številka U9 • leto XU • cena 350 din___Celje, 10. december 1987
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Jamska podporja za Rudnik lignita Velenje dobivajo zdaj rudarji iz Rekovega Esa in iz
Trstenika. Hidravlične sklope iz Trstenika pa prejemajo z veliko zamudo. Tako še danes
Diso dobili vsega, kar je bilo naročeno že za lanski december.
EDI MASNEC
Rudnik potrebulemo in drago plačujemo
Izgube velenjskega rudnika bodo pokrili znotraj panoge, vendar na rovaš razvoja
energetike
Rudnik lignita Velenje bo
letos izkopal manj premoga
kot v minulih letih. Čeprav
so imeli rudarji letos velike
težave z zakasnelo in nered-
<10 dobavo podporij in dva
Velika požara v jami, pa
v tem ne kaže iskati vzroka.
Letos je bilo namreč bistve-
no manjše tudi zanimanje
nakup premoga za gretje,
Saj je bilo še pred nedavnim
fretje s kurilnim oljem ce-
'»ejše, pa tudi šoštanjska
termoelektrarna je pokuri-
la m^ lignita kot v prete-
klosti.
Poleg tega je Zvezni izvrš-
ni svet rudnikom že z julijem
zahtevano podražitev pre-
moga odobril šele sredi no-
vembra, dogovorjeno pokri-
vanje internih cen znotraj
slovenskega sistema elektro-
gospodarstva in premogov-
ništva pa je doseglo le 60 od-
stotkov ustvaijenih razlik.
Tako so v Rudniku lignita
Velenje do letošnjega okto-
bra pridelali kar 17 milijard
dinarjev izgub.
Velenjski rudarji so načr-
tovane 4 milijone in 900 tisoč
ton premoga v letu 1987 že
zmanjšali za 200 tisoč ton, ob
tem pa imajo namesto obi-
čajnih 400 do 500 tisoč ton
premoga^na zalogi za Termo-
elektranre Šoštanj kar 800 ti-
soč ton lignita. Zato so v Ve-
lenju vs^i do konca leta že
ukinih tudi delo ob rudar-
skih »rdečih sobotah« in
s tem skrajšali letošnje obra-
tovanje za 10 dni.
Avgust Terglav, glavni in-
ženir proizvodnje v Rudini-
ku pravi, da so imeli že v za-
četku leta nekaj težav s po-
večanimi pritiski, šele no-
vembra pa so iz Trstenika
prejeli že za avgust obljublje-
no hidravlično podporje. Do
letos so del podporja uvažali
iz Zahodne Nemčije in Veli-
ke Britanije, ob prehodu na
domačega izdelovalca pa se
neprestano srečujejo z neso-
lidnostjo in zamujanjem do-
bav. Zaradi tega kar štiri me-
sece niso mogli pričeti izko-
riščanja na 120 metrov široki
fronti premoga, povrh pa so
morali del rudarjev z izkopa
prestaviti na sanacijo dveh
jamskih požarov. (Nadalje-
vanja na 4. strani).
V OSRČJU JE VEDNO NEKAJ
DOBREGA IN KORISTNEGA
Hmezadov hotel
GOLDING RUBIN
v Žalcu
JE v osrčju moje dežele.
Urbančičeva
svetovna
prvakinja, Vivod
drugi
že nekaj dni je v bivšem
olimpijskem mestu Melbo-
umu v Avstraliji svetovno
prvenstvo atletov vetera-
nov. Zbralo se jih je kar
5000 iz več kot šestdesetih
držav sveta, med njimi tudi
trije Celjani.
Se posebej uspešna sta bi-
la Nataša Urbančič, še vedno
aktualna državna prvakinja
Jugoslavije v metu kopja, ki
je v svoji kategoriji 40-45 let
osvojila z metom 48,15 1. me-
sto zlato medaljo in naslov
svetovne prvakinje za vete-
ranke.
Uspešen je bil tudi Branko
Vivod, ki je v svoji starostni
kategoriji preskočil solidnih
187 centimetrov, osvojil dru-
go mesto in srebrno medaljo.
Zdaj čakamo samo še na na-
stop Jožeta Kopitarja, ki je
doslej nastopil že na mnogih
svetovnih veteranskih pr-
venstvih in med drugim na
Novi Zelandiji tudi zmagal.
Torej ni celjska atletika ta-
ko slaba, kot kaže sedanjost,
saj jo uspešno rešujejo tisti,
ki so jo z dosežki pred leti
pozlatili.
T.VRABL
Kle, kako In za koliko
bomo nazdravili novemu
letu?
Podatki o tem v tednikovi temi tedna
na 9. strani.
^Hlša strahov-< Je postala urejena
Izletniška točka.
Zakelšek naj bi Celjski koči povrnil nekdanji ugled. Stran
12.
Kako Iz primeža Izgub?
Kljub visoki prispevni stopnji je šmarsko zdravstvo glo-
boko v izgubah. Stran 3.
Stopov Vilftor za Ceiisici
instrumentaini Icvintet
Celjski instrumentalni kvintet je 20 let svojega dela obeležil
prejšnji petek s koncertom, na katerem so razen tega ansam-
bla nastopili še Frankolovčani in Harmonikarski orkester
Glasbene šole pod vodstvom Alberta Zaveršnika.
CIK je na tem koncertu predstavil poleg novih skladb tudi
venček starih uspešnic, ki so izšle na njihovih prvih ploščah.
Kot je običaj na takih prireditvah, so tudi na tej podelili vrsto
priznanj. Zveza kulturnih organizacij Celje je ansamblu podelila
srebrno plaketo te organizacije, direktor Tednika in Radia Ptuj
Franc Lačen, kije tudi organizator Ptujskega festivala narodno-
zabavne glasbe, pa je vodju ansambla Mirku Polutniku izročil
stopovega Viktorja (na sliki). To priznanje si je CIK pridobil
s tajnim glasovanjem med glasbeniki na letošnjem festivalu, ki
so mu prisodili prvo mesto. Celjski instrumentalni kvintet je
prvi ansambel iz naše regije, ki je dobil to priznanje.
CIK paje za to priložnost pripravil tudi posebne plakete, ki so
jih podelili organizacijam in posameznikom, ki so pomagale
ansamblu pri njegovem dosedanjem delu.
Foto: EDI MASNEC
Priznanje
Stanetu Ropretu
Občinska zveza društev
prijateljev mladine Laško
že drugo leto podeljuje po-
sebno priznanje za življenj-
sko delo z otroki.
Lani je to priznanje prejel
Drago Cepuš z Vrha, letos pa
so se odločili priznanje pode-
liti Stanetu Ropretu, upoko-
jenemu učitelju iz Sedraža.
Priznanje so mu izročili pred
dnevi na proslavi v Sedražu.
VM
Cestarji so se
pripravili na zimo
Magistrale bodo prvič posipali z vlažno
soljo
Za zimsko vzdrževanje
cest na celjskem je ta čas po
delovodstvih tozda Vzdrže-
vanje in varstvo cest celj-
skega Cestnega podjetja
pripravljenih 2700 ton soli,
pripravljena pa so tudi vsa
vozila, stroji in priključki.
Cestarji bodo letos prvič
najpomembnejše ceste posi-
pali tudi z učinkovitejšo in
okolju manj škodljivo vlažno
soljo, ki so jo razvili sami.
Dvesto delavcev omenje-
nega tozda tudi pozimi skrbi
za vse magistralne, regional-
ne in del lokalnih cest v vseh
osmih občinah celjske regi-
je, vsako leto pa izdelajo tudi
načrt zimske službe. Novem-
bra so ga že uskladili s pri-
stojnimi občinskimi sisi, in-
špekcijami in postajami mi-
lice, prednostni vrstni red
vzdrževanja pa bodo zdaj ob-
javili še v občinskih glasilih.
Ceste so že opremili z zim-
sko prometno signalizacijo
in ponekod s koli, koncem
novembra so uvedli stalno
zimsko dežurstvo, pripravili
pa so tudi 5000 kubikov
peska.
Letos so cestarji štiri vozi-
la opremili s posipalci, ki so
prirejeni za posipanje vlažne
soli, običajne soli pomešane
z raztopino kalcijeve soli,
z njimi pa bodo solili ceste,
ki tvorijo regijski magistral-
ni križ; od Slovenskih Ko-
njic do Zajesovnika, od Arje
vasi do Hude luknje in od
Celja do Vrhovega.
BRANE PIANO
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Ne bomo se ravnali
po občinskih resolucijah
Znani so že vsi temeljni cilji, ki so si
jih v osnutkih resolucij zastavili
v osmih občinah našega območja,
s tem, da se povsod potiho ali glasno
sprašujejo, ali so cilji (odstotki rasti)
presmelo ali preboječe zastavljeni. Od-
govore bi bilo treba iskati za vsako
občino posebej, vendar je v sedanjih
pogojih to početje dokaj brezplodno
dejanje, saj zaenkrat še vedno niso
znani vsi pogoji.
In k^ je v tem času znanega? Proti-
inflacijski program in osnutek zvezne
resolucije sta si podobna kot jajce j^-
cu, kar pomeni, da je v resoluciji
spravljeno skor^ vse, kar je v zvezi
z ekonomijo znanega, in torej tudi bi-
stveno preveč kot n^ bi dokument, ki
nßj bi bolj temeljil na ekonomskih
planskih elementih in manj na politič-
ni propagandi vseboval. Omejitve
osebnih dohodkov in drugih oblik po-
rabe ob čedalje slabši akumulativni
sposobnosti gospodaistva ne dajejo
nobenih možnosti za večje vzpoduja-
nje k delu, zato je nekaj upanja v reso-
luciji le še v dvojem. Prvi so pričako-
vani rezultati pogajanj s tujimi upniki,
drugo pa so z osnutkom predvidene
»radikalne spremembe« v gospodar-
skem sistemu.
Več upov je žal pri pogajanjih o re-
programiranju dolgov, kajti predvide-
ne smeri reformnih sprememb so za-
enkrat prav tako precej v zraku in ne-
obvezujoče.
Vse je, skratka, bolj ali manj še pod
vprašajem, »reformne spremembe« pa
so povrhu odvisne še od tega, kako se
bodo zadeve spremenile v ustavi.
Temu, da osnutek resolucije temelji
na še nesprejetih zakonskih spremem-
bah pa dodajmo še to, da povsem zane-
marja prekinitev intervencijskih ukre-
pov, kar samo potrjuje nekatere nami-
ge o podaljšanju »ledene dobe« tudi
v drugo polovico prihodnjega leta. Kaj
bi to prineslo, še posebej slovenskemu
gospodarstvu, je po zadnjih »preraču-
navanjih« dovolj jasno - štrajke, po-
manjkanje izdelkov itn. Na to opozar-
jajo v republiški gospodarski zbornici,
kjer hkrati tudi menijo, da bi morali
z ukrepi tekoče ekonomske politike
olajšati delo dobrim in biti čim manj
sočutni do slabih. Že prvi odmevi na
program, zadnji dogodki v Makedoni-
ji, ko so popravni izpit za protiinHacij-
ski program zahtevali eni njegovih
največjih zagovornikov, pa kaže ob re-
akciji ZIS (večanje plač) žal še na na-
daljnjo kompromisarsko politiko.
Ob resoluciji bo treba znova začeti
z vsemi tistimi razpravami in dilema-
mi, ki so bile odprte že pred sprejema-
njem protiinflacijskega programa in
ob njem. A vprašanje, s koliko moči,
posebno po izkušnjah, ki jih imajo ob
razpravah in prejemanju programa de-
legati. Vprašanje tudi zato, ker v tem
času doživljamo pospešeno umikanje
ekonomskih strokovnjakov iz jugoslo-
vanskega vsakdana, sßj ob tem, da jih
nihče ne upošteva, postajajo vse bolj
nezainteresirani za položaj države. To
je potrdilo tudi njihovo, pred kratkim
končano srečanje v Opatiji. To je po
»begu« tehnične intelegence eden naj-
bolj pogubnih sadov naše dolgotrajne
krize.
Če se ob vsem tem povrnemo na
naše občinske resolucije, ki so sestav-
ljene po načelu »da bo nekaj tako, kot
si želimo«, se lahko vprašamo, zakaj
jih ob tolikšnih nejasnostih sploh se-
stavljamo. Zakaj toliko energije v nič,
če vemo, kdo in na kak način predpi-
suje ravnanje v prihodnjem letu, in še
to zaenkrat tako, da na noben način ni
možno izračunati, kakšni bodo odstot-
ki rasti družbenega proizvoda, proiz-
vodnje itn. v prihodnjem letu. Če
sploh bodo odstotki rasti?
RADO PANTELIĆ
Fronta mora seči v vse pore
шiÊШШшвшш^ÊШÊШÊ^^ÊÊШшш^швшшшшìBÊШШÊИШÊÊBs^ШÊШшшшÊшm
Na seji ¥ Sl0¥. Konjicah niso zatiskali oèi preti problemi
»Za frontno organizacijo
bi bilo najslabše to, da ob-
čani v njo ne bi več zaupali
in da bi ta »nabiralnik«
ostal prazen. Prav tako je
bilo včasih potrebno prese-
či tudi mišljenja, da je kak-
šen izpostavljen problem
majhna, obrobna zadeva, ki
ne zasluži pozornosti. Maj-
hen problem za organizaci-
jo, velik in težko rešljiv pa
je lahko za posameznika ali
skupinico ljudi. Tudi v ta-
kih primerih se je SZDL
Slovenske Konjice vključe-
vala.«
Te misli je med drugim
v svojem izčrpnem in do-
slednem poročilu, ki seje za-
jedlo v vse pore gospodar-
skega in družbenega življe-
nja občine, izrekla dosedanja
predsednica Občinske kon-
ference Socialistične zveze
Slovenske Konjice Marija
Poličar na petkovi program-
sko volilni seji.
Poročilo je bila dobra os-
nova, pa tudi izziv, za nadalj-
njo plodno razpravo, ki je tu-
di potrdila uvodno poročilo,
da ljudje v- konjiški občini
niso slepo zaverovani v do-
bre rezultate gospodaijenja,
v poslovanje brez izgub, rast
družbenega standarda, am-
pak da postavljajo v ospred-
je skrb za človeka.
To je zaskrbelo v razpravi
tudi mlade, ko so prek svoje
delegatke Marinke Mrzidov-
šek opozorili na povečano
število mladih iskalcev zapo-
slitve. Teh je bilo septembra
letos 171, ali za 0,2 odstotka
več kot velja to za regijsko
povprečje.
O vsakdanjih tegobah po-
sameznikov in njihovega de-
lovnega in življenjskega oko-
lja je preudarno in kritično
govorila tudi delegatka Lidi-
ja Pratnemer, ko je opozori-
la na vse večji pojav alkoho-
lizma, zlasti med mladimi in
izrazila tudi nezadovoljstvo,
da v Slovenskih Konjicah ne
dela več klub za zdravljene
alkoholike. Enako pereč pro-
blem v občini je delo z du-
ševno motenimi osebami,
Takšnih razprav, ki so
pravzaprav odlikovale pro-
gramsko volilno sejo Sociali-
stične zveze Slovenske Ko-
njice je bilo še nekaj. Delegat
iz Tepanja je, na primer, opo-
zoril na socialno bedo ljudi,
ki, večinoma brezposelni, ži-
votarijo v graščini Golič, iš-
čejo delo in brskajo po
smeteh.
»Letos se v resnici sooča-
mo z najvišjim številom
iskalcev zaposlitve. Poleg te-
ga nastaja v posameznih or-
ganizacijah tehnološki višek.
Tudi na tem področju ima-
mo poenotena stališča z osta-
limi družbeno-političnimi
organizacijami, da morajo
biti za socialno varnost svo-
jih delavcev odgovorne
predvsem delovne sredine,
ki so v okviru svojih razvoj-
nih programov te delavce za-
poslovale. Vztrajamo tudi na
vlaganju akumulacije v na-
ložbe, ki bodo dolgoročneje
zagotavljale delo naravnemu
prirastu prebivalstva«, je de-
jala Poličarjeva.
Za delovno organizacijo
LIP Slovenske Konjice pa je
značilno, je bilo slišati na se-
ji, da zna posebno v zadnjih
letih prisluhniti socialnim
težavam in potrebam zapo-
slenih, da zna poskrbeti za
zaposlovanje in štipendira-
nje otrok zaposlenih v LIP.
MATEJA PODJED
Za predsednika sta bila
tokrat na kandidatni listi
dva kandidata: Franc Jelen-
ko in Božidar Punčuh. Pred-
log o dveh kandidatih je te-
meljil na prepričanju, da je
napočil čas, da se mora
SZDL odzvati vse večjim
željam slovenske javnosti
o možnosti izbiranja kandi-
datov, pri čemer se morajo
le-ti v celoti zavedati vse
odgovornosti pri prevzemu
funkcije. Volitve so bile taj-
ne, delegati pa so že v pr-
vem krogu z večino glasov
izvolili za predsednika Bo-
židarja Punčuha. Profesi-
onalno delo sekretarja bo še
naprej opravljal Bojan Fi-
ja vž.
V Radečah ne
bodo žefni
v nasprotju z nekateri-
mi drugimi predeli laške
občine v Radečah že doslej
niso imeli težav s pitno
vodo.
Misliti pa morajo tudi na
prihodnost, se potrebe
po tej tekočini nenehno ve-
čajo. Zato so se pravočasno
lotili raziskav. Na Jagnjeni-
ci so odkrili nov vir pitne
vode s pretočnostjo 26 se-
kundnih litrov. Že prihod-
nje leto ga bodo priključili
na vodovod, ki napaja Ra-
deče in Jagnjenico. NK
Drugačne volitve
s programsko-¥Olilne konference SZDL
Celje
Volilno-programska kon-
ferenca celjske OK SZDL,
ki so jo v ponedeljek pripra-
vili v Narodnem domu, je
bila precej drugačna, kot
smo jih bili doslej vajeni.
Na trenutke vročo razpravo
in zaplete pri volitvah je
povzročila predvsem odpr-
ta volilna lista, na kateri
sta bila za predsednika dva
kandidata, za podpredsed-
nika pa štirje. Nov predsed-
nik občinske konference je
po drugem krogu volitev
postal Slavko Pezdir, pod-
predsednika pa Anka
Aškerc in Marko Brezigar.
Sekretar OK SZDL Celje je
ostal Milan Bred.
Na konferenci so najprej
pregledali štiriletno delo ob-
činske konference in menili,
da so v preteklem mandat-
nem obdobju v Celju odprli
mnoga pomembna družbena
vprašanja, nadaljevali začeti
proces demokratizacije
družbenopolitičnega siste-
ma in uvedli novosti
v skupščinske volitve. Pri-
pravili so številne razprave
o aktualnih vprašanjih kot
so varstvo okolja, kadrovski
problemi, komunalno go-
spodarstvo in razvojne dile-
me celjske občine. Kljub te-
mu pa ugotavljajo, da na ne-
katerih področjih niso bili
dovolj učinkoviti ali pa so re-
agirali prepozno. To velja za
zahteve po zaostrovanju od-
govornosti, hitrejšem odzivu
na družbeno škodljive poja-
ve in zahteve po javnosti de-
la na vseh ravneh.
V razpravi so opozorili na
kadrovske probleme v obči-
ni. Viki Kranjc je menil, da
v Celju znanje nima mesta,
ki bi ga moralo imeti. Izo-
brazbena struktura kaže
podpovprečno usposoblje-
nost, ki pa bi morala biti
nadpovprečna, če bi hoteli
občino potegniti iz zaostan-
ka. Pri tem je človeški faktor
izredno pomemben, kar ka-
žejo tudi primeri nekaterih
uspešnih organizacij v so-
sednjih občinah. Ena najtež-
jih nalog bo zato odprava za-
starele miselnosti, ki onemo-
goča hitrejši kadrovski pre-
porod.
Razprava je nato nekoliko
zvodenela, s^ je na trenutke
zašla v organizacijske in manj
pomembne teme našega vsa-
kodnevnega življenja. Nazad-
nje se je preusmerila v precej
vročo razpravo o tem, ali je
kandidat-nekomunist prime-
ren, da se znajde na volilni listi
za bodočega predsednika. Sta-
ne Kokalj je namreč menil, da
bi ga lahko našli med približno
6.000 komunisti v celjski obči-
ni. Takšno razpravo pa so v na-
daljevanju ostali delegati ostro
zavrnili in menili, da je ravno
reizprava na konferenci odraz
zamujanja v demokratizaciji
volilnega postopka in znak ne-
pripravljenosti na demokrati-
čen dialog. Jože Zupančič pa
je poleg tega menil, da bi mo-
rali razpravljati tudi o tem, ka-
ko je občinska konferenca po-
vezana s svojim republiškim
vrhom. Ugotavljal je namreč,
da so v občinah premalo raz-
pravlja o širših slovenskih pro-
blemih in da bi zato lahko re-
publiška konferenca doživela
očitke, da nima prave osnove
v bazi.
Vsekakor pa pomeni pro-
gramsko-volilna konferenca
celjske SZDL začetek novega
obdobja v organizaciji, ko bo
treba še bolj prisluhniti ljudem
in uveljaviti sodobnejše oblike
dela.
T. CVIRN
Ha prvem mestu mrtvilo
No¥l pretisednik OK SZDL Šmarje pri Jelšah je Rudi Filej
Tudi v občini Šmarje pri
Jelšah je Socialistična zve-
za v zadnjem času pridobila
na ugledu in postala resnič-
no množična organizacija
vseh dobro mislečih in do-
bro hotečih delovnih ljudi
in občanov. Da je premaga-
la številne naloge, pomemb-
ne za nadaljnji razvoj te
manj razvite slovenske ob-
čine in da jo čakajo še mno-
ge, ki jih bo mogoče reševa-
ti le družno, ob skrbnem po-
sluhu za različna mnenja,
interese ljudi, smo slišali
uvodoma na programsko-
volilni seji občinske konfe-
rence Socialistične zveze
Šmarje pri Jelšah.
Razprava delegatov je za-
jela najrazličnejša področja
življenja in opozarjala zlasti
na težave, pogojene z današ-
njim družbenoekonomskim
in družbenopolitičnim tre-
nutkom. Da se je delovanje
delegatskega skupščinskega
sistema znašlo na prvem me-
stu v razpravi, ni naključje.
Predsednik skupščine obči-
ne Šmaije pri Jelšah, Veljko
Kolar, je ponovno opozoril
na kronično nesklepčnost
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti, kjer več-
kratni neuspešni sklic dele-
gatov ni nobena redkost, raz-
en v zdravstveni skupnosti
in kjer so tudi zbori občinske
skupščine vse pogosteje na
meji sklepčnosti. Poskušal
je našteti glavne razloge za
takšno stanje, kjer je misel-
nost, da je v sedanjih razme-
rah že vse vnaprej določeno,
ena glavnih vzrokov za pa-
sivnost delegatov. Zato je
menil, da bi temu področju
morala občinska organizaci-
ja socialistične zveze v naj-
krajšem času posvetiti
osrednjo pozornost, v kra-
jevnih organizacijah pa bi
morali pogosteje analizirati
delo njihovih delegacij.
V nadaljevanju razprave so
opozorili na socialne razlike,
ki se vse bolj porajajo, in na
stanje, ko je vse več družin
in občanov na meji eksi-
stenčnega minimuma. Nič
kaj spodbudna ni bila raz-
prava delegata, ki je govoril
v imenu upokojencev in je
izrazil njihov slab občutek,
da so vse bolj v breme go-
spodarstvu. Kmet-koope-
rant je opozoril na krizo
v kmetijstvu, ki da je sedaj
največja od povojnih časov.
Kmet vidi največji problem
v državnem določanju od-
kupnih cen kmetijskih pro-
izvodov, v slabo obdelani
zemlji, zaradi česar nam pre-
ti pomanjkanje hrane. Po-
udaril je še, da kmetje s svo-
jo kmetijsko organizacijo ni-
so zadovoljni, ker jim takš-
na, kakršna je, ne omogoča
odločanja in informiranja.
Delegat, ki je razpravljal
o problematiki šolstva, kjer
so osebni dohodki v občini
na repu v republiki, je posta-
vil vprašanje, na kaj sploh še
lahko delavci v izobraževa-
nju vphvajo v obstoječem si-
stemu financiranja vzgoje in
izobraževanja...
MARJELA AGREŽ
Na programsko-volilni se-
ji občinske konference
SZDL Šmarje pri Jelšah so
izvolili tudi novo vodstvo.
Novi predsednik je Rudi Fi-
lej, podpredsednica Marija
Čakš, sekretarske dolžnosti
pa bo še naprej opravljal
Marjan Šarlah.
Mi razlogov za zadovoljstvo
De¥etmesečje že nakazuje letno poslO¥anje regije
Celjska podružnica službe
družbenega knjigovodstva je
na zadnjem pogovoru z novi-
narji podrobneje predstavila
devetmesečne rezultate go-
spodarjenja v regiji. Nekoliko
pozno sicer, saj je že decem-
ber, vendar pa devetmesečni
rezultati po navadi dobo po-
kažejo letno poslovanje. Će
sodimo po dosedanjih tren-
dih, potem tudi ob koncu leta
ne moremo pričakovati bi-
-stvenega izboljšanja.
Ob devetmesečju so bili na-
mreč razultati poslovanja v re-
giji zelo podobni polletnim,
kar pomeni, da seje nadaljeva-
lo upadanje izvoza in uvoza,
v polovici občin pa tudi fizični
obseg proizvodnje. Ta zaostaja
za lanskim enakim obodjem
v Šmaiju, Celju, Velenju in
Žalcu. Izvozni rezultati regije
so pod lanskimi in sicer so niž-
ji za 7 odstotkov. Sicer pa ve-
lja, da so bile v regiji v primer-
javi z repubhškimi povprečji
dosežene nekoliko višje stop-
nje rasti pomembnejših eko-
nomskih kategorij. To velja za
celotni prihodek, dohodek,
akumulacijo in sredstva za re-
produkcijo, kar pa ne more biti
znak uspešnosti gospodarjenja
na Celjskem.
»V razporejenem dohodku so
največ namenili za čiste oseb-
ne dohodke in sicer 38 odstot-
kov, medtem ko je šlo za aku-
mulacijo le nekaj več kot 9 od-
stotkov. V primerjavi s prejš-
njimi obdobji ugotavlj^o ne-
nehno rast deleža za skupno in
splošno porabo, kije ob devet-
mesečju dosegel več kot 29 od-
stotkov, medtem ko je bil še
junija 28 odstotkov. Sicer pa je
ob devetmesečju povprečni
osebni dohodek v regiji znašal
nek^ več kot 222.000 dinarjev,
kar je nekoliko manj kot v Slo-
veniji. Absolutno najnižji
osebni dohodek pa so imeli
v Topru, kjer je v povprečju
znašal 111 tisoč dinarjev.
Izgube so bile v regiji ob de-
vetmesečju za 72 odstotkov
večje kot v enakem obdobju
lani, v celoti pa so znašale 34
milijard dinarjev. Največ izgu-
b^ev je bilo v velenjski obči-
ni-14 medtem ko občini Mozir-
je in Slovenske Konjice ob de-
vetmesečju nista imeli izgub.
Kar tri četrtine akumulacije so
tako zavezale izgube v regiji,
kar je precej več kot znaša slo-
vensko povprečje (56 odstot-
kov). Skrbi tudi podatek, da je
vse več tistih organizacij, ki
poslujejo z minimalno akumu-
lacijo. Lani jih je bilo 62, letos
v enakem obdobju pa že 77 od
več kot 500 organizacij, ki jih je
Služba družbenega knjigovod-
stva zajela v svojo analizo. Po-
vsem brez akumulacije je bilo
33 organizacij, lani v enakem
obdobju pa 15. Vse večje tudi
tistih organizacij, ki sicer ni-
majo izgube, imajo pa po raz-
hčnih kazalcih motnje v poslo-
vanju in jih mora SDK sprem-
ljati.
Ob koncu leta torej ne gre
pričakovati bistvenih premi-
kov, ni pa še tudi znano, kakš-
ni bodo učinki n^novejših
ukrepov na gospodarjenje v re-
giji-
T CVIRN
Celotni prihodek je v regiji
porasel hitreje kot v Sloveni-
ji, pri čemer prednjači občina
Mozirje, občutno pa zaostaja-
ta Celje in Šentjur. Dohodek
je bil v primerjavi z lanskim
devetmesečjem večji za 109
odstotkov, v njegovi delitvi
pa se nadaljujejo negativne
tendence zniževanja deleža
sredstev razširitev in izbolj-
šanje materialne osnove dela.
Dohodek se je najbolj povečal
v občini Velenje-za 142 od-
stotkov, sledijo pa Mozirje,
Šmarje, Šentjur in Žalec, med-
tem ko so pod povprečno rast-
jo občine Celje-102 odstotka.
Slovenske Konjice-83 odstot-
kov in Laško-61 odstotkov.
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
ižjA^m.
MNENJA
Darko Bizjak, direk-
tor Zdravilišča Roga-
ška Slatina, o protiin-
flacijskem programu
in ukrepih:
»Ukrepi so bili rmjni, ven-
dar misUni, da je šel ZIS
spet po liniji najmanjšega
odpora: brez temeljitih štu-
dij in ne da bi vključil zna-
nost in stroko. Ukrepi sicer
na videz začasno stvari re-
šujejo, bodo pa morda dol-
goročno izpadli kot gospo-
darsko celo škodljivi. Vra-
čanje cen na staro stanje,
na primer na nek datum, ki
so si ga pač izmislili, bo
povzročilo razlike v cenah
med enakimi proizvodi na
jugoslovanskem trgu.
Ukrepi bi morali temeljiti
na kalkulacijah, na objek-
tivnih ocenah, ah dejansko
nekdo ustvarja dohodek
zaradi dviga cen ali pa so
le-te pogojene z njegovimi
kalkulacijami. Tako velika
država pa le nismo, in pa-
meti najbrž tudi imamo do-
volj, da ne bi moglo naše
vodstvo ugotoviti, komu Je
treba v resnici vzeti in ko-
mu dati. Bojazen Je, da bo-
mo v tej pretirani želji da
preživimo, vzeli največ ti-
stim, ki bi lahko največ što-
rih pri sanaciji na dolgi rok,
dali pa tistim, ki so brez
vsake perspektive.
Delavci pri obrtnikih
so na najslabšem
Po nekajletnem narašča-
nju števila zaposlenih de-
lavcev pri obrtnikih letos
njihovo število v celjski ob-
čini vztrajno upada. Zmanj-
šalo se je za preko dva od-
stotka - kljub številnim no-
vim zaposlitvam. Skupno je
v občini pri obrtnikih zapo-
slenih 934 delavcev, letos
pa jih je že 98 zapustilo de-
lo. Med razlogi za veliko
fluktuacijo so prav gotovo
na prvem mestu osebni do-
hodki.
Septembra so bili pov-
prečni osebni dohodki v obr-
ti združenega dela 293.202 di-
narjev, pri delavcih zaposle-
nih pri obrtnikih pa samo
239.250 dinaijev. Še slabši
kot ta podatek je odstotek
delavcev z najnižjimi osebni-
mi dohodki. Delavci pri
obrtnikih so v 49 obratoval-
nicah (72 delavcev ali 13,3
odstotka) prejeli samo do
120.000 dinaijev. V združe-
nem delu je imel tako nizke
osebne dohodke samo od-
stotek delavcev. Povprečje
osebnih dohodkov delavcev
pri obrtnikih močno poveču-
je 28 delavcev, ki so prejeli
več kot 500.000 dinarjev.
Brez njih so povprečni oseb-
ni dohodki delavcev pri
obrtnikih kar za 35 odstot-
kov zaostali za osebnimi do-
hodki delavcev v združenem
delu.
O razlogih za nizko vred-
notenje dela delavcev pri
obrtnikih so govorili skupaj
predstavniki sindikata m
celjskega Obrtnega združe-
nja. Obrtniki so se strinjali,
da so tako nizki osebni do-
hodki delavcev sramota za
vse obrtnike. S posamezniki
se bodo pogovorili, vendar
menijo, da obrtniki, ki ne
morejo dati delavcem več
kot za preživetje, ne bi smeli
več zaposlovati. Na skup-
nem sestanku so tudi predla-
gali, da komite za osebno de-
lo pri skupščini občini Celje
zahteva od obrtnikov, ki bo-
do še odpirali obratovalnice,
kakršnih je že preveč (frizer-
stvo, bifeji, gostilne), zagoto-
vilo, da bodo delavcem izpla-
čevali osebne dohodke po
kolektivni pogodbi. Če tega
ne bodo naredili, jim je treba
prepovedati zaposlovanje.
MILENA B. POKLIČ
Samoprispevelc
po načrtih
v Laškem so v glav-
nem uresničili naloge iz
samoprispevka, ki so si
jih zastavili za letos.
Večji del denarja je šel
za nakup hiše za glasbeno
šolo, asfaltirali pa so tudi
dva cestna odseka. Pri
obeh so krajani pokazali
izredno pripravljenost za
sodelovanje: dodatno so
prispevali denar in opra-
viU tudi mnogo dela. Na
cestnem odseku Jagoče-
Rifengozd, ki je dolg 900
metrov, so opravili 1500
ur dela, na 200 metrov
dolgem odseku ceste
vUdmatu pa 1000 ur. Ce-
sta Jagoče-Rifengozd je
stala 27 milijonov dinar-
jev, od tega so desetino
denarja zbrali krajani
z dodatnimi prispevki.
Cesta skozi Udmat je ve-
ljala 15 miüjonov dinar-
jev. Pri izgradnji obeh
cestnih odsekov so poma-
gale tudi nekatere delov-
ne organizacije.
Izgradil pa so tudi dva
in pol kilometra vodovo-
da, v naselju Požnica, kije
stal 4,5 milijonov dinar-
jev. Vse potrebno delo so
opravili krajani sami.
NK
KOMENTIRAMO
Prepotenca kadrov
Ko se v teh težkih časih uk-
varjamo s problemi zadrževa-
nja obstoječe kvalitete življe-
nja in preživetja, se v ospre-
dje postavljata vprašanji, ka-
ko naprej, kdo je nosilec raz-
voja? Čakanje na rešitve »od
zgoraj* bi bilo preveč oportu-
nistično in nerazvojno, zato
se bo treba v občinah opreti
predvsem na lastne sile in
sposobnosti. Pri tem pa ima
najpomembnejšo vlogo člove-
ški faktor, ki smo mu doslej
v razvojni fílozoñji namenjali
premalo pozornosti.
V zadnjem času prihaja do
vedno večjih razlik v vrednost-
nih orientacijah med nekateri-
mi občinami in OZD v naši re-
giji, ki bi Jih nekateri opraviče-
vali le s tradicionalnimi osno-
vami. Vendar pa imamo med
njimi tudi mnoge primere, ki
so kljub težkim časom znani
po svojem izrazitem dinamič-
nem razvoju. To progresivnost
ni vedno možno pripisati ne-
kim izjemnim objektivnim
okoliščinam in pogojem.
Upam si trditi, da gre prej za
zavestno in načrtno usmerja-
nje razvoja, pri katerem ima eo
ipso pomembno vlogo prav
subjektivni faktor, s^ lahko
v različnih samoupravnih sre-
dinah ugotavljamo izredno ve-
like razlike in variabilnost od
izredno dinamičnega obdobja,
v času mandata nekega vod-
stva, do obdobja pasivizacije
in zaostajanja. Zato bo potreb-
no z vidika uspešnega gospo-
darjenja in razvoja največ po-
zornosti v prihodnje nameniti
kompleksnemu obravnavanju
kadrovske politike.
Uspešen samoupravni druž-
beni razvoj si lahko zagotovi-
mo le z dialektično enotnostjo
nasprotij procesa osamosvaja-
nja samoupravnih subjektov
in njihovega povezovanja
v vse širše družbene okvire, pri
čemer pa je treba zagotoviti
strokovno-razvojno odpravo
mnogih blokad tudi na ka-
drovskem področju, ki nam
predstavlja element neuspeš--
nosti in prepočasnega razvoja
v novo informativno družbo.
Pojavljajo se kritične ocene,
da v upravno strokovnih
strukturah prevladuje pred-
vsem operativno tekoča pro-
blematika, kjer prihaja do ne-
racionalnega trošenja ustvar-
jalnih sil ipd., premalo pa se
ukvaijajo z vsebino razvojne
mobilizacije vseh obstoječih
potencialov. Kljub temu, da
imamo več tisoč ljudi zaposle-
nih na upravljalskih mestih, ki
se večinoma samozadostno za-
dovoljujejo z rutinskimi deli,
nismo sposobni oblikovati te-
amov strokovnjakov, ki bi raz-
reševali temeljne probleme
z vidika dolgoročne perspekti-
ve razvoja OZD in občine kot
celote. Moti nas "beg možga-
nov«, čeprav se mnogokrat
sprenevedamo in trdimo, da to
ni problem. To Je problem,
problem pa Je še večji, ker do-
puščamo propad, »hirarje
možganov^' teh, ki jih imamo
doma, tu med nami, ki Jih ne
znamo motivirati in stimuli-
rati.
Morala se bo spremeniti tudi
vloga vodilnih subjektivnih
faktorjev na vseh ravneh; od
nekdanjega ukazovanja k pre-
pričevanju, od prisile k uskla-
jevanju, od dominacije k sa-
mostojnosti, pri čemer bo mo-
ral slediti tudi proces poenosta-
vitve dosedanjih zapletenih
formalno-proceduralnih po-
stopkov odločanja. Oblikovati
bomo morali takšen model sa-
moupravljanja in upravljanja,
v katerem bodo mandatorske
poslovodne ekipe nosile rezul-
tatsko odgovornost ob istočas-
nem uveljavljanju načela sa-
moupravljalskega sodelova-
nja, kontrole in sankcije. Ob
tem bodo morale vodilne
strukture v OZD in drugod
spremeniti tudi svoj stil delo-
vanja tako, da bo njihov glavni
delokrog nalog temeljil na
strateghi razvoja, kadrovski
politiki in koordinaciji dela.
Na ta način se bo lahko pove-
čala tudi individualna odgo-
vornost, povečal mobilizacij-
ski naboj kadrov za razvoj in
raznovrstne izvirne rešitve na
poti nove filozofije razvoja, ki
ga ta čas prinaša.
Zaključujem to razmišljanje
s Kardeljevo tezo, ki se mi zdi
primerna za ta kontekst, da je
treba spremeniti odnose, če
hočemo, da se bo spremenil
tudi človek.
VIKI KRAJNC
\ OGLAS V
i NOVEM TEDNIKU
fjEPOT :
! K USPEHU Ш
Kako najti izhod iz primeža izgub?
Kljub visoki prispevni stopnji Je šmarska zdravstvena skupnost globoko v Izgubah
Ob letošnjem devetme-
sečju so v občinski zdrav-
stveni skupnosti Šmarje pri
Jelšah beležili izgubo v viši-
ni 794 milijonov dinarjev,
do konca leta pa se bo pred-
vidoma povečala na mili-
jardo 200 tisoč dinarjev. Si-
cer pa izgube v šmarskem
zdravstvu niso od včeraj, ta
problem je pereč že od leta
1981, ko se je regijska zdrav-
stvena skupnost preobliko-
vala, strokovne službe pa
preselile v posamezne obči-
ne. I^e so vzroki za takšno
stanje in kako pokriti letoš-
njo rekordno izgubo?
