ìli' Calumi uaren ob prazniku Mastna občina itiruj in um vabim na-pirutilvzj ki smo jih ■pripraviti v počastitev praznika*
L'Praznujmo skupaj>
Žttptm Mtrodikhtiud, dr, nad.
LETO VII'ŠTEVILKA 7-8
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2001
COBISS 0
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
dhsm^ m dšmfflm®;, wm\k wmm
352(497.12 Ptuj)
6005689,7/8
20. JULIJ/MALI SRPAN 2001
Nande Rupnik: Ptuj, 43x50, tušakvarel, 1977; po sliki Ober Pettau (Gornji Ptuj) iz leta 1687, olje, platno
Vroče noči za veseße Giudi.
32. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJSKA POLETNA NOČ
Ob občinskem prazniku bo pri nas spet veselo.
Na Mestnem trgu pred mestno hišo bo 3. avgusta že 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe. Ptujski festival že ves čas skrbi za kakovostno rast domače zabavne glasbe. Ob mnogih festivalih, ki so se pojavili v slovenskem prostoru, je ptujski nedvomno najpomembnejši. Vsako leto znova se izkazujeta kakovost in raven festivala, ki ima med podobnimi prireditvami v Sloveniji največjo veljavo in tradicijo. Po festivalu bo do poznih nočnih ur veselo rajanje z ansamblom Ptujskih 5.
Naslednji dan, 4. avgusta, bo Ptujska poletna noč, ki se bo odvijala na treh ptujskih trgih. Na Mestnem trgu bomo ob spremljavi ritmov ansambla Vagabundi izbrali najlepšo Štajerko za miss Slovenije. Na Slovenskem trgu bo zabava namenjena mladim. Predstavili se bosta mladi skupini Plima in PopCorn. Na Novem trgu bo veselo ob zvokih priznanih izvajalcev zabavne glasbe. Program večnih uspešnic bo zabaval staro in mlado.
Vabimo Vas, da oba večera preživite ob izbrani glasbeni in gostinski ponudbi.

ČETRTEK, 26. JULIJ
O!) /7. uri
Polaganje temeljnega kamna podružnične osnovne šole Grajena Organizatorja:
Osnovna šola Ljudski vrt in Mestna občina Ptuj
PETEK, 27. JULIJ
Ob 10. uri
Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj
Kmetija Klemenčič, Nova vas pri Ptuju 114 Organizator:
Mestna občina Ptuj
ČETRTEK, 2. AVGUST
Ob 11. uri
Začetek likovne kolonije Ptuj Art 2001 Ptujski grad Organizator:
Mestna občina Ptuj
Ob 18. uri
Otvoritev likovne razstave Borlska kolonija Razstava bo odprta v Miheličevi galeriji na Ptuju do konca avgusta, vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro Organizator:
Pokrajinski muzej Ptuj
PETEK, i. AVGUST
Prireditev ob otvoritvi nogometnega igrišča in slačilnic Nogometno igrišče Podvinci Organizatorja:
Nogometni klub Podvinci in Primestna četrt Rogoznica
Balinarski turnir Balinišče, Potrčeva 34, Ptuj Organizatorja:
Mestna četrt Center in Mestna občina Ptuj
Ob 20. uri
Festival domače zabavne glasbe
Mestni trg, Ptuj
Organizator: Radio Tednik Ptuj
SOBOTA, 4. AVGUST
Ob 9. uri
Pohod planincev na Kozjak -najvišjo točko v Mestni občini Ptuj
Pohod iz Ptuja se začne pred Mestno hišo na Mestnem trgu Organizator:
Planinsko društvo Ptuj
Ob 14. uri
Rancarija Ptuj
Most za pešce in kolesarje
Organizator:
Brodarsko društvo Ranca Ptuj
K
Ob 17. uri
Slavnostna maša ob prazniku Mestne občine Ptuj
V	cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju Organizator:
Župnija sv. Ožbolta Ptuj
Ob 18. uri
Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
V	dvorani Mestne hiše, Mestni trg 1, Ptuj
Ob 19. urii
Osrednja proslava ob prazniku Mestne občine Ptuj Dvorišče Minoritskega samostana, Minoritski trg 1, Ptuj
Organizator:
Mestna občina Ptuj
Ob 20. uri
Ptujska poletna noč
Mestni trg, Novi trg, Slovenski
trg	f'
Organizator:
GIZ Poetovio Vivat Ptuj
Ob 21. uri
Izbor mis Štajerske za mis
Slovenije
Mestni trg, Ptuj
NEDELJA, 5. AVGUST
Ob 14. uri Karting dirka Kartodrom Hajdoše Organizator: AMD Ptuj
PONEDELJEK, 6. AVGUST
Ožboltov sejem
V	mestu Ptuj Organizator:
Komunalno podjetje Ptuj
Od 27. do 29. julija, S. Mednarodni balonarski praznik Ptuj 2001 Pričetek prireditve in prvi polet v petek, 27.7.,ob 18. uri, Terme Ptuj
ZUPANOV UVODNIK
etos smo obeležili že deseti praznik naše države.
Slovenija je dopolnila i O let samostojnega življenja. Nobena država na svetu ni nastala na tak način kot slovenska. Prizadevanja zanjo segajo več kot tisočletje nazaj in zagotovo marsikateri dosežki iz preteklosti, ki so pripomogli do slovenske državnosti, niso bili dovolj znani, niti dovolj cenjeni.
Ne glede na to, ali gledamo na osamosvojitev Slovenije kot na uresničitev tisočletnih sanj slovenskega naroda ali kot na prehodno točko v bodočih integracijskih procesih v Evropi, velja dejstvo, da gre za eno najpomembnejših dejanj v novejši slovenski zgodovini. Morda so se naši predniki Karantanci kdaj vprašali o tem, kakšni
bodo ti kraji čez dobrih tisoč let, a prav gotovo niso pomislil, da bomo črpali moč in navdih ravno pri njih in v njihovi državni tvorbi. Mi smo torej tista srečna generacija, ki je uresničila te, tisoč let dolge sanje. Bilo nam je dano, da smo doživeli in uresničili pravice, za katere so vedeli rodovi naših prednikov, da jih imamo, le da zgodovinske okoliščine niso dovoljevale, da jih uresničimo in živimo. Hkrati nas združuje naša zavezanost - naša skupna dolžnost - ki jo čutimo v sebi, da v novih, zelo zahtevnih okoliščinah povezovanja z evropskimi narodi ne le ohranimo vse, kar smo dosegli v minulih desetih letih, ampak da uresničimo tudi tisto, kar nas še čaka. V prvi vrsti nas čaka naloga, da bo vsakdo, ki med nami želi živeti, lahko živel. Da bomo spoštovali življenje vsakega človeškega bitja, ki je bilo in bo začeto v dolini pod Triglavom. In za tem nas čaka še zahtevnejša naloga, da se bo lahko vsakdo, ki se bo tukaj rodil, veselil svojega življenja in živel svobodno in dostojanstveno v pravični in solidarni narodni in državni skupnosti.
Minilo je torej 10 let od zgodovinske odločitve slovenskega naroda in slovenskega parlamenta, ki je skoraj soglasno potrdil dokončno slovensko odločitev za samostojno, suvereno, neodvisno, demokratično državo.
Slovenska osamosvojitev in dozorevanje v svobodno suvereno demokratično državo je zato svetlo obdobje v slovenski zgodovini in nanj smo lahko upravičeno ponosni. Ponosni smo lahko tudi na mnoge posameznike, ki so prispevali več, nekateri tudi svoje zdravje ali celo življenje.
Vsem njim velja trenutek spomina, globokega spoštovanja in zahvala.
Osamosvojitev in državnost je za Slovence pomenila odločitev za Evropo z vsemi dilemami, ki jih ta odločitev prinaša. Vendar državnost sama po sebi ne daje garancije za uspeh, daje pa mehanizme za uresničitev zastavljenih ciljev.
Prepričan sem, da kulturne in jezikovne samostojnosti Slovencev ne bo mogla zavarovati nobena zakonodaja, če ne bomo zrelo in odgovorno razvijali svoje lastne identitete, svoje kulture, svojega jezika, svojega odnosa do lastne države in njenih prebivalcev. To predvsem pomeni, da moramo z vso pozornostjo in odgovornostjo razvijati svojo narodno in civilizacijsko identiteto z vzgojo v družini, vrtcu, osnovni in srednji šoli, na univerzi, pa tudi v zrelih letih.
Tudi naša občina ima svoj praznik in letos ga bomo proslavili že šestič. Praznik Mestne občine Ptuj slavimo 5. avgusta kot spomin na davno preteklost - leto 1513, ko je salzburški nadškof Lenart dal meščanom nov red; spremenjen in tistemu času prilagojen statut mesta Ptuja. Svoj prvi statut in mestne pravice je Ptuj dobil že leta 1376.
Prireditve v čast občinskemu prazniku se bodo vrstile cel teden. Poglejte si program prireditev in izberete, kar je po vaši želji. Vabim vas, da se nam pridružite na dvorišču minoritskega samostana, kjer bo v soboto,
4. avgusta, ob sedmih zvečer osrednja proslava z bogatim kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj.
Miroslav Luci, dr. med., župan MO Ptuj
SPREHOD PO VSEBINI

Vrote noti za vesele ljudi - 2
^—— Program prireditev ob prazniku MO Ptuj - 2 Iz 28. sej<
Povsod je Žabjak • 5
!. seje US MO Ptuj • 4 /n 5
K
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov ■ 6
Marija Sterelet ■ In memoriam ■ 7
Stranke mestnega sveta sporoiajo • 7
Sestanek za uskladitev trase hitre teste Hajdina-Ormož ■ 8
f “Sina povezava med Ormožem in Hajdino ■ 8
Ustanovitev Združenja zgodovinskih mest Slovenije ■ 9
10. tek ob mejah Slovenije ■ 10
&
Ob dnevu državnosti ■ 10
Dežurne lekarne ■ 11
Predstavitev protokolarnega vina MO Ptuj • 11
K
Ì.
Invalidi vojne za samostojno Slovenijo ■ 12
Sprejemi pri županu ■ 12 in 13
Iko-pomladna vetrnita ■ 14
&
Preživljanje prostega (asa v poletnih mesetih • 14
Želimo, da živite varno ■ IS
Ratunalništvo za najmlajše ■ 15
h
Majhni in veliki Vrha Ptuj • 16
b
Kozlerjev zemljevid - 17
j.
21. kros Vrha Ptuj ■ 18

Z vetrom v laseh ■ 18
■
Medalje in pokali v pravih rokah ■ 19
Gledalište • razstave ■ prireditve ■ za otroke ■ 20 in 21
Vojvodinska delegadja obiskala PP ■ 22
Kmetije Mestne obilne Ptuj za leto 2001 ■ 22 in 23

Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651-
1, 772-731-1, telefaks: 771-783-1, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851,
elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., 14, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: ju rij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZI Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.	•
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
IZ 28. SEJE MESTNEGA SVETA MO PTUJ
NAJDALJŠI RAZPRAVI OB POTRDITVI CENE ADRIAPLINCI IN ODLOKU O JAVNEM REDU
riki so na 28. seji 18. junija brez razprave sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure-vi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 'ustanovitvi jZ Pokrajinski muzej Ptuj in sklep o pristopu k pripravi regionalnega razvoja programa statistične regije Podravje, za katerega so osnovno gradivo pripravili v ZRS Bistra Ptuj. Zelo na dolgo in široko pa so razpravljali ob sprejemanju osnutka Odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj, Sklepa o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin iz Ljubljane v Mestni občini Ptuj in poročila Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj o upravljanju najemnih stanovanj v lasti Mestne občine Ptuj za leto 2000.
Osnutek odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj
Občine v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi skrbijo tudi za red in s tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda, občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter varstvo okolja in zunanjega videza kraja.
Sprejem novega odloka je potreben, ker določila Odloka o javnem redu in miru iz leta 1986 ne ustrezajo več sedanjim družbenim razmeram, popolnoma neustrezne pa so tudi višine denarnih kazni za prekrške. Odlok je razdeljen na štiri dele: ukrepi za varstvo javnega reda, varstvo občanov in premoženja, varstvo zdravja in čistoče ter varstvo okolja in zunanjega videza kraja. Odbor za finance je želel podatke o višini proračunskih sredstev, potrebnih za izvajanje navedenega odloka. Zato je Tanja Farič, vodja oddelka za finance, mestnemu svetu pojasnila, da je bil na seji odbora izražen pomislek, kolikšna sredstva bi bila potrebna, če bi zaposlili še enega redarja. Okvirni izračun za potrebe redarja sloni na izračunu bruto plače redarja in znaša okrog 141.000 tolarjev na mesec. To bi znašalo na leto okrog 1,7 milijona tolarjev. Če pa bi to osebo zaposlili preko javnih del, bi občina imela le 20% teh stroškov ali 340.000 tolarjev letno.
Zaposlitev preko javnih del je bila sprejemljiva tudi za župana in je ocenil, da bi v tem primeru podprl kar dve zaposlitvi. Vendar pa je vprašanje, kako delo redarja urediti; njegove pristojnosti, za takšno delo morajo biti zares zanesljivi ljudje in močne osebnosti.
V razpravi je Ana Ostrman (ZLSD)
vprašala, zakaj je iz osnutka odloka v primerjavi z delovnim gradivom glede kaljenja javnega reda (4. člen) izpuščeno, da je prepovedano ovirati ali motiti organizirane sprevode, javne shode, uporabljati oz. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva. Zakaj ni upoštevana njena pripomba, naj bo navedeno tudi to,
da je prepovedano povzročanje pretiranega hrupa z glasbo, kričanje? Zakaj je iz osnutka odloka izpadlo določilo, ki govori, če stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oz. skrbnik z denarno kaznijo 60.000 tolarjev, če je storjen prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika? Nedopustno je, po njeni oceni, da iz odloka nekaj izpuščamo zato, da ne bi občini delali stroškov. Če ugotavljamo, da predstavlja kričanje v mestu problem, potem bi ne glede na stroške to moralo biti s tem odlokom prepovedano in kaznivo. Zato je predlagala, da se določilo o prekršku mladoletnika umesti v besedilo predloga odloka. Župan je pojasnil, da so nekatera navodila za pripravo tega odloka dobili iz službe za lokalno samoupravo, posvetovali so se z Ministrstvom za notranje zadeve in s tožilstvom. S pravnega vidika je na pripombe odgovorila Helena Neudauer, svetovalka predstojnika oddelka za splošne zadeve. V zvezi s prekrškom mladoletnika po tem odloku je povedala, da s strani lokalne samouprave glede tega člena ni bilo odgovora, prav tako še ni bilo odgovora Senata sodnika za prekrške. Zato so ocenili, da bi v tej fazi obravnave odloka izpustili tista določila, za katera ugotavljamo, da jih ne bi mogli učinkovito izvajati. Pogovarjali so se tudi s sodnikom za prekrške na Ptuju in s Policijsko postajo Ptuj. Rečeno je bilo, da na tem področju že do sedaj niso bili učinkoviti, ker so zelo kratki roki zastaranja za prekrške - samo 2 leti. dede izvrševanja nekaterih določb, ki so bile črtane iz 4. člena, pa je pojasnila, da bodo državni organi te kršitve učinkoviteje nadzirali (policija, inšpekcijske službe), dede povzročanja hrupa in ostalih določil starega odloka, ki so bile opuščene, je bilo ugotovljeno, da bi morali dodatno zaposliti ljudi, da bi lahko učinkovito izvajali te predpise.
Janez Rožmarin (N.Si) je predlagal naslednje dopolnitve:
» ob dnevu zaključka pouka in podob-
nih prireditvah naj policija ali redarji prevzamejo nadzor in preventivno delovanje;
0 ob določenih dnevih (ob koncu šolskega leta) naj se opravljajo redni obhodi in ogledi.
O tem je bilo veliko govora tudi na varnostnem sosvetu. Ob kritiziranju vedenja mladih se moramo zavedeti, da smo do velike večine mladih krivični, ker vedno govorimo na sploh o mladih, vsi pa se ne obnašajo slabo, je svoje mnenje predstavil župan in sklenil, da se bodo predlogi j. Rožmarina upoštevali.
Slavko Brglez (SLS +SKD) je predlagal, da se spremeni naslov odloka tako, da se bi glasil "Odlok o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj", kot stari odlok iz leta 1986.
Miran Kerin (LDS) je želel pojasnilo, zakaj je iz osnutka odloka v primerjavi z delovnim gradivom izpadlo določilo, da je zaradi varstva javnega reda v javnem lokalu prepovedano točiti alkoholno pijačo mladoletniku, ki še ni dopolnil 15 let, pijani osebi ali skupini, v kateri je pijana oseba?
Določilo je bilo namenoma črtano, je pojasnila Helena Neudauer. V pisni obrazložitvi je navedeno, da so črtane tiste določbe, ki so že vsebovane v posameznih republiških zakonih in nadzor nad njihovo kršitvijo lahko učinkoviteje izvajajo republiški organi -policija in inšpektorji. Pripravlja pa se tudi novi Zakon o javnem redu in miru in 18. člen bo predvidoma vseboval to določilo prepovedi. M. Kerin je kljub obrazložitvi vztrajal, da bi za čas do sprejetja novega zakona v odlok vnesli to določilo, s čimer se je strinjal tudi župan.
Emila Mesariča (LDS) je zanimalo, kateri izmed navedenih izvajalcev nadzora nad izvajanjem tega odloka (komunalni inšpektor, komunalni nadzornik in mestni redar) bo kaj nadziral? Predlagal je, da se do obravnave predloga odloka razčleni, kdo od navedenih izvajalcev bo kaj nadziral. Obširna razprava o osnutku odloka ter predlogi, pripombe in ugotovitve so dokaz, da si želimo na Ptuju mimo in
varno ter prijazno mesto, je razpravo zaključil župan.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Ptuj Razlog za spremembo odloka je sprejeti Zakona o javnih financah, ki v 100. členu občinam nalaga nekatere obveznosti s področja notranje kontrole in notranje revizije. Na podlagi tega zakona sta sprejeta posebni pravilnik in navodilo. Slednje občinam nalaga, da v roku 6 mesecev (do 24.
8.	2001) uvede službo notranje revizije oz. zaposli delavca za to področje. Nekatere občine bodo zato sprožile ustavni spor, kajti država je občinam naložila dodatne zaposlitve, ni pa za ta namen zagotovila sredstev.
Sprejeti zakon prinaša tudi drugo novost, t. j. notranji nadzor, ki ga mora izvajati zlasti vodstveni kader v občinski upravi. To pomeni, da z notranjim nadzorom preverja vse delovne postopke, ki potekajo v občinski upravi.
