše, Saša: Okrajni cestni odbori na Kranjskem.-Letn. XXV (2002), št. 1, str. 113-117. 126 Serše, Saša: Kakšno vodo so pili na Vrhniki v 19. stoletju? — Letn, 26 (2003), št. l,str. 115-118. 127 Sipos, Andras: Arhivi na Madžarskem v obdobju tianzicijc. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 251— 254. 128 Stariha, Gorazd Vodno pravo in vodne pravice. - I^etn. XXIII (2000), št. 2, str. 11-24. 129 Starman, Hannah: Arhiviran holokavst: pregled gradiva, ki ga hranijo v Izraelu. — Letn. 26 (2003), št. 1, str. 227-238. 130 Stibilj, Tatjana: Slovenski dokumentarni film skozi politiko, z vidiki propagande v letih 19451950, -Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 95-100, 131 Stiplovšek, Miroslav: Samoupravne pristojnosti ljubljanske in mariborske oblastne skupščine (1927—1929) ter posvetovalne funkcije banskega sveta Dravske banovine (1930-1941). — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 145-155. 132 Stmad, Ida: Slovenski animirani film. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 107-116. 133 Sen k, Tatjana: Anton Aškerc, mestni arhivar i« knjižničar. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 225-234 134 Šmid, Gašper, Štrumbl, Žarko: Otroci iz Bosne in Hercegovine v begunskih šolah v Republiki Sloveniji. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 247-258. 135 Štrumbl, Žarko; Šmid, Gašper: Arhivi in arhivska služba v Bosni in Hercegovini. - I>etn. XXIV (2001), št. 2, str. 33-36. 136 Štukl, France: Donator Wolfgang Schwartz in njegova zapuščina do danes. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 23-28. 137 Šulek, Nina: Vodni znaki zgodnjega 15. stoletja v testamentih, hranjenih v Pokrajinskem arhivu Koper - Enota Piran. - Letn. 26 (2003), št. t, str. 37-46. 138 Šuštar, Branko: Arhivske obravnave občui. — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 187-194, 139 Šuštar, Ljiljana: Nekai drobcev o zadružništvu iz gradiva fonda Okrajni komite ZKS Ljubljana okolica. - Letn. XXV (2002), Št. 1, str. 173-178. 140 Šuštar, Ljiljana: Šest tovarišic m dva moška. Partijsko gradivo Idrijsko-Cerkljanskega kot vir za krajevno zgodovino. — Letn. 27 (2004), št. 1, str. 131-136. 141 Teršan, Lojz: Varuhi slovenskih filmov, - Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 221-222. 142 Thomassen, Theo: The concept of context in archival science. — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 247-253, 143 Tomažin Dakič, Tatjana: Analiza brezposelnosti v Ljubljanski pokrajini (1941-1943). - Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 63-74. 144 Trebše Štolfa, Milica: Nam bo še uspelo ujeti čas? - Letn, 26 (2003), št. 1, str. 217-220. 145 Trebše Štolfa, Milica: Dolga pot "Mrs. John Brown" do "Mrs. Jane Brown" v Kanadi. - [>etn. 28 (2005), št. 2, str'. 213-220. 146 Umek, Ema; Košir, Matevž: Dr. Jožem Žon-tarju ob življenjskem jubileju. — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 1-4. 147 Umek, Ema: Ljubljanska meščanska družina Andrian. - Letn. XXV (2002), št. 1, str. 41-46. 148 Umek, Ema: Kranjska kmetijska družba 17671787. - Letn, 29 (2006), št. 1, str. 1-34. 149 Vodopivec, Jedert: Razvoj struknir v srednjeveških rokopisnih vezavah. - lvetn. XXII (1999), št. 1-2, str. 84-94. 150 V od op i vec, Jedert; Budnar, Miloš: Analiza tint z metodo PIXE. - Lern. XXV (2002), št. 1, str. 263-272. 151 Vodopivec, Jedert: Trajnost dediščine na papirju. - Leto. 26 (2003), Št. 1, str. 23-30. 152 Vodopivec, Peter: Švedski merkantilist J. F. Kryger v glasilu kranjske kmeujske družbe 18. stoletja. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 21-27. 153 Vogrič, Ivan: Ravnikarjev na pol pozabljeni rokopis prevoda Nove zaveze. — Letn. 30 (2007), št. 1, str, 19-28. 154 Voje, Ignacij: Najemniki-trahanti dubrovniške republike v gradivu Arhiva Republike Slovenije. — Letn. XXV (2002), št. 1, str. 19-22. 155 Voje, Ignacij: Oskrba Dubrovnika z žitom v 14. stoletju. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 147-152. 156 Wadl, Wilhelm: Vprašanje stroškov v avstrijski arhivski dejavnosti. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 25-28. 157 Wadl, Wilhelm: Was hat Urban ¡arnik gegessen? Der Haushalt des Pfarrers von Moosburg als Musterhaushalt für die Katastralschätzung in Unterkämten. - Lern. XXV (2002), št. 1, str. 9195. 158 Zaje Cizelj, Ivanka: Od požarne samopomoči do organiziranja gasilskih društev - gasilstvo v drugi polovici 19. stoletja na Celjskem. — I^etn. XXIV (2001), št. 2, str. 43-52. 154 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 159 ZajoCizelj, Ivanka: Arhivsko gradivo vrtccv v luči predpisov. - Lern. 26 (2003), št. 1, str. 239242. 160 Zaje Cizelj, Ivanka: Pravna osnova za delovanje društev (1849-1941). - Leta. 27 (2004), Št. 1, str. 145-166. 161 Zdovc, Hedvika: Prizadevanja občine Trbovlje za ustanovitev s reškega poglavarstva v Trbovljah, - Leta. XXIV (2001), št. 1, str. 37-10. 162 Zečič, Dževad; Škam perle, Igor: Vpliv Hermana iz Koroške na poznavanje srednjeveške arabske znanosti na Zahodu. - Letn. 28 (2005), št, 1, str. 7-13. J63 Zontar, Jože: Sto let provemenčnega načela — petdeset let Mednarodnega arhivskega sveta. -Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 1-5. 164 Zontar, Jože: Zgodovinopisje in arhivistika — Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 17-20. 165 Zontar, Jože: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941. - Letn. 26 (2003), šr. 1, str. 133-138. 166 Zontar, Jože: Začetki občin na Kranjskem. -Letn. 29 (20O6), št, 1, str. 65-75. 167 Zontar, Jože: Začetki ustavnosti na Slovenskem. -Lern. 30 (2007), št. 2, str. 25-42. 168 Zumer, Vladimir: Strokovni in politični vidiki valorizacije arhivskega gradiva. — Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 39-49. 169 Ž um er, Vladimir: Od nastanka zapisov do izročitve arhivskega gradiva v slovenski javni upravi. -Leta. XXV (2002), št. 2, str, 1-14. 170 Zumer, Vladimir: Informatizacija državnih arhivov v Sloveniji. - Letn, XXV (2002), št. 1, str. 287-294. 171 Zumer, Vladimir: Dostop do javruh podatkov, informacij, dokumentov m arhivskega gradiva v Republiki Sloveniji. - Letn. 26 (2003), št. 1, str. 13-21. Iz prakse za prakso 172 Aigner, Thomas: Archive in der virtuellen Welt. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 65-70. 173 Avgiištin-FIorjanovič, Blanka; Harauer, Darja: Konstrukcija po men izdelane zaščite za hrambo in razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva. -Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 69-72. 174 Breže, Borivoj: Digitalna obdelava slik arhivskega gradiva. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 273276. 175 Dobernik, Marjan: Rcproduciranjc franciscej-skega katastra. - Letn. XXV (2002), Št 2, str. 6576. 176 Dornik Šubelj, Ljuba: Varstvo osebnih podatkov pri vpogledu v osebne dosjeje bivše SDV. — Letn. 30 (2007), Št. 1, str. 83-87. 177 Fon, Jolanda: Ocenjevanje delovne uspešnosti in potenciala ključnih kadrov v arliivu. — Letn. XXIV (2001), Št. 2, str. 63-65. 178 Fon, Jolanda: Dostop do informacij javnega značaja. - Letn, 28 (2005), št. 2, str. 235-237. 179 Glažar, Natalija: Komentar k Priporočilu Sveta EU o prednostnih dejavnostih za večje sodelovanje na področju arhivov v Evropi. - Letn. 29 (2006), Št. 1, str. 114-116. 180 Glažar, Natalija: Dnigi protokol Haaške konvencije in Modri ščit. - Letn. 29 (2006), Št. 2, str. 269-273. 181 Glažar, Natalija: Kulturna dediščina in digitalizacija v EU okvirih. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 55-63. 182 Golob, Nataša: Pogovor s profesorjem Chri-stopherjem Clarksonom. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 87-93. 183 Golob, Nataša: Nekaj detajlov o vezavah srednjeveških rokopisov iz nekdanje Auerspergove ljubljanske knjižnice. - Letn. XXIV (2001), št. 2, su. 53-58. 184 Grkman, Stanka: Konserviranje m restavriranje matičnih knjig župnije Korte. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 122-126. 185 Guid, Boris: Eden od pnstopov vzpostavljanja elektronskega arliiva in kreiranja baze znanja. -Letn. XXIV (2001), št 2, str. 59-62. 186 Himmclrcich, Bojan: Načini poslovanja s spisi pn okrajnih in občinskih komitejih Komunistične paruje Slovenije (KPS) / Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v letih 1945-1989. - Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 129-131. 187 KnehtI, Brane: Modifikacija računalniškega programa za popisovanje in skeniran|e fotografskega gradiva. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 104121. 188 Križaj, Marjana: Dostop do javnega arhivskega gradiva v nekaterih državah Evropske unije. — Letn. 30 (2007), št. 1, str. 71-82. 189 Okrogla miza Arhivi in zgodovinopisje, Ptuj, 17. oktober 2001. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 6781. 190 Pivk, Olga: Druga izdaja splošnih mednarodnih standardov za arhivsko popisovanje. — Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 117-128. 191 Planine, Lucija: Restavriranje zemljevida Karta Italia fisica. - Utn, XXIII (2000), Št. 2, str. 133139. 192 Planine, Lucija; Grkman, Stanka; Višnikar, Nataša; Rahovskv Šuligoj, Tatjana: izpopolnjevanje v specialnih tehnikah konservatorsrva pod vodstvom prof. Chnstopherja Clarksona. -Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 73-78, AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 155 193 Priporočilo Sveta Evrope glede dostopa do arhivskega gradiva. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 297298. 194 Priporočilo Sveta Evrope glede dostopa do uradnih dokumentov, - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 299301. 195 Razstavljanje fotografij. - Letn. XXI (1998), št. 1—2, str. 81-86. 196 Semlič Rajh, Zdenka: Selitev arhivskega gradiva — nočna mora ah skrbno načrtovana akcija, — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 77-84. 197 Slats, Jacqueline; Verdegem, Remco: Stroškovni model digitalne hrambe, - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 105-112. 198 Suhadolnik, Jože: Računalniška programa za popisovanje in skemranje gradbenih načrtov in fotografskega arliivskcga gradiva. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str, 101-104. 199 Suhadolnik, Jože: Fotografija - arhivsko gradivo in arhivske fototeke. Osnove in načini urejanja, popisovanja in strokovne obdelave. — Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 59-68. 200 Škofijanee, Jože: Novi arhivski računalniški program?!! - Kaj pa zdaj? - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 85-87, 201 Tršan, Lojz: Komentar k Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 120-121. 202 Tul, Vlasta: Promocija arhiva - napredovanje na lestvici družbenega ugleda ob pomoči javne predstavitve na videofilmu Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici z naslovom: "Zapisi preteklosti bogatijo našo prihodnost". - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 79-82. 203 Zaje - Cizelj, Ivanka: Novi predpisi in arhivsko gradivo v osnovnih šolah (1996, 1999 in 2002), -Letn. XXV (2002), št. 2, str. 89-91. 204 Zaje - Cizelj, Ivanka: Izredne razmere in arhivsko gradivo- Letn. 30 (2007), št. 2, str. 99-103. 205 Zupančič Pušavec, Nina: Problematika izvajanja Zakona o arhivskem gradivu in arhivih, -Letn. 27 (2004), št. 2, str. 277-294. 206 Žumer, Vladimir: Navodilo za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 223-233. Iz arhivskih fondov in zbirk 207 Anžič, Sonja: Pregled arhivskih virov za socialno poliuko na Kranjskem od srede 18. stoletja do leta 1918.-Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 121130. 208 Bal ko ve c, Bojan: Gradivo Narodnega vi ječ a Slovenaca, Hrvata i Srba v Hrvaškem državnem arhivu. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 165-167. 209 Bonin, Zdenka: Statut bratovščine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1576. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 155-160. 