Šmarska občinska zdrav-
stvena skupnost posluje ne-
gativno od leta 1981, četudi
ima vse od tega leta dalje pri-
spevno stopnjo, ki je med
najvišjimi v naši republiki.
Veliko pove podatek, da je
delež solidarosti v vseh sred-
stvih za zdravstveno varstvo
znašal leta 1982 18,39 odstot-
kov, lani pa je bil ta delež le
še 10 odstotkov. Letos, ko je
v praksi že novi sistem soh-
darnosti, se je delež solidar-
nosti povečal na skoraj 13
odstotkov, prihodnje leto pa
naj bi solidarnost znašala
okoh 35 odstotkov vseh
sredstev za zdravstvo. Izgu-
ba |V vseh porabljenih sred-
stvih pa je leta 1982 znašala
7,4lodstotka, lani 13,2 odstot-
ka| letos ob devetmesečju pa
2p kar 24 odstotkov.
Prvi razlog za takšne izgu-
be je v strukturi prebivalstva
občine Šmarje, kjer je kme-
tov dobrih 21 odstotkov, ob
tem da kmetje prispevajo le
okoli tretjino sredstev k stro-
škom za zdravstveno var-
stvo. Delež prispevkov kme-
tov se sicer iz leta v leto veča,
vendar je struktura kmečke-
ga prebivalstva takšna, da
bistvenega povečanja pri-
spevkov iz tega naslova v bo-
doče ni pričakovati.
Drugo pomembno dejstvo
je, daje v šmarski občini zelo
nizek odstotek zaposlenih,
od teh pa jih je komaj četrti-
na zàposlenih v domači obči-
ni. Dobrih tri tisoč se jih vozi
vsak dan na delo v sosednje
in druge občine. Ti delavci
so v času, ko so aktivni, zava-
rovani v občini, kjer delajo
(prav tako njihovi družinski
člani), ko pa se upokojijo,
postanejo zavarovanci obči-
ne, v kateri živijo. V občinski
zdravstveni skupnosti ugo-
tavljajo, da se število upoko-
jencev bistveno bolj poveču-
je kot pa število aktivnih za-
varovancev. Tako se je lani
povečalo število upokojen-
cev kar za 6,2 odstotka, med-
tem ko se je število' vseh za-
varovancev povečalo le za
1,8 odstotka.
V občinski zdravstveni
skupnosti Šmarje si zato bolj
prizadevajo, da bi se z novim
srednjeročnim obdobjem si-
stem solidarnosti spremenil.
Delež solidarnosti naj bi se
v vseh stroških bistveno po-
večal. Ta sistem naj bi bil
v zdravstvu podoben kot je
v izobraževanju, ko občina
prejema solidarnostna sred-
stva v višini razlike med
vrednostjo zagotovljenega
programa in sredstvi, ki jih
po poprečni prispevni stop-
nji za ta program zbere sama.
Seveda to pomeni, da bi se
solidarnost v Sloveniji mora-
la bistveno povečati, kar je
bilo lani neizvedljivo, zato so
se odločili za postopen pre-
hod k povečanju. S tem pa
so v občini Šmarje pri Jelšah
lani prejeli celo nekoliko
manj solidarnostnih sred-
stev kot leto prej, ker se je
število prejemnic solidarno-
sti po novem sistemu v Slo-
veniji povečalo. Ob vseh lik-
vidnostnih težavah je letos
stanje še poslabšal intervent-
ni zakon, ki omejuje razpolo-
žiljiva sredstva za zdravstve-
no varstvo.
Letos je bila v prvih petih
mesecih prispevna stopnja
za zdravstvo v občini Šmarje
pri Jelšah 13,8 odstotka, od
1. maja dalje pa 13,6 odstot-
ka. Da bi zagotovili sarjio ti-
sta sredstva, ki bi jih po za-
konu smeh porabiti, bi mo-
rala biti prispevna stopnja
skozi vse leto 14,73 odstotka,
za pokritje vseh stroškov za
zdravstveno varstvo pa bi
mdrala prispevna stopnja
znašati skozi vse leto 16,39
ddstotka, kar je bistveno več
(okoli 10 odstotkov) kot je
poprečna v Sloveniji.
Občina Šmarje pri Jelšah
je na probleme v zdravstvu
letos vseskozi opozarjala re-
publiško zdravstveno skup-
nost, zlasti na 20. člen samo-
upravnega sporazuma o te-
meljih plana zdravstvene
skupnosti Slovenije. Po tem
členu naj bi skupnost pose-
bej reševala tiste občinske
zdravstvene skupnosti, kjer
je prispevna stopnja najviš-
ja, se pa ob tem srečujejo
z večjimi finančnimi težava-
mi. Problem je v tem, da re-
publiška zdravstvena skup-
nost sredstev za izvajanje
omenjenega člena nima.
V občini Šmarje pri Jelšah
vedo, da se ne morejo zana-
šati zgolj na pomoč od zunaj,
zato so pripravili lasten pro-
gram aktivnosti za zniževa-
nje stroškov za zdravstveno
varstvo, žal tudi na škodo za-
varovancev. 'Ocenjujejo, da
bi z ukrepi iz tega programa
privarčevali le okoli 200 mili-
jonov dinarjev.
V kratkem bodo o proble-
mu zdravstva v Šmarski ob-
čini razpravljali v republiški
zdravstveni skupnosti. Do-
govoriti bi se morali vsaj to,
kako zagotoviti sredstva za
pokritje letošnje izgube.
Skupnost je nedavno spreje-
la aneks k samoupravnemu
sporazumu o temeljih plana,
vendar pa ga morajo sprejeti
tudi občinske zdravstvene
skupnosti. Pri tem obstaja
bojazen, da ga ponekod ne
bodo podpisali pravočasno,
to pa pomeni spet veliko ovi-
ro pri nadaljnjem uresniče-
vanju solidarnosti.
MARJELA AGREŽ
POGLED V SVET
Spektakel in realnost
če je bil podpis pogodbe o uničenju
jedrskega orožja kratkega in srednjega
dosega poglavitni cilj in dosežek »zgo-
dovinskega srečanja* med voditeljema
velesil, Mihailom Gorbačovom in Ro-
naldom Reaganom, potem naj bi bila
»zgodovina sedanjosti* že bogatejša. Ve-
lika ceremonija podpisa je bila na vrsti
že prvega dne tega političnega spekta-
kla, Reagan in Gorbačov pa sta se vpisa-
la v zgodovino kot prva voditelja vele-
sil, ki sta se sporazumela ne le o omeji-
tvi, temveč o dejanskem zmanjšanju je-
drskih zmogljivosti.
Po sporazumu bo v Evropi odstranje-
nih in uničenih približno 1000 raket ozi-
roma 2000 jedrskih nabojev z dosegom
od 500 do 5000km. In, kakor je bilo dogo-
vorjeno neposredno pred vrhom, velesi-
li bosta lahko v naslednjih 13 letih s po-
sebnim (deloma omejenim) sistemom
nadzora izdelave in nameščanja jedr-
skih izstrelkov ena drugi gledali »v
karte.*
Ko prvega dne srečanja Reagana in
Gorbačova zapisujemo te vrstice, še nič
ni znanega o morebitnih presenečenjih
v zvezi z drugimi vprašanji (nadaljnje
razoroževanje, krizna žarišča, itd.), ki
sta jih morda pripravila. A že podpis
tako imenovanega sporazuma INF (jedr-
ske sile srednjega dosega) razgrinja sko-
rajda neizčrpno področje razmišljanj.
vprašanj, protislovij. Seveda se lahko
bežno dotaknemo le nekaterih.
Izhodiščna ugotovitev: po 13 sovjet-
sko-ameriškib srečanjih na vrhu po Sta-
linovi smrti je led razoroževanja prebit.
In vprašanje - ali ni k temu poleg drugih
znanih dejavnikov (spremembe v sovjet-
ski notranji in zunanji politiki s priho-
dom Gorbačova, Reaganova želja, da bi
zadnji mandat kronal z »zgodovinskim*
dejanjem itd.) prispevalo tudi preprosto
dejstvo, da je jedrska oboroževalna dir-
ka dosegla določeno stopnjo nasičeno-
sti? Že nekajkrat manjša količina jedr-
skega orožja bi namreč zadoščala za uni-
čenje človeštva.
Res je sicer, da bo tudi uničenje do-
brih treh odstotkov jedrskih zmogljivo-
sti, določeno s sporazumom, prizadejalo
nekaj glavobola vojaškim strategom,
zlasti na strani pakta Nato. Toda za za-
polnitev razorožitvene praznine so že
dolgo utrte nove poti. Ne le razvpita voj-
na zvezd, ki se je že začela, marveč tudi
prilagajanje konvencionalne vojaške
tehnologije jedrskim sredstvom, nameš-
čanje izstrelkov v bombnikih in pod-
mornicah (tega sporazum ne zajema).
novi radarski sistemi, vse to bo v voja-
škem pogledu zmoglo izdatno nadome-
stiti odstranjene rakete. Evropa navse-
zadnje niti ne bo ostala brez jedrskega
orožja. Tu bodo še naprej francoske in
britanske rakete, v arzenalih Nata pa bo
ostalo tudi kakšnih 4000 kosov taktične-
ga jedrskega orožja za uporabo na bojiš-
ču (doseg do 400km).
Sporazum INF je torej sicer res prelo-
men, vendar sam po sebi le majhen ko-
rak k bistvenemu popuščanju napetosti
med velesilama. Njegov pomen je pred-
vsem v veliki simbolični moči, saj naka-
zuje možnost sožitja brez sovraštva in
strahu in obeta tudi nadaljnje korake.
Eden od teh naj bi bil po optimističnih
napovedih tudi sporazum o uničenju po-
lovice strateško bistveno pomembnej-
ših medcelinskih raket, ki naj bi ga Rea-
gan in Gorbačov podpisala ob njunem
naslednjem srečanju v Moskvi. Popušča-
nje napetosti utegne obroditi sadove tu-
di pri reševanju nekaterih žgočih poli-
tičnih kriz (Afganistan, Nikaragva...}.
Brez teh in drugih korakov (seveda ne
samo velesil), ki bi vsaj omilili globalno
politično in gospodarsko krizo sodobne-
ga sveta, bo v najboljšem primeru dose-
ženo le kratkoročno usklajevanje intere-
sov Moskve in Washingtona. To bo mor-
da velik korak za velesili, a majhen za
človeštvo.
Piše Slobodan Vujanovlć
4. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
V SIP Šempeter vnaprej z Izgubo?
Delavci Sipa zahtevajo dúpravo nesmislov Iz antiinflacijskoga programa
Poslovanje z izgubo in za
skoraj šest milijard dinarjev
manj dohodka, takšen bo uči-
nek spremenjenih cenovnih
razmerij po prvi polovici pri-
hodnjega leta v šempetrskem
Sipu, so v torek pojasnili na
izredni skupni seji delavske-
ga sveta in konference sindi-
kata te delovne organizacije
Paket zadnjih vladnih ukre-
pov postavlja SIP v brezizho-
den položaj, zato so ostro obso-
dili ukrepe, ki so po njihovem
krojeni po meri nerazvitih.
Zahtevek o premembi odloka
o cenah so poslali zveznemu in
republiškemu izvršnemu sve-
tu in republiški gospodarski
zbornici.
SIP je bil v nezavidljivem
položaju že pred sprejemom
odloka, ki je lahko zanje uso-
den. Zaradi zakona o zagotav-
ljanju obratnih sredstev se je
spomladi skoraj povsem usta-
vila prodaja, v delovni organi-
zaciji so se soočih z iqemno
nelikvidnostjo. S 4,2 milijarde
dinaijev nezagotovljenih
obratnih sredstev je ob pollet-
ju ta primanjkljaj presegel
povprečno stanje zalog za 24
odstotkov, kar je bilo daleč
največ v regiji. Kasneje, po me-
nični aferi, je usahnil tudi sivi
trg, s katerega so se delno fi-
nancirali. Med letom seje pro-
daja sicer izboljšala (prodali so
namreč več kot v zadnjih treh
letih), vendar pa so zaradi vseh
težav, predvsem pa ker je infla-
cija prehitela njihove cene 'in
zaradi znatnega porasta nepla-
čane realizacije in delnega po-
več^a zalog, devetmesečje
zaključili z izgubo.
Podražitve Sipovih cen re-
produkcijskih materialov so
bile letos, vključno z zadnjimi
ukrepi, 160 odstotne. Samo za-
radi novega odloka bodo proiz-
vodne cene višje za 28 odstot-
kov, ne da bi jih v delovni or-
ganizaciji smeli upoštevati
v cenah svojih izdelkov. Te so
že tako zelo nizke, saj so jih
med letom povečali le za 110
odstotkov, za petino manj kot
je bila v tem času inflacija. Cen
v Sipu niso višali zaradi tržne
situacije, zato ker bi bile kme-
tom previsoke.
Delavci Sipa so zato ocenih,
da jim je bilo s to državno in-
tervencijo odvzeto tisto malo
samouprave, kolikor so je še
imeli, saj nimajo skoraj nika-
kršne možnosti vplivanja na
pridobivanje dohodka.
Ker gre za preživetje in ob-
stoj delovne organizacije, so
ob ostrih obsodbah vlade in
ukrepov zahtevali odpravo
le-teh. Zahtevek za spremem-
bo odloka so poslali izvršne-
mu svetu in gospodarski zbor-
nici, s tem, da mora biti v od-
loku upoštevano, koliko je
kdo doslej, v letu 1987, že po-
večal cene.
Pripravili so tudi program
kratkoročnih rešitev v delovni
organizaciji, ki so, vsaj v tistem
bistvenem delu takšne, kot jih
je napovedovala ekonomska
znanost takoj po sprejetju
ukrepov in ki so nam znane že
iz prejšnjih obdobij zamrzni-
tev. Edini izhod do višjih in
»sivo obarvanih« cen je, razen
tega, da bodo del stroškov pre-
nesli na kupca, v malenkostno
spremenjenih novih izdelkih,
kar je še ena, za razvoj našega
gospodarstva tragična posledi-
ca tovrstnih ukrepov. Tudi za
takšne malenkostne spremem-
be v Sipu in drugod na račun
pravega razvoja izgubimo
kakšno tretjino razvojnega po-
tenciala. To in pa posledično
trganje reproverig, izsiljevanja
zaradi pomanjkarya blaga in
razni drugi pritiski na predelo-
valno industrijo tej panogi ob
nikakršnih spremembah spet
obetajo zelo slabe čase.
RADO PANTELIČ
Med ukrepi so si v Sipu za-
dali tudi 20 odstotno zmanjša-
nje režije, povečan izvoz, po-
speševanje storitvene proiz-
vodnje. Verjetno bi lahko
sprejeli še kakšnega, saj je Si-
pova nova vrhunska tehnolo-
ška oprema še premalo izko-
riščena, prepočasen je tudi
razvoj, a vse to v tem trenut-
ku ni odločilno, zato je bilo
upravičeno vprašanje enega
delegatov delavskega sveta,
zakaj so bili proti dvigovanju
cen. Odgovora seveda ni
dobil.
Gorenje Servis se posodablja
v Gorenju Servis, delovni organizaciji, ki servisira
vse Gorenjeve izdelke, od kmetijske mehanizacije in
notranje opreme do gospodinjskih aparatov in elek-
tronike, uspešno lovijo korak s celotnim poslovnim
sistemom Gorenja, ki si je za uspešno sanacijo kot
najpomembnejšo nalogo zastavil večjo poslovnost.
Ta čas avtomatizirajo centralno skladišče v T. Vele-
nju, širijo radijske zveze v celjsko in koroško regijo,
pričeli so posodabljati vozni park, do leta 1990 pa bodo
z računalnikom v T. Velenju povezali tudi vse svoje
jugoslovanske servise.
V Servisu se zavedajo, da kupci Gorenjevih izdelkov
ne morejo biti zadovoljni, če ob morebitnih okvarah ni
zagotovljeno tudi hitro in kvalitetno popravilo. Zato
bodo do konca srednjeročnega obdobja preko 125 ter-
minalov povezali vse svoje servise med seboj in s cen-
tralnim skladiščem, tako da bo njihov serviser v slabi
minuti lahko izvedel, kje lahko potreben rezervni del
dobi, ga s pomočjo informacijskega sistema tudi naro-
čil in stranki tudi takoj povedal, kdaj bo popravilo
lahko opravil. Todor Dmitrovič, direktor Gorenja Ser-
vis zagotavlja, da bodo po letu 1990 vsako popravilo
opravili najkasneje v treh dneh. BRANE PIANO
Za dolgoročen razvoj
¥ Štorah novi programi
S prerazporeditvijo de-
lavcev v različne tozde so
v Železarni Štore vsaj krat-
koročno rešili problem, ki
je nastal z ukinitvijo plav-
ža, potrebne pa so spre-
membe, ki bodo tudi dolgo-
ročno zagotovile proizvod-
njo po kriterijih, ki jih ta
družba opredeluje kot raz-
vojno perspektivne. V Što-
rah vidijo del rešitve v pro-
izvodnji sodobnih hidrosta-
tičnih enot, kar so poudarili
tudi na razgovoru, ki so ga
pripravili za novinarje
prejšnji petek.
V	železarni so 110 delav-
cev, ki so delali v tozdu
Plavž prerazporedili nepo-
sredno v posamezne temelj-
ne organizacije. Zanje naj bi
bila to dokončna rešitev,
medtem ko n^ bi večina od
135 delavcev, ki so jih razpo-
redili v storitvene temeljne
organizacije (vzdrževanja,
kontrola, administracija) to
le začasna rešitev. Od 80 do
90 naj bi jih ob ustrezni prek-
valifikaciji delalo na novem
programu, proizvodnji zelo
zahtevnih hidrostatičnih
enot (hidročrpalke, hidro-
motoiji), ki пад bi jih izdelo-
vah po licenci zaenkrat še
skritega svetovno znanega
nemškega partneija.
V	Jugoslaviji trenutno
uvažamo več kot 4000 enot
teh proizvodov, v Štorah pa
naj bi jih letno izdelovali vs^
toliko, kot je prag rentabil-
nosti njihove proizvodnje, to
je okoU 2500. Tretjino bi jih
izvažali. Ob tem, da imajo
v Štorah prostor in ob
ustrezni prekvalifikaciji tudi
kadre, ostaja najbolj odprto
vprašanje, kje dobiti devet
milijard dinaijev, potrebnih
za začetek te zahtevne proiz-
vodnje. Glavnino sredstev,
6 milijard, naj bi dobili od
Elektrogospodarstva Slove-
nije kot nadomestilo za 1^4
megavatov moči, ki jih
z ugasnitvijo plavža v Štorćih
vračajo v omrežje (še vedno
je priključna moč železarne
40 megavatov, kar je enako
moči dveh HE Dravograd).
Ostalo n^ bi ili krediti. Što-
ram, kot pravijo sami in tudi
v sozdu slovenskih železarn,
teh šest milijard pripada, če
jih bodo dobili, pa seveda še
ni jasno. Prvič se je namreč
zgodilo, da je dan elektrogo-
spodarstvu tak zahtevek.
Ker je podoben zahtevek da-
la tudi ruška tovarna dušika,
je jasno, da v času, ko je elek-
trogospodarstvo sredi inve-
sticijskega zamaha, posto-
pek ne bo kratek. Moral pa
bi biti, sicer bo vlak za načr-
tovano proizvodnjo že zamu-
jen. Zaenkrat torej ostaja le
upanje, da se bo vse izteklo
po želenem scenariju, sicer
se bodo morali v Štorah lotiti
katere alternativnih rešitev,
ki so jih tudi že predvideli.
R. PANTELIČ
Rudnlif potrebujemo in drago plačujemo
Sredi novembra povišane cene pre-
moga bodo zdajšnjo izgubo pri pre-
mogu za prosto prodajo zmanjšale
s šestih na štiri in pol milijarde din.
Ostah, večji del izgub, je del 145 mili-
jardnega primanjkljeya slovenskega si-
stema elektrogospodarstva in premo-
govništva. Ta bo z novimi cenami
energije do konca leta zmanjšan za 43
milijard. Po besedah Dragice Kotnik,
ki vodi finančno službo v Rudniku lig-
nita Velenje, bodo imeli ob koncu leta
v Rudniku sicer izgubo, ki pa bo po-
krita znotraj celotnega energetskega
sistema. V republiki že imajo konkret-
ne načrte, kako bodo to storili. Večina
rešitev bo knjigovodskih, računovod-
skih, pomagali pa si bodo tudi z novo
zakonodajo, ki omogoča revalorizacij-
sko knjiženje prihodkov, zmanjšali bo-
do nekater stroške in ker računajo, da
bodo izpadi prihodka v prihodnjem le-
tu zaradi novih cen dosti manjši, bodo
nekaj stroškov prenesli v leto 1988. Iz-
guba pa bo, žal, v Sloveniji pokrita
tudi na račun sredstev za razširjeno
reprodukcijo, kar bo gotovo imelo ne-
gativne učinke na republiško energet-
sko bilanco v prihodnjih letih, pa tudi
energija sama se bo v prihodnje nepri-
merno hitreje dražila od ostalega.
Kotnikova tudi meni, da zaenkrat
uspevajo rudarjem zagotavljati pri-
merne osebne dohodke, saj so dosedaj
dosledno upoštevali omejitve pri iz-
plačevanju in se ni bati zmanjšanja
plač. Kot sistemski izgubarji imajo po-
leg tega dovoljeno izplačevati pet od-
stotkov več denarja kot izgubarji
drugod.
BRANE PIANO
Izguba oziroma poslovaj^e Rudni-
ka lignita Velenje s pozitivno ničlo
ob koncu tega poslovnega leta pome-
ni tudi, da Rudnik občini Velenje ne
bo izplačal občinskih prispevkov za
družbene dejavnosti, saj ga tega ob
takšnem gospodarjenju odvezuje za-
kon. To pa pomeni, da morajo v Vele-
nju že zdaj predvidevati kar 33 od-
stotkov manj sredstev za družbene
dejavnosti, kolikor je dosedaj prispe-
val Rudnik.
Avgust Terglav, glavni inženir proiz-
vodnje: »Kljub vsem težavam uspe-
vamo s plačami nekako slediti rasti
življenjskih stroškov, tako da zaradi
plač rudarji nič slabše ne delajo.«
Pivovarna načrtuje pomembne naložbe
Pivovarna Laško naj bi
prihodnje leto zvarila in
prodala približno toliko pi-
va in napitka Gren kot le-
tos: milijon 130 tisoč hekto-
litrov. Po skokovitem pove-
čanju prodaje piva v lan-
skem letu, se je povpraševa-
nje po osvežilni, grenki pi-
jači letos umirilo, načrti pa
so prilagojeni tudi obstoje-
čim proizvodnim zmoglji-
vostim, ki so v sezoni popol-
noma izkoriščene.
Iz polnilnice v Laškem naj
bi v letu 1988 na trg poslali
930 tisoč hektolitrov piva iz
Maribora pa 200 tisoč hekto-
litrov. Del proizvodnje bodo
tudi izvozili na konvertibilno
tržišče. Delež izvoza v struk-
turi prodaje bo prdvidoma
enak kot v preteklih obdob-
jih, SEÙ je prodor na zahtevna
zapadna tržišča zaradi moč-
ne konkurence zelo težak.
Glavni cilj prodaje na zahod-
nih trgih je iztržiti toliko de-
viz, kolikor jih potrebujejo
za uvoz embalaže (pločevink
in sodčkov), repromaterialov
in rezervnih delov. Skušali
pa bodo pridobiti tudi uvoz-
ne pravice pri nekaterih po-
slovnih partnerjih.
K uresničevanju zastavlje-
nih načrtov naj bi pripomo-
gle investicije, ki jih je Pivo-
varna Laško v preteklih letih
izvajala celo hitreje kot so
predvidevan. Prihodnje leto
пад bi še pred glavno sezono
dokončali izgradnjo novih
polnilnih kapacitet, hkrati
pa pripraviU dokumentacijo
za zemljiško ureditev okoli-
ce polnilnice s pripravo na
eventuelno širjenje že za na-
slednje obdobje. Začeli naj
bi z urejanjem novih kletnih
kapacitet in posodabljanjem
poslovnih enot v Mariboru,
Zagrebu in na Rijeki. Že spo-
mladi naj bi ponovno zaživel
tudi grad Tabor v Laškem, ki
ga Pivovarna Laško preureja
v gostinski objekt. Del inve-
sticijskih sredstev bodo vlo-
žili v posodobitev zastarelih
osnovnih sredstev, s čimer
bodo izboljšali pogoje dela
in povečali produktivnost.
Večino naložb bodo uresni-
čili z lastnimi sredstvi, zanje
pa bodo po načrtih namenili
približno 6,5 milijarde di-
narjev.
NADA KUMER
Poslovni dnevi Cinicarne
Cinkarna Celje je te dni
drugič zapored pripravila
svoje poslovne dneve, na ka-
terih bodo do konca tedna
sklepali pogodbe s številnimi
kupci in dobavitelji iz vse Ju-
goslavije.
Namen takšnih dni je, da se
še pred koncem leta dogovori-
jo o pogojih in načinu sodelo-
vanja s svojimi poslovnimi
partnerji. Na ta način lahko že
v začetku naslednjega leta do-
sežejo rezultate, ki so v skladu
z načrtovanimi. Po dosedanjih
izkušrijah so namreč pogodbe,
ki jih na teh poslovnih dnevih
sklenejo, večinoma dokončno
oblikovane in v njih je že na-
tančno določeno, kakšne so
količine dobavljenih izdelkov,
njihova kakovost in način pla-
čevanja.
Poslovni dnevi predstavljajo
za Cinkarno bolj racionalen
način poslovnega sodelovanja.
»Pred uvedbo poslovnih dni
smo ob zaključku leta prepoto-
vali skorćo celo Jugoslavijo, da
smo obiskali naše številne ku-
pce in dobavitelje, ki jih je
skupno 2500. Takšni obiski so
bih nujni za nadaljnje uspešno
sodelovanje in za spremljanje
razvoja in zahtev naših part-
nerjev«, ugotavlja Borut Se-
dovnik, pomočnik direktorja
Marketinga Cinkarne Celje.
»Zato smo se odločiU, da ku-
pce razdelimo v skupine glede
na njihovo velikost. Tako smo
dobih 170 največjih kupcev iz
vse Jugoslavije, ki jih odslej
redno vabimo na naše poslov-
ne dneve, saj z njimi ustvarimo
približno 60 odstotkov letnega
prometa. Zato sklepanju po-
godb z njimi posvetimo še po-
sebno pozornost. Večinoma so
iz Slovenije, Hrvaške, Vojvodi-
ne in Srbije, manjši del pa iz
ostaüh republik in pokrajin.
Tudi zanje je takšen način so-
delovanja zanimiv, saj spozna-
jo naš način dela in pogoje,«
pravi Borut Sedovnik.
Na poslovnih dnevih sodelu-
jejo vse temeljne organizacije
Cinkarne, pri tem pa ugotav-
ljajo, daje letos precej zanima-
nja za izdelke tozda Grafika in
TÍO2, nekoliko manj pa za iz-
delke za gradbeništvo.
Po zadnjih ukrepih ima tudi
Cinkarna nekaj težav, kar se je
pokazalo tudi na poslovnih
dnevih. Kupce zanimajo zlasti
cene, pri čemer v Cinkarni
ugotavljajo, da bodo imeli te-
žave zlasti pri izdelavi tiskar-
skih plošč in barv, kjer so suro-
vine iz uvoza, močno pa je po-
skočila tudi cena aluminija, ki
je pri tovrstni proizvodnji po-
treben. Zato so zaostrili plačil-
ne pogoje, ki pa ne bodo rešili
vseh težav, saj ima tudi precej
kupcev podobne ali še večje
probleme.
TC
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Greznica ali zelena dolina?
¥ ¥rhovem čakajo, kaj se bo zgodilo s Savo potem, ko bo zgrajena prva v verigi
Savskih elektrarn
Gradnja hidroelektrarne
Vrhovo se je pričela. Vrhov-
Ijani le od daleč opazujejò
rob polja ob Savi, v katere-
ga se zajedajo stroji. Spri-
jaznili so se z dejstvom, da
bo njihova zelena dolina
predrugačena. Zdaj le čaka-
jo, ali bodo uresničene ob-
ljube in zagotovila, ki so jih
dobili v razpravah pred za-
četkom gradnje.
Tujek v ravnici ob Savi je
zdaj še čisto majhen. Nekaj
gradbenih delovnih barak,
nekaj strojev in nizki nasipi
z glavne ceste komajda zbu-
dijo pozornost. Do gradbišča
vodi ozka, ravna asfaltirana
cesta. Tik ob njej je hiša,
v kateri živi Ana Martinšek.
»Ta cesta mi marsikdaj
jemlje spanec. Obljubili so,
da ne bo zelo prometna, da
bo le za osebne avtomobile,
zdaj pa po njej vozijo tovor-
njaki in to tik hiše. Lepo so
govorili, še košček dvorišča
so nam asfaltirali, ampak
zdaj je včasih res nevzdržno.
Vajeni smo prometa, saj smo
ob glavni cesti, vendar ni
promet po njej nikoli tako
hrupen kot tukaj. Če ne bo-
do speljali še ene ceste ob
Savi, kot so obljubili, ne
vem, kako bomo vzdržali to
gradnjo,« pravi Ana. Strah jo
je - ne zaradi ceste - zaradi
doline, ki bo postala dru-
gačna.
»Saj nisem proti hidro-
elektrarni. Vem, da potrebu-
jemo elektriko, da pač mora-
mo za to nekaj izgubiti. Le
hudo mi je, da se bo vse spre-
menilo. Kolikokrat sem šla
po polju navzdol in uživala
v tej lepi naravi. Zdaj se
sprašujem, če bo še kdaj
tako.«'
Bojazni, predvsem pa ne-
zaupanje tlačijo Vrhovljane.
Prevečkrat so bili priče izi-
granim obljubam v naši
družbi. Četudi so z republi-
ških vrhov trdno zagotovili,
da se bodo načrti o gradnji
dvajsetih čistilnih naprav
v celoti uresničili, nimajo
prebivalci ob Savi v rokah
nobenega drugega zagotovi-
la kot samo besede.
»Ne verjamemo preveč, da
bo vse to narejeno,« pravijo
pri Zupan. »Obljubljajo že,
obljubljajo, potem pa, ko do-
bijo svoje, na vse skupaj po-
zabijo.«
Skeptičnost je morda
upravičena. Slovenija je ob
sprejemanju družbenih pla-
nov za to srednjeročno ob-
dobje v Sloveniji določila tu-
di konkretne ukrepe, s kate-
rimi naj bi do leta 1990 zago-
tovili čistejšo Savo. Na na
šem območju naj bi zgradili
štiri komunalne čistilne na-
prave: v Rogaški Slatini,
Gradnja predvidenih či-
stilnih naprav, ki naj bi Sa-
vo v Posavju spravila v II-
-III kakovostni razred bi po
predračunu iz lanskega leta
stala 45 milijard dinarjev.
Tri petine denarja naj bi za-
gotovila Zveza vodnih
skupnosti Slovenije.
v Celju, Laškem in Radečah.
Zaenkrat so se naloge resno
lotili le v Radečah.
»Če zahtevamo od drugih,
da poskrbijo za svoje odpla-
ke, moramo tudi mi poskr-
beti za svoje,« pravi tajnik
krajevne skupnosti Radeče
Pavle Uham. »Pri nas že tri
leta postopoma gradimo ko-
lektorje za tehnološke in suš-
ne vode, da bo to do izgrad-
nje čistilne naprave pripralv-
Ijeno. Samo čistilna naprava
nič ne koristi, če niso urejeni
komunalni sistemi, ki vodijo
do nje.«
Ljudje v Vrhovem se boji-
jo, da se bodo naenkrat zna-
šli ob veliki greznici, če se
načrti o predvidenih čistil-
nih napravah ne bodo ures-
ničili. Vendar zaenkrat ne vi-
dijo druge pomoči, kot da ča-
kajo, kaj se bo zgodilo.
»Kaj pa naj naredimo. Vse
je odločeno,« pravi Ivan Zu-
pan, kmet, ki so mu za hidro-
elektrarno vzeli 35 arov do-
bre zemlje. »Jaz sem se jim
že tako zameril, ker sem imel
v razpravah nekaj pripomb.
Pa nisem mislil nasprotovati
gradnji. Vprašal sem le, če so
res obstoječi načrti najbolj
razumni. Menj se zdi bolj lo-
gično, da bi elektrarno gradi-
li na vodi, ne pa, da bodo
strugo speljali do elektrarne.
Tako bi bilo uničene tudi
manj zemlje.«
Ivan Zupan do danes še ni
dobil nadomestne zemlje.
»Čas za setev je že mimo,
pa še meje niso zakoličene.
Nočem podpisati pogodbe,
dokler ne vidim, kaj bom do-
bil. Ne da bi hotel nagajati, le
zdi se mi, da sem bil tukaj
izigran. Zadnji v vrsti za do-
delitev zemlje sem, pa od
zemlje živim.«
Življenje pa teče naprej. Ta-
ko kot reka Sava. Bo njena do-
lina v Vrhovem, Boštanju,
Blanci, Brestanici, Krškem,
Brežicah in Mokricah takrat,
ko bo zgrajenih teh prvih se-
dem elektrarn v savski verigi
postala zbirališče umazanih
odplak, velika slovenska grez-
nica, ali dolina nove, lepše po-
dobe. Tudi to je mogoče, kot
kažej'o primeri iz Evrope. Doli-
ne Drave, Mure, Neckarja, Mo-
sel in Rhone so s svojimi elek-
trarnami danes med najlepše
urejenimi v Evropi.
NADA KUMER
Zamisel o elektriki iz reke
Save sega že v vojna leta. Pr-
ve načrte o izrabi njene vodne
energije so naredili že Nemci
med vojno. Nekaj let po vojni
so se s temi načrti ukvarjali
v Ш Elektroprojektu. Novo
luč sveta so potem zagledali
šele 1984. Predvidevajo 17 hi-
drocentral od Medvod do Mo-
kric.
Prva hidroelektrarna v ve-
rigi savskih elektrarn, ki jo
gradijo v Vrhovem bo imela
34 megavatov moči in jo bodo
vodili daljinsko z območnega
centra vodenja. Za vodni ba-
zen bodo poplavili približno
48 hektarov zemljišč, približ-
no 20 hektarov jih bodo nado-
mestili z nasipavanjem.
Stalno spremljanje onesnaženosti zraka
Oddelek za varstvo okolja v Celju uvaja dežurno službo
Oddelek za varstvo okolja
pri celjskem Zavodu za so-
cijalno medicino in higieno,
že nekaj let redno meri
onesnaženost zraka v Celju.
Letos pa so pri spremljanju
onesnaženosti uvedli no-
vost in sicer dežurno službo
na domu, ki je začela delati
15. novembra, sistem stalne
pripravljenosti pa bo veljal
vse do 15. marca.
To pomeni, da so poleg
spremljanja koncentracij
' žveplovega dioksida v zraku
med rednim delovnim ča-
som uvedli posebno dežur-
stvo svojih petih,delavcev, ki
so v stalni pripravljenosti
med tednom od 14. do 22.
ure in ob sobotah in nedeljah
od 6. do 22. ure. Na ta način
bo med letošnjo kurilno se-
zono spremljanje onesnaže-
nosti zraka bolj redno, pa tu-
di ukrepanje v primeru po-
večanih koncentracij bo lah-
ko takojšnje. Takšna novost
je seveda zahtevala določena
sredstva, ki sta jih prispevali
zdravstvena skupnost in in-
teresna skupnost za varstvo
zraka, vendar pa sta bih ti
dve pripravljeni dežurstvo
financirati le v omejenem
obsegu. Zato so morai v od-
delku svoj prvotni predlog
nekoliko spremeniti in de-
žurstvo omejiti na 15. marec,
čeprav se kurilna sezona
konča šele 15. aprila. Kljub
temu je novost dobrodošla
in za Celje izredno po-
membna.
Koncentracije žveplovega
dioksida merijo v Celju na treh
mestih. Poleg merilnih postaj
v Miklošičevi ulici in v Cinkćir-
ni, je oddelek letos dobil še
ključe ANAS postaje v bolniš-
ničnem kompleksu. Gre za po-
stajo v okviru republiške mre-
že analitično nadzornega
alarmnega sistema za varstvo
zraka, s katerim upravlja Hi-
drometeorološki zavod iz
Ljubljane. Podatki s te postaje
pa so odslej vsak dan dostopni
tudi oddelku. Poleg tega, da
jih posreduje Zavodu v Ljub-
ljano, z njimi seznanja tudi Ce-
ljane. Skupaj s podatki z meril-
ne postaje v Miklošičevi so na
ogled v vremenski hišici, ob-
javljali pa jih bomo tudi v No-
vem tedniku in na Radiu Celje.
Inštrumenta v Miklošičevi in
Cinkarni sta povezana z občin-
skim centrom za obveščanje in
tam se, v primeru, da so trenut-
ne koncentracije žveplovega
dioksida večje od miligrama
na kubični meter zraka, sproži
zvočni in svetlobni signal. Na-
to steče dogovorjen sistem
kontrole stopnje onesnaženo-
sti na vseh merilnih postajah
v Celju. Taje sedaj mogoč tudi
izven rednega delovnega časa,
saj so delavci v stalni priprav-
ljenosti. Tudi občina ima svo-
jega dežurnega, ki mora v pri-
meru povečanih koncentracij
ustrezno ukrepati. Vendar pa
odlok o varstvu zraka v Celju
določa, da se sproži alarm šele
takrat, ko so koncentracije
žveplovega dioksida v zraku
najmanj 4 ure večje od 1 mili-
grama. V zadnjih letih pa v Ce-
lju te količine niso bile nikoli
prekoračene, pač pa so se v ku-
rilni sezoni večkrat pojavile
koncentracije, ki so bile blizu
miligrama in niso trjale tako
dolgo. Kljub temu pa so zdrav-
ju škodljive, zato seje oddelek
skupaj z dispanzerjem za
pljučne bolezni odločil, da bo-
do obveščah javnost tudi o po-
višanih, zdravju nevarnih kon-
centracijah, ki so škodljive zla-
sti za otroke in pljučne ter srč-
ne bolnike.
Letos takšnih nevarnih kon-
centracij žveplovega dioksida
še niso zabeležili niti ni bila
prekoračena katerakoli mejna
vrednost. Pričakujejo pa, da se
bo v prihodnjih mesecih stanje
poslabšalo, zlasti z ni^imi tem-
peraturami in z večjim kuije-
njem. Močno onesnažerye zra-
ka lahko pričakujemo pred-
vsem takrat, ko je mrzlo in le-
po vreme z visokim zračnim
pritiskom in brezveterjem. Ta-
krat je zrak v nižinah hladnejši
kot v višinah in pride do tako
imenovane temperaturne in-
verzije, ki se včasih po več dni
ne poruši, zato lahko zabelžijo
po več dni trajajoče povečanje
koncentracije žveplovega di-
oksida.