V osnutek sprememb in dopolnitev odloka je dodano določilo, ki opredeljuje delovna področje že ustanovljene skupne občinske uprave. To so upravne naloge na področju urejanja prostora, varstva okolja, nadzora in gospodarske infrastrukture.
Na podlagi novega zakona o splošnem upravnem postopku, ki je začel veljati 1.4.2000, sta dodana dva nova člena, in sicer glede pooblastil v postopku upravnega odločanja, izdajanja odločb ipd., kakšen je postopek v primeru, če je potrebno izločiti direktorja oz. župana iz tega upravnega postopka.
Navedeno je tudi, da bo župan v roku enega meseca izdal usklajen pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Mestne občine Ptuj.
Pričakuje se, da se bo zakonodaja na tem področju spremenila, zato je smiselno s sprejemom odloka počakati.
Podžupan Mitja Mrgole je mestnemu svetu je na kratko poročal iz posveta Skupnosti občin Slovenije. Povedal je, da so nekatere občine spremembe svojih odlokov v skladu z Zakonom o javnih financah že sprejele. Zaključek razprave na sosvetu je bil, da je potrebno počakati, da se vprašanje zakonodaje dokončno reši. Zato je mestnemu svetu predlagat, da osnutek
sprememb in dopolnitev odloka sprejme v predloženem besedilu, ne hiti pa s sprejetjem predloga odloka.
Predlog sklepa o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin v Mestni občini Ptuj
Odbor za finance s predlogom povišanja cene plina družbi Adriaplin v Mestni občini Ptuj ni soglašal zato, ker je po nepreverjenih informacijah cena plina v Ljubljani nižja od predlagane cene na Ptuju.
V	treh letih, odkar je na Ptuju Adriaplin, je bilo na izgradnji plinovodnega omrežja precej narejenega: v letu 1998 je bilo zgrajenega skoraj 4,5 kilometrov plinovoda, v letu 1999 16,5 kilometrov, v letu 2000 nekaj več kot 14,5 kilometrov, v letu 2001 bi naj bilo zgrajenega okoli 10 kilometrov plinovoda, s čimer bo izpolnjena zahteva v koncesijski pogodbi, je povedal Stanislav Napast. Lidijo Majnik (LDS) je glede na predstavljene podatke zanimalo, ali bo koncesionar z izgradnjo plinovoda nadaljeval v letu 2002, konkretno na področju Vičava-Orešje, in če je dovolj velik interes za napeljavo plinovoda na tem območju.
V	MČ Panorama je bil sestanek, ki ga je vodila mestna četrt. Na sestanku krajanov in predstavnikov Adriaplina so sprejeli, da se na tem območju glede na interese krajanov v letošnjem letu z izgradnjo plinovoda nadaljuje. Natančne podatke o zainteresiranih za plin pa ima le koncesionar, je pojasnil Herbert Glavič, vodja oddelka za okolje in prostor.
Miroslav Letonja (SNS) je ocenil, da bi morali budno spremljati cene derivatov in komunalnih storitev. Nikakor se ne more znebiti vtisa, da gre za določen pritisk teh lobijev. Kolikor ve, je s sklepom Vlade RS določena zgornja meja cen komunalnih storitev in tudi cene za derivate določi Vlada. Ugotovili smo, da na Ptuju cena plina ne bo višja, kot je v Ljubljani, temveč nižja, je opozoril
S.	Napast in pojasnil, da je Vlada sprejela formulo za dvig cen naftnih derivatov in tudi za plin. janez Rožmarin je podal oceno glede na koncesijsko pogodbo. Ker neprestano povišujemo ceno plina, obstaja bojazen, da se to povišanje ne bi vezalo na količino zgrajenega omrežja. Zadnje čase se pojavljajo celo odklonilna stališča do plina. Obstajajo domneve, da je na plinovodnem omrežju veliko večja poraba v primerjavi s tistimi, ki imajo samostojne rezervoarje. Razpravljali so še Konrad Rižner (LDS), podžupan Milan Čuček (LDS), janez Vertič (LDS) Slavko Brglez (SLS +SKD), Miroslav Bernhard (DESUS). Po vseh
razpravah je svet potrdil višje cene zemeljskega plina, ki so objavljene v Uradnem vestiniku.
Poročilo Podjetja za stanovanjske storitve o upravljanju najemnih stanovanj v lasti Mestne občine Ptuj za leto 2000
Na seji je bil tudi janez Belšak, direktor Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o. Ptuj, ki je odgovarjal na vprašanja svetnikov. O upadu socialnih in nepridobitnih stanovanj je povedal, da se je število teh stanovanj zmanjšalo zaradi vračanja hiš denacionalizacijskim upravičencem in zaradi sprememb, ki nastajajo s spreminjanjem stanovanj v poslovne prostore. Nekatera stanovanja tudi niso primerna za bivanje, ker so ocenjena z manj kot 100 točkami. Socialnih stanovanjih v MO Ptuj je manj zato, ker so bila med socialna stanovanja uvrščena vsa tista stanovanja, ki niso le, denimo, v starem mestnem jedru, ampak tudi v drugih krajih nekdanje Občine Ptuj, torej izven Mestne občine Ptuj. Tako so danes (po teritorialnem principu delitve premoženja) v lasti drugih občin. Menil je, da so razmerja precej zapletena, kar se najbolj pokaže pri vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih objektov. Za ureditev določenega objekta je treba pridobiti soglasje lastnikov. Tam, kjer je občina večinski lastnik, so zadeve enostavnejše. Tam, kjer pa ni, lahko drugi lastniki sprejmejo določen sklep ne glede na naše nestrinjanje in moramo pri določenih delih prispevati, je razlaga j. Belšak.
Pri tej točki so razpravljali Ana Ostrman, Milan Čuček, Miran Kerin in Vladimir Čuš (Zeleni Slovenije).
Po zapisniku povzela Milena Turk
Na dnevnem redu 29. redne seje, potekala je 16. julija, so med drugim obravnavali Sklep o podelitvi zlate plakete MO Ptuj, poročilo o polletni realizaciji proračuna MO Ptuj za to leto, Odlok o javnem redu, Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, stališča mestnega sveta k pripombam in predlogom, podanim k razgrnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj, Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja zavoda LTO Ptuj, Sklep o zavrnitvi vloge o vključitvi šolskega okoliša podružnične šole Vitomarci v okoliš OŠ Mladika, Sklep o soglasju za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2001 v javnem zavodu Gledališče Ptuj....
POVSOD JE ŽftBJfiK
V
: je, da prebivalcem Zabjaka ni prekipelo že pred leti. Ujesta skozi njihovo naselje ni problem od včeraj, ampak orava mora, ki traja kar nekaj let, če že ne celo desetletje ali celo več. Sedaj, ko jim je vsega dovolj, jim je dvignilo "dekl", kot se je izrazil predstavnik civilne iniciative gospod Stanislav Rasi, in hočejo rešitev, takšno ali drugačno. In to takoj, če ne, se lahko zgodi marsikaj. Tega, da se v njihovo naselje nič ne vlaga, imajo dovolj in pika.
Roko na srce, res je in prav imajo. Neposrednih investicij na tem območju zadnjih nekaj let ni bilo. Ne motijo se tudi v MČ Panorama, ko ugotavljajo, da občina ni naredila tega in onega. V četrti jezero imajo problemov, koliko ti duša prenese. Nič se ne premakne na Grajeni, Podvinci čakajo na pločnik in kanalizacijo. Nadaljevanje izgradnje pločnika ob Dornavski cesti stoji in stoji, na Bregu preklinjajo občino in državo, saj obe ne naredita skoraj nič, da bi na Mariborski in Zagrebški cesti življenje postalo znosno. V Rogoznici in Novi vasi problemom ni videti ne konca ne kraja. Pacinje in Sp. Velovlek bi potrebovala to, kar drugi že zdavnaj imajo. Staro mestno jedro s svojimi vijugastimi strehami in neurejenimi dvorišči skoraj vpije, naj se nekdo zgane.
Ni kotička v Mestni občini Ptuj, kjer ne bi bilo potrebno postoriti tega ali onega na področju cestne in komunalne infrastrukture.
Po problemih sodeč je Žabjak za vsakim vogalom. Glede na to, kako se stvari odvijajo, bo Žabjakov stalno več, in to ne samo na Ptujskem, ampak k vseh mestnih občinah po Sloveniji, razen Ljubljane.
Res je, da bi občina lahko marsikaj spremenila, seveda, če bi v mestnem svetu obstajala volja, da se razmerje med financiranjem družbenih dejavnosti in sektorja za gospodarsko infrastrukturo spremeni. Ta in takšen, kot je mestni svet sedaj, tega enostavno ni zmožen storiti. Na Ptuju ne vlada nobena politična stranka, ampak družbene dejavnosti. Vprašanje, kdo obvladuje te dejavnosti in na kakšen način, pa tudi odgovor nanj, je materija, ki bi potrebovala dosti več prostora, kot ga je na voljo v tej številki vašega glasila. Mogoče se bo v bodočnosti
pokazalo, da je takšna politika celo dobra.
Mogoče bo mesto nekoč res postalo središče pokrajine, in središča pokrajine si z "invalidnimi" institucijami ali celo brez njih ne moremo predstavljati. Vprašanje je tudi, kakšne pristojnosti bo država prenesla na bodoče pokrajine in če ne financiramo iz občinskega proračuna za račun bodoče pokrajine nekaj, kar po oblikovanju višje stopnje lokalne samouprave sploh ne bo v njeni pristojnosti. Vprašanj je ogromno, odgovorov zelo malo. Bilo bi vse drugače, če parlament pred leti ne bi sprejel sprememb zakona o financiranju lokalnih skupnosti, ki je oškodoval izključno samo mestne občine. Danes celo avtorji tega zakona priznavajo, da je rešitev slaba. Mestne občine namreč financirajo tako imenovano družbeno nadgradnjo, ki jo več ali manj koristijo tudi tisti, ki za te dejavnosti ne prispevajo niti beliča. Pri prehodu iz zagotovljene na primerno porabo je Ptuj vsako leto prikrajšan skoraj za dvesto milijonov tolarjev. Zakonske in pogodbene obveznosti so pa ostale iste. Še več, država in mestni svet jih celo povečujeta. Če bi sešteli vse plače, ki imajo vir v proračunu Mestne občine Ptuj, bi pristali nekje nad številko dvesto.
Ko bodo občine v bližnji okolici začele asfaltirati vratnike med njivami, ker drugje enostavno ne bodo imele kaj za postoriti, bo, če se ne bo spremenila zakonodaja, Žabjakov več, kot si jih lahko zamislite.
0 vsem odločajo najmočnejši, svet se vrti na čisto drugačnih tečajih, kot se to zdi in kaže občanom, je pač tako, kot pravijo naši južni sosedje, "ko jači, taj kvači". Naj mi bo oproščeno, če živim v zmoti.
Svetnik Ignac Vrbovšek
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV
Vprašanja Ignaca Vrhovška:
1.	Kdaj se bodo začela komunalno urejati naselja Žabjak, Kicar, Podvinci, Pacinje, Sp. Velovlek in Nova vas pri Ptuju?
Odgovor: V letu 2001 je v izdelavi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda naselja Podvinci in dela naselja Kicar.
V letih 2002-2005 se predvideva izgradnja komunalne infrastrukture v okviru vsakoletnih zagotovljenih proračunskih sredstev.
2.	Ali ima MO Ptuj skupaj z Občino Destrnik program oziroma načrt ekološke sanacije potoka Rogoznica, saj je ta praktično v vsej svoji dolžini fekalni jarek?
Odgovor: Izdelan je program vzdrževalnih del na vodotoku Rogoznica, ki predvideva očiščenje struge večjih zarasti in drevja za boljši pretok visokih voda. Projekt ekološke sanacije vodotoka ni narejen, saj je vodotok v lasti države.
3.	Kdaj se bo uredila cestna povezava Mestni vrh-regionalna cesta Ptuj-Lenart (mimo domačije Petrovič-Erhatič) ?
Odgovor: V letu 2002 so v razvojnih programih predvidena sredstva v višini 1 5 milijonov tolarjev za vzdrževanje in obnovo cest na območju primestne četrti Rogoznica. Če bodo rešeni lastniški problemi in se bo svet PČ Rogoznica odločil, da se sredstva vložijo v izgradnjo povezovalne ceste Mestni vrh-regionalna cesta Ptuj-Lenart, bomo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev uredili ta del ceste.
Vprašanje Društva upokojencev Rogoznica: Prouči in najde naj se rešitev za čim prejšnjo zgraditev pločnikov ob starem rogozniškem pokopališču ob Dornavski cesti in ob Slovenskogoriški cesti ter cesti Ptuj-Lenart.
Odgovor: Dornavska cesta je v lasti in pristojnosti države. Na Direkciji RS za ceste so se obvezali, da bodo v letu 2001 izdelali revidiran projekt Dornavske ceste. V
proračunu MO Ptuj je za leto 2001 predvideno 6,5 milijonov tolarjev za začetek najnujnejših del izgradnje pločnika. Projekt za pločnik ob Slovenskogoriški cesti je izdelan do vrtca. Nadaljnja izgradnja je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev v naslednjih letih.
❖ ❖ ❖
Vprašanje Miroslava Letonje:
Ali ima občina odlok o plovbi?
Odgovor: Mestna občina Ptuj še nima odloka o plovbi, saj je Zakon o varnosti plovbe po celinskih vodah komaj v pripravi. Ko bo ta zakon sprejet, bo možno izdelati občinski predpis o plovbi.
Herbert Glavič
❖ * ❖
Miroslav Letonja je na komisijo za statut in poslovnik naslovil vprašanje, kdaj je zagotovljena sklepčnost odbora.
Odgovor je posredovala Komisija za statut in poslovnik pri Mestnem svetu Mestne občine Ptuj:
V skladu s 118. členom Poslovnika mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95, in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je seja delovnega telesa sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.
Emil Mesarič, predsednik Komisije za statut in poslovnik
* ❖ ❖
Pobudi Konrada Rižnerja:
1.	Cestno podjetje naj se pisno pozove, da zariše začrtani prehod za pešce med pločnikoma,
t. j. med magistralno in regionalno cesto v križišču v Spuhlji.
Odgovor: Pobudo bomo ponovno posredovali Direkciji RS za ceste.
2.	Označevalna tabla v velikosti 2x2 metra v križišču v Spuhlji za smer Ormož-Borl naj se popravi tako, da bo postavljena dodatna tabla z napisom o oddaljenosti do križišča za Ormož.
Odgovor: Pobudo bomo ponovno posredovali Direkciji RS za ceste ter zahtevali, da se namesti dopolnilna tabla.
<•;« *♦. »♦.
Pobuda jurija Šarmana: Na asfaltirani poti v Ul. 25. maja (med številkami 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9), ki je rezervirana za pešce, naj se ob vsaki javni svetilki namestijo ležeče ovire. Prav tako naj se na obeh dovozih v ta del ulice namestijo znaki parkiranje dovoljeno samo za stanovalce. Začrtajo naj se tudi parkirni prostori, kjer je to mogoče oz. tam, kjer so avtomobili že parkirani. Na delu zelenice ob asfaltirani poti nasproti gostišča Fast food - Hit ter trgovine Bombetka naj se uredijo dodatni parkirni prostori za stanovalce. Začnejo naj se postopki za pridobitev investitorja za dve "tripleks" garažni hiši (na sedanjem gramoziranem parkirišču ob Ul.
5.	Prekomorske brigade), ki sta na tem območju predvideni z zazidalnim načrtom za Rabelčjo vas.
Odgovor: Problem poti za pešce na asfaltirani poti v Ul. 25. maja je kompleksen. Po zazidalnem načrtu je pot izključno namenjena pešcem. Sedaj se uporablja kot povezovalna in dovozna pot ter parkirišče za stanovalce. Interesi stanovalcev so zelo različni. Eni bi želeli, da se naredijo parkirišča, drugi pa, da zelenica ostane in se prepreči parkiranje vozil, kakor tudi vožnja po poti za pešce. Načeloma je namestitev ležečih ovir sprejemljiva, vendar pa glede na tehnične normative ostaja med oviro in robom poti 50-centimetr-ski pas, ki ga motorna dvokolesa lahko obvozijo. Pojavi se tudi problem pluženja poti.
Postavitev prometnih znakov "dovoljeno parkiranje samo za stanovalce" pomeni, da bo pot za pešce izgubila svoj namen.
Ureditev parkirnih prostorov glede na sedanjo ureditev in širino ter tehnične zahteve ni izvedljiva. Ureditev parkirnih mest ob gostišču Fast food - Hit ter trgovine Bombetka zahteva tudi ureditev uvoza in izvoza s parkirišča.
Zemljišče tudi ni last MO Ptuj. Pobudo glede investitorstva za "tripleks" garaže bomo posredovali GRADISU - G P Gradnje Ptuj, d. d., kot investitorju ostalih garaž.
Z urbanističnega vidika bi morali pristopiti k celoviti rešitvi vseh teh problemov, vendar je v prvi vrsti potrebno soglasje vseh prizadetih stanovalcev, da bodo rešitve zadovoljile vse. Zato morajo najprej ti uskladiti svoje medsebojne interese in po uskladitvi podati pobudo za celovito reševanje tega problema.
*	4, 4,
Pobuda stanovalcev iz Rajšpove ulice: Tovorna vozila, ki vozijo po Rajšpovi ulici na carinjenje iz smeri Budine, naj se usmeri proti zapornicam in nato desno na carinarnico. Ulica je zelo prometna, zato bi jo s spremembo smeri vožnje vsaj nekoliko razbremenili, saj smo stanovalci v tej ulici zaradi prometa zelo ogroženi. Morali bi se postaviti ustrezni znaki oz. smerokazi. Popraviti bi bilo potrebno asfalt v delu te ulice, saj se zaradi obremenitev tresejo hiše in pokajo zidovi.
Odgovor: Preusmeritev proti zapornicam in ob železnici naprej k carinarnici je težko izvedljiva, saj je vozišče, ki je iz granitnih kock, v zelo slabem stanju in ne prenese takšnih obremenitev. Del vozišča k Rajšpovi ulici, kjer je asfaltna prevleka v slabem stanju, bomo poskušali sanirati.
Herbert Glavič
❖	•> <•
Svetniško vprašanje Rajka Fajta v zvezi z porušitvijo ptujske radijske antene.