210 Bonin, Zdenka: Pokopavanje v cerkvi in samostanskem poslopju sv. Klare v Kopru med letoma 1616 in 1782, -Letn. XXIV (2001), Št. 2, str. 109119. 211 Bonin, Zdenka: Mariegola splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev o delovanju koprske bratovščine sv. Barbare. -Letn. 30 (2007), št. 2, str. 129-148. 212 Božič Buzančič, Danica: Ivan Petar Marchi-Markič: Njegovo delovanje s posebnim poudarkom na odkupu grofije Metlika, njegova oporoka in pogodba o odkupu omenjene grofije. — Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 168-179. 213 Breže, Borivoj: Ekonomsko propagandno gradivo manborske industrije in gospodarstva v obdobju 1945 do 2005, - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 353-359, 214 Budna Kodrič, Nataša: "Jeprški učitelj" Simona Jenka v arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Leto. XXII (1999), št. 1-2, str. 225227. 215 Bukošek, Metka: Fondi okrajnih glavarstev in sreskih načelstev, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. — Letn. XXTI (1999), Št. 1-2, str. 206-215. 216 Čeh, Suzana: Osebni fond prof. J o sip a Priola. -Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 135-136. 217 Dekleva, Tatjana: Ruski profesorji na pravni fakulteti v Ljubljani 1918-1945. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str, 77-79. 218 Domik Subelj, Ljuba: Podatki o dr. Vitu Kraigherju so bdi državna tajnost. — Letn. 28 (2005), št. 1, str. 77-85. 219 FilipiČ, Igor: Zapisniki duš v Škofijskem arhivu Manbor. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 303-310. 220 Goleč, Boris: Slovenica s konca 18, stoletja v župnijskem arhivu Vipava. - l.etn. XXI (1998), št. 1-2, str. 45-50. 221 Goleč, Boris: Slovenica iz prve polovice 18. stoletja v metliški poročni matici in ljubljanski okhcm knjigi. - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 133-158. 222 Goleč, Boris: lz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 141-154. 223 Goleč, Boris: Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja. — Letn. XXIV (2001), št. 1, str, 87-108. 224 Goleč, Boris: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677—1803). - Leto. 27 (2004), št. 2, str. 307-321. 225 Goleč, Boris: Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) — zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752-1811). - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 239-312. 156 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 226 Golee, Boris: Urbarialia slovemca — po sledeh urbarjev in urbarialih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 275-304. 227 Gombač, Maja: Privatna korespondenca tz osebnega fonda dr. Antona Slodnjaka (18991983). - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 109-112. 228 Gombač, Maja: Pomladna moda, Alojzij Paulin in prvi slovenski reklamni modni film. — Letn. 28 (2005), št. 2, str, 375-380. 229 Gombač, Metka: Gradivo Odbora slovenskega bataljona prve krajiske brigade. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 137-138. 230 Gombač, Metka: Otroci v italijanskih koncentracijskih taboriščih 1942-1943. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 389-394. 231 Hančič, Damjan: Kronika in nekrolog loškega samostana klaris - 18. stoletje. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 315-328. 232 Hančič, Damjan: Pečali samostanov klaris na Kranjskem. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 33-39. 233 Horvat, Mojca: Gradivo o kočevskih Nemcih v privatnem fondu Herberta Otterstadta. — Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 381-388. 234 Hozjan, Andrej: Štirje dokumenti o zgodnje-novoveškt Murski Soboti. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 89-96. 235 Ilich, Maja: Osebni fond dr. Franca Simoniča (1847-1919). - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 161164, 236 Jeraj, Mateja: Arhivsko gradivo republiške organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije 1945-1990. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 67-72. 237 Jeraj, Mateja; Melik, Jelka: Slovenija in Slovenci v britanskem arhivu-malo drugače. — Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 395-103, 238 Juričič Čargo, Danijela: Gradivo novomeškega kolegiatnega kapidja v fondu Upravnega urada združenih državnih posestev v Novem mestu. -Um. 29 (2006), št. 2, str. 337-340. 239 Južnič, Stanislav: Tabele logaritmov in druge matematične knjige, ki jih je Vega uporabljal med študijem v Ljubljani. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 93-107. 240 Keber, Katarina: Kolera v arhivskem gradivu: primer Cecilije Tenbaum. — Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 105-108. 241 Kontestabile-Rovis, Mirjana: Arhivsko gradivo o bratovščinah v Pokrajinskem arhivu Koper. — Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 65-66. 242 Košir, Matevž: Stanovski poverjeniki in stanovski odbor ter instrukciji za poverjenike iz let 1540 in 1542. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 159-167. 243 Krim, Jan: Narodni svet v Ljubljani 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v čeških deželah. - Ijctn. 29 (2006), št. 2, str. 341-352. 244 Kmel-Umck, Duša: Okrajno sodišče Robida od leta 1814—1832. Slovenska imena institucij v Istri. -Letn. 29 (2006), št. 1, str. 123-128. 245 Lačen Bendičič, Irena: Osebni fond Draga Ce-rarja. - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str, 223-224, 246 Lapajne, Branka: Poročne pogodbe—pogled v preteklost - Letn. 29 (2006), št, 1, str. 167-169. 247 Lapajne, Branka: Usoda Krištofa Spindlerja ml, ali kam so odšli naši protestanti? — Letn. 29 (2006), Št. 1, str. 171-172. 248 Ludvik, Jana; Vodopivec, Jedcrt; Žnidaršič Goleč, Lilijana: Materialni popis dela Zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije-AS 1074, I/2u-I/68u. - Letn. 27 (2004), št 2, str. 323-338. 249 Maček, Jure: Šolska reforma med letoma 1953 in 1962 v Manboru. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 41-61. 250 Maček, Jure: Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918 - do sprejetja zakona meščanskih šolah. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 121-141. 251 Mlinaric, Jože: Arhiv cistercijanskc opatije Rein — zakladnica gradiva za zgodovino Slovencev. — Letn. 30 (2007), št. 2, str. 105-120. 252 Nared, Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. - I.etn. 28 (2005), št. 2, str, 313-334. 253 Nemanič, Ivan: Diapozitivi Božidarja Jakca — nacionalna tn svetovna kulturna dediščina (1946— 1989). - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 193-205. 254 Ogris, Alfred: Slovemca v Koroškem deželnem arhivu. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 295-306. 255 Ogrizek, Emica: Posojilnica v Framu in njeno arhivsko gradivo. - Letn. XXIV (2001), Št. 1, str. 129-133. 256 Otorepec, Božo: Neznani naeru Ljubljane iz leta 1816 v Dunajski Albertini. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 216-217. 257 Pavlin, Vojko: Gonška bratovščina sv. Nikolaja in njen urbar iz leta 1520. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 335-345. 258 Pešak Mikec, Barbara: Novo gradivo za zgodovino higienskih razmer v Ljubljani. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 335-340. 259 Pešak Mikec, Barbara: Od svetega Krištofa do Žal. — Letn. 26 (2003), šl 2, str. 341-346. 260 Porcedda-Middieri, Donatella: Starejši fond goriških deželnih stanov. - I>etn. XXI (1998), št. 1-2, str. 51-55. 261 Preinfalk, Miha: Turjaški arhiv in njegove listine. - Letn. XXIV (2001), št, 2, str, 83-104, AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 137 262 Roblek, Polona: Trgovska korespondenca sitar-skega podjetja Bencdtk iz Stražišča pa Kranju. -Letn. 29 (2006), št. 1, str. 147-158. 263 Romanovna Dolgova, Svetlana: Doktor Gregor Karbonanj v Moskvi. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 83-86, 264 Rus, Janez: Trbovlje na filmskih zapisih, - Letn, XXIV (2001), št, 1, str. 109-118. 265 Serše, Aleksandra: Šola za lesno stroko Kočevje.-Letn. 30 (2007), št. 1, str. 111-119. 266 Sitar, Mateja: Zapuščina ljubljanskega škofa Žiga Krištofa lierbersteina (1644-1716) v benediktinskem samostanu sv. Petra v Perugii. — Letn. 30 (2007), št. 1, str. 97-109. 267 Studen, Andrej: Popisi prebivalstva — neizmerno velik zaklad Zgodovinskega arhiva Ljubljana. — Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 187-192. 268 Šile, Jurij: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 305-336. 269 Šmid, Gašper; Štrumbl, Žarko: Zveza Slovencev Tuzla-Udruzenje Slovenaca Tuzla. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 159-166. 270 Tassin, Alessandra Martina: Druga registratura arhiva goriških deželnih stanov. — Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 56—58. 271 Tovšak, Slavica: Politični pogled na zadružništvo v letih 1945-1946. - Letn. XXIV (2001), Št. l.sti. 119-128. 272 Trpin, Drago: Urbarji za gospostvo Tolmin, — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 180-186. 273 Tršan, Loj z: Lepo je živet* na deželi, Filmi o kmetijstvu in kmetstvu v Slovenskem filmskem arhivu, - Letn. XXIV (2001), št, 2, str. 139-141. 274 Tu l, Vlasta: Gradivo tolminskega učiteljišča v čezmejnem goriškem državnem arhivu. — Letn. 26 (2003), št 2, str. 329-333. 275 Uršič, Ivanka: Zapuščina Srečka Kumarja. — Letn. XXV (2002), Št. 2, str. 113-115, 276 Vogrin, Marjan: Izgubljena in najdena najstarejša matična knjiga župnije Renče. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 311-314. 277 Vogrin, p. Marjan: Podeželje še vedno bratu dragocenosti — "Tn lepe molitve". - Letn. 28 (2005), št. 2, str, 347-352. 278 Vogrin, Marjan: Žcnitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744-1802). - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 165-175. 279 Vojc, Ignacij: Poročilo maršala Schullenburga dožu beneške republike o turški nevarnosti. — Letn, XXII (1999), št. 1-2, str. 127-132. 280 Zadnikar, Andrej: Vodni znak na papirju do leta 1800, - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 59-63. 281 Zadnikar, Andrej: Osebni fond Franca Stuch-hka, kaplana ljubljanske komende nemškega viteškega reda. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 64. 282 Zadnikar, Andrej: Zapuščina p. Ludvika Modesta Golie O.T, - Letn. XXIII (2000), št. 2, str, 177-179. 283 Zadnikar, Andrej: Risba, gtafika, akvarel. — Letn. XXP/ (2001), Št. 2, str, 131-136. 284 Zadravec, Dejan: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek m Hartenštajn sredi 18. stoletja in njihovo stanje danes. — Letn. 30 (2007), št. 2, str. 149-164. 285 Zaje Cizelj, Ivanka: Arhivsko gradivo kot dokument o preprečevanju in zdravljenju stekline. -Letn. XXIII (2000), št. 2, str 169-176. 286 Zajc-Cizelj, Ivanka: Zbirka dr. Herberta Kartina (1804-1960). - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 6376. 287 Zajc-Cizelj, Ivanka: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927. - Letn. 28 (2005), Št, 2, str. 353-374. 288 Zajc-Cizelj, Ivanka: Skrb za urejenost okolja v okviru olepševalnega in turističnega dništva v Celju v letih 1871-1941. - Letn, 29 (2006), št 1, str. 129-145. 289 Zdovc, Hcdvika: Staustično poročilo okrajnega urada Sevnica za predhodno študijo zavarovanja pron toči. - Letn. XXI (1998), št, 1-2, str. 73-76. 290 Zdovc, Hcdvika: Odlok Deželnega namest-niŠtva v Gradcu za ohranitev in hrambo cehovskih arhivalij leta 1914. - Letn. XXII (1999), št. 12. str. 218-222. O delu arhivskega društva Slovenije 291 Anžič, Sonja: 77. nemško arhivsko zborovanje, Mannheim, 25. do 28. september 2007. - Letn. 30 (2007), št 2, str. 180-181. 292 Anžič, Sonja; Košir, Matevž: 72. nemški arhivski dnevi, Cottbus. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 150-152. 293 Anžič, Sonja; Kozina, Brane; Košir, Matevž: 74. nemško arliivsko zborovanje, Chemnitz. — Letn. 26 (2003), Št. 2, str. 354-356. 