NaS časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja urednici odbor: Tatjana Samardžič, Drago D(-betjak, Doro Hvalica (odgovorni u''ednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, SmUjan Ogorelec, Janez Pečar in Jane/. 2nidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tiska Mskarna Tone Tomšič v Ljubljani ms časopis GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Julij 1974 Leto 2. Številka 13 PROSLAVA 30-LETNICE I. TANKOVSKE BRIGADE in zbor borcev Dolomitskega in Tanko vskega odreda NOV in POS Za vse udeležence borce Vsi udeleženci-borci bodo na Proslavi dobili spominsko keramično posodo z napisom: I. tan-k°vska brigada, Dolomitski odred, Tankovski odred NOV in P°S, 14. julija 1974 na Vrhniki. Vsi udeleženci-borci bodo Prejeli tudi spominsko značko, značka bo tudi v prosti prodaji.) Udeleženci-borci I. tankovske ^igade bodo prejeli tudi spominsko listino, udeleženci-bor-^ Dolomitskega odreda pa ,f«Jigo o Dolomitih. Organizacijski odbor za Proslavo Februarja 1974. leta je bil Ustanovljen Odbor za proslavo fO-letnice I. tankovske brigade ln zbora borcev Tankovskega °dreda pri GŠ NOV in PO Slo-^eilije in Dolomitskega odreda, ki ga sestavljajo: h KRMAVNER ing. Marjan, predsednik IS SO Vrhnika, Predsednik odbora za proslavo, telefon 70 157, 70 158, ,2- MIHALIC Stanko, polkov-poveljnik garnizije Vrhnika, telefon 70 357, 3- NIKOLIC Djuro, 4- VRTAR Avgust, 5. RAVNIKAR Andrej, G- JARAMAZ Jugoslav, 7- MRZEL Dušan. Naslov odbora: Odbor za proslavo 30-letnice *• tankovske brigade, Tankov-*kega odreda pri GŠ NOV in H Slovenije in Dolomitskega ()dreda, 61360 Vrhnika, Dom ,INA Vrhnika, tel. 061 70 356 Program proslave 14. julija ob 10.00 uri: pregled postrojenih enot in govori znanih vojaških in političnih osebnosti ob 11.00 uri: kulturni program s sodelovanjem vojaške godbe ljubljanskega armadnega področja in reci-tacijske skupine sng iz ljubljane ob 13.00 uri: skupno kosilo za borce omenjenih enot in povabljenih gostov v grogarjevem dolu na vrhniki ob 15.00 uri: prireditev s kulturnim programom, v katerem sodeluje partizanski pevski zbor iz trsta po končanem programu bo prosta zabava. Kdo sodeluje Osrednja proslava 30-letnicc I. tankovske brigade bo na Vrhniki, 14. julija 1974 s pričetkom ob 10.00 uri pred Domom JLA na Vrhniki. Na proslavi sodelujejo naslednje enote: a) borci in starešine I. tankovske brigade b) borci in starešine tankovskega odreda GŠ NOV in PO Slovenije c) borci in starešine Dolomitskega odreda d) enota — nosilec tradicij I. tankovske brigade e) mladinski odred. Slavnostni govorniki slavnostni govorniki na proslavi 30-letnice i. tankovske brigade bodo: JANKO RUDOLF, predsednik glavnega odbora zzb nov slovenije, generalpodpolkovnik DUŠAN CORKOVlC, načelnik uprave oklopnih enot jla in "generalpolkovnik RADO PEHAČEK, član sveta federacije Formiranje in borbena pot I. tankovske brigade Vojno-politični položaj v svetu je bil konec 1943. leta in v začetku 1944. leta zelo ugoden za zaveznike, ki so na vseh frontah prešli v ofenzivo. V Jugoslaviji smo takrat že imeli precejšen del osvobojenega ozemlja pod nadzorstvom NOV in POJ, kar je zahtevalo pospešeni razvoj močnejših operativnih mehaniziranih enot (tankovskih), neobhodnih za sodelovanje v zaključnih operacijah za končno osvoboditev domovine. Po končanem II. zasedanju AVNOJ je Vrhovni štab NOV in POJ izdal odlok, da se določeno število borcev in starešin iz vrst NOV napoti na osvobojeno zavezniško ozemlje v Italiji in Egiptu na tankovski tečaj, da bi pozneje ustanovili večje tankovske formacije. Dne 25. decembra 1943. leta je iz Jajca krenila prva skupina borcev pod vodstvom Voje RADIĆA. Po dolgi in naporni poti je skupina prišla na otok Vis, od koder je s prispelo drugo skupino borcev odšla v zavezniško oporišče v Italiji. Januarja 1944 je drugo skupino borcev vodil Vlajko VLAJISAVLJEVIĆ. (nadaljevanje na str. 2) nas časopis (nadaljevanje s 1. strani) Po prihodu v Italijo so se skupini pridružili privrženci NOB, naši državljani, ki so se slučajno nahajali v Italiji kot ranjenci. Ker Angleži do prihoda omenjenih skupin v Italijo niso organizirali planiranega tečaja, se je v soglasju z Vrhovnim štabom skupina premestila v Afriko, v oporišče Katadbo. V Katadbi se skupini pridruži okrog 200 privržencev NOB, tako da je na tečaju sodelovalo okrog 1200 tankistov. Tretjo skupino borcev, ki je krenila iz Jugoslavije marca 1944. leta, je vodil Ljubo PEJOVlC. Po 35 dneh je skupina prek Visa prispela v Italijo. Tu so počakali na tankiste, ki so bili na tečaju v Afriki in z njimi skupaj nadaljevali šolanje. Na osnovi sporazuma Vrhovnega štaba NOV in POJ in poveljstva zavezniških sil v Italiji julija 1944. leta sta bili sprejeti borbena in ostala tehnika za formiranje I. tankovske brigade NOV Jugoslavije. Z ukazom Vrhovnega štaba NOV in POJ je 16. julija 1944. leta formirana I. tankovska brigada in se ta dan slavi kot Dan tankistov JLA. Ob formiranju je imela brigada tri tankovske bataljone, bataljon oklopnih avtomobilov, inženirski bataljon in ostale pri-štabne enote, štela pa je okrog 1400 borcev. Brigada je bila oborožena s tanki tipa »STEVVART« in OA m-8 popularno imenovanih blinde. To je bila brigada bratstva in enotnosti, ker so jo sestavljali pripadniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. V začetku septembra 1944. leta je brigada premeščena na otok Vis in Brač, a kasneje v Omiš in Dubrovnik. Že pri samem izkrcavanju se je brigada razdelila v dve skupini: severno in južno. V začetnih bojih je severna skupina delovala v smeri Split—Šibenik, medtem ko je južna delovala na območju Hercegovine. Po uspešno zaključeni kninski operaciji je severna skupina dobila nalogo, da opravi pohod v smeri Šibenik—Imotski v dolžini 184 km, kot skupno akcijo z južno skupino v mostarski operaciji. Po zelo uspešno končani nalogi v mostarski operaciji se je brigada ponovno zbrala v Šibeniku in od tod delovala kot celota v sklopu IV. armade z njenimi ostalimi enotami v Bihaški in Liski operaciji, v bojih za osvoboditev Reke, Istre in Slovenskega Primorja. V reški operaciji je brigada izvedla uspešen pohod — manever in nato po tridnevnih bojih 3. maja 1945. leta z ostalimi enotami JLA osvobodila Trst. Po osvoboditvi Trsta brigada sodeluje v bojih za obkolitev in uničenje 97. nemškega korpusa v širšem območju Ilirske Bistrice. Ti boji so trajali do 7. maja, ko se je sovražnik končno predal. Motorizirani odred brigade je s pospešenim maršem po dolini Trente in prek Vršiča odšel na ozemlje Slovenske Koroške v mesto Beljak. Sodelovanje 1. tankovske brigade v liško-primorski in tržaški operaciji predstavlja najslavnejši del njene borbene poti. Zmage, ki so izbojevane z njeno udeležbo, posebno pa učinkovitost in drznost akcije, so presegle pričakovanja štaba IV. armade. Brigada je bila deležna splošnega priznanja poveljstva zavezniških sil v Italiji. Zahvaljujoč skupnim prizadevanjem, je brigada popolnoma izkazala vse svoje borbene kvalitete, čeprav je bila oborožena z relativno skromnimi tanki. Njena udarna moč je prišla do izraza posebno v bojih za osvoboditev Šibenika, Knina, Mostarja in kasneje pri preboju sovražnikove obrambe v liško-primorski operaciji. Pomemben je njen manever v drugi etapi tržaške operacije, kar je vplivalo na izid bojev za osvoboditev Istre in obkolitev in uničenje 97. nemškega armadnega korpusa v širšem področju Ilirske Bistrice. V bojih je padlo 164 borcev in starešin, brigada pa je izgubila 33 tankov in 5 oklopnih transporterjev. Na svoji borbeni poti je prešla prek 1500 km in porabila okrog 800.000 litrov go- Formiranje in razvoj Dolomitskega odreda v drugi polovici leta 1941 se začno