Vse te koncentracije beležijo
posebni inštrumenti, ki pa so
stari že 10 let in zato iztrošeni.
Na oddelku se bojijo, da ne bo-
do zdržali do konca kurilne se-
zone, zato načrtujejo nćikup
treh ali pa vsaj dveh novih apa-
ratur. Vprašanje pa je, kje bo-
do dobih denar za^e, saj stane
merilni aparat približno 12 ti-
soč dolarjev. Enega bi postavi-
li v centru mesta, kjer se giblje
največ ljudi, drugega pa v se-
vernem delu Celja, medtem ko
bi bil tretji rezervni. Del denar-
ja bi sicer lahko prispeval SIS
za varstvo zraka, v veUki meri
pa se bodo morali obrniti po
pomoč k združenemu delu saj
drugih virov financiranja ni,
Celje pa bo nove aparature po-
trebovalo že v kratkem.
TATJANA CVIRN
Z zakonom predpisana naj-
višja dovoljena 24-uma pov-
prečna koncentracija žveplo-
vega dioksida znaša 0,30 mili-
gramov na kubični meter zra-
ka, medtem ko najvišja polur-
na koncentracija ne sme pre-
segati 0,75 miligramov žve-
plovega dioksida na kubični
meter zraka.
•	S posebnim vlakom iz Celja v slavonski Lipik. Odhod 31. 12.
popoldne, vrnitev 1. 1. dopoldne. Cena: 56 000 din (prevoz
+ silvestrovanje z večerjo in zabavo)
•	Z avtobusom iz Celja na Rab (hotel Eva, odhod 31. 12. zjutraj,
vrnitev 3. 1. zvečer. Cena: 80.000 din iz Celja - prevoz, polni
penzioni, silvestrovanje, ogled, kopanje)
•	Z vlakom iz Celja v Kiseljak pri Sarajevu (Hotel Dalmacija, odhod
30.	12. zvečer, vrnitev 3. 1. zjutraj. Cena: 89.000 din - prevoz
+ polpenzioni)
•	V Bohinjsko Bistrico z lastnim prevozom. Namestitev v zasebnih
sobah od 3. 12. do 3. 1. Cena: 80.000 din (polpenzioni -i- silve-
strovanje z večerjo pod Koblo)
•	Z vlakom in avtobusom v Atene, odhod 28.12. popoldan, vrnitev
3. 1. dopoldan. Cena: 270.000 (prevoz + prenočevanje, izlet
v Argolido, silvestrovanje.
•	Z avtobusom v Krakov, odhod 30. 12. popoldan, vrnitev 3. 1.
popoldan. Cena 149.000 din (prevoz, dva polpenziona, slavnost-
na silvestrska večerja, ogledi)
•	Z avtobusom na silvestrovanje v dunajskem Hofburgu, odhod
31.	12. zjutraj, prihod 2. 1. zvečer. Cena 180.000 din (prevoz,
polpenziona, ogledi, silvestrovanje v Hofburgu.
•	Z avtobusom na silvestrovanje v Salzburg. Odhod 30. 12. zjutraj,
vrnitev 1.1. popoldan. Cena 168.000 din (prevoz, polpenziona,
silvestrovanje, ogledi)
INFORMACIJE: SLOVENIJATURIST CELJE,
Titov trg 1
telefon: 24-719, 26-010
Želimo zanesljive odločitve
Na rob obletnici Zveze društev inženirjev in tehnikov
Poročali smo že o 40-letni-
ci Zveze društev inženirjev
in tehnikov celjske občine,
o obletnici članstva stro-
kovnjakov, ki bi morali
enakopravno sodelovati pri
družbenoekonomskem raz-
voju naše družbe. Ker je bi-
la zveza v preteklosti precej
ob robu družbenih doga-
janj, nas je zanimalo, kje so
vzroki te odrinjenosti in pa-
sivnosti. Svoje mnenje
o tem je povedal Jože No-
vak, predsednik zveze DIT
celjske občine:
»O vseh velikih odločitvah
v preteklosti so o vsem na
vseh ravneh, od krajevne
skupnosti do zveze, odločali
politiki. Ne gre sicer zanika-
ti, da so programe delali stro-
kovnjaki, vendar dostikrat
pod pritiskom, zaradi raznih
kriOe\Tiih ambicij ipd., skrat-
ka, programi sploh niso šli
skozi široko in večdimenzi-
onalno strokovno razpravo.
Tako je bilo povsod, v Jugo-
slaviji, v republiki in tudi
v naši občini. V ta okvir lah-
ko za primer damo načelno
obravnavanje širitve bazične
industrije v Celju, pa svež
primer ukinitve Savinje, in
recimo ceste mimo Žalca, na
kar smo imeli v zvezi velike
pripombe.
Morda je vzrok tudi
v tem, da si inženiiji in teh-
nična stroka želimo zaneslji-
vih odločitev, in da smo tu
morda tudi malce staroko-
pitni, a le zato, ker se zaveda-
mo, kakšne posledice lahko
prinesejo napačne odločitve.
Pohtična vodstva so bila za-
radi vsesplošne želje po na-
predku nekritična in nespo-
sobna pravilno oceniti posle-
dice. Niso bili pripravljeni
sprejemati	strokovnih
mnenj. Zato in n^brž še za-
radi česa drugega so bih čla-
ni naše organizacije vse bolj
odrinjeni od dogajanj. Na os-
novi balkanske želje po me-
galomanstvu imamo velike
organizacije, vse kar je bilo
malo, tudi drobno gospodar-
stvo, je bilo za družbo neko-
ristno. Rezultati so znani.«
Kje so ^ vzroki za umik
in tudi odrinjenost tehnične
inteligence?
»Težko je poiskati vse
vzroke, a nekaj je jasno.
V času, ko je osebni stan-
dard prehitro rastel, smo se
tudi tehnični strokovnjaki
sami preveč zapirali v dru-
žinske in prijateljske kroge,
izgubljah smo strokovni, ko-
legialni stik. Danes so vzroki
drugje. Prišel je čas, ko ti
strokovnjaki iščejo dodaten
zaslužek v sivi ekonomiji,
skratka v popoldanskem de-
lu. Za katerokoli družbo je
tragično in žalostno, da mo-
r^o izobraiženi ljudje na tak
način iskati dodaten doho-
dek. Takšne zadeve so usod-
ne za vsako družbo. Tisti, ki
so drugod najbolje plačani,
pri nas svojo energijo pora-
bijo za zagotavljanje mini-
malnega standarda, namesto
da bi svoje znanje in sposob-
nosti namenjali razvoju
družbe.«
Zato jih je tudi vedno več
v obrti?
»In prav je tako, ScO je obrt
področje, ki bi ga morali dru-
gače obravnavati. Povsod
v svetu je velik del družbe-
nega proizvoda, 40 do 60 od-
stotkov, ustvarjen v drob-
nem gospodarstvu, medtem
ko je pri nas obrt še vedno
zatirana, obrtniki pa obrav-
navani kot posebna kasta
z vehko denaija in mogoče
celo malo pameti. Vemo pa,
da so obrtniki sposobni na-
rediti marsikaj, česar zakore-
гацјепа in starokopitna in-
dustrija z vrsto strokovnja-
kov, tudi inženirjev in tehni-
kov, ni sposobna narediti.
Zato menim, da lahko ti lju-
dje, ki so se sposobni spopa-
sti na trgu svobodne konku-
rence, k splošnemu ekonom-
skemu in družbenemu polo-
žaju veliko prispevajo.«
Tudi pri Spreminjanju
programov v strokovnih šo-
lah so bile organizacije in-
ženirjev in tehnikov odri-
njene?
»Šolstvo je danes v takš-
nem položaju, da ga vsi, od
učitelja v prvem razredu os-
novne šole do univerzitetne-
ga profesorja kritizirajo, nih-
če ne reče, da je program do-
ber. Preveliko je teoretičnih
znanj, premalo uporabnih
strokovnih in splošnih
znanj, kljub veliki obreme-
njenosti učencev. Potreben
je velik preobrat v smeri ra-
cionalizacije, učence je treba
razdeliti na smeri, ki so jih
sposobni sprejemati in pre-
dajati naprej.
Inženirsko tehnične orga-
nizacije so bile močno odri-
njene od oblikovanja takšne-
ga šolstva kot ga imamo. Pri
oblikovanju programov je
bilo veliko vplivov Vzhoda
in Zahoda, žal pa mi ne zna-
mo najti tiste sredine, ki bi
bila primerna našim razme-
ram - izobraziti človeka
z manj splošnega in veliko
praktičnega znanja.«
Bolj o slabostih sva se po-
govarjala. A to je, kljub
obletnici ob kateri si zveza
zasluži vse priznanje, ver-
jetno prav, saj živimo v ča-
sih, ki so potrebni spre-
memb?
»Zagotovo tako člani Zve-
ze DIT kot tudi člani posa-
meznih društev želijo sode-
lovati pri oblikovanju dru-
gačnega življenja in drugač-
nih programov. V teh dru-
štvih so ljudje z dolgoletno
prakso, so ljudje, ki veliko
vedo. Problem je v tem, da
življenje zahteva pri odloči-
tvah sodelovanje različnih
strok, zahteva demokratično
interdisciplinarno razpravo.
Šele na osnovi tega bi morali
sprejemati gospodarske in
politične ukrepe.«
RADO PANTELIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Bodo V Celju primorani okrniti
prireditve dedka Mraza?
Občinska Zveza prijate-
ljev mladine iz Celja bo tež-
ko uresničila program no-
voletnih prireditev za otro-
ke - teh naj bi bilo blizu
tristo - če ne bodo delovne
organizacije poravnale svo-
jih obveznosti iz samou-
pravnega	sporazuma
o združevanju sredstev za
novoletno praznovale.
Do sedaj je le tretjina de-
lovnih organizacij, podpis-
nic sporzizuma, poravnala
obveznosti, ki znašlo 0,063
odstotka iz bruto osebnega
dohodka zaposlenih. Doslej
so zbrali 16 milijonov dinar-
jev, s katerimi bodo, ob
msghnem ostanku, pokrili
stroške za darila. Na srečo so
darila naročili že aprila. Cena
darila za enega otroka je še
stara in znaša okoli 1000 di-
naijev. Za preko dvanajst ti-
soč otrok, ki bodo obdaijeni
v vsej celjski občini bo skup-
na vrednost daril presegla 12
milijonov dinaijev. Po seda-
njih cenah bi bil ta znesek
пдјтапј trikrat višji.
Denar, ki ga zbiramo za
novoletno praznovanje pa ni
namenjen zgolj za darila. Iz
tega sklada občinska Zveza
prijateljev mladine financira
še obiske dedka Mraza v vrt-
cih, šolah in krajevnih skup-
nostih ter kulturni program.
Program kulturnih priredi-
tev in obiskov dedka Mraza
je že pripravljen. V objavo ga
OZPM še ne more dati, ker
niso kriti stroški zanj. Ta
program obsega vse nastope
dedka Mraza, kulturne prire-
ditve v krajevnih skupno-
stih, šolah, vrtcih, in pionir-
skem domu, v katerih bodo
sodelovali vrtci, šolska kul-
turna društva, kulturno dru-
štvo pionirskega doma, pi-
onirsko plesno gledališče,
plesni studio Celje in še kdo.
V večini primerov so izvajal-
ci ponudili svoje nastope za-
stonj, vendar bi morala Zve-
za prijateljev mladine kriti
vs^j funkcionalne stroške.
Marsikatera delovna orga-
nizacija svoje obveznosti kri-
je z neposredno menjavo de-
la. Tako na primer Kinopo-
djetju ne bo treba kriti stro-
škov za brezplačno predv^a-
nje filmskih predstav za
otroke; Prevozništvo Celje
bo brezplačno prevažalo
dedka Mraza; Teko Celje bo
zagotovil embalažo za darila
in razvoz le-teh in podobno.
»Ne obsojamo delovnih or-
ganizacij, ki niso poravnale
obveznosti«, pravi Fric Do-
sedla, predsednik Zveze pri-
jateljev mladine iz Celja.
»Vemo, da je marsikatera
v težkem položaju. N^novej-
ši ukrepi so še dodatno oteži-
li odvijanje sredstev za ne-
katere dejavnosti. Bojimo pa
se, da bi akcija, ki smo jo
v naši občini začeli pred de-
setimi leti usahnila, če ne bo
sredstev zanjo. Naš namen je
bil takrat in danes ta, da bi
bili vsi otroci brez izjeme ob-
daijeni in da bi vsi doživeU
neposreden stik z dedkom
Mrazom. Mnogo truda smo
vložili, da smo dosegli, kar
imamo, saj smo v naši občini
v primeijavi z ostalimi v Slo-
veniji naredili največ, da bi
prav vsi naši otroci čim lepše
in čim bolj neposredno doži-
veU prihod Novega leta.
Upam, da bodo vsžO tiste de-
lovne organizacije, ki штгуо
večjih težav, poravnale svoje
obveznosti in da bomo lahko
otrokom ponudili program,
kakršnega smo pripravili.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Aktivne tudi v gasiisicih akcijah
Med mnogimi gasilskimi društvi na celjskem območju je po
raznolikosti dejavnosti vsekakor med najboljšimi društvo
v SkoQi vasi, ki je bilo ustanovljeno red 82. leti.
V društvu je 150 članov od pioniijev do veteranov. Moška
posadka paje ponosna na svojo žensko desetino, ki ni aktivna in
uspešna samo na tekmovalnem področju, temveč pri klasičnem
akcijskem gasilskem delu. Tako so usposobljene na prizorišče
pripeljati vozilo ter opraviti vse, da požar čimprej lokalizirao in
kasneje tudi pogasijo. Aktivne so v različnih komisijah društva
ter zveze, sodelujejo pa tudi pri vseh kulturno zabavnih priredi-
tvah, ki jih v Škofii vasi ni malo.
Posebej so ponosne na vse letošnje uspehe, saj vsaj na glavnih
tekmovanjih ne poznao poraza. Tako so postale občinske prva-
kinje in pot jih je pripeljala celo v Koper na republiško prven-
stvo, kjer so na svoje veliko presenečenje tudi zmagale in tako
prvič osvojile ta dragoceni naslov. Ekipa se za ta uspeh lahko
zahvali svoji predanosti in trem članom društva, ki so ekipo
pripravljali, Jožiju Kunstu, Vinku Sentočniku in Vinku Dobri-
šku. Že lani so nastopile v Avstriji, kjer so bile prava atrakcija za
Avstrijce, ki imajo močno moško gasilsko organizacijo, ne poz-
najo pa prisotnosti žensk v tej humanitarni organizaciji. Vinko
Sentočnik ob tem pove, da bodo poskušali ekipo dobro pripra-
viti še za zvezo tekmovanje, kjer tudi nameravajo seči po najviš-
jih mestih. Naslov republiških prvakinj so osvojile med dvan^-
stimi ekipami v kategoriji GD - B ter drugouvrščeno ekipo
Doba premagala za pol dragocene točke.	TONE VRABL
Več dela
v krajevni
skupnosti
Mladi iz celjske krajev-
ne skupnosti Nova vas so
na programsko volilni
konferenci ocenili svoje
delo v preteklem obdobju
in izvolili novo vodstvo
mladinske organizacije.
Predsednica osnovne or-
ganizacije je zdaj Darja
Jontes.
Sicer pa so mladi menili,
da je v preteklem obdobju
dobro zaživel odbor za
filmske predstave, sćO so od
sredine oktobra do začetka
decembra imeli v krajevni
skupnosti 15 filmskih pro-
jekcij. Zadovoljni so tudi
s sodelovanjem s celjskim
Kinopodjetjem, za vnaprej
pa bodo morali več dela
opraviti v kr^evni skupno-
sti. Tako že za soboto, 12.
decembra pripravljajo zbi-
ralno akcijo starega papiija
in železa, hkrati pa bodo tu-
di očistili okolje.
I. F.
Udarili po šolstvu
V mozirski občini računa-
jo, da bo primankljaj
v družbenih dejavnostih ob
koncu leta znašal približno
57 milijonov dinarjev. Blo-
kada sredstev po intervent-
nih zakonih se najbolj ne-
ugodno odraža v likvidno-
sti občinske zdravstvene in
izobraževalne skupnosti.
Da bi omilili posledice in-
terventnih zakonov in po no-
vem tudi protiinflacijskega
programa, so se v občini do-
govorili, da bodo z dodatni-
mi stabihzacijskimi progra-
mi skušali zmanjšati porabo
v družbenih dejavnostih.
Stabilizacijske ukrepe naj
bi pripravile vse interesne
skupnosti s področja druž-
benih dejavnosti, družbeno-
politične organizacije, občin-
ski upravni organ; delovne
organizacije pa naj bi pripra-
vile programe za zmanjšanje
režijskih stroškov. Do slej so
tak program pnpravih le za
področje vzgoje in izobraže
vanja. Po tem programu naj
bi ukinili vse, kair ne sodi
v zagotovljeni program os-
novne šole. To pa je celo.
dnevna osnovna šola, oddel-
ki podaljšanega bivanja, šola
v naravi in strokovna služba.
Zanekrat je to le predlog,
o katerem so seznanili tudi
delegate na nedavni seji
skupščine občinske izobra-
ževalne skupnosti. Po bese-
dah Franca Vuge, predsed-
nika komiteja za družbene
dejavnosti, bodo program
sprejeli le pod pogojem, da
tudi ostali pripravijo svoje
programe. N^bolj pa so pri-
zadeti učitelji, ki menijo, da
bi o tako korenitih posegih
v osnovnošolski program,
morali strokovno mnenje da-
ti tudi Zavod za šolstvo in
Izobraževalna skupnost
Wï
Takoj po proglasitvi, ko so postale republiške prvakinje, so se z zlatimi medaljami okoli
vratu postavile pred fotoaparat »za spomin« na lep športni dosežek. Od leve. Irena
J&mnišek, Salena Ravnak, Andreja Leber, Bojana Kline, Janja Sentočnik, Simona
Kasesnik, Diana Fidler, Danica Ofentavšek, Jasna Sentočnik in Irena Bind.
Zdravko Novak
Zdravko Novak je pred-
sednik Občinske konference
Sociahstične zveze v Mozir-
ju, pred tem pa je opravljal
tudi že vrsto pomembnih
dolžnosti. Preprost človek,
ki mu ni žal klepeta z ljudmi
in ki zna ljudem prisluhniti,
je med ljudmi v mozirski ob-
čini kmalu vzbudil zaupanje.
Zdravku ni vseeno, ko vi-
di, da ljudje postajajo apatič-
ni, osebno pa je prepričan,
da so ob primerni spodbudi
še vedno pripravljeni delati
in se spopadati s težavami.
Konec koncev to dokazujejo
tudi prenekatere delovne ak-
cije v občini. Tudi zato pod-
pira akcijo za četrti referen-
dum za samoprispevek. To
bo tudi ena glavnih nalog so-
cialistične zveze v zimskem
in spomladanskem obdobju.
»Programi v kr^evnih skup-
nostih bodo morali biti real-
ni in takšni da bodo sprejem-
ljivi za večino ljudi,« pravi
Zdravko Novak, »seveda pa
bomo morali v priprave
vključiti čim širši krog de-
lovnih ljudi in občanov. Le
tako bo mogoče doseči ena-
kopravnejši razvoj vseh kra-
jevnih skupnosti, kar je tudi
porok za uspešno nadaljeva-
nje razvoja vse družbenopo-
litične skupnosti.« Osnova
za realno mero optimizma
Zdravka Novaka so navse-
zadnje tudi rezultati, ki jih
zadnje čase doseglo v mo-
zirski občini tako na gospo-
darskem kot tudi na družbe-
nem področju.
Zdravko Novak skoraj ob
nobenem pogovoru ne ром-
bi pohvahti mnogih priza-
devnih ljudi, ki so gonilna
sila napredka v posameznih
krajevnih skupnostih. Kljub
temu, da delajo v težkih po-
gojih, marsikdaj dosežejo, da
skromna sredstva oplemeni-
tijo, kr^i pa so tako bogatej-
ši za številne nove in obnov-
ljene objekte.
Zdravko Novak ima rad
Gornjo Savinjsko dolino. Ni
mu vseeno, ko vidi, kako
umirajo gozdovi, razume
кгдјапе Solčave, ki se ne stri-
njajo z morebitnim odlaga-
liščem jedrskih odpadkov:
»Nikakor ne moremo prista-
ti na to, da bi to dolino, ki
smo jo vseskozi poskušali
ohraniti čim bolj čisto in pr-
vinsko, izpostavili n^večji
možni nevarnosti.«
JANEZ VEDENIK
Podtalnica bo višja
Delavci podjetja Nivo iz Celja že nekaj časa na Savinji
v Ločici gradijo kamnito drčo. Za gradnjo so se odločili
zaradi padca podtalnice, kar škodi tudi kmetijstvu. Kamnita
drča sodi v okvir osnovne vodnogospodarske dejavnosti. Če
bo vreme dopuščalo, ko končana že letos. Vrednost del
znaša 500 miljonov dinaijev.	T. TAVCAR
objavlja
razprodajo tehnoloških viškov blaga
{poliamidne tkanine, mešanice poliester-bombaž in
trikotažno blago) za bunde, vetrovke, jogging pi-
žame.
Prodaja bo v petek, dne 11.12.1987, od 8.-14. ure za
družbeni sektor in obrtnike in v soboto, dne 12. 12.
1987 od 8. do 14. ure za ostale.
Informacije po telefonu (063) 21-755 - nabavna
služba.
Pridite in prepričajte se!
TRŽNICA
Pojavil se je že nov krompir
Sliši se malce čudno, saj imamo krompir, ki smo ga izkopali
pred dobrim mesecem in pol za novega, zdaj sredi decembra pa
ponovno o novem. Tega je pripeljal prodajalec iz Makedonije in
je zrastel pod plastenjakom. Prods^al ga je po 435 din za kilo-
gram.
Zelenjava: cvetača 1000-1200, čebula 800-1200, česen
6000-7000, krompir 350-400, korenje 500-600, peteršilj 2000,
pesa 600, ohrovt 1000, cela repa 500, črna redkev 600, špinača
2000, presno zelje 350-400, brstični ohrovt in hren 2000, kisla
repa je pri Merxu 600, zasebnikih 1000, kislo zelje pa prodaja
Merx po 750, osiali pa po 1000 din.
Solata: glavnata 800-1000, endivija 800-1200, radič 1200-2500
din.
Sadje: grozdje 1200, hruške 1000-1200, jabolka v maloprodaji
600-1000, za ozimnico pa stane kilogram jabolk v zabojčku
500-600, celi orehi 3000-3600, jedrca 7000-9000, suhe shve 2000,
banane 1800, suhe smokve 4000, grenivke 2000, kaki 1000,
limone 2500, mandarine 2000, pomaranče 1870, kivi 5800 in
ananas 3470. Občasno se pojavi tudi kostanj, ki je po 1000 din.
Mlečni izdelki: ti so se zelo podražili, saj sta domača skuta in
sir zdaj po 3000, kajmak 8000 in srbski sir 4000 din.
Jajca: v kmetijski zadrugi Laško 135, pri domačinkah od 150
do 180 din.
NOVOLETNI
POPUST DO 25%
VAM NUDI NA GOTOVE ZAVE-
SE MODNIH KROJEV IN RAZ-
LIČNIH ODTENKOV
OD 10. 12. DO 20. 12. 1987
OBRATOVALNICA
»IDEJA«
Olga RATEJ-FIRŠT
SOSESKA V. ŽALEC tel. 711-425
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Snežne
razmere
Na Kopah je trenutno
20 centimetrov snega in
če ga bo do sobote in ne-
delje dovolj, bodo žičnice
obratovale, na Golteh je
30 centimetrov snega in
včeraj so naprave za smu-
čanje stale, na Rogli je od
20 do 30 centimetorov
zmrznjenega snega, teka-
ške proge so urejene,
prav tako deluje Mašinža-
ga, dovoz je možen z zim-
sko opremo.
V stanovanju z dežnikom
¥ Žalcu le zamakalo v blokih
v približno 10 let starih
blokih v ulici Heroja Stane-
ta in Čopovi ulici v Žalcu
imajo stanovalci že vrsto
let težave. Ravne strehe, ki
so pri naših projektantih še
posebej priljubljene, na-
mreč prepuščajo dež, še po-
sebej hudo pa je bilo med
praznovanjem Dneva repu-
blike.
Na pobudo stanovalcev in
žalske samoupravne stano-
vanjske skupnosti so jeseni
začeli z urejanjem blokov.
V	šestih stanovanjskih eno-
tah naj bi dogradiU 16 stano
vanj, zdaj ravne strehe pa na-
domestili z dvokapnimi. Za
ureditev novih stanovanj so
razpisali poseben natečaO,
najboljšo ponudbo pa so do-
bili v Ingradu. Med prazniki
so Ingradovi delavci prekini-
li delo, saj so imeU v tem ča-
su težave z dobavitelji po-
trebnega materiala. Stano-
valcem v gornjih nadstrop-
jih, ki so tudi doslej imeli ob
deževju največ težav, pa je
štiri dni zamakalo v stano-
vanja.
Takoj po praznikih so sku-
paj z izv^alcem del pripravi-
li komisijski ogled blokov in
sklenili, da morajo v Ingradu
nadaljevati delo. Steinovalci
v teh blokih pa se še vedno
pritožujejo, saj jim ne gre
v račun, da je Gradiš, ki je
bloke tudi gradil, vseh 10 let
popravljal strehe, vendar je
ob vsakem deževju ponovno
zamakalo v stanovanja.
V	Žalcu so zdíó pregledah
stanovanja in ocenili škodo,
ki je nastala na pohištvu in
opremi, v samoupravni sta-
novanjski skupnosti pa zatr-
jujejo, da bodo stanovalcem
pošteno povrnili odškodnin-
ske zahtevke. Najbrž ne bo
šlo brez sodnega procesa,
vendar v stanovanjski skup-
nosti trdno stojijo na strani
stanovalcev.
Sicer pa je odločitev, da
v blokih z ravnimi strehami
dogradijo nova stanovanja in
dvokapne strehe, zanimiva
rešitev za vse takšne stano-
vanjske objekte. Denar (16
novih stanovanj bo žalsko
samoupravno stanovanjsko
skupnost veljalo 560 milijo-
nov dina^ev, ki jih bodo za-
gotoviü iz sklada za novo-
gradnje) bo tako koristno in
namensko porabljen, težave
pa dolgoročno rešene. V Žal-
cu bodo, tako zatijujejo tudi
v Ingradu, z deh nadaljevali
tudi pozimi, prvih osem sta-
novanj pa naj bi bilo vselji-
vih m^a prihodnje leto.
IVANA FIDLER
Asfaltiran odsek
regionalne ceste
Te dni sicer delavci celj-
skega Cestnega podjetja še
urejajo brežine, vendar je
1.300 metrov cestišča med
Čretom in Stopo, ki povezu-
je šentjurski krajevni skup-
nosti Slivnica pri Celju in
Prevorje, že prevozno.
Gre za odsek regionalne
ceste maršala Tita, ki preko
Slivnice in Prevoija povezu-
je šentjursko občino z Lesič-
nim in Kozjem v šmarski ob-
čini. Ta regionalna cesta pa
skupaj s povezavo Planina—
Sevnica tvori takoimenovani
kozjanski cestni križ. Taje za
občane vseh treh občin, prav
tako pa tudi za naključne
voznike izrednega pomena,
saj bo močno olajšal promet-
ne zveze. Ureditev cestnega
križa je prevzela repubhška
skupnost za ceste, dela pa
opravljajo delavci celjskega
Cestnega podjetja.
Sicer pa so 360 milijonov
dinaijev, kolikor je veljala
ureditev cestnega odseka
Čret-Stopa, zagotovili s po-
sojili Zavarovalne skupnosti
Triglav, Ljubljanske banke
in sozda Merx ter nekaterih
drugih delovnih organizacij.
Krajani, lastniki zemljišč ob
novoasfaltirani cesti, pa so
se odpovedali odškodnini za
uničene pridelke.
Občani šentjurske in šmar-
ske občine pričakujejo, da
bodo z urejanjem regionalne
ceste maršala Tita nadaljeva-
li in delom prekinili le ob hu-
dem mrazu. I. FIDLER
IVIanj kapnice na Dobrovljah
Dokončali so četrto fazo Izgradnje vodovoda
Minuli teden bo z veliki-
mi črkami zapisan v zgodo-
vino dobroveljskega življa.
Za ljudi v dolini običajna
vsakdanjost, za Dobrovelj-
čane dolgoletni sen - dobili
so vodovod.
Minuh teden so na tem
skoraj 800 m visokem svetu
predali namenu še zadnjo
etapo vodovoda. Vodo je
zdíó dobilo še 8 domačij, ta-
ko da im^jo na Dobrovljah
18 vodovodnih priključkov.
Gradnja 8 km glavnih ce-
vovodov, treh črpališč in
treh rezervoaijev se je vlekla
sedem let. Vrednost vseh del
so predstavniki žalske Ko-
munale ocenili na 250 milijo-
nov din^ev. »Denaija še
zdaleč ni bilo toUko, toda
Dobroveljčani so vztrajni
ljudje in zniOo poprijeti,« je
bilo rečeno na otvoritvi.
Voda je za ta kraški hribo-
viti svet izrednega pomena.
Gradnja vodovoda n^ bi
tamk^šnje ljudi vzpodbudi-
la k ostajanju na domačijah,
omogočila пад bi razvoj kme-
tijstva, predvsem večji stalež
živine, ne nazadrye pa je vo-
da osnovni pogoj za razmah
ti^ma in tudi športa. V bli-
žini Doma borcev, ki je
v zadnjih letih temeljito
spremenil utrip življenja na
Dobrovljah, gradijo smučar-
sko skakalnico, tretjo po ve-
likosti v Jugoslaviji. Od nje
si Dobroveljčani še vehko
obetajo, zato so letos tudi ob-
novili in razširih dom, s či-
mer bodo pridobih tudi ne-
кдј skupnih ležišč. Na spi-
sku njihovih želja pa so, po-
leg tega, da dobijo vodo tiste
domačije, ki še vedno ostaja-
jo brez nje, telefoni. Celotno
področje ima namreč samo
en telefonski priključek. Nji-
hova n^bolj tiha sanja pa je
asfaltna cesta.
IRENA JELEN-BAŠA,
Velenjski učenci
v Uhlngenu
Ob Dnevu republike so se
v zahodnonemškem IJhin-
genu srečali tamkaj živeči
Slovenci z delegacijo ve-
lenjske frontne organizacije
in štiriinštiridestimi učenci
velenjske osnovne šole Bra-
tov Mravljakov.
Kultumoumetniško dru-
štvo Kaj uh iz Uhingena je
tesno povezano z Velenjčani
že od leta 1983, tokrat pa so
na predvečer Dneva repubü-
ke pripravih skupen nastop,
po njem pa so tamkajšnje ci-
cibane slavnostno sprejeli
v pionirsko organizacijo.
Velenjčani so bili nastanje-
ni pri naših rojakih.
JOŽE MIKLAVC
Novo vodstvo, nove naloge
Občinska Zveza društev
prijateljev mladine Žalec je
imela programsko volilno
konferenco. Na njej so oce-
nili delo v preteklem man-
datnem obdobju, izpostavi-
li pereča vprašanja in si
hkrati zastavili nov pro-
gram dela ter izvolili novo
Vodstvo. Na čelu zveze bo
Irena Prašnikar s sekretar-
ko Leonido Močivnik.
O delu Občinske zveze
ÖPM in nalogah za naprej
T^am je Leonida Močivnik
Povedala, da so zlasti opozo-
rtli na prem^hno aktivnost
posameznih DPM, ki deluje-
jo v občini in jih je osem-
JJ^st. Da bi delo zaživelo ta-
'^o kot je potrebno, so za po-
'^oč zaprosili kr^evne orga-
»^izacije SZDL, da po svojih
močeh oživijo delo DPM
v KS, zlasti v KS Žalec.
»Opozorili smo tudi na pro-
blem organiziranja prostega
časa v času zimskih in letnih
počitnic in sklenih, da se po
DPM v KS organizirajo sku-
pine ljudi, ki bodo pripravili
zanimive programe za otro-
ke, predvsem takšne, ki jih
sicer v rednem vzgojno izo-
braževalnem programu ne
zasledimo tako pogosto« je
povedala Prašnikaijeva.
Ena izmed n^pomemb-
nejših nalog, ki jih čaka v na-
slednjem letu, je organizaci-
ja Zbora pionirjev, ki bo
v m^u v celjski regiji in
s središčem dogajanja v Žal-
ski občini. »Če bo financira-
nje urejeno kot je bilo sed^j,
ni skrbi, da ne bi izvedli za-
stavljenih nalog,« je poveda-
la Irena Prašnikar.
T.TAVĆAR
Popravek
v članku Laščani vendarle
do novih telefonov, ki smo ga
objavili v 48. številki Novega
tednika, je prišlo do neljube
pomote. Digitalni telefonski
centrali v Laškem in Rimskih
Toplicah ne bosta stali 98, kol
je pisalo, iemveć 9S5 milijonov
dinaijev.
Uredništvo
STROKOVNA SLUŽBA
OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA
ZAPOSLOVANJE
CELJE
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge
1.	vodenje strokovnih področij
2.	vodenje sl(upnih področij
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kan-
didat, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje po-
goje:
pod 1.
-	da ima visoko šolo ekonomske ali druge ustrezne
smeri
-	da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	da je družbeno-politično aktiven in se zavzema za
uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja
-	da ima sposobnosti za vodenje in organizacijo
dela
-	da predloži ustrezen koncept o načinu realizacije
programa dela ter opredelitev lastne vloge pri njego-
vi realizaciji
pod 2.
-	da ima visoko šolo pravne ali druge ustrezne
smeri
-	da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	da je družbeno-politično aktiven in se zavzema za
uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja
-	da ima sposobnosti za vodenje in organizacijo
dela
-	da predloži ustrezen koncept o načinu realizacije
programa dela ter opredelitev lastne vloge pri njego-
vi realizaciji
Kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. Prijave
z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Strokov-
na služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Ce-
lje, Šlandrov trg 7. Rok za prijavo je 8 dni od objave
tega razpisa. Kandidate bomo o izbiri in imenovanju
obvestili v roku 8 dni po imenovanju.
vas vabi na
ELITNI DUNAJSKI VEČER,
ki bo v soboto 12. in 19. decembra od
20. ure naprej v HOTELU DOBRNA.
Iz bogate tradicije očarljive DONAV-
SKE METROPOLE smo izbrali plesne
nastope, glasbo za ples, kulinarične
specialitete in pestro ponudbo sladic.
Rezervacije na telefon 778-000.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Za obogatitev našega domoznanstva
Pri Kuiturni stiupnosti Ceiie ie izšei Celjsld zbornili 1987
Pri Kulturni skupnosti Ce-
lje je te dni v nakladi 500
izvodov izšel Celjski zbor-
nik 1987. Zbornik izhaja že
več kot 30 let in ga smemo
prištevati med tiste pokra-
jinsko domoznanske publi-
kacije, ki izhajajo najdlje in
najbolj redno. Povod za izid
prve številke, bilo je to leta
1951, je bila 500-letmca
Celja.
že ted^ je bil namen izha-
janja zbornika določen
- spremljati in proučevati
vsa področja družbenega
življenja, od gospdarstva do
šolstva, zdravstva, kulture
itn. Skozi leta, med katerimi
so bila tudi manj plodna, se
je krog sodelavcev širil,
mnogi strokovnjaki so prav
v Celjskem zborniku prvič
zastaviU svoje raziskovalno
pero.
Danes ni več mogoče obiti
dejstva, da predstavlja Celj-
ski zbornik nepogrešljiv vir
za poznavanje razvoja celj-
skega območja. »V Kulturni
skupnosti bomo naredili vse
za redno izhajanje zbornika,
saj bo le-to pritegnilo širok
krog sodelavcev, kar bo po-
menilo tudi nenehno širjenje
in poglabljanje njegove vse-
bine«, je zapisala letošnjemu
zborniku na pot predsednica
skupščine Kulturne skupno-
sti Celje Anka Aškerc.
Tematsko je z letošnjo vse-
bino Celjskega zbornika
predstavljeno socialno geo-
grafsko in etnološko področ-
je, razvojno gospodarsko in
ekološko področje, varstvo
kulturne dediščine, politična
zgodovina in kulturna in
umetnostna zgodovina. Za-
stopano je sodobno gledali-
ško in hkovno-galerijsko
snovanje, zdravstvo nekoč in
danes, predstavljene so tudi.
razne veje društvene dejav-
nosti. Tudi letos ni izostal en
primer iz številnih razisko-
valnih nalog v gibanju Mladi
za napredek Celja. Očiten je
zgodovinski poudarek na
predstavitvi kulturno poli-
tičnega in družbenoekonom-
skega življenja na Celjskem,
kajti, smemo trditi, da je pe-
ro vsakega avtoija posebej
vodila zavest, da je pravična
presoja preteklosti osnova za
stvarno razmišljanje o pri-
hodnosti.
Posebej velja opozoriti še
na izvirnost zunanje podo-
be Celjskega zbornika.
Z naslovnico je, kot je bilo
to v navadi že doslej, pred-
stavljen likovnik iz vrst le-
tošnjih prejemnikov Pre-
šernove nagrade Kulturne
skupnosti Celja. Reproduk-
cija na ovitku pripada aka-
demskemu kiparju Francu
Purgu in nosi naslov Velika
zvezda.
Iz vsebine velja še posebej
opozoriti zlasti na razpravo
geografa Milana Natka, stro-
kovnega svetnika SAZU
o VeUkosti kmečkih gospo-
darstev v celjski regiji, pa na
razpravo dr. Anton Soreta
o Prebivalstvu Obsotelja po
narodnostni pripadnosti, ali
na Dušan Kramberger-Ivan
Stopaijevo predstavitev Sa-
nacijskega programa in pre-
zentacije celjskega Starega
gradu. Dr.Hribovšek pred-
stavlja v Celjskem zborniku
dr. Karla Pečnika kot nezna-
nega slovenskega zdravnika
za tuberkolozo.
V redno prodajo je bilo od-
danih 420 izvodov Celjskega
zbornika po 4000 dinaijev za
izvod. In če bi kulturni ani-
matorji ali za kulturo odgo-
vorni v združenem delu od-
kupili po en izvod, razmišlja
odgovorni urednik Gustav
Grobelnik, bi naklada hitro
pošla, zbornik pa bi s svojo
vsebino bogatil prenekatero
knjižnico.
Morda pa bodo delovne
kolektive k nakupu spodbu-
dili pri občinskem ali me-
dobčinskem svetu Zveze
sindikatov?