294 Bukošek, Metka: Poročilo o delu ADS za obdobje 2000-2002. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 143-145. 295 Bukošek, Metka: Prvi hrvaški arhivski kongres v Zagrebu. - Letn, XXVI (2001), št 2, str. 145147. 296 Bukošek, Metka: Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije. - Um. XXIII (2000),str. 183-186. 297 Cankar, Tadej: 1. kongres arhiv*itWBa$iie Hercegovine, Sarajevo, 2,—t. november 200^—^ Letn. 29 (2006), št. 2, str. 371-3?^. * * J £ 298 Čibej, Nada: Poročilo komisije Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj v le^ 2002. - Letn. XXV (2002), Št 2, s&J. 18-120, ^ 158 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 299 Čibcj, Nada: Poročilo Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj o delu v letu 2004. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 342-343. 300 Cibej, Nada: Prvi koraki samostojnega Društva arhivskih delavcev v Tuzli. - Letn. XXV (2002), št. 2, str, 130-131. 301 Cvelfar, Bojan: 14. mednarodni kongres arhivov, Sevilla. - letn. XXIII (2000), št, 2, str, 186187. 302 Dolinar, France M.: Zbirka Viri. - I^etn. 26 (2004), št. t, str. 65-68, 303 Drnovšek, Marjan: Arhivi-zakladnice človeškega spomini. Slavnostni govor dr. Marjana Drnovška na podelitvi Aškerčeve nagrade 111 Aškerčevih priznanj, Ljubljana, 18. 10. 2006. - letn. 29 (2006), št. 2, str, 366-367. 304 Fras, Ivan: 29. avstrijski arhivski dan, Dunaj. -Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 147-148. 305 Fras, Ivan; 30. avstrijsko arhivsko zborovanje in 23. zborovanje avstrijskih zgodovinarjev, Salzburg. - Letn. XXV (2002), št, 2, str. 124-125. 306 Fras, Ivan; Radulovič, Branko: Arhivi in javnost. 76. zborovanje nemških arhivarjev, Essen 26,-29. september 2006. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 369-370. 307 Gerdej, Marijan: 18, posvetovanje Arhivskega društva Slovenije, Gozd Martuljek, 7.-9. oktober 1998. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 93-97, 308 Gombač, Metka: 19 zborovanje Arhivskega društva Slovenije v Bovcu. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 181-183. 309 Gombač, Metka: 21. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Koper. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 348-351. 310 Gotovina, Vesna: Posvetovanje arhivskega dm-štva Hrvaške, Opatija, 14.-17. oktober 1998. -Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 97-98. 311 Gotovina, Vesna: XXXVI. Posvetovanje hrvaškega arhivskega društva, Poreč. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 230-231. 312 Himmelreich, Bojan; 18 mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2005", Tuzla, 29.-30. september 2005. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 414415. 313 Himmelreich, Bojan: Zborovanje madžarskih arhivistov v Nyircgyhazi, 22.-24. avgust 2007. — Utn. 30 (2007), Št. 2, str. 179-180. 314 Hodnik, Mira: 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Velenje, 10.-12. oktober 2007. — l^tn. 30 (2007), Št. 2, str. 177-178. 315 Hodnik, Mira: 33. avstrijsko arhivsko zborovanje v Gradcu. - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 184185. 316 Hodnik, Mira; Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije v letu 2O05. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 405. 317 Hodnik, Mira: Predgovor: Pet desetletij delovanja Arhivskega društva Slovenije. - letn. 27 (2004), št, 2, str. 1-2. 318 Hodnik, Mira: Sklepi 23. zborovanja Arhivskega društva Slovenije. — Letn. 30 (2007), št. 2, str. 178-179. 319 Hodnik, Mira: XV. mednarodni arhivski kongres, Dunaj, 23.-29. avgust 2004. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 346-347. 320 Hodnik, Mira; Anžič, Sonja: 75. nemško arhivsko zborovanje, Stuttgart, 27.—30. september 2005. - Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 409-411. 321 Hozjan, Andrej; 24. zborovanje avstrijskih zgodovinarjev in 32. srečanje avstnjskih arhivskih dc-lavcev, lnnsbruck, 19.—23. september 2005. — Letn, 28 (2005), št. 2, str. 411^112. 322 Jurkovič, Nada; Anžič, Sonja; Košir, Maievž: 73. nemško arhivsko zborovanje, Tner. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 125-127, 323 Kafol, Miran: 18. zborovanje Arhivskega društva Slovenije v Postojni. - Letn, XXII (1999), št. 1-2, str. 229-230. 324 Kološa, Vladimir Arhivsko društvo Sloveni|e in Zveza (društev), arhivskih delavcev Jugoslavije -slovenska m jugoslovanska arhivistika v drugi Jugoslaviji (s poudarkom na obdobju med VIII. in X, zveznim arhivskim kongresom 1976-1984), — Letn. 26 (2004), št. 1, str. 57-64. 325 Kološa, Vladimir: Nekaj utrinkov iz časov mojega tajnikovanja v Arhivskem društvu Slovenije (1976-1983). - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 47-50. 326 Konlestabile Rovis, Mirjana: 42. posvetovanje Hrvaškega arhivi stičnega društva, Bjelovar, 2.A. oktober 2007. - Letn. 30 (2007), Št. 2, str. 181182. 327 Majerič Kekec, Nataša: XI. arhivski dnevi Slovaške, Žilina 23.-25. maj 2007. - Letn. 30 (2007), Št, 2, str. 185-186. 328 Melik, Vasilij: Arhivski spomini. - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 43-45. 329 Mlakar, Polona: 39. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva, Gospič. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 351-352. 330 Mlakar, Polona: Zborovanje madžarskih arhivistov v Egcrju, 22.-24, avgust 2005. - Lem. 28 (2005), št. 2, str. 415-416. 331 Mravlja, Mija: Arhivčkovi na potepu po Padski nižini. - Letn. 29 (2006), št. 2, str, 372-376. 332 Mravlja, Mija: Arhivčkovi na Turškem in Nemškem, strokovni ekskurziji Arhivskega društva Slovenije. - Letn. 26 (2003), št. 2, str, 358-366. 333 Mravlja, Mija: Arhivčkovi v Njegoše« deželi. Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije v Dubrovnik in Črno goro. - Lem. XXIV (2001), št. 2, str. 152-158. ARHIVI 32 (200*)), št. 1 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) 159 334 Mravlja, Mija: Poskus prikaza strokovnih ekskurzij Arhivskega društva Slovenije ali Arhivčkovi se potepajo 1954-2004, - Leni. 27 (2004), št. 1, str. 73-82. 335 Mravlja, Mija: Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije v Toskano. - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 232-233. 336 Nared, Andrej: 22. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Murska Sobota, 12.—14. oktober 2005. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 406-108. 337 Nared, Andrej: Arhivsko društvo Slovenije v letu 2004 — v znamenju jubileja in dela. - Letn. 27 (2004), št 2, str. 339-342. 338 Nared, Andrej: Člani Arhivskega društva Slovenije v letu 2004. - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 2123, 339 Nared, Andrej: II, kongres hrvaških arhivistov, Dubrovnik, 25.-27. oktober 2005. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 412-414. 340 Nared, Andrej: Poročilo o deiu Arhivskega društva Slovenije v letu 2006. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 361-363. 341 Nared, Andrej: Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije v Provanso in na Ažurno obalo. - Letn. 27 (2004), Št. 2, str. 350-354. 342 Nusdorfer Vuksanovič, Metka: 19, mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2006", Tuzla, 21.-22. september 2006. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 367-369. 343 Oblak Cami, Marija: "Arhivarji pa lahko pridejo kadar želijo ..." Odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstnjo (1973). - l^tn. 27 (2004), št. 1, str. 51-56. 344 Oblak Cami, Marija: Arhivsko društvo Slovenije v letih 1994-2004. Ob petdesedetnict društva. - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 3-20. 345 Ogrizek, Emiea: 40. posvetovanje Hrvaškega ar hi v i stičnega društva, Topusko, 13,-15, oktober 2004. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 347-349. 346 Pavšič Milost, Aleksandra: 17. posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine - Arhivska praksa 2004, Tuzla, 7.-8. oktober 2004, -Letn. 27 (2004), št. 2, str. 349-350. 347 Pavšič Milost, Aleksandra: Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije od marca do oktobra 2002. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 117-118. 348 Pavšič Milost, Aleksandra: Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije od oktobra 2002 do oktobra 2003. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 347348. 349 Pavšič Milost, Aleksandra; Aristovnik, Bojana: 38. posvetovanje Hrvaškega arhivisučnega društva, Vodice, - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 127-129. 350 Pavšič Milost, Aleksandra; Hodnik, Mira; Bizjak, Žarko: Sklepi 22. zborovanja ADS, Mur- ska Sobota 12.-14. oktober 2005. - Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 408-409. 351 Rašl, Nežka; Fras, Ivan: 20. mednarodno arhivsko posvetovanje "Arhivska praksa 2007", Tuzla, 18.-19. oktober 2007. - Leta, 30 (2007), Št. 2, str. 182-184. 352 Ribnikar, Peter: Od objave Splošnega zakona o državnih arhivih do ustanovitve Društva arhivskih delavcev Slovenije. - Letn. 27 (2004), št. 1, str. 25-32. 353 Slavnostni govor akademika profesorja dr. Vasilija Mehka. - Letn. XXV (2002), Št. 2, str. 120122. 354 Slavnostni govor doc, dr. Andreja Hozjana. -Letn. 27 (2004), št. 2, str. 343-344. 355 Šmid, Gašper: 15, posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine-Arliivska praksa 2002. - Leta. XXV (2002), št. 2, str. 129-130. 356 Šmid, Gašper; Čibej, Nada: 16. posvetovanje arhivskih delavcev Bosne m Hercegovine, Tuzla. — Leta. 26 (2003), št. 2, str. 352-354. 357 Šovegeš, Gordana: Potujoča konferenca Društva madžarskih arhivskih delavcev, Szolnok. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 356-358. 358 Štrumbl, Žarko: XII. Posvetovanje "Arhivska praksa 99", Tuzla. - Leta. XXII (1999), št. 1-2, str, 231-232. 359 Štrumbl, Žarko; Šmid, Gašper: 14 posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine— Arhivska praksa 2001. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 149-150. 360 Štrumbl, Žarko; Šmid, Gašper: 4. povojno zborovanje arhivskih delavcev Bosne m Hercegovine. - Letn. XXIV (2001), Št. 2, str. 148-149. 361 Šuštar, Ljiljana: 41. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva, Karlovac, 11. do 13. oktober 2006, - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 370-371. 362 Trebse-Štolfa, Milica: Poročilo o udeležbi na Kongresu zdniženj s področja družboslovja in humanističnih ved, Ottawa, 23. maj-6. junij 1998, — Letn. XXI (1998), št 1-2, str. 98. 363 Trpin, Drago: Poročilo o deiu Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj v letu 2006. - Letn. 29 (2006), št. 2, su. 363-365. 364 Umek, Ema; Košir, Matevž: Revija Arhivi. — Letn. 26 (2004), št, 1, str. 69-72. 365 Utemeljitvi za podelitev Aškerčeve nagrade in Aškerčevega priznanja. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 122-123. 366 Utemeljitvi za podelitev Aškerčeve nagrade tn Aškerčevega priznanja. — Letn. 27 (2004), št 2, str, 344-346. 367 Žontar, Jože: Vloga društva prt prenovi arhivske dejavnosti. - Leta. 27 (2004), št. 1, str. 33^11. 160 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 O delu arhivov in zborovanjih 368 Aiižič, Sonja: Poročilo o opravljenem eviden-urariju virov za freisinška gospostva na Slovenskem v Bavarskem državnem Arliivu v Miinchnu. - Le m. XXII (1999), Št. 1-2, str. 245-246. 369 Avguštin Florjanovič, Blanka; Vodopivec, Jc-dert: Mednarodni kolokvij o srednjeveških vezavah, Panz. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 387-388. 370 Bukošek, Metka: Jubilejno zborovanje madžarskih arhivistov, Veszprem 28.-30. avgust 2006. — Letn. 30 (2007), št. l.str, 145-146. 373 Cvelfar, Bojan: Iz Protasijevega dvorca v novodobno "arhivsko palačo". - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 136-137. 372 Dornik Šubelj, Ljuba: 6. mednarodna konferenca arhivov, posvečena Jerzyiu Skowroneku, "Arluvi nekdanjih mednarodnih organizad] držav srednje in vzhodne Evrope", Varšava. - Letn, XXIII (2000), Št. 2, str. 195-197. 