na območju Dolomitov zbirati prve manjše partizanske .skupine in enote, ki so takoj začele z akcijami in bojem proti okupatorju. Tako je že v decembru 1941. leta izvedena akcija rušenja Preserskega mostu na Ljubljanici, ki jo je izvedla tako imenovana Samotorska četa, skupaj z borci borovniške čete. Zaradi stalnih akcij dolomitskih partizanov so Italijani 6. maja 1942 napadli partizane na Ključi z namenom, da jih uničijo, a so pri tem utrpeli znatne izgube. S povečanim številom uspelih akcij se je povečalo število novodošlih prostovoljcev v enote dolomitskih partizanov. V začetku julija 1942 je bil na Malem Ključu ustanovljen Dolomitski odred z dvema bataljonoma. Vsak bataljon je imel tri čete. Po formiranju je odred izvedel več uspelih akcij in napadov na sovražnikove postojanke, med katerimi je treba omeniti akcije v okolici vasi Dobrova, Horjul, napad na Nemce v Mačkovem grabnu pri Polhovem gradcu, napad na vas Zalog pri Polhovem gradcu, kjer so imeli Nemci znatne izgube. Imeli so 47 mrtvih. Konec septembra 1942. leta je formiran 3. bataljon omenjenega odreda, ki je takoj po formiranju odšel v sestavo Šercer-jeve brigade. Takrat je odred štel okrog 400 borcev. Zaradi zelo uspešnih akcij Dolomitskega odreda in ostalih enot NOV in PO Slovenije, ki .so se takrat nahajale na tem področju, je bil okupator prisiljen, da se zadržuje v večjih naseljih in je samo občasno izvajal akcije. Zaradi porasta števila dolomitskih partizanov, posebno po formiranju odreda in razširitvi osvobojenega ozemlja, ki je obsegalo področje med Ključem, Dobrovskim gričem, Toškim čelom in italijansko-nemško mejo, so se formirale zaledne enote. Tako so ustanovljene krojaška in čevljarska delavnica, tiskarna, bolnica itd. Po prihodu GŠ NOV in PO Slovenije, CK KPS in IO OF na to področje v začetku novembra 1942. leta, ko sta sem prišla tudi tovariša Edvard Kardelj in Boris Kidrič, je Dolomitski odred dobil nalogo, da čuva osvobojeno ozemlje in zaščiti osrednje vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije. Zaščita je izvršena s postavljanjem pat-rol, opazovalnic in dobro organizirano obveščevalno službo na območju Dolomitov. Ob tej bataljona, ki je zašel v težak položaj, obkoljen od belogardistov in Italijanov v Belški grapi, kjer je pretrpel velike izgube. Po tej ofenzivi je prišlo do razpada odreda. Glavni štab NOV in PO Slovenije se je umaknil na osvobojeno ozemlje Kočevskega Roga, kjer je imel ugodnejše pogoje za delo in vodenje enot NOV in PO Slovenije. Po kapitulaciji Italije se je ponovno ustanovil Dolomitski odred, ki je deloval v sestavi IX. korpusa predvsem na področju Idrije, Črnega vrha in Postojne. Kratka zgodovina I. tankovskega odreda Prvi tankovski odred glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bil formiran septembra 1943. leta (po kapitulaciji Italije). Sodeloval je s partizanskimi brigadami v bojih za Turjak in v napadu na Litijo in Kostanjevico. Z začetkom 6. ofenzive so bili tanki zaradi pomanjkanja goriva, maziva in streliva skriti Dopisujte v Naš časopis Vabilo vse občane, aktiviste in borce nov vabimo na tradicionalno praznovanje dneva vstaje slovenskega ljudstva, ki ga bomo tokrat izjemoma združili s svečanim praznovanjem 30-letnice ustanovitve i. tankovske brigade in 32-letnice ustanovitve dolomitskega odreda, ki bo v nedeljo, 14. julija letos s pricetkom ob 10. uri pred domom jla. popoldne pa bo to-variško srečanje v grogarjevem dolu. Krajevni odbor zb Vrhnika nalogi je odred izvrševal tudi druge naloge in akcije na širšem področju Dolomitov. 18. in 19. xii. 1942 je odred vodil težke boje na Babni gori, ko ga je napadla večja formacija italijanskih in belogardistič-nih sil, ki so štele okrog 3000 ljudi. V tej borbi je odred uspešno odbil napad fašistov in zaščitil umik in maskiranje tehničnih sredstev, ki se niso mogla odnesti. Konec januarja 1943. leta pride v sestavo odreda Notranjski bataljon, s čimer je odred znatno okrepljen. V začetku 1943. leta je okupator pripravil ofenzivo za uničenje Dolomitskega odreda, ostalih enot in GŠ NOV Slovenije, ki so se takrat nahajali na tem področju. Ofenziva se je pričela v jutranjih urah 18. marca 1943. leta z napadom na partizanske položaje na Toškem čelu in Dobrovskem hribu. V ofenzivi so sodelovale nemške, italijanske in belogardistične enote. V teh zelo težkih borbah je Dolomitski odred uspešno odbijal napade fašistov in se načrtno umikal, razen prvega v gozdovih, tankisti pa razporejeni v partizanske brigade, s katerimi so do takrat sodelovali v bojih. V začetku januarja 1944. leta je bila po ukazu GŠ NOV in POS ustanovljena tankovska oficirska šola v Metliki, ki se je po desetih dneh preselila v Črnomelj. Prvi oficirji, ki so končali dvomesečno tankovsko šolo, so bili razporejeni v I. tankovski odred, ki je bil formiran aprila 1944. leta v vasi Otovec pri Črnomlju. Na dan ustanovitve je bilo v odredu 14 tankov, od tega 9 tankov SPA, težkih 8 ton, in 5 tankov ANSALDO (tankete, tank brez kupole), težkih 3,5 tone. Kasneje se je število povečalo na 18, ker so bili aktivirani tanki, ki so bili skriti od jeseni 1943. leta. Številčno stanje borcev v odredu se je povečalo s prihodom slušateljev, ki so končali dvomesečni tečaj v oficirski šoli. Tečaj so končale štiri generacije. Enote tankovskega odreda (vodi in čete) so sodelovale v bojih pri naslednjih krajih: Kriška vas, Ribnica, Radohova vas, Šentvid pri Stični, Podtu-ren, Dolenjske Toplice, Dvor, Kočevje, Uršna sela, Občine pri Trebnjem, Soteska vas, Zvirče, Hinje, Smuka, Stari Log, Vinica in Škofljica. V bojih so nemški protitankovski topovi in tanki uničili osem tankov iz sestave odreda. Dne 29. junija 1945. leta je po ukazu poveljstva 1. tankovske brigade 1. tankovski odred prešel v sestavo 3. tankovske brigade, ki je bila tega dne ustanovljena v Kranju. Informacije o proslavi 1. Proslava 30-letnice I. tankovske brigade bo na Vrhniki, ker ima SO Vrhnika domicil nad omenjeno enoto. 2. Sklenjeno je bilo, da na proslavi sodeluje Tankovski odred pri GŠ NOV in PO Slovenije, ker do sedaj ni imel še nobenega jubilejnega zbora, čeprav je dal del borcev in starešin za formiranje I. tankovske brigade. 3. Na proslavi sodeluje tudi Mladinski odred, ki ga sestavljajo mladinci iz okoliških občin, na katerih območju so delovale omenjene enote v času NOB. 4. Na proslavi sodeluje tudi Dolomitski odred, ki je med vojno deloval na tem področju. 5. V okviru glavnega dela vojaške slovesnosti je predviden kulturni program s sodelovanjem vojaške godbe Ljubljanskega armadnega območja in recitacij ske skupine SNG iž Ljubljane. 6. Ob 13.00 uri bo v Grogar-jevem dolu na Vrhniki skupn" kosilo za vse borce in povabljene goste. Ob tej priložnosti se bo delila »partizanska porcija* s posvetilom jubileja. 7. Ob 15. uri bo v Grogarje-vem dolu na Vrhniki prireditev s kulturnim programom, v katerem sodeluje partizanski pevski zbor iz Trsta. Po prireditvi bo prosta zabava. 8. Za proslavo bo izdelana spominska značka 30-letnice 1-tankovske brigade. Dobili j° bodo vsi borci omenjene enote in gostje. Idejno skico za izdelavo značke je izdelal akademski kipar, vojak JOVANOVlč Dragan. 9. Borci in starešine I. tankovske brigade in Tankovskega odreda pri GŠ NOV in VO Slovenije bodo predvidoma dobili tudi spominsko plaketo za prisotnost na proslavi, borci & starešine Dolomitskega odreda pa knjigo »Dolomiti v NOB«. 10. V času proslave bod° borci in gostje lahko obiskaj1 muzejske sobe I. tankovske brJ' Nas Časopis STRAN 3 gade, predvidevamo pa tudi Pripravo razstave »Dolomiti v NOB«. H. Za prenočišče borcev, ki Prihajajo iz drugih republik, bo Preskrbljeno v šolah »Janez Mrak« in »Ivan Cankar« na Vrhniki, borcem iz SR Slovenije pa priporočamo, da pridejo na sam dan proslave zaradi Premajhnih prenočitvenih zmo-gljivosti. 