IvlATEJA PODJED
Celjski zbornik 1987 obsega
kar 35 člankov izpod peresa
30 avtorjev. Med njimi je 15
mlajših aktivnih delavcev
kulturnih ustanov, ki so
prispevali 18 člankov, ali
polovico vseh, ostalih 15 av-
torjev pa sicer redno deluje
na področju ekonomske in
demografske raziskovalne
dejavnosti, v zdravstvu,
prosveti in drugod.
V gledališču čas za pravljice
S Tednom otroških predstav so v celjskem gledališču
zadeli žebljico na glavico. Letošnji je že drugi po vrsti,
v gledališču pa želijo na tak način prispevati k praznič-
nemu vzdušju med mladimi in najmlajšimi gledalci, ki za
vsako predstavo do zadnjega kotička napolnijo dvorano.
Teden otroških predstav se je pričel minulo nedeljo in bo
trajal do te nedelje, 13. decembra. Organizatorji so izredno
skrbno zasnovali teden za mlade. Na nekatere predstave
prihaja tudi dedek Mraz s spremstvom, kar daje programu
še poseben čar.
Do konca tedna bo še sedem predstav. Danes (četrtek)
dopoldne nastopa plesna skupina Akt Celje s plesno lep-
ljenko za klovne v koreografiji Ane Vovk-Pezdir. Jutri pri-
ha^ja v goste i'rešernovo gledališče iz Kranja z izredno zani-
mivo predstavo Me vzamete zraven. V soboto bodo prišli na
svoj račun ljubitelji lutk. Lutkovno gledališče iz Maribora
bo uprizorilo Zgodbo ob levjih zobeh. V nedeljo ob treh
popoldne pa bo Teden otroških predstav sklenil celjski
Rogovilež, lanskoletna uspešnica, ki seje otroci nikakor ne
naveličajo. In kar bo najbolj imenitno; Rogovilež bo po
predstavi pred gledališčem zanetil pravi ognjemet, priklical
dedka Mraza in sploh bo veselo...
Na sliki: V ponedeljek je mladež razveseljeval Tičev Jaka,
v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Go-
rice.
M. PODJED, foto: E. MASNEC
Aliord z Eido in Damirom
Revijsko tamburaški orkester Akord pripravlja
konec tedna koncert, ki bo prav gotovo vzbudil
veliko zanimanje že zaradi nenavadne zasedbe.
K sodelovanju so namreč povabili dva odlična
pevca: Eldo Viler in Damira Korena. Z njima bodo
v petek, 11. decembra ob 18. uri nastopili v kapucinski
cerkvi v Celju. Program predbožičnega koncerta bo
sestavljen iz božičnih skladb in cerkvene glasbe priz-
nanih skladateljev: od Huggensa do Bacha. Priredbe
za orkester je napisal dirigent Srečko Cizelj. Vstopnice
bodo na voljo uro pred koncertom.
Srebrni jubilej
Šaleškega okteta
Šaleški oktet je te dni sla-
vil petindvajsetletnico ob-
stoja, ob tem pa so priredili
v šoštanjskem Domu kultu-
re jubilejni koncert in izda-
li Kronologijo okteta, ki jo
je napisal Julij Pačnik.
Oktet je dosedaj prepeval
po Sloveniji in Jugoslaviji,
pa tudi zamejskim Sloven-
cem v Avstriji, Italiji in na-
šim zdomcem v Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Večkrat smo
jih lahko shšaU in videli tudi
na radiu in televiziji. Za svo-
je delovanje so prejeli števil-
na odličja, Kajuhovo in Na-i
potnikovo priznanje, pa tudi
Grb Šoštanja. Vsa priznanja
so si prislužili zlasti zato, ker
ni bilo nobene pomembnej-i
še proslave, manifestacije ali
kulturne prireditve v občini
ali krajevni skupnosti, kjer
ne bi nastopili in oplemeniti-
li program. Sicer pa jih je
najbolj vedno nagrajevalo
domače občinstvo, ki zna ce-
niti delo svojih kulturnih za-
nesenjakov, ki so s svojo pe-
smno ponesli imeni Velenja
in Šoštanja v svet.
VIKTOR KOJC
Media in Akt na Dnevih plesa
v Cankarjevem domu v Ljubljani se bodo jutri pričeli
Dnevi plesa 87. Z našega območja bosta nastopili skupini
Media iz Titovega Velenja s plesom Mobili-Bobili, v kore-
ografiji Tatjane Pocajt ter skupina Akt iz Celja s Tatinsko
srako, v koreografiji Ane Vovk-Pezdir.
Prireditev se bo začela s celovečerno predstavo plesn
skupine Gyula Berger iz Budimpešte, jutri ob 20. ur.
V sobotnem programu pa bodo nastopile še skupine: Plesnr
kazalište SKUC iz Zagreba, Studio za svobodni ples iz Lju>
Ijane, skupina Nova iz Kranja, T4 iz Ptuja, Magra iz Maribo
in plesna skupina Lai iz Izole.
Plesalec in koreograf Rhys Martin iz Zvezne republi'
Nemčije bo za zaključek v nedeljo zvečer uprizoril solistič.
koreografsko predstavo Osem pesmi za norega kralja i.
Vesalijeve ikone.	VV
Prihaja bel In Maša za sedem dejanj
Dve premieri plesni deli Plesnega studia Celje
Skupina Igen iz celjskega
Plesnega studia je pred
Dnevom republike pripra-
vila plesno srečanje z naslo-
vom Plesni mozaik, izvirno
zaradi nenavadnega in im-
presivnega ambienta lapi-
darija v Pokrajinskem mu-
zeju, pa tudi po sestavi pro-
grama, ki ga je poleg doma-
če, zapolnila gostujoča sku-
pina Lai iz Izole.
Koreograf in organizator
Igor Jelen se je spopadel
s težko nalogo prilagoditve
že obstoječih in novih ples-
nih točk privlačno - skriv-
nostnemu prostoru lapidari-
ja, kar je porodilo vrsto teh-
ničnih problemov, ki pa so
bih rešeni uspešno. Majhen
avditorij je lahko sprejel le
kakih 50 gledalcev, zato so
predstavo ponavljali kar šest
večerov zapored. Dohod po
v podzemlje se spušč^očih
stopnicah skozi razstavišče
do osrednje dvoranice so do-
miselno in skrivnostno raz-
svethli s svečami, ob kamni-
tih eksponatih pa so se risale
zdaj mirujoče, zdaj begajoče
postave plesalk. Razmeroma
ozek, a globok prostor pod
arkado v osrednji dvoranici
je služil za oder. Lahko bi
rekli, da je ambient sam
ustvaril vzdušje, ki se mu je
ples podredil, in se vanj
vklopil bolj s svojo likovno-
čutno komponento kot s sa-
mostojno pripovedjo. Tako
je ples »Ljubezen plava in
zelena« dekorativno zapolnil
arkadni prostor, vtis vodne
prosojnosti pa so še poudari-
li zeleno-modri kostumi in
ustrezna luč.
Novost večera, koreografi-
ja Igorja Jelena, »Prihaja
bel« združuje vse značilnosti
njegovega oblikovalskega
načina in izjemni energetski
elan plesalk. Vsebinsko ne
prinaša nič novega, sßj je
grđena na preprostem anta-
gonizmu črnega in belega,
zlega in dobrega, z obveznim
končnim triumfom nosilcev
dobrega - dekleta v belem in
fanta, ki držita v rokah belo
prosojno luč v obliki pirami-
de. Vendar je ples vseskozi
dinamičen in intenziven: kot
kruti stroj ga poganjata na-
prej ritem in hrup iz zvočni-
kov (izvirna, učinkovita glas-
ba Danija Bedrača in Matja-
ža Rebevška). Zanimivo so
rešeni premiki v prostorskih
planih od dna odra proti
prosceniju ter spremembe
v prostoru s prestavljanjem
srebrnih piramid. Vse to pa
ni bilo uporabljeno zgolj kot
domislica, marveč je smisel-
no nakazalo dognanje: pro-
diranje »belega« iz ozadja
naprej in sočasen umik »čr-
nega«, s čimer je bila poanta
poudarjena s plesnimi sred-
stvi (čas, prostor) in ne (sa-
mo) z neplesnimi simboli
(bela barva, bela piramida).
Prav energija, dinamika in
uporaba prostora pa so ele-
menti, ki ples »Prihaja bel«
rešujejo, tako da naivnost
ideje v tem kontekstu ne mo-
ti preveč.
Med gostujočimi plesnimi
skupinami novogoriškega
Večera sodobnega plesa so
nastopile tudi plesalke Ples-
nega gledališča celjskega
Plesnega studia. Koreografí-
nja Cordana Stefanovič-Er-
javec je v odlomku iz daljše-
ga dela Maša za sedem de-
janj, katerega premiero še
čakamo, znova presenetila
s svojim neusahljivim tem-
peramentom in domišljijo.
Ples sicer tako kot pri marsi-
kateri skupini formalno slo-
ni na verbalno deklarirani,
»težki filozofski ideji«, to pot
o kroženju časa, a njegova
največja plesna vrednost je
spet v tistih plesnih trenut-
kih, ki se polno uresničujejo
v lastnem mediju - v gibanju
v času in prostoru in v zares
izvirnih nenavadnih kompo-
zicijah teles ob ustvarjalni in
funkcionalni uporabi scen-
skih elementov (Ratimir Pu-
šelja). Izredno ekspresivni
so tudi kostumi z maskami
(Ema Kuglar), ki spreminja-
jo plesalke v prebivalce ne-
navadnih svetov, kjer se s tai
dviguje čuden sivkast prah
in seda na grozljivo zvedava
obličja teh bitij. Očaranost
nad neizčrpnimi možnostm.
eksperimentiranja s kompo
zicijami teles in scenskih ele
men to v je koreografinjo ne
koliko odvrnila od natanč
nejše obdelave in izčiščeva
nja gibnih motivov, venda,
bo v procesu nastajanja ce
lotne predstave lahko še vst
nadomestila.
NEJA KC
Ples v Pionirskem domu
V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bo
danes, v četrtek in jutri, v petek še šest skupnih
plesnih predstav skupin Igen C ter Plesnega gleda-
lišča Celje B in Packa. Prednovoletne plesne pred-
stave za vse celjske vrtce in osnovne šole priprav-
ljajo v občinski Zvezi društev prijateljev mladine.
S plesnimi predstavami so plesalci Plesnega studia
Celje začeli v ponedeljek, dnevno pa so trikrat odple-
sali Izgubljeni kovček Potipitipavček v koreografiji
Igorja Jelena in Na sporedu je... v koreografiji Gor-
dane Stefanovič-Erjavec. Občinska zveza društev pri-
jateljev mladine je denar za prednovoletne plesne
predstave zbrala po posebnem samoupravnem spora-
zumu o novoletnem praznovanju otrok, vendar ga je
premalo, da bi si plesne predstave v Pionirskem domu
ogledali tudi otroci okoliških osnovnih šol. Zanje so
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove v okviru lut-
kovne sekcije pripravili igrico Kako je doktor Hano-
usek ozdravil sonce, s katero bodo gostovali pri njih.
I. F.
Izšla Je Mohorjeva zbirka 1988
Najstarejša slovenska založba je letos poslala na
knjižni trg redno zbirko za leto 1988. Sestavlja jo
tradicionalni koledar in še štiri knjižna dela in sicer:
nadaljevanje P.Simona Ašiča Pomoč iz domače
lekarne II. Delo poznajo bralci Mohorjeve že iz prejš-
njega letnika in je zbudilo mnogo zanimanja, saj je
danes vse, kar govori o zdravju, med ljudmi aktualno.
Viktor Smolej nam na zanimiv način opisuje reko
Savo v delu z naslovom Sava na Slovenskem - pravza-
prav opisuje življenje ob njej. Jože Dolenc nam raz-
kriva v delu Slovenski romar živopisno vsebino
pojma, ki je vsestransko vezan na romarstvo, Mirko
Mahnič pa nas popelje s prozo Devet mesecev
v žlahtno tradicijo večerniškega branja, ki ga Mohor-
jeva še skrbno neguje.
Vsa dela je opremil Julijan Miklavčič, zbirka pa je
bila tiskana v nakladi 38.000 izvodov, razen knjige
Pomoč iz domače lekarne II, kije bila tiskana v 60.000
izvodih. Mohorjev koledarje tokrat likovno opremljen
z reprodukcijami znamenitih del v cerkvi v Velesovem
na Gorenjskem iz delavnice Johanna Martina
Schmidta (1718-1801) - znan tudi pod imenom Krem-
ser - Schmidt zaradi rojstnega mesta Krems ob Do-
navi.
D.M.
10. OECËi^j^t; R 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Kje, Itako in za koliko bomo nazdravili novemu letu?
Za Sil¥estr0¥0 /e ponekod le še nekai prostih mest, cene pa (skoraj povsod) visoke
Do takrat, v * se staro leto
prevesi v novo, in ko goduje
Silvester, «as ločijo še na-
tanko trije tedni. Ste že po-
mislili, kje boste preživeli
najdaljšo noč? Še ne? Po-
tem je današnji članek kot
nalašč za vas. Marsikomu
bo pogled na silvestrske ce-
ne pospešil srčni utrip, vsi
pa, ki ne boste silvestrovali
doma, boste morali za Sil-
vestrovo na široko odpreti
denarnice.
V celjski regiji bo silve-
strovanje skoraj v vsakem
hotelu, restavraciji in gostil-
ni. Za silvestrsko noč bo
v hotelih, v povprečju, po-
trebno odšteti 30.000 dinar-
jev (v ceno je vključena tudi
silvestrska večeija). Veliko?
Malo? Kakor za koga in ka-
kor kje. Ponekod bo za pri-
jetno silvestrovanje potreb-
no odšteti »le« 20.000 dinar-
jev, drugje zopet 40.000.
O tem, kaj boste izbrali, pa
bo verjetno odločala vaša de-
narnica.
Celie
če boste najdaljšo noč pre-
živeli v dvorani Golovec, bo
vaša denarnica gotovo naj-
manj »prizadeta«. Vstopni-
ce, ki so v prodaji pri blagaj-
ni bazena in v poslovalnici
Slovenijaturista, so po 8000
dinarjev, za Silvestrovo pa
bodo po 10.000 dinaijev. Ce-
na seveda ne vključuje hrane
in pijače - organizatorji to
prepuščajo gostom in njiho-
vim denarnicam. V dvorani
Golovec bodo za dobro raz-
položenje skrbeli: skupina
Oliver Twist, Celjski instru-
mentalni kvintet, prireditelji
pa bodo povabili tudi gosta
večera, ki bo do 31. decem-
bra ostal skrivnost. Za ljubi-
telje disko glasbe bo odprt
disko klub, pripravili bodo
še bogat srečelov, lepa na-
grada pa čaka tiste, ki bodo
sedeli za izžrebano mizo.
Za tiste, ki jim po glavi ne-
prestano rojijo visoki hono-
rarji glasbenikov in humori-
stov, ki najdaljšo noč v letu
preživijo delovno, pa nekaj
številk (da ne boste ob temo
pogovora): Gu-gu in Agropop
sodita med skupine z najvišji-
mi honorarji. V silvestrski no-
či bodo »pokasirali« 2 nova
milijona. Brz zadrege se jim
s honorarjem, 1,5 milijona di-
narjev, lahko ob bok postavi
celjska skupina Nočna izme-
na. Tudi Ad-hoc iz Frankolo-
va bo služil - obeta se jim do-
ber milijonček novih dinar-
jev. Kaj pa humoristi, oziro-
ma povezovalci? Vinko Ši-
mek in Mišo Zaletel sodita
v »težko kategorijo« zasluž-
karjev. Za silvestrski nastop
bosta zaslužila 800.000 dinar-
jev (vsak seveda, da ne bo po-
mote). Boli »skromna« pa sta
Boris Kopitar in Tilen Sku-
bic. Zadovoljilo ju bo 500.000
novih dinarjev (vse številke
so iz cenika ljubljanske glas-
bene agencije »Gala«).
Silvestrsko rajanje bo tudi
v vseh celjskih hotelih. Po-
vsod bo, na osebo, treba od-
šteti 30.000 dinarjev. Kdo pa
bo skrbel za zabavo? V hote-
lu Merx bo to skupina Ter-
glav iz Celja, v Turški mački
ansambel Vikija Ašiča-sta-
rejšega, v hotelu Evropa an-
sambel Lehar, v restavraciji
Pri mostu pa Šaleški fantje.
V vseh celjskih hotelih še
sprejemajo rezervacije, le
v Turški mački in Evropi je
v glavnem že vse zasedeno.
. Na Dobrni bo živo že ves de-
cember. 12. in 19. decembra
bodo v hotelu Dobrna pripra-
vili Dunaj.ski večer, s širokim
izborom hrane, s plesom in
klasično glasbo. 24. decembra
pa bodo pripravili Božično
večerjo z bogatim pro-
gramom.
Šentjur
v motelu Merx v Šentjur-
ju, bo silvestrovanje nekoli-
ko dražje, 32.000 dinaijev, za
zabavo pa bo skrbela skupi-
na Coctail iz Slovenskih Ko-
njic. Večer bodo popestrili
s programom magije in tele-
patije, niso pa nam sporočili,
ali bodo pričarali tudi kaj de-
narja v prazne denarnice obi-
skovalcev. V motelu je nekaj
prostora le še pri mizah, ki so
v prostoru ob točilni mizi.
Tudi v Šmarju pri Jelšah
bodo silvestrovali. V gostiš-
ču Šmarski hram, bo goste
v novo leto popeljala skupi-
na Metalurgi iz Makol, ob re-
zervaciji pa je treba odšteti
29.000 dinaijev.
Titovo Velenje
v Titovem Velenju bo za
Silvestrovo dovolj zabave,
pa čeprav tudi letos ne bo
silvestrovanja v Rdeči dvo-
rani. Zato pa lahko izbirate
med silvestrovanjem v hote-
lu Paka za 24.000 dinarjev,
ob zvokih ansambla Marela,
nekaj prostora je še v Delav-
skem klubu, kjer bo najdalj-
šo noč mogoče prživeti za
17.000 dinaijev, za glasbo pa
bodo skrbeli člani ansambla
Trend, v restavraciji Jezero
pa so rezervacije že vnaprej
prodali rednim gostom. Sil-
vestrovali bodo tudi v ve-
lenjski Nami. Tam vas bo za
20.000 dinaijev zabavala sku-
pina Noč in dan.
Tudi letos bodo skoraj po-
vsod poskrbeli za zabavo po
Novem letu. Novoletni plesi 1.
in 2. januarja si bodo kar sle-
dili (človek si še silvestrskega
mačka ne bo mogel pošteno
pozdraviti). Celo v velenjski
Rdeči dvorani, kjer bo dvora-
na za Silvestrovo samevala,
bodo poskrbeli za novoletni
ples! V celjski dvorani Golo-
vec bodo silvestrovanje podo-
živeli 2. januarja, le da bodo
vstopnice prodajali za dva ti-
sočaka ceneje (6000 dinarjev
v predprodaji in 8000 dinar-
jev na dan prireditve). Zaba-
vali vas bodo skupina Oliver
Twist, ansambel Mira Klinca
in kot presenečenje - gost.
Kdo? To pa tudi mi še ne
vemo.
lahko oglasite v poslovalnici
Kompasa, kjer so pripravili
štiridnevni novoletni izlet
s silvestrovanjem v istem do-
mu. Cena štiridnevnega
aranžmaja je 65.000 dinarjev.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah bo-
do najdaljšo noč proslavili
v hotelu Dravinjski dom. Za
zabavo bo skrbela skupina
Obvezna smer, žal, pa je tudi
že vse zasedeno. Več prosto-
ra je v hotelu Dobrava v Zre-
čah, kjer bo za silvestrovanje
treba odšteti 30.000 dinaijev,
zabaval pa vas bo ansambel
Veriga. Tudi na Rogli je
v bungalovih še nekaj pro-
stora. Silvestrovanje pa so
pripravili v hotelu (cena je
30.00Ó dinarjev) in v novi,
večnamenski dvorani, kjer je
še nekaj prostih miz in kjer
boste za silvestrski večer od-
šteli 18.000 dinarjev. Goste
na Rogli bodo zabavah kar
trije ansambli: ansambel To-
neta Žagala, skupina Prepo-
rod iz Ptuja in skupina Stop.
Žalec
v žalskem hotelu Gol-
ding-Rubin bo goste zabava-
la novogoriška skupina La-
pos, odprt bo tudi disko, za
prijetno glasbo pa bo skrbel
še Josip Stjepanovič, mož, ki
z dvema rokama obvlada kar
več instrumentov hkrati
- gre seveda za zasedbo en
mož - en orkester. Cena sil-
vestrovanja bo 33.000 dinar-
jev. Tri tisočake manj pa bo-
ste odšteli, če boste silve-
strovali v hotelu v Preboldu,
oziroma v blagovnici Nama
v Žalcu ali Levcu. V Prebol-
du, bosta za zabavo skrbeh
skupini Interval in Jantar,
odprt pa bo tudi disko (tu
sprejemajo rezervacije pose-
bej). Povsod je še dovolj pro-
stora. V žalski Nami bodo za
vedro vzdušje skrbeli člani
skupine Nočna izmena in
v Nami v Levcu skupina
Candy. V Levcu ne spreje-
majo več rezervacij.
Zdravilišča
- zasoiiene cene
Najbolj živo (in najdražje)
bo silvestrovanje v zdravihš-
čih v okolici Celja. V Roga-
ški Slatini bodo silvestrovali
v hotelih Donat in Sava za
42.000 dinarjev. V Donatu bo
goste zabaval ansambel
Trim iz Maribora, bolj ali
manj duhovite domislice pa
bo iz rokava stresal Vinko
Šimek. Pripravili bodo tudi
bogat srečelov, izbrane vrste
sladic... V hotelu Sava bo
nastopila skupina Casina in
Alfi Nipič, v obeh hotelih pa
bo silvestrovanje organizira-
no za 32.000 dinarjev še v ho-
telskih kavarnah. V obeh ho-
telih je na voljo le še nekaj
prostih mest. Silvestrovali
pa bodo tudi v Kristalni dvo-
rani. Goste bo zabavala do-
mača skupina Kristal, cena
silvestrovanja paje 35.000 di-
naijev. Že za 25.000 dinarjev
pa bo silvestrovanje v resta-
vraciji Pošta, kjer bo za ples
skrbel Rogaški instrumen-
talni kvintet, in v Sloven-
skem domu, kjer bo igral an-
sambel iz Oplotnice.
V hotelu Atomske toplice
v Podčetrtku vas bo v novo
leto popeljala celjska skupi-
na Strmina, cena silvestrova-
nja bo 35.000 dinarjev. Na
voljo je še dovolj prostih
mest.
Če sta vam zadišala žganje
in vino, ki se bosta kuhala za
Silvestrovo pred Izletniko-
vim Planinskim domom v Lo-
garski dolini, je še pravi čas,
da si preskrbite rezervacijo
za ponovoletno rajanje, ki ga
bodo v Logarski dolini pri-
pravili 1., 2. in 3. januarja. Za
zabavo bodo poskrbeli: har-
monikar, citrar, skupina Via
song, 3. januarja pa bo morda
nastopil ansambel Jožeta
Krežeta.
Kako pa bo na Dobrni? V ho-
telu Dobrna bo cena silvestro-
vanja 40.000 dinaijev, goste bo
zabaval ansambel Štajerskih 7,
odprt bo tudi disko klub. Za
30.000 dinaijev boste lahko
pričakali novo leto v Zdravili-
škem domu, kjer bo prepevala
skupica Cmok. V restavraciji
Triglav bo še za dva tisočaka
ceneje, za glasbo pa bo skrbel
Duo Ме^.
Laščani bodo novo leto poz-
dravih v hotelu Hum. Na voljo
je še nek^ prostih mest, ob re-
zervaciji pa je treba vplačati
30.000 dinarjev. Za glasbo bo
skrbel Hmeljarski instrumen-
talni kvintet.
Z agenciiami po
domovini
Zanimivo silvestrsko ponud-
bo imajo pri Slovenijaturistu.
Za okoli 55.000 dinaijev vas
bodo z vlakom popeljali v Li-
pik (Slavonija), za nekaj tisoča-
kov manj pa v Kanal ob Soči.
Pri Izletniku tudi letos pri-
pravljajo tradicionalno silve-
strovanje Pri treh lučkah
v Sremiču nad Krškim, za
33.000 dinaijev.
Vas mika Prekmuije? Na tu-
ristični kmetiji Gergorec, v va-
si Sebeborci boste lahko za
30.000 dinaijev preživeli prijet-
no najdaljšo noč. Po nekoliko
nižji ceni pa organizirajo silve-
strovanje v Prekmuiju, v vasi
Strukovci, tudi pri Globtouru.
V Slovenj Gradec vas vabi
Kompas. Za dvodnevno biva-
nje in silvestrovanje v hotelu,
boste odšteli 83.000 dinaijev.
Novoletni izleti in
silvestrovanja
v tujini
Novoletni izleti v tujino so
zanimivi, le žepe bo treba po-
šteno obrniti, pa še kakšno trd-
no stoječo valuto bo treba pri-
makniti. Slovenijaturist pri-
pravlja petdnevno bivanje in
silvestrovanje v Krakowu,
v hotelu Holiday inn. Cena iz-
leta je 149.000 dinarjev. Za
okoli 170.000 dinarjev boste
lahko silvestrovali in prebivali
v Salzburgu, 180.000 din pa bo-
ste odšteli, če se boste odločili
za trodnevni novoletni izlet,
s silvestrovanjem, v Rimini. Za
trodnevni izlet v Brno je treba
odšteti nekaj manj kot 130.000
dinaijev. Kompas in Globtour
pa vabita v Budimpešto za
okoli 260.000 dinaijev.
Si želite silvestrovanja, kjer
sta smoking za moške, in dolga
obleka za ženske, obvezna?
Nič lažjega. Pri Slovenijaturi-
stu so poskrbeh tudi za vas.
Poleg tega, da boste morah iz-
popolniti svojo garderobo, bo-
ste odšteli še 180.000 dinarjev
in 1500 avstrijskih šilingov po
osebi, za trodnevno bivanje na
Dunaju in silvestrovanje
v Hofburgu, nekdanji cesarski
palači.
Vabljivo je tudi šestdnevno
križaijerge po Baltiku z ladjo
Finnjet in z ogledom Helsin-
kov. Novo leto boste pričakali
na ladji, za izlet pa boste odšte-
h 525.000 dinarjev, dodah pa
boste še 750 nemških mark.
Cena velja, seveda, za eno ose-
bo. Pa srečno v novo leto, z la-
djo Finnjet, ali brez nje!
NATAŠA GERKEŠ
Jožef bi strmel
Lepši videz laškega zdravilišča
Vhod v Zdravilišče Laško
ima novo podobo. Prostor
pred glavnimi vrati so pokrili
in tako je nastal prostoren pa-
viljon, kjer bodo poslej lahko
posedali gostje tudi takrat, ko
bo deževalo. Obnovili so tudi
fasado nad vhodom, ki se zdaj
ujema z zunanjostjo sosednjih
zgradb.
Ureditev, ki jo je po načrtih
celjskega Razvojnega centra
opravil Gradiš, je stala 150 mi-
lijonov dinaijev, poleg lepšega
videza pa bo pripomogla tudi
k večjemu miru zdravihških
gostov. Doslej so jih namreč
večkrat vznemiijali vozniki, ki
niso upoštevah vožnje po cesti
Imimo vhoda v Zdravilišče.
Zdaj bo lahko na nekoliko
'dvignjeno preddverje pripelja-
lo le reševalno vozilo.
V Zdravilišču Laško so
v zadnjih letih precej denarja
namenili urejenemu in sodob-
nejšemu videzu zunanjosti in
notranjosti zgradb, da bi svo-
jim pacientom zagotovili kar
največ udobja. Obnovili so fa-
sado stare zdraviliške zgradbe
in posodobih depandanso De-
bro, prav zdaj pa posodabljajo
še depandanso Rečica. Z naku-
pom nove opreme za fiziotera-
pijo bodo izboljšali kakovost
svojih storitev. Zanimivost pa
bo gotovo privlačna kopalna
kabina Franca Jožefa v starem
zdravihškem kopališču. Uredi-
h jo bodo tako, kakršna je bila,
ko se je v njej kopal slavni
cesar.
N.K.
Mozirje
Tudi Savinjčani bodo za
Silvestrovo odprli denarni-
ce. To lahko sklepamo po
številnih silvestrovanjih, ki
jih pripravljajo. Hotel Turist
bo v dvorani TVD Partizan
v Moziiju pripravil, ob zvo-
kih ansambla bratov Poljan-
šek, silvestrovanje za 17.000
dinaijev. V hotelu Planika
v Ljubnem, pa bodo v novo
leto zaplesali ob zvokih do
.¿edaj še neznanega ansam-
bla in po enaki ceni kot Mo-
zirjani.
Živo bo v Logarski dolini.
Tam bo v Izletnikovem Pla-
ninskem domu silvestrova-
nje ob domači hrani, na dvo-
rišču bodo kuhah žganje in
vino, v hotelu pa bo goste
zabavala skupina Via song iz
Luč, melodije na citre bo
ubiral Karli (Gradišnik, pa tu-
di harmonikaija bodo imeh.
Žal je za zunanje goste že vse
razprodano, še vedno pa se
Zreški Ifovači v turizem
Na zasneženi Rogli bo v so-
boto, 12. decembra dopoldne
nadvse slovesno. Unior, kova-
ška industrija Zreče, je na-
mreč v pičlih nekaj mesecih
uspel postaviti dva objekta,
športno dvorano in večna-
mensko dvorano, poleg tega
pa še nove smučarske na-
prave.
Tako je z Unioijevimi posegi
na Rogli v nekaj letih zraslo
eno n^večjih smučarskih sre-
dišč pri nas. Gigant, ki se je
razvil iz pastirske koče pa ugo-
tavlja, da so možnosti za širitev
in razvoj turizma na tem delu
Pohorja še vedno vehke. Dej-
stvo je tudi, da je bil lahko raz-
voj tako skokovit tudi zato, ker
so v Unioiju, v večini iz lastnih
sredstev, vzporedno zgradili
tudi infrastrukturne objekte.
Turistični in gostinski delav-
ci si že dlje časa prizadevajo,
da bi bila Rogla polno zasede-
na vse štiri letne čase in ne
samo v zimski sezoni. Novi ob-
jekti so še korak dlje k takšnim
stremljenjem. Danes ima Ro-
gla 1000 ležišč, v bodočnosti
naj bi jih bilo 2500, vlečnice naj
bi prepeljale 15.000 smučaijev
na uro. Večnamenska in šport-
na dvorana pa bosta vabljivi
zlasti v medsezonah. Športna
dvorana meri 36 x 60 metrov in
ima 2200 kv. metrov površine,
arhitektonsko je vkomponira-
na na pobočju za Plaryo tako,
da je pretežni del dvorane pod
zemljo in da bo zlasti pozimi le
malo vidna izpod sneženega
klobuka. Pod njeno streho pa
bodo zlasti prišli na račun lju-
bitelji tenisa in vseh iger z žo-
go. Dvorana bo odprta vsak
dan od 8. do 22. ure. Znane pa
so tudi že cene za uporabo
igrišč in športnih rekvizitov.
Za tenis, na primer, bo potreb-
no za eno uro igre odšteti v ča-
su od 8. do 15. ure 7000 dinar-
jev, do 17. ure 8000 dinaijev in
do 20. ure 9000 dinaijev. V vçli-
ki dvorani bo cena za kolektiv-
ne športe (košarko, odbojko,
rokomet) 30.000 dinaijev na
uro v dopoldanskem času, na-
to 35.000 dinarjev na uro in
v večernih urah 40.000 dinar-
jev na uro. Na-Rogli bodo izda-
jah tudi športne rekvizite, te-
nis loparje in žoge. Cene pa so
različne, od 1000 do 3000 di-
naijev.
Na Rogli, kjer so pogrešali
prostor za različne zabavne
prireditve in prostore za usluž-
nostno dejavnost, pa bo prav
tako velika pridobitev večna-
menska dvorana, ki jo bodo
ponudih tudi organizatoijem
raznih simpozijev. Tako naj bi
bila tudi večnamenska dvora-
na zasedena v vseh sezonah.
V njej bo tudi trgovina in ski-
servis.
Investitoijem, kakor izvajal-
cem (Ingrad) je uspelo izgoto-
viti oba objekta do pričetka
zimske sezone in še pred no-
vim letom in zimskimi počitni-
cami, ko pričakujejo v tem Re-
kreacijsko turističnem centru
na 1500 metrih nadmorske vi-
šine veliko domačih in tujih
gostov.
MATEJA PODJED
10. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
»Vračamo se za dvajset let nazaj«
Na kmetlßl Zagožnovih w Matkah otíúaio 85 tisoč litrov mleka
Minuli petek je bil pres-
neto turoben dan. Iz sivih
oblakov, skorajda si jih
z roko ujel, je pršelo, nekoli-
ko više po okoliških bregeh
je že dišalo po snegu.
Priznam, nič kaj židane
volje se nisem odpravljala
v Matke. H kmetu Jožetu
Zagožnu.
Pričakovala sem starejše-
ga, malce robustnega, pa k^
malo zgovornega človeka.
Pa jo je iz hleva svoje, na
vrhu griča čepeče domačije
- na tisto iz Kralja na Betaj-
novi me je spominjala - pri-
mahal čisto drugačen mo-
žak. Prej majhne kot velike
rasti, prijaznih oči in ust, ki
so se tisti večer še nešteto-
krat razprle v živ smeh. Šti-
rih križev, ki si jih je naložil
na svoja ramena, ni bilo opa-
ziti. Pa zgovoren je bil, da bi
še mrtvega obudil v živ-
ljenje.
Gospodar Jože si je ob na-
šem obisku d^jal opravka
okrog živine. »Dvajset jih je,
krav, pa dvíyset telic za re-
produkcijsko čredo, imamo
pa 21 ha zemlje,« je pojasnje-
val. Potem pa nadaljeval:
»Naša kmetija je usmerjena
v proizvodnjo mleka. Pred
skorey dvajsetimi leti smo
imeli v hlevu samo tri glave
živine, potem smo začeli
s pašno košnim sistemom in
povečali stalež živine,« je bil
zgovoren Jože. Vmes je po-
kladal živini, potem ga je ča-
kala še molža. Z ženo Jožico
jima je šlo hitro od rok,
z bližnje police je odmeval
radio. »Če si po dve uri v hle-
vu, je pač najbolje, da je kar
:raven. Tako si tudi z vsem
na tekočem,« je povedal med
smehom.
V hlevu je Jože postoril še
:o in ono, pogledal še h telič-
ku v kotu, zatem se je pogo-
vor nadaljeval v topli kuhinji
ob zidanem kmečkem štedil-
niku. »Vsak dan namolzemo
od 250 do 280 litrov mleka,
lani smo ga oddaU 85.000 li-
trov,« je pripovedoval. Le
trije kmetje v žalski občini
so ga oddah več kot na tej
hribovski	domačiji
v Matkah.
Mimo sedanjih nakopiče-
nih težav v našem kmetij-
stvu tudi nisva mogla. »Če
bo šlo tako naprej, bomo pri-
siljeni zmanjšati čredo. Že
zdaj kupujemo manj krmil,
umetnih gnojil. Tudi zadnje
povečanje odkupnih cen
mleka nam ne koristi veliko.
Za liter mleka dobimo po 20
do 24 tisoč dinarjev, kg krmil
pa so istočasno podražih na
32 tisoč din. Mi bomo pozimi
pripravih les in uredili pašni-
ke, kajti trava, ki jo krava
namuli, je pač najcenejša. Bo
pa naša proizvodnja, če bodo
réizmere še naprej takšne,
podobna tisti izpred dvajse-
tih let,« je črnogledo razmi-
šljal moj sogovornik.
Pa Jože po oVoji naravi ni
črnogled in niti ni vajen pesi-
mističnega razmišljanja. Ži-
vahen in čil je kot kakšen
mladenič, nasmejan in dobre
volje, pa pripravljen govoriti
o vsem - o tem ali onem člo-
veku, o političnem in gospo-
darskem življenju. Še o raz-
vpiti skupini Laibach je bil
na tekočem.
O načrtih na kmetiji je bilo
težko govoriti. Kako bi tudi
ne bilo, »saj so cenovna nes-
kladja, obrestne mere m stal-
no potiskanje kmeta ob zid
opravili svoje«. A iz gospo-
darjevih besed je bilo kljub
vsemu čutiti trdno odloče-
nost, da zemlji ostane zvest.
V dobrem in hudem.
Urini kazalci so silili že tja
proti deveti zvečer, ko sem
se spet spuščala v dolino.
Nič več me ni motilo tisto
zoprno pršenje, duh po sne-
gu je bil prijetnejši. Prijet-
nejši zaradi ljudi, ki sem jih
tokrat spoznala. Ljudi, ki so
trdno pognali korenine v tej
naši grudi.
IRENA JELEN-BAŠA
Svinjsico Icožo za dva ded
Letos se vse manj rejcev odloča za drenje prašičev, ker je
cena, milo rečeno, smešna. Za kg kože dobijo po 110 dinar-
jev, če upoštevamo, da tehta od 5 do 8 kg, dejansko zanjo ne
dobijo več kot za 2 del vina. Ker kož ne odkupujejo v vsaki
vasi, izkupiček ne pokrije niti stroškov prevoza. Zato se tudi
na odkupni postaji v Šempetru ne čudijo, da je kož iz leta
v leto manj. Letos jih bo pol man^ kot lani, ko so jih odkupih
še nekaj več kot sedemsto.
Na sliki: Miran Breznik in Štefan Uranjek pregledujeta
kožo.
T.TAVČAR
Izsušujejo
kmetijska
zemljišča
y teh dneh delavci Strojne
iz Žalca izsušujejo močvirna-
ta področja na območju, ime-
novanem Pirešica 1.
Področje obsega 162 ha.
53ha zemljišč, kijih bodo meli-
orirali, pripada združenim
kmetom, nekaj več kot 100 ha
pa sodi v delovno organizacijo
Kmetijstvo Žalec.
Sicer pa v žalski občini letos
poskušajo pridobiti z meliora-
cgo čimveč površin. Tako so že
meliorirali zemljišča med Oj-
striško vasjo in Vranskim - to
je področje, ki čaka zdaj na
drugo fazo t. i. komasacije
Korvjščice. V Kmetijski zadru-
gi Savinjska dolina in v delov-
ni organizaciji Kmetijstvo pa
načrtujejo mehoracijska dela
še na delu Pirešice, med Go-
tovljami in Arjo vasjo, med Oj-
striško vasjo in Grajsko vasjo
ter v Čepljah. S tem bodo v ob-
čini pridobih precej novih in
kvalitetnejših kmetijskih po-
vršin.
V žalski občini so pred dnevi
pričeli graditi tudi namakalni
sistem Breg. To področje obse-
ga severno stran med Gotov-
Ijami, Šempetrom in Polzelo.