373 Drobnjak, Vladimir: Vtisi z mednarodnega simpozija "Archivists and the millcnium". - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 116-118. 374 Felicijan-Bratož, Suzana: Izobraževanje na marburški arhivski šoli, L-3. julij 1998. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 113-114. 375 Felicijan-Bratož, Suzana; Gombač, Maja: Poročilo o udeležbi na seminarju o elektronski hrambi dokumentarnega gradiva v Marburgu. -Letn. 29 (2006), št. 2, str. 379-380. 376 Fon, Jolanda: Kadrovski forum javne uprave 2006. — Letn. 29 (2006), št. 1, str. 179-182, 377 Glažar, Natalija: DLM Forum Bruselj, — Letn, XXII (1999), Št. 1-2, str. 236-237. 378 Glažar, Natalija: Odnosi z javnostmi v Nacionalnem arhivu v Washingtonu. — Letn, XXII (1999), št. 1-2, str. 240-242. 379 Glažar, Natalija: 50, letnica arhivske šole Mar-burg.-Leta. XXII (1999), št. 1-2, str, 242-245. 380 Glažar, Natalija: Tretja Slovenska konferenca o odnosih z javnosuni. - Letn, XXII (1999), št. 1-2, str. 248. 381 Glažar, Natalija: Tretje plenarno zasedanje, Vloga arhivov v družbi prostega časa. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 191-193. 382 Glažar, Natalija: Nemško arhivsko zborovanje, Nürnberg. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 193195. 383 Glažar, Natalija: 5. arhivski kolokvij arhivske Šole Marburg. - Letn. XXIII (2000), št 2, str. 204-208. 384 Glažar, Natalija: Na obisku v državnih arhivih LR Kitajske. - Ltín. XX11I (2000), št. 2, str, 210214. 385 Glažar, Natalija: VI. evropska arhivska konferenca. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 137-141. 386 Glažar, Natalija: Skupščina EURBICE v Firencah. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 143-144. 387 Glažar, Natalija: 35. konferenca okrogle mize arhivov v Reykjaviku. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 160-165." 388 Glažar, Natalija: Forum DLM. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 141-146. 389 Glažar, Natalija: 36. konferenca okrogle mize arhivov CITRA, Marseille. - Um. 26 (2003), št. 2, str. 374-383. 390 Glažar, Natalija: Konferenca CITRA 2003, Cape Town. - Letn. 28 (2005), št 1, str 94-95. 391 Glažar, Natalija: Novosti v mednarodnem arhivskem svetu in EURB1CI. - Letn, 29 (2006), št. 1, str. 173-176. 392 Glažar, Natalija: Drugi sestanek Evropske arhivske skupine (EAG). - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 146-151. 393 Gombač, Maja: Prvo plenarno srečanje skupine evropskih arhivistov (European Archives Group), v Bruslju, 28. apnl 2006. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 176-179. 394 Gombač, Metka: Tematska konferenca o organiziranosti slovenskih izgnancev, o oblikah nasilja nad Slovenci v drugi svetovni vojni. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 214-215. 395 Gotovina, Vesna; Štrumbl, Žarko: Sodelovanje Avstrijskega državnega arhiva z upravnimi organi. - Lem. XXIII (2000), Št 2, str. 208-210. 396 Gotovina, Vesna; Štrumbl, Žarko: Posvetovanje DOK_SIS 2003, Kranjska gora. - Letn 26 (2003), št. 2, str. 372-374. 397 Hančič, Damjan: Začetni tečaj nemške paleo-grafije v Arhivu Republike Slovenije. — Lem. XXIII (2000), št. 2, str. 193. 398 Hančič, Damjan; Podbersič, Renato: Komunizem v arhivskih depojih (Primer vzhodne Nemčije in Slovaške). - Letn. 29 (2006), št. 2, str, 377379 399 Himmelreich, Bojan: Seminar pri Polemi univerzi v okviru Srednjeevropske univerze v Budimpešti. — Leta. XXIV (2001), št. 2, str. 159-160. 400 Horvat, Mojca: Poročilo o seminarju Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. — Letn. 27 (2004), št. 2, str. 361-363. 401 Kačičnik Gabrič, Alenka: Dolgotrajno arhiviranje digitalizirane kulturne dediščine, Frankfurt ob Mami, 20.-21. april 2007. - Leta. 30 (2007), št. 1, str. 157-158. 402 Kambič, Marko: Simpozij, posvečen spominu na akademika Sergija Vilfana. (Pravotvornost v evropski zgodovini — Sergij Vilfan, arhivist in pravni zgodovinar). - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 187-188. 403 Kološa, Vladimir: IV mednarodna arhivska konferenca "CoHorjula Jerzy Skowronek dedicata" in podpis Sporazuma o sodelovanju med Ge- AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 161 neralno direkcijo državnih arhivov Republike Poljske in Arhivom Republike Slovenije. — Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 110-112. 404 Kontestabile Rovi s, Mirjana: Arhivist: poklic prihodnosti v Evropi. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 143—144. 405 Kopitar, Adrijan: Pariz — Lava! - Pariz. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 237-240 406 Košir, Matevž: Drugo plenarno zasedanje, Razvoj arhivistike v znanstveno disciplino. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 190-191. 407 Košir, Matevž: Izobraževanje arhivistov na univerzah. Plenarno zasedanje VI. evropske arhivske konference, Firence 1.-2. 6. 2001. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 141-142. 408 Košir, Matevž: Arhivi in internet. - I^etn. XXIV (2001),Št. 1,str, 146-149. 409 Košir, Matevž: Arhivi in znanje - arhivsko izobraževanje. - I jem. 27 (2004), Št. 2, str. 359. 410 Košir, Matevž: Arhivi in družba - pravni m politični vidiki premeščenega arhivskega gradiva. -Leta 27 (2004), št. 2, str. 359-360, 411 Kovar, Barbara: Posvetovanje splošnih knjižnic Slovenije 2004, Sodelovanje m partnerstvo v digitalnem okolju, - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 364366. 412 Kozina, Brane: Selitev gradiva Zgodovinskega arhiva Ljubljana v letu 2001. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 137-139. 413 Lavrenčič, Aleksander: Poročilo o svetovni konferenci mednarodne federacije televizijskih arhivov FIAT/HTA, Bruselj. - Lem. 26 (2003), št. 2, str. 392-395. 414 Lavrenčič, Aleksander: Srednjeevropska konferenca FIAT/1FTA, Dunaj. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 95-97. 415 Lavrenčič, Aleksander: Digitalizacija avdiovi-zualnih arhivov javnih radio televizij - Leto. 28 (2005), št. 1, str. 97-98. 416 Lavrenčič, Aleksander: Poročilo o zasedanju svetovne konference mednarodne zveze televizijskih arhivov, Madrid 27. 10.-31. 10. 2006. -Lem. 30(2007), št. I, str. 151-155. 417 Maček, Jure; Šovegeš, Gordana: XI. mednarodni arhivski raziskovalni tabor. — Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 166-167. 418 Mavric, Darija: Začetni tečaj iz nemške paleo-grahje. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 363-364. 419 Melik, Jelka: XV. mednarodni arhivski kongres, Dunaj, 23.-28. avgust 2004. - Lem. 27 (2004), št. 2, str, 355-356. 420 Okoliš, Stane: Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek. - Um. XXI (1998), št, 1-2, str. 103-106. 421 Pavšič Milost, Aleksandra: Demokratična opozicija Slovenije — ob deseri obletnici osamosvojitve Slovenije. - Letn XXIV (2001), št. 2, str. 169170. 422 Pire, Janez: Obisk državnega centralnega rudarskega arliiva v Banski Štiavnici na Slovaškem, 7,— 11 september 1998. - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 114-115. 423 Pivk, Olga: Predstavitev druge izdaje mednarodnih standardov za arhivski zapis na mednarodnem arhivskem kongresu na Dunaju. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 360-361. 424 Planine, Lucija: Seminar o varovanju in hrambi arhivskega gradiva. Open Society Archives, Budimpešta, julij 1998. - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 112-113. 425 Planine, Lucija: Tndnevna konferenca o kon-serviranju in restavriranju različnih materialov, Newcasde. - Lem. 26 (2003), št. 2, str, 388-391. 426 Pucer, Alberto: Stodvajsct let piranskega arhiva. - Lem. XXI (1998), št. 1-2, str. 99-100, 427 Rau Selič, Marta: Osemna|su festival nemega filma v Sacileju. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 246-247. 428 Rau Selič, Marta: Devetnajsti festival nemega filma v Sacileju od 14. do 21, oktobra 2000. -Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 144-145. 429 Rau Selič, Marta: 23. fesuval nemega filma v Pordenoneju m v Sacilu. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 98-100. 430 Rezec-Stibilj, Tatjana: 11. mednarodna kon fcrenca "Colloquia Jerzy Skowronek dedicata", Torun. - Letn. 28 (2005), št, 1, str. 100. 431 Rezec Stibilj, Tatjana: Dnevi etnografskega filma. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 158-160. 432 Semlič-Rajh, Zdenka: XXXIII. mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov, Stockholm, 7.— 12. september 1998. - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 108-110. 433 Serše, Aleksandra: Druga mednarodna konferenca I-CHORA, Amsterdam, 31, 8.-2. 9. 2005. -Letn. 29 (2006), št. 1, str. 182-184. 434 Serše, Saša: Mednarodna konferenca Politični pritisk in arhivsko gradivo, Liverpool. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 383-386. 435 Sunčič, Vladimir: Mešani tehnični simpozij, Pariz 2000. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 197202. 436 Sunčič, Vladimir: Okrogla miza v Ankari. -Letn. XXIII (2000), št 2, str. 202-204. 437 Sunčič, Vladimir: 100-letnica slovenskega filma in 61. kongres Mednarodnega združenja filmskih arhivov m kinotek (FIAF), v Ljubljani. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 417-419. 162 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 438 Šamperl-Purg, Kristina: Odprtje stare samostanske kiijižmce in predstavitev prispevkov za kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu. - Lctn. XXI (1998), št. 1-2, str. 21. 439 Šk ofljanee, Jože: Digitalna kulturna dediščina III — pomagala in pripomočki v arhivih in ustanovah, ki varujejo kulturno dediščino. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 167-169. 440 Šk ofljanee, Jože; Gotovina, Vesna; Novak, Miroslav: Arhiviranje e-zapisov v treh skandinavskih državah.-Letn. 28 (2005), št. 1, str. 89-91. 441 Školč, Jožef: Govor ministra g. Jožefa Školča. — Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 106." 442 Šmid, Gašper: Simpozij o Petru Pavlu Glavarju, Rim, 7.-12. september 1998. - Leta. XXI (1998), Št. 1-2, str. 115-116. 443 Šmid, Gašper; Škofljanec, Jože: Večji prevzemi in selitve arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije v obdobju od leta 1985 do 2002. -Letn, XXV (2002), št. 2, str. 139-141. 444 Šovegeš, Gordana: XII. mednarodni arhivski raziskovalni tabor. - Leta. XXV (2002), št. 2, str. 146. 445 Šovegeš, Gordana: 13. mednarodni arhivski raziskovalni tabor, Hodoš, Pankasz, Nagyrakos. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 391-392. 446 Šoevegeš Lipovšek, Gordana: XV. mednarodni arhivski raziskovalni tabor Cikečka vas, Dolenci, Stevanovci, Verica-Ritkarovci, Andovci od 27. junija do 2. julija 2005. - Letn. 28 (2005), šl. i, str. 91-93. 447 Šoevegeš lipovšek, Gordana: XVII. mednarodni arhivski raziskovalni tabor. — Letn. 30 (2007), št. 2,j>tr, 188-191. 448 Širumbl, Žarko: Simpozij "Arhivi, knjižnice, muzeji", Poreč, 16.—18. november 1998. — Leta. XXI (1998),^št. 1-2, str. 121-122. 449 Štnimbl, Žarko: Posvetovanje Arhivska praksa 2000 v Tuzli -Lctn. XXIII (2000), št 2, str, 197. 450 Tovšak, Slavica: Preselitev arhivskega gradiva v Pokrajinskem arliivu Manbor. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 133-135, 451 Tovšak, Slavica: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2005. — Letn. 28 (2005), šl 1, str. 87-89. 452 Trebše Štolfa, Milica: Poročilo o delovnem obisku v Kanadi 1999. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 215-216. 453 Trebše Štolfa, Milica: Poročilo o delovnem obisku v Kanadi 2000. - Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 216-217, 454 Trebše-Štolfa, Milica: Evidentiranje arhivskega gradiva v National Archives and Records Administration (NARA) v Was hing tonu, D.C., 1.-13, junij 1998. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 118121. 