12. Mladinska komisija dela osnutek plana in posebnega Programa mladinskih aktivnosti v času te proslave. 13. Prenočišče se lahko dobi v hotelu »Mantova« in pri privatnikih s predhodno rezervacijo prek hotela »Mantova« na telefon 70 370. Izvedba volitev Od zelo obsežnega poročila o Pripravah in poteku volitev srno se odločili objaviti oceno 'zvedbe, ki vključuje tudi politično oceno volitev. A 1. Večina temeljnih delovnih skupnosti je bila za dan volitev pripravljenih, saj so povsod že delovale volilne komisije. V volilnih komisijah so "ili zastopani vsi družbenopolitični dejavniki v delovnih skupnostih. 2- Po predhodno sklenjenih sporazumih na podlagi odloka °bčinske skupščine v delegatskih mandatnih mestih, smo to-reJ pristopili h konkretnemu Preverjanju pripravljenosti na volitve in k pomoči volilnim komisijam in odborom. 3. Vsa volišča so bila 28. 3. *974 ustrezno pripravljena in Povsod tam, kjer so volili, so bile izobešene zastave. Tudi Ustrezni volilni material je bil Pripravljen. Pri volitvah v temeljnih delovnih skupnostih so Se najbolj angažirali izvršni odbori sindikatov. Poleg volitev v temeljnih delovnih skupnostih so tega dne volili tudi proizvajalci z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi (obrtniki) in njihovi Zaposleni. 28. marca je bilo v volilne lrnenike vpisanih 5388 volivcev, volilo pa ie 4959 volivcev ali 92,02 % Na kandidatnih listih je bilo 2^8 kandidatov. Izvoljeni pa so biJi 203 delegati. Po dejavnosti pa so rezultati naslednji: . a) gospodarstvo: 15 delegacij ln konferenc delegacij in 22 delegatskih mest v ZZD. b) kultura in prosveta: j delegacije, 16 delegatov 3 delegatska mesta v ZZD c) socialno varstvo in zdravstvena dejavnost: 2 delegaciji in konference delegacij, 7 delegatov 2 delegatski mesti v ZZD d) področje delovnih skupnosti državnih organov in uprave: 1 delegacija, 9 delegatov 1 delegatsko mesto v ZZD e) JLA: 1 delegacija, 12 delegatov 1 delegatsko mesto v ZZD 4. Po 24. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti ni volilo 16 delovnih skupnosti z manj kot 30 zaposlenimi, skupaj 160 zaposlenih. B 1. Volitve članov delegacij v krajevnih skupnostih so bile opravljene 31. marca 1974 na 25 voliščih. Istega dne so bile tudi volitve delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, tudi na 25 volišč in volitve kmetijskih proizvajalcev na 15 voliščih. Za lažjo primerjavo z udeležbo na volitvah leta 1969, ob referendumu leta 1973 in letos prilagamo poročilu razpredelnico. 2. Za listo delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine je glasovalo 9307 volivcev. Proti listi je glasovalo 486 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 670. Ni glasovalo iill volivcev. 3. Časovna stiska, zlasti pa vrsta novosti v volilnem sistemu in postopkih (npr. več volišč v enem prostoru, dva načina volitev), neposredna angažiranost večjega števila aktivistov tudi v pripravah na kongres ZKS, angažiranost aktivistov za pripravo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o splošni in skupni porabi, reorganizacija sindikatov; vse to in še veliko vsakodnevnih problemov je vplivalo, da niso bile tehnične in vsebinske priprave še boljše. 4. Analiza volilne abstinence nam že po prvih pregledih pokaže, da je bila udeležba na voliščih 31. marca sorazmerno večja v primerjavi z letom 1969, da pa je bila udeležba na volitvah 28. marca slabša v primerjavi z letom 1969. Poskuse namernega bojkotiranja volitev nismo nikjer zapazili. Večina volivcev, ki se niso udeležili volitev, je bilo starejših in bolehnih. Na vseh voliščih je bila tajnost glasovanja sicer zajamčena, vendar pa zaradi prostorne stiske marsikje otežkočena. Ob analiziranju in ocenjevanju volitev v krajevnih skupnostih ugotavljamo, da so bile ugodneje sprejete odprte kandidatne liste. Politični štab pri občinski konferenci SZDL, ki je ves dan spremljal volitve, je ocenil, da so v vseh krajevnih skupnostih poskrbeli za svečan videz volišč. Ponekod so nekoliko zatajile volilne komisije in odbori zaradi premajhne poučenosti. 5. Ne glede na uveljavljanje novega delegatskega sistema in s tem tudi volilnega sistema, ki je volilnim komisijam in odborom pri izvajanju volitev povzročal dokajšnje nerazumevanje posameznih določil zakona o volitvah delegatov in delegiranju delegatov v družbenopolitične skupnosti, je bila praktična izpeljava zelo zahtevnega postopka na videz neizvedljiva (upoštevati je treba, da je bil razpis volitev objavljen v Uradnem listu 1. marca, prejeli pa smo ga šele 7. marca). Volilnim komisijam in odborom so v bistvu največ pomagali dokumenti SZDL, oziroma to, da so bila opravljena že vsa predhodna volilna opravila. Vsekakor pa je bil rok mesec dni za tako komplicirane tehnične in druge priprave, kot so bile potrebne za te volitve, skrajno neprimeren in lahko trdimo, da je prav časovna stiska delno vplivala na izid volitev. 6. V volilni praksi minulih let so občinske volilne komisije vodile celoten volilni postopek na terenu in v delovnih organizacijah. Tu so bila tudi enotna tolmačenja in postopki razumljivi. Novi volilni sistem pa je naložil temeljnim samoupravnim skupnostim samostojno izvajanje volitev delegacij. Zaradi tega so bila prisotna najrazličnejša tolmačenja praktične izpeljave volitev, kljub precejšnji pomoči občinske volilne komisije. Tudi predpisane volilne obrazce smo prejemali prepozno, ;adnji trenutek. Zaradi tega so se pojavili nepotrebni problemi (dvakratno zbiranje podpisanih soglasij h kandidaturi). Nujno je, da se pri bodočih volitvah objavijo pravočasno vsi potrebni volilni obrazci in sploh kompletni volilni material, da bo omogočena zares temeljita priprava volitev. Kljub vsej naglici je volilnim komisijam in družbenopolitičnim aktivistom v krajevnih skupnostih Z znatno večjo obremenitvijo uspelo nadoknaditi zamujeno in izpeljati volitve v zakonitih rokih. 7. Tehnični postopek volitev se je pričel z instruktažami volilnih komisij in odborov. Komplicirani volilni postopek bi bilo v bodoče s poenostavitvijo možno bolje izpeljati. Več volitev v istem prostoru (ki pa je bil včasih sploh neprimeren) je onemogočalo volilnim odborom, da bi volivcem temeljito tolmačili način volitev. Posebno se je to dogajalo v urah masovne udeležbe na voliščih. 8. Kljub vsem navedenim pomanjkljivostim pa lahko ocenjujemo, da je bil končni rezultat volitev ugoden. Struktura izvoljenih delegatov je zadovoljiva. 9. V začetku aprila so se sestale izvoljene delegacije v KS in v delovnih skupnostih na prvih sejah. Delegacije so se konstituirale ter določile delegate za prvo sejo skupščine. Obravnavale in sprejele so tudi predlagane kandidate za Zvezni zbor SFRJ in SRS. Delegati so na teh sejah kritično ocenili kompliciran zapisnik za predlagane kandidate v Zvezni zbor. Delegacije so tudi razpravljale o načinu sestavljanja povezovanja s samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih itd. 10. Konstituiranje občinske skupščine in prva seja skupščine 29. aprila so potekali normalno in konstruktivno brez zapletljajev. Na tej seji občinske skupščine so izvolili poleg odgovornih funkcionarjev občinske skupščine tudi delegate za skupine delegatov v republiško skupšči-(struktura je razvidna iz priložene tabele). 