Pisni odgovor Radia Tednik:
1.	Radio Tednik, d. o. o., je najemnik omenjenega oddajnega stolpa in ne lastnik, torej ne more odločati o rušitvi stolpa.
2.	Frekvenca 98,2 MHz ne bo ukinjena.
Direktor Božidar Dokl, univ. dipl. ing. el.
V SPOMIN
STRANICE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
MfiRIJfi STRELEC IN MEMORIRM
PpSsipswIkS sfttrmmk s® ra® II
^~\rfbaftski upravi in Mestnem svetu ^ j Mestne občine Ptuj smo doživeli / veliko izgubo, ki jo močno čutimo in sočustvujemo z družino ter svojci preminule Marije Strelec.
Gospa Marija je zadnja tri leta delovala kot ugledna svetnica Mestnega sveta MO Ptuj. Dve leti pred nastopom svetniškega mandata pa je prav tako iz te iste ustanove odšla v pokoj.
Mestna občina Ptuj je s smrtjo Marije Strelec izgubilo zelo prizadevno in prodorno mestno svetnico ter odločno, preudarno in vestno sodelavko.
Prvo službo je nastopila v Službi družbenega knjigovodstva, kjer je delala kot kontrolorka.
Bila je sposobna vodja finančnega poslovanja. To delovno mesto je opravljala od 1981. leta, najprej na Stanovanjskem servisu Ptuj, nato na Samoupravni interesni skupnosti Materialna proizvodnja in od leta 1990 na Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na takratni Skupščini občine Ptuj ter zadnje leto službovanja na MO Ptuj. Če bi vprašali njene dolgoletne sodelavke in sodelavce, bi vam povedali, da je vedno našla razumevanje za težave soljudi, sodelavcev in strank ter pomagala najti rešitve.
V službi je bila dosledna v spoštovanju službenih obveznosti, sodelavcem je znala jasno posredovati želje in biti realna ter objektivna v presojanju opravljenega dela. Kot svetnica je bila zgledna in prepričljiva sogovornica. Pri sprejemanju odločitev, ki jih je z argumenti podkrepila, je bila vztrajna in ni odstopala. Znala pa je prisluhniti in sprejeti tudi druge prepričljive obrazložitve in popustiti.
Rojena je bila v veliki kmečki družini v Čajevcih pri Gorišnici.
Imela je dva brata in štiri sestre.
Že v rani mladosti so izgubili očeta, zato je Marija kot najstarejša sestra prevzela skrb za nepreskrbljene brate in sestre. Iz slednjega razloga se je zaposlila takoj po končani gimnaziji na Ptuju in se ob službi še dodatno izobraževala ter zaključila višjo ekonomsko šole - smer bančništvo. Z Viktorjem Strelcem sta se poročila in si ustvarila dom v Budini. Čez nekaj let sta se jima rodili dve hčerki, Mihaela in Petra. Marija je bila tako rekoč zlata mamica in je svoji hčerki na vseh področjih življenja vzpodbujala in podpirala. Kot dobra mati in sposobna žena ter uslužbenka pa je zmogla vse, kar sodobna družina in ob njej še odgovorna zaposlitev zahteva.
Res je, da smo bili vsi obveščeni o napredovanju njene težke bolezni in vsaj malo pripravljeni na to slovo. V začetku smo še upali, da bo premagala zahrbtno bolezen, kajti tu med nami je do zadnjega delovala kot močna osebnost, toda izteklo se je drugače.
Vse mine, mine veselje, mine bolečina, a spomin ostane. Spomin na Marijo.Strelec bo topel, spoštljiv in občuten. Takšen bo, kot je bilo njeno življenje. Bilo je plodno, odmevno, odločno in uspešno.
Miroslav Luci, dr. mod., župan MO Ptuj
DeSUS
svetniška skupina Desus ptuj
iskreno čestita vsem meščanom Ptuja ob občinskem prazniku in želi mnogo uspešnega dela ter zdravja
Svetniška skupina DeSUS pri MS MO Ptuj
<3P
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV OBMOČNA ORGANIZACIJA PTUJ
IZ PISARNE ZLSD PTUJ
intridesetega maja 2001 smo v območni organizaciji Ptuj izvedli volil-lo konferenco članic in članov območne organizacije ZLSD Ptuj. 'onferenci je prisostvovalo 32 delegatov občinskih organizacij ZLSD, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze. Po poročilih, ki jih je predstavilo dosedanje vodstvo in razpravi, so bile izvedene volitve novega predsednika območne organizacije ZLSD Ptuj, ki je Boris Gornik iz Ptuja. Izvoljen je bil tudi novi nadzorni odbor, katerega vodi Jože Vratič iz Zg.
Hajdine. Delegati so dopolnili in potrdili predlog nalog za leto 2001 in predlog delegatov za 4. kongres stranke v Kopru.
Od 9. do 10. junija 2001 je v Kopru potekal 4. kongres ZLSD Slovenije. Iz Ptuja se ga je udeležila 6 članska delegacija, katere člani so sodelovali tudi v kongresnih komisijah. Razprave o resolucijah kongresa so bile zelo živahne, posebej o pospešitvi priprav Slovenije za vključitev v evroatlantske povezave s posebnim poudarkom na vključitev v NATO proti čemur so bili predvsem iz Mladega foruma. Kot soavtorji so mladi podprli resolucije o legalizaciji prostitucije, Mavrica je barva svobode in Varnost vseh - splošna varnost.
V petek, dne 6. 7.2001, je Ptuj obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve Dr. Vladimir Dimovski, ki je v pogovoru s predstavniki ptujskih organizacij podal nekatere spremembe v delovno pravni zakonodaji in odgovarjal na postavljena vprašanja.
OBČANOM IN OBČANKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Območna organizacija ZLSD Ptuj)
I SLS -—SKD
Slovenska ljudska stranka
V SPOMIN MARIJI STRELEC
/e rpčfremo doumeti, da si nas tako zgodaj zapustila.
/—"N /tRogrešali te bomo, zlasti pa tvoja prizadevanja za UzS fkorist občanov, pogrešali bomo tvojo vedrino in optimizem za boljše življenje. Zahvaljujemo se ti za vse, kar si storila za občane mestne četrti Jezero in za občane MO Ptuj. Neprecenljiv bo ostal tvoj prispevek v političnem delovanju, zlasti po osamosvojitvi Slovenije in po združitvi Slovenske ljudske stranke in Krščanskih demokratov.
Občinski odbor SLS+SKD, Svet mestne četrti Jezero
LIBERALNA DEMOKRACIJA
IA SLOVENI JE V
ČESTITKA OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Mestni odbor LDS Ptuj vam ob prazniku čestita in vam želi, da bi še nadalje naši skupni uspehi pripomogli k dviganju kvalitete življenja občank in občanov naše občine.
Ob tej priložnosti vas vabimo na prireditve ob prazniku Mestne
občine Ptuj
Praznujte z nami.
Predsednik MO LDS Ptuj Milan Čuček
OKOUE IN PROSTOR
NISO NASPROTOVALI IZGRADITVI POVE ZOVALNE CESTE SKOZI PTUJ, VKLJUČNO Z MOSTOM PREKO DRAVE
SESTANEK ZA USKLADITEV TRASE HITRE CESTE HAJDINA-ORMOŽ
/a povabilo župana Miroslava Lucija so se 15. junija v Mestni hiši na Ptuju sestali minister za promet jakob Presečnik, minister za okolje in prostor Janez Kopač, direktor Urada RS za prostorsko planiranje jože Novak, v imenu ministrice za kulturo Andreje Rihter državni sekretar Jože Zorko in svetovalec Državnega zbora RS Anton Špolar, da uskladijo potek hitre ceste Hajdina-Ormož s povezovalno cesto na Ptuj.
Od leve proti desni: državni sekretar za ceste Anton Šajna, minister za promet jakob Presečnik, minister za okolje in prostor janez Kopač in ptujski župan.
Foto: Langerholc
Trasa hitre ceste Hajdina-Ormož s povezovalno cesto na Ptuj je prostorsko usklajena. Ker je 1. etapa izgradnje hitre ceste Hajdina-Ormož izpadla iz gradnje (končana bi morala biti leta 1999), Mestna občina Ptuj pričakuje, da bo Ministrstvo za promet in zveze, vključno z Družbo za avtoceste RS, čim prej ukrenilo vse potrebno, da bo prišlo do izvedbe nadomestila za I. etapo, kar predstavlja t. i. Puhov most na Ptuju (potekal bi južno od obstoječega železniškega mostu) s povezovalno cesto na hitro cesto (od Spuhlje do Turnišč). Temu pričakovanju MO Ptuj na sestanku ni nihče izmed udeležencev srečanja nasprotoval. Povezovalna cesta bo omogočila takojšno razbremenitev obstoječe cestne mreže na Ptuju in seveda dravskega mostu, ki je sedaj obremenjen z okrog 35.000 PLDP.
Potek trase hitre ceste je že usklajen z župani občin Ormož, Gorišnica, Markovci, Videm, Hajdina in Ptuj.
Milena Turk
CESTNO POVEZAVO MED ORMOŽEM IN HAJDINO BO POTREBNO NA OBMOČJU PTUJA GRADITI ETAPNO
^Tftkajstega junija so se na Ptuju sestali minister za okolje in prostor s L sodelavci, minister za promet s sodelavci in po pooblastilu ministrice za ■ kulturo državni sekretar ministrstva za kulturo s predstavniki občin Ptuj in Hajdina z namenom, da uskladijo koncept ptujsko-hajdinskega cestnega vozlišča. To vozlišče predstavlja enega zadnjih prostorsko nerešenih problemov v okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest.
Vzrok za zamudo je potrebno iskati pred vsem v zelo zapletenem urbanem področju, ki je v pretežni meri tudi arheološko nahajališče, saj je na območju med Dravo in Hajdino nekoč bilo rimsko mesto Petovio, ki predstavlja eno največjih rimskih naselbin v Sloveniji.
Ptujsko-hajdinsko cestno vozlišče predstavljata dve prometni smeri, in sicer smer Šentilj-Macelj, ki je del evropske prometne smeri, imenovane tudi Pyhrnska smer. Ta je bila pred razpadom Jugoslavije osrednja povezovalna cestna smer srednje Evrope z Bližnjim vzhodom. Druga smer pa je cestna povezava Slovenska Bistrica-Ormož, ki je tudi del pomembne cestne povezave med Padsko in Panonsko nižino. Po razpadu Jugoslavije je ta smer izgubila na pomembnosti in jo je nadomestila cestna povezava med Mariborom in Lendavo.
V	obeh prometnih smereh je bilo izdelanih več različic cestnih povezav v kombinaciji povezovalnih cest. Te so bile ocenjevane z različnimi kriteriji, večina pa jih je bila zavrnjenih zato, ker jih niso sprejeli domačini ali pa so potekale po zaščitenih območjih.
V	petek, 7 5. junija, smo preverili varianto, ki predvideva potek avtoceste med Marjeto in Tržcem po trasi mimo Gerečje vasi in zahodno od Skorbe ter se v križišču na Hajdini vključi v obstoječo traso glavne ceste. Ta trasa ime prednost pred ostalimi, saj omogoča najugodnejše razporejanje prometnih tokov in sanira sedanje neurejeno stanje na področju Hajdine in Skorbe.
Trasa poteka sicer preko arheoloških nahajališč, vendar bodo ta prizadeta v najmanjši možni meri, saj bodo trase avtoceste in priključnih cest projektirane tako, da bodo posegi v prostor čim manjši.
Trasa zahodno od Hajdine pa je težavna, ker poteka v neposredni bližini vodnih črpališč v Skorbi in jih lahko ogrozi. V južnem delu prečka železniško progo v podvozu in z izkopi sega k podtalnico, kar predstavlja ekološki in tehnični problem, zato jo odklanjamo.
Za cestno povezavo med Ormožem in \ Hajdino ugotavljamo, da bo potrebno na območju Ptuja ceste graditi etapno. Najprej bo potrebno zgraditi navezovalno cesto med Draženci in Budino, vključno z mostom preko Drave. Ta navezovalna cesta bo omogočila takojšno razbremenitev obstoječe cestne mreže na Ptuju in seveda dravskega mostu, ki je sedaj obremenjen z okrog
35.000	PLDP.
V drugi fazi bo potrebno zgraditi hitro cesto med Markovci in Turniščem južno od jezera.
] Razen teh dveh cest bo potrebno postop-1 no dograjevati tudi cestno mrežo na Ptuju tako, da bo omogočena navezava na novi most in tudi na avtocesto.
Zaradi arheološkega območja bo v bodoče potrebno prometne tokove usmerjati južneje kot danes, tako da bo glavna vpadnica z avtoceste na Ptuj \ potekala celo južno od Turnišča.
Tokrat smo se dogovorili le o načelnih zadevah, strokovne službe ministrstev in občin pa bodo morale na tako sprejetem konceptu najti prostor za trase cest in vseh potrebnih spremljajočih objektov ter izdelati prostorske načrte, ki bodo osnova za uredbo o lokacijskem načrtu in seveda za gradnjo.
K izdelavi načrtov sodijo tudi vse ekološke študije, ki morajo zagotoviti zdravo bivalno okolje in zaščito naravne in kulturne dediščine.
Izjava za javnost iz Ministrstva za promet
SLOVENIJA SE LAHKO KLJUB SVOJI MAJHNOSTI POHVALI Z IZREDNO BOGATO ZGODOVINO
USTANOVITEV ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE
fdbo o ustanovitvi Združenja zgodovinskih mest Slovenije ' romanskem palaciju ptujskega gradu 12. junija svečano podpisalo devet predstavnikov gospodarskih družb, ki sodelujejo pri prenovi starih mestnih jeder in kulturne dediščine, ter naslednji župani: iz Pirana Vojka Štular, iz Škofje Loke Igor Draksler, iz Idrije Cveto Koder, iz Kopra Dino Pucer, iz Ptuja Miroslav Luci in podžupan Tržiča Ignac Primožič.
"Mislim, da je to resnično svečan dogodek. Za mene, ki se že leta ukvarjam s kulturno dediščino, je to prav poseben dan, " je na slovesnosti na ptujskem gradu dejala ministrica za kulturo Andreja Rihter, po poklicu zgodovinarka, in obljubila svojo pomoč združenju ter jim zaželela vso srečo.
Slovenija se lahko kljub svoji majhnosti pohvali z izredno bogato zgodovino, o čemer pričajo arheološke izkopanine na domala celotnem slovenskem ozemlju. Pravi biser pa so po arhitekturni plati stara mesta. Še danes skrivajo zanimivosti, ki jih je pisala zgodovina skozi tisočletja. Ustanovitev Združenja zgodovinskih mest Slovenije je zato logična in več kot potrebna odločitev.
Mineva osem let, odkar je bila 1993. leta ustanovljena Skupnost starih mest Republike Slovenije. Skupnost je živela in delovala na področju kulture z namenom sodelovanja in menjave izkušenj pri ravnanju s stavbno dediščino ter prenovi starih mestnih jeder. Tri stara mesta, Ptuj, Škofjo Loko in Piran, je združevala podobna problematika, ki se pojavlja pri načrtovanju sodobnega bivalnega prostora in iskanju načinov ter možnosti za ohranitev in oživitev starih mestnih jeder. Zaradi tega je pravzaprav sploh nastala ideja o povezovanju med starimi mesti, ki je bila tako močna, da kar osem let ni zamrla. Skupnost starih mest je naslovila številne pobude in predloge
na državne organe, ministrstva, urade in iskala razumevanje za njihove predloge: na Stanovanjskem skladu za razpis stanovanjskih posojil za prenovo in poenostavitev postopkov ter dokumentacije za pridobitev posojil za prenovo, na Ministrstvu za kulturo ob pripravi kulturnega tolarja, Ministrstvu za finance so predlagali davčne olajšave za vse tiste, ki vlagajo i/ prenovo. A kmalu so spoznali, da so težave večje, kot jih je moč rešiti s posameznimi osamljenimi akcijami. Potrebe v praksi, kakor tudi skorajšnja vključitev v Evropsko unijo, so narekovale spremembe -povezovati se širše in vključiti še druga stara slovenska mesta ter tudi gospodarske družbe.
Zamisel je nastala v Škofji Loki, pobudo pa sta podprli občini Piran in Ptuj. Namen ustanovitve združenja, ki je organizirano kot gospodarsko interesno združenje - to obliko trenutno dopušča slovenska zakonodaja - je preiti iz manj obvezujoče oblike organiziranosti v višjo organizacijsko obliko s statusom pravne osebe, z organi in konkretnimi zadolžitvami. Zaenkrat se je povezalo šest občin in devet gospodarskih subjektov, ki bodo imeli določene prednosti in tudi obveznosti. Zaželjeno je, da se pridružijo še drugi. Ustanovitelji si bodo prizadevali, da bi s širitvijo uspeli zainteresirati tudi državo in bi le-ta podprla projekte združenja. Mestna občina Ptuj je sodelovala že od vsega začetka; bila je ena od glavnih pobudnic pri snovanju tako Skupnosti starih mest Slovenije, pri njenem delovanju, kot tudi pri ustanavljanju združenja.
V romanskem palaciju ptujskega gradu,!2. junija
Ministrica Andreja Rihter na ptujskem gradu
Združenje bo postalo nacionalno združenje in bo kot takšno kandidiralo za sredstva v državnem proračunu in evropskih skladih z
namenom spodbujanja življenja in gospodarskega razvoja v starih zgodovinskih mestih. S takšno obliko organiziranosti bo to združenje evropsko primerljivo in bo imelo možnost vključitve v Evropsko združenje zgodovinskih mest in pokrajin.
Na Ptuju je bilo ustanovljeno prvo takšno združenje v Sloveniji. V Evropi, kjer obstajajo združenja zgodovinskih mest in pokrajin, obzidnih mest..., pa je povezovanje v taka in podobna združenja dandanes nekaj običajnega.
Tako skupščino kot nadzorni svet seveda čaka še ogromno prizadevanj in dela, da bo združenje zaživelo, se uveljavilo doma ter v Evropi in tako potrdilo smiselnost ustanovitve.
Milena Turk
Na 7. seji skupščine Združenja zgodovinskih mest
Slovenije, ki je potekala 12. junija v Mestni hiši na Ptuju, so za predsednika skupščine izvolili Igora Drakslera, župana Občine Škofja Loka. V nadzorni svet je skupščina za mandatno dobo štirih let imenovala: Vojko Štular, županjo Občine Piran, Miroslava Lucija, župana
Župana Igor Draksler in Miroslav Luci
1. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE NA PTUJU
Župana Dino Pucer in Vojka Štular
Mestne občine Ptuj, Cveta Kodra, župana Občine Idrija, Ireno Mrljak, direktorico Razvojne agencije SORA iz Škofje Loke, in jožeta Kumra, direktorja SCP Tehnik iz Škofje Loke.