455 Trpin, Drago: Trideset let pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, - Lern. XXV (2002), št 2, str. 133, 456 Tršan, Lojz: Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968-1998. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 106-108. 457 Tršan, Lojz: Festival slovenskega turističnega filma. - Lern. XXVI (2001), št. 1, str. 145-146. 458 Vodopivec, Jedert: XXXIV, Mednarodna konferenca okrogle mize arhivov v Budimpešti. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 235-236. 459 Vodopivec, Jedert: 14. mednarodni arhivski kongres Sevilla, Arhivi novega tisočletja v informacijski družbi: Prvo plenarno zasedanje. Varstvo m uporaba elektronskih zapisov v odnosu do glo-balizacije. - I^etn. XXIII (2000), št. 2, str. 189190. 460 Vodopivec, Jedert; Glažar, Natalija: Mednarodni simpozij Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovnih del na papirju, Ljubljana. - Letn. 26 (2003), Št 2, str. 367-372. 461 Volčjak, Jure: Stan arhivi—nove tehnologije, Du-naj/Görtweig, 19.-22. oktober 2005. - Lctn. 28 (2005), št. 2, str, 419^121, 462 Volčjak, Jure: Digitalna diplomatika. Zgodovinska raziskava s pomočjo srednjeveških listin v digitalnem svetu. München, 28. 2.-2, 3. 2007, -Letn. 30 (2007), št. 1, str. 155-157. 463 Žižek, Aleksander: Arhiv na obisku. — Leta, XXVI (2001), Št I, str. 149-150. 464 Žižek, Aleksander: Srečanje Štajerskih arhivov. - Leta. XXV (2002), Št. 2, str. 146-148 465 Žižek, Aleksander: Repetiuo mater studiorum. -Leta. 26 (2003), št. 2, str, 395-396. 466 Žumer, Vladimir: Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Leta. XXI (1998), Št. 1-2, str. 100-103. 467 Žumer, Vladimir XV. mednarodni arhivski kongres na Dunaju. — Letn. 27 (2004), št. 2, str. 356. 468 Žumer, Vladimir Projekt digitalizacije arhiva KOMINTERNE. - Leta, 27 (2004), ŠL 2, str. 356-357. 469 Žumer, Vladimir: "Sovjetska vojaška uprava v Nemči|i 1945-1949", nemško-ruski projekt kompleksne obdelave arhivskih fondov. — Lern. 27 (2004), št, 2, str, 357-358. 470 Žiimer, Vladimirv: Trije računalniški programi za delo v arhivih: SCOPE, AUGIAS DATA in V.E.R.A. - Letn. 27 (2004), ŠL 2, str. 358-359. AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 163 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah Publikacije 471 Anžič, Sonja: Fritz Pregl, Die quantitative organische Mikroanalyse (Kvantitativna organska mikroanaliza). - Lern. 29 (2006), št. 1, str. 202203. 472 Aristovnik, Bojana: Mag, Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani. - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 128-129. 473 Aristovnik, Bojana: Bojan Himmelreich, Prva svetovna vojna v dokumentih zgodovinskega arhiva Celje. - Lern. XXII (1999), Št 1-2, str. 251252. 474 Aristovnik, Bojana: Bojan Himmelrcich, Namesto zemlje črni kruh, Organizacija preskrbe z živili v Celju v času obeh svetovnih vojn. — Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 175-176. 475 Aristovnik, Bojana: Andrej Pančur, V pričakovanju stabilnega denarnega sistema. — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 429-130. 476 Aristovnik, Bojana: Bojan Himmelreich, Jure Miljevič, Bombe na Celje, Letalski napadi na Celje med drugo svetovno vojno. — Leta. 29 (2006), št. 1, str. 204-206. 477 Bonin, Zdenka: Mirjana Kontestabile Rovis, Virgilij Šček — poslanec v rimskem parlamenta, popis fonda. - Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 252-253. 478 Bonin, Zdenka; Mirjana Kontestabile Rovis, Urad domen Koper 1807-1878 s priključenimi spisi.-Letn. XXV (2002), št. 2, str, 156-157. 479 Bukošek, Metka: Emica Ogrizek, Inventar sodnega registra okrožnega sodišča Maribor 1898— 1941, Zadružni register. - Letn. 29 (2006), Št. 1, str. 195-197. 480 Cibej, Nada: Žarko Lazarevič, Jože Prinčič, Zgodovina slovenskega bančništva. — Letn. XXI11 (2000), št. 2, str. 242-243. 481 Cibej, Nada: Milica Trebše Štolfa, Lipa park, St. Catharines, Canada 1967-2002. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 176-177. 482 Cibej, Nada: Slovensko tzseljenstvo, Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske mauce. —Leta. XXV (2002), št. 2, str. 177-178. 483 Cibej, Nada: Zdenka R. Bonin, Inventar Zbirke listin v Pokrajinskem arhivu Koper. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 401-102. 484 Cibej, Nada: Mihca Trebše Štolfa, Slovensko-kanadsko društvo / Slovenian Canadian Association Edmonton, Alberta, Canada 1964—2004. -Letn. 27 (2004), št. 2, str. 375. 485 Curk, Jože: Zbornik Anton Klasinc. — Letn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 263-264. 486 Dekleva, Tatjana: Ob osemdesedetnici kemijskih študijev na Univerzi v Ljubljani. - Letn. XXV (2002), št 2, str. 178-179. 487 Deželak Barie, Vida: Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 389-391. 488 Dolinar, France M.: Damjan Hančič, Klarise na Kranjskem. - Letn, 28 (2005), št. 1, str. 107-108. 489 Drnovšek, Marjan: Vodnik po fondih m zbirkah Arhiva Republike Slovenije. — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 249-251. 490 Drole, Ernesta: "Vrtec je služba za tovanšicc", Vzgojno-vaistveni zavod like Devetak Bignami 1901 /02-2001 /02—zbornik. - Letn. XXV (2002), št 2, str. 179-180. 491 Felicijan Bratož, Suzana: Aleksander Žižek, Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 423-124. 492 Ferenc, Tone: Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. -Letn. XXV (2002), št. 2, str. 160-162. 493 Fon, Miloš: Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Uršič: Za dom in rod. V spomin na dogodek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920. — Leta. 29 (2006), št. 2, str. 386-387. 494 Goleč, Boris: Nadškofijski arhiv Ljubljana, Vodnik po fondih in zbirkah. - Leta. XXIII (2000), št. 2, str, 220-223. 495 Goiec, Boris: Jože Žontar, Arhivska veda v 20. stoletju, - Leta. 27 (2004), št. 2, str. 367-368. 496 Goiec, Boris: Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje. Zbral in uredil dr. Milko Mikola. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 380-381. 497 Goleč, Boris: Slovenska mesta skozi čas. — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 426—427. 498 Goiec, Boris: Milko Mikola, Dokumenu in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji. -Letn. 30 (2007), št. 1, ste. 163-165. 499 Gombač, Maja: Darko Darovec, Davki nam pijejo kn. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike. — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 425-426. 500 Gombač, Maja: Mateja Jeraj, Slovenke na prehodu v socializem. - Letn. 28 (2005), št, 2, str. 430—431. 501 Gombač, Metka: Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954), Zbornik ob 50-letnici priključitve cone B STO Jugoslaviji. — Letn. 28 (2005), št. 1, str. 109-110. 502 Grabnar, Mojca: Pol stoletja. - Letn. 30 (2007), št 1, str. 166-168. 104 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 503 Hančič, Damjan: Jelka Melik, Mateja Jeraj, Spoznavno Ljubljano: vodnik po mestu za otroke (male in velike). - Letn. 28 (2005), št. 1, str 111113. 504 Hančič, Damjan: Milan Škrabec, Narod naš dokaze hram. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 385386. 505 Himmelreieh, Bojan: Milko Mikola, Dokumenti o kulaških procesih. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 256. 506 Himmelreieh, Bojan: Ivanka Zajc-Cizelj, I. gimnazija v Celju 1808-1975. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 193-195. 507 Himmelreieh, Bojan: Ivanka Zaje Cizclj, Olepševalno in turistično dništvo v Celju 1871-1941, Zbornik ob 135-letnici delovanja društva, - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 161-162. 508 Horvat, Mojca: Hraniti in ohraniti: 100 let načrtnega zbiranja in oliranjanja arhivskega gradiva ter 70 let delovanja profesionalne arhivske ustanove v Mariboru — jubilejni zbornik. - letn. 26 (2003), Št. 2, str. 397-399. 509 Horvat, Mojca: Tehnični 111 vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 404-406, 510 Horvat, Mojca: Jure Maček, Ukinitve ni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. - Le tir 28 (2005), št. 1, str. 108-109. 511 Hozjan, Andrej: Antoša l^skovec, Aleksandra Serše, Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne župamje v Sombotelu (1849— 1860), L del - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 377-379. 512 Ilich, Iztok: jedert Vodopivec, Vezave srednjeveških rokopisov. - Letn XXIV (2001), št. 2, str. 171-172. 513 Ilich, Iztok: Branko Reisp, Redki stari tiski. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 171-172. 514 Ilich, Iztok: Klementina Možina, Knjižna tipografija. - Letn, 26 (2003), št. 2, str. 415-416. 515 Ilich, Iztok: France Martin Dolinar, Knjižnice skozi stoletja. - Letn. 28 (2005), št. 1, s Ur. 110111. 516 Ilich, Iztok: Gabrijel Gruber S. J. 1740-1805. -Letn, 29(2006), št. 1, str. 193. 517 Juričtč Cargo, Danijela: Lilijana Žnidaršič Goleč, Kapiteljski arhiv Ljubljana, Inventar fonda, Zv. 1: fasc. 1-60. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 383384, 518 Kačičnik Gabrič, Alenka: Mirela Slukan Altič, Katastar Istre 1817-1960. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 402-404. 519 Kcber, Katarina: Katalog Izseljenec (Življenjske zgodbe Slovencev po svetu). - Letn. XXIV (2001), št, 2, str, 176-178, 520 Keber, Katarina: Sonja Anžič, Skrb za uboge v deželi Kranjski: socialna politika na Kranjskem od srede 18. stoletja do leta 1918. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 411-412. 521 Kolanovič, Josip: Napoleon in njegova uprava na vzhodnem jadianu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814. - Letn. 29 (2006), št, 1, str. 190193. 522 Kološa, Vladimir: Slovenski film in njegovo varovanje. 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani, - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str, 128, 523 Kontestabile Rovis, Mirjana: Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper. -Letn, 30 (2007), Št. 2, str. 193-194. 524 Kopač, Janez: Vladislav Fabijančič, lima Umek, Janez Kos, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov. - Letn. XXII (1999), št 1-2, str. 253254. 525 Kopač, Janez: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Letn. XXII (1999), Št. 12, str. 259-263. 526 Kopač, Janez: Vendar peti on ne jenja, Kronika Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 234-235. 527 Kopač, Janez: Jože Žontar, Arhivska veda v 20. stoletju, - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 101-103. 528 Koron, Alenka: IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanje z njim. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 157-158. 529 Košir, Igor: Ivan Nemanič — Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, 2, dopolnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 125-126. 530 Košir, Igor: Četrti zvezek inventarja filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, pripravil Ivan Nemanič, ARS Inventarji, 1998, 298 strani. -Letn XXI (1998), št. 1-2, str. 126-128. 531 Košir, Igor: Tatjana Rezec Stibilj, Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, tretji del. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 227-228. 532 Košir, Igor: Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, zvezek 6. - Letn, XXV (2002), št. 2, str. 164-166. 533 Košir, Matevž: Marianne Klemun, mit Madame Sonne konfereiren. Die Grossglockner-Expeditions! 1799 und 1800. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 235-238. 534 Košir, Matevž: Predpisi s področja arhivske dejavnosti v Sloveniji. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 174-175. 535 Košir, Matevž: Hacquetov zbornik. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 414-415. AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 165 536 Košir, Matevž: Alfred Ogris-Wilhelm Wadl (Hgg.), 100 ]ahre Kärntner Landcsarchiv 1904— 2004, - Lern. 27 (2004), št. 2, str. 376-377. 537 Kozina, Branko: Zorka Skrabl, Meta Matijevič: Novomeška trgovina in trgovci. - l.etn. 29 (2006), št. 2, str. 384—385. 