11. Na osnovi poročil iz krajevnih skupnosti smo ugotovili, da javna informacijska sred- stva niso posredovala dovolj zanimivih informacij o volilnih postopkih in o načinu volitev. Pri tem pa moramo ugodno oceniti občinsko glasilo »NAS ČASOPIS«, saj se je kljub temu, da je mesečnik, dovolj angažirano posvetil volitvam. Sistem internega informiranja v SZDL prek priročnikov V nadaljevanju vam nameravam pripovedovati o nekaterih dogodkih, ki sem jih doživel s tovariši, kot na primer tale: Bela garda iz Stare Vrhnike je sistematično zasledovala okrožje, ki je imelo svoj bunker na Čelu, približno na sredini, na Hodnikovem iz Stare Vrhnike. V bunkerju smo bili Cene Logar, Dolfe Malavašič, Nande Šinkovec, Janez Zitko, Viktor Grom in jaz. Zjutraj sva prišla domov iz Vrčerjevca, pravzaprav iz Logaškega rajona Viktor Grom in jaz. Dopoldne smo bili v bunkerju. Nekdo od naših je bil na straži in pride povedat, da so zunaj beli. Vzamem puško, stopim ven in že je bil belogardist nekaj metrov pred mano. Ni me videl, ker sem stal v jašku, pa še smreka me je skrivala. Jaz sem ga spoznal, saj sva včasih delala skupaj. Belogardist je stopil malo više, naredil nekaj korakov naprej, gledal naravnost proti meni in tedaj me je zagledal. Ker sva bila včasih prijatelja, sem mu pokazal s prstom na ustih, naj bo tiho. Takrat pa skoči, zavpije in ustreli, jaz pa za njim. Pomerim in ustrelim. Zbeži po hribu, jaz pa za njim do prve grape. Nenadoma in biltenov volilne komisije Republiške konference SZDL je bil dobro zamišljen. Zal pa so ti materiali prihajali prepozno, šele tedaj, ko so bile akcije že v polnem teku. Probleme pa so reševala telefonska navodila in pomoč volilne komisije Republiške konference SZDL. zagledam, da s puško meri proti meni. Skočim nazaj k bunkerju, tedaj pa opazim, da se naši umikajo po hribu navzdol: Cene Logar, Šinkovec Nande-Petl, Viktor Grom in Janez Zitko. Sliši se pokanje bomb in pušk. Z Dolfetom pa tečeva po hribu navzgor. Ko prihitiva do vrha, zagledam komandanta bele garde Vrateta, kako strelja proti nama. Ustrelim proti njemu, on pa jo popiha, da se vidijo samo njegove male nožice. Bil je zelo majhen in zelo hudoben. Z Dolfetom potem tečeva mimo Škantlarjeve mame, ki je v bližini delala butare. Do večera se umakneva v staje. Zjutraj, pred napadom, smo se dogovorili, da gremo zvečer na javko h Kraljevski Mici na Vrhniko. Zato sem šel zvečer na Kralovše, kjer naj bi se bili sestali. Ko pridem do hiše, malo pogledam okrog hleva in izza ogla se spet prikažejo beli. »Zopet beli,« sem rekel. Dobro se je začelo. Tečem proti smreki in ko sem pri Ščetinar-ni, poči bomba. Vržem se na tla in zaslišim italijanskega oficirja, ko nadira svojega vojaka, zakaj je vrgel name bombo. Kraguljev! spomini na partizanska leta Druga seja nove skupščine Druga seja vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika je bila 20. junija v Domu JLA na Vrhniki. Zbori so na skupni seji razpravljali o analizi srednjeročnega programa razvoja občine Vrhnika do leta 1975, o predlogu dopolnitve tega programa, poslušali poročilo o stanovanjski dejavnosti v občini in programu stanovanjske dejavnosti, informacijo o izvrševanju programa razvoja izgradnje šolstva in otroškega varstva v občini, programu občinske skupščine do konca leta 1974 in kadrovskih vprašanjih. Zbor združenega dela je ločeno obravnaval še informacijo o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1973 in prvem trimesečju 1974. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa sta skupaj obravnavala še plan komunalnih del v občini Vrhnika za leto 1974 in odgovore na vprašanja zborov občanov aprila letos. Seja je bila, kljub odločno preobsežnemu dnevnemu redu, zelo delavna in plodna. Mnogi delegati so zelo odprto in kritično poudarili mnenja svojih delegacij. Niti eno samo gradivo ni bilo sprejelo ali potrjeno brez sprememb in dopolnitev. Očitno je, da so se vsaj nekatere delegacije na sejo skupščine zelo dobro pripravile in so gradivo temeljito preštudirale, čeprav to sploh ni bilo enostavno, saj ga je bilo kar 308 strani. Med mnogimi sklepi in stališči, ki so jih delegati na skupščini sprejeli, je tudi ta, da morajo dnevni redi skupščin biti v prihodnje manj obsežni, gradiva pa po možnosti poslana vsem delegatom in ne le vodjem delegacij. DH STRAN 4 nas Časopis Nato se Italijani umaknejo proti železniški postaji, jaz pa jo uberem čez progo in naravnost h Kozjekovim. Vprašam, kaj je novega, pa mi povedo, da so beli nekoga od naših ranili. Pri Voljčevih mi povedo isto. Odidem k Mrlcovim v Podlipski dolini. Ko odprem vrata, zagledam Janeza Žitka vsega krvavega, popolnoma ima razmer-sarjeno roko in nogo. Beli mu je vrgel bombo. Vprašam, kje so drugi. Pove mi, da je Viktor na hlevu, Petl-Šinkovec Nande pa na kozolcu. Mrlcova mama pa mi zašepeta: »Ne vem, če je še živ.« Pri Zitkovih je bil tokrat Beljakov Tonček. Njega in druge poprosim, naj odmečejo seno na hlevu. Prinesemo tesarske stole, položimo čeznje plohe, spravimo ranjence pod plohe in zamečemo s senom. Dobro se spominjam, kakšnega sem našel Petla na vrhu kozolca. Bil je rumen in popolnoma brez krvi. Pogledam rane, bile so nevarne. Eno kroglo je dobil v trebuh, drugo v hrbet zraven hrbtenice, to sem kar jaz s prsti potegnil iz rane. Tretja je bila pod kolenom. Ko ga nesem po lestvi navzdol, se me komaj drži za vrat in mi reče: »Ti, spet imam vse gorko, kri mi teče.« Spravim ga na varno, potem pa mi reče: »Poslušaj, pojdi na hrib za hlevom in če nas beli dobe, mene ustreli, našim pa povej, kako je bilo.« Ves dan sem se skrival v res-ju nad hišo. Vse je bilo mirno. Ko se je spustil mrak, sem šel k ranjencem, odtrgal zaboj, zlezel k njim in trdno zaspal, kajti spal že nisem štiri noči. Kmalu pa zaslišim, kako nekdo kliče, naj pridem ven. Ko sem prišel dol, sem zagledal Staneta Kavčiča in Srnjaka, ki sta potem z nekaterimi tovariši takoj pomagala naložiti ranjence na zasilna nosila. Odnesli smo jih nad Ligojno, v Brezje nad Belo pod Katarino. Ko pridemo na Selo, izvemo, da je prenos organiziral Cene Logar. Mene in še enega partizana pošlje hitro k Voljčevim za nujno pošto. Ko prečkava cesto Horjul—Ligoj-na, že vidiva, kako se italijanska motorizirana kolona pomika proti Horjulu. Začela se je velika ofenziva na Dolomite. Ustanovljena je bila medobčinska konferenca SZDL 17. junija je bila ustanovljena medobčinska konferenca SZDL ljubljanske regije za občine: Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Vrhnika, Kamnik, Logatec in Ribnica. Sedež konference bo v prostorih Mestne konference SZDL Ljubljana. Vršilec dolžnosti predsednika je tovariš Beno Zupančič, podpredsednika sta Janez Pečar z Vrhnike in tovariš Kržišnik iz Kočevja, sekretar pa je Zvonka Hafner. V konferenci ima vsaka občina po dva nestalna in enega stalnega delegata. Konferenca bo prav gotovo omogočila širše in uspešnejše medobčinsko sodelovanje, kar je razvidno tudi iz programa, ki ga je sprejela že na svoji redni seji. Razpis Svet krajevne skupnosti Borovnica razpisuje na osnovi 73. člena statuta prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Borovnica Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo višjo šolsko izobrazbo (upravno-pravne ali ekonomske smeri) z nekaj let prakse na podobnih delovnih mestih, ali — srednješolsko izobrazbo z najmanj štiriletno prakso na podobnih delovnih mestih. Poseben pogoj je, da je kandidat družbenopolitično razgledan in neoporečen. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska komisija Krajevne skupnosti Borovnica, Borovnica št. 1, 61353 BOROVNICA. Predstavljamo vam krajevno skupnost Blatna Brezovica Moja sogovornika na obisku v Blatni Brezovici sta bila predsednik sveta krajevne skupnosti Anton TESAR, 61-letni upokojenec železničarske-ga podjetja, aktiven družbeni delavec v ZB, SZDL, gasilskem društvu in lovski družini in 51-letni tajnik sveta krajevne skupnosti, delovodja v opekarni IGRAD na Vrhniki in dolgoleten predsednik krajevnega odbora SZDL, aktiven član ZK, in gasilskega društva Franc VRHOVEC. O krajevni skupnosti Blatna Brezovica sta mi zelo veliko povedala in upam, da sem uspel zapisati vsaj najvažnejše stvari in vsaj približno tako, kakor sta želela. Razpise za potrebe krajevih skupnosti objavljamo brezplačno Anton Tesar, predsednik Krajevna skupnost obsega le eno dokaj strnjeno naselje in šteje kakih 70 hiš s približno 340 prebivalci. Medtem ko je bila vas pred vojno pretežno kmetijska, dela danes v ljubljanski in vrhniški industriji kar 140 občanov — od tega dobra polovica na Vrhniki. Pretežno s kmetijstvom se ukvarja le kakšnih 30 gospodinjstev. Trenutno pa ima možnosti za razvoj le sedem kmetij, ker na njih delajo mladi ljudje, ki so se tudi vključili v novo kmetijsko politiko s pomočjo kmetijske zadruge na Vrhniki. Zanimivo je, da je ta politika (zeleni plan) povzročila celo to, da se nekateri ljudje ponovno lotevajo kmetijstva. Tudi na tem področju seveda ni vse idealno. Njihovi kmetje imajo namreč večino zemlje na barju, kar pomeni, da imajo najmanj dvakrat letno poplave, ki povzročajo veliko škode. Prav letos je košnja dala več stelje kot krme, zato bo krajevna skupnost storila vse, da bi njihovo zemljo pri odmeri davka kategorizirali v slabšo skupino. Naloge novega vodstva krajevne skupnosti so zelo pestre in tudi vedno zahtevnejše. Medtem ko se je krajevna skupnost do nedavnega ukvarjala zgolj z drobnimi komunalnimi problemi, se ji delo sedaj zelo širi. Nova konferenca krajevne skupnosti, ki šteje 13 članov in njen 7-članski svet pa sta pripravljena in sposobna izpeljati tudi zahtevnejše naloge. Vedo, da morajo skrbeti tudi za delovanje ostalih organizacij in društev v kraju, vedo, da so nosilci sodelovanja med vsemi interesi in željami v kraju in tudi vedo, da bo delo uspešno le ob tehtnem načrtovanju nalog. Doslej sploh niso poznali programiranja dela, lotevali so se le posameznih akcij. Danes imajo letni in srednjeročni, petletni program svojega dela, ki sta že potrjena na zboru občanov. In njihov program (zlasti letni) sploh ni skromen: — obnova Gregorkovega mostu, — urediti lastništvo bivše (Kazinove) hiše, — popravilo strehe in fasade Kazinove hiše, — začeti razgovore z Merca-torjem o gradnji ali adaptaciji nove trgovine, — ustanovitev mladinske skupine pri gasilskem društvu in civilni zaščiti, — rešiti problem telefona tako, da bo dostopen vsem, ki ga potrebujejo (sedaj je telefon zaprt v trgovini), — urediti problem čiščenja asfalta, — poskrbeti za redne j še izobešanje zastav ob praznikih, — popraviti ograjo pred bivšo šolo, — obiskati svoje najstarejše občane v domu počitka na Vrhniki (obisk naj bi postal redna vsakoletna oblika dela), — obiskati najstarejše občane tudi v kraju samem, — obnova kanalov ob cestah IV. in V. reda, — popravilo vodjakov in črpalk. Veliko stvari so seveda že že opravili: stalno skrbijo za vzdrževanje komunalnih naprav, vzdržujejo šolo, lastno stanovanjsko zgradbo, cerkev (objekt je zgodovinska vrednost), pokopališča, vodnjake. V prihodnje bo njihova skrb tudi odpis davkov za ostarele, obolele, oškodovane itd. V svoji sredi imajo namreč tudi občane, ki še sebe komajda preživijo. Družba bi morala biti srečna, ker niso na njenih plečih — toda ta jim predpisuje še davke. Za takšne primere naj bi bolj poskrbela krajevna skupnost. Krajevna skupnost si je zadala tudi srednjeročni petletni program v petih osnovnih točkah: 1. Asfaltirali bodo cesto do Sinje Gorice. 2. Zgradili bodo vodovodno omrežje in ga priključili na vrhniški — občinski vodovod. 3. Uredili bodo otroško varstvo. 4. Zgradili ali adaptirali bodo novo trgovino. 5. Razširili bodo pokopališče. Veliko načrtov imajo. Veliko imajo tudi volje in pripravlje-nosti do sodelovanja in skupnih akcij — in prav zato upajo, da bodo nacrtane akcije tudi izpe' ljali. Občani plačujejo že dva samoprispevka, za šolstvo in otroško varstvo in krajevni samoprispevek za asfaltiranje ceste do Sinje Gorice (1 % in 2 °/o od bruto dohodka). Asfaltiranje skozi vas pa s<> opravili že v preteklem letu 2 enkratnim samoprispevkom občanov (prispevek v gotovini U> 6000 prostovoljnih delovnih ur) in 50 °/o udeležbo skupščine občine Vrhnika, za kar se še posebej zahvaljujejo takratnem11 predsedniku skupščine tov. Kr' mavnerju. Iz sedanjega samoprispevka bo za cesto in vodovod denarja seveda premalo, zato bodo prav gotovo morali sredstva zbirati tudi z enkratnim prispevkom občanov. Tudi IUV jim je takrat izdatno pomagala, zato se kolektivu tovarne tudi iskreno zahvaljujejo. Zanimivo je, da je v akciji za asfaltiranje prispevalo tudi krajevno gasilsko društvo, in sicer kar 5000 dinarjev. Franc Vrhovec, tajnik Sicer pa v Blatni Brezovici ni težko doseči solidarnostnega sodelovanja. Nasprotij med posameznimi krajevnimi organizacijami in društvi sploh ni-Vse organizacije dovolj dobr° delajo. Tudi z mladino sploh nimajo težav. Nasprotno. Mladina je zelo delavna in tud1 vedno pripravljena na skupno akcijo. Tudi nasvetov se ne branijo, celo prosijo zanje. Uspehi, ki so jih dosegli v te] krajevni skupnosti, so prav gotovo rezultat izjemno delavnega vodstva in izredne pripravljenosti ljudi za skupno akcijo. Le tako so lahko v zadnjih štirih letih preuredili gasilski dom, razširili pokopališče, zgradili novo avtobusno postajo, uredili javno razsvetljavo v va' si, asfaltirali cesto skozi vas ^ dolžini 1300 metrov in vzdrže- nas Časopis STRAN 5 vali ceste IV. in V. reda. Solidarnostno so tudi obnovili strehe v viharju odkritih domačij nekaterih starejših občanov. Sloga je očitno lastnost te vasi, tako v preteklosti kakor danes. V vojni pri njih ni bilo '7-dajstev in tudi danes ni odpadnikov. Najbrž ni slučaj, da je bil prav pri njih ustanovljen °ktobra 1941. leta prvi odbor OP v občini Vrhnika. In problemi? Jih mar sploh ni? Da, tudi problemi so. Toda bolj zato, da bi jih čimprej rešili, kakor zato, da bi se pritoževali čeznje. Prvi je prav gotovo ta, da bo treba razširiti pokopališče. Nekateri kmetje so že Prvič prav velikodušno odstopili v ta namen zemljišče brezplačno. Znova jih bodo prosili Za- isto žrtev. Hud problem je prevoz otrok v šolo in nazaj. »Popoldanski« otroci od prvega do četrtega razreda se povečini kar s kolesi vozijo v šolo na Vrhniko in v Sevke. Cesta pa je velikokrat poplavljena, pa tudi prometa je za prvošolčke preveč, da bi bila njihova pot v šolo varna. Njih varnost bi pa že zaslužila vsaj kombi — in to ne šele po nesreči, ki bo terjala rešitev, temveč takoj, da nesrečo preprečimo. Veliko je že bilo storjenega dela in še več ga bo. Veliki uspehi pa so vedno združeni s predano požrtvovalnostjo, nesebičnostjo, pridnostjo in zvestobo posameznikov, ki poganjajo kolesje razvoja — pa vendar še nihče v vasi ni prejel pomembnejšega priznanja (odlikovanja, nagrade). V vasi sta vsega skupaj dve občinski priznanji of. Tisti, ki posredno ali neposredno odločajo o takšnih priznanjih, bi se pač morali zavedati, da družbeno-moralna priznanja pomenijo ljudem zelo veliko, predvsem pa velja to za tiste, ki za svoje družbenopolitično delo niso prejemali nikoli nikakršnih materialnih nadomestil. Doro Hvalica popis stanovanj in poslovnih prostorov Na podlagi določil zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. list SRS, št. 50/72), je Skupščina °bčine Vrhnika sprejela odlok 0 ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. list SRS, št. 17/73 in 14/74), po katerem je treba ugotoviti Vrednost stanovanj in poslovah prostorov do 31. 12. 1974. Skupščina občine Vrhnika je na seji dne 31. 1. 