Skupščina je potrdila tudi finančni načrt, letni program dela in določila višino članarine za člane
združenja.
Potekala je tudi 7. seja nadzornega sveta združenja, ki je za svojega predsednika izvolil Miroslava Lucija, za podpredsednika pa jožeta Kumra.
Nadzorni svet je za prvo štiriletno mandatno obdobje za generalno sekretarko združenja imenoval Matejo Hafner Dolenc, diplomirano arhitektko, sicer zaposleno na Občini Škofja Loka. Delo bo nastopila s 7. julijem in bo prvo leto delala eno tretjino delovnega časa. Sedež Združenja zgodovinskih mest Slovenije bo v Škofji Loki.
Milena Turk Fotografije: Foto Langerholc
PRAZNOVANJA
10. TEK OB ME)fiH SLOVENIJE
s' ekUtki klub Maraton Ptuj in Mestna občina Ptuj sta že S y'yfesef/c zapovrstjo v počastitev dneva državnosti orga-
nizirala tek ob mejah Slovenije. Skupaj s Slovenijo je klub slavil okroglo obletnico. Na vseh desetih tekih je bil prisoten tudi idejni oče tega projekta Franc Zupanič. Pokrovitelj teka je bil predsednik RS Milan Kučan.
v 96 urah. V vsaki ekipi je bilo po deset tekačev, ki so se menjavali vsako uro, tekli pa so 24 ur na dan. Tisti, ki so bili na teku prvič, so se v začetku malce
Tudi člani invalidskih organizacij so sodelovali. "zagnali".
Vendar so jih
V četrtek, 21. junija, se je ob 20.	izkušeni tekači kaj kmalu dohiteli,
uri pred Mestno hišo zbralo štiri-	saj je poleg dobre fizične
deset tekačev iz štirih klubov (TK vzdržljivosti zelo pomembna tudi Maraton Ptuj, Kaiser-Petlja Ptuj, psihična pripravljenost. Največ Medvode, Hitre noge -	izkušenj ima prav gotovo Franc
Senožeče), ki so čakali na znak štarterja -župana MO Ptuj Miroslava Lucija, da se odpravijo na 1200 kilometrov dolgo pot.
Premagati so jo morali v štirih dneh. Na cilj so morali priteči na dan državnosti RS, 25. junija, natanko ob 20. uri pred Mestno hišo.
V	letošnjem teku so spremenili pravila. Glede na to, da je bil deseti, jubilejni tek, so bila pravila enaka kot za prvi tek (pred desetimi leti). Tek ni bil tekmovalne narave tako kot pretekla tri leta, temveč le družabnega in simboličnega pomena. Proga se ni nič
Župan med tekmovalci
Predstavniki vseh štirih ekip
spremenila, saj so meje Slovenije še vedno enake. Tako so tekači tisoč dvesto kilometrov premagali
Zupanič, ki je idejo tudi prinesel v TK Maraton in na vseh desetih tekih sodeloval kot tekač in organizator.
Po dolgem času je na sami progi bilo zelo malo dežja, vročina pa jih je začela ovirati šele zadnji dan. Tako bi lahko rekli, da so imeli skoraj idealne razmere glede na dosedanje izkušnje. Tek je bil za spremljevalce veliko bolj težaven kot za same tekače, saj so morali z avtomobili voziti s hitrostjo le 1 7 kilometrov na uro, in to cel dan.
Ker je pot teka že deset let enaka, so domačini v posameznih krajih navajeni na tekače in jih vsako
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
, \ nedeljo, 24. junija, ob 19. uri je bila v cerkvi sv. Ožbalta maša za domovino. Pri Ožbaltu je vsako leto maša za domovino in kratek program ob osamosvojitveni lipi. Tako je bilo tudi letos ob desetletnici. Pevci cerkvenega pevskega zbora so zapeli himno, kratek govor pa je imel Ivan Jurkovič, eden od pobudnikov zasaditve osamosvojitvene lipe.
Kot je povedal v svojem govoru, nikjer na Ptuju ni bilo prostora za to spominsko drevo, ne na Mestnem trgu,
ne na
Slovenskem
Slovesnost ob 10. obletnici samostojnosti pred cerkvijo Sv. Ožbalta. Foto: N. Jurkovič
trgu. Potem so patri kapucini ljubeznivo dovolili, da se lipa zasadi na zelenici pred cerkvijo. Kot se nekateri še danes niso sprijaznili z mislijo, da je Slovenija samostojna, se tudi takrat niso. Tako so lipo v prvih dveh letih nekaj dni pred dnevom državnosti poškodovali, tretje leto pa prelomili, tako da je bilo potrebno zasaditi novo. Sedaj lipa lepo uspeva in z veseljem in ponosom se vsako leto zberemo ob
dolgo pričakovano samostojnost. Po kratkem nagovoru župana Miroslava Lucija so pevci zapeli še dve kitici Zdravljice in potem smo nazdravili naši domovini ob njenem desetem rojstnem dnevu. Upamo in želimo, da bodo proslavo ob dnevu državnosti ob osamosvojitveni lipi vključili v program občinskih prireditev. Po desetih letih bi si to tudi zaslužila!
njej, da se spomnimo dogodkov leta 1991, ki so nam prinesli tako
Nada Jurkovič
leto nestrpno pričakujejo. V tek se aktivno vključujejo tudi mediji, ki "opozarjajo" na dogodek in zastoje na cestah.
Čeprav tek poteka v poletnem mesecu, se na poti srečajo tudi s snegom, saj morajo premagati kar veliko različnih gorskih prelazov. Da o dežju in soncu ne govorimo. Za tekače je to velika izkušnja, ki si jo predvsem zapomnijo po odlični družbi, katero s harmoniko popestri spremljevalni zdravnik Rajko Brglez.
Ko so se tekači bližali cilju, je bil njihov tempo vedno hitrejši, saj so čim prej želeli leči k počitku. V zadnjih kilometrih se jim je pridružilo več tekačev, ki so jih vzpodbujali pri teku. Na cilju pa jih je pričakala množica Ptujčanov z županom, saj se je z njihovim prihodom končala proslava ob dnevu državnosti na Mestnem trgu. Pričakovali so tudi predsednika Milana Kučana, ki je
Tekle so tudi ženske.
Na jubilejnem 10. teku so v ekipi Tekaškega kluba Maraton Ptuj tekli Albina Horvat, Nataša Hercog, Rajko Brglez, Urban Toplak, Miran Sagadin, Niko Žuraj, Franc Zupanič, Boris Zmazek, Janez Sagadin, Marjan Rogina, Milan Potočnik, Rajko Lazar, Ivan Golob, Božo Dokl, Andrej Cafuta, Branko Bolcer, Rado Ačimovič in Drago Svenšek.
Besedilo in fotografije: Milan Krajnc Pavlica
GOSPODARSTVO
SAD STARE TRTE MODRE KAVČINE Z GRAJSKEGA DVORIŠČA
PREDSTAVITEV PROTOKOLARNEGA VINA MO PTÜJ
iindvajsetega junija je bilo v ptujski Mestni hiši predstav-fljeno protokolarno vino MO Ptuj, ki je sad podmladka stare irte modre kavčine z grajskega dvorišča. To je ob Petovioni 69 - renskem rizlingu iz mestnega vinograda na grajskem griču, katerega ime obeležuje leto prve pisne omembe Ptuja v zgodovinskih virih, že drugo protokolarno vino ptujske občine.
Vino modre kavčine ali žametovke, ki je svetlo rdeče barve in ima prijetno kislino ter aromo, so k Mestni hiši predstavili župan Miroslav Luci in člani Evropskega reda vitezov vina.
Ptuj ima osemstoletno tradicijo organiziranega vinarstva. Najstarejše arhivsko vino v Sloveniji, imenovano Zlata trta iz leta 1917, hranijo prav v ptujski vinski kleti. Na Ptuju se je rodila prva zaščitna znamka slovenskih vin in tukaj ima sedež tudi konzulat slovenskega viteškega reda vitezov vina, ki dobiva evropske razsežnosti.
Leta 1991 se je začela zgodba samostojne Slovenije. S podarjenim cepičem stare trte z Lenta, darilom mariborske občini ptujski, se je takrat simbolno končala tudi vinska vojna med Ptujem in Mariborom.
Za dva trsa trte modre kavčine, ki rasteta na dvorišču ptujskega gradu, skrbi vitez vina Ivan Skočir. Trgatev pripravi Mestna občina
Ptuj, vino pa negujejo kletarji ptujske kleti. Pravico do razpola-
ganja s pridelkom podmladka stare trte ima župan Mestne občine Ptuj. Pridelek zadnjih treh let, ko je trta v polni rodnosti, je napolnjen v sto
3,5 decilitrskih steklenicah. Napolnili so jih ob deseti obletnici samostojne Slovenije in ob deseti obletnici simboličnega zaključka vinske vojne med Ptujem in Mariborom.
Po predstavitvi protokolarnega vina pa je bilo izrečenih precej gorkih na račun politike državnega
financiranja obnove vinogradov in trsnih nasadov. Po mnenju Simona Toplaka, predsednika strokovnega odbora za vinogradništvo in
vinarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in predsednika trsničarske zadruge v Juršincih,
kjer je tudi najstarejša trsnica v Sloveniji, je vinogradništvo eno izmed najbolj zapostavljenih panog v kmetijstvu. Letos, kot kaže, sploh ne bo državnega razpisa za sredstva za obnovo vinogradov. Tudi v naslednjih dveh letih v državnem proračunu ne predvidevajo postavke za obnovo vinogradov. Tako se lahko ponovi stanje iz leta 1972, ko je bilo zaradi takratne kmetijske politike (uvoz cepljenk iz Srbije) trsničarstvo v Sloveniji uničeno. Nastane lahko škoda, ki je ne bo moč popraviti dvajset ali trideset let.
Vitezi vina so opomnili, da so vina, ki jih pridelujejo v Ptuju in okolici, v glavnem vrhunske kakovosti, a naučiti bi se še morali, kako jih predstaviti in tržiti zdaj, ko prihajamo v EU. In smiselno bi bilo, da se vinogradniki in vinarji pri tem poslu povežejo s turističnimi organizacijami. Proizvodnja prehrane je v Sloveniji ena izmed najbolj neoporečnih in čistih v Evropi, kar je naša velika prednost. Slovenska vina pa so na trgu žal še vedno podcenjena in njihova kakovost premalo znana.
Milena Turk
Od leve proti desni stojijo Milan Kneževič, vitez vina,
Jani Gone, zakladnik viteškega reda za Slovenijo in vitez vina, župan Miroslav Luci, Ivan Skočir, vodja Viteškega omizja Ptuj-Ormož in vitez vina, v Mestni hiši 22. junija.
ZA VAS SO DEŽURNI
misfi I
Trstenjakova 9, PTUj tel.: (02) 771-600-1
je odprta:
od ponedeljka do petka od 7.00
do 20.00
Lekarna TO P-lek,
Potrčeva 23, PTUj, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta:
•	od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00
•	v soboto	od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO
v soboto
DEŽURSTVO:
od 7.00 do 14.00
AVGUST: pon. (6. avg.): 20.-7. ure, torek(7. avg.): 20.-7. ure, sreda (8. avg.): 20.-7. ure, četrtek (9. avg.): 20.-7. ure, petek (10. avg.): 20.-7. ure, sobota (11. avg.): 14.-7. ure, nedelja (12. avg.): 24 ur. Dežurstvo končamo 13. avgusta ob 7. uri.
JULIJ: od 9. do konca meseca
AVGUST: od 1. do 5 in od 13. do konca meseca
SEPTEMBER: 1. in 2. ter od 10. do konca meseca
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in praznik (15. avgust) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.
SEPTEMBER: pon. (3. sept.): 20.-7. ure, torek(4. sept.):
20.-7. ure, sreda (5. sept.): 20.-7. ure, četrtek (6. sept.): 20.-7. ure,
petek (7. sept.): 20.-7. ure, sobota (8. sept.): 14.-7. ure,
nedelja (9. sept.): 24 ur. Dežurstvo končamo 10. septembra ob 7. uri.
LEKARN
Potrčeva 23, PTUJ
A
IZ MESTNE HIŠE
IZ MESTNE HIŠE
INVALIDI VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO PO DESETIH LETIH
"BILO JE HUDO, ft LAHKO BI BILO ŠE HUJŠE ...
... Življenje gre naprej in stvari se pozabijo ali pa tudi ne, " je svoj spomin na dogodke v letu 1991, posebej na noč med 26. in 27. junijem, na kratko strnil Smiljan Trop, eden izmed štirih težje poškodovanih v vojni za samostojno Slovenijo, ki jih je ptujski župan povabil na sprejem. Povabljeni so bili še Ivan Bukšek, Boris Fras in Franc Širovnik.
Na sprejemu pri županu v njegovem uradu 6. julija 2001. Od leve proti desni: Smiljan Trop, jože Murko, Ivan Bukšek, Milan Čuček, Milan Čuš, Miroslav Luci in Miran Fišer. Foto: Črtomir Coznik
6. julija so svoje spomine na desetdnevno vojno za Slovenijo v Mestni hiši razkrili tudi Milan Čuš, nekdanji komandir ptujske policijske postaje in sedanji direktor Policijske uprave Maribor, podpolkovnik jože Murko, nekdanji namestnik poveljnika učnega centra Pekre v Ptuju in sedanji predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, major Miran Fišer, nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe na Ptuju, in invalid vojne za samostojno Slovenijo Ivan Bukšek, ki se je ob tej priložnosti javno zahvalil ptujski bolnici in Damiru Finžgarju, ki mu je tisti večer, ko je bil poškodovan, pomagal.
Milan Čuš: "Najtesneje sem takrat sodeloval z g. Fišerjem in poškodovanimi, ki so danes tukaj. Ne sme nam biti žal, borili smo se za pravo stvar. Ponosen sem na tiste težke dneve, ker si nismo zatiskali oči. Knjige o tem ne bom napisal. V kronologiji takratnih dogodkov v Sloveniji Ptuj ni omenjen, čeprav je bil prvi strel ]LA na civilista, Borisa Frasa, izstreljen prav na Ptuju. Morda pa je modro, da se nismo preveč silili v ospredje. "
Miran Fišer je med drugim povedal, da so takrat uvedli
območne štabe TO in tako predsedniki občinskih skupščin niso več vodili TO. Ves čas so se zavedali, da je mesto Ptuj biser in da se tukaj ne sme razviti bojišče. Zato so odločno postavljali blokade, a niso pozabili na človečnost, jugoslovanski armadi niso predlagali in jih prosili, ampak so postavili zahteve. Čas je bil namenjen tudi pridobivanju vojakov iz vojašnice. Veliko so jih zvabili, da so prestopili. V primerjavi z drugimi vojašnicami po Sloveniji verjetno največ. Časniki so ostali v TO, fante na služenju vojaškega roka pa so poslali domov.
Podpolkovnik j. Murko: "Vedeli smo, da se spuščamo v boj z nasprotnikom, ki je igral na karto 'strahovlade'. In je imel zato tudi izredno močna sredstva. Mi pa smo vedeli, da imamo, kot svoje najmočnejše orožje, svoje ljudi in svoj odločen 'jaz', da samostojnost priborimo in obdržimo. Veterani vojne za Slovenijo želimo, da nam danes, po 10. letih in v bodoče ne bo treba dokazovati, da je vojna bila in da smo takrat skupaj z večino državljanov to vojno dobili. "
Milena Turk
SPREJEMI PRI ZUPANU
PTUJ JE PONOSEN NA VASE DOSEŽKE
v
n Mestne občine Ptuj Miroslav Luci ter podžupana Ervin Hojker in Mitja Mrgole so v Mestni hiši v Ptuju pripravili sprejem za nove drugo-igaše, nogometaše NK Asfalti Ptuj.
"Simbolično bi ta sprejem lahko bil v poročni dvorani, kajti vi ste poročeni z nogometom, predvsem pa z naslovom prvakov. Mesto Ptuj je ponosno na vaše dosežke, s katerimi nadaljujete dolgoletno in uspešno tradicijo nogometa v očaku slovenskih mest. Ob igralcih so za lovoriko zaslužni tudi strokovno vodstvo, sponzorji in vodstvo kluba, " je poudaril Miroslav Luci, Ervin Hojker pa dodal: "Vselej sem vesel takšnih sprejemov, saj
so namenjeni le najboljšim med najboljšimi. Vaše moštvo je doseglo odmeven uspeh in upam, da bo uspešno tudi v prihodnje. "
V imenu kluba se je za sprejem zahvalil predsednik Boris Perger. "Letošnji naslov tretjeligaških prvakov je zavezujoč. Igranje v II. SNL bo za našo vrsto velik izziv, toda prepričan sem, da bomo tudi ob pomoči mesta, uspešni. " Boris Klinger, že drugo leto kapetan
članske ekipe NK Asfalti, je v Mestni hiši po sprejemu povedal:
"Zahvaljujem se gospodu županu za sprejem in upam, da bomo z Mestno občino Ptuj še naprej tako dobro sodelovali. Mislim, da potrebujemo za igranje v drugi ligi dve do tri okrepitve. "
V januarju 2001 je mesto glavnega trenerja članske ekipe in strokovnega vodje NK Asfalti Ptuj prevzel Dragan Grbavac, nogometni strokovnjak z bogato, tudi mednarodno igralsko in trenersko kariero, do letošnjega leta drugi trener prvoligaša CMC Publikum iz Celja. Po klepetu z županom in podžupanoma je za Ptujčana izjavil: "Počaščeni smo, da nas je sprejel ptujski župan. Menim, da je ta mlada ekipa s prehodom iz tretje v drugo ligo dosegla izjemen uspeh. Državno prvenstvo smo v drugem delu zaključili, ne da bi izgubili eno samo tekmo. Še večje pa je zadovoljstvo zato, ker nam je to uspelo z igralci iz lastnega kluba. Naš cilj v drugi ligi je uspešna igra in uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. Delo z mladimi je na visoki ravni in ni se treba bati za bodočnost kluba. "
Ivo Kornik
64 LETOŠNJIH OSMOŠOLCEV ZAKLJUČILO VSEH OSEM RAZREDOV Z ODLIKO
izobraževanja, druženja, iskanja, ustvarjanja odkrivanja novega, pred vami pa težka odločitev o nadaljnjem šolanju in uresničevanje zastavljenih ciljev. Teh ciljev ni malo. Uresničili jih boste lahko s prizadevnostjo in znanjem, predvsem pa z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem, kar je temelj vsem uspehom. Za doseganje visokih uspehov mora v šoli vladati dobro vzdušje in počutje. Občina je tista, ki zagotavlja ustrezne prostorske pogoje. Za vami in vašimi odličnimi uspehi pa stojijo predvsem dobri mentorji, učitelji in ravnatelji ter starši. Zahvala gre zatorej vsem njim. Vam, osmošolcem odličnjakom, pa iskreno čestitam in želim uspešno nadaljevanje šolanja v srednjih šolah. "
V imenu ptujskih ravnateljev in učencev se je za sprejem zahvalila ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj.