538 Križnar, Anabcllc: Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. - Leta. XXW (2001), Št. 2, str. 172-174. 539 Križnar, Anabellc: Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovnih del na papirju: standardi materialnega varovanja. — l.etn. 27 (2004), št. 2, str. 368-369. 540 Križnar, Naško: Ivan Ncmaiuč, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929-55. - Leta. 28 (2005), Št. 1, str. 107. 541 Lavrenčič, Aleksander: Tatjana Rczec Stibilj, Slovenski dokumentarni film 1945-1958. — Letn. 28 (2005), Št. 1, str. 103-107. 542 Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. - Leta. XXV (2002), št. 2, str. 166-169. 543 Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. - Letn, 27 (2004), št. 2, str. 369-373. 544 Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 185-190. 545 Mikec Avberšek, Leopold: Tehnični in vsebm-ski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. -Letn. 30 (2007), št. 1, str. 168-173. 546 Nared, Andrej: Množične smrti na Slovenskem. -Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 265-268. 547 Nared, Andrej: Lilij a na Znidaršič Goleč, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do trt-dentinskega koncila. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 155-157. 548 Nared, Andrej: Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 172174. 549 Novak, Miroslav: Elektronski dokumenti: poročnik za arhiviste. - Letn. 29 (2006), št, 2, str. 381-382. 550 Nusdorfer-Vuksanovič, Metka: Pavel Plesni-čar, Ajdovščina, Pogled v njeno preteklost, Komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Sturij, za objavo pripravila Ivanka Uršič, Pokrajinski arhiv v Novi Gonci, Nova Gorica 1997, naklada 500 izvodov, 184 strani. - Letn. XXI (1998), št. 12, str. 130. 551 Nusdorfcr Vuksanovič, Metka: Učiteljice v šolskih klopeh, zbornik ob 130. obletnici ustanovitve slovenskega učiteljišča za dekleta v Gonci. - Leta 29 (2006), št. I, str. 203-204. 552 Otrin, Blaž: Peter G. Trapper: Nationalitaten-konflikt, Kulturkampf, Heimatkrieg. Dokumente zur Sitaauon des slowenischen Klerus in Kärnten von 1914 bis 1921. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 170-171. 553 Otrin, Blaž: Ehrlichov simpozij v Rimu. — I^etn. XXV (2002), Št. 2, str. 174-176. 554 Pavlin, Vojko: Zbornik Pokrajinskega arhiva v Novi Gonci, ob 30. obletnici ustanovitve. - Letn. XXV (2002), št, 2, str. 149-152. 555 Pavšič-Milost, Aleksandra: Vlasta Tut 50 let Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Izdala in založila Glasbena Šola Vinka Vodopivca Ajdovščina v sodelovanju s Pokrajmskim arhivom v Novi Gonci, Ajdovščina 1998, 68 strani. - Lern. XXI (1998), št. 1-2, str. 129. 556 Pavšič Milost, Aleksandra: Dijaški dom Tolmin 1919-1999. - Lern. XXIII (2000), št. 2, str. 232. 557 Pavšič Milost, Aleksandra: Primorska poje trideset let, Zbornik ob tridesetletnici revije 19701999. - Lern. XXIII (2000), št. 2, str. 234. 558 Repe, Božo: Darinka Drnovšek, Zapisniki polit-biroja CK KPS/ZKS 1945-1954, Vin 15. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 226-227. 559 Ribnikar, Peter: Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podjetniških arhivih Češke republike. - Lern. XXIII (2000), št. 2, str. 223-224, 560 Rodman, Magda: Lilijana Vidrih Lavrenčič, Jurij Rosa, Fran Zgur—vipavski slavček. Izbrane pesmi. - Letn. 30 (2007), št. 1, str. 162-163. 561 Rosa, Jurij: 50 let Srednje šole v Ajdovščini. -Lern. XXIV (2001), št. 2, str. 379-180. 562 Rosa, Jurij: Dr. Mira Cencič, Moč domoljubja— biografija o tigrovcu Antonu Rutarju, - I-etn. 26 (2003), št. 2, str. 416-418. 563 Šenk, Tatjana: Splošno žensko društvo 1901— 1945, od dobrih deklet do feministk. - Letn 26 (2003), št. 2. str. 412-413. 564 Serše, Aleksandra: Hans Banki, Bolni Habsbur-žani. Bolezni in počutje vladarske rodbine, — Letn. 27 (2004), št. 2, str, 384. 565 Serše, Aleksandra: Dr. Fran Viljem Lipič, Osnovne značilnosti dipsobiostanke (Grundzuge zur Dipsobiostatik) oziroma predstavitev posledic zlorabe alkohola. - Letn. 28 (2005), št. 2, str. 427429. 566 Serše, Aleksandra: Slavenski zbornik. — Letn, 29 (2006), št. 1, str. 197-200. 567 Serše, Aleksandra: Zvonka Zupanič Slavec, Ruska kapelica pod Vršičem: ob 15-letnici sloven-sko-mskili srečanj (1992-2006). - Letn. 30 (2007), Št. 2, str. 199-200. 568 Serše, Saša; Jeraj, Mateja: Nevenka Troha, Komu Trst. Slovenci m Italijani med dvema državama. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 257259. 166 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) ARHIVI 32 (2009), št. 1 569 Serše, Saša: Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo-1848. - Leto. XXIII (2000), št. 2, str. 228-230. 570 Serše, Saša: Ivanka Zaje Cizelj, Osnovna šola Celje 1777-1919. - Leto, XXIII (2000), št. 2, str. 232-234. 571 Serše, Saša: Zbrana dela Angele Vode. — Utn XXIII (2000), št. 2, str. 239-242. 572 Serše, Saša: Dr. Fran Vilijem Lipič, Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane. — Letn. 26 (2003), Št. 2, str. 409-11L 573 Šile, Jurij; Danijela Juričič Čargo, Lilijana Žiu-daršič Goleč, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. - Um. 28 (2005), št, 2, str. 424425. 574 Simič, Vladimir: Jože Zontar: Struktura ujjrave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998, 265 strani. - Letn. XXI (1998), št 1-2, str. 124-125. 575 Stariha, Gorazd: Aleksander Žižek, Rokodelci mojega mesta, - Um. XXIII (2000), št. 2, str. 230-232. 576 Stiplovšek, Miroslav: jelka Melik, V imenu njegovega veličanstva kralja! Kazensko sodstvo v jugoslovanski Sloveni|i v letih 1930-1941. - Utn. XXIII (2000), št. 2, str. 225-226, 577 Stiplovšek, Miroslav: Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani m Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921. - Um. XXV (2002), št. 2, str, 157-160. 578 Stiplovšek, Miroslav: Božo Repe, Vin o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, I. del: Opozicija in oblast. - Utn. XXV (2002), št. 2, str. 162-164. 579 Stiplovšek, Miroslav: Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije—III. del: Osamosvojitev in mednarodno priznanje. — Utn. 27 (2004), št. 2, str. 374-375. 580 Stiplovšek, Miroslav: Gašper Šmid, Uprava Dravske banovine 1929-1941. - Um. 27 (2004), št. 2, str. 381-383. 581 Sunčič, Vladimir: Nastajanje Napoleonove Kranjske. - Utn. 27 (2004), št. 2, str. 383. 582 Sunčič, Vladimir: Ivanka Počkar: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov. Življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brcžic. Brežiške študije 2, — Utn. 29 (2006), št. 1, str. 200-202. 583 Trpin, Drago: Božo Otorepec, Dragan Matic: Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. 19, Ljubljana 1998. - Utn XXI (1998), št. 1-2, str. 123-124. 584 Tul, Vlasta: 100 let vrtca v Solkanu. - Utn. XXIII (2000), št. 2, str. 238. 585 Tul, Vlasta: Šolska kronika. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 418-420. 586 Tul, Vlasta: Šolska kronika, leto 2003, letnik 12 (36), številka 1 in 2. - Utn. 27 (2004), št. 2, str. 384-385. 587 Tul, Vlasta: Šolska kronika, leto 2004, letnik 13 (37), številka 1 in 2. - Um. XXVII (2005), Št. 1, str. 113-114. 588 Tul, Vlasta: Zbornik o šolstvu v Vipavi, Stoji učilna zidana. - Utn. 30 (2007), Št 2, str. 197198. 589 Umek, Eni a; Voje, Ignacij: Danicla Juričič Cargo, Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju. - Utn. XXII (1999), Št. 1-2, str. 254-255. 590 Vodopivec, Jedert: IFLA, Načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. — Letn XXIII (2000), št. 2, str, 219-220. 591 Vodušek Starič, Jera: L|uba Dornik Šubelj, OZNA za Slovenijo. - Utn. XXII (1999), št. 1-2, str. 256-257. 592 VolČjak, Jure: Damjan Ilančič, Konstitucije klans v Mekinjah in Škofji Loki. - Utn, XXIV (2001), št. 2, str. 178-179. 593 Volčjak, Jure: Tone Krampač, Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana. - Um. 26 (2003), št. 2, str. 399-401. 594 Zajc-Cizelj, Ivanka: Zbornik Janez Puh. — Um. XXII (1999), št. 1-2, str. 264-265. 595 Zajc-Cizelj, Ivanka: Vladimir Žumer, Arhiviranje zapisov. - Utn. XXV (2002), št. 2, str. 152156. 596 Žnidaršič Goleč, Lilijana: Arlette Farge: U Gout de 1'archive. - Utn. XXIV (2001), Št. 1, str. 151-155. 597 Žnidaršič Goleč, Lilijana: Janez Gregor Dol-ničar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, Ljubljana 1701-1714. - Utn. 26 (2003), Št 2. str. 407409. 598 Žontar, Jože; Janez Kopač, Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955. - Utn. 30 (2007), št 2, str. 194-196. 599 Zupanič, Katja: 120 let Turističnega društva . Ptuj-1886-2006. - Utn. 29 (2006), št. 2, str. 387389. 600 Zupanič, Katja: "Ne damo se! "-Slovenska osamosvojitvena vojna, dogajanje na ptujskem 111 ormoškem v desetdnevni vojni 1991. — Utn, 30 (2007), št. 1, str. 165-166. 601 Zupanič, Katja: 120 let Turističnega društva Ptuj-1886-2006. - Utn, 30 (2007), št. 2, str, 198199. AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 167 Tuji časopisi in revije 602 Anžič, Sonja: Der Archivar, Mitteilungsblatt für deutsches Archivwesen, letnik 50, leto 1997, zvezki 1, 2, 4. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 138-143, 603 AnžiČ, Sonja: Der Archivar. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 277-280. 604 Anžič, Sonja: Der Archivar. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 254-257. 605 AnžiČ, Sonja: Der Archivar, Mitteilungsblatt für deutsches Archivwesen. — Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 185-188. 606 Anžič, Sonja: Der Archivar. — I.etn. XXV (2002), št. 2, str. 189-191. 607 Anžič, Sonja: Der Archivar, — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 430-432, 608 Anžič, Sonja: Der Archivar, letnik 56, leto 2003, zvezki št. 1-4. - Letn. 27 (2004), st. 2, str. 390394. 609 Anžič, Sonja: Der Archivar, - Lern, 28 (2005), št. 2, str. 433—436. 610 Anžič, Sonja: Der Archivar 2005. - Letn, 29 (2006), št. 1, str. 207-210. 611 Anžič, Sonja: Der Archivar, 59 (2006), St. 1-1. -Letn. 30 (2007), št. l,str. 177-181. 612 Bonin, Zdenka: Rassegna degli archivi di stato, letnik LVI, Rim, 1996, zvezek 1-3. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str, 134-138. 613 Bonin, Zdenka: Rassegna degli Archivi dl stato. - Letn. XXII (1999), Št, 1-2, str. 273-277. 614 Bonin, Zdenka: Rassegna degli Archivi di stato, - Letn. XXIII (2000), st. 2, str. 249-254. 615 Bonin, Zdenka: Rassegna degli Archivi di stato. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 189-192. 616 Bonin, Zdenka: Rassegna degli Archivi di Stato. - Letn. 26 (2003), št, 2, str, 424-425. 617 Bonin, Zdenka: Rassegna degli Archivi di stato, letnik LXIl, Run 2002, zvezek 1-3. - Letn, 28 (2005), št. 1, str. 115-117. 618 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik, letnik 40/ 1997, Zagreb 1997. - Letn. XXI (1998), št, 1-2, str. 133-134. 619 Drnovšek, Darinka: Arhivski Vjesnik, 41/1998. -Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 269-270 620 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 244-247. 621 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik. — Letn XXIV (2001), št. 2, str. 182-184. 622 Drnovšek, Darinka: Arhivski Vjesnik. - Ijetn. XXV (2002), št. 2, str. 185-188. 623 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik — letn 26 (2003), št. 2, str. 421-424. 624 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik, leto 46/ 2003. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 387-390, 625 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik 2004. — Letn. 29 (2006), št 1, str. 211-215. 626 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik, 48/2005. - Lern. 30 (2007), št. 1, str. 174-177, 627 Drnovšek, Darinka: Arhivski vjesnik, 49/2006. - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 201-205. 628 Glažar, Natalija: Comrna. - Letn. XXV (2002), Št. 2, str. 181-185. 629 Glažar, Natalija: COMMA, 2003-1 in 2004-2. - Letn. 28 (2005), št. 1, str, 118-120. 