Zajema skupaj 353 ha, od tega
pripada Hmezadu, KZ Savinj-
ska dohna Žalec, 192 ha in
Hmezadu Kmetijstvo Žalec
193 ha. Z deh so delavci Hme-
zadove Strojne pričeh sredi
novembra in predvidoma bo
sistem cevi položen do konca
marca, tako da bi namakah
v hmeljiščih že prihodnje leto.
Kar devetdeset odstotkov
nepovratnih sredstev za iz-
gradnjo bo prispevala Zveza
vodnih skupnosti Slovenije, za
ostalo pa bosta poskrbeli obe
delovni organizaciji. Namakali
bodo s poljskimi namakalniki,
ki so se že letos pokazali kot
zelo dobri v zgrajenem nama-
kalnem sistemu v Šmatevžu in
Latkovi vasi.
KOMENTIRAMO
Kmetijstvo v vse
težjem položaju
v kmetijstvu mozirske ob-
čine se v glavnem srečujejo
s podobnimi težavami kot
vsepovsod v Sloveniji. V tej
panogi dosegajo vse slabše re-
zultate. Mozirska občina pa je
v še neugodnejšem položaju
zato, ker je ena izmed glavnih
dejavnosti živinoreja in s tem
v zvezi tudi mlečna proizvod-
nja. Mleko se je v zadnjem le-
tu podražilo le za dobrih 34
odstotkov, kar je ob rasti cen
repromateriala tako rekoč za-
nemarljivo povečanje.
Še bolj zaskrbljujoče je, daje
stalež krav pri rejcih upadel,
da upada prireja mleka po kra-
vi, nekateri rejci pa so razpolo-
vili ali celo opustili rejo krav,
s tem pa tudi proizvodno mle-
ka. Tudi pri vzporednih proiz-
vodnih usmeritvah, kot sta pi-
tanje govedi in vzreja plemen-
skih telic, so razmerja podob-
na. Rejce odvračajo za večji
privez predvsem visoke obre-
sti za začetno vrednost telet, ki
so že nekaj let višje od rasti cen
pitancev.
Zaradi administrativnega za-
drževarfja odkupnih cen mleka
in klavne živine in zaradi vrto-
glavega naraščanja proizvod-
nih stroškov in socijalnih daja-
tev, se je dohodkovni položaj
živinorejsko usmerjenega
kmetijstva drastično poslab-
šal. Rejci so v veliki meri prisi-
ljeni posegati v zlato rezervo
(gozd). Le tako namreč še lah-
ko vzdržujejo osnovno proiz-
vodnjo, četudi je ekstenzivna.
To je seveda velika družbena
škoda. Pri mozirski Kmetijski
zadrugi so izračunah, da bi na
čistih kmetijah, kjer delata
dva, morali dosegati dvakrat
večjo tržno prirejo na leto, če
bi si hoteli zagotoviti socialno
varnost. Po septemberskih ce-
nah bi to pomenilo 140 tisoč
litrov mleka letno ah 22 ton
žive teže pitancev. Tako /noč-
nih tržnih proizv^alcev pa;
v občini ni. N^večji proizvaja- !
lec se lahko pohvali z 90 tisoči
litri mleka, povprečje pa znaša ,
12.500 litrov.	I
Vsi ti problemi seveda vpli-i
vajo tudi na druge dejavnosti.,
Dohodkovna kriza kmetov sel
odraža v upadanju kupne mo-i
či, kar še posebej občutijo tr-,
govina in nekatere storitvenet
dejavnosti in v končni fazi ce-i
lotna ZgorTijesavinjska kmetij-i
ska zadruga. Skratka v repro-\
dukcijskih verigah ni več nika-\
kršnih rezerv.	j
K¿0 storiti za boljši položaji
kmetijstva v mozirski občini?]
Odgovor bo bržčas težko n^ti,]
ker večino ukrepov oblikujejo'
na republiški in predvsem na
zvezni ravni. Predlogov »baze«
skorajda nikjer ne upoštevajo,
ker so v raznih skupščinskih in
sisovskih skupščinah pregla-
sovani s strani večinskega nek-
metijskega združenega dela, ki'
želi poceni hrano. Malce bi lah-\
ko sicer pometu tudi pred svo-i
jim pragom in več storili za ra-
cionalnejšo rabo kmetijskih
zemljišč, izboljšavo zemljišč
s hidromelioracijami, agrome-\
lioracijami, komasacijami in
z boljšim strokovno pospeše-\
valnim programom, dokler pal
bo šlo le za preživetje, si ob
vseh dosedanjih ukrepih nihče
ne bo privoščil večjih vlaganj,
kajti vprašanje je, k^ bo prine-
sel jutrišnji dan.
JANEZ VEDENIK
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Voda v kleti
Zadeva se ponavlja že od
vselitve v stanovanjski blok
v Milčinskega 9-10 pred pe-
timi leti - ob vsakem večjem
nalivu je poplavljena okolica
bloka in zaliti vsi kletni pro-
stori. Na to smo večkrat opo-
zarjali; nazadnje letos 5. av-
gusta, ko smo imeli v kleti en
meter vode in precej škode
(še posebej Celjske lekarne,
ki imajo pri nas v kleti skla-
dišče). Do 14. novembra, ko
je zaradi daljšega močnega
deževja voda spet vdrla
v klet, ni nihče nič naredil.
Stanovalci Milčinskega 9-10
smo se zato odločili, da od
prvega novembra letos ne
bomo več plačevali stanari-
ne in sicer vse do takrat, da
bo urejena kanalizacija in
odpravljena škoda, ki jo je
naredila voda v kleteh.
Stanarino - 1,3 milijona di-
naijev znese vsak mesec
- bomo nakazali, ko bo vse
zadovoljivo urejeno ali pa
bomo denar sami porabih za
te namene.
Stanovalci Milčinskega
9 in 10
(sledi 30 podpisov)
Kal se dogaja
s celjskim
plavanjem?
To je bil naslov provoka-
tivnega članka vašega novi-
naija T.Vrabla, objavljen 19.
novembra letos. Llanek
v klubu Klima Neptun ni bil
preveč ugodno sprejet. Ni-
komur pa se ni zdelo vredno
na članek odgovoriti.
V prejšnji številki pa se je
oglasil oče malo manj slav-
nega dekleta, ki je prenehala
plavati in ki nima kaj več iz-
gubiti; lahko pa bi javno po-
jasnil in opravičil razloge za
prenehanje treniranja svoje
hčerke, če bi mu le trener
Žnidaršič in novinar Vrabl
to dovolila.
Ob vsem tem le čestitke
Novemu tedniku; delujete
tam, kjer zatajijo »uradni fo-
rumi«. Všeč mi je bil provo-
kativni članek, ker je dobro-
nameren, pisan v želji, da po-
žene lene vode celjskega
športa.
Bojim pa se, da moje even-
tuelno dopisovanje s posa-
meznimi starši preko strani
Novega tednika ne bi dalo
efekta; služilo bi zgolj oseb-
nim, mojim in starševskim
interesom in bi bilo v užitek
dela škodoželjnih bralcev.
Žal sva s tov. Matevžem le
zadnja člena v vzorčno-po
sledični verigi in bojim se,
da precenjuje mojo vlogo.
Novi tednik je zastavil
vprašanje, kaj se dogaja
s celjskim plavanjem in me-
nim, da je dolžan ponuditi
celovit (nepristranski) odgo-
vor. Zato. predlajjam, da No-
vi tednik skhče okroglo mizo
na temo celjskega plavanja.
Morda pa se zgodi, da se bo-
mo po pogovoru razšli malo
manj prepričani o lastni ve-
ljavi pa bomo vsaj vedeli, kje
smo in kaj lahko naredimo.
Sploh pa mislim, da bi lah-
ko uvedli stalno (občasno)
rubriko »kaj je (bo) s celj-
skim športom?«
ANDREJ ŽNIDARŠIČ
Ljubljanska 41,
Celje
Še enkrat
o plavanju
Priznam, da sem pričako-
val odgovor na članek »Kaj
se dogaja s celjskim plava-
njem«, vendar od bolj ali пгц-
bolj odgovornih oseb v PK
Klima Neptun. Dejstvo je
eno in neizpodbitno, da celj-
sko plavanje v zadnji sezoni
nazaduje, kar še - to ponav-
ljam - posebej velja za dekle-
ta. Vrhunski šport je pač tak-
šen, da zahteva maksimum
odpovedovanj, če pač želiš
kaj doseči, izplavati iz sivine.
Klub je vložil ogromne napo-
re, da je ustvaril do lani naj-
bolje organiziran klub v Ce-
lju, ki se je tudi ponašal z re-
zultati. Zdaj pa k eni izm.ed
najbolj čudnih izjav Matevža
Cvirna. Medtem, ko mi očita,
da za mnenje nisem povpra-
šal staršev in otrok (pogovar-
jali smo se in pisali o mladih
plavalcih in se pogovarjali
tudi z nekaterimi starši, ki so
sodelovali v živo celo v Ra-
diu Celje) pa se sam »zavije«
v zanimiv stavek: »Tu in se-
daj ne bi našteval, kaj se je
dogajalo v pretekli sezoni
v klubu КИта Neptun, ker
ne bi rad javno mešal oseb-
nih stvari v to zadevo...«
Kje pa živite tovariš
Cvirn? Če ste se odločili za
pisanje, povejte svoje mne-
nje, ne pa se skrivati za praz-
nimi in mč pomembnimi
stavki. Zavedajte se. daje bi-
lo plavanje v Celju v zadnjih
časih paradni konj« in da ga
ljudje imajo radi, cenijo
uspehe, zato tudi upravičeno
pričakujejo pojasnila odgo-
vornih, zakaj je do tega pri-
šlo. Bolje se je pogovoriti ta-
ko, n^ vedo vsi zakiO gre, ne
pa slepomišiti, kar je mnogo
mnogo slabše. Zato odgovor-
ni v klubu Klima Neptun
- z besedo na dan.
Sicer pa se osebno pridru-
žujem pobudi Andreja Žni-
daršiča, da skličemo okroglo
mizo o celjskem plavanju
včerćo, danes, predvsem pa
jutri, da ne bomo tako zlahka
vrgli v koš nekaj let dobrega
dela.
T. VRABL
Vse najlepše
o restavraciji
Nama v Levcu
Ohcet je čudovita stvar, če
si povabljen nanjo. Čisto ne-
kaj drugega pa je, če je to
tvoja lastna ohcet in moraš
sam poskrbeti za tisoč stvari.
Na tisoč in prvo stvar pa
prav gotovo pozabiš.
Midva sva se zbegano in
preplašeno (bila je to pač na-
jina prva ohcet) odpravila po
celjskih in okoliških gostiš-
čih. Najprej sva povprašala
po privatnih lokalih, saj so
tam po navadi bolj ustrežlji-
vi in fleksibilnejši, pa se je
izkazalo, da sploh ni tako.
Ponekod imajo premajhen
prostor, drugje nimajo ple-
sišča, nekateri zaračunajo
astronomsko postrežnino za
lastno pijačo, večina jih zah-
teva plačilo vnaprej, poročne
menuje imajo že določene ta-
ko, da se hrane sploh ne da
izbirati, cene pa tudi niso
nikjer posebej privlačne.
Že skoraj obupana sva se
oglasila tudi v restavraciji
Nama v Levcu. Sprejel naju
je zelo prijazen in ustrežljiv
vodja restavracije tov. Me-
štrov. Pomagal nama je pri
izbiri menuja, pri iskanju an-
sambla, svetoval, kje naj ku-
piva najcenejšo pijačo (le kje
še lahko najdete gostinca, ki
to pove ...), namesto naju je
naročil cvetje in sveče ...
Skratka spoфnil naju je na
vse tiste malenkosti, na kate-
re se tako rado pozabi. Pa
tudi cena je bila glede na od-
lično ponudbo zmerna.
Ko sva odhajala od tam,
sva si rekla: »Tako lepo, da
skoraj ne more biti res!« Kar
malo strah naju je bilo, da
potem le ne bo vse tako ču-
dovito. A je bil strah povsem
odveč. Ohcet je bila odlično
in res profesionalno priprav-
ljena. Se enkrat se najlepše
zahvaljujeva vodji restavra-
cije Nama tDv. Meštrovu za
odlično organizacijo, kuhar-
jem za izvrstno pripravljeno
hrano in natakarjem za iz-
redno prijaznost in potrpež-
ljivost. Vsem tistim, ki izbi-
rate lokal za kakšno prazno-
vanje pa priporočava resta-
vracijo »Nama« v Levcu,
kjer vas prav gotovo ne bodo
razočarali.
ANDREJA in
JANEZ MERNIK,
Kompole
Odnos
bolnik-zdravnlk
že nekaj časa sem v bolni-«
škem staležu in že od vsega
začetka se dr. Žmavc resnič-
no trudi in mi pomaga, da
lažje prenašam bolečine.
Kljub vsemu pa sem nekega
dne obležala v postelji in
o tem obvestila dr. Žmavca.
Bila sem presenečena; takoj
je prišel domov in me pregle-
dal ter se odločil, da moram
v bolnišnico. Vendar rešilne-
ga avtomobila ni bilo, na-
slednje jutro pa je prišla pa-
tronažna sestra Maijanca in
mi povedala, da v bolnišnici
ni prostora, vendar pa ji je
dr. Žmavc naročil, da mi bo
hodila vsak dan dajat injek-
cije, zdravniku pa bo sproti
poročala o mojem zdravstve-
nem stanju.
Bila sem resnično presene-
čena, ko sem videla, kako se
je zdravnik zavzel za svojega
pacienta. Zato želim, da bi
bili vsi zdravniki pri svojem
delu tako dosledni dp svojih
pacientov kot je dr. Žmavc.
T.L., Celje
Delavski svet delovne skupnosti
INTERNE BANKE SOZD MERX
Celie
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodja sektorja računovodstva,
plana, analiz in informatike
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi-
sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje:
-	da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe
ekonomske smeri
-	da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju
finančnega in računovodskega poslovanja
-	da imajo sposobnosti vodenja in organiziranja
-	da so družbenopolitično aktivni v svoji delovni
sredini, krajevni skupnosti, občini ali širše
-	da podajo predlog o načinu realizacije razvojnega
programa Interne banke in opredelijo svojo vlogo pri
njegovi realizaciji.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa-
na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15. dneh po
objavi na naslov: INTERNA BANKA SOZD MERX
CELJE - DSSS (za razpisno komisijo) 63000 Celje,
Ul. 29. novembra 16.
Kandidati bodo o izidu obveščeni po opravljeni iz-
biri.
B^IŠMČEV CELJU
Enodnevni zaslužek, vplačan od 30. oktobra do 3. de-
cembra:
OBČINA CELJE
Cinkarna Celje	25.909.521
Zavod za del. uspos. Dobrna	290.711
Združene osnovne šole Celje	1.945.045.
Zavod za živinorejo in veter. Celje	370.604
Skupščina občine Celje	157.233
Trgovsko podjetje MODA Celje	273.221
Ljubljanska banka-SB Celje	1.600.376
Ivana Dešnič, Trg. okt. rev. 2 Celje	60.000
Narodna banka Slovenije Lj., enota Celje	148.633
Ljubečna Celje - keramika	545.642
Ljubečna Celje - opeka	865.501
SOZD MERS DO AVTO Celje	910.305
DO Potrošnik TOZD Prodaja Celje	2.657.795
ZD Merx DO Avtotehnika	465.671
DO Potrošnik DSSS	420.364
Tkanina Celje, TOZD Veleprodaja	1.060.087
Tkanina Celje, TOZD Maloprodaja	999.468
Tkanina Celje, DSSS	316.302
Avtotehnika Celje	465.671
Zgodovinski arhiv Celje	78.600
Tami Celje	221.523
Petrol Ljubljana PE Celje	5.754.402
EMO Celje	14.915.701
Interevropa Koper Enota Celje	62.513
Interevropa Koper Špedicija Celje	1.092.913
Mohorjeva družba Celje	30.168
Združene osnovne šole Celje, OS XIV. div. Dobrna 222.076
Elektrosignal Celje	800.732
Agrotehnika Gruda Celje	440.079
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
SOUR Borovo RO Prodaja 90	25.027
Mizarstvo Skala	419.519
Kostroj Slov. Konjice	3.559.860
OBČINA LAŠKO
DO Potrošnik TOZD Prodma Laško	762.849
SOZD MERX DO POTROŠNIK Prodaja Radeče 473.190
OBČINA ŽALEC
SIP Šempeter TKS	2.013^9
Strojna ind. Šempeter DSSS	717.342
Hmezad Žalec DS Interna banka	368.109
PRIREOITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Danes ob 19.30 uri
bodo na celjskem gledališkem odru uprizorili igro Harolda
Pinterja Stari časi. Predstava bo za abonma četrtek in
izven.
V	ponedeljek, 14. decembra ob 19. uri bodo za peti
mladinski abonma in izven uprizorili delo Slawomira
Mrožka Emigranta, ki ga je režiral Iztok Valič. Emigranta
bodo v Slovenskem ljudskem gledališču odigrali dvakrat
tudi v torek, 15. decembra in sicer bo ob 11. uri zaključena
predstava za šolski center Boris Kidrič, ob 14. uri pa za
drugi mladinski abonma in izven.
Šmartno ob Paki: Gledališče Pod kozolcem iz Šmart-
nega ob Paki pripravlja v soboto, 12. decembra premiero
komedije Prihranjeni dolar. Predstava bo ob 19. uri, pono-
vili pa jo bodo tudi v nedeljo, 13. decembra ob 16. uri. Obe
predstavi bosta v Domu kulture v Šmartnem.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V klubu
kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu
bodo danes ob 19. uri odprli razstavo razglednic z Gaspari-
jevimi motivi. Pripravili pa so tudi pogovor z zbiralcem
Marjanom Marinškom iz Titovega Velenja.
Razstavni salon Rogaška Slatina: Jutri ob 19.30 uri
bodo odprli razstavo slik Milene Pavlin. Ob otvoritvi bodo
pripravili tudi kulturni program, v katerem bosta nasto-
pila pianistka Brina Zupančič-Rogelj in violinist Franci
Rizmal.
Narodni dom Celje: V vehki dvorani Narodnega doma
bo danes ob 19.30 uri koncert Moškega pevskega zbora
Zdravihšča Rogaška Slatina, ki ga vodi Franc Plohi.
Delavski dom Nazarje: Danes ob 17. uri pripravljajo
v delavskem domu večer narodnih pesmi za starejše
občane. V programu bo nastopil dekliški pevski zbor Pro-
svetnega društva Jelka in otroci iz vrtca v Nazarjah.
Osnovna šola Ljubno - osnovna šola Luče: V obeh
osnovnih šolah bo jutri koncert Glasbene mladine Slove-
nije z naslovom Kitara pripoveduje. V osnovni šoli na
Ljubnem bo koncert ob 10., v Lučah pa ob 12. uri.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu si
lahko še do sobote, 12. decembra ogledate razstavo likov-
nih del akademske slikarke Zdenke Golob iz Ljubljane.
Muzej revolucije Celje: V spodnjih razstavnih prostorih
muzeja revolucije je na ogled razstava slikarskih del
likovne sekcije Železarne Štore in likovnikov sozda Slo-
venskih železarn.
V	Muzeju revolucije pa si lahko ogledate tudi stalno
razstavo o dveh revolucionaijih, Dušanu Kvedru-Tomažu
in Petru Stantetu-Skali.
Galerija Izba: V stalni prodajni galeriji Izba na Slom-
škovem trgu v Celju lahko izbirate med deli različnih
ustvarjalcev, ki. razstavljaj o v galeriji. Galerija je odprta
vsak dan od 10. do 18. ure.
Zdravilišče Dobrna: V dvorani Zdraviliškega doma bo
danes ob 19.30 uri Večer jugoslovanske folklore, na kate-
rem bo nastopila folklorna skupina iz Kompol. V hotelu
Dobrna bo v soboto, 12. decembra ob 20. uri prireditev
z naslovom Dunajski večer, na katerem bo nastopila
plesna skupina KUD Jože Hermanko iz Maribora in
ansambel Venus.
Občinska knjižnica Šentjur: V šentjurski občinski
knjižnici je odprta razstava likovnih del Rafaela Košca iz
Brezovja pri Šentjurju. Razstava bo odprta do 15. decem-
bra, ogledate pa si jo lahko v času, ko knjižnica posluje.
Garant Polzela	450.000
VIO Žalec-VVZ Janko Herman Žalec VIO DSSS	1.338.964
Delavska univerza Žalec	40.000
TDO Savinjski magazin Žalec	1.832.703
OBČINA ŠENTJUR
DO Potrošnik TOZD Prodaja Šentjur	950.475
Komunalno obrtno podjetje Šentjur	690.217
OBČINA ŠMARJE
GOKOP TOZD Komunala R. Slatina 522.571
GOKOP TOZD Grad. in obrat. R. Slatina 1.265.047
TOZD DSSS R. Slatina_244.342
SKUPAJ VPLAČANO DO 3.12. 87	316.981.548
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
Celje	192.440.533
Slov. Konjice	47.726.479
Laško	32.494.092
Žalec	28.569.331
Šmarje	12.147.573
Šentjur	2.440.562
Moziije	1.158.944
T. Velenje__4.034
SKUPAJ:____316.981^
Prostovoljni prispevki, vplačani novembra
Vplačano do 31.10. 1987	5,019.116
Zdravstvena postaja Rogatec	1.000
Vodeb Jakob Pongrac, Griže	160.000
Strašek Marjana, Ul. Br. Dobrotinškov, 26 Celje 20.000
Srednja tehnična šola Maršala Tita Celje, namesto venca na
grob Mcirni Ferlež - sodelavci sina Rudija	20.000
OOZS OS Peter Šprajc - Jur Žalec, namesto venca na grob
za pok. tov. Majdo Cilenšek	30.000
Marija Rudolf-Fojgelj, Jurčičeva 6АГ11, namesto cvetja na
grob pok. Marije Mulej-Mirnik	10.000
Kranjc Olga, Vrbje 75, Žalec	10.000
Dr. Emil Roje, Celje, Malgajeva 2, v zahvalo osebju kirurško-
poškodbenega oddelka bolnice Celje	50.000
Osnovna šola Polzela	56.129
LB - SB Celje-darilni bon za novorojenčka
Matjaško Rokija - umrl - Ul. Heroja Staneta, Žalec 500
Vplačano do 30. 11. 1987	5,376.745
рШашШ«^^®^® SÄ
12. STRAN - NOVI TEDNIK
10. ОЦ
—S
»Hiša strahov« le postala
urejena izletniška točka
Zakonca Zakelšek, ki sia vzela v najem Celjsko kočo, naj Ш tej priljubljeni
Izletniški točki spet povrnila nekdanji ugled
Celjska koča, ki novo se-
zono pričakuje v novi preo-
bleki in zasebnih rokah, je
odprta ie več kot teden dni.
O tem pa tudi o nekaterih
zapletih, ki sta jih imela no-
va lastnika Stanko in Ange-
la Zakelšek, smo v zadnjem
času pisali že dvakrat. Ob
nekaterih novih osupljivih
podatkih, v kakšnem stanju
je koča prešla iz družbenih
v zasebne roke, smo se odlo-
čili tudi za tretji zapis.
Predvsem zato, da bi Stan-
ku Zakelšku v tem času, ko
je najbolj potreben pomoči,
odgovorni pomagali vs^
tako, da bi pri upoštevanju
črke zakona vsaj malce pri-
prli oko.
Vsaj malce prizanesljivosti
bi bilo v primeijavi s tistim,
kar so spregledah bivšemu
upravljalcu, zanemarljivo,
a tudi za to »malce« skor^da
ni več priložnosti, k^ti novi
lastnik je v glavnem že vse
postoril tako kot zahtevajo
ustrezni nadzorni organi.
Ker je za to vložil precej več
denarja, kot je bilo predvide-
no mu ostaja le upanje, da
mu bodo vsaj začasno prelo-
žili plačilo davka na obrt,
nam pa to, da se vprašamo,
kdo je za takšno stanje na
Celjski koči odgovoren.
Deloma smo že poročah
o tem, kaj vse je moral v sla-
bem mesecu in pol odkar je
prevzel kočo, postoriti.
S seznamom sodnega cenil-
ca o nujnih popravilih na ko-
či in naknadnimi pojasnih,
s katerimi je Stanko Zakel-
šek ugodil naši radovedno-
sti, pa smo izvedeli še marsi-
kaj osupljivega. Ob tem, da
je bilo treba obnoviti med 50
do 60 odstotki tistega kar je
bilo na koči in v njej, je za
spoznanje, kakšen je bil od-
nos prejšnjih upravljalcev
do družbene lastnine, treba
navesti še nekatere ugoto-
vitve.
Za dve samokolnicl
miši
Za spoznanje, kakšne so
bile sanitarno higienske raz-
mere v koči, ki je bila v svo-
jih kletnih prostorih skladiš-
če vsega neuporabnega iz Iz-
letnikovega tozda Celeia, le
dva podatka. Prvi je ta, da so
strokovnjaki centra za soci-
alno medicino in higieno za-
phnih in na druge načine
uničili za dve samokolnici
miši. Drugi podatek pa je ta,
da je bil del kletnih prosto-
rov zaradi ventilov, ki so
puščah in so bih skriti pod
zemljo ah v stenah, poplav-
ljen.
Da je bila tudi po varnost-
no tehnični plati koča v svo-
jih nedrjih prej podobna hiši
strahov, spet le nekaj podat-
kov. Ko je novi lastnik želel
zamenjati plinsko bombo za
ogrevanje, so ga skorajda
vklenih, z obrazložitvijo, da
od 13. aprila 1985 tovrstne
zadeve na Celjski koči niso
imele obratovalnega dovo-
ljenja. Ob takšnem odnosu
nič čudnega, da je bil pogled
v peči in dimnike tudi za naj-
hladnokrvnejše presenetljiv.
V dimniku je bila ob obilju
saj le še nekaj centimetrska
odprtina, peč pa tako zabita,
da so jo morali čistiti z dleti.
Da o elektroinstalacijah, ki
so poglavje zase, in o dru-
gem dimniku, ki se je podrl
kar sam, ne govorimo.
Koča Je požrla že
precej denarja
In še pogled na smučišče.
Žičnica na Celjski koči ter
četrti in peti steber niso bih
ozemljem, glavna vrv je bila
za 3 in pol metra predolga
(strokovnjaki iz Krvavca so
to že odpravih), zadeva je bi-
la prirejena za ročni vklop.
Za tiste, ki se na tehniko ne
spoznao le to, da so bile te
nepravilnosti v nasprotju
z zakoni in da tudi smučanje
s takšnimi napravami ni rav-
no najbolj varno.
Za boljši vpogled, kaikšen
je bil odnos družbenih last-
nikov do skupne lastnine še
podatek, da je potem, ko so
izvedeh, kdo jih bo zamenjal,
od vse steklenine in kerami-
ke v koči ostalo le še 30 dvo-
decilitrskih kozarcev ter ne-
kaj kavnih skdehc. Vse osta-
lo so (iz veselja da se bodo
koče rešili?) razbih.
Po pogodbi z Izletnikom
bi moral Zakelšek za najnuj-
nejšo obnovo koče in žičnice
vložiti nekaj manj kot štiri
stare milijarde, namesto tega
jih je brez zemeljskih del
(smučišče je uredil po načr-
tih Dušana Goriška), odštel
približno šest. Ker je na Ka-
ninu kupil še teptalec za ure-
janje smučišča, ga je poseg,
s katerim želi koči povrniti
nekdanji ugled, kar precej
stal. Ne glede na to, da bi
moral kočo z žičnico sprejeti
v tehnično brezhibnem sta-
nju in z vsemi potrebnimi
dokumenti, trenutno še ne
razmišlja o sporu z zakono-
dajalcem, ker mu je v tem
času največ do tega, da bodo
obiskvalci z uslugami v tej in
prvi zimski sezoni zadovolj-
ni. Podaljšal je smučišče na
nekaj več kot tisoč metrov,
med obema vlečnicama in
tudi pri spodnji postaji bo
poskrbel za okrepčilo smu-
čaijem, omogočil bistveno
varnejše smučanje in boljše
pogoje delavcem.
Zakelšek računa na
pomoč
Za vse mora seveda dobiti
ustrezna dovoljenja, vse mo-
ra biti podrejeno predpisom.
kar je seveda prav, a ob šte-
vilnih zahtevah inšpekcij-
skih organov le teija vsaj eno
vprašanje. Zakaj je bilo lah-
ko v koči in okoh nje v zad-
njih letih tohko nepravihio-
sti, sedag pa mora biti zadoš-
čeno prav vsaki črki zakona?
Od takšne »malenkosti,« da
mora imeti Zakelšek poseb-
ne sanitarije za svoje gostin-
ske delavce do tega, da mora
imeti manjša vlečnica po no-
vem gradbeno dovoljenje.
Kljub temu, da je bila po-
stavljena že prejšnje leto (aje
zato, ker je bilo namesto olja
v reduktorju voda obratova-
la le nekaj ur)...
Smuka bo letos na Celjski
koči vsekakor varna, ob
vsem porabljenem denaiju
in vloženem trudi pa novi
lastnik upa, da mu bodo
v občini, ki lahko zaenkrat
ponudi le moralno podporo,
začasno preložih vsaj plačilo
davka na obrat. Upa, da mu
bodo ugodih, tako kot on ni
odrekel pomoči, ko je šlo za
kakšno družbeno koristno
stvar. Omenimo le buldoži-
r^e skakalnice na Gričku,
ki jo je le za plačilu goriva
uredil za ZTKO Celje ali pa
za cesto, ki jo je zastonj nare-
dil v svoji krajevni skupno-
sti. Na kakšno udarniško po-
moč pa zaenkrat ne računa
več. Zadnjič je namreč pri-
pravil hrano in nakupil oro-
dje za šestdeset planincev,
kohkor so jih obljubili iz
celjskega društva, a so se ak-
cije udeležih le njegovi de-
lavci.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
Stanko Zakelšek je znan in še posebej cenjen v strokov-
nih vrhovih slovenske smučarije. S svojo mehanizacijo je
namreč opravljal najzahtevnejša zemeljska dela na smu-
čarskih skakalnicah na Planici, na smuk poligonu na
Kobli ter na eni najtežjih smučarskih prog pri nas, na
Vitraneu. Na licitaciji za Vitranc sta tako znani gradbeni
organizaciji kot sta Gradiš in SCT zahtevali, da pred
začetkom preurejanja Vitranca na njegovem vrhu zabeto-
nirajo posebne temelje, na katere bi nato zaradi preveli-
kega nagiba »privezali« buldožerje. Zakelšek, ki je delo
dobil, je delo opravil brez tega varovanja, na vrh Vitranca
pa so mu buldožer prenesli s helikopterjem. Najprej je
v dolino »urezal« cesto, nato pa je v dveh in pol mesecih
opravil preostalo delo. Rezultat celodnevnega in napor-
nega nočnega dela je bil dober zaslužek, a tudi nahladitev
nog, ki sta ji sledili dve operaciji in delna invalidnost.
Ravnatelj mora biti Sh
Profesor Franc Erjavec, rav-
natelj srednje šole Boris Ki-
drič v Celju ima za sabo bogate
izkušnje športnika, glasbenika
pa tudi turističnega delavca.
Z marsičem se je ukvarjal, da
je lahko v šestdesetih letih štu-
diral v Ljubljani. Že ko je imel
diplomo iz geografije in zgodo-
vine, je težko dobil delo. Ta-
krat bi se morda še odločil za
estrado ali turizem. Tako pa se
je leta 1970 zaposlil kot profe-
sor na takrat še centru sred-
njih šol Boris Kidrič v Celju.
Vmes je nekaj let delal kot
strokovni delavec na občinski
izobraževalni skupnosti v Ce-
lju, pred petimi leti pa se je kot
ravnatelj vrnil na to srednjo
šolo.
Nenehno pa je vpet v aktual-
ni dogajanja na področju šol-
stva in je dal pomemben prispe-
vek k razvoju srednjega šolstva
v Celju. Za svoje delo je letos
prejel državno odlikovanje Red
dela s srebrnim vencem.
Prenavljamo programe
v usmerjenem izobraževanju.
Precej pripomb je bilo na to, da
učenci po končanem usmerje-
nem izobraževanju niso dovolj
usposobljeni za opravljanje
poklica.
ERJAVEC: »Učenci nimajo
nič manj praktičnega pouka in
delovne prakse, kot so jo imeh
v starem sistemu. Morali pa bi
delovno prakso drugače organi-
zirati. Učitelj praktičnega po-
uka ima dvanajst učencev, moj-
ster v starem sistemu pa je imel
le enega ali dva vajenca. Po-
mankljivosti so tudi v standar-
dih za izvajanje strokovnih
predmetov. Ti so za splošno izo-
braževalne predmete dobro
opredeljeni, zelo ohlapni pa za
strokovni pouk.«
Ob uvajanju prenove niste
soglašali s programom za fri-
zerje?
ERJAVEC: »To kar se dogaja
s frizerskim programom, ni več
ničemur podobno. Po prenov-
ljenem programu imajo učenke
le predmete, v povprečju so le
dva do tri dni tedensko na šoh,
preostali čas pa na proizvodnem
delu in pri praktičnem pouku.
Strokovnemu svetu smo predla-
gali, da jim doda še kakj,
predmet, a nismo uspeli. ^
takšno odločitvijo strokovna
sveta veijetno stoji obrtno zij^
ženje. S takšnim poenostavi)
njem bomo nekatere ро1ц
povsem razvrednotili. Ostaliц
letni programi imajo bistvq
več predmetov. Prenovi»
programi v prvih letnikih áei
vnašajo bistvenih spremeni
Večje bodo v drugem in tretjei
razredu, o teh pa se še usklajuj
mo. Vendar bi morali že razti
šljati o tem, da bi postali trileij
programi štiriletni. O tem pa|
nihče noče nič slišati. Našap
buda je, da bi vsaj podaljšali à
lanje za pol leta; za čas bi nam
nili samo za usposabljanje uòa
cev za delo. Tudi te pobude sta
kovni svet ni podprl.«
Vedno znova ugotavljam
da pobude iz baze ne naletij
na podporo v republiki. Zakaj
ERJAVEC: »Res je. Dali su
vehko pobud, a le redko je sti
kovni svet upošteval. Nam {.
strokovni svet ponuja vèasi
čudne rešitve. Ena takšnih
vezana na zaključne izpite,ki
ponovno uvajamo. Predlog
da bi bili predsedniki izpitni
komisij univerzitetni profesoij
Kje naj dobimo sto dvajset pn
fesoijev, toliko bi jih namri
potrebovali v vsej Sloveni
v času izpitov, in kdo jih h
plačal?
Na gluha ušesa je naletel tu!
predlog republiške konferenî
Zveze mladine, da bi učencefl
ki zaključujejo štiriletno sr«
njo šolo, omogočih opravljani
mednarodne mature. Tako i
Prizadevna mentorica turističnega krožka na Osnovni šoli
Primoža Trubarja Magda Podbevšek in vodja strežbe
v Zdravilišču Laško Franci Podkoritnik med pogovorom
o prihodnjem ogledu mesta.
tfR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
reten krmar
bila njihova izobrazba priznana
tudi zunaj naših meja.«
Kdo zavira te pobude?
ERJAVEC: Ne morem se znebi-
ti občutka, da ima zadnjo bese-
do vedno politika. Očitno je ne-
katere še vedno strah temeljitej-
žih posegov v šolski sistem. Vse
prepogosto se namreč dog^a,
da na strokovnem svetu raz-
pravljamo formalno o stvareh,
ki so že vnaprej dogovorjene.«
Protiinflacijski program bo
prizadel tudi vzgojo in izobra-
ževanje. Kaj se bo zgodilo pri-
hodnje leto?
ERJAVEC: »Ukrepi predvide-
vajo za šolstvo ničelno stopnjo
rasti. Ne bomo mogli imeti več
oddelkov, ne novih delovnih
mest. Ne bomo mogli vlagati, če
bomo hoteli ohraniti materialno
raven učitelja. Ker ne bo dovolj
sredstev za amortizacijo in ma-
terialne stroške, se bomo zažira-
li v tisto, kar imamo. Šol ne bo-
mo mogh redno vzdrževati, ne
bo denarja za nabavo nove opre-
me in sodobnejšo učno tehnolo-
gijo. Skratka, ne bomo mogli
ohraniti niti stanja kakršnega
imamo danes.«
V kakšnem položaju je danes
ravnatelj?
ERJAVEC: »Ravnatelj mora
biti spreten krmar v kolektivu,
saj so se učitelji že naveličali ne-
nehnih sprememb in negotovo-
sti. Nikoli ne vem ali bom pri-
hodnje leto potreboval vse ljudi
ah bo za vse dovolj ur. Zato
v zbornicah ni pravega vzdušja,
ni čutiti pripadnosti kolektivu.
Ob nenehnih spremembah ima-
jo učitelji občutek, da je v šoli
vse nekako prehodno. Vse bolj
nestrpni postajajo tudi starši, ki
skušajo mimo rednih poti uve-
ljaviti ugodnosti za svojega
otroka. Zaradi vse večjih težav
se tudi ravnatelji vse bolj ukvar-
jamo s finančnimi vprašanji, iš-
čemo vse mogoče načine, da bi
delo normalno teklo. Zato nam
znianjkuje časa za pedagoško
vodenje, za naše strokovno de-
lo. Tako smo med tnalom in na-
kovalom: po eni strani nezado-
voljni z opravljanjem svojega
osnovnega dela po drugi strani
pa prisiljeni iskati najboljše poti
za kolikor toliko normalno delo
v šoh.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Ba I kanci otoplili hladne Bavarce
V jugoslovanski ekipi frizerskih mojsirov je bil tudi TončI Kamenšek Iz Rogaške Slatine
Med evropsko frizersko
elito, ki se vsako leto zbere
na gala prireditvi v
Muenchnu, je bila letos tudi
jugoslovanska skupina. Pr-
vič so se Bavarci odločili,
da v močno konkurenco po-
vabijo tudi skupino iz
vzhodnega sveta, rezultat te
odločitve pa je bilo presene-
čenje. Tudi na Balkanu na-
stajajo odlične modne pri-
česke, nič slabše od tistih,
ki nastajajo v deželah
z modnim pedigrejem. Za to
novo »odkritje« so pred do-
brim mesecem dni poskrbe-
li: frizerska mojstra Tonči
Kamenšek iz Rogaške Slati-
ne in Rado Krznarič iz Ma-
ribora ter plesna skupina
Stil iz Maribora, na čelu
z Ano Žvorc, ki je poskrbela
za glasbo in koreografijo ter
Ksenijo Petrič, ki je imela
na skrbi make-up naših ple-
salk, ki so bile tokrat tudi
v vlogi modelov in mane-
kenk.
V enem najimenitnejših
muenchenskih hotelov je
potekala prireditev, ki je
imela dva dela. V prvem so
se med sabo kosah domači
frizerski mojstri na nekakš-
nem državnem prvenstvu,
v sosednji dvorani pa je po-
tekal frizerski mednarodni
show-program. Nastop vsa-
ke ekipe je bila predstava za-
se, med to predstavo pa so
nastajale pričeske ob glasbi,
med plesom, ob skrbno pri-
pravljenih smiselnih komen-
tarjih avtorjev pričesk. Jugo-
slovanka ekipa je presenetila
z izvirnostjo, ubranostjo,
profesionalnostjo.