Milena Turk
> minulih sedem let je bil ob zaključku šolskega leta tudi letos v Testni hiši sprejem za ptujske osmošolke in osmošolce, ki so vseh šem razredov zaključili z odliko. To je izmed 276 letošnjih osmošolcev v ptujski občini uspelo kar 64-im oziroma 23 odstotkom: na OŠ Breg 9-im osmošolcem, na OŠ Ljudski vrt 14-im, na PŠ Grajena dvema, na OŠ Mladika 13-im in na OŠ Olga Meglič 26-im osmošolcem.
Za uvod so živahnim najstnikom, ki so prišli v spremstvu ravnateljic, na godala zaigrale njihove kolegice iz Glasbene šole Karol Pahor, prav tako odlične v
izvajanju klasične glasbe.
Župan je odličnjake pred podelitvijo zlatih petič takole nagovoril: "... Za vami je 8 let osnovnošolskega
NA KRATKO
NEDELJA, 1. JULIJA
V Mestni hiši sta župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker sprejela soprogo zunanjega ministra Rusije Jekaterino Semjonovno Kozirevo, ki je bila med 27. junijem in 6. julijem v okviru turneje otroške glasbene in dramske šole "Gaiina Višnjevskaja" iz Moskve na neuradnem obisku v Sloveniji. Na krajši obisk na Ptuj je prišla v spremstvu ambasadorja Ruske federacije Tigrana Karahanova in njegove žene Tatjane. Po sprejemu v Mestni hiši se je Kozireva pod strokovnim vodstvom iz Ptujskih Vedut sprehodita po Prešernovi ulici, si ogledala Knjižnico Ivana Potrča in ptujski grad.
Soproga zunanjega ministra Rusije Jekaterina Semjonovna Kozireva pri županu
PETEK, 6. JULIJA
Župan Luci s sodelavci je v svoji pisarni sprejel ministra za delo, družino in sodaine zadeve dr. Vladimira Dimovskega. Po krajšem vljudnostnem razgovoru je nato v veliki sejni sobi pod vodstvom Območne organizacije ZLSD Ptuj potekala razprava o aktualnih problemih na področju zaposlovanja, socialnih in delovnih razmerij ter o spremembah zakona o delovnih razmerjih, na kateri je sodeloval tudi minister in odgovarjal na vprašanja.
V. Dimovski je ta dan na Vodnikovi 2 na Ptuju svečano odprl nove prostore Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje.
Od leve: jože Glazer, generalni direktor Zavoda za zaposlovanje RS, minister Vladimir Dimovski in Boris Gornik, predsednik Območne organizacije ZLSD Ptuj
Ob deseti obletnici vojne za samostojno Slovenijo in v spomin na delovanje Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policije in civilnih struktur med osamosvojitveno vojno v letu 1991 sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in Mestna občina Ptuj pripravila razstavo dokumentarnega gradiva z naslovom Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991, ki sta jo v razstavišču Mestne hiši na otvoritveni slovesnosti svečano odprla
Jože Murko, predsednik Območnega združenja VVS Ptuj, in župan Miroslav Luci. Razstava bo na ogled do 2. avgusta.
PONEDELJEK, 9. JULIJA
V veliki sejni sobi je potekal delovni razgovor o problematiki slovenskega vinogradništva in vinarstva pred vstopom Slovenije v EU, ki sta ga vodila župan Miroslav Luci in Simon Toplak, predsednik strokovnega odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Država v letošnjem letu ne bo subvencionirala obnove vinogradov. Razvoj te kmetijske panoge pa je prizadet tudi zaradi uredbe vlade o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (16. člen, kjer so predpisani pogoji za delovanje organizacij proizvajalcev glede števila članov in najmanjši obseg letnega prometa) in prav tako zaradi 47. člena novega zakona o javnih glasilih, ki prepoveduje oglaševanje alkoholnih pijač. S tem se vinogradnikom in vinarjem, ki jim je ta dejavnost vir preživljanja, otežuje oz. onemogoča obnavljanje vinogradov ter trženje vina, k čemur dodatno prispeva še nizka cena grozdja. Prizadeto je tudi trsničarstvo. Zato so izbrali predstavnike iz kmetijski gozdarske zbornice, vinogradniških društev, ptujske vinske kleti in strokovnjaka s področja vinarstva ter vinogradništva, ki jih bodo zastopali pred Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter prenesli zahteve, oblikovane na tem sestanku. Razgovora so se med drugimi udeležili nekateri župani s Ptujskega in poslanca državnega zbora ter svetnik državnega sveta s tega območja, predsedniki vinogradniških društev s Ptujskega, predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Vinarstva Slovenske gorice Haloze, Kmetijske zadruge Ptuj in novinarji.
Milena Turk Fotografije: Črtomir Goznik
20. JULIj/MALI SRPAN 2001	20. jULIj/MALI SRPAN 2001
EKO-POMLAONA VETRNICA
to, 2. junija, so lahko otroci skupaj s starši preživeli pristno popoldne na vsakoletni Pomladni vetrnici - zabavni in poučni prireditvi za starše in otroke. Tokrat se je dogajanje vrtelo v ekološko biološko smer v parku pri gradu Turnišče, kamor je prišlo več kot 500 staršev in otrok. Tradicionalna organizatorja prireditve DPM Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta tokrat k sodelovanju povabila tudi člane novoustanovljenega Društva prijateljev mladine Videm.
V sodelovanju s številnimi izvajalci ustvarjalnih delavnic ter ostalimi sodelavci je vetrnica potekala na temo ekologija - biologija. V senco starodavnih dreves med trave premalo obiskanega turniškega parka so bili starši in otroci povabljeni peš ali s kolesi, a jih je kljub temu večina prispela z avtomobili.
Prijetna pot ob Dravi in Studenčnici pa vabi na enega naslednjih družinskih izletov.
Iz pomladne vetrnice v parku pri gradu Turnišče.
Na temo tokratne vetrnice je opozarjal ekološki otok Čistega mesta. Starši in otroci so v ustvarjalnih delavnicah skupaj izdelovali vetrnice, obeske in slike iz naravnih materialov, marjetice iz papirja ter oblikovali glino. Cvetličarni Rožmarin in Roža ter podjetje Revital so prispevali material za delavnico sajenja rož in zelja. Tradicionalne palačinke so tudi tokrat pekli v ptujskem Dijaškem domu, material zanje so prispevala podjetja Mercator, Perutnina ter Mlin Korošec. S kozarcem soka Orinoco so si otroci in starši ogledali sušilnico sadja ptujske kmetijske šole, pod strokovnim vodstvom Mirana Krivca iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa park, ki obdaja grad Turnišče. Na posebni stojnici je sušeno sadje in zelenjavo predstavilo podjetje Zel iz Ptuja. Prav tako tradicionalni spremljevalec in sponzor trgovina igrač Pikapolonica je tokrat prispeval igralnico lesenih igrač in
družabnih iger ter nagradne dežnike. Posebnega navdušenja so bili deležni konji Konjeniškega društva Turnišče.
Izvajalci glasbenega programa so bili učenci glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja ter člani DPM Videm s harmoniko in kitaro. Otroci so se lahko v njihovi delavnici naučili zapeti ljudsko pesem, brez rajanja pa tudi ni šlo. Članice aktiva kmečkih žena iz Vidma v nošah so tiste, ki jim
palačinke niso bile dovolj, prijetno presenetile z domačim kruhom ter zaseko. Tudi tokrat so se otroci (tudi tisti, ki še ne znajo brati) radi zadrževali ob stojnici Knjižnice Ivana Potrča s knjigami o ekologiji, svojo v samozaložbi izdano knjigo "Prpeki iz naše šole" pa je predstavila tudi članica DPM Videm Marija Černila. Ob koncu prireditve so lahko vsi tisti, ki so si zaželeli gibanja, sodelovali v tekmovanju "En starš en otrok z roko v roki okoli gradu Turnišče". Brez finančnega prispevka dveh velikih sponzorjev, podjetja Maskon in Študentskega servisa Čebelica, bi se tokratna vetrnica najbrž vrtela manj veselo.
Za koncept prireditve je poskrbela skupina prostovoljcev DPM Ptuj, tokrat v sodelovanju s člani DPM Videm. Od besed k dejanjem je moto skupine, ki deluje v dobrobit otrok, prepogosto našega največjega bogastva samo na papirju. Vse prevečkrat se soočajo s spoznanjem, da Slovenci tudi kot starši sicer želimo vedeti, kaj se pri sosedih dogaja, a se ob problemih sosedovih otrok obrnemo vstran.
Majda Fridl
IZ CENTRA ZA SOCIALNO DELO PTU/
PREŽIVLJANJE PROSTEGA
ČASA V POLETNIH POČITNICAH
jvljanje prostega časa je pogosto povezano z različnimi 1rabami. Težave s prostim časom imajo običajno tisti, ki nimajo zagotovljenih možnosti, da bi ustrezno razvijali svoje interese, in zato ne vedo prav, kaj početi v prostem času. Zaradi različnih spletov okoliščin so ljudje prikrajšani za socialne in delovne usmeritve. Posledično se prosti čas zapolni s početji, ki utegnejo ogrožati njihova življenja, na primer z različnimi oblikami negativnega uveljavljenja. Pri vodenju v ustrezne oblike preživljanja prostega časa nas usmerja družina, okolje s šolo in naša samopodoba.
Družina ima še vedno pomembno vlogo pri smiselnem preživljanju prostega časa, saj preko odnosov spoznavamo stališča, vrednote in zmožnost postavljanja meja.
Poglavitno v družini je, da v njej dobimo
priložnost za uresničevanje starševske in otroške ljubezni, kar nam omogoča sožitje med ljudmi.
Prosti čas v družini utegne imeti negativne vplive za naš čustveni in socialni razvoj v primerih, ko otrokom starši ponujajo nagrade (igrače, TV, računalniške igrice) namesto ustreznega ukvarjanja. S tem se človek čustveno siromaši in postaja odvisen od predmetnega sveta. Prosti čas ni nekaj, kar je dano samo po sebi. Zanj se je treba truditi, ga organizirati in tudi voditi.
Prosti čas se ne tiče samo družine in posameznika, ampak tudi širšega okolja (šole, lokalne skupnosti ...). Socializiran otrok, mladostnik in starš je sposoben vzpostavljati za družbeno večino sprejemljive odnose, se dejavno in ustvarjalno odzivati na izzive. V to je vključena tudi šola, ki bi morala preživljanje prostega časa v primerjavi z učnimi dejavnostmi voditi enakovredno.
Plesna delavnica v okviru počitniških kreativnih delavnic na CSD Ptuj od 2. do 6. julija, foto: M. Slodnjak.
Najpomembnejše je torej spodbujanje k ustvarjalnemu odnosu in osebnim pobudam.
Zelo kritične za preživljanje prostega časa so počitnice, ker ni šolskih obveznosti in se prosti čas razmahne. Marsikdo ne ve, kaj početi, še zlasti takrat, ko njegovi starši ne morejo uskladiti dopusta s šolskimi počitnicami. Otroci in mladostniki tako ostanejo brez varstva, vzgoje in morda ustrezne prehrane. Vsem v pomoč je Center interesnih dejavnosti izdelal Vodnik skozi poletje 2001, ki ste ga dobili kot prilogo Ptujčana. K vodniku dodajava še informacijo o Počitniških kreativnih delavnicah, ki jih organizira CSD Ptuj, in možnost vključitve v program Društva Timotej za izboljšanje kvalitete življenja.
Aleksander Solovjev,
specialni pedagog
Mag. Miran Kerin, direktor
POLICIJA SVETUJE
ŽELIMO,
DG ŽIVITE VfiRNO
žapafiil je čas šolskih počitnic in letnih dopustov,
/—'s	ijaterega so seveda najbolj veseli otroci in mladostni-
l-.-/ fki. Policija želi s svojim delom ob vaši pomoči vsem zagotoviti mirne in varne počitnice, zaradi česar bi vas radi opozorili na nekatere pojave, na katere prepogosto pozabimo ob vsakodnevnem delu, pa tudi v trenutkih sprostitve in zabave.
Prav v tem poletnem času policisti zaznavamo povečanje deviantnih pojavov, predvsem s področja premoženjskih deliktov (tatvine, vlomi) in bolj množičnega zbiranja mladostnikov na njihovih priljubljenih točkah. Na žalost se njihovo druženje prepogosto konča v alkoholni omami, od koder je samo korak do nasilnega obnašanja do vrstnikov, vandalizma...
Policija bo kljub počitnicam intenzivno opravljala svoje naloge. Poseben poudarek bomo namenili preventivni dejavnosti, v okviru katere bomo s svojo prisotnostjo na krajih, kjer se bodo zadrževale večje skupine ljudi, preprečevali negativne pojave. Največjo pozornost bomo namenili zatiranju prepovedanih drog, izbruhom nasilja, kakor tudi vandalizmu, ki je v zadnjem času postal skoraj modni trend in je v našem okolju pustil kar nekaj vidnih posledic. Ocenjujemo, da sta alkoholizem in prepovedane droge trenutno največji nevarnosti, ki grozita mladostnikom. Oba problema sta zelo realna in se jih vsi skupaj, na čelu s starši, premalo zavedamo, saj sta nemalokrat pogoj za druge, težje oblike kriminala, ki se iz njiju razvijejo (tatvine, izsiljevanja, ropi, nasilje nad vrstniki, vandalizem).
Naj ne bo nikomur vseeno, kje se v poznih večernih in nočnih urah zadržujejo naši otroci in kaj počenjajo. Želimo si, da lokalna skupnost, posebej pa starši, prevzamete del skrbi in odgovornosti. Utemeljeno pričakujemo, da bo v času počitnic več mladih udeleženih v cestnem prometu kot kolesarji, vozniki koles z motorjem in motornih koles, nekateri pa tudi kot vozniki osebnih avtomobilov. Zaradi tega jih opozarjamo tudi na tehnično brezhibnost vozil, ki jih bodo uporabljali. Posebej pa apeliramo na vse, da pri uporabi
enoslednih vozil uporabljajo varnostno čelado. Naj ne bo odveč pripomba, da je lahko tudi vožnja z rolerji in skiroji na prometnih površinah zelo nevarna, zato naj za vožnjo s temi sredstvi otroci uporabljajo površine, ki prometno niso tako obremenjene.
Starši naj v času počitnic svojim otrokom ne dopustijo kopanja v neurejenih in nezavarovanih "črnih" kopališčih (ribniki, jezera, gramoznice, reke ...), saj le-ta skrivajo pasti, ki pogojujejo razne nesreče, tudi s tragičnimi posledicami.
Pred odhodom na dopust vas želimo opozoriti še na samozaščitno ravnanje, ki naj ne bo izjema, ampak pravilo, da vas ob vrnitvi domov ne bo čakalo kakšno neprijetno presenečenje.
Zato poskrbite za tehnično ali fizično varovanje svojega doma.
V času, ko vas ni doma, naj sosedje popazijo na vaše premoženje, pozorni naj bodo na tuje sumljive osebe, ki bi se zadrževale v bližini vašega doma, ter o tem obvestijo POUCIjO.
Praktične nasvete in rešitve si lahko ogledate tudi v Sobi za preventivno svetovanje PU Maribor, Marčičeva ul. I,
Maribor, in sicer vsak torek med 10. in 12. uro in vsak četrtek med 15. in 17. uro.
Organizirane skupine se lahko za obisk najavijo tudi izven teh terminov.
Naše delo je brez vaše pomoči oteženo, velikokrat pa skorajda nemogoče, zato vas pozivamo, da še naprej sodelujemo v vaše in naše zadovoljstvo. Le s skupnimi močmi bomo lahko zagotovili ugodne varnostne razmere in s tem posredno vplivali na kakovost življenja ter dela nas vseh.
Darko Najvirt, komandir Policijske postaji' Ptuj
RfiČCINffLNIŠTVO IG NfiJMLfiJŠE
z'-\aetek, 15 junija, je bila v dv< ^ /Računalništvo za najmlajše . ž in nodietie Ivanuša Contacti
dvorani Vrtca Ptuj zaključna prireditev 2001, ki sta jo organizirala Vrtec Ptuj in podjetje Ivanuša Contactum kot nosilec projekta.
Na zaključni prireditvi se je 30 najmlajših računalnikarjev predstavilo svojim staršem in ostalim gostom z demonstracijo dela na računalniku in priložnostno razstavo svojih računalniško oblikovanih izdelkov. Predstavitev je potekala k prijetnem otroško razposajenem vzdušju. Po začetnem nagovoru vodje projekta Mirjane Ivanuša, ki je prisotne med drugim nagovorila z besedami "In ko naš otrok - prevelik za dudo in premajhen za šolo - potrebuje popestritev v prostem času, mu ponudimo sodelovanje pri računalništvu za najmlajše preko didaktičnih računalniških iger”,
Starši z zanimanjem opazujejo prireditev
Najboljši mladi računalnikarji na nižji stopnji
podžupana MO Ptuj Ervina Hojkera
in pomočnice ravnateljice Vrtca Ptuj Tinke Kostanjevec se je začelo zares. Najprej sta se predstavili skupini otrok, ki so prvo leto obiskovali računalništvo za najmlajše. V prvi so bili otroci pod vodstvom mentorice Simone Zafošnik s programi, ki so namenjeni začetnemu spoznavanju z miško in tipkovnico, primerjanju in utrjevanju osnovnih pojmov, kot so barve, velikost, oblika ... Druga skupina pod mentorstvom Danice Anzelc je prikazala programe, ki razvijajo in spodbujajo orientacijo na ploskvi, natančnost in vztrajnost ter omogočajo spoznavanje in utrjevanje besednih zvez in širjenja besedišča ... Na koncu so se predstavili še otroci pod vodstvom mentorice Zdenke Fajfarič, ki so že drugo leto obiskovali računalništvo. Sprehodili so se skozi programe, kot so Raziskujem v prometu, Slikar, Word, Spoznajmo
okolja, vstopili v svet glasov črk in besed.