630 Jurkovič, Nada: Mitteilungen des Stcicrmärkischen Landesaichivs, Folge 47, Graz 1997. — Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 131-132. 631 Jurkovič, Nada: Mtrtheilungen des Steiermärlu-schen Lande.sarchivs, Folge 48, Graz 1998, - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 272-273. 632 Jurkovič, Nada: Mitteilungen des Stciermärki-schen Landesarchivs. - letn. XXIII (2000), št. 2, str. 248-249. 633 Jurkovič, Nada: Mitteilungen des Steiermäiki-schen Landesarchivs. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 191-193. 634 jurkovič, Nada: Mitteilungen des Steiermarkischen Landcsarchivs. Folge 52/53, Graz 2004. — Letn. 28(2005), št. 1, str. 115. 635 Kolar, Bogdan: Archiva Ecclcsiae. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 257-258. 636 Košir, Matevž: Archival Science, International Journal on Recorded Information. - Letn XXIV (2001), Št. 2, str. 181-182. 637 Mlakar, Polona: La Gazette des Archives. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 195-196, 638 Mlakar, Polona: La gazettc des archives, št. 172 (1996). - Letn. 27 (2004), Šl 2, str. 394. 639 Mlakar, Polona: La gazette des archives, št. 173 (1996). - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 117-118, 640 Mlakar, Polona: La gazette des areluves št. 174— 175 (1996). - Letn. 28 (2005), Št. 2, str. 433. 641 Mlakar, Polona: La gazette des areluves št. 176 (1997). - Lern. 29 (2006), Št. 1, str. 210-21L 642 Mlakar, Polona: La Gazette des archives, št, 177-178. - Lern. 30 (2007), št. 2, str. 201. 643 Novak, Miroslav: Sest številk časopisa "Arhivska praksa" ob šesti obletnici arhivskih strokovnih posvetovanj v Tuzli. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 428-430. 644 Nusdorfer Vuksanovič, Metka: Vjesnik lstar-skog arhiva. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 270272. 645 Trebše Štolfa, Milica: The American Arhivist. -Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 259-262. 646 Trebše Štolfa, Milica: The American Archivist. - Letn 26 (2003), Št. 2, str. 433-438 647 Trebše Štolfa, Milica: The American Archivist 1999-2001. - Um. 29 (2006), št. 1, str. 215-221. 168 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2111)7) ARI IIVI 32 (2009), št. 1 648 Trebše Štolfa, Milica: The American Archivist, letnik 65, 2002. - Letn. 29 (2006), št. 2, str, 392393. 649 Tul, Vlasta: Vjesnik držav nog arhiva u Rijeci, zvezek XXXIX, Reka, december 1997, 572 strani. - Le m. XXI (1998), št. 1-2, str, 132-133. 650 Tul, Vlasta: Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci. — Letn. XXIII (2000), št, 2, str. 247-248. 651 Tul, Vlasta: Vjesnik Istarskog arhiva. — Letn. XXV (2002), št. 2, str, 193-195. 652 Tul, Vlasta: Vjesnik državnog arhiva u Rijeci- -Letn. 26 (2003), št. 2, str. 425-428. 653 Tul, Vlasta: Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci, zvezek 45/46, Reka, december 2005. - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 205-206. 654 Tul, Vlasta; Vjesnik Istarskog arliiva, Pazin, zvezek 8-10 (2001-2003), - Letn. 30 (2007), št. 2, str, 206-207. Razstave 655 Anžič, Sonja: Slovenski šolski muzej, Od mature do mature. Razstavni katalog št. 62, Ljubljana 1998, 205 strani. - Letn, XXI (1998), št. 1-2, str. 150. 656 Babič, Gorazd; Zupane, Jure: Letos 195 let, kmalu 200-letnica L gimnazije Celje, — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 441. 657 Bonin, Zdenka: Življenje v Kopru v času beneške nadoblasu, razstava Pokrajinskega arhiva Koper - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 144-145. 658 Bonin, Zdenka; Kontestabile Rovis, Mirjana: Učitelj naj bo. - Letn. 28 (2005), št. 1, str, 129130. 659 Bonin, Zdenka; Kontestabile Rovis, Mirjana: Razstava ob 50-Ietnici priključitve cone B STO k Jugoslaviji. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 129. 660 Bonin, Zdenka; Kontestabile Rovis, Mirjana: Hrpelje skozi čas. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 130. 661 Brezov ar, Marjan: Marko Polenšek, Novo mesto je bilo ... O letalskih napadih na Novo mesto med drugo svetovno vojno. - Letn. 26 (2003), št. 2, str. 439—440. 662 Breže, Borivoj: Prospekti mariborske industrije (1945-2005). - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 399-400 663 Čipič Rehar, Marija: p, Marjan Vogrtn, Dra-gorine škofije Koper. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 128-129. 664 Drole, Ernesta: Na Solkanskem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. - Letn. XXI (1998), št. 1-2,str. 149. 665 Fon, Miloš: Simon Gregorčič (1844-1906). Priložnostna razstava ob 100-letmci smrti. Nova Gorica 2006 - Letn. 29 (2006), št, 2, str. 397-398. 666 Hančič, Damjan: Osebnosti mesta Ljubljane. — Letn, XXIV (2001), št. 2, str. 194. 667 Hančič, Damjan: Razstava "Stara Ljubljana— mesto trgov". - Le». XXV (2002), št. 2, str. 197. 668 Himmclreich, Bojan: Voda še za v čevelj ni dobra. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 127-128. 669 Himmelreich, Bojan: Sonja Jazbec, Od per-gamenta do e-zapisa, razstava oh 50, letnici delovanja Zgodovinskega arhiva Celje (13. december 2006-31. maj 2007). - Leto. 30 (2007), št. 1, str. 182-183. 670 Hodnik, Mira: Razstava "Sto let Zgodovinskega arhiva Ljubljana". - Letn. XXI (1998), Št. 1-2, str. 145-147. 671 Horvat, Mojca: Katalogi k razstavam v Pokrajinskem arhivu Maribor. - Utn. 26 (2003), št. 2, str. 440-441. 672 Horvat, Mojca: Razstave Pokrajinskega arhiva Manbor v letu 2004. - I,etn. 27 (2004), št. 2, str. 401-402. 673 Horvat, Mojca: Ervin Hartman starejši; glasbeni učitelj, dirigent in skladatelj (1904—1988). - I^etn. 28 (2005), št. 1, str. 130. 674 Horvat, Mojca: Mariborski društva in društveno življenje pred drugo svetovno vojno. — l^etn, 28 (2005), št. i, str. 130-131. 675 Horvat, Mojca: Naših 180 let, Impol d.o.o. — Letn. 28 (2005), št. l,str. 131, 676 Horvat, Mojca: Poročilo o razstavi in katalogu 30 zvezkov Gradiva za zgodovino Maribora. -Leta. 29 (2006), št. 1, str. 224. 677 Kopač, Janez: Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg. - Letn. XXIII (2000), Št. 2, str. 268269. 678 Kopač, Janez: Ljubljanska mestna uprava od prvega župana dalje 1504-2004. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 398-400. 679 MajeriČ Kekcc, Nataša; Hernja Masten, Marija: Prvi med enakimi. Funkcija župana skozi stoletja (razstava in katalog). - letn. 29 (2006), št. 2, str. 394. 680 Montanar, liana: "Non ego, sed Dcus". Razstava ob 130-letmci rojstva lavantinskega škofa Ivana Jožefa Tomažtča (1876-1949). - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 395-397. 681 Nared, Andrej: Žiga Herberstein med Ljubljano in Moskvo ah arhivsko bratenje z Rusi. - Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 263-266. 682 Nared, Andrej: Slovenska mesta v kitajskih dimenzijah. Razstava Arliiva Republike Slovenije v Pekingu. - Leta. 26 (2003), št. 2, str. 442-444, 683 Nusdorfer Vuksanovič, Metka: Med nebom in zemljo. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 282-283. 684 Nusdorfer Vuksanovič, Metka: Artur Lokar, ajdovski notar 1904-1926. - Leta. 27 (2004), št. 2, str. 396-397. ARHIVI 32 (200*)), št. 1 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) 169 685 Otrin, Btaž: Listine imenovanj ljubljanskih škofov. - Leta. 27 (2004), št. 2, str. 395-396. 686 Pavlin, Vojko: Zapuščina solkanske občinske pisarne 1849-1918. - Lctn. XXIV (2001), št. 1, str. 159-160. 687 Pavšič Milost, Aleksandra: Ivanka Uršič, Srečko Kumar 1888-1954. - Letn. 28 (2005), št. 1, str. 125. 688 Pešak-Mikec, Barbara: Cirkus v Ljubljani do 1. svetovne vojne, razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Letn, XXI (1998), št. 1-2, str. 150151. 689 Rob le k, Polona: Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije leta 1948. - ljCtn. 29 (2006), št. 2, str. 398-399. 690 Semlič Rajh, Zdenka: Ali jih lahko Še rešimo? Konzervacija in restavracija pisne dediščine. — Letn. 28 (2005), št. I, str. 121-125, 691 Serše, Aleksandra: Razstava ob 200. letnici smrti patra Gabrijela Gruberja, 24. 11. 2005-10. 1. 2006, - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 222-223. 692 Serše, Aleksandra: [ana Valcnčič, Miha Dobrin, Slovenci v Londonu 1991-1994, - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 401. 693 Šamperl-Purg, Kristina: Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str, 147-149, 694 Šamperl Purg, Kristina: Janez Puh, Johann Puch - človek, ki je svet obrnil na glavo. - I-etn. XXII (1999), šl. 1-2, str. 281-282. 695 Šenk, Tatjana: Razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljane. - Letn, XXIII (2000), št. 2, str. 266267. 696 Šenk, Tatjana: Od sanj do resničnosti, Razvoj slovenske državnosti. - Lctn. XXIV (2001). št. 2, str. 193-194. 697 Tul, Vlasta: Razstava v počastitev 60. obletnice ustanovitve IX. korpusa NOV in POJ. - Ijetn. 27 (2004), št. 2, str. 402. 698 Uršič, Ivanka: Gremo v trg, Vipava v prvi polovici 20. stoletja skozi objektiv Ivana Možeta. — Lctn. XXIII (2000), št. 2, str. 269-270. 699 Uršič, Ivanka: Slovenska pomlad na Goriškem 1987-1991. - Letn. XXIV (2001), št. 1, str. 160162. 700 Vidrili Lavrenčič, Lilijana: Restavnrano arhivsko gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. — Letn. 27 (2004), Št. 2, str. 400-401. 701 Vidrih Lavrenčič, Lilijana: Hranilnica in posojilnica v Vipavi, Razstava ob 110. obletnici ustanovitve. - Letn. 29 (2006), št. 1, str. 223-224. 702 Zajc-Cizelj, Ivanka: Aleksander Žižek, Mesto v senci gradu. - Lctn. 28 (2005), št. 1, str. 126-127. 703 Zdovc, Hedvika: Od načrta do stavbe. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 197-198. 704 Zupane, Jure: Milko Mtkola, Logotipi celjskih industrijskih podjetij. - Lctn. 27 (2004), št. 2, str. 397-398. 705 Žižek, Aleksander: Arhiv razstavo na ogled postavi. - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 208-209. Osebne vesli 706 Adamič, Marjeta; Oblak Čarni, Marija: In memoriam dr. Tone Ferenc. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 446—447. 707 Benedik, Metod: Dr. France Martin Dolinar — šestdesetletnik. - Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 195-196, 708 Hemja-Masten, Marija; Lovrenčič, Ivan: In memoriam Kristina Šamperl-Purg. - Le m. XXV (2002), št. 2, str. 204-205709 Klasinc, Peter Pavel: Antoša Leskovec - sede mdesedetnik. - Letn. XXI (1998), št. 1-2, str. 153-156. 710 Kološa, Vladimir: Pavel Mikhč - šestdesetlctntk. - Lctn. 26 (2003), št. 2, str. 445. 711 Kopač, Janez: Dr. Vlado Valenčič. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 284-285. 712 Kopač, Janez: Dr. France Štukl — šestdesetletnik. - Letn. XXV (2002), št. 2, str. 199-200. 713 Kopač, Janez: Dr. France Štukl, Bibliografija. — Leto. XXV (2002), št, 2, str. 201-204. 714 Lavrenčič, Aleksander: In memoriam - Marjeta Vodopivec. - Letn. 29 (2006), št. 2, str. 405. 715 Mikee Avberšek, Leopold: Bibliografija Antoše Lcskovca ob 70-letnici. - Letn. XXI (1998), št. 12, str. 156-159. 716 Mikola, Milko: In memoriam — Rudi Koželj (1943-200-4). - Letn. 27 (2004), št. 2, str, 405. 717 Oblak Čarni, Marija: In memonam dr. Manja Verbič. - l^tn. 26 (2003). št. 2, str. 447^148. 718 Oblak Čarni, Marija: Rozali|a Lukman-Barbka (1920-2004). - Lctn. 27 (2004), št. 2, str. 405-406. 719 Oblak Čami, Marija; Umck, Ema: In memoriam - prof. dr. Breda Pogorelec. — I.etn. 29 (2006), št. 2, str. 404-405. 720 PavšiČ Milost, Aleksandra: Magdalena (Manda) Čehovin — sedemdesedetnica. — Lctn. 29 (2006), št. 2, str. 403-404. 721 Šamperl-Purg, Kristina: Mentorju prof. Antonu Klastncu, "nesojenemu arhivskemu svetniku" ob 90. obletnici rojstva. - Letn. XXI (1998), št. 12, str. 152-153. 722 Šenk, Tatjana: Bibliografija prof. dr. Boža Oto-rcpca od leta 1995 dalje. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 404—405. 723 Tovšak, Slavica: V spomin. Antoša Leskovec, -Letn. 30 (2007), št. 2, str. 211-212. 