V Zvezi obrtnih združenj
Slovenije niso pogrešili, ko
so kot predstavnika jugoslo-
vanske ekipe določih Tonči-
ja Kamenška, frizerskega
mojstra, ki ima svoj lokal Eia
v Rogaški Slatini. Poznago
ga kot človeka, kije ustvarja-
len, ki neprestano spremlja
modne tokove, ki se udele-
žuje evropskih in naših fri-
zerskih prireditev in ki je ne-
koč tudi sam dokazoval svo-
je znanje in sposobnosti na
tovrstnih revijah, tekmova-
njih. Danes svoje znanje do-
kazuje v svojem frizerskem
studiu. K njemu prihajajo po
pričeske žene in dekleta iz
Rogaške Slatine, gostje tam-
kajšnjega Zdravihšča, veliko
pa jih je tudi iz drugih kra-
jev, na primer iz Celja. Ni
кгу, dober glas seže v deveto
vas.
S frizerstvom se ukvarja že
dobrih trideset let in nada-
ljuje družinsko tradicijo. Na
vprašanje, ali frizerji zares
najraje strižejo, je odgovoril,
ko smo ga obiskali v njego-
vem salonu: »Res je, da fri-
zerjem očitajo, da radi striže-
mo, vendar pa ni to tako pre-
prosto. Ni stvar v tem, da la-
se preprosto odrežeš. Po-
memben je način, kako pri-
deš do oblike. Ustvarjati
obliko je zahtevno delo in
užitek obenem. Važno je, kje
in kako odrezati lase, saj na-
stane iz tega množica kombi-
nacij. Za ustvarjalnost gre, in
stranka mora to občutiti. Po-
čutiti se mora pomembno.
Moti me, na primer, če žen-
ska, medtem koji oblikujem
pričesko, bere. Jaz namreč
želim vselej z njo vzpostaviti
nek odnos, ugotoviti tip člo-
veka, ga spoznati.
»Zanimalo nas je še, kakš-
no pot gre danes moda žen-
skih pričes in dobili tale od-
govor: »Še vedno je tu moda
mehko oblikovanih pričesk,
ki delujejo skuštrano, ven-
dar pa mora biti tudi ta sku-
štranost urejena. Kot frizer
se navdušujem nad obliko,
kjer je veliko več dela in kjer
je tudi užitek ob dobro
opravljenem delu večji. Všeč
mi je, da danes moda ni dik-
tatorska. Ženska naj nosi ti-
sto, kar ji najbolj pristaja.«
Od jutra do večera je v svo-
jem salonu, nabavlja materi-
ale, nekatere tudi v tujini,
zlasti za zahtevnejše tipe las.
Sicer pa je tudi z domačimi
preparati zadovljen. Najbolj
zadovoljen pa je takrat, ka-
dar stranka odhaja iz lokala
zadovoljna. »To se takoj vi-
di,« pravi, in doda: »Ženske
' se morda še premalo zaveda-
jo, kohko je vredna njihova
urejenost, kamor sodi tudi
pričeska. Urejena ženska je
bolj sproščena, bolj samoza-
vestna, bolj ustvarjalna...«
MARJELA AGREŽ
Dve Kamenškovi pričeski, ki sta »vžgali« na muenchenski reviji.
testo postane boli zanimivo
K vodiči predstavljajo Laško zdraviliškim gostom
tevani gostje!
•	krožek Osnov-
l^imož Trubar
» popoldne vabi
J mesta Laško,
•boste znameni-
ј^Ча kraja in si
*	Hvovamo La-
^ bo tudi degu-
Piva. Odhod iz-
54>cije bo ob pol
'i preko internega
namenjeno
^ Zdravilišču La-
■^ikalo tudi me-
'fidružila sem se
je bila v hlad-
^^mbrskem po-
^ številčno bolj
kot ponavadi.
^ temenu so na-
°8led dobivali tu-
estdeset prijav,
pički sta bih
^ Nina Lipar in
C^nc, ki sta si že
"j pozdravom
^se simpatije
smo. Med
skozi zdravi-
li do mesta sta
Ij^^i gostiteljici
jj Zgodovino kra
^l^še kamene
dobe, ko so se na tem ob-
močju nasehh prvi prebi-
valci pa do današnjih dni.
V mestu sta nas opozaija-
h na znamenite stavbe,
zanimive fasade, reliefne
okraske, na pomembne
osebnosti, ki so v Laškem
živele ali delale. Mesto, ki
ga v njegovi vsakdanji
podobi prav dobro poz-
nam, je nenadoma zažive-
lo v mnogo bolj zanimi-
vih in pisanih barvah. Ni-
na in Vesna sta nizali po-
datke, letnice, znamenito-
sti, legende. Zares: bih
sta čisto pravi turistični
vodički.
»Vesna je danes delala
četrtič, jaz pa že ne štejem
več, kolikokrat sem vodi-
la skupine po Laškem,«
je povedala Nina, ena od
štiridesetih članov turi-
stičnega krožka na laški
osnovni šoli. Za delo vo-
diča se jih je odločilo dva-
najst.
»Takšno delo je za mla-
de bolj privlačno, kot če
bi ustvaijah le med stena-
mi šolskih razredov,« me-
ni mlada mentorica Ma-
gda Podbevšek, učiteljica
biologije in prve pomoči,
ki se je v »turizmu« zna-
šla po golem naključju
(pač ni bilo nikogar dru-
gega), zdaj pa vodi mlade
z vehko prizadevnostjo in
z veseljem.
Najmlajši laški turi-
stični delavci so res mar-
ljivi in zagnani, saj so
svoje naloge opravljali
tudi med poletnimi po-
čitnicami. V lanskem
šolskem letu, ko je turi-
stični krožek pričel z de-
lom, so za občinsko razi-
skovalno supnost izdela-
li nalogo o možnostih tu-
rističnega razvoja kraja.
Iz nje so mladi vodiči tu-
di črpali zn^e o zgodo-
vini in drugih zanimivo-
stih Laškega.
»Krasno je, ker smo
povsod v krćou naleteli na
obilico razumevanja,
pravi Magda Podbevšek.
»Imenitno sodelujemo
s Pivovarno, Zdraviliš-
čem in Turističnim dru-
štvom. Nikoh nam áe niso
odrekh pomoći, če smo jo
potrebo vah.«
Zadovoljni so torej vsi.
Franci Podkoritnik, vo-
dja strežbe v Zdravilišču,
ki skrbi tudi za organiza-
cijo ogledov mesta, nam
je pripovedoval, da je to
ena najbolj uspešnih ak-
cij za njihove paciente,
«aj je zanimanje vedno
vehko.
Člani turističnega krož-
ka snujejo nove akcije.
Zd^ vezejo laške grbe in
izdelujejo spominke, ki
jih bodo prod^ali prihod-
nje leto ob Dnevu šole.
Bržkone pa se bodo do-
mislih še marsičesa dna-
gega. Navsezadnje so šele
na začetku svojega dela.
Nina in Vesna, ki sta to-
krat vodili skupino go-
stov, bosta junija zapusti-
h osnovnošolske klopi.
Vendar podmladek že ra-
ste, da bo prevzel njuni
nalogi. Obe mladi vodički
si bosta v življenju izbrali
poklice daleč od turizma
- Nina bo menda novinar-
ka, Vesna pa profesorica.
Toda znanje o njunem do-
mačem kraju jima bo
vedno dobrodošlo.
NADA KUMER
Pot do Laškega vodi skozi zdraviliški park. Na čelu skupine sta mladi vodički
Vesna in Nina. ki med vmesnimi postanki pripovedujeta o zgodovini in zanimi-
vostih svojega kraja.
Gostje so bili zadovoilni
Jakob Oblak z Drenovega griča pri Vrhniki:
»Odzval sem se vabilu, ker meje zanimlo, kakš-
no je mesto Laško, katere zanimivosti skriva.
Posebej pa sem bil radoveden, kako izgleda pro-
izvodnja v Pivovarni Laško, ki slovi po dobrem
pivu. Zdi se mi, da so v zdravilišču našli posre-
čen način, kako gostom predstaviti kraj.«
Slavko Malg^ iz Kr^a: »Rad bi izrekel vse
priznanje mladima vodičkama, ki sta nas prijaz-
no vodih po Laškem in nam razkrih njegove
znamenitosti. Vse priznanje gre, seveda, tudi
mentorici turističnega krožka, ki je znala učence
vzpodbuditi in pripraviti na tako zahtevno nalo-
go. Lahko rečem, da sem zadovoljen z današ-
njim popoldnevom.«
Vladimir Krajnčec iz Trbovelj: »Takšen ogled
je nekakšna popestritev bivanja v Zdravilišču.
Združih smo prijetno s koristnim: sprehodih
smo se in zraven izvedeli пекгц novega. Spoznal
sem, da je Laško kar zanimivo in prijazno me-
stece.«
14. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Zdravo, dragi prijatelji!
Zdaj vas pa - nekatere - že pošteno jezi. Pripravili
ste smuči, sani, puloverje, rokavice... snega pa od
nikoder. Nas je pa tudi nekaj takšnih, ki se prav dobro-
voljno muzamo nad letošnjo dolgo jesenjo. Brrr, še
pomisliti ne smem na mokre škornje, mraz, ki grize
vnos in roke in zaledenelepločnike. Vem pa, da tudi to
mora priti. In čc že ne bom zadovoljna jaz, boste
nemara vi. Zato se pa ne bom preveč jezila.
Vaša Nadja
Moj domači krai
Kraju, kjer človek dalj časa
prebiva s svojimi bližnjimi, kjer
ima svoj dom, rečemo domači
kraj.
Moj domači kraj je Titovo Ve-
lenje, kjer živim že vse od roj-
stva. Mesto je lepo in tudi še kar
veliko. Tudi gospodarstvo ima
kar dobro. Zelo znan je rudnik
lignita in elektrarna ter Gorenje,
ki je največja jugoslovanska to-
varna gospodinjskih aparatov.
Zelenic imamo v Titovem Vele-
nju kar precej, zrak pa ni preveč
čist, saj elektramiški dimniki
vsak dan bruhajo v ozračje veli-
ko strupenih plinov. Pravijo, da
zaradi tega izumirajo tudi naši
gozdovi.
V Titovem Velenju živi veliko
otrok. Imamo šest osnovnih šol,
pa še sedmo gradimo. Kljub te-
mu pa se mora naš razred letos
stiskati v majhni, temačni učilni-
ci. Kadar pridejo k nam na obisk
sorodniki, jih ponavadi peljemo
na Velenjski grad, od koder je
lep razgled na moj domači kraj.
Posebna zanimivost je tudi naše
Velenjsko jezero, ki pa postaja
vsako leto večje zaradi izkopava-
nja premoga in ugrezanja zemlje.
Zato pa imamo čedalje manj ro-
dovitnih polj in travnikov.
Želim si, da bi moj domači kraj
še naprej ostal znan po lepoti in
urejenosti, da bi bilo v njem vsaj
toliko zelenja, rož in čistega zra-
ka, kot ga je danes.
UROŠ KRŽIČ, 3. a
OŠ Veljka Vlahoviča
TITOVO VELENJE
Prepir
Doma se večkrat skregam s se-
stro ali bratom. Nagajamo drug
drugemu, potem pa se zelo skre-
gamo. Če kdo komu kaj vzame in
ne vpraša, se že sporečemo. Zad-
njič smo se prepirali za žvečilni
gumi.
Ni lepo, da se prepiramo.
MOJCA TISOVIC, 2. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Dan angleške In
ameriške kulture
Na osnovni šoli Vera Šlander
na Polzeli smo imeli dan angle-
ške in ameriške kulture, ki je po-
tekal v angleškem jeziku. Na
njem so sodelovali učenci in uči-
telji predmetne stopnje, učitelji
angleškega jezika iz okoliških
šol, gost iz Zagreba - Anglež Mr.
Martin Doolan in drugi gostje.
Dan je bil pod pokroviteljstvom
Slavice in Шгка Lešnika.
Vse dogajanje na šoli je bilo
razdeljeno v dva dela. V pivem
so se učenci in učitelji posvetili
različnim dejavnostim od ugiba-
nja enostavnih angleških besed
do pisanja lastne zgodbe. Angleš-
čina je letos na naši šoli ena iz-
med prednostnih nalog, zato smo
želeli s kulturnim programom
dati še večji pomen pouku tujega
jezika. Prijetna popestritev paje
bilo učenje škotskega plesa, ki
nam ga je predstavil gost iz Za-
greba. Vse delo paje bilo prilago-
jeno znanju angleščine določe-
nih skupin.
V drugem delu smo pregledali
dogajanje iz prvega dela, si ogle-
dali zanimivo razstavo angleške
ter ameriške kulture. Nekateri
učenci so izvrstno zaigrali igrico
v angleškem jeziku The Empty
Safe - Veliki rop. Igrico smo pri-
pravili skupaj z DPD Polzela. Za
angleški tekst je poskrbela Ma-
rinka Marovt, režiser paje bil naš
stari sodelavec Jaka Jeršič. Z njo
smo navdušili vse gledalce in po-
slušalce.
Med učenci smo povprašali za
mnenje o kulturnem dnevu. Po-
vedali so:
»Enkratno! Najbolj smo bili
veseli prvih dveh ur, ko smo peli
in se igrali v angleškem jeziku.
Spoznali sm.o tudi način dela
drugih tovarišic.« (Silva, Borut,
Sabina, 6. c)
»Ta dan nam je ugajal zato, ker
smo angleški jezik spoznali na
nekoliko drugačen način - skozi
igro in pesem. Če bi bila vsaka
ura taka, vam lahko zagotovimo,
.da bi se angleškega jezika veliko
raje učili in ga tudi bolje znali.
Želimo si čimveč takšnih dni.*
(Mateja, Manuela, Primož, Nata-
Ија, 6. a)
»Super! Najbolj nas je navduši-
la igra Veliki rop.* (Goran, San-
di, Uroš, 7. a)
»Čudovito se je naučiti škot-
skega plesa s pomočjo angleških
navodil, ki jih je zelo razumljivo
podajal Mr. Doolan.« (Ingrid, Bo-
jan, Vladimir, Vesna, 8. c)
MATJAŽ ČEDE, 8. b
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Samo
Moj prijatelj Samo se z avtobu-
som pripelje do avtobusne posta-
je v Košnici, nato peš odide do
hiše s številko 28 b. Tam je nje-
gov dom. Poznam ga že od prve-
ga razreda, je vzoren učenec, ki si
v šoli hitro vse zapomni. Rad ve-
hko jé pa zato ni kaj preveč de-
bel. Pogosto nosi kavbojke, kari-
rasto srajco in ijav brezrokavnik.
Pogleda me z modro zelenimi oč-
mi. Podoben je svoji materi. Nje-
govi lasje imajo barvo ilovice,
kratki so kot pokošena trava.
Trudi se, da bi pisal hitro, a ro-
ka noče potovati tako kot bi on
želel. Med odmori se s sošolci lo-
vi in nateguje gumico, da bi nas
zadel. Pripoveduje o znanstvenih
oddajah, računalnikih, na sploš-
no veliko o tehniki. Zaradi tega
mi je všeč. Pri učenju je miren in
veliko premišljuje. A ko je konec
pouka, se čisto spremeni. Podo-
ben je privezanemu korgu, ki se
strga in oddrvi v iirai »vet.
Z moija pride ijav kot zamorec
in po zagorelosti prekaša vse
učence. Gibčnost in moč sta pri
njem najbolj razvita, zato je naj-
boljši pri telovadbi.
Nikoli se ne spravlja na mlajše
in manjše učence, zato ga ima
ves razred za dobrega prijatelja.
JURE DOLŽAN, 4.b
OŠ FVana Kranjca
CELJE
NI bilo sreče
Stopim v sobo in prižgem tele-
vizor. Zleknem se na kavč. Na
programu je ravnokar oddćya »Iz
TV klobuka«.
»Oh, saj res! Danes bo žrebanje
iz Pionirskega lista, »zavpijem
vsa vesela in prebudim brata, ki
je dremal na postelji.
»Kaj se pa dereš, saj ne boš
izžrebana,« me nevoščljivo zavr-
ne brat. »Menda si ne upaš tega
trditi? Ali še ne veš, da je prvo
kolo BMX moje!« mu odvrnem
in se obrnem proč. Na pol miže
pogledam izpod čela, če me brat
slučajno ne opazuje, ko zagle-
dam na ekranu poln bazen kar-
tic. Zazdelo se mi je, da sem za-
gledala prav svojo dopisnico. Ta-
krat pa se je žrebanje pričelo.
Najprej še пекгџ uvodnih besed
in prvi srečnež je bil izžreban,
nato še drugi, tretji, četrti. Bila
sem žalostna, ker nisem bila med
njimi tudi jaz. Vsa ВМХ kolesa
so bila takorekoč prodana. Na vr-
sto so prišli kompleti knjig in fo-
toaparati. Za vsako izžrebano
kartico sem. slišala bratov po-
smehljivi ha, ha. Oddaja je bila
končana, mene pa ni bilo med
izžrebanci. Ted^ pa je brat ves
v smehu rekel: »No, vidiš, аИ si
bila izžrebana?«
»Utihni že enkrat! Na jetra mi
greš!« sem jezno zavpila nanj. Ta-
krat bi ga bila najraje zdrobila.
MILENA POLUTNIK, 7. r.
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
Sramežliivost pa
taka...
čeprav sem stara že enajst let
in imam tudi veliko šolskih skr-
bi, si ne morem kaj, da ne bi kdaj
pa kdaj prijela v svojo, od črnila
umazano roko kakšno punčko ali
pajaca.
Od vseh igrač imam najraje
medvedka. Včasih ga oblečem
v kakšno od svojih starih oblekic
ali v kratke hlače. Moj medvedek
je velik kakšnega pol metra in je
oker barve. Iz gobčka nagćgivo
kaže majhen rdeč jeziček. Dala
sem mu ime Samo. Zdi se mi, da
mu to ime zelo lepo pristдja zara-
di njegovih črnih oči in tudi zato,
ker ga večkrat pustim samega in
to celo med samimi punčkami,
kjer ga je zelo sram. Da ga je
sram, vem tako, ker vedno, ko ga
postavim med punčke, pade na
Üa.
BRIGITA JELEN, 5. a
OŠ VRANSKO
Vaša glasila
~ Glasilo, ki ga predstavlja-
mo tokrat, ne izhaja na no-
beni osnovni šoli. Izdali so
ga trije šestošolci iz Celja,
namenjeno pa je vsem, ki
jih zanima računalništvo in
video-tehnika. Glasilo na
petih Ustih ima naslov Ra-
čunalniški kotiček, podpi-
sali pa so ga Boštjan Der-
mol, David Vidmar in To-
maž Oman. Prva številka
prinaša predstavitev neka-
terih novosti in oceno raču-
nalniške igrice Donald
Ducks Playgorund. Bržko-
ne pa bodo fantje - če bodo
še imeh voljo do dela - lah-
ko bolj temeljito zastavili
vsebino svojega glasila, še
posebej, če bodo dobili še
kakšnega	sodelavca,
s predstavitvijo posamez-
nih izdelkov se namreč do-
sti bolj temeljito ukvarjajo
strokovne revije, veliko pa
je možnosti za objavo tiste-
ga, kar mladi računalnikar-
ji res potrebujejo in kar jih
zanima. Fantje, saj ne boste
zamerili, če vsem, ki bi radi
sodeloval izdam vaš na-
slov? Boštjan Dermol,
Ljubljanska 88, 63000
CELJE.
Pionirji smo pridni, narisal: ANDREJ SELCAN, 3. r, OS
STRANICE.
RAZPIS
za podelitev piznanj (z denarno nagrado)
društvom in družbenim organizacijam
v občini Celje, ki jih podeljuje Koordinacijski
odbor za sodelovanje z družbenimi
organizacijami in društvi pri Občinski
konferenci SZDL Celje.
Priznanje se podeljuje tistim družbenim organizaci-
jam in društvom:
-	ki so v letu 1987 na svojem področju dela dosegli
izjemne rezultate, pomembne tudi za širšo družbeno
skupnost
-	katerih delo temelji pretežno na neprofesional-
nem - ljubiteljskem delu članov
Predloge lahko oblikujejo posamezniki, društva ozi-
roma zveze društev, družbenopolitične organizacije,
krajevne skupnosti in organizacije združenega dela.
Rok za oddajo predlogov s kratko obrazložitvijo je
21. december 1987.
Predloge pošljite na naslov Občinska konferenca
SZDL Celje, Gledališka ul. 2, Celje.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
CELJE
v skladu s 4. členom Pravilnika o podeljevanju
priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Celje
razpisuje
za leto 1988 podelitev
1.	Roševih priznanj,
2.	Priznanj Občinske izobraževaine
skupnosti Celje.
Roševo priznanje se podeli posamezniku za poseb-
ne uspehe in dolgoletno delo na področju vzgoje in
izobraževanja.
Kandidat mora imeti najmanj 10 let dela na področju
vzgoje in izobraževanja. Pri izbiri imajo prednost
kandidati, ki izpolnjujejo čim več naslednjih krite-
rijev:
-	doseganje izjemnih pedagoških uspehov,
-	poznavanje in uporabljanje sodobnih vzgojnoizo-
braževalnih metod,
-	vnašanje novosti v vzgojnoizobraževaini proces,
-	prenašanje izkušenj na mlajše, mentorstvo učen-
cem in študentom kadrovskih šol ter pripravnikom,
-	povezovanje vzgojnoizobraževalnega dela z oko-
ljem,
-	mentorstvo v organizacijah učencev in interesnih
dejavnostih ter doseganje nadpoprečnih rezultatov
v teh dejavnostih,
-	aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in
samoupravnih organih.
Priznanje Občinske izobraževaine skupnosti Celje
se podeljuje posameznikom, organizacijam združe-
nega dela, krajevnim skupnostim, družbenim organi-
zacijam in društvom za posebne uspehe pri razvija-
nju vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini Celje
in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju
celovitega procesa vzgoje in izobraževanja.
Kandidate lahko predlagajo:
-	organizacije združenega dela,
-	krajevne skupnosti,
-	samoupravne interesne skupnosti,
-	družbenopolitične organizacije,
-	družbene organizacije in društva.
Predlog mora poleg imen in drugih osnovnih podat-
kov vsebovati še podrobno obrazložitev.
Rok za prijavo je
do vključno 6. 1. 1988.
Predloge pošljite na naslov Občinska izobraževalna
skupnost Celje, Gregorčičeva 5/a.
SVETOVALNICA ZA
ŽIVUENJE V DVOJE
že 19 let uspešno pomaga
osamljenim
V Celju, Gledališka ulica 2
vas pričakujemo vsak petek od 16. do 18. ure.
Aticina
zanka
Dopolni imena deklic. Črke, ki jih boš vpisal, ti
bodo, brane po vrsti, dale geslo Atkine zanke.
Napiši ga na dopisnico in jo do torka, 15. decembra
1987 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje.
Tokrat moramo sporočiti imena kar dveh Atkinih
izžrebancev, saj prejšnji teden zaradi praznikov žreba-
nja ni bilo. V številki pred 14 dnevi ste morali priti do
rešitve: DOMOVINA.
Nagrado dobi: Senčar Maijana, Škapinova 2. Celje.
Rešitev iz prejšnje številke pa je SREČA NA
VRVICI. Izžreban je bil: Klemen Trbovc, Škapinova 1,
Celje.
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Goran J. iz Druškovca
pri Pregradi je spil krepko
čez mero. Ker ni vedel, kako
bi prišel domov, je krmilo vo-
lana prepustil svojemu
en^stletnemu sinu Goranu.
Sin seveda ni vešč vožnje in
je kmalu zapeljal s ceste. Oče
Goran jo je tudi takrat odne-
sel brez hujših ran, sina pa so
morali huje ranjenega prepe-
ljati v celjsko bolnišnico.
•	V petek zvečer so milič-
niki dobili obvestilo, da pred
trgovino z zelenjevo ob Mari-
borski cesti leži neznani mo-
ški. Ugotovih so, da se ga je
Leopold J. iz Goriške ulice
tako napil, da mu je bilo vse-
eno, kam se uleže. Pa četudi
je to trd asfalt. Ker pa je bilo
ta večer tudi precej mrzlo, so
ga mihčniki odpeljali domov
in Leopold j im je za to še zdgj
hvaležen.
•	V četrtek je Emsud K. iz
Skaletove ulice razgrajal
v Ozki uUci. Prišh so milični-
ki in ga opozorih in Emsud je
res odšel. Toda le do bližnje-
ga vogala, od koder je opazo-
val, kdaj bodo miličniki od-
nesli pete. Čez kakšnih pet-
níyst minut je bil Emsud spet
v Ozki uhci in spet precej gla-
sen. Miličniki sicer niso čaka-
U za vogalom, zato pa so hitro
prihiteli na nov poziv in Em-
suda strpah v prostore za
treznenje.
S. Š.
Varnost na cesti je mnogim
vozniifom še deveta slirh
Le treWna vozil le tehnično brezhibna
Koncem novembra so čla-
ni Zveze šoferjev in avto-
mehanikov, Avto moto zve-
ze, inštruktorji Avto moto
društva in prometni milič-
niki iz Celja izvedli ie dru-
go letošnjo akcijo »Brezhib-
no vozilo - varno vozilo«.
Ob n^bolj prometnih ce-
stah, v SkoQi vasi in na Polu-
lah, so tehnično pregledah
90 vozil, med njimi pa je bilo
le 29 tehnično brezhibnih;
slaba tretjina torej. Ugotovili
so, da je največ napak na
svetlobnosignalnih napra-
vah, gumah, zavornih in kr-
milnih mehanizmih. Kot
vedno je bil tudi tokrat na-
men akcije predvsem pre-
ventiven; člani ekip, ki so
vozila pregledovale, pa so
voznike predvsem opozaijali
na pomanjkljivosti njihovih
vozil in na možne posledice.
Kljub temu pa so morali mi-
hčniki dva voznika tudi
mandatno kaznovati. Vsem
voznikom, ki so vozih teh-
nično brezhibna vozila pa so
dali nalepke »Brezhibno vo-
zilo - varno voziko«.
Celjski svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu, ki je bil pobudnik tudi
tokratne akcije, ugotavlja ob
rezultatih- pregledov, da je
vse prevečim voznikom teh-
nično stanje njihovih vozil
deveta skrb in da vse preradi
pozabljamo, da je pomanjk-
ljivo vzdrževano vozilo vse
prepogosto vzrok prometne
nezgode.
BRANE PIANO
Razstrelivo ji ni bilo kos
v petek popoldne so delavci Geološkega zavoda zminirali
rudarsko upravno tehnično stavbo v Titovem Velenju.
Porušili naj bi tudi lamparno, prozivnico, rudarske garde-
robe in kopalnice. V tednu dni so morali izvrtati 4700 vrtin,
ki so jih napolnili s pribhžno 450 kilogrami razstrehva amo-
nal iz Kamnika, vse to pa so povezali s 4700 vžigalnimi
kapicami oziroma osmimi kilometri žic. Stavba pa se ni
vdala. Še vedno stoji in čaka na popravni izpit.
L. OJSTERŠEK
IMotorist Izsiljeval
prednost
V ponedeljek zvečer je 21rletni
Peter Lovre iz Lokovine pri Tito-
vem Velenju z neregistriranim
motoijem in brez vozniškega do-
volenja izsiljeval prednost na kri-
žišču regionalne in stranske,
Aškerčeve ceste v Šoštanju pred
voznikom osebnega avtomobila,
25-letnim Vinkom Vidakovičem
iz Titovega Velenja. V nesreči sta
se motorist in sopotnica, 20-letna
Andreja Lovre huje ranila in so
ju prepeljali v celjsko bolnišnico.
Nepreviden kolesar
v ponedeljek zjutraj je 84-letni
kolesar Avgust Roje iz Vojnika
na magistralni cesti v Arclinu pri
odcepu za Lešje neprevidno zavi-
jal v levo, tako da se ni prepričal,
če je cesta prosta, niti ni nakazal
spremembe smeri. Ravno takrat
ga je z osebnim avtomobilom
prehiteval 22-letni Zvonko Bla-
ževič iz Zreč. Voznik osebnega
avtomobila se je umikal v levo,
vendar nesreče ni mogel prepre-
čiti. Huje ranjenega kolesarja so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Neprevidna ueika
V	ponedeljek 2jutraj je na Kar-
deljevi ulici v Žalcu nenadoma
prečkala cesto 70-letna Štefanija
Topler iz Mute. Po Kardeljevi uli-
ci je takrat pripeljal z avtobusom
35-letni Vid Kolenc iz Moziija, ki
ni mogel več preprečiti nesreče.
Štefanijo Topler so huje ranjeno
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kolesar nenadoma
zavil
V	četrtek zvečer se je pripetila
hujša prometna nesreča v Pon-
doiju pri Vranskem, ko je 52-let-
ni kolesar Miha Jug iz Brod med
vožnjo nenadoma zavil proti sre-
dini ceste. Tako je zapeljal pred
osebni avtomobil, s katerim seje
za njim pripeljal 56-letni Anton
Habič iz Golnika. V nesreči se je
kolesar huje ranil.
Viomii v stanovanje in ukradei
uro vredno staro miiijardo
Na celjskem temeljnem
sodišču so obsodil na pet let
zapora 25-letnega Izeta Mo-
sorovića iz Turije pri Luko-
vacu. Mosorović se je pred
senatom zagovarjal zaradi
dveh velikih tatvin.
Izeta Mosoroviča so prijeU
in priprh letos 15. maja, toži-
lec pa ga je obtožil dveh na-
daljevanih kaznivih dejanj
vehke tatvine. Februaija leta
1984 je vlomil v kiosk ČGP
Dela v Žalcu (razbil je steklo
na kiosku), potem pa še
v Hmezadovo tržnico v bliži-
ni. Odnesel je več vrednih
stvari. Mosorovič se je na so-
dišču zagovaijai, da ga ta-
krat, ko je bilo vlomljeno
v Žalcu, ni bilo v Sloveniji,
še manj pa v Žalcu, vendar
pa so mu vlom dokazali
z njegovimi prstnimi odtisi,
ki so jih našU v kiosku in
tržnici. Za to kaznivo dejanje
gaje sodišče obsodilo na leto
dni zapora.
V začetku tega leta je Mo-
sorovič prišel v Celje, tožilec
pa ga bremeni za tri vlome
v januaiju in marcu. Najprej
пгО bi vlomil v osebni avto-
mobil, nato pa v stanovanje
v Trubaijevi uhci. Iz tega sta-
novanja je odnesel 30.000 di-
naijev gotovine, dva zlata pr-
stana, zlate uhane in uro.
Vehki met pa se mu je po-
srečil z vlomom v Zvezni uh-
ci; pobral je kasetofon,
150.000 dinarjev gotovine in
še nekaj drugih stvari ter sta-
ro zlato uro, ki jo lastnica ce-
ni na najmanj 10 milijonov
dinaijev. Žal Izet te ure ni
tako cenil - odvil je umi me-
hanizem in zlato ohišje pro-
dal. Umi mehanizem so tudi
našh pri njemu, ko so ga pri-
jeh.
Za te tri vlome ga je sodiš-
če obsodilo na 4 leta m 6 me-
secev zapora, potem pa izre-
klo enotno kazen 5 let zapo-
ra. Senat je upošteval, da je
bil Izet Mosorovič že pred
tem kaznovan, v kazen pa so
mu všteh tudi čas prebit
v priporu. Na prvostopenj-
sko sodbo se je pritožil zago-
vornik obdolženca.
S.ŠROT
Ponovno v zaporu
zaradi goljufij
Senat celjskega temeljne-
ga sodišča je obsodil znane-
ga goljufa, 26-letnega Stani-
slava Stagoja iz Lokovine
pri Dobrni na enotno kazen
3 leta zapora. Stagoj se je
tokrat zagovarjal zaradi
dveh goljufij, poskusa go-
Ijufíje in ponarejanja listin.
S prvo goljufijo je oškodo-
val blagovnico Teko; avgu-
sta leta 1983 in marca leta
1985 je prišel na športni od-
delek z naročilnico, na kateri
je bil žig »Karate klub Dobr-
na«. Ta klub dejansko ne ob-
staja, Stagoj paje z naročilni-
co kupil trenirke in kimone
v vrednosti пекад več kot
31.000 dinaijev, račun pa je
ostal neporavnan.
Drugo goljufijo je naredil
na škodo Božidaija D. iz Ce-
lja. Stagoj si je od njega spo-
sodil 500 zahodnonemških
mark in 165.000 dinaijev, vr-
nil pa mu je le 60.000 dinćir-
jev. Tako mu je ostal dolžan
255.000 dinaijev, ki mu jih
mora vrniti, kot je sklenilo
sodišče.
Stagoj seje tokrat zagovar-
jal še za predrugačenje hsti-
ne in poskus goljufije; za
skoraj 900.000 dinaijev je po-
skušal ogoljufati Zorka S. ta-
ko, da je na račun sam pritis-
nil žig »plačano«. Vendar mu
Zorko ni nasedel.
Sodišče ga je za goljufijo
v Teku obsodilo na 4 mesece
zapora, za goljufijo na škodo
Božidaija D. na 10 mesecev,
za predrugačenje listine na
8 mesecev in za poskus go-
ljufije na 18 mesecev zapora,
potem pa izreklo enotno ka-
zen 3 leta zapora. Kot oteže-
valno okohščino so pri izre-
ku kazni upoštevah, da je bil
Stanislav Stagoj že pred tem
obsojen zaradi goljufij, da
dolga oškodovancem še ved-
no ni poravnal in da je pri
izvrševanju kaznivih dejanj
pokazal precejšnjo trdovrat-
nost. Senat mu je v kazen
vštel čas prebit v priporu
- od 15. junija letos.
S.ŠROT
Nevarna puška
V ponedeljek popoldne
se je ranil z doma narejeno
puško 20-Ietni Franc Gori-
šek iz Slane. Gorišek je do-
ma v kleti hotel preizkusiti
doma izdelano puško pred-
njačo, ki ni imela original-
nega zaklepa. Izkazalo se
je, da je bila puška, ki jo je
naredil, bolj nevarna za
strelca kot za cilj. Pri strelu
je namreč odneslo zaklep,
drobci pa so ranili Franca
Goriška, ki so ga lažje ra-
njenega prepeljah v celjsko
bolnišnico.
Zastrupitev s plinom
V nedeljo popoldne sta se
v stanovanju v Linhartovi
ulici v Celju zastrupila s pli-
nom 69-letni Ivan Tergi avč-
Dik in njegova 61-letna žena
Amalija. Plin je začel uhajati
iz peči v kopalnici, zakonca pa
sta obležala nezavestna. Takoj,
ko so ju našh, so ju odpeljali
v celjsko bolnišnico; Ivan Ter-
glavčnik je med prevozom
umrl, Amalija pa je ostala na
zdravljenju. Obdukcija je po-
kazala, da seje Terglavčnik za-
strupil z monoksidom (dimnik
v stanovanju je bil zamašen).
Utonil v Savinji
v Pečovniku pri Celju so
prejšnji četrtek našli truplo
34-letnega Celjana Borisa
Košca. Dan prej je Košec odšel
lovit ribe in je, kot vse kaže,
omahnil v naraslo Savinjo.
Našli hašiš
Celjski kriminalisti so pred
dnevi našli hašiš (18 gramov)
pri 27-letnem F.Š. iz Maribo-
ra. Mamilo so mu vzeh, hkrati
pa so ga ovadih javnemu to-
žilcu.
Komisija za delovna razmerja
DO MONTANA ŽALEC
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Strojnik TGM
en delavec
2.	Strojnik S drobilnice L
en delavec
3.	strojnik drobilnice LL
3 delavci
posluževalec pri vsipnem lijaku
4.	Upravljalec mlina in sita
en delavec
5.	Pomožni delavec pri pilotni liniji
dva delavca
6.	vrtalec
rudarski delavec-dva delavca
Z naslednjimi pogoji:
pod 1 A-4. stopnja strojne smeri
opravljen izpit za strojna vozila
zaželena praksa
3 mesečna preizkusna doba
pod 2- 4. stopnja strojne smeri
3 mesečno poizkusno delo pod 3 in 5
1. ali 2. stopnja izobraževanja
3 mesečno poizkusno delo
pod 4. KV ključavničar ali elektrikar
3 mesečno poizkusno delo
Vsa dela in naloge se sklepajo za nedoločen čas.
Prijave z dokumentacijo lahko pošljete v roku 8 dni
na naslov DO MONTANA ŽALEC, Kadrovska služba,
Cesta na Lavo 1,63310 Žalec, v roku 15 dni vas bomo
obvestili in povabili na razgovor.
Padei pod viak «
v petek popoldne, približno
ob 14. uri se je na železniški
postaji v Celju smrtno pone-
srečil 44-letni^ železničar Ivan
Podpečan iz Žalca. Podpečan
)e šel iz službe inje prečkal tire
ter poskušal skočiti na zadnjo
stopnico lokomotive tovorne-
ga vlaka, ki se je že počasi po-
mikal po tirih in je bil name-
njen v Žalec. Pri tem mu je,
kot kaže, nekoliko spodrsnilo,
tako da je padel pod prednje
kolo službenega vagona tik za
lokomotivo. Podpečan je dobil
tako hude rane, da je na kraju
nesreče umrl.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Po Slabem startu vendarle dalje
Letošnje državno prvenstvo v judu
poteka drugače kot prejšnja tovrstna
tekmuvatga. V ligi je kar dvajset ekip,
ki se borijo po tumirskem sistemu na
izpadanje, najboljše pa se bodo ob kon-
cu pomerile za 1. mesto.
Judoisti Ivo Reya iz Celja so si v letoš-
njem prvenstvo! veliko obetali, vendar so
se vrnili iz Sarajeva, kjer so poleg njih
nastopili še Impol, Železničar in Partizan
Hins, brez točk. Vsa srečanja so izgubili,
vendar so se zaradi posebnih pravil uvr-
stili med šestnajst najboljših v Jugoslavi-
ji. Celjani so pokazah glede na okoliščine
boljšo pripravljenost, žal pa so odpove-
dali prav v trenutku, ko je šlo zares.
Naslednje tekmovanje zvezne lige bo
v soboto v Beogradu, kjer Celjani priča-
kujejo več.
Vojko Rovere, judo klub Ivo Reya Ce-
lje: -Po končanem lanskem nastopu
v takšni konkurenci smo upali tudi to-
krat na podobno uvrstitev, ne pa tako
slab start kot je ta v Sarajevu. Mishh smo,
da bomo dobih tri okrepitve, med dru-
gim tudi odličnega Ljubljančana Petriča.
To naj bi bila zamenjava za lani »posoje-
nega« Oštiija. Vse je bilo dogovorjeno,
kot tudi da pride odlični Senekovič iz
Maribora ter da se vrne naš Fabjan. S te-
mi tremi in našimi najboljšimi bi bili
strah in trepet, zdaj pa to še zdaleč nismo.