V	okviru izobraževanja je bilo organizirano tudi računalniško tekmovanje. Najboljši so na zaključni prireditvi prejeli diplome, medalje, pokale in praktične nagrade sponzorjev. V nižji težavnostni stopnji je prvo mesto zasedla Lucija Vuk, drugo mesto je pripadlo Kaji Kostanjevec, tretje mesto pa je zasedel Aljaž Vaupotič.
V	višji težavnostni stopnji si je prvo mesto priborila Avalon Ivanuša, drugi je bil Aljaž Črnivec in tretja Maja Bezjak.
Projekta Računalništvo za najmlajše in zaključne prireditve ne bi mogli izvesti v takšni obliki brez posluha in razumevanja ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž, podžupana MO Ptuj Ervina Hojkerja in strokovne
Najboljši mladi računalnikarji na višji stopnji
sodelavke sektorja za družbene dejavnosti MO Ptuj Lidije Radek. Prireditev se je zaključila s pogostitvijo otrok, za kar se zahvaljujemo sponzorjem. Razstava izdelkov otrok je še na ogled v Zasebni pediatrični ambulanti na Potrčevi cesti.
Robert Ivanuša
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
MfiJHNI IN VELIKI VRTCfi PTUJ
piranskega vrtca Mornarček ter jim predstavili naš kraj in bližnjo okolico, da so polni vtisov in lepih doživetij zapustili Ptuj in naše otroke.
Ob koncu leta se vsi veselimo tudi finala krosa naših najmlajših, zato je ta dan za nas nekaj posebnega. Letos smo ga poleg športnih aktivnosti obogatili tudi z zanimivimi doživetji "mlečnega žura". Ob podelitvi vseh priznanj in pokalov za
hove podpore in razumevanja noben projekt ne bi uspel tako, kot
Nekaj čez tisoč otrok obiskuje Vrtec Ptuj, stari so od enega leta do starosti primerne za vstop v/ osnovno šolo in razporejeni y 55 oddelkov v devetih enotah vrtca. Ponujamo različne programe, od celodnevne vzgoje do poldnevnih in krajših programov, izmenski vrtec, program za otroke s posebnimi
-, potrebami in bolnišnično vzgojo ter interesne vzgojne dejavnosti. Dnevni red aktivnosti je razporejen tako, da najbolje ustreza otrokovim psihofizičnim sposobnostim. Posebno pozornost posvečamo zdravi in pravilno sestav-3 ijeni prehrani ter privzga-janju kulturnih prehrambenih navad.
Za vse, kar otroci potre-in v vrtcu tudi prejmejo, s krbi 1 68 delavcev, kar ustreza predpisom.
Več težav bomo v bodoče imeli z zagotavljanjem prostorskih pogojev, ki morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za opremo in prostor, saj trenutno noben vrtec ne razpolaga s sopotnimi prostori in ne zagotavlja predpisane kvadrature, potrebne za igro in učenje otrok.
Trenutnemu povpraševanju uspemo zadostiti le z zapolnitvijo vseh oddelkov do najvišjega dopustnega števila otrok \/ posamezni starostni skupini, v izmenskem vrtcu pa nam razpoložljive kapacitete ne zadoščajo več.
Za opremo prostorov smo veliko
___________ naredili z ustvarjan-
I jem številnih kotičkov, v katerih so lahko otroci aktivni in ustvarjalni v skladu s svojimi željami. Verjamem in želim, da bomo tudi v bodoče s svojim delom prispevali k boljšim pogojem za otrokov razvoj, za srečno otroštvo in dovolj podlag za kasnejše delo na poti izobraževanja vsakega posameznika.
Zadovoljni majhni in veliki pevci
Fotografije iz fotoarhiva Vrtca Ptuj
športne dosežke smo podelili tudi priznanje, dobljeno na mednarodnem natečaju otroških likovnih izdelkov. Že vrsto tet namreč naši na j mlajši umetniki dosegajo skupaj s svojimi mentoricami zavidljive uspehe in priznanja.
Vsi želijo na koncu šolskega leta pokazati, kaj so se naučili in za kaj so si prizadevali skozi celo leto.
Svoje delo predstavijo> tudi interesne dejavnosti in pevski zbori.
Že drugo leto so nam veliki in mali pevci Vrtca Ptuj y predstavitvenem koncertu peli lepe in nepozabne trenutke.
Številna srečanja, delavnice, izleti, pikniki in druge dejavnosti pričajo o izredni ustvarjalnosti in aktivnosti
spominja , v/ kateri so bili otroci graditelji svojega mesta. Prireditev je marsikaterega gledalca ganila do solz in prepričala o tem, da so otroci zelo dobro spoznali svoje mesto in ga tudi vzljubili. Da je to res, pričajo številni likovni izdelki, ki so bili razstavljeni na zaključni razstavi "Moje mesto" v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Tako lepi in izvirni izdelki nastanejo le na osnovi doživetja in spoznanja ter ob pravi čustveni angažiranosti otroka.
Naše strokovno delo je sovpadalo s tematiko v projektu dela starih obzidanih mest: Piran, Ptuj, Škofja Loka. Skozi celo leto so si otroci dopisovali, pošiljali likovne izdelke na isto temo in pletli nitke zgodnjega prijateljstva. Ob zaključku leta in opravljenih nalogah iz projekta so otroci skupaj z velikim in majhnim pevskim zborom obiskali svoje nove prijatelje v vrtcu Piran, kjer so prav tako zgradili naš grad in obdajajoče obzidje ter vsi skupaj zapeli novo pesem o Ptuju. Del likovne razstave smo prenesli v različne galerije Pirana.
Zaposleni in otroci Vrtca Ptuj smo se izkazali tudi kot dobri gostitelji. Sprejeli smo otroke in zaposlene iz
Veseli in zadovoljni po prvi resni nalogi
vključeni v skupne akcije in projekte dela, ki prepletajo vsakodnevne programe in vsa vzgojna področja. Aktivnosti, s katerimi vsak vrtec in oddelek prispeva svoj pečat, so:
•	praznovanje jeseni
•	teden otroka
•	veseli december
•	kulturni praznik
•	pustovanje
0 praznik vrtca 0 zaključna razstava 0 spomladanski kros 0 računalništvo 0 pohod mini-maturantov 0 prometna značka 0 zlati sonček-športna značka 0 plavalni tečaj in 0 zaključne prireditve.
V	šolskem letu 2000/2001 smo uspešno zaključili zastavljene naloge v izbranem projektu intenzivnejšega dela strokovnih delavcev pod naslovom "Moje mesto".
V	njem je sodelovalo skoraj 1000 otrok, ki so, odvisno od starosti in
Tako je potekala gradnja Ptuja
otrok. Pričajo o dobrem delu vseh zaposlenih v vrtcu in o okolju, v katerem otroci lahko razvijajo svoje sposobnosti. Pričajo tudi o dobrem sodelovanju staršev v vzgojno-izo-braževalnem procesu, saj brez nji-
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
IZ ZGODOVINE
KOZLERJEV ZEMLJEVID - REZULTAT SLOVENSKEGA
NARODNEGA GIBANJA 1848
a ko je zapisal pod fotografijo zemljevida dr. Stane Granda v V /svoji knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Knjiga je —^ izšla leta 1999 in je osnova za politično podobo slovenskih razmer leta 1848, ki so dobile epilog tudi v Kozlerjevem zemljevidu. Drugi del knjige odstira peticije s podpisi Slovencev, ki pokrivajo velik del današnje Štajerske in kažejo izredno visoko stopnjo osveščenosti ljudi in želje po lastni državi Sloveniji. Revolucionarno leto 1848 nam ni prineslo Zedinjene Slovenije, torej državne tvorbe, ki bi združevala Slovence na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Prevladalo je namreč načelo dednih dežel, kar pomeni, da so znotraj monarhije ostale kot upravne enote dežele z različno nacionalno pripadnostjo prebivalcev. Čeprav Slovenci nismo uspeli z lastno državo, pa je ostalo o teh prizadevanjih mnogo dokumentov in mnogo oprijemljivih rezultatov, ki so pripomogli, da je bila ideja Zedinjene Slovenije, ne sicer v celoti, uresničena leta 1991.
Kozlerjev zemljevid je eden od oprijemljivih rezultatov. Kmalu bo minilo 150 let od nastanka prvega zemljevida, ki označuje celotno slovensko etnično ozemlje tistega časa. Leta 1853 je namreč Peter Kozler, pravnik, geograf in politik (rojen 1824 v Kačah pri Kočevski Reki, umrl 1879 v Ljubljani), pripravil zemljevid slovenske dežele in pokrajin v merilu 1:576000. Žal ne razpolagamo z vsemi izdajami, da bi lahko ugotovili verjetne razlike, nastale zaradi nasprotovanja oblasti. Leta 1853 tiskani zemljevid ni mogel iziti, ker je vojaško sodišče zaplenilo 422 izvodov z obtožbo rušenja zakonite zveze avstrijskih dežel. Leta 1854 je Kozler izdal pojasnila oz. prilogo k zemljevidu, ker mu ni uspelo izdati zemljevida. Pojasnila so pisana v slovenskem jeziku. V uvodu so navedeni razlogi nastanka zemljevida, razkriti načini dela ter problemi avtorja, in sicer "da se težko pogreša zemljovid slovenske dežele... s tako malo pripomočki ... mejo narodovo po primerno majhnem merilu nepristransko zaznamovati in razmere jezika sosebno v bolj mešanih okrajih razkazati... Z velikim trudom se je zemljovid v baker rezal, da bi se koliko mogoče popolnamosti in zanesljivosti zadostilo ... Slovenski narod! Sprejmi dobrovoljno to delo, katero je tebi posvečeno, in milo o njem sodi. - Izročim ti ga s preserčno željo, da bi se kmalu po boljših poizvedbah znanstvo o slovenskem narodu, njegovem jeziku in svetu povikšalo. "
Težavnost kartografskega dela in izredne obsežnosti zbiranja slovenskih krajevnih imen - okoli 5000 -je od Kozlerja in sodelavcev zahtevala ogromno dela. Veliko so mu pomagali številni rodoljubi, zlasti župniki, ki so mu sporočali, kje vse se v obmejnih delih slovenskega ozemlja opravlja slovensko bogoslužje. Krivde mu niso mogli dokazati in tako je Kozler leta 1861 lahko končno izdal že osem let natisnjen zemljevid, ki je ponovno izšel leta 1864, in sicer dvakrat, in nato še leta 1871.
Eden od natisnjenih zemljevidov leta 1853 je pred vami in je last Ptujčana Srečka Šnebergerja.
Zemljevid je uokvirjen in dobro ohranjen.
Nas seveda zanima, kako so na tem zemljevidu označeni naše mesto, sosednja mesta in vasi. Ptuj in vsa imena krajev, ki so znotraj tanke vijolične črte - Trst,
Gorica, Na beli,
Lučani, Belak, Labod,
Anež, Radgona, St.
Gotthard, Kobilje,
Lendava, Mura,
Sotla, Kostanjevica,
Nemški otok, Hrušica,
Kostel, izliv Dragonje - so pisana slovensko. Za nas je dragocenost zemljevida vsekakor v slovenskih imenih krajev in v obsegu slovenskega ozemlja, ki si ga lahko le želimo. V letih 1763-1787 je izšel vojaški zemljevid za naše kraje, ki tudi uporablja slovenska in seveda nemška imena krajev, vendar ni bil za javno uporabo, ker je bil vojaška skrivnost.
Ne vemo, koliko Kozlerjevih zemljevidov je danes v slovenskem prostoru, vendar menim, da bi vsaj faksimile zemljevida iz leta 1975 - izdale so ga kar štiri založniške hiše: Cankarjeva založba iz Ljubljane, Založništvo tržaškega tiska iz Trsta, založba Drava iz Celovca in založba Lipa iz Kopra - ali ponovni natis moral viseti v sleherni šoli, po občinah, upravnih enotah, ministrstvih. Poznavanje narodnostne situacije pred 150 leti ostaja aktualno tudi
danes, še posebej zaradi neurejenih meja in predvidenega vstopa v Evropsko skupnost, kjer bomo zopet morali ohranjati identiteto, pa če nam bo to všeč ali ne, kajti drugi narodi jo bodo prav gotovo.
Uporabljena literatura:
Peter Kozler, Kratek slovenski zemljopis in pregled, Politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvodstva, na Dunaju 1854.
V. Bohinec, Kozlerjev zemljevid slovenske dežele in pokrajin, revija Knjiga, leto 1975, št. 5, str. 265-266. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 6. zvezek, leto 2000, Znanstveno raziskovalni center SAZU in Arhiv republike Slovenije. Enciklopedija Slovenije, gesli Kozler Peter, kartografija.
Dr. Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo, Ljubljana 1999.
Mag. Kristina Šamperl Purg
Zemljevid slovenskih dežel iz leta 1853, izvirnik, last Srečka Šnebergerja, Ptuj, Foto: Langerholc
21.	KROS VRTCA PTUJ
ZMAGOVALEC VSAK,
KI JE PRITEKEL V CILJ
editelji medobčinskega prvenstva vrtcev v krosu Ptuj 200 I so si 'koncu zadovoljno meli roke, saj je bila za njimi ponovno najbolj množična športna prireditev najmlajših v Sloveniji. Razlog za nasmehe na obrazih je bila tudi rekordna udeležba, saj je nastopilo 140 tekačev in tekačic iz osem enot, poleg tega pa se je ob progi in štartno-ciljnem prostoru ob potoku Grajeni zbralo več sto staršev, privržencev kraljice športov, ki so zbrano spremljali nastope, a tudi bučno pozdravljali svoje favorite.
Sicer pa se je najlepši tekaški praznik v minulih enaindvajsetih letih močno zakoreninil v srcih številnih Ptujčanov in okoličanov, seveda še posebej najmlajših, ki se tako ali drugače organizirano ukvarjajo s športom. Marsikomu je dogodek zlezel pod kožo in ko je leto naokoli, ga mnogi spet nestrpno pričakujejo.
Tekmovanje v krosu, ki ga že vsa leta z veliko odgovornosti do športa mladih prirejata Športni zavod Ptuj in Vrtec Ptuj, je torej že enaindvajseti po vrsti. Odgovorni za organizacijo, na čelu z vodjo odbora Tinko Kostanjevec, Marjanom Lenartičem in neuničljivim Ivom Klaričem, so se tudi tokrat izjemno potrudili, da je vse potekalo na najvišji ravni ter da so v Raičevi vsi doživeli topel sprejem. Zato sta bili gesli krosa "Vsak je zmagovalec" in "Tekmuj sam s seboj” tudi napotilo vsem tekačem na progi.
"Morebiti ne bo odveč, če posežemo v preteklost in se spomnimo skromnih začetkov te prireditve, saj se je v letu, ko je orala ledino, soočila z veliko težavami. Navedeni avtorji zamisli tekmovanja in predvsem sproščenega druženja mladih z vrstniki niso obupali.
Ideja, naj bo to prireditev, s katero bi se najmlajši zahvalili mestu, prizadevnim vzgojiteljicam in staršem za njihovo podporo, je postajala iz leta v leto vse bolj množična in odmevna manifestacija. Število tekmovalcev in obiskovalcev je hitro naraščalo in bo v prihodnje še bolj. Dogodek je za marsikoga postal družinski praznik, " pravi Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj.
Tudi predstavnica MO Ptuj Lidija Radek je bila navdušena. Kot je dejala, je prireditev, gledano skozi športno prizmo, pravi zgled, kako lahko posameznik zasleduje rekordne dosežke ali pa zgolj sprostitev. Slednje je bilo gotovo deležno mnoštvo otrok, ki je tekmovalo na 500 metrov dolgi progi.
Na tekaškem merjenju moči nade-
Premagujejo ciljno strmino, Foto: Kosi
budnežev ni bilo slabih. Tudi dobrih ne. Bili so samo odlični ali izjemni. In med njimi sta najvišji stopnički pripadli Domnu Vidoviču in Patriciji Mahorič iz skupine "Zvonček" enote Breg. Drugo mesto je pri dečkih osvojil Aljaž Brlek, "Vijolica" iz Hajdine, tretje pa Marko Dajnko, "Narcisa", Rajčeva 12. Pri deklicah je bila druga Sandra Kokol, "Marjetica", Med vrti 11, in tretja Tjaša Flanjak, "Spominčica", Potrčeva 9. Ekipno - dečki: "Zvonček"; deklice: "Spominčica".
Vseekipno:
1.	"Zvonček" iz Brega,
2.	"Narcisa" iz Raičeve 12,
3.	'Spominčica" iz Potrčeve 9.
Ob dejstvu, da najmlajši radi tečejo in jih je potrebno za njihov trud posebej pohvaliti, bi k množičnemu krosu dodali pozitivno opažanje, da se s tekom v enotah Vrtca Ptuj ukvarjajo načrtno.
Za ozračje na prizorišču športnega slavja so dobro poskrbeli, saj je za zabavo skrbela in program povezovala Daniela Petrovič, tako da udeležencem res ni bilo dolgčas.
"Kljub vsem tem bolj ali manj merljivim značilnostim pa bo vendarle največ vredno tisto, kar bo vsak posamezni udeleženec in spremljevalec krosa kot spomin in sporočilo ohranil v svojem srcu. Mladi iz bivše skupne občine Ptuj in mi nanje, " zaključuje Marjan Lenartič, strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj.
Ivo Kornik
Z VETROM V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
ŠPORT ZA DEJAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIM
^Pyrtreditev vsako leto prinaša pestro izbiro dogodkov za /mmde. Ponuja jim vsebine, ki naj jih odvajajo od stran-
t_' poti odvisnosti od alkohola, nikotina in drog.
Organizatorji prireditve Športna zveza Ptuj, Športni zavod Ptuj, Društvo za telesno vzgojo Partizan skupaj s Športno unijo Slovenije, Osnovna Šola Ljudski vrt, Šolski center Ptuj in nekatera ptujska društva in zavodi so poskrbeli za turnirje košarke, odbojke, malega nogometa, tekmovanje v hitrostnem rolanju, pred Mestno hišo so otroci risali na asfaltne površine, v šolskem centru pa se je odvijala okrogla miza z naslovom Mladi in droga, ki jo je pripravil Aleksander Solovjev iz Centra za socialno delo Ptuj.