170 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2111)7) ARI IIVI 32 (2009), št. 1 724 Umek, Ema; Košir, Matevž: Prof. dr. Božo Otorepee - o sem desetletnih. - Letn. 27 (2004), št, 2, str. 403-404. 725 Vodopivec, Jedert; Kavs, Irena; Avgtištin-FlorjanoviČ, Blanka: In memoriam Dragica Čer-nec. - Letn. 28 (2005), št, 2, str. 437-438. 726 Zaje Cizclj, Ivanka: Aleksander Videčnik, častni član ADS - osemdesetietnik. — Letn. XXIII (2000), št. 2, str. 271-272. 727 Žižek, Aleksander: V spomin, Ana Zupančič (*15. 5. 1950 - f30. 5. 2007). - Letn. 30 (2007), št. 2, str. 211. Pridobitve arhivov 728 Nove pndobitve arhivov. - Letn, XXI (1998), št. 1-2, str. 160-164. 729 Nove pndobitve arhivov. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 286-293. 730 Nove pridobitve arhivov v letu 1999. — Letn, XXIII (2000), št. 2, str. 273-278. 731 Nove pridobitve arhivov v Letu 2000. - Letn, XXIV (2001), št. 2, str. 197-201. 732 Nove pridobitve arhivov v letu 2001. - Letn, XXV (2002), št, 2, str. 207-211. 733 Nove pridobitve arhivov v lem 2002. — Letn. 26 (2003), št. 2, str. 449-454. 734 Nove pndobitve arhivov v lem 2003. - Letn. 27 (2004), št. 2, str. 407-412. 735 Nove pridobitve arhivov v letu 2004. - Lem. 28 (2005), št. 2, str. 439-444. 736 Nove pridobitve arhivov v letu 2005. — Letn, 29 (2006), št. 2, str. 407-413. 737 Pridobitve arhivov v letu 2006. - Letn. 30 (2007), št 2, str. 213-218. Bibliografija arhivskih delavcev 738 Bibliografija arhivskih delavcev. — I^etn. XXI (1998), št. 1-2, str. 165-173. 739 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 1998, — Letn. XXII (1999), št. 1-2, str, 294-301. 740 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 1999. — Letn. XXIII (2000), št 2, str. 279-288. 741 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 2000. — Letn. XXIV (2001), št. 2, str. 203-212. 742 Bibliografija arluvskih delavcev v letu 2001. — Letn. XXV (2002), št. 2, str. 213-221. 743 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 2002. -Letn. 26 (2003), ŠL 2, str. 455-464. 744 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 2003. — Letn. 27 (2004), št. 2, str. 413-424. 745 Bibliografija arhivskih delavcev v lem 2004. — Letn. 28 (2005), št. 2, str. 445-454. 746 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005. — Leta. 29 (2006), Št, 2, str. 415-428. 747 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2006. — Letn, 30 (2007), št. 2, str. 219-230. Razno 748 Bibliografija dr. Eme Umek. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 4-8. 749 Žontar, Jože: Dr, Emi Umek ob življenjskem jubileju. - Letn. XXII (1999), št. 1-2, str. 1-3. KAZALO AVTORJEV A Adamič Marjeta, 169 Aigner Thomas, 154 Anžič Sonja, 155, 157, 158, 160, 163, 167, 168 Aristovtuk Bojana, 149, 159, 163 Avguštin-Florjanovič Blanka, 154, 160, 170 B Babac Marko, 149 Babic Gorazd, 149,168 Balkovec Bojan, 155 Benedtk Metod, 169 Bizjak Žarko, 159 Bonin Zdenka, 149, 155, 163, 167, 168 Božič Buzančič Danica, 155 Brezovar Marjan, 168 Breze Bonvoj, 154, 155, 168 Bninner Walter, 149 Budna Kodne Nataša, 155 Budnar Miloš, 153 Bukošek Metka, 149, 150, 155, 157, 160, 163 C Cankar Tadej, 157 Carucci Paola, 150 Cova Ugo, 150 Curkjože, 163 Cvelfar Bojan, 158,160 Č Cebulj Sajko Breda, 150 Čeh Suzana, 155 Čelik Pavle, 150 Čibcj Nada, 157-159, 163 Čipič Rehar Marija, 168 AHI »VI 32 (2009), Št. 1 Bibliografsko ka/alo revije Arhivi (1998-2007) 171 D Darovec Darko, 150 Dekleva Tatjana, 155, 163 Deželak Barič Vida, 163 Dobcrnik Marjan, 154 Do lin ar France M., 158,163 Dornik Šubelj Ljuba, 150, 154, 155, 160 Dorsi Pierpaolo, 150 Drnovšek Darinka, 150, 167 Drnovšek Marjan, 150, 158, 163 Drobnjak Vladimir, 160 Drole Ernesta, 163, 168 Drpič Marko, 150 F Felicijan-Bratož Suzana, 160, 163 Ferenc Tone, 150,163 Filipič Igor, 155 Fon Jolanda, 154, 160 Fon Miloš, 163, 168 Fras Ivan, 158, 159 G Gerdej Marijan, 158 Glažar Natalija, 150, 154, 160, 162, 167 Goleč Boris, 150, 155, 156, 163 Golob Nataša, 150, 154 Gombač Maja, 156, 160, 163 Gombač Metka, 150, 156, 158, 160, 163 Gotovina Vesna, 158, 160, 162 Grabnar Mojca, 163 Graf Cristoph, 150 G randa Stane, 150 Grkman Stanka, 154 Guid Boris, 154 H Han&č Damjan, 150, 156, 160, 164, 168 H ara uer Darja, 154 Hernja Masten Marija, 150,168, 169 Himmelrcich Bojan, 154, 158, 160, 164, 168 Hodnik Mira, 158, 159, 168 Hofmann Hans, 150 Holcman Borut, 150 Horvat Mojca, 156, 160, 164, 168 Hozjan Andrej, 156, 158, 164 Hudomalj Andrej, 150 I Ilich Iztok, 164 Ilich Maja, 156 J Janša-Zorn Olga, 150 Jeraj Mateja, 150, 151, 156, 165 Jerše Sašo, 151 Juričič Čargo Danicla (Danijela), 151, 156, 164 Jurkovič Nada, 158, 167 Južnič Stanislav, 151, 156 K Kačičnik GabriČ Alenka, 160, 164 Kafol Miran, 158 Kalilenberg Friedrich P., 151 Kale Aleksej, 151 Kambič Marko, 160 Kavs Irena, 170 Keber Katarina, 156, 164 KJasinc Peter Pavel, 169 Klemene Alenka, 151 Knehtl Brane, 154 Ko lan o vič Josip, 164 Kolar Bogdan, 151, 167 Kološa Vladimir, 151, 158, 160, 164, 169 Kontestabile Rovis Mirjana, 156, 158, 161, 164, 168 Kopač Janez, 151, 164, 168, 169 Kopitar Adnjan, 161 Koron Alenka, 164 Košir Igor, 164 Košir Matevž, 151, 153, 156-159, 161, 164, 165, 167 Kovar Barbara, 161 Kozina Brane (Branko), 151, 157, 161, 165 Kresa! France, 151 Križaj Marjana, 154 Knžnar AnabeUe, 165 Križnar Naško, 165 Krlin Jan, 156 Krnel-Umek Duša, 156 Kunej Drago, 151 L Lačen Bendičič Irena, 156 Lapajne Branka, 156 Lavrenčič Aleksander, 161, 165, 169 Lovrcnčič Ivan, 169 Ludvik Jana, 156 M Maček Jure, 151, 156, 161 Majerič Kekec Nataša, 158, 168 Matijevič Meta, 151 Mavric Darija, 161 Melik Jelka, 151, 152, 156, 161 Melik Vasilij, 152,158 Mikec Avberšek Leopold, 165, 169 Mikola Milko, 169 Mikoletzky Lorenz, 152 Mlakar Polona, 158, 167 Mlinančjože, 156 ModruŠan Martin, 152 172 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2111)7) ARI IIVI 32 (2009), št. 1 Mnntanar Ilaria, 168 Mravlja Mlja, 158, 159 Mrdavšič Aleksandra, 152 N Nai?cz D aria, 152 Narcd Andrej, 152,156, 159, 165, 168 Nemanič Ivan, 152, 156 Novak Miroslav, 152, 162, 165, 167 Nusdorfer Vuksanovic Metka, 159, 165, 167, 168 O Oblak Čarni Marija, 152, 159, 169 Ogris Alfred, 152, 156 Ogrizek Emica, 156,159 Okoliš Stane, 161 Otorepec Božo, 156 Otrin Blaž, 165, 169 P Pavlin Vojko, 156, 165, 169 Pavšič Milost Aleksandra, 152, 159, 161, 165, 169 Pcšak-Mikec Barbara, 156,169 Pferschy Gerhard, 152 Pire (anez, 161 Pivk Olga, 154, 161 Planine Lucija, 154, 161 Podbersič Renato, 160 Polley Rainer, 152 Porcedda-Middled Donatella, 156 Preinfalk Miha, 156 Pucer Alberto, 161 R Radulovič Branko, 152, 158 Rahovsky Šuligoj Tatjana, 154 Rašl Ncžka, 159 Rau Selič Marta, 161 Repe Božo,165 Rezec-Stibilj Tatjana, 161 Ribnikar Peter, 152, 153, 159, 165 Roblek Polona, 157,169 Rodman Magda, 165 Romanovna Dolgova Svetlana, 157 Rosa Jurij, 165 Rus Janez, 157 S Semlič Rajh Zdenka, 155,161,169 Serše Aleksandra (Saša), 153, 157, 161, 165,166, 169 Simtč Vladimir, 166 Sipos Andras, 153 Sitar Mateja, 157 Slats Jacqueline, 155 Stariha Gorazd, 153, 166 Starman Hannah, 153 Stibilj Tatjana, 153 Sdplovšek Miroslav, 153, 166 Strnad Ida, 153 Studen Andrej, 157 Suhadolmk Jože, 155 Sunčič Vladimir, 161, 166 Š Samperl-Purg Kristina, 162, 169 Šenk Tatjana, 153, 165, 169 Sile Junj, 157, 166 Škamperle Igor, 154 Škofljanec Jože, 155, 162 Školč Jožef, 162 Šmid Gašper, 153,157, 159, 162 Šoevegeš Lipovšek Gordana Šovegeš), 159, 161, 162 Štrumbl Žarko, 153, 157, 159, 160, 162 Štuki France, 153 Sulek Nina, 153 Šuštar Branko, 153 Šuštar Ljiljana, 153, 159 T Tassin Alessandra Martina, 157 Thomassen Theo, 153 Tomažin Dakič Tatjana, 153 Tovšak Slavica, 157, 162, 169 TrebšeŠtolfa Milica, 153, 159, 162, 167, 168 Trpin Drago, 157, 159, 162, 166 Tršan (Teršan) Lojz, 153, 155, 157, 162 Tut Vlasta, 155, 157,166, 168, 169 U UmckEma, 153, 159, 166, 169 Uršič Ivanka, 157, 169 V Vcrdegem Remco, 155 Vidrih Lavrenčič Lilijana, 169 Višnikar Nataša, 154 Vodopivec Jeden, 153, 156, 160, 162, 166,170 Vodopivec Peter, 153 Vodušek Stanč Jera, 166 Vogrič Ivan, 153 Vognn p, Marjan, 157 Voje Ignacij, 153, 157, 166 Volčjak Jure, 162, 166 W Wadl Wilhelm, 153 Z Zadnikar Andrej, 157 Zadravec Dejan, 157 ARHIVI 32 (200*)), št. 1 Bibliografsko kazalo revije Arhivi (1998-2007) 173 Zajc-Cizelj Ivanka, 153-155, 157, 166, 169, 170 Zdovc Hcdvika, 154, 157, 169 Zečič Džcvad, 154 Zupane Jure, 168, 169 Zupančič Pušavec Nina, 155 Zupanič Katja, 166 Ž Žižek Aleksander, 162, 169, 170 Znidaršič Goleč Lilijana, 156, 166 Žontar Jože, 154, 159, 166, 170 Žumer Vladimir, 154, 155, 162 ARHIVSKO DRUŠIVO SLOVENIJE I(XX) Vjnhtjami. ZiKgianka ulita I tekfon: (01)2414200 e-poŠta »ndre|4urcd@gov.si domača stran: www.arhrv5ko-dn1stvo.si ZGODOVINSKI ARHIV CELJE 3000 Celje, 'I 'thmkit tata t tekfon: (03)428 7640 telfiks: (03) 428 76 60 e-pošta1 zgarhtv-cdje@gucs!.amcs,si domača sii-jiv www.zgarhiv.ccl]t-si POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6IXXJ Knper, Ktipodistriosm hg I tekfon: (05) 62~ 18 24 tekfaks: (OS)62724 41 e-poŠra: ar!iiv.kopcr@guest amcs si domača straiv M-wwadiK'-kopcr.si Enota Piran 6 J 30 Pirm, ZupanSi hu -t tekfon: (05) 67J 28 41 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 6000 Koper, Tix Rrvfa 11 telefon: (05)611 72 « tekjakr, (05) 62' 10 59 c-pošti arhjv,kp@rki:.si domača srran: www. tkc.si/arhiv kp ZGODO VINSKI ARHtV LJUBLJANA 1001 Ijttbljmta, Mestni trg 27, p. p 1614 telefon: (VI) 306 13 06,306 1) 03 tekjuks: (t)I) 426 43 03 c-pošta: ;ra]@zal-ij.si domača stran: www .zal-Ij si Enota za Gorenjsko 4tXX) Kranj, Savska testo 8 telefon: (Oi) 280 59 00 tekfoks: (04) 202 44 48 Enota ¿¿1 Dolenjsko in Belo krajino 8000 Now mesto. SkaSckqga nltca I telefon: (07) 394 2240 telefaks: p~) 394 22 4S Enota v Škofji Loki 4220 Skofja Loka, Partizanska t U telefon: (Ot) 506 07 00 tekfakr. (04)50607 08 Enota v Idriji 3280 hlnja, PiihtAiia tdfaa 2 tekfon: (05)372 2270 tekfnks: (05) 37222 71 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 1000 Ijubljana, Vjtb/tirg J tekfon: (01)234 73 70 teifah: (01)234 7580 e-posta: arhivij@rkc.si ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI 1000 Ijubljana, Ksmgzsni trg 12 telefon: (01)241 8580 telefakr. (01)241 86 60 POKRAJINSKI ARHI\' MARIBOR 2000 M, nibor, Glami trg 7 kkfrn (1)2) 228 50 00 ' ttbfakr. (02)2522564 e-pošta: slavica.tuvsak@pokarh-tnli.si domača stran: www.pokarh-mb.si Enota ¿a Koroško 2390 Ri/rar na Komikem. Čečovfo I2a tekfon: (02) 822 05 29 telefax: (02) 252 25 64 e-pt tšra cnotajavnc@pokarii-mh,si Enota /a Prekmnrje 9220 Ltntkna, G/trna ulita 5, Dolina pri Lemkm tekfon: (02) 575 14 05 te&fiDr (02) 575 14 03 c-pošta c110taiendava@p0karh-mb.5i NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Kt/mtbt cesta 1 tekfon: (05) 90 80 120 telefaks: /02) 252 30 92 e-pošta: s ki jfijski arhiv@slomsek.net dumača stran: www^lorasekner POKRAJINSKI ARHIV V NO VI GORICI 5000 Noto Gorili, 7h> Ethtiriir Karrkljii 3 tekfun: (05) 3)5 87 60 tekjakr. (05) 302 77 38 e-pošta: pa ng@ pa-ng.si domača stran: www.pa-ng.hi ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ 2250 Pbtj, Muzejski tig 1 ttkfo/r. (02) 78- 97 30 tekfaks: (02) 787 9740 e pošta: zgodariuv-ptuj@gLic5t.ame5.si; zgodo vinski.arhi v ptuj @slot .tier domača stran: www.poetu viu.nef/portal ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 1177 Ljubljana, '/.vezrjanka nka 1,p.p. 21 tekfon: (i) 1)241 4200 Uk}ltks:$1) 2414269 e-pošta: ars@gov.si domača stran: www.arhtv_guv.si Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I 1000 Ljttbjjma, Kongresni trg 1 tekfon: (O f) 241 42 9! Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II 1000 \jubjjtma, Knngrtsni trg t tekfon: (Ot) 24142 S7 INŠPEKTORAT RS ZA KULTURO IN MEDIJE 1000 Ijubljana. Metelkom 4 tekfon: (01) 478 79 01 institut zfl novejšo zgodovino K II 573/2009 930.25 * Ravni? MAHIBO 120090150,1 COBISS o PTUJ Kranj ' Škotja Loka Noro Mesto 120090150,1