Tik pred začetkom zvezne lige je prišlo
do presenečenja. Ljubljana nam ni odstu-
pila ah posodila Petriča, sama pa istočas-
no izstopila z prve zvezne lige, kjer so
zdaj Celjani. Senekovič je za prihod zah-
teval kar stanovanje, še posebej pa nam
je žal za Fabjana. Tik pred odhodom
v Beograd nismo imeli ekipe. Začeli smo
iskati judoiste, ki vsaj nekaj znajo. Tudi
tu seje zataknilo, saj tisti, ki so obljubili,
niso prišli. Srečko Phberšek ne trenira že
pet mesecev, vendar sta z bratom bolj
solidarnostno takoj spravila vse potreb-
no v potovalko in krenili smo na pot.
Borila sta se kot leva, prinašala točke. To
so športniki! Po neuspehu na startu ni-
smo obupali.«
T.VRABL
Ingrad je jesenski prvak
Med devetimi ekipami so
igralci namiznega tenisa In-
grada Celje osvojili po konča-
nem jesenskem delu v 1. B slo-
venski ligi prvo mesto.
Derbi zadnjega kola je bil
v Celju, kjer seje Ingrad pome-
ril z doslej še neporaženo in
vodečo Sevnico. Celjani so bih
močnejši in so zmagali 6:3. Vse
tri pćirtije je dobil najboljši
celjski igralec, ki je tudi пад-
boljši v tej ligi, Krešimir Ma-
ras, dve je dodal mladi Sebast-
jan Leber in eno še Toni Štr-
Ijič. Leber v tako močni kon-
kurenci nastopa drugo. Toni
pa prvo leto, zato je uspeh še
toliko večji. V drugi tekmi so
Celjani gladko, z maksimalnim
rezultatom 9:0, ugnali Nukle-
arno.
Jesenski nastop v 1. B repu-
bliški namiznoteniški ligi
ocenjuje prizadevni vodja
sekcije za namizni tenis pri
ŠD Ingrad Celje, Jernej Pelko:
»Pred začetkom prvenstva si
nismo predstavljah da bomo
na vrhu. To je mlada ekipa,
pod vodstvom iskušenega Ma-
rasa, ki je bil vedno dober mo-
tiv za ostale, da so pokazali, da
znajo igrati. Zanimivo je, da so
na vrhu tri ekipe z enakim šte-
vilom točk: mi, Sevnica in So-
bota, vendar imamo mi daleč
n^boljšo razhko med doblje-
nimi in izgubljenimi nizi (In-
grad 57:15, Sevnica 52:20 in
Sobota tudi 52:20). Ta uvrsti-
tev je odraz našega dela, s kate-
rim smo začeli pred petimi leti
pod strokovnim vodstvom ing.
Sazonova. Najprej smo lepe
uvrstitve dosegali y pionirskih
kategorijah, zd^ smo že
v članski.«	T.VRABL
Ivan
Podpečan-
Anza
Bil je potreben samo
delček neprevidnosti, ko
se je Ivanu Podpečanu,
Anziju, kot so ga klicali
prijatelji, zmeglilo pred
očmi. Zakßj se je Ivanu
Podpečanu tisti usodni
petek popoldne tako mu-
dilo, nihče ne ve. Hotel je
biti čimprej doma, med
svojimi. Bil je izvrsten de-
lavec v ŽTO Celje, kjer je
opravlja] zahtevno delo
kar 26 let ali vso delovno
dobo. Zaljubil seje v že-
leznico, kot še nekateri
v prejŠT]jih rodovih s pri-
imki Podpečan. Ob delu
pa je imel пг^јгаје tri stva-
ri: Šport, dom in prija-
telje.
Odlično je igral zlasti
namizni tenis in osvajal
številna prva mesta na re-
publiških in državnih že-
lezničarskih športnih tek-
movanjih. Namizni tenis
je igral tudi za sekcijo
Partizana Žalec, ki je
z njim veliko izgubila.
Rad je imel nedelje, ko so
se s prijatelji v stari žalski
telovadnici poigravali
z malo, drobno belo žogi-
co. Prav po njegovi zaslu-
gi je pred leti Partizan na-
stopal v obeh slovenskih
ligah A in B. Veliko je na-
stopal tudi za Društvo in-
vahdov občine Žalec, kjer
je bil tudi organizacijsko
med vodilnimi. Ni bilo
srečanja, da ne bi dal kak-
šen predlog za izboljšavo
tekmovaiy in srečanj.
Druga njegova ljubezen
ali pa morda celo prva je
bil dom ob železnici, ki
pelje iz Žalca proti Sa-
vinjski dolini. Ni bilo
dneva, da ne bi hodil po
vrtu z majhno brajdo. De-
lo je ljubil. Pozimi se je
v službo vozil s tem zanj
zdaj nesrečnim vlakom,
poleti je v zgodnjih jutra-
njih urah na delo kole-
saril.
Imel je ogromno prija-
teljev, ki so se od rjjega
zadnjič poslovili na žal-
skem pokopališču.
TONE VRABL
pI^RÀTKQ
Branko malee 375
krogov
strelci so nadaljevali s 5. ko-
lom v 1. in 2. republiški ligi
z zračnim orožjem.
V	1. ligi so strelci Unioija iz
Zreč gostovali v Noršincih in iz-
gubili proti favorizirani ekipi. Za
Unior so streljali Cveto Ljubič,
Marjan Podgcušek, Blanka Kež-
mah in Franc Rubin, ki je bil
s 371. krogi najboljši posameznik
v ekipi poražencev. Kovinar Što-
re je doma ugnai Impol iz Slov.
Bistrice, zanj pa so nastopili Vili
Dečman, Franc Hočevar, Ivan
Kočevar in Branko Malee, ki je
bil znova najboljši z odličnim re-
zultatom 375 krogov. Celjani so
doma osvojili novi točki proti so-
lidni ekipi Hrastnika, streljali pa
so Barbara, Tone in Jože Jager
ter Ervin Seršen z zelo solidnim
dosežkom 374 krogov. Po 5. ko-
lih je Kovinar na 2., Celjani na 5.
in Unior na 8. mestu.
V	2. ligi je Žalec doma prema-
gal SOP iz Krškega. Žalčani so
tokrat streljali odlično v postavi
Jani Pukmajster, Vojko Škod-
nik, Justin Smrkolj in Mladen
Melanšek 372 krogov. Žalčani
vodijo z veliko prednostjo in bo-
de naslednjo sezono prav gotovo
znova nastopili v 1. republiški li-
gi, iz katere so lani tako nesrečno
izpadli. Slabše pa gre SD »Franc
Šteklič« iz ŠkoQe vasi, ki je do-
ma izgubila s Steklarjem iz
Hrastnika. Do konca je še nekaj
kol in SD »F. Šteklič« se bo mo-
rala močno potruditi, če bo hote-
la v tej ligi ostati tudi prihodnjo
sezono.
TJ
2493 delavcev
v žalskih sIndIkaiRlii
Igrah 87
v soboto, 12. decembra ob 17.
uri, bo v Hmeljarskem domu
v Petrovèah zaključek letošnjih
sindikalnih športnih iger obči-
ne Žalec, na katerih je v več
športnih panogah v tekmoval-
nem delu in množičnosti nasto-
pilo 2493 zaposlenih. Prireditev
bo kulturno zabavna, najbolj-
šim ekipam in posameznikom
pa bodo podelili pokale in priz-
nanja.
Novembra je bilo še tekmova-
nje v namiznem tenisu, rokome-
tu in košarki. Pri namiznem teni-
su je sodelovalo 52 ekip, v posa-
meznih kategorijah pa so zmaga-
li: pri starejših članih SO Žalec,
pri veteranih OOS delavcev pri
obrtnikih, pri starejših članicah
SO Žalec, pri mlajših članicah
SIP Šempeter in pri mlajših čla-
nih, kjer je sodelovalo 19 ekip,
Hmezad Žalec,
V rokometu v kategoriji mlaj-
ših članov je zmagala ekipa IT
Prebold, nastopilo je 12 ekip.
V košarki, pri starejših članih za
tekmovalni del, TT Prebold, pri
mlajših članih pa SIP Šempeter.
Nastopilo je 18 ekip.
T. TAVČAR
Lavrinc In Legner
V Sarajevu je bilo prvo zvez-
no kontrolno tekmovanje naj-
boljših jugoslovnskih strelcev
z zračnim orožjem. Dva naslova
sta se vrnila tudi v Slovenijo, na
celjsko območje. S pištolo med
mladinci je zmagal Fortunat Leg-
ner, SD Mrož T.Velenje, med
mladinkami s pištolo pa Helenca
Lavrinc iz SD D.Poženel Rečica
pri Laškem, druga pa je bila De-
nis Bola, SD Mrož T.Velenje.
Strelci so nastopili na enem naj-
večjih in najsodobnejših strel-
skih objektov v hali Zetra.
Dve zmagi Šorllja
v Krškem so s zadnjim nasto-
pom končali liga tekmovanje za
naslov prvaka v karateju. Celje
je premagalo Nuklearko 3:2
(zmagali so Čretnik, Šemsi in
Kranjc) in izgubilo s Trbovljami
2:3 (Semsi, Krajne). Žalec je pre-
magal Trbovlje 1:4 (Jože in Mir-
ko Hudarin, Golić in Šorli) ter
izgubil z Olimpijo 1:4 (Šorli).
Končni vrstni red: prvak so po-
stali karateisti domače Nuklear-
ke 12, drugi je TVD Partizan
Limbuš 10, 3. Partizan Žalec, 4.
Trbovlje in 5. Celje, vsi po 8 točk.
Najboljši mladi
športniki Drešinje
vasi
Komisija za telesno kulturo
pri predsedstvu OK ZSMS Žalec
je tudi letos organizirala občin-
ske mladinske športne igre.
Tekmovanja so pripravili v ve-
leslalomu, namiznem tenisu, od-
bojki, malem nogometu ter ko-
šarki. Vsakega tekmovanja se je
udeležilo po dvanajst in tudi več
ekip, tako da so sedaj, ob koncu,
podehli točke kar 26 ekipam OO
ZSMS v občini. Kot je povedal
Matej Valant, ki je igre vodil, je
skupna ocena dobra. Igre so bile
dovolj množične, z upošteva-
njem nekaterih predlogov osnov-
nih organizacij so malce spreme-
nili sam koncept letošnjih iger.
Tudi drugo leto bodo pripravili
igre, saj šport zbližuje mlade.
Prehodni pokal in diplome bo-
do podelili na zaključku, ki bo
v četrtek 17. decembra ob 12. uri
v sejni sobi dvorane SO Žalec.
Končni vrstni red, kjer upošteva-
jo najboljši seštevek točk v mo-
ški in ženski konkurenci, je zma-
gala 00 ZSMS Drešinja vas s 86
točkami, sledi OO ZSMS Pre-
bold 74, OO ZSMS Šempeter 66
točk itd.
T. TAVČAR
Najboljši strelci iz
Rečice
Strelska družina Alojz Kerše
Pivovarna Laško je pripravila
občinsko ligo v streljanju
z zračno puško. Nastopilo je
osem ekip, zmagala pa je ekipa
SD D. Poženel iz Rečice pred SD
T.Bostič Zidani most, SD A. Ker-
še Pivovarna Laško, SD Papirni-
ca Radeče, SD S.Rozman Laško
itd. Med posamezniki je postal
občinski prvak Damjan Pader, za
njim pa so se uvrstili Roman Ma-
tek, Joža Kožar, Janez Sašek in
Andrej Brunšek.
V. LAVRINC
Osnovnošolci
v rokometu
V Žalcu je bilo občinsko tek-
movanje SSD v rokometu. Pri
mlajših pionirjih je zm^ala eki-
pa Polzele, pri starejših Žalec, pri
mlajših pionirkah ekipa iz Griž
in pri starejših ekipa iz Žalca.
T.T.
ŠAHOVSKE
VESTI - ■
Celjani v boj za
prvaka
Končano je republiško šahov-
sko prvenstvo v II. slovenski li-
gi - vzhod, kjer je nastopilo
osem ekip. Rezultati zadnjega
kola: Celje - Zagoije 5:1, Ravne
- Velenje 2:4, Rudar - Krško
3,5:2,5 in Slovenj Gradec - Breži-
ce 5:1. Lestvica: 1. Slovenj Gra-
dec 12 (28), 2. Celje 11 (27,5), 3.
Velenje 10 (23,5), 4. Rudar 8 (21),
5. Ravne 5 (18,5), 6. Krško 4 (18,5),
7. Brežice 4 (16,5) in 8. Zagoije
2 (14,5). V zaključnem delu, ki bo
v Slovenj Gradcu, bodo nastopi-
le štiri ekipe: Impol Slov. Bistri-
ca in Slovenske Konjice iz A sku-
pine ter Slov. Gradec in Celje iz
B skupine. Zmagovalec četvero-
boja bo prihodnjo sezono nasto-
pal v 1. repubhški šahovski hgi.
FRANC PEŠEC
Šahisti Žalca peti
Na republiškem prvenstvu
najboljših slovenskih ekip je
zmagal Kovinar Maribor. S celj-
skega območja so nastopili samo
šahisti Žalca in osvojili solidno
peto mesto.
FP
Zmagala Lava na
Lavi
Prizadevni člani šahovske
sekcije v KS Lava so ob Dnevu
republike pripravili tumir. Na-
stopilo je osem ekip, zmagali pa
so domačini pred Konusom iz
Slov. Koryic, Lavo II, Cometom,
Merxom itd. V zmagovalni ekipi
so nastopili: Ljubo Krk, Martin
Kovač, Rudi Krajne in Smail
Kurtič.
JK
Ljubo Krk prvi
v krajevni skupnosti Lava so
pripravili zaključni letošnji hi-
tropotezni šahovski tumir, kjer
je nastopilo 24 šahistov. Tekmo-
vanje je odlično izpeljal Tone
Čemjavič, zmagal pa je Ljubo
Krk pred Janezom Pešcem, Ru-
dijem Krajncem itd. Po dvanaj-
stih tumiijih je postal skupni
zmagovalec Smail Kurtič 191
točk, sledijo Martin Kovač 177 in
Rudi Krajne 134 točk. Vsi so do-
bili 1ер)е medalje, posebna priz-
nanja za letošnje dosežke pa tudi
mladinci Kunej, Žibret, Kužner
in Trebičnik ter pioniiji Burič,
Ključarič, Pungeršek in Jur-
košek.
J.KUZMA
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Najboljši rolfometaši za poicai Ceija
Trenutno je rokometno prvenstvo
v zveznih ligah prekinjeno zaradi raz-
ličnih nastopov naših državnih selekcij
na mednarodnih tekmovanjih doma in
v tujini. Tako so takoj po prekinitvi
prvenstva dobili rokometaši Aera štiri-
najst dni aktivnega počitka, zdaj pa se
ie dalj časa temeljito pripravljajo na
nastop, ki jih čaka v soboto, 19. in nede-
ljo, 20. decembra za 4. pokal mesta
Celja.
Tudi za tokrat so uspeh privabiti za
sodelovanje na tej vse bolj uveljavljajoči
se zimski športni prireditvi v bah Golo-
vec tri neg boj še ah vsaj sohdne prvoliga-
še. Tako so potrdili sodelovanje RK Me-
taloplastika iz Šabca, evropski in nekda-
nji večkratni državni prvak, RK Medveš-
čak iz Zagreba, ki je aktualni pokalni
prvak Jugoslavije in RK Sloga Bosna-
prevoz iz pobratenega Doboja, katerim
se bo kot edini predstavnik II. zvezne
lige pridružil organizator - ŽRK Aero Ce-
lje. Potrebno je spomniti, da so Celjani
z vsemi temi ekipami vrsto let uspešno
igrali skupaj v I. ligi, v Celju pa je bilo
vehkokrat vroče zaradi resnično dobrega
rokometa, kakršnega udeleženci napove-
dujejo tudi za soboto in nedeljo.
Prvo tekmo bodo odigrali v soboto ob
10. uri, otvoritev 4. turnirja za nagrado
Celja bo ob 17,15, ob 19. uri bo rokomet-
na zveza Slovenije podelila priznanja naj-
boljšim rokometašem in kolektivom
v Sloveniji. V nedeljo bo turnir samo do-
poldne z dvema tekmama, ob 13. uri pa
bo razglasitev rezultatov in zaključek tur-
nirja.
Predsednik izvršnega odbora Andrej
Šušterič je ob tem povedal, da se želijo
predvsem čimbolje pripraviti na nadalje-
vanje prvenstva 6. februaija, ko bodo go-
stovah v Zagrebu in se pomerih z isto-
imensko ekipo.
TONE VRABL
Za popestritev turnirja se je organiza-
tor odločil, da pripravi tudi dvoboj naj-
boljših slovenskih ženskih ekip RK Be-
linka Olimpija z Ljubljane, član 1. zvez-
ne lige in RK Velenje iz T. Velenja, član
II. zvezne lige.
Hoicejslce novice
v zvezni hokejski ligi so tudi zadnjo sobuto nadalje-
vali z igranjem za uvrstitev od 7. do 10. mesta. Hokejisti
Cinkarne so gostovali v Sarajevu, kjer so premagali Bosno
2:4 (2:0, 0:1 in 0:3. Strelci so bili Bialik 3 ter Kuczinski.
Tekmo, ki ni bila posebej zanimiva, si je ogledalo 400
ljubiteljev hokeja na ledu. V soboto, 12. decembra, bodo
Celjani igrali doma s Kranjsko goro, tekma pa se bo pri-
čela ob 18. uri.
Starejši pioniiji so v Celju odigrali prvo prvenstveno
tekmo z ekipo Zagija iz Zagreba in ga premagali 4:3 (1:1,
1:2 in 2:0). Strelci za Cinkarno so bili Weber, Branković po
en zadetek in S. Kegler 2.
Prvenstveno tekmo so doma odigrali tudi mlajši pioniiji
s Slavijo iz Vevč in jo izgubili 6:7. Strelci Fideršek 2,
Kolenc, Trbojevič, Mauh in Fideršek.
Izgubih so tudi mladinci Cinkarne v Vevčah s Slavijo 6:5
(5:2, 1:1, 0:2).
M. SORŠAK
Kegljavice so prve
v zvezni ligi so kegljavke
KK EMO Celje ostale na čelu
in edine neporažene z 12 toč-
kami. V soboto in nedeljo so
premagale dve izvrstni mo-
štvi SCT Ljubljano in Rijeko.
»Kljub nervozi so celjske
kegljavke zbrale dovolj moči,
zbranosti in živcev ter preprič-
ljivo premagale SCT Ljub^ano
2464:2387 (plus 77 keg^ev) ter
še kompletno Rijeko 2525:2478
(plus 47 kegljev).
V obeh dvobojih so vse keg-
ljavke dosegle izvrstne rezulta-
te in pokazale standardno for-
mo: Lesjak 394 prvi in 407 dru-
gi dan. Razlag 412 in 425, Mi-
kac 401 m 431, Gobec 433 in
412, Šeško 402 in 413 ter Nagy
422 m 437 kegljev.
Naslednji nasprotnik ženski
ekipi EMO bo splitski Poštar.
Nastopih so tudi moški KK
EMO Celje in dosegh drugo
zmago. Premagah so Zanatliju
iz Nove Gradiške za 6 kegljev
razlike ob skromnem rezultatu
1 5105:5099. Drugi dan pa so
. AUub občutno boljšem rezulta-
tu izgubih proti Kanditu iz Osi-
jeka 5227:5389.
Rezultat za celjsko ekipo so
dosegh: Kačič 867 prvi m 875
drugi dan, Urb 844 in 880, Ro-
šer 872 in 867, Brglez 849 in
852, Salobir 835 in 890 ter Na-
reks 838 in Gmajner 863.
Vlado Gobec, predsednik
KK EMO Celje in trener žen-
ske ekipe po nastopu v Celju:
»Teh dvobojev z odličnima
ekipama smo se po malem ba-
h, zato tudi nekaj nervoze. Bolj
kot zmage nad SCT Ljubljano
smo veseli zmage nad Rijeko.
Letos smo z dvema zmagama
počasi začeh razbijati »reški«
kompleks. Zdcj imamo štiri
točke prednosti, kar je dobro
za nadaljevanje prvenstva. Po-
membno pa je tudi, da smo
končno nastopih z najboljšo
šesterko, ko je na srečanju
z Rijeko vsaka tekmovalka
presegla 400 kegljev. In tudi
nihanj med najboljšo in naj-
slabšo praktično ni. Vse to pa
še vedno ne govori o tem, da
smo že tudi prvaki. Nasprotno,
vsako srečanje bo odločilno.«
JK-TV
POD KOSI
l.B ZKL moški: Merx je v 11.
kolu v Celju premagal ekipo
Borova Startasa 99:96 (44:55)
in tako drugič zmagal. V pr-
vem polčasu smo videli vehko
premoč gostov, ki so vodih že
52:30. Celjani so do odmora
razhko uspeli znižati, da bi
v skoraj popolni igri v obrambi
in napadu v drugem delu vod-
stvo gostov izničili (85:85) in
v razburljivem finišu tudi za-
služeno zmagali. Domači ko-
šarkarji so v 2. polčasu na koš
metah kar 82 odstotno (28:23)
(iz igre Govc 2:2, Gole 7:5, Cen-
celj 5:4, Urbanija 7:6, Pipan 6:5
in Cerar 2:2). Sled^ih pet ko-
šarkarjev je opravilo levji de-
lež, kajti Medved in Govc sta
zaradi petih osebnih napak
zgodaj zapustila igrišče. Prav
vsi, ki so vstopili v igro, pa so
zaslužni za pomembno zmago.
Po učinkovitosti sta izstopala
Gole in Urbanija, Pipan je do-
kazal, da je lahko zelo močan
v obrambi in skokih, poleg te-
ga pa je zadel odločilni trojki,
Cencelj pa je začel preobrat
v 2. delu z zaporednima trojka-
ma. Eno trojko je dodal Govc,
tako da je pet poskusov za tri
točke dalo prav tohko zadet-
kov. V soboto čaka ekipo Mer-
xa lepa priložnost, da v Zagre-
bu proti konkurentu z dna,
ekipi Novega Zagreba, prese-
neti in prvič zmaga na gostova-
nju. Merx: Govc 12, Gole 30,
Cencelj 10, Urbanija 25, Pipan
13, Medved 5 in Cerar 4,
Košarkarice Kors Rogaške
so v 8. kolu П. zvezne lige do-
ma visoko izgubile z drugo-
uvrščeno eldpo Lavčević
71:89. Kljub porazu so zadrža-
le četrto mesto, v prihodnjem
kolu pa bodo gostovale v Ma-
riboru, kjer bo lokalni repu-
bliški derbi z Maries Brani-
kom, ki je na 6. mestu. Doma-
činke so igrale slabo in nepre-
'mišljeno, brez prave želje po
novih točkah, ki naj bi jih za-
držale v prvi polovici lestvi-
ce. Pešičeva (29 točk) in Će-
pelnikova pač nista dovolj za
ekipni uspeh.
SKL moški: Štorski Zelezar
je v Celju izgubil z Novolesom
iz Novega mesta 99:120 (53:63).
Po vodstvu domačih 22:21 so
gostje dosegh zaporedoma 15
točk in popolnoma ohromili
nerazpoložene Štorane, ki so
kasneje zaigrai še bolj bledo in
neborbeno. Aničič je dosegel
37 košev, od tega 9 trojk in je
poleg Kahvedžiča edini pred-
stavljal resnejšo nevarnost za
nasprotnikov koš. Košarkaiji
Železaija močno nihajo od tek-
me do tekme, kar bi lahko po-
menilo, da so slabo pripravlje-
ni, tako fizično kot taktično.
Comet je doma ugnai Mari-
bor 87 115:103. Za Konjičane
so najprej igrah mlajši igralci,
potem pa starejši, ki so takoj
povečcdi prednost na 16 točk
v začetku drugega polčasa.
Šmid je dal 24 košev. Po 8. ko-
hh je Comet na 3., Rogaška
s tekmo manj (s Heliosom do-
ma jo bo odigrala kasneje) na
5. mestu in Železar Štore pred-
zadnji, enajsti. 9. kolo: vse tri
ekipe gostujejo in sicer Comet
pri HELIOSU, Rogaška v Ma-
riboru in Železar v Novi Go-
rici.
SKL ženske: mlade Celjan-
ke, igralke Metke, so sicer iz-
gubile na domačem igrišču
z ljubljanskim Slovanom 75:80
(31:45), ki je še vedno brez po-
raza, vendar so imele celo mož-
nost, da bi ogrozile zmago go-
stij. To se jim ni posrečilo, ven-
dar je tudi dobra igra Vodopiv-
čeve in Straškove, ki sta z Jur-
šetovo 33 v 2. delu pripomogh
k preobratu, razvesehla doma-
čega treneija, ki paje krivdo za
sicer pričakovani poraz naprtil
nase, saj je prepozno spreme-
nil način igre v obrambi.
Comet je doma premagal fa-
vorizirano ekipo Induplati
Mengeš 66:64, kar je majhno,
vendar tohko večje preseneče-
nje. Comet je na petem, Metka
pa devetem mestu, v 9. kolu
v soboto gostuje Comet na Je-
senicah in Metka v Murski So-
boti, kjer se bo srečala s Po-
muijem.
2. SKL moški: košarkarji
Šentjuija nadaljujejo z bero
točk. Najprej so v četrtek do-
ma premagah ekipo Slovenj
Gradca 109:103 (54:54), v sobo-
to pa na gostovanju še moštvo
Prebolda 96:86 (45:51). Strelci
za Šentjur na obeh tekmah so
bih: Polutnik 75, Škoijanc 55,
Prezelj 25, Martič 20 in Zorko
16, za Prebold pa Širše 25 in
Udrih 32.
V prijatejski tekmi je pionir-
ska selekcija Merxa v Celju
premagala vrstnike iz Podče-
trtka 60:37. DEAN ŠUSTER
Jubilejni koncert Celj-
skega instrumentalnega
kvinteta je bil obiskan
čez vsa pričakovanja.
Obiskovalcev, ki so z nav-
dušenim ploskanjem poz-
dravih nastope CIK,
Frankolovčanov in Har-
monikarskega orkestra
Glasbene šole Celje, je bi-
lo toliko, da so morali od-
preti celo vsa vrata stran-
ske dvorane • CPO Žabe
pripravlja letos novoletni
koncert, ki bo 25. tega
meseca v kinodvorani
Union. Kot gostji bosta
nastopili Maijana Deržaj
in Tatjana Dremelj, pa
mogoče še kdo • Prva
slovenska rock skupina
Martin Krpan ne počiva
na lovorikah. Trenutno
precej nastopajo, hkrati
pa pripravljao glasbo za
TV dramo Korak čez Ber-
toč, ki jo bo režiral Igor
midt • V Žalcu bodo, po
nek^ letnem premoru,
zopet pripraviU priredi-
tev Pesem in mladost, ki
bo 24. tega meseca v dvo-
rani kulturnega doma. Na
tej prireditvi mladi pevci
predstavijo svoje sklad-
be, kar ji daje še poseben
čar Л Iz Turk uja na Fin-
skem pa se nam je z raz-
glednico oglasil Pino Za-
goričnik (Ultra, Globus
itd.), ki je poleg pozdra-
yov dodal še to, da bo ver-
jetno po nekaj mesečnem
igranju v tej deželi, nada-
ljeval nastopanje v Švici
• New swing quartet le-
fos še pred zaključkom
^^ta obljublja posnetke
^ božičnimi pesmimi •
Pred finaiom Lojtrce domačiii
Veliko besed je bilo izre-
čenih in napisanih o Lojtrci
domačih, ki bo letos dožive-
la svoj veliki finale v sobo-
to in nedeljo v dvorani Go-
lovec v Celju. Vse to pa ji je,
kot kaže, bolj koristilo kot
škodilo, kajti zanimanje za-
njo je izredno. Prva dva
koncerta sta bila razproda-
na, še preden so vstopnice
šle v prodajo. Zato je orga-
nizator Radio Ljubljana,
z Zavodom Golovec in seve-
da vsemi nastopajočimi,
pripravil še tretjo priredi-
tev, ki bo v nedeljo po-
poldne.
V tej letošnji akciji narod-
nozabavne glasbe sta poleg
Radia Ljubljana sodelovala
še Nedeljski dnevnik in
Kmečki glas, ki sta objavlja-
la glasovnice, s katerimi so
bralci vsak mesec glasovah
za najbolj priljubljene melo-
dije, oziroma ansamble.
Predloge za te lestvice pa so
obhkovah v uredništvu od-
daje, kjer so upoštevah novi-
tete in boljše skladbe narod-
nozabavnih ansamblov. Na
osnovi tega glasovanja so se
v finale Lojtrce domačih
uvrstih ansambh: Marela,
Nika Z^ca, Lojzeta Slaka,
Viničaiji, Fantje z vseh ve-
trov, Franca Mihehča, Slav-
ček, Ivana Rupaija, Vilija
Petriča in Toneta Kmetca.
Na zaključni prireditvi bo-
do skušah pokazati tudi, kaj
se na področju narodnoza-
bavne glasbe in ljudskega
ustvaijanja dogi^ja v Sloveni-
ji skozi vse leto. Zato so k so-
delovanju povabili še zma-
govalce Ptujskega in Štever-
janskega festivala, tekmova-
nja za Zlato harmoniko Lju-
bečne, organizatoija Alpske-
ga večera, srečanja citrćnjev
v Grižah in podobno.
Tako bodo nastopili tudi:
Ljubljanski oktet, harmoni-
kar Zoran Lupine, ansambel
Savinjskih 7, Slovenski mu-
zikantje, Celjski instrumen-
talni kvintet, kvartet Spev,
Miha Dovžan, Štajerskih 7,
Folklorna plesna skupina
ŽPD France Prešeren iz Ce-
lja in na koncu še Pihalni or-
kester Štorskih železaijev, ki
ga vodi prof. Franc Zupane.
Program bo povezoval Boris
Kopitar.
Vsi ansambh, ki so se na
osnovi glasovanja uvrstih na
zaključno prireditev bodo
prejeh tudi kipec Petelina, ki
je tradicionalno priznarge te
akcije. Na zaključni priredi-
tvi v soboto zvečer bodo po-
dehh tudi priznanja Nedelj-
skega piscem viž, besedil itd.
Na prireditvi pa bodo javno
izžrebali tudi nagrade, ki jih
je redakcija priloge Osa zbi-
rala vse leto. To so diatonič-
na harmonika, električna ki-
tara, del pohištvenega pro-
grama Igor, 100 litrov vina,
ki je bil nagrajen z dunajsko
zlato medaljo, itd.
Čeprav je celotno priredi-
tev organiziral Radio Ljub-
ljana, pa se je v dogajanje
vključila tudi televizija, saj
bo neposredno prenašala so-
botno večerno prireditev, ki
pa jo bo tudi posnela in v no-
voletni oddíyi predvajala
eno uro posnetka. Kasneje
pa bo pripravila še dve odda-
ji. Tudi v radijskem progra-
mu osrednjé radijske hiše bo
več oddaj o tej prireditvi.
Produkcija kaset in plošč
RTV Ljubljana pa obljublja,
da bo že na prireditvi mogo-
če kupiti tudi kasete s pos-
netki z letošnje Lojtrce do-
mačih.
Scenarij za zaključek Loj-
trce domačih je prispeval
Bogomir Šefic, preducent je
Džuro Penzeš, za program
skrbi Irma Rauh, organiza-
tor celotne prireditve pa je
Igor Otavnik. Sceno za to
prireditev so, pripravili:
arh. Jože Kušar, fotograf
Igor Knez ter Igor Prah in
Igor Otavnik. Informacij-
sko službo je prevzelo naše
uredništvo.
Seveda brez pomoči delov-
nih organizacij te vehke pri-
reditve ne bi bilo mogoče iz-
peljati. Glavni pokrovitelji
pa so: Hmezad - Celjska
mesna industrija, Golfturist
in Elektrotehna.
FRANČEK PUNGERČIČ
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
NoveiTi tedniku
Miro Kline dviguje kupico
Ansambel Mira Klinca je imel minuU konec tedna prve tri
koncerte, na katerih je predstavil svojo novo ploščo in
kaseto. Na Dobrni, v Šempetru in na Ljubečni so poslušalci
navdušeno sprejeli nastop narodnozabavnega ansambla, ki
je doslej bolj kot doma slovel v tujini. Zunaj je tudi izdal že
dve plošči in kaseti, medtem ko je plošča z naslovom Dvig-
nimo zlato kupico njegova prva na domačih tleh. Koncerte
je - kot vedno - popestril čarovnik Jani Jošovc, kot poseben
gost pa je nastopil Mirov prijatelj in učenec Marjan Lipov-
šek, dvakratni izbranec občinstva na tekmovanju za Zlato
harmoniko Ljubečne. Ansambel Mira Klinca bo decembra
in januaija predstavil skladbe s svoje nove plošče tuxii v dru-
gih slovenskih krajih.
Lestvic! Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	I WANT YOUR SEX-GEORGE MICHAEL	(8)
2.	JAČI OD SUDBINE - BORIS	(9)
3.	CALL ME - SPAGNA	(5)
4.	OKRhNI SE, IDI - NOVI FOSILI	(4)
5.	NA VESELICO-OBVEZNA SMER	(7)
6.	IT'S A SIN - PET SHOP BOYS	(9)
7.	SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP	(3)
8.	HERE I GO AGAIN - WHITESNAKE	(4)
9.	BEAT PATROL - STARSHIP	(6)
10. YOU WINN AGAIN - BEE GEES	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	LEPA MORA BIT'-HENČEK	(8)
2.	ŽIVLJENJE NAS UČI - RŽ	(10)
3.	SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENlK	(4)
4.	ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI	(8)
5.	NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR	(3)
6.	LJUBICA LAHKO NOČ - KMETEC	(9)
7.	POET UUBEZNI - SLAVČEK	(3)
8.	MOJA DEŽELA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(9)
9.	IMEJMO SE RADI - VINIČARJI	(2)
10. NOCOJ S TEBOJ BI RADA ZAPLESALA - STOPAR	(7)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_______________
izvajalec____________________________________________
lestvica domačih melodij_____________________________________
izvajalec______________________________
ime in priimek____________________________
naslov__________________________________
Nagrajenca: Albina Knez, Rimska 6a. Laško
Ivanka Leskošek, Gorica pri Slivnici 3a
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Koje na véóer ob ogiyih divjal raj vinjenih Slovenov,
je Iztok sklical veljake in starešine v vojni posvèt. Treba
seje bilo hitro odločiti, ali se vrnejo domov ali sklenejo
ohod po Meziji vsuj do Hema. Ker so bili vsi zmage
pijani, so sklenili soglasno, da udarijo v déíel Upravde
in se poplaćao vsaj nekoliko za Hilbudijeve udarce.
Iztok in Rado sta se veselila tega navdušeiya. Rado je
koprnel po boju, da bi sprostil srčno bolečino in žalost
za Ljubinico okopal v krvi. Upal je tudi, da je dobi v
kakem selu kot deklo, siroto, zasužnjeno od bizantin-
skih naselnikov.
Te nade Iztok ni imel. Edini žarek upanja mu je bil
Radovan. On lahko potuje svobodno, ukani kôt godec
kogarkoli. Gotovo je tudi dodobra zvedel od Alanke,
kam je krenila LJubinica. In obrnila se je brez dvoma
proti jugu. Sicer bi bili godca srečali, ko so šh nad Hune.
Ceje še živa, če ni zapadla kot plen divjih zveri, jo izsledi
Radovan, ki pozna vsa pota, vsa sela, vso pokrajino.
Toda za pohod je bil Iztok takisto navdušen. Prepri-
čanje bil, da na hujši odporne naleti nikjer. Ponosen je
bil, daje stri Hune, izborne vojake, dasi so mu konjico
skoraj zdesetinili. Ali te vrzeli je lahko nadomestil s
hunskimi konji in z mladci, ki so drage volje oblekli
oklepe padlih Slovenov.
Po vojnem svetu je poprosil veljake, пџј prigovarjajo
borcem na počitek. Razvrstil je straže ob vhodu in po
grebenih holmov. Kljub vabljenju starešin se tolpa ni
pomirila. Celo modre veljake je potegnil val slave in noč
je ginila brez pokoja.
Iztok in Rado sta sama ždela ob svitu majhnega ognja.
Ležala sta vznak na zemlji, brez besede, brez spanca na
trudnih očeh. Nad njimi seje bočilo zvezdnato nebo, po
dolini seje razlegal krik in hrup, njune misli so tiho in
hrepeneče iskale Ireno in Ljubinico.
V jutro so plen natovorili na konje in sužnje vzporedili
v sredo. Nato so nasekali velikanske grmade, položili
nanje trupla mrtvih Slovenov in jih zažgali. Ob grmadah
so stah oboroženi bojevniki in izlivali in metali obete
bogovom. Ko so grmade pojemale, se je dvignila vsa
vojska iz soteske.
Ranjeni so gnali plen in ujete Hune k Donavi, da bi jih
takoj odvedli v gradišče. Vojska pa je krenila na jugo-
zapad.
Že drugi dan je navalil ta hudournik na majhno selo.
Pogazil je vse, kar se mu je uprlo, oropal vsako kočo.
zajel govedo in ovcé, povezal s konopci ujetnike in se
drevil dalje, ko je zapahi selišče.
Groza je hodila pred njimi, jok jih je spremljal, za
njimi seje valil dim iz selišč in jate vranov so krakajoč
sledile vojsko Slovenov, ki se je krvavo maščevala za
bele kosti svojih bratov, padlih pod Hilbudijevim
mečem.
Osemnajsto poglavje
Kar je Alanka povedala Iztoku o Ljubinici, seje bilo
resnično zgodilo. Ljubinicaje ubežala izhunskega tabo-
rišča. Pomagala ji je Alanka.
Ko seje bila ugrabljena Ljubinica prebudila v jutro iz
nezavestne omotice, seje dvignila na ležišču in motrila s
široko razprtimi očmi blešč Tunjuševega šotora. Vse
neznano, vse tuje in krog in krog mir in tihota. Iz zaves,
kjer je žarelo zlato, je sopel čuden, neznan vory, kiji je
obdajal sencè kakor z dehtečimi sanjami Zamižala je, si
pomela oči in se vnovič ozrla po šotoru. Nad njeno glavo
ji ji viselo drago orožje, kakršnega ni videla pri Slove-
nih. Obšlo jo je še samo za hip, kakor bi sanjala, nato jo
je stresla groza. Izmed orožja, izpod lepe čepke se ji je
zazdelo, daje režal vanjo široki Tiinjušev obraz. Sanje so
ginile, grozna resnica ji je stisnila nedrje, ob ledjih je še
čutila trdo, široko dlan, ki jo je prižemala k sebL Kolena
so vztrepetala, stisnila se je v gubé, zakrila obraz in
zaplakala.