Za zabavo so poskrbele break dance skupine osnovnih šol Olge Meglič, Ljudski vrt in Plesne šole Mambo. Takole - z vetrom v padalih - pa so padalci Aero kluba Ptuj simbolično zaključili akcijo Z vetrom v laseh - s športom proti drogi; doskočili so na zelenico v mestnem parku. Prireditev nas je ponovno opozorila na to, da je junij za nekatere le še en mesec v letu, ko morajo imeti dovolj denarja za svojo največjo ljubezen -drogo. Zato je zapihal veter, ki smo ga čutili v laseh, in veter, ki je pregnal misli na vse stvari, ki nam lahko enostavno uničijo življenje.
jakob Rajh, prof., iz ŠC Ptuj meni, da je prireditev Z vetrom v laseh prerasla v eno osrednjih športno-humanitarnih akcij mednarodnega značaja (razširila se je tudi v sosednjo Italijo): "S pestro ponudbo športa, likovne dejavnosti in glasbe želimo pritegniti mlade ljudi in vplivati na njihov odnos do sveta. Ponuditi jim številne možnosti, kako preživljati prosti čas, da bo to prijetno in koristno za njih same, pa tudi širšo družbeno skupnost. Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo pritegniti vse osnovne šole, ŠC Ptuj, Center za socialno delo, Zdravo mesto Ptuj, Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti, športne klube in društva. V veliki meri so nam priskočili na pomoč sponzorji in kar petintrideset prostovoljcev, posebej pa bi rad omenil župana Miroslava Lucija, podžupana Ervina Hojkerja,
častnega predsednika organizacijskega odbora Branka Kumra, direktorja Šolskega centra Ptuj, Vlada Čuša, Vladimirja Sitarja, Stanka Glažarja in Marjana Lenartiča iz Športnega zavoda Ptuj ter Aero klub Ptuj.
Prireditev Z vetrom v laseh - s športom proti drogi je nekaj posebnega, je vsekakor odmevna prireditev in si zasluži ustrezno finančno podporo s strani občinskega proračuna. " Športne dejavnosti so potekale na igrišču v Ljudskem vrtu in ob Šolskem centru Ptuj. Športni pedagog Ivan Čuš z Osnovne šole Ljudski vrt je povedal, da že pet let organizirajo dejavnosti v okviru vseslovenske akcije Z vetrom v laseh - s športom proti drogi. "Najrazličnejše prireditve pripravljamo zato, da bi se mladi v prostem času ukvarjali s športom in ustvarjalnimi dejavnostmi, ne pa zapravljali čas v slabi družbi in se izpostavljali nevarnostim stranpoti. Šport je pomembna dejavnost šolarjev, je dokaz njihove dinamike in del splošne kulture, ki pomembno bogati življenje posameznika.
V njihov vsakdan vnaša vedrino, optimizem in samopotrjevanje ter s tem vstop v svet zmagovalcev. "
Snovalci akcije so z odlično organizacijo mlade prepričali, da se zares splača pokukati na Z vetrom v laseh, ali še bolje -udeležiti se tekmovanj in dokazati sebi in širši javnosti, da za to, da se imamo lepo, ne potrebujemo drog.
Ivo Kornik
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OSNOVNIH ŠOL MESTNE OBČINE PTUJ
MEDALJE IN POKALI V PRAVIM ROKAM
"Učenci osnovnih šol tekmujejo na različnih področjih. Prav tekmovanja na športnem področju so tista, katerih se šole najbolj številčno udeležujemo. Zavedamo se pomembnosti športa kot dejavnosti, s katero učence navajamo na zdrav način življenja, medsebojno sodelovanje, pa tudi tekmovalnost s samim seboj in drugimi. Učenci dosegajo lepe rezultate na občinskih, medobčinskih, regijskih in tudi na državnih tekmovanjih. Marsikateri od njih pa bo postal vrhunski športnik.
Že več let smo ugotavljali, ko je nekdanja občina Ptuj razpadla na številne manjše občine, da prireditev športnik leta ni najbolj primerna za podelitev priznanj najboljšim športnikom osnovnih šol MO Ptuj, saj nismo mogli upoštevati vseh učencev. Tako smo se na pobudo učiteljev in ravnateljev OŠ MO Ptuj s Športnim zavodom in MO Ptuj dogovoriti, da bomo v tem šolskem letu organizirali prireditev, kjer bo župan Miroslav Luci podelil priznanja najboljšim športnikom OŠ v MO Ptuj. Kriterije za proglasitev najboljši učencev -športnikov so izdelali in potrdili športni pedagogi in predstavnik Športnega zavoda Ptuj.
Organizator prireditev bo vsako teto Športni zavod Ptuj in ena od OŠ. V tem šolskem letu je ta čast in tudi odgovornost pripadla naši šoli. Zato dovolite, da vse v imenu vseh ravnateljev OŠ MO Ptuj Breg, Ljudski vrt, Ljudevita Pivka, Olge Meglič in seveda Mladike prav lepo pozdravim ter se zahvalim MO Ptuj in županu Miroslavu Luciju za razumevanje in pokroviteljstvo.
Vsem dobitnikom priznanj pa iskreno čestitam in jim želim še veliko športnih uspehov, " je v slavnostnem nagovoru mladim dejala gostiteljica, ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj.
Najboljši posamezniki in ekipe osnovnih šol na državnih prvenstvih
Proglašajo se najboljši posamezniki in ekipe šol, ki so se uvrstili najmanj v četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol. Upoštevajo se športne panoge A programa po kriteriju Odbora za šolska športna tekmovanja Slovenije in panoge, kjer je bilo izvedeno medobčinsko oziroma področno tekmovanje.
Učenci in ekipe prejemajo pokale!
OŠ dr. IJudevlta Pivka
Peklič Janja	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Tek 300 m 8. mesto
Večerjovič Leon	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Tek 60 m 4. mesto
Učenke - ekipa v košarki	Finale državnega prvenstva: 4. mesto
(XŠ Grajena
Bezjak Rok	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno:
	Tek 60 m 10. mesto
OŠ Mladika
Kolarič Nina	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Skok v daljino 6. mesto
Laura Maks	Državno prvenstvo v šolskem krosu: 3. mesto
Ekipno 8. razred - učenci	Državno prvenstvo v šolskem krosu: 5. mesto (Belšak Leon in Laura Maks)
Pokale in medalje je podeljeval župan Miroslav Luci: "Šolskega športa na srečo še ne obvladujejo tržne sile, zato je vedno prijeten spomin na čas, ko športni rezultat svojega tvorca nagradi, resda z neotipljivimi, a zelo pomembnimi vrednotami. V takem športu nismo nasprotniki, temveč tekmeci, ki smo drug za drugega veseli, ker drug drugemu pomagamo segati do meja svojih sposobnosti. To, da zgolj s potrpežljivim, poštenim in trdim delom naravni dar pregnetemo v nekaj izjemnega, le na videz samemu sebi namenjenega, pomeni, da smo iz pravega testa. "
Proglasitev prvakov MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih osnovnih šol in najboljših posameznikov oz. ekip na državnih prvenstvih v šolskem letu 2000/01
I	UČENCI	I	UČENKE	|
POSAMEZNO - medalje prejmejo učenke in učenci prvaki MO Ptuj v krosu!
KROS
	Priimek in ime	Šola	Razred		Priimek in ime	Šola	Razred
1.	Pintarič Karlo	O.Meglič	5.		Ramšak Tamara	Ljudski vrt	5.
2.	Marčič Peter	0. Meglič	6.		Gabrovec Lea	0. Meglič	6.
3.	Gajšek Rok	Ljudski vrt	7.		Tikvič Jasmina	Ljudski vrt	7.
4.	Laura Maks	Mladika	8.		Kolarič Nina	Mladika	8.
EKIPNO - prejmejo pokale
1. Mladika - učenci	1. Ljudski vrt - učenke
VSEEKIPNO
7. Ljudski vrt - učenci in učenke
Pokale in medalje je podeljeval podžupan in ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker:
"Nedvomno drži stavek, da je šport vendarle stalnica, s katero je mogoče mlade pridobiti - ne samo zaradi njih samih - ampak za naloge, ki jih čakajo v bodočnosti. In nenazadnje, bolj kot kdajkoli je zaznati tudi vse iskrenejši namen snovalcev programov športa mladih, da bi postavili temelje
OŠ Ljudski vrt
Bračič Taja	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Skok v višino 6. mesto
Vesenjak Matjaž	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Tek 60 m 1. mesto - DRŽAVNI PRVAK
Starejši učenci (7./8.razred) -mali nogomet	Polfinale državnega Prvenstva: 2. mesto
OS Mladika
Kolarič Nina	Finale državnega prvenstva v atletiki - posamezno: Skok v daljino 6. mesto
Laura Maks	Državno prvenstvo v šolskem krosu: 3. mesto
Ekipno 8. razred - učenci	Državno prvenstvo v šolskem krosu: 5. mesto (Belšak Leon in Laura Maks)
OŠ 01« Meglit
Terbuc Vesna	Finale državnega prvenstva v namiznem tenisu: 5. mesto
Horvat Mitja	Finale državnega prvenstva v judu: 1. mesto - DRŽAVNI PRVAK
Starejše učenke (7./8.razred)-Košarka	Četrtfinale državnega prvenstva: 2. mesto
Mlajši učenci (5./6.razred)-Košarka	Polfinale državnega prvenstva: 2. mesto
	Priimek in ime	Šola	Razred		Priimek in ime	Šola	Razred
1.	Vesenjak Matjaž	Ljudski vrt	60m		Joha Saša	O. Meglič	60m
2.	Bezjak Rok	Grajena	60m		Krojzl Tanja	Grajena	60m
3.	Trbuc Jernej	O. Meglič	300m		Čeh Alja	Ljudski vrt	300 m
4.	Šimenko Jan	Mladika	300 m		Tikvič Jasmina	Ljudski vrt	300 m
5.	Lubaj Timi	0. Meglič	1000m		Gabrovec Lea	0. Meglič	1000 m
6.	Laura Maks	Mladika	1000 m		Docman Katja	Ljudski vrt	1000 m
7.	Kamenšek Tadej	O.Meglič	Dalj.		Bedrač Katja	Ljudski vrt	Dalj.
8.	Mihaljinec Mitja	Mladika	Dalj.		Kolarič Nina	Mladika	Dalj.
9.	Marčič Peter	0. Meglič	Viš.		Bračič Taja	Ljudski vrt	Viš.
10.	Marinič Matic	Ljudski vrt	Viš.		Markotič Janja	Ljudski vrt	Viš.
11.	Jerenko Mitja	Ljudski vrt	Žogica		Emeršič Maja	O. Meglič	Žogica
12	Lizzi Mario	Ljudski vrt	Žogica		Bohinc Anita	O.Meglič	Žogica
11	Samastur Matjaž	Mladika	Krogla		Kocuvan Petra	Mladika	Krogla
14.	4 X100 m: 1.	Šimenko Jan 2.	Lenart Damir 3.	Šilak Dario 4.	Bezjak Daniel	Mladika	4x100 m		4 X100 m: 1.	Vindiš Tina 2.	Kolarič Nina 3.	Petrovič Sonja 4.	Čuček Ksenija	Mladika	4x100 m
Občinski prvaki v disciplini skok v višino in direktor Športnega zavoda Ptuj Foto: Langerholc
ustreznemu delu, ki bi omogočilo še uspešnejši razvoj na občinski ravni. "
Pokale in medalje je podeljeval direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Clažar: "Glavno je, da ima športno življenje mladih smisel in smer. Doseči dober cilj je bolje kot izrekati veliko besed. Prireditev bo zagotovo postala del življenja ptujskih osnovnošolcev. "
UČENCI	UČENKE
	Športna panoga	Šola		Športna panoga	Šola
1.	Košarka	O. Meglič		Košarka	O. Meglič
2.				Rokomet	Ljudski vrt
3.	Odbojka	O. Meglič		Odbojka	Mladika
4.	Mali nogomet	Mladika		Mali nogomet	Grajena
5.	Judo	O. Meglič		Judo	Ljudski vrt
6.	Streljanje	O. Meglič		Streljanje	O. Meglič
Ekipni prvaki v kolektivnih športnih panogah, v judu in streljanju
Pokale in medalje je podeljevala ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj: "Takšni odnosi, kot so vladali na tekmovanjih v šolskem letu 2000/2001, bi morali biti trajni. Mladi so dosegli novo dimenzijo in zdaj jo morajo negovati. "
Elegantni šarmer Peter Kirič, ki je domiselno povezoval program, je uspešnim športnikom polaskal, da so vsi zmagovalci, toda v posamezni panogi je le eden naj zmagovalec. Za kulturnozabavno razpoloženje je poskrbel pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom jasne Drobne. Marjan Lenartič z Športnega zavoda Ptuj je bil deležen javnega priznanja za skrbno zbiranje in obdelavo športnih rezultatov. Najobetavnejši ptujski košarkar Peter Marčič pa je pred odhodom v Treviso (Italija), kjer NBA organizira košarkarski camp ''Košarka brez meja" za mlade evropske košarkarje, povedal: "Življenje športnika je naporno, le trenutki so zlati in ta trenutek je resnično zlat, pa ne samo zaradi priznanja, medalje ali pokala, temveč zato, ker sem spoznal, da me športna javnost spoštuje. "
Posebno pozornost seveda zaslužijo športni pedagogi, ravnatelji oz. vsi člani učiteljskega zbora, ki vneto sledijo modernim smernicam v razvoju športa in skrbijo za živahen utrip na posameznih šolah.
Ivo Kornik
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 785 900 E-mail: GP@gledalisce-ptuj.si
blagajna @gledalisce-ptuj.si http: //www.gledalisce-ptuj.si
September 2001
PRIPOROČAMO
PREDSTAVE ZA OTROKE
28. september ob 18.00 - Gledališče Ptuj:
PRINCESKA IN ČARODEj - premiera
PREDSTAVE ZA ODRASLE
12.	september ob 19.30 - Gledališče Ptuj: GLASBA SKOZI G45
GOSTOVANJA PO SLOVENIJI
13.	september ob 20.00 - gostovanje v Novi Gorici: MARjETKA, str. 89
14.	september ob 20.00 - gostovanje v Mengšu: MARjETKA, str. 89 16. september ob 19.30 - gostovanje v Celju: MARjETKA, str. 89 21. september ob 20.00 - gostovanje v Mariboru: MARJETKA, str. 89
W
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ STALNE ZBIRKE
Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, zbirka orožja in grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 18. ure.
Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 17. ure.
I. in lil. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 8781). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih.
Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
GALERIJA
Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi:
namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od
Za Gledališče Ptuj Mateja Rokavec
10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
PRIREDITVE
Pokrajinski muzej Ptuj organizira kiparsko delavnico za učence od 3. razreda OŠ naprej - vsak četrtek v juliju od 10. do 12. ure na ptujskem gradu.
5., 12., 19. in 26. julija ob 10. uri pa bodo prav tako na ptujskem gradu Poletne likovne delavnice. Kontaktna oseba: Metka Stergar, tel.: 748 03 50, pedagogi-muzej.ptuj @siol. net.
RAZSTAVE, KI SO NA OGLED ČEZ POLETJE
V	Kapiteljski dvorani nekdanjega dominikanskega samostana je celo poletje na ogled zgodovinska razstava avtorice Nataše Kolar Od dominikanske vojašnice do muzeja. Razstava je na ogled vsak dan med 10. in 17. uro.
V	Miheličevi galeriji je do konca julija na ogled razstava keramike Velika forma. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
Martin Steiner
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787-9230 (uprava muzeja),
02 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks 02 787 - 7700, e-mail: muzej-ptuj.uprava @siol.net, pedagogi-muzej.ptuj @siol. net
NA PTUJU TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je v začetku letošnjega leta organiziralo tečaj znakovnega jezika. Začetni tečaj, ki je trajal od januarja do junija, je uspešno končalo 15 udeleženk, med njimi tudi dve iz Ptuja. Sekretarka društva Polonca Burger je bila zelo vesela, saj je bilo zanimanje za tečaj zelo veliko. V jeseni pripravljajo nadaljevalni tečaj in upajo, da bodo lahko z njim začeli že septembra. Udeleženke tečaja so ob koncu, 16. junija, pripravile zaključek v Grif baru v Slovenski Bistrici, kjer so se srečale z gluhimi iz Maribora in širše okolice. V igri in kretnji so uprizorile pravljico Žabji kralj, ki je prva takšna pravljica v Sloveniji, prevedena v znakovni jezik. Tudi gluhi so jim pripravili presenečenje. Na zelo prisrčen način so predstavili svoje skeče, recitacije in za zabavo čarovnije. Druženje je bilo zelo prijetno in je trajalo pozno v noč. Sklenila so se nova prijateljstva in dogovor o ponovnem srečanju.
Nataša Zagoranski
□un
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI
nje počitnice ponujajo vsem toliko možnosti za ustvarjalno, čijetno in koristno preživljanje prostega časa, da pravzaprav 'koli ne bi smeli začutiti dolgočasja.
V	sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj in Društvom gluhih in naglušnih Podravja Maribor smo pripravili
TEČAj ZNAKOVNEGA JEZIKA
KDAj? 20. do 24. avgusta od 17. do 19. ure
KJE? V prostorih Centra interesnih dejavnosti, Osojnikova c. 9 (pri trgovini SPAR)
KOMU ]E DELAVNICA NAMENjENA? Delavnica je primerna za učence od 5. do 8. razreda, dijake, študente in tudi odrasle, ki jih to zanima. VSEBINA DELAVNICE: Spoznavanje osnov znakovnega jezika gluhih in naglušnih.
DODATNE INFORMACIJE O VSEBINI: Ob torkih med 17. in 18. uro po telefonu 031 316 040 (Marija Koser).
MENTORICA: Marija Koser ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 5, največ 15
PRISPEVEK: 1.500 SIT INFORMACIjE IN PRIjAVE: Prijave zbiramo do 16. avgusta, izjemoma ob začetku tečaja v Centru interesnih dejavnosti, Osojnikova c. 9, vsak delovni dan med 8. in 11. uro po telefonu 780 55 40.
V	sodelovanju z Modelarskim društvom Avioteh ter Osnovno šolo Mladika smo pripravili MODELARSKO DELAVNICO
KDAJ? Od 26. julija do 6. avgusta od 10. do 13. ure
KjE? Osnovna šola Mladika KOMU jE DELAVNICA NAMENjENA? Namenjena je učencem osnovnih šol od 5. do 8. razreda.
VSEBINA DELAVNICE: Udeleženci bodo izdelali letalski model iz lesa in preizkusili njegove letalske sposobnosti na letališču v Moškajncih. ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 5, največ 15 udeležencev MENTOR: Miro Dajčman PRISPEVEK: 1.500 SIT INFORMACIjE IN PRIjAVE: Do začetka delavnic oz. do zapolnitve mest, izjemoma ob samem začetku delavnice v Centru interesnih dejavnosti, Osojnikova c. 9, vsak delovni dan med 8. in 11. uro po tel. 780 55 40.