1974 ustanovila posebno strokovno komisijo, ki bo organizirala in izvedla P°Pis in točkovanje stanovanj ter poslovnih prostorov na ob-m°čju občine Vrhnika. Novo točkovanje je potrebno zato, da Se ugotovi vrednost stanovanjskega fonda in zagotovi pravil-heJši način obremenjevanja občanov. Popis stanovanj in poslovnih prostorov bodo opravljali za to pooblaščeni strokovni delavci v času od 15. 6. 1974 do 15. 10. 1974. Vse lastnike stanovanj v družinski stanovanjski hiši, nosilce stanovanjske pravice, lastnike stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastnike oziroma uporabnike poslovnih prostorov prosimo za razumevanje in pomoč pri popisu. Vse zgoraj naštete lastnike opozarjamo na določilo 10. in 11. člena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, po katerem so dolžni osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanja, omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovni prostor. Komisija za popis stanovanj Boljši časi za Stari Mlin Na predlog turističnega društva Vrhnika je upravni odbor taborniškega odreda Ivan Cankar na svoji seji 13. maja 1974 sklenil, da prevzame skrb za Stari Mlin, turistično točko v okolici Vrhnike, ki je sedaj Prepuščena zobu časa in izživljanju posameznikov. V dogovoru s turističnim drUštvom, ki je glavni nosilec adaptacije zavetišča in bazena, naJ bi taborniki v Starem Mlinu imeli svoj dom. Seveda pa naj bi obenem skrbeli za red in erstočo na celotnem prostoru okoli doma, bazena in poti do Litverna. z uresničitvijo tega predloga b°do taborniki dobili kraj, ki je Zelo primeren za njihovo delo v naravi, vsi skupaj pa prijetno n^esto za oddih, kar je Stari Mlin včasih že bil. Trud članov turističnega društva in tabornikov pa bo zaman, če ne bomo spremenili našega odnosa do naravnih lepot. Ce ne moremo pomagati s svojim delom, pa lahko pripomoremo vsaj s pravilnim odnosom do narave in tako spremenimo Stari Mlin v prijetno izletniško točko v ponos in korist vseh nas. Istenič Branko Prvih 26 stanovanj Na Vrhniki bodo v kratkem začeli graditi prvih 26 stanovanj za delavce iz solidarnostnega sklada. Stanovanjski blok bo gradilo domače podjetje IGRAD. Učna pot po gozdovih Bistre Gozd kot del okolja, v katerem živi človek, nudi izredno pomembne koristi gospodarskega in splošno družbenega značaja. Tako ugotavljamo, da pomembnost gozda ni samo v produkciji lesa, tu so funkcije, ki jih ne vrednotimo v dinarjih, a so izrednega pomena za družbo. Te funkcije so številne in nadvse pomembne; varovalnega, hidrološkega, poučnega, raziskovalnega, ljud-sko-obrambnega, turistično-rekreativnega pomena. Zaradi naštetih funkcij so gozdovi dobrina splošnega pomena, ki jih varuje Zakon o gozdovih. Vse civilizirane družbe s posebno skrbjo in pozornostjo bdijo nad gozdovi. Skrb za gozdove in njihovo trajnost ima, posebno pri nas v Sloveniji, bogato tradicijo, ki temelji na navezanosti našega človeka na gozd. Živimo v času, ko je vsak na nek način z gozdom povezan; posredno ali neposredno. Te navezanosti se zmeraj ne zavedamo in nas sedanji hitri tek življenja vse bolj odtu-juje od narave. Smo lastniki najbolj ohranjenih naravnih gozdov, spoznajmo jih in čuvajmo! Gozd je najboljši prijatelj človeštva, posvetimo mu pozornost in ga negujmo. Odprta učna pot je nova oblika prispevka gozdarjev k spoznavanju gozda in življenja v njem. Z veseljem smo prejeli pobudo o izdelavi učne poti. Bili smo enotni, da takšna pot predstavlja naravno dopolnitev zbirke gozdarskega muzeja v Bistri. Namen učne poti je približati gozdove najširšemu krogu obiskovalcev, ki hote ali nehote premalo poznajo naravo. Pot je v prvi vrsti namenjena šolski mladini, ki je najštevilnejši obiskovalec muzeja v Bistri. Speljana je tako, da bodo obiskovalci med sprehodom spoznavali najpomembnejše vrste gozdnega drevja, različne razvojne oblike gozda, gozdnogojitvene ukrepe in drugo. Od obiskovalcev ne zahteva posebnih telesnih naporov, ustrezno je označena z markacijami, smerniki in označbami za stojne točke. Na teh mestih bodo obiskovalci lahko iz vodnika prebrali, kar jim želimo gozdarji pokazati v določenem okolju. Že na prvem stojišču se nam ponudi izjemen pogled na grajske strehe, kasneje na poti imamo možnost opazovati Ljubljansko barje s svojimi značilnostmi in lepotami. Tudi na počitek nismo pozabili, ob poti s~no postavili lične klopi za oddih v senci gozda. Za smeti je tudi poskrbljeno in upamo, da bodo obiskovalci poti upoštevali našo željo: »smeti ne sodijo v gozd«. Pri delu nas je vodila želja, naj naravna oblika ostane nespremenjena, zato steza ni posuta, oznake so lesene. Želimo, da bo nova učna pot, ki je prva v Sloveniji, dosegla svoj namen, spoznanja pa naj koristijo za boljši odnos do gozda. Učno pot sta pripravila gozdarski oddelek Tehničnega muzeja Slovenije (TMS) in Gozdno gospodarstvo Ljubljana, oziroma GO Vrhnika. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Ivan Marolt GOZDNA UČNA POT BISTRA dolžina 3.8 km BOROVNICA © VRHNIKA orientacijska skica ot)liod poti se pripec.a z vodnikom Zaključna prireditev »Naš klub 74« Kot že več let nazaj, sta tudi letos Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije razpisala nagradno tekmovanje »Naš klub 74«, v katerega je bilo vključenih 44 klubov iz vse Slovenije. Za nemoten potek tekmovanja je skrbela osrednja žirija, ki je ob zaključku tekmovanja izbrala najboljše mladinske klube. V tem tekmovanju se je zelo dobro uvrstil Mladinski aktiv Verd, saj je zasedel odlično 2. mesto takoj za MK Murska Sobota, ki pa ima za svoje delovanje mnogo boljše finančne in prostorske pogoje. Vzporedno z republiškim tekmovanjem pa je potekalo tudi tekmovanje za najboljši klub v občini. Letos je v tekmovanju sodelovalo 5 klubov: Drenov grič, Stara Vrhnika, Vrhnika, Borovnica in Verd. Občinska žirija »Naš klub 74«: Beuer-man Richard, Dobnik Marica, Doro Hvalica, Jelovšek Janko, Ferbežar Olga, Hladnik Ele, Velkavrh Stanka in Susman Jakob — predsednik), ki je skrbela za nemoten potek občinskega tekmovanja in sproti spremljala delo klubov, je ob koncu tekmovanja uvrstila vrhniške klube na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je žirija v ta namen izdelala. Najboljši je bil Mladinski klub Verd, ki je premočno zmagal, drugi je bil MK Borovnica, tretji MK Vrhnika, četrto do peto mesto pa si delita MK Stara Vrhnika in Drenov grič. Mladi z Vrhnike, Verda in drugih krajev so se v nedeljo, 23. 6. 1974 ob 15. uri zbrali na zaključni prireditvi »Naš klub 74« v parku v Verdu. Na prireditvi so sodelovali tudi trije instrumentalni ansambli: narodno zabavni ansambel TRC-KI, zabavni ansambel jla in ansambel GRIVE, ki je sodeloval le s krajšim programom. V osrednjem delu prireditve so bila vsem petim tekmujočim klubom podeljena občinska in republiška priznanja in praktične nagrade. Tako so bila v prvem delu podeljena občinska priznanja OK ZMS Vrhnika, ki sta jih podelila predsednik OK ZMS Vrhnika in predsednik občinske žirije. Za doseženo 1. mesto je MK Verd prejel tudi 2000 din kot nagrado za najboljši klub, MK Borovnica pa 1000 din. Vsi tekmujoči klubi so prejeli tudi praktične nagrade v obliki velike lesene žlice, ki je obenem tudi obešalnik. V drugem delu prireditve pa so bila klubom iz vrhniške občine podeljena republiška priznanja, kajti zaključne republiške prireditve na Mostu na Soči so se udeležili le predstavniki MK Verd, zato so bila priznanja klubom podeljena le v Verdu na občinski zaključni prireditvi »Naš klub 74«. V republiškem okviru je 2. mesto skupaj z MK Most na Soči zasedel MK Verd, kar je doslej največji uspeh kluba. Poleg tega mu je bila podeljena tudi denarna nagrada v višini 1000 dinarjev. Ostali štirje vrhniški klubi pa so prejeli priznanja za sodelovanje v republiškem tekmovanju. Ker je bilo letos prvič, da so se naši klubi vključili v republiško tekmovanje, pomenijo