Tedaj seje hitro odgrnila zavesa, sam Balam bak je
klečal v šotoru pred njo in jo ogovoril:
»Ne jokaj, kraljica!«
Ljubinica je odmaknila roke in se ozrla s plahim
pogledom na Balambaka. Njegov hunski obraz, zaviti
čop las, počrnela polt je vplivala nanjo z grozo. Sključila
se je še tesneje na preprogi, zakrila obraz in zaihtela
vnovič glasneje in bolestno, kakor bi umirala nežna
žrtev pod pestjo divjakovo.
Balambakje klečal in zgibal glavo k tlom in ponavljal:
»Ne jokaj, kraljica!«
Toda Ljubinica ga ni slišala; solzé so vrele, glas je
drhtel in trepetal v brezmejni bolesti, umiral in gasnil,
tiho ječanje je kipelo izpod dolgih pramenov razpušče-
nih las, ki so se usuli krog in krog čez lice, prek ramen in
prsi kakor žalostne veje vrbe žalujke.
Balambak je zdvojil, se dotaknil s čelom zemlje in
odšel Poklical je Alanko.
»Pojdi naša ljubezen, in potolaži Slovenko, kije ovra-
žila tvojega gospoda! Vtopi se v solzàh in Balambak
izgubi glavo. Pojdi in usmili se starega hlapca, ki te
ljubi!«
Sredi lepega Alankinega čela sta se globoko začrtali
dve gubi gneva in zavisti Kakor smrt grenko ljubo-
sumje ji je stisnilo ustnici pod temno, kakor žamet
mehko poltjo se je pojavljala zelenkasta bledica kakor
odsev žolča, ki je kipel v njenem telesu.
Koje namreč Tuiyuš odjezdil v deželo Slovenov, da bi
otel Ljubinico, se je naravnala Alanka takoj tisti večer
do čargdejke Volge.
Pest suhih zlatnikov je usula starki pred noge in ji
razodela bridkost. Žolti, bradavičasti obraz stare vraža-
rice seje ob blesku zlatov razjasnil Zato je nesla Alanka
od nje majhno, trebušasto steklenico; to je skrivala od-
tlej na nedijih in grela z neugasnim ognjem svojega srca
zeleni strup, kije polnil posodico. Zaklela seje na duhá
kneza Sangibana, da umori Slovenko in maščuje svojo
užaljeno ljubezen.
Skrbelo jo je edino, kako priti do Ljubinice, katero bo
čuval noč in dan Tunjuš ali Balambak.
Zato ji je zaplalo srce, koje prišel ponjo Balambak in
jo sam prosil, naj gre v šotor tolažit Slovenko.
Alanka je pritisnila desnico na razburjene prsi kjer je
začutila trdo, okroglo posodico. Kakor ogenj vroča kri ji
je za trenutek oledenela, a takoj je spet zavrelo v njej s
tako silo, da se ji je zameglilo pred očmi da je izginil
Balambak, izginilo šotorišče, izginil svet in je ostala
sama s svojim namenom, z mrtvo Slovenko.
Toda takoj se je zdrarnila in odšla z Balambakom proti
Tunjuševemu šotoru. Črne oči soji še bolj potemnele,
kakor noč maščevanja. Iz njih je švigal ogenj, preteče
strele v viharni temi Pred šotorom jo je Balambak
vnovič zaprosil:
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
ZDRAVILNE RÄiSTÜNE
Repuh
Kepuh /Petasites hybridus (L.) spada med košarice.
Rod obsega kakih 20 vrst iz zmerno toplih krajev
severne poloble, predvsem iz Azije. Navadni repuh je
zeljnata trajnica, ki raste na bregovih rek in poto-
kov, na vlažnih tleh ob izvirih in drugod na močvir-
nih mestih in na vlažnem grušču po vsej Soveniji. Že
zgodaj spomladi poženejo iz korenike debela stebla,
ki nosijo samordečkaste luskaste liste, na vrhu pa
številne cvetne koške, ki so združeni v grozdasto
socvetje. Cvetovi z rožnatim cvetnim vencem so raz-
lični. Na robu socvetja so razmeščeni ženski cvetovi
in v njih ni prašnikov. Osrednji cvetovi so moški
s prašniki in z zakrnelo plodnico, ki ni sprejemljiva
za pelod. Čisto v sredini socvetja je nekaj večjih
cvetov, ki imajo na cvetnem dnu medovnik. Včasih
so medovniki tudi v moških cvetovih, nikdar pa
v ženskih.
Šele nekaj tednov po cvetenju se razvijejo več kot pol
metra široki okroglasti listi, ki poganjajo naravnost iz
korenike. V začetku so na spodnji strani sivo volnati,
pozneje pa bolj ali manj goli in na obeh straneh zeleni.
Pri repuhu nabiramo liste od maja do julija, kore-
niko pa zgodaj spomladi ali pozno v jeseni.
Repuh je stara zdravilna rastlina. Nekoč so jo upo-
rabljah kot blago sredstvo proti kašlju. Ker pa je
sorodni lapuh glede tega učinkovitejši, so na repuh
popolnoma pozabili. Šele v zadnjem času so razizkave
pokazale, da repuh predvsem blaži krče, predvsem
nervozne krče želodca in žolčnih vodov. Iz korenike so
izohrali cel niz spojin, kot so seskviterpeni petazin,
izopetazin in s-petazin, ki imajo spazmolitičen učinek.
Imajo tudi vegetativno-pomirjevalni učinek. V kore-
niki je tudi hlapno eterično olje, ki pospešuje izločanje
seča in potu. Zanimivo je tudi to, da isti izvlečki iz
korenike nenavadno lajšajo bolečine rakavih bolnikov
in tudi izboljšuje splošno počutje. Seveda gre tu za
splošno poživljajoči učinek in delovanje, ki krepi
odpornost, ne da bi mogli govoriti o zdravilu proti
raku.
Iz posušenih listov si kuhamo čaj, iz korenike pa
pripravljamo tinkturo. V ta namen vzamemo dva dela
svežih, dobro očiščenih korenik, ki jih seveda drobno
narežemo, in osem delov alkohola. Posodo dobro
zapremo in pustimo na toplem štirinajst dni. Nato
pretočimo in lahko vzamemo po 20 do 30 kapljic na
kozarec vode pri krčih v prebavilih. Odlično pomagajo
tudi pri napihnjenosti, koje prepona neprijetno visoko
dvignjena. Pri tem pritiska na srce in bolniki mislijo,
da so dobili srčni napad. Pri tem so poudarjene tudi
nervozne motnje, krči želodca in žolčnih vodov. Zani-
mivo je to, da se nervozne in žolčne motnje globoko
prepletajo. Zato pride do zvijanja v trebuhu pri psi-
hično vegetativnih motnjah in se izražajo oziroma
segajo od želodčnega čira do kroničnega vnetja čre-
vesja ter obolenj sečnih vodov. Pri tem se ozko preple-
tajo dispeptične spremembe s sekrecijskimi motnjami
in se ožje zapletajo s psihogenimi vplivi najrazličnejše
vrste in moči. Ljudsko zdravilstvo priporoča repuhove
kapljice tudi za lajšanje težav v zgodnji nosečnosti, ko
dispeptični in psihogeni vphvi povzročajo bljuvanje.
Repuhove liste lahko uporabljamo tudi zunanje.
Sveže zmečkane Uste polagamo na čire in otekline,
s čajem iz teh listov pa si lahko umivamo aknasto,
nečisto kožo.
B. J.
Zrak v Celju
v času od 30, 11. do 7. 12. 1987 onesnaženost zraka z SO2
v Celju ni presegla z zakonom predpisanih najvišjih dovo-
ljenih vrednosti.
24 ume povprečne koncentracije so se gibale med 0,10 in
0,20 mg SOa/m' zrak, najvišje 1/2-urno povprečje pa smo
v reteklem tednu zabeležili v petek 3. 12. 1987 med 9.00 in
9.30 uro in sicer 0,51 mg SOj/m' zraka.
ШОМСкоШЕК
pripravila VLÁSTÁ AeÓAÑ^CAH
Zadnjič smo si
ogledali nekaj mod-
nih novosti v garde-
robi sodobnega mo-
škega. Tipična le-
tošnja značilnost so
občutno manj stro-
ge, zaobljene linije,
ki jih poudarjajo še
mehke tkanine, po-
gosto v vzorcih
z efektom op-arta iz
šestdesetih let. Tu-
di v moški modi
prevladujejo poleg
še vedno aktualne-
ga modnega jeansa,
volneni in bombaž-
ni materiali, v beli,
sivi in črni barvi.
Ker pa vemo, da
mode ne ustvarjajo
samo obleke, so
prav modni dodatki
tisti, ki dajejo celot-
nemu izgledu konč-
ni, popolni vtis. Le-
tošnji moški modni
dodatki so izredno
domiselni, včasih
rahlo romantični,
vselej pa živahnih,
kontrastnih barv.
Mali žepni robček je
vselej prisoten, tudi
pri športnih oblači-
lih, nikdar pa ni
v istem tonu s kra-
vato.
Nogavice so v novih modnih zapovedih dobile posebno
pomembno mesto, kajti podrta so pravila, da se morajo nogavice
barvno skladati s čevlji in hlačami. V istem tonu so večkrat le
s srajco, telovnikom ah kravato. Pravi modni hit pa so zopet že
pozabljene naramnice, pripete na visoko dvignjen hlačni pas.
Vselej so vzorčaste in močnih barv.
Eleganca in nekoliko ekscentričnosti v modi torej nista le
privilegij žensk. Od vsakega posameznika paje odvisno, kako jo
bo afirmiral pri sebi. Prefinjenost v oblačeju ni dana vsakomur,
zato jo je tudi osvojiti težje. Lažje se jo oponaša, najlažje pa
karikira. V tem primeru je še vedno bolje ostati manj eleganten
in bolj svoj.
Kutinov narastek z mandelji
Potrebujemo: 70 g masla, 100 g sladkorja, 4 rumenjake,
dve v pečici pečeni in pretlačeni kutini, 70 g olupljenih in
naribanih mandeljev, 3 beljake, 2 jedilni žlici drobtin, eno
žlico smetane, eno čajno žličko masla in eno žlico drobtin.
Maslo, sladkor in rumenjake penasto umešamo, prime-
šamo kutinovo mezgo, mandelje in sneg, rahlo primešamo
še navlažene drobtine in z maso napolnimo tortni model, ki
smo ga prej dobro namazali z maslom in potresli z drobti-
nami. Pri srednji temperaturi spečemo zlato rumeno.
шШШк
četrtek, 10.12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.40 Srečanja z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kro-
nika, 17.00 V ŽIVO; Lojtrca domačih 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 11. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
(vmes ob 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski
spored: 14,00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RU) 16.00 Čestitke in pozdravi.
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo
ljudje, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 12. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne
z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar
prireditev, 10.30 Filmski sprehodi. Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU) 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.15
Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 13. 12.: 9.00 Napoved, informacije. 9.10 Poročila.
9.30 Obvestila, 10 00 Kekčevi, prijatelji 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek. 12.30 Iz domačih
logov. 13.00 Poročila, 13.00 Čestitke in pozdravi, 14.00 Zaklju-
ček sporeda.
Ponedeljek, 14. 12.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Športno
dopoldne, (vmes ob 10.00 Poročila). Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.40 Športni pre-
gled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 15. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe
(vmes ob 10.00 poročila, obvestila. 8.20 Iz sveta glasbe (vmes ob
10.00 poročila). Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ).
16.00 Čestitke in pozdravi, 16 30 Rezerviran čas. 17.00 Kronika.
17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda
Sreda, 16.12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami.
(vmes do 10.00 Poročila) in ob 10.15 Koledar prireditev). Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi, (prenos RU) 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA. 13. 12.	[
8.05-23.25 TELETEKST RTV LJUBU ANA; 8.20 VIDEO STRANI; 8.30 ŽIV ŽAV !
9.25 SUPER STARA MAMA, ponovitev 6. dela angleške nadaljevanke; 9.5(
PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Leukerbad. SVETOVNI POKAL V ALPSKEH
SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos 1. teka; 11.05 SVETOVNI POKAL V ALp i
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnetek iz Alte Badie; 11.35 M
Lawrence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 7. dela avstralske nadaljevanke
12.20 PROPAGANDNA ODDAJA KOMBINIRANI PRENOS: 12.25 Alta Badia
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), 2. tek; I2.55
Leukerbad: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU-SLALOM (Ž). 2, tek
13.50 NA ZVEZI, ponovitev; 14.10 PLANET ZEMUA: DAROVI ZEMLJE, ponovt
tev 5. oddaje dokumentarne serije, 15.05 VIDEO STRANI: 15.20 J. Janicki-f
Mularczyk: HIŠA, 5. del poljske nadaljevanke; 16.55 MOGAMBO, ameriški film
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 KINO; 19.12 IZ TV SPOREDOV
19.17 PROPAGANDNA ODDAJA: 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 M Vitezović: VUK KARADŽIĆ, 6. de
nadaljevanke TV Beograd, 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ZDRAVO
22.40 MESTA: TITOGRAD; 23.10 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 14. 12.	!
TV MOZAIK 10.00 ZRCALO TEDNA, MATINEJA 10.20 CIKLUS AXELA CORI
TIJA: KAM IN NAZAJ: Santa Fe, avstrijski film (ČB) (do 12.30); 16.25-OO.Of'
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.40 VIDEO STRANI; 16.55 TV MOZAIK, ponof
vitev; 17.15 RADOVEDNI TAČEK: Koza; 17.30 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMElJ
11. oddaja; 17.35 ZNAK, 4. del otroške serije TV Sarajevo; 18.05 20 LEI
»EMONE«, folklorna oddaja; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.0Ј
OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA, 19.2*
ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.05 Df
Steel: USODNA KRIŽANJA, 4. del ameriške nadaljevanke; 20.55 PROPA,
GANDNA ODDAJA; 21.00 AKTUALNO: NA KONICI IGLE; 21.45 TV DNEVNIK;
22.00 GLASBENI VEČER; 22.50 JUGOSLOVANSKA TEVETEKA, 3. oddaja}
23.50 VIDEO STRANI	i
TOREK, 15. 12.	t
10.00 TV MOZAIK-ŠOLSKA TV; Kemija: ANORGANSKE SPOJINE OGLJIK«
Naravoslovje: SVET OKOLI NAS - GOROVJA; Obrambna vzgoja: ZAŽIGALN
SREDSTVA IN ZAŠČITA PRED NJIMI; 11.05 JEZIKOVNI UTRINKI; 11.10 ТЦ
JEZIKI: ANGLEŠČINA XXVII. FRANCOŠČINA X. (do 12.10); 16.00-23.40 TEL!
TEKST RTV UUBUANA; 16.15 VIDEO STRANI; 16.30 TV MOZAIK - ŠOLSK
TV, ponovitev; 17.35 EX LIBRIS M&M, ponovitev 9. Oddaje; 18.45 RISANK;
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PR(
PAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROP/
GANDNA ODDAJA; VEČER KUBANSKE TV: 20.05 SKRIVNOSTI SRCA: Ljub(
sumnost, igrani program; 20.40 ODPRAVA SUŽENJSTVA, glasbena oddaja
21.15 TRINIDAD, dokumentarna oddaja; vmes 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA
21.40 TV DNEVNIK; 21.55 GALA PREDSTAVA V KULTURNEM CENTRU KAR
MARX; 23.30 VIDEO STRAN!	;
Oddajniki II. TV mreže:
TUJI JEZIKI (samo za LJ2); 17.30 ANGLEŠČINA XXVII.; 18.00 FRANCOŠČINA X
18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00 REZERVIRAN ČA
(samo za U2); 19.30 TV DNEVNIK: 20 00 KVALITETA ŽIVUENJA: STANOVA
NJE IN OKOLJE, 4. oddaja dokumentarne serije (samo za U2): 20.30 ŽREBA
NJE LOTA (samo za LJ2); 20.35 MANJŠINE BOGASTVO EVROPE: MADŽAR
SKA - BABILON V MALEM (samo za LJ2); 21.00 LETNI KONCERT BIG BANI
RTV LJUBUANA S SOLISTKO JOAN FALH-KNER, prenos II. dela koncerta iz a
(do pribl. 22.00) (samo za LJ2)
SREDA. 16. 12.
9.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Madonna di Campiglio: SVETOVNI POKA
V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 1. teka; 11.00 INTEGRAL
ponovitev; 11.40 SKIVNOSTI SRCA: LJUBOSUMNOST in TRINIDAS, oddaj
kubanske TV; 12.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 12,55 Madonna di Campiglio
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2. teka (di
14,00; 14.25-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 14.40 VIDEO STRANI; 14 5
TV MOZAIK, ponovitev TUJI JEZIKI 15.35 ANGLEŠČINA XXVII.; 16.05 FRAN
COŠČINA X.; 16.35 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M
posnetek Iz Madonne di Campiglio; 17.20 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE: 17,3
P, Zidar-L. Troha: UTONILO JE SONCE: Ne jokaj Mihi; 18.15 AIDS. 1 d(
izobraževalne oddaje TV Zagreb; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19,0
OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.2
ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK, 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.C
FILM TEDNA: ZELENA SOBA, francoski film; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJ/
21.40 TV DNEVNIK; 21.55 SVETOVNI POKAL V KLASIČNEM SMUČANJU - TE
NA 15 KM (Ž), reportaža iz Bohinjske Bistrice, 22.25 MEDNARODNA OBZORJ/
23.05 VIDEO STRANI
ČETRTEK. 17. 12.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV; Glasbena vzgoja - Z/.PISI ZA MLADE: Albi
Weingerl Kulturna dediščina: PRIPOVED STARE POHORSKE STEKLARN!
MATINEJA; 10.55 VELIKA RDEČA DIVIZIJA, ponovitev ameriškega filma (d
12.45); 15.40-23.10 TELETEKST RTV UUBLJANA; 15.55 VIDEO STRANI; 16.1
TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.05 B.ČopIć; ČRIČEK IŠČE SONCI
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA; 17.45 BILO JË... (S.Sever in Boccaccio); 18.1
ČAS, KI ŽIVI: BOSANČKI; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZOI
NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRN(
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNU
21.05 VEGETINA KUHINJA in PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 KALEMEGDAI
SKA RAZMIŠUANJA: GROFJE CEUSKI IN HONYADIJI, skupna oddaja ^
Ljubljana In Madžarske TV; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 MANJŠINE - BOGASTV
EVROPE: Madžarska - Babilon v malem, ponovitev; 22.55 VIDEO STRAh
OPOMBA: KOŠARKA PEP ali v sredo.
PETEK. 18. 12.
TV MOZAIK; 10,00 TEDNIK; 11,00 MEDNARODNA OBZORJA; MATINEJ-
11,40 S, Lagerlöf: GOSTA BERLINO, ponovitev 6, - zadnjega dela švedsl
nadaljevanke (do 12,40); 15.25-00.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 15.'
VIDEO STRANI; TV MOZAIK, ponovitev; 15,55 TEDNIK: 16,55 MEDNARODN
OBZORJA; 17.35 A,S.Puškin; PRAVUlCA O CARJU SALTANU, 4. del lutkovr
serije; 17.50 SUPER STARA MAMA, 7. del angleške otroške serije; 18,15 TISO
UDARCEV: 1000 udarcev, 3, oddaja izobraževalne serije; 18.45 RISANKA; 18.i
VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROP.
GANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19,30 TV DNEVNIK; 19,50 PROP.
GANDNA ODDAJA; 19,55 Kranjska gora: KORAK PRED DRUGIMI,.,; 20,i
PLANET ZEMUA: SOLARNO MORJE, 6, oddaja dokumentarne serije; 21.:
PROPAGANDNA ODDAJA; 21 25 J.Jakes: SEVER IN JUG, 12. del ameriši
nadaljevanke; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 MINNIE IN MOSKOWICZ, ameriš
film; 00.20 VIDEO STRANI
SOBOTA, 19.12.
7.50-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.05 VIDEO STRANI; 8,15 RAC
VEDNI TAČEK: Koza; 8.30 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET, 11. oddaja; 8
KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 17. del; 8.50 P.Zidar-L.Troha: UTONILO
SONCE - Ne joka) Miki. 9,30 A,S.Puškin: PRAVUlCA O CARJU SALTANU
del; 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 Kranjska gora: SVETOVNI POK
V	ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos 1. teka (tudi za EV
11.15/30 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (Ž), posne
iz Piancavalla; 11.45 MESTA: TITOGRAD, ponovitev, 12.20 PROPAGAND
ODDAJA; KOMBINIRANI PRENOS: 12.25 Piancavallo: SVETOVNI POK
V	ALPSKEM SMUČANJU (Ž). 2. tek; 13.00 Kranjska gora; SVETOVNI POK
V	ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M). 2. tek (tudi za EVR); 14.00
LIBRIS M&M, 15.10 ŠOPEK DOMAČIH; 15 30 VIDEO STRANI, 15.45 PORTF
GENA KELLYJA, ameriški film; 17.00 KOŠARKA - CZ:PARTIZAN
vdomoru . .. 18.25 DA NE BI BOLELO: ŽENSKA V MENI; 18.45 RISANKA; 18
VIDEO STRANI; 19.00 KNJIGA; 19 12 IZ TV SPOREDOV; 19,17 PROPAGAND
ODDAJA; 19,25 ZRNO, VREME; 19 30 TV DNEVNIK; 19 50 ZRCALO TEDI
20,10 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.15 STORIMO ŠE ENKRAT, ameriški fi
22 05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 ALPE JADRJ
zabavno-informativna oddaja; 22 55 M.Lawrence: VRNITEV V PARADIŽ. 8.
avstralske nadaljevanke; 23.40 VIDEO STRANI
10. DECEMBER 1987
3

Ш
m
Ш
Ш
s prihajajočo zimo nastane problem sušenja perila.
Labod vam poleg standardnih ventilov ponuja kako-
vostne in praktične sušilnike, ki jih lahko imate tudi
v stanovanju. Kakovost je zajamčena!
kovíñotehna ' ' tozd tehnična trgovirìa
borki/ko
nudi v svoji prodajalni
v Laškem, na Titovi 29
in v tovarni v Rečici
pri nakupu pohištva iz svojih
programov
ALEA, ARKUS, TOM in HIT
Pokličite nas na telefon (063)
730-800, 730-812 ali 730-060 ali
pa se osebno oglasite pri nas.
Radi vam bomo tudi svetovali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame
MARIJE VIZJAK
8. IL 1913-20. XL 1987
se lepo zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, kolegom
in znancem, ki so počastili njen spomin in darovali cvetje in
vence. Posebna zahvala GOP OBNOVA Celje, Zvezi bor-
cev Škofja vas in duhovniku za cerkveni obred.
Žalujoči sin DRAGO
Bili smo srečni mi
ko bil si med nami še Joži ti.
Potem se stemnilo je ljubo nebo.
takrat si od nas moral vzeti slovo.
V SPOMIN
8. decembra je minilo 10 let, odkar
nam je kruta bolezen iztrgala 17.
letnega sina
JOZIJA
Zahvalimo se vsem, ki se ga spominjate, mu poklanjate
cvetje in prižigate lučke.
Njegovi ata, mama in brat Karii z družino HOLCINGER.
30% TOVÀRNlèkf
ZNIŽANJE
Ff
■..........................fUHHll^^^^
od 14. do 2S. 12.1987.

SLOVENIJALES TRGOVINA
Za vse, Id vedo, lqe se ixplaia kupovati!
CELJE, MEDLOG 18 - tel. 25-944, 25-933
NOVI TEDNIK - STRAN 21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in
prababice
KATARINE
OJSTERŠEK
iz Bukovžiaka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti
in ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala kolektivu
NIVO, Intereurope in Kreatorja.
Žalujoči :
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA
KOLARJA
iz Marija Dobja 23 pri Dramljah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi
zadnji poti, darovali vence, cvetje in za maše. Hvala sose-
dom za izkazano pomoč, duhovnikom za opravljen poslovil-
ni obred, govornikom in pevskemu zboru iz Dramelj.
Žalujoča žena Julka in otroci z družinami.
ZAHVÀLA
Ob tragični izgubi moža, očeta in
starega očeta
FRANCA
VIDMARJA
iz Vitanja 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki so nam pomagali in z nami sočustvo-
vali ter darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala DO KOVINAR Vitanje, ZB NOV, pev-
skemu zboru Vitanje in družini Težak. Hvala župniku Viliju
Gumilerju za lepo opravljen obred in govorniku za poslovil-
ne besede.
Žalujoči :
žena Romana, sin Jože, hčerki Marija in Nežika
z družinami in vnuki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata,
starega ata in pradedka
FRIDERIKA
PAPEŽA
iz Zabukovice 53
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sb' ga spremili na njegovi
zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, Iva-
nu Grobelniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in
godbi na pihala iz Zabukovice
Žalujoči :
žena Marija, hčerki Erida in Majda, vnuki: Zdenka, Boris
in Dušan ter ostalo sorodstvo.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
10. РЕСЕШЕВ 198
10. DECEf/iL^tH 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. DECEIVIBER 1987
Kraljestvo za mrežico
Kraljestvo za konja, je ne-
koč v stiski vzklikal nek an-
gleški kralj. Če že ni dobil
konja, se je zapisal vsaj
v zgodovino, kar pa se moji
novinarski malenkosti niti
približno ne more zgoditi.
Brivnik Iskra Braun za
mrežico, sem namreč zastonj
vzklikal po vseh celjskih tr-
govinah. Tudi tam, kjer so
takšne brivnike prodajali,
mrežice za brivnik št. 370 ni-
so imeli. So pa bili odgovori
sicer prijaznih prodajalk
nadvse pestri in .¿animivi
med njimi je bilo tudi nekaj
inventivnih, pa jih bom po-
sredoval celjskim sindika-
tom, ki spodbujajo delovna
tekmovanja gostincev in tr-
govcev.
»Pa si pustite brado. Seduj
so tako moderne,« mi je po-
streglo z odgovorom (ne
z mrežico) strumno dekle
v Kovinotehnini trgovini, ki
je sploh enota maloprodaje
grosista z mrežicami - Kovi-
notehne.
Nemogoče je mogoče, sem
se domislil in silil v nasled-
njo prodajalno. Drobcena in
nasmejana prodajalka v T-
hiši je bila kratka: »Pred 14
dnevi so nam pošle,« meni
pa je ostalo, da verjamem ali
pa ne. Kot zanalašč so imeh
kar precej mrežic, ampak
številka 370 je varno tičala
samo v novem brivniku Is-
kra Braun (seveda, z novo
ceno vred). Elektrotehnin
poslovodja se je vrgel na te-
lefon, da bi mi staknil kjer-
koli to nesrečno mrežico, saj
je verjel (sva namreč soseda),
da sem zjutraj rad obrit. Vse
zaman, mrežice št. 370 naše-
ga vrlega domačega izdelo-
valca Iskre ni bilo niti za su-
ho zlato.
V Modini Drogeriji sem iz-
vedel, da teh mrežic nimajo
že najmanj od maja, kar mi
sicer ni bilo v tolažbo, hkrati
pa meje počasi začelo že res-
no skrbeti. V Tkaninini hiši
so mi svetovali, naj se poslej
brijem klasično, pa jim ni-
sem razlagal, da mi je nade-
budni naslednik v ustvarjal-
nem navdihu »fental« to kla-
sično napravo s čopičem
vred že pred dobrim mese-
cem, ko so oborožene sile
SFRJ sklenile, da me ne bo-
do več vabile na orožne vaje.
Klasiko sem namreč imel za
rezervno, za pod smreko.
Ob tem sem se domislil, da
je mogoče prav pri tej smre-
ki poanta. Proizvajalci in tr-
govci nas pripravljajo na ča-
se za pod smreko in je tre-
nutno (enoletno ali celo dalj-
še) pomanjkanje mrežic sa-
mo eden od uspešnih posku-
sov NNNP (Nič nas ne sme
presenetiti).
Kljub vsemu pa se mi po-
stavlja nekaj vprašanj in jih
bom javno zastavil, sßj verja-
mem, da časopise berejo tu-
di na javnem tožilstvu, v in-
šekcijskih službah, zlasti
v tržni inšpekciji, da v dru-
gih inštitucijah in organih
niti ne govorim.
Alije moralno in sploh do-
voljeno prodajati domač iz-
delek (Iskra Braun brivnik),
če ni zagotovljenih nujnih
rezervnih delov?
Ali je za takšno nemaršči-
no tudi kaj kriv grosist-trgo-
vina ?
Ali je za isto nemarščmo
kriv ali sokriv proizvajalec?
Ali takšno stvar po službe-
ni dolžnosti kdo pri nas
sploh preganja?
Ali pa sem morda kriv jaz,
uboga potrošniška para, ki
sena prehodu vinovacijsko-
računalniško in informativ-
no družbo odpovedujem kla-
sičnemu britju za pod
smreko?
MITJA UMNIK
Buča 84 kg
Jožetu in Pavli Kolar iz
Podgorja pri Letušu so bu-
če letos še posebno dobro
rodile. Spomladi sta posa-
dila kanadsko seme, ki je
sicer že obetalo velik pride-
lek, kljub temu sta bila pre-
senečena. Ena izmed buč
tehta namreč kar 84 kg in
prašiči bodo imeli z njo kar
precej opravka preden jo
bodo pospravili. Tudi Jože
se je namučil, preden jo je
spravil z njive domov. Daje
zares zajetna dokazuje tudi
posnetek.
T.TAVČAR
Iz Bombaya na šranganie
Dobroveljski fantje so oni dan postavili šrango Igorju Zbičajiku iz Titovega Velenja, kije
priletel iz Bombaya z ladje Ljutomer nalašč zato, da jim meni nič tebi nič odpelje brhko
sovaščanko Martino Brezovnik. Fantje so zahtevali kar 130 starih milijonov, paje Igor ceho
koj prepolovil, koje z enim zamahom sekire prepolovil hrastov col. Nazadnje je le odštel 25
miljonov, pa še svatje so -dali za povrh nekaj napitnine, saj je bilo vsem jasno, da se
Savinjčanov ne znebiš kar tako. Tako so bili zadovoljni doboveljski mladeniči, ženin,
najbolj pa seveda nevesta, saj se je Igor odločil, da ne gre več na ladjo.
LOJZE OJSTERŠEK
Obadji
piki
Nič ne bi zameril dele-
gatom, če bi delal
v tujini in živel doma.
Podražitve v mesecu,
ko praznujemo Dan
republike, so pravš-
nje. Vs^ znamo ceniti
pridobitve, ki jih
praznujemo.
Človek je naše največ-
je bogastvo. Nekateri
zato mislijo, da mora
biti tudi njegovo živ-
ljenje najdražje.
Še malo, pa bomo ko-^
rak naprej v brezra-
zredno družbo. Za živ-
ljenje ne bomo rabili
več denarja. Upoko-
jence in delavce že na-
vajamo živeti brez
njega.
OBAD
Svinjski parkelj
Navada je že, da vse čudne in nenavadne reči priromaj
v našo redakcijo; pred kratkim se je oglasila tudi Zink
Leveč. Ni bila ona tista čudna reč, pač paje s seboj prinesl
repo, ki jo je čisto sama, brez pomoči, izpulila na domačer
polju. Repa, kot repa, tudi ni nič nenavadnega, toda ta j
bila, bila zato, ker je bila presenetljivo podobna svinjskem
parklju. In če nam narava kipari repo v sivnjske parklje, кг
počne šele z ostalimi pridelki?
Minkina pravljica je zgre-
šila to pot.
Tujci, ki so prihajali, naj-
večkrat ponoči, so Minki za-
upali. K sodelovanju je Beli-
natova pritegnila še Kovači-
če in Tacerje, družno so skle-
pali, kaj storiti. Minka se je
odpravila celo v Šentjur, pri-
našala od tam razne predme-
te, ki so jih potrebovali. Ne-
koč je prinesla od zdravnika
Maganickega celo radio. Po-
slušali so zaveznike. V hiši
so sestankovali, zbirali pa so
se tudi pri Tacerjevem Mati-
ji, še največkrat, kar v svinj-
skem hlevu. Bilo je še naj-
bolj varno ...
V dvainštiridesetem se je
organizaciji pridružil še Faj-
far. Postali so velika družina,
ki jo je prevevala ena sama
misel: ne ukloniti se!
»Kajkrat sva z možem v ti-
hih, nespečnih nočeh premi-
šljevala, kaj, če nas kdo izda?
In če naju res? Ne, samo iz-
dati ne, tudi za ceno glave
ne, nimava pravice do tega,
vse bova prestala, sva dore-
kla komaj začeto, dvomljivo,
nedorečeno misel,« pripove-
duje Minka o dogodkih tik
pred najhujšim. Kdo bi ta-
krat vedel, da se bo vse to,
kar se je porodilo v tistih no-
čeh, res zgodilo?
Pod obronki Bohorja, str-
mina že krepko pleza v smre-
čino, na Topolovem, so
Nemci v avgustovskih dneh
1942 na javki zajeli Tončko
Čeč-Rozo, samotno prijate-
ljico kozjanskih bajt in glo-
bač, in Fajfatja. Sorčan je bil
ustreljen, Tončka ranjena ...
21. septembra 1942 so pri-
šli ponje. Zvezanega Fajfarja
so kot cirkuškega medveda
vodili od hiše do hiše. Poka-
zal je vsako hišo, ki jo je poz-
nal, kjer je imel zveze. Tudi
Belinatovo. Odpeljali so jih
skupaj s Potočniki, Kovači-
či, Tacerjevim Matijo, Zako-
škovim Jankom, Rokom
Amonom iz Lesičnega, Ko-
larjevimi, Vahčičevimi iz
Kozjega, Korunovim, Mihče-
kom iz Prevorja in Žagarje-
vim Tinčkom iz Lesič-
nega . . .
»Ne spominjam se vseh, a
bilo nas je veliko. Odpeljali
so nas v celjski Stari pisker,
gestapovsko mučilnico. Mo-
ža so ločili od mene in ga
takoj zaslišali. Ničesar ni pri-
znal in po treh tednih je v
celici zaradi pretepanja in
mučenja umrl. Do konca voj-
ne tega nisem vedela. Potem
je prišla vrsta še name. Pre-
tepanje pa spet mirno prigo-
varjanje, bes in popolna po-
divjanost nacističnih okrut-
nežev,« se trga Minki krčevi-
to iz ust, šivalni stroj za tre-
nutek neha ropotati, hčerka
po strani pogleduje mater.
Infarkt...
Bili sta zapeljani, razume-
te, saj vemo in umemo, so ji
rekli. Poslušajte, vaši otroci
bodo nekoč polnopravni dr-
žavljani raj ha. Mogočnega
rajha, ki zna tudi odpuščati,
so se prilizovali. Bolečina je
trgala Minko, a si je mislila:
vam rajh, meni domovino, vi
si jo poiščite drugje. Klofute
niso iskale poti... Potem so
jo privezali za noge in prete-
pali z bikovko. Ko so se na-
veličali divjega plesa, so ji
zvezali roke in jo znova obe-
sili pod strop. Krvniki posla
niso opravili dovolj dobro,
kljub nemški natančnosti:
roke, ki jih skorajda ni več
čutila, so se razvezale in Min-
ka je padla s stropa in grozo-
vito udarila z glavo v beton-
ska tla. Prebila si je lobanjo
in padla v nezavest. Teden
dni ni vedela zase in - za bo-
lečne. To je bila drago plača-
na sreča ...
Minka je precenila krvolo-
ke - imeli so dobre živce, ta-
jenje ni pomagalo. Prednjo
so privedli Fajfarja.
»Dejal je, ne skrivajte, vse
vedo, tudi to, da sem jedel
žgance pri vas. Tako je ble-
knil, prestrašenec!
11. novembra so nas odpe-
ljali v Maribor. Za otroke še
vedno nisem vedela, kje so.
Občutek, da pravzaprav ne
veš, kaj je s teboj, kaj s tvojo
družino, je bil najhujši. V
Mariboru so ženske sicer ve-
dele, daje mož bil na lepaku,
ki je oznanjal ustrelitev Koz-
jancev, vendar mi niso hote-
le povedati...«
Minka seveda ni mogla ve-
deti, kaj se je medtem doga-
jalo s sosedi, kje so tavale
njihove utrujene noge in blo-
dile izmučene duše. 2. okto-
bra 1942 se je v mariborskih
zaporih za mnoge med njimi
mučeniška pot končala.
Takrat je sosed Tonček
Kovačič še zadnjikrat pisal
družini, t'oslovilno pismo,
pretresljiv dokument nera-
zumnosti in z nasiljem oku-
ženega človeka.
»Draga žena
zadne pozdrave Ti pošilja
Vsem skupaj in Vas se skupa
poljubujem in Te prosim
mej ljubezen do Otrok in
spominjate se me v moli-
tvah. Jaz pa se bodem Vas
spomijal nad Zvezdami
Bog vas živi
Še enkrat pozdravljam in
poljubujem Tebe žena in vse
otroke Tiniko, Marico, Fran-
čeka, Lojzeka, Jankota in še
malega nerojenega.
Ata.
Ubogajte mamo«
»Nas otroke so najprej od-
peljali v zbirno taborišče v
Celje, od tam pa v razne kra-
je: enajstletno Moniko v
Speinshart, devetletno Tini-
ko in Marico pa v Salden-
burg na Bavarskem,« je do-
polnila mater Marica. »Stra-
dali smo in garali, bili smo
ničvredna živina, z nami so
počenjali, kar se jim je zaho-
telo. Nismo bili le ukradeni
otroci, temveč človeška bit-
ja, oropana slehernega do-
stojanstva!«
Zgodi se, da naenkrat izgu-
biš nit pogovora, ko vse sku-
paj postane negotovo in
splahne odnos do izgovorje-
nega - v človeku se poraja
misel izven ubesedenega: so-
vraštvo je pač ena človeko-
vih stalnic in vojna grozljiv
spremljevalka vse do današ
njih dni. Preganjamo mis€
nanjo in vendarle se inter
zivno ukvarjamo z njo. Kć
nas sili k temu, zakaj se člc
veštvo venomer trmasto pre
riva na robu ozkega koti
strupenih par Marsove čoj
be? Zatohla sebičnost strasi
vseh vrst in oblik, ki jih člc
veštvo nenehno razvozh
va ... Odgovor ostaja n
bridkh barikadah nenehni
spopadov.
Trpini, nepregledna mn<
žica po sili privlečenih v 1
zatohlost, je vedno poravni
vala račune svetlih konf
renčnih dvoran, kjer seje r<
jevalo zlo.
Izven svetlobe so sta
Minka in njeni, zazrti v dal
obsijano z ljubeznijo do v
lujočega klasja in marnjali
domačiji.
Mariborski zapori so Mii
ko združili s Tončko Čečev
Ne za dolgo. Od pretepen
skorajda na smrt izmučen
zaničevane, a vendarle c
kraja ponosne Tončke, par"
zanke Roze, so jih ločili, 1
so jih odpeljali v taboriši
Birkenauu. Vso noč so st<
na mrzlem, goli in premrz
Gnali so jih pod ledeno n
zel tuš, potem v savno, (
tam na hodnik, kjer je piha
z vseh koncev. Prebiranje
je začelo: tričetrt zaporniki
je preminilo.
(Nadaljevanje prihodnjh