rezultati, ki so jih vrhniški klubi dosegli v republiškem tekmovanju, velik uspeh. Upam, da se bodo drugo leto še v večjem številu udeležili oziroma vključili v tekmovanje »Naš klub 74« tako v občinskem, kakor tudi republiškem okviru. Jakob Susman NAŠ ČASOPIS Čenče čenče čenče Gasilski praznik Na Logu je imelo gasilsko društvo 2. junija svoj praznik. V goste so loški gasilci povabili vsa sosednja društva, ki so tudi sodelovala v paradi in na slavnostnem prevzemu nove motorne brizgalne, ki jo je društvu predal predsednik skupščine občine Vrhnika tovariš Branko inž. Stergar. Na slavnosti so podelili tudi gasilska priznanja najzaslužnejšim članom, ki že dolga leta delajo v gasilskem društvu. Prav gotovo velja posebej omeniti soustanovitelja gasilskega društva na Logu in že 53 let aktivnega člana Ivana REMŠKARJA ter Franca STANOVNIKA, ki je prejel priznanje za izredne zasluge pri razvoju društva. Za Log velja, da je gasilski praznik tudi neformalni krajevni praznik, saj so vsakoletna gasilska praznovanja najvidnejši (in včasih tudi edini) dogodki v kraju. Letos je bil gasilski praznik še toliko bolj svečan, saj je na njem sodelovala tudi godba Milice iz Ljubljane in (kar je pri prireditvah na prostem morda najpomembnejše) imeli so izredno lepo vreme, kar se je seveda poznalo pri obisku in zaslužku. Veselica, ki je praznovanju sledila, je bila namreč izredno dobro obiskana in je trajala dolgo v noč. Med podeljevanjem odlikovanj Obisk Ladka Korošca Prapori pred slavnostno tribuno V torek, 13. maja je učence osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike obiskal operni pevec Ladko Korošec. Umetnik je pripravil za nas poseben program, sestavljen iz dveh delov. Prvi del se je odvijal v zgornji avli. Dragega gosta smo pozdravili z nekaj pesmimi, ki jih je zapel naš pionirski zbor. Umetnik je bil ganjen in je v svojem pozdravnem govoru izrazil veselje, da smo ga tako lepo sprejeli. Nato nam je zapel nekaj opernih arij in deklamiral pesem Pijanec, s katero si je, kot je rekel, utrl pot na dramski oder. Operni pevec je postal še- le kasneje. Njegovo petje nam je bilo zelo všeč. Nekateri učenci so ga tudi o čem povprašali, on pa jim je vse preprosto pojasnil. V drugem delu smo bili v spodnji avli, kjer nam je pevec zavrtel film o svojih potovanjih. Na platnu so se prikazala mnoga mesta, v katerih je pevec prepeval. Navdušeno smo poslušali umetnika, ki je film povezal s svojo pripovedjo. Toda filma je bilo prekmalu konec in Ladko Korošec se je poslovil od nas. Za nami je bilo nepozabno doživetje. Marjan Geohelli Mladinska pohodna enota Že v mesecu maju je bila v okviru Občinske konference ZM ustanovljena Mladinska pohodna enota. Imenovali so jo po Dolomitskem odredu, ki ima v vrhniški občini domicil. Z ustanovitvijo te enote so želeli približati širšemu krogu mladih tradicije narodnoosvobodilne borbe. Sam koncept dela pa se nanaša tudi na čimbolj množično vključevanje mladih v priprave na SLO. Mladi pohodniki bodo v enoti pridobivali določeno znanje iz topografije, orientacije in druge veščine, ki so potrebne za partizanski način bojevanja. Taki pohodi pripravljajo mlade na fizične napore, vzgajajo tovarištvo in obujajo tradicije NOB. Enota šteje trenutno šestdeset mladih, med katerimi pa je tudi precej mladink. Sestavljena je iz tako imenovanega stalnega dela in nestalnega. V stalnem delu so mladi, ki so dokazali svojo pripadnost s svojim delom v mladinski organizaciji in ki se želijo v enoti usposobiti za delo na področju SLO. Najaktivnejši pa bodo sprejeti kot prostovoljci v partizanske enote. V kratkem času, odkar je enota ustanovljena, so izvedli že več akcij. Udeležili so se proslave ob 50-letnici zloma Orjune v Trbovljah, ob krajevnem prazniku Zaplane nad Vrhniko pa so sodelovali v paradi gasilskih društev. Siniša Rančov Prvenstvo v balinanju Občinski odbor društva upokojencev na Vrhniki je v počastitev občinskega praznika odprl novo dvostezno balinišče, na katerem so se že pomerile sindikalne ekipe v občinskem tekmovanju. 11. in 12. maja je tekmovalo kar 9 ekip. Najboljšim je občinski svet zveze sindikatov podelil pokale. Najuspešnejše ekipe so bile: Sindikalna podružnica Gozdarstvo, vrhniški upokojenci in sindikalna podružnica lesne industrije Verd. Tekmovanje je tudi dokazalo, da je balinišče kvalitetno in da bo ob skrbnem vzdrževanju lahko še dolgo služilo svojemu namenu, starejšim in mlajšim v zdravo zabavo. Franc Stržinar Ob obljubah komunalno-sta-novanjskega podjetja na Vrhniki, da bo uredilo problem vodovoda, zadnje čase (po dežju) že voda »spreminja barvo«. x x Da Vrhniška občina v ničemer ne zaostaja za Ljubljano, dokazujejo tudi cene gradbenih parcel na Logu, saj (izlicitirane) dosegajo že 180 dinarjev na kvadratni meter. (Za nejever-neže še z besedo: osemnajstti-soč starih din). Predlagam (čisto resno), naj gre razlika med realno vrednostjo in izlicitirano ceno v solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj za delavce. x x Občinska zveza za telesno kulturo je bila na Vrhniki baje ukinjena zaradi ustanovitve Temeljne telesno-kulturne skupnosti. Analogno temu predlagam ukinitev občinske konference Socialistične zveze, saj imamo že socialistično skup' nost. Je mar nimamo? x x Ker bo Ložanom težko dopovedati, da jim letos še ne bodo adaptirali šole, čeprav je to bilo v programu razvoja šolstva v občini in ker jim bo še teže dopovedati, da do te adaptacije nikoli ne bo prišlo, ker se menda ne izplača, predlagamo »razpis referenduma o veljavnosti referenduma« o samoprispevku za šolstvo in otroško varstvo. x x V četrtek, 26. junija ob 16. uri (med tekmo Jugoslavija Nemčija) ni bilo nikjer nikogar (na sedežih občinskih organizacij), čeprav sem potrkal marsikje. Eno samo uslužbenko sem dobil na svojem delovnem mestu, pa še ta me je lepo prosila, naj je nikar ne vtaknem v »Čenče«. nas časopis STRAN 7 Kaj delamo v osnovni šoli Ivana Cankarja Radio »šolski poročevalec« na naši šoli deluje že skoraj dve š°lski leti, in to tako aktivno, da si brez njega našo šolo že težko predstavljamo. Oddaje našega radia so dolge okoli dve minuti in so vsako jutro. Seveda jih pripravljamo učenci sami. Delo oziroma pisanje oddaj Pa smo si takole razdelili: ob Ponedeljkih je oddajo pripravila Maja Kajdiš, ob torkih Dražica Iskrenović, ob sredah Maja Krašovec, četrtkih Ksenija cankar in ob petkih Duška Troha. Poleg tega matičnega Uredništva je pri našem radiu delovalo še eno, in sicer športno. Novinarji, ki so svoja poročila v celoti posvetili športu, pa so: F°rut Fefer, Tomaž Cunder in ^rane Knapič. Naš tehnični v°dja je bil Ma rjan Jakše. Skozi vse leto smo se vsi člani uredništva pošteno trudili, fa tistima dvema minutama jutranje oddaje so se večkrat skrivale ure trdega dela in brskanja po leksikonih in koledarjih. Vsi člani uredništva smo pregledali nič koliko strani knjig in leksikonov v želji, da bi v svojih oddajah navedli čimbolj točne podatke. Največ priznanja za naš trud Pa smo dobili, ko je v pionirskem listu izšel članek o našem radiu. Seveda nam to ni stopilo v glavo, nasprotno, še bolj smo Se trudili, da bi bile naše odda-le čimbolj zanimive in pestre. Teme naših oddaj so si bile zelo različne, od filma, znanosti, športa pa do politike... V nečem pa so si bile podobne. Vse s° nam želele prikazati delo v naši šoli in pa nas pobliže se-znaniti z nekaterimi važnimi dogodki v domovini in v svetu. Vsem smo skušali ustreči in VerJetno ste izmed množice oddaj, samo letos jih je bilo več kot dvesto, ki smo jih napisali, našli nekaj takega, kar vas je snimalo. Pri sestavljanju oddaj in zbi-ranju tem pa nas je vodila in nam svetovala tov. Končanova ln se ji zato ob tej priložnosti Najlepše zahvaljujemo. Duška Troha, 7. a V tem šolskem letu sta delo-Vaia na šoli skozi vse leto dva Pevskega zbora. Otroški zbor so Ustavljali učenci 2., 3. in 4. razredov, mladinski zbor pa učenci od 5.—8. razreda. vaje sta imela zbora po naslednjem urniku: mladinski zbor tedensko po glasovih in skupno, otroški zbor pa po-vPrečno 1-krat tedensko pred Poukom in po pouku. za razliko od prejšnjih let, Se Je letos izredno razmahnila dejavnost in nastopanje otro-slcega pevskega zbora Izredno )e imel razširjen tudi program Pesmi. Pel je domače in tuje Uftietne, narodne in partizanke pesmi. Zbor je skrbno pripravljala in vodila tov. Julči Drašler. Mladinski zbor je kot običajno nastopal na večini proslav, ki so predvidene v šolskem koledarju. Vodil ga je tov. Jurjev-čič. Program je obsegal le nekaj novih partizanskih pesmi, ostalo pa so bile pesmi, ki so jih pele prejšnje generacije pevcev. Važnejši nastopi obeh zborov: 29. septembra, 1. novembra, 29. novembra, 8. februarja, 8. marca, občinska revija 6. maja in zaključni nastop 6. junija. V ŠŠD je bilo letos aktivnih 210 učencev. Na prvem sestanku smo izvolili za predsednika Boruta Feferja, Braneta Knapi-ča pa za njegovega namestnika. Kasneje sta se udeležila seminarja, da bi se čimbolj seznanila z delom ŠŠD. ŠŠD je organiziralo 22. decembra v počastitev JLA košarkarski turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagali so Borovničani, ki so z lahkoto opravili z vsemi nasprotniki. Košarkarji naše šole so sodelovali na notranjskem in občinskem prvenstvu, kjer so osvojili dvakrat drugo mesto. Tudi košarkarice naše šole so tekmovale na občinskem tekmovanju in razočarale šele s tretjim mestom. Prvo šolsko prvenstvo je bilo v košarki za fante. Zaradi višine igralcev je zmagala ekipa 8. b. Tudi pri dekletih je zmagal 8. b, ki se ima zahvaliti le boljši koš razliki. Šolsko prvenstvo v nogometu za fante je zaradi prevelikega števila prijavljenih ekip potekalo po sistemu na izpadanje. Prvak je zasluženo postal 6. c, ki je premagal vse nasprotnike. ŠŠD je organiziralo tudi prvenstvo v streljanju, na katerem je prepričljivo zmagal Marjan Šubic iz 8. b razreda. V namiznem tenisu je tekmovalo samo okoli deset učencev. V začetku maja je ŠŠD organiziralo šolsko prvenstvo v šahu. Novi prvak je Brane Knapič iz sedmega a razreda, ki je imel tudi veliko sreče. Učenci, ki so bili najboljši, so se tudi udeležili občinskih in notranj- Verdu in teka mladosti. Udeležili pa so se tudi štafete v Ljubljani. V vseh tekih so se naši najboljši tekači dobro odrezali. ŠŠD je delno financiralo šolo v naravi za pete razrede na Pokljuki, pomagalo pri organiziranju delovne akcije za ureditev okolice in sodelovalo pri čiščenju Trojice. ŠŠD je bilo v tem letu zelo aktivno, za to pa se ima zahvaliti učencem, ki so pomagali pri ŠŠD in mentorju tov. Jakliču. In kaj nam pišejo najmlajši MOJ PRIJATELJ TARZI Imam psa, ki mu je ime Tar-zi. Je zelo priden. Tudi zelo pameten je. Doživel je že veliko dogodivščin. Neke noči je padel v globoko luknjo. Zlomil si je nogo. Dolgo ni mogel hoditi. Žalostno je polegal in cvilil. Neke nedelje sem šel s starši na izlet. Tarzi je bil ves čas sam doma. Ko smo se vrnili, mi je sam od sebe pomolil bolno šapo. To je bil znak, da me je pogrešal in tudi, da ga tačka manj boli. Tega sem bil tako vesel, da sem takoj napisal ta spis. Borut Košir 3. a Novinarski krožek Borovnica mi, da mi bo »kupil« drugo. Samo, če mi jo bo on »kupoval«, ne vem, kdaj bo to. Mateja Kovačič, 3. b Novinarski krožek Borovnica VRAČANJE S PEVSKE REVIJE Z velikim veseljem sem se pripravljala na ta dan. Pridno sem hodila k pevskim vajam. Pojem v otroškem zboru naše šole. Na Vrhniki je bilo zelo lepo. Nastopalo je več zborov iz borovniške in vrhniških šol. Zapel je tudi moški zbor z Verda. Po končani reviji smo se vsi AtAcA Borovnice NAŠ PETELIN Doma imamo petelina, ki je zelo napadalen. Nekega dne sem šla po drva. Ko sem se vračala s polnim naročjem drv, se je kar naenkrat zapodil vame. Zelo sem se ga prestrašila. Od takrat naprej je med nama vojno stanje. Beti Stražišar 3. a Novinarski krožek Borovnica NA DVORIŠČU Vsak dan je na našem dvorišču dosti otrok. Med njimi sem tudi jaz s svojimi sestrami. Posebno dosti nas je v soboto in nedeljo. Na dvorišču je tudi koš za košarko. Zelo radi mečemo žogo na koš. Na dvorišču igramo tudi igro med dvema ognjema. Ta igra mi je najbolj všeč, zato jo igramo vsak dan. Sestrica Viki se pa igra z manjšimi otroki. Zelo rada je 0^1 Borut Koiir l.a.r. k>oi.al<. ftofovnicc*. flfcftl Marta Skrbeč j. Borovnica. ms— ILntiA (3 P B P m "1 skih prvenstev. V maju je ŠŠD s pomočjo Mrakove šole organiziralo notranjsko atletsko tekmovanje, ki je zelo uspelo. Pri fantih je naša šola osvojila prvo mesto, pri dekletih pa drugo. Doseženi so bili nekateri dobri rezultati. Učenci naše šole so se udeležili tudi teka osvoboditve v mamica. Včasih se pri igrah tudi skregamo. Včasih nas ujezijo starejši otroci, včasih pa manjši. Ampak drugi dan je že vse pozabljeno, ker se nihče noče sam igrati. Suzana Ružič 3. a. Novinarski krožek Borovnica MOJ RAZRED Ob sobotah in nedeljah se zbereta pri nas doma dva učenca in dve učiteljici. Prvemu učencu je ime Tomaž (4 leta) učenki pa Mateja (7 let). Prva učiteljica je Molek Sonja (5. razred), druga pa Škrbec Marta (3. razred). Učiteljica Sonja uči petje, risanje in spoznavanje narave in družbe. Učiteljica Marta uči matematiko, telovadbo in slovenščino. Tako se učenec Tomaž in učenka Mateja vsako soboto in nedeljo veliko naučita. Marta Škrbec 3. a Novinarski krožek Borovnica ZLATA RIBICA Za 6. rojstni dan sem si zaželela zlato ribico. 2e prej sem jo enkrat imela, a je poginila. Zelja se mi je izpolnila — mamica mi je ribico res kupila. Takrat je imel bratec Matjaž dve leti. Vsak dan je videl mamico in mene, kako sva ribici trosili hrano. Nekega dne je bil sam v kuhinji. Pristavil si je stol, vzel VIM in ga natrosil ribici. Zato je ribica spet poginila. Zelo sem jokala, Matjaž pa me je samo debelo gledal. Ker je bil še premajhen, ni razumel, zakaj jokam. Sedaj ima že štiri leta. Kadar mu to pripovedujem, me zelo rad posluša, a mi zastavlja vprašanja, na katera že ve odgovor, zato mu rečem, naj se gre igrat, če sem pa nanj kaj jezna, mu rečem še, naj se gre solit. Skesano pa priznava, da je bilo ribce res škoda. Obljublja skupaj z avtobusom odpeljali v Borovnico. Šla sem po kolo. Mislila sem, da se bom hitro odpeljala domov. Stanujem na Bregu, 2 km od Borovnice. Z žalostjo sem ugotovila, da je kolo prazno. Tudi moji prijateljici sta imeli prazni kolesi. Bila je tema in močno je deževalo. Prišla sem domov vsa mokra in premražena. To sem napisala zato, da bo mogoče prebral moj spis tudi tisti nepridiprav, ki ima to veselje, da spušča in predira zračnice na kolesu. Naj pomisli, kako bi se počutil, če bi kaj takega doživel. Ata je moral kupiti novo zračnico, ker je bila tako predrta, da je ni mogel zakrpati. To se ni zgodilo samo meni, ampak tudi drugim kolesarjem. Rot Barbi 4. b Novinarski krožek Borovnica Nova pekarna Na Vrhniki so pri mlinu Žito začeli graditi novo pekarno, ki bo pekla kruh za Vrhniko, Logatec in Cerknico. Vendarle bodo tudi Vrhničani dočakali boljši kruh. Dopisujte v Naš časopis nas Časopis S74R.0 if-ie za 77UASKO CESTO Prizori* ZAKOKJ &£LA ZAIMčK REKA UTEŽNA MfAA lopa AVSTMH VRrfMl|6 (.mm.) ir. pum KAZALU! TAIMM. slov. pevka £6lP. bOG iCHt-A msnbpi-SfC ORMA itMLTA ioauAS' PAEKLEl STVO p*E0L©<» slov-tv Itf OLtp IdAALBC J»' ■ _—M— frELClJA A*«*riN. V0K4L 2ACU0CNI ZA&A-VC • » iip.i. imi Ut/ftUAN Rusija VALEČ MEZAU. p/JAČA Reka v VO7V0M-Nl VRoĆA ALKOHOL. p/7ača Rim, 6<« ljubezn jap. v 0*0612 s. £