V sodelovanju z butikom okvirjev A'propos Ptuj smo pripravili DELAVNICO OSNOV GRAFIKE
KDAj? Od 20. do 25. avgusta od
16.	do 18. ure
KjE? V prostorih Centra interesnih dejavnosti, Osojnikova c. 9 (pri trgovini Spar)
KOMU j E DELAVNICA NAMENjENA? Namenjena je mladim od 12. leta naprej.
VSEBINA DELAVNICE: Udeleženci se bodo ukvarjali s ploskim tiskom (tehniki linoreza in kolagrafije) ter globokim tiskom (tehnika suhe igle). ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 5, največ 15 udeležencev MENTOR: Franc Simonič, prof. lik. ped.
PRISPEVEK: 1.000 SIT INFORMACIjE IN PRIJAVE: Prijave zbiramo do 16. avgusta oz. do zapolnitve mest, izjemoma ob začetku delavnice v Centru interesnih dejavnosti, Osojnikova c. 9, vsak delovnik med 8. in 11. uro po tel. 780 55 40.
Seveda je ponudba počitniških dejavnosti v letošnjem poletju še veliko večja, saj jih ponujajo tudi druge organizacije in društva. Če potrebujete informacije o drugih dejavnostih in dogodkih, so vam na voljo v Vodniku skozi poletje 2001; Kam med počitnicami? (izšel kot priloga junijske številke Ptujčana), pa tudi v zloženki Poletno ptujsko poletje. Obe tiskovini lahko dobite v CID-u (v času uradnih ur) in v Turističnem informativnem centru (TIC).
O poletnem dogajanju v Mestni občini Ptuj pa lahko izveste kaj več tudi v TIC-u na Ptuju, na Slovenskem trgu 14 (v mestnem stolpu pri Gledališču Ptuj).
Njihov delovni čas v juliju in avgustu je: od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro,
ob sobotah med 8. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 15. uro.
Pokličete jih lahko po
tel. 771 56 91 ali 779 60 11.
Jurij Šarman
LIKOVNA KOLONIJA
PTÜJART 2001
najstarejše mesto v Sloveniji, si med agim zasluži tudi primerno likovno kolonijo.
Organizator likovne kolonije PtujArt 2001 je Mestna občina Ptuj, koordinator pa Boštjan Rihtar. Kolonija bo trajala od 2. do 5. avgusta:
» 2., 3. in 4. avgusta likovno ustvarjanje,
0 5. avgusta postavitev in otvoritev razstave.
LIKOVNA KOLONIJA

Prireditev je namenjena likovnim umetnikom iz Slovenije in izven njenih meja.
Začetek likovnega ustvarjanja bo v četrtek, 2. avgusta 2001, ob 11. uri na ptujskem gradu. Vsak umetnik ima na voljo prostor za slikanje.
Velikost formata in izbira tehnike je prosta.
Tema je svobodna.
Likovna dela bodo umetniki oddali v soboto, 4. avgusta, do 19. ure.
Otvoritev razstave vseh nastalih del s podelitvijo pri-
znanj bo predvidoma v nedeljo, 5. avgusta, ko je praznik Mestne občine Ptuj.
Umetnikom, ki so se prijavili v likovno kolonijo, bo Mestna občina Ptuj nudila prenočišče, hrano, dve platni z opremo po želji ter postavitev razstave v romansjem palaciju na ptujskem gradu. V zameno za vse navedeno bodo lahko podarili mestu Ptuj eno svoje delo, ki bo postalo sestavni del stalne umetnostne galerije.
Boštjan Rihtar
MO §W
Ptuj je dobilo nove spletne frani, ki jih je izdelalo podjetje 'oietZone (www.spletzone.com) iz Ptuja. Atraktivna podoba in veliko zanimivih in pomembnih informacij sta odliki tega spletnega informacijskega centra. Strokovna ekipa sposobnih, ambicioznih in naprednomislečih posameznikov je v štirih mesecih oživela stran in sedaj skrbi za njeno dinamično podobo in nadgrajevanje. Na strani www.ptuj-on.net boste torej našli zanimive informacije o turizmu, rekreaciji, poslovnem svetu, zdravju, prostih delovnih mestih, ptujskih prireditvah, gledaliških predstavah, TV sporedu, kinu Ptuj, vremenu in še veliko drugih podatkov, ki so hitro dosegljivi.
Strani so vsekakor vredne ogleda in so prejele že veliko pohval. Sedaj se lahko tudi najstarejše mesto v Sloveniji ponaša s sodobno dinamično predstavitvijo in podobo na internetu ter vstopa v nov svet informacijske tehnologije in ravnanja po vzoru e-Slovenije. Strani so narejene in namenjene občanom Ptuja in okolice, zato ste vabljeni, da s
g ZAPOSLITVE I SPLETNI KOTIČEK
§ REKREACIJA
Destination: Space Night, Golovec V soboto, 30.6. se je v Celju v hafi Golovec zgodila letošnja največja poletna rave prireditev v Sloveniji - Space Night. Tokrat je dogajanje zopet bilo v hali L in ne v hali, kjer so se partyji dogajali le pred časom in kjer je p...
Ptuj - 5.7.2001
Srečanje župana in minustra za delo, družino In socialne
: Ptujski župan Ptuj Miroslav Lud s sodelavd bo 6. julija v Mestni hiši na Ptuju sprejel ministra za delo, družino in sodalne zadeve dr. Vladimira Dimovskega. Ob 10.30 bo v veliki sejni sobi pod vodstvom Območne organizadje Z... beri dalje...
Sprejem za vojne invalide pri županu .MO Ptuj Pošiljka kostne moke zavrnjena Kostna moka na poti v Nemčijo
KANAL A SLO 2 TV PIKA TV 3
D Osebnost tedna
1
nc Mlakar, direktor
Nikoli na podceMulte
B Ptujska podjetja
B Top 5 povezav SUda"i<« Pt^
BAZENI ENERGIJE v Termah Ptuj oc 1000/1200 Sit
Nočni turnir v malem nogometu, Športno društvo Majšperk,
ob 20:00
Zaključni koncert poletne violinske šole. Glasbena šola Ptuj
dvorišče ptujskega gradu ob 21.01
ovač - akustični koncert.
Vreme - 6. julija 2001 ob
Slovenijo
Danes bo sončno. Začel bo pihati
jugozahodnik. Zvečar lahko v gorskem	----
...... kakšna vroSnska nevihta. DEM Pl 111.54 110.87
ATS SS 15.853 15.759
Tečaji valut nKBM
PRODAJNI NAKUPNI
259.27 257.72
BGovori se, da...
..kopabice Kidričevo letos
OOa boste vedeli!
Jutri bo poveöni sončno. Pihal jugozah
hrkC
-------
[ PREVERI j___J

KINO MARIBOR
GLEDALIŠČE STARI, KJE JE MOJ AVTO? (Oude, Whare's M» Car?), komedija
B Koristne povezave
svojimi idejami, kritiko in predlogi pomagate pri oblikovanju strani. Ptuj-on.net vas pozdravlja in vam želi toplo poletje in dober veter za surfanje.
irenamarcetic @ email, si
POPRAVEK
V junijski številki Ptujčana se je na 15. strani v članku 10 let Safe Investa zgodil neljub pripetljaj. Objavljena je bila fotografija, na kateri ob ptujskem županu stoji Martin Herzl, solastnik Safe Investa, in ne Stanislav Zavec, direktor Safe Investa, kot je pomotoma pisalo v komentarju k sliki. Tokrat objavljamo fotografijo, posneto na otvoritvi prenovljenih prostorov Safe Investa 22. maja na Osojnikovi na Ptuju, na kateri od leve proti desni stojijo: Martin Herzl, Miroslav Luci in Stanislav Zavec.
Obema gospodoma in bralcem se za pomoto opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Uredništvo
FOTOGRAFSKI NATEGU
NASLOVNICA
PTUJČANA
2001
POTEKA ZA SEPTEMBRSKO, OKTOBRSKO IN NOVEMBRSKO NASLOVNICO.
POGOJI:
m sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvarjajo ljubiteljsko m starostnih omejitev ni m vsak avtor mesečno predloži eno ali največ tri (barvne ali črnobele) fotografije in pripadajoče filme (najmanjši format fotografije 18 cm X 13 cm) m tema je prosta
m upoštevali bomo le fotografije pokončnega formata
m ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena z geslom avtorja m k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo naslednji podatki: ime in priimek ter naslov sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji(am)
■ vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi:
*	odgovorna urednica Ptujčana Milena Turk
*	člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana)
*	Aleš Šprah (administrativni sodelavec Uredništva Ptujčana).
m rok za oddajo fotografij je do 23. dne v predhodnem mesecu m fotografije pošljite ali prinesite na sedež Uredništva Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj.
NAGRADE:
•> Mesečne nagrade za avtorje OBjAVLjENIH FOTOGRAFI/ NA NASLOVNICI PTUjČANA:
5 filmov znamke FUjl 200 s 24 posnetki, razvijanje
in izdelava slik v velikosti 10 cm x 15cm
(v Foto studiu Langerholc na Ptuju, Prešernova 2).
•> Nagrada ob zaključku natečaja: fotoaparat MINOLTA v vrednosti 80.000 tolarjev.________
SPONZOR NfiTECfiJfi: FOTO LANGERHOLC PTC!)
U1
VOJVODINSKA DELEGACIJA OBISKALA PERUTNINO PTUJ
PP BI LfIHKO OBNOVILA SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO
27. junija - Gospodarska negacija s predstavniki pokrajinske vlade in ambasade Republike Jugoslavije v Sloveniji je pozno popoldne obiskala Perutnino Ptuj. Gre za prve poslovne stike med najuglednejšim slovenskim proizvajalcem perutninskega mesa in izdelkov in vojvodinskim gospodarstvom po razpadu Jugoslavije. Pogovori pa so pokazali, da gospodarstvo ne pozna zamer, ampak pričakuje samo enakovredne pogoje za sodelovanje na tržnih in kapitalskih osnovah. Te bosta sicer morali urediti obe državi,
Perutnina Ptuj pa pričakuje tudi povrnitev možnosti upravljanja s svojim precejšnjim premoženjem, ki ga ima v Jugoslaviji.
Sicer je ta tema ostala v ozadju ocenjevanja možnosti ponovne vzpostavitve poslovnega sodelovanja med vojvodinskimi podjetji in Perutnino Ptuj. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je izpostavil predvsem področja, na katerih bi poslovno sodelovanje lahko vzpostavili takoj. To je na vojvodinski strani zagotavljanje genetsko nespremenjenega pridelka koruze in soje, ki jo Perutnina Ptuj uporablja za piščančjo prehrano, medtem ko bi s slovenske strani lahko začeli izvažati kakovostno perutninsko meso in izdelke tako v Vojvodino kot k Jugoslavijo. Politična volja za sodelovanje, ki je nastopila na obeh straneh, je sicer dober pogoj za ponovno vzpostavitev medsebojnega sodelovanja, je pa premalo za normalno gospodarsko sodelovanje. Zato so se popoldne v Perutnini Ptuj dogovorili, da ne bodo prenehali s spodbujanjem državnih organov, da vzpostavijo takšne okvire gospodarskega sodelovanja, ki bodo izločili politične in druge nadpovprečne dejavnike tveganja za gospodarstvo. Ko se bo vzpostavil normalni trgovinski sistem poslovanja, lahko Perutnina Ptuj začne takoj poslovno sodelovati tako z Vojvodino kot z drugimi deli ZR jugoslavije.
Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj
KMETIJE MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO Z001
fugo leto je Odbor za gospodarstvo Mestnega sveta ''MO Ptuj razpisal natečaj za izbor kmetije leta. Prijavilo f je 9 kmetij, ki jih je komisija obiskala in po kriterijih pravilnika določila vrstni red za prva tri mesta. Žal letos med prijavljenimi ni bilo kmetije, ki bi jo komisija lahko izbrala po značilnostih kmečke arhitekture. Devet kmetij je bilo ocenjevano po elementih tehnološkega, ekološkega, varčnega, tržnega in sodobnega gospodarjenja. Komisija je tudi upoštevala ohranjanje tradicije kmečkega življenja na vasi, kot je družinsko življenje, ohranjanje ljudskih šeg in navad ter vključevanje v društveno življenje na vasi.
I. MESTO
KLEMENČIČEVA kmetija iz
Nove vasi pri Ptuju 114. To je trenutno po obsegu proizvodnje največja kmetija v MO, usmerjena v poljedelstvo in živinorejo. Veliko Slovencev še se spominja televizijske oddaje leta 1979, ko je moderator Mito Trefalt predstavil takrat 14-letnega Branka in njegovega 13-letne-ga brata Stanka, ki jima je umrl oče, mati pa je zbolela. Gospodar Branko in gospodinja jožica obdelujeta trenutno 61 ha zemlje, od tega 15,5 ha lastne. Hlevi imajo zmogljivost za 80 govejih pitancev, za 16 plemenskih svinj in za letno prirejo 100 bekonov. Kmetija je strojno sodobno opremljena za lastno obdelavo zemlje in za tuje strojne storitve. Petčlanska družina (tri generacije) se preživlja izključno iz dohodka kmetije. Gospodinja jožica je končala srednjo kmetijsko šolo in vodi gospodinjstvo ter knjigovodstvo, hčerka Suzana je končala osemletko in je vpisana v živilsko šolo v Mariboru, sin Tadej pa bo v jeseni nadaljeval četrto leto osnovne šole. Z njimi živi tudi Brankova mama.
2.	MESTO
Kmetija FUKS iz Nove vasi pri Ptuju 36 je živinorejsko usmerjena, zlasti v prašičerejo. V hlevih imajo 30 plemenskih svinj in letno oddajo 150 bekonov. Družina obdeluje 15 ha obdelovalnih površin, redi pa tudi
krave dojilje. Na kmetiji živijo tri generacije, preživljajo pa se tudi z dodatnim delom.
3.	MESTO
Kmetija BOLCAR iz Spuhlje 50 je mešana poljedelsko-živino-rejska prakmetija. Obdelujejo
12	ha lastne zemlje, že 21 let pa vzrejajo 10 do 160 tisoč piščancev za Perutnino Ptuj. Dohodek ustvarjajo še z osmimi plemenskimi svinjami ter z vzrejo bekonov od vseh lastno vzrejenih pujskov. Na kmetiji se preživljajo trije člani.
OSTALE PRIJAVLJENE KMETIJE
Komisija je zelo ugodno ocenila vse prijavljene kmetije in le težko se je bilo odločiti za prva tri mesta. Ostalih 6 kmetij bomo navedli po abecednem redu.
<8> Kmetija ČRNKO iz Krčevine pri Vurberku 26 je perutninsko-živinorejsko usmerjena na težjem hribovskem območju. Trije člani družine vzrejajo 12000 piščancev za PP, redijo 20 govejih pitancev in kravi dojilji. Obdelujejo 9 ha zemlje.
Kmetija ESIH iz Grajene
13	a, ki je lani zasedla drugo mesto. Znana kmetija ni velika, vendar intenzivno vrtnarsko-sadjarsko usmerjena. Ima okrog 2000 kvadratnih metrov pokritih površin - plastenjakov in 1,5 ha sadovnjakov. Prideluje vse vrste vrtnin ter več vrst sadja, zlasti marelice in breskve. Ima lastno namakalno zajetje.
<$> Kmetija LACKO, Nova vas 90, je živinorejsko usmerjena kmetija. Redijo 30 krav molznic v prosti reji. Na znani Lackovi domačiji živijo tri generacije šestih članov.
Kmetija ŠALAMUN iz Pacinja 16 je živinorejsko-poljedelsko usmerjena. Redijo 40 govejih pitancev in nekaj krav dojilij. Obdelujejo 18 ha obdelovalnih površin. Na dvorišču posluje tudi kmetijska trgovina.
<$> Kmetija ŠIREC, Krčevina pri Vurberku 76, je vinogradniško-živinorejsko usmerjena.
Obdeluje 15 ha zemlje, od tega blizu 3 ha vinogradov. Iz dvorišča je prekrasen razgled na vse strani, zlasti pa na Dravsko dolino s planinami v ozadju.
<S> Kmetija TEMENT, Cesta 8. avgusta 18, je živinorejsko usmerjena za tržno prirejo mleka. Goveji hlev je napolnjen s 23 kravami molznicami, ki se pasejo na bližnjem vzdrževanem travniku v prosti reji. Obdelujejo 18 ha lastne in zakupne zemlje. Na kmetiji živijo tri generacije oz. 7 članov. Imajo tudi zbiralnico mleka.
Vse prijavljene kmetije so tudi letos dokazale, da imamo v MO Ptuj dobro razvito tržno kmetijstvo. Komisija pričakuje, da se bodo naslednje leto nekatere zopet prijavile in da bodo vzpodbudile za prijavo tudi ostale.
V Mestni občini Ptuj želimo, da se poveča priljubljenost zdravega življenja na kmetijah in da se ohrani trdna baza slovenstva.
Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj bo 27. julija ob 10. uri na kmetiji Klemenčič v Novi vasi pri Ptuju.
Komisija za ocenitev
Kmetija Bolcar, Spuhlja 50, 3. mesto,
Foto: Langerholc.
Kmetija Lacko, Nova vas pri Ptuju 90, Foto: Langerholc.
Kmetija Crnko, Krčevina pri Vurbergu 26, Foto: S.B.
Kmetija Esih, Grajena 13a, Foto: Langerholc.
Kmetija Šalamun, Pacinje 16, Foto: Langerholc.
Kmetija Tement, Cesta 8. avgusta, Foto: Langerholc.
Kmetija Širec,
Krčevina pri Vurbergu 76, Foto: S.B.
			
RT -SSI Ml			c - f
			
Mercator SVS, d.d., Rogozniša c. 8, Ptuj
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
♦	OSNOVNA ŠOLA	♦ TRGOVEC
♦	KUHAR	♦ GOSTINSKI TEHNIK
♦	NATAKAR	♦ TURISTIČNI TEHNIK
♦	EKONOMSKI TEHNIK ♦ STROJNI TEHNIK
ŠTUDIJ NA DALJAVO
♦ VISOKA POSLOVNA ŠOLA
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ ■ EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA
♦ SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Metni trg 2, 2250 Ptuj ♦ Tel.: 02/ 749 21 50
safe invest
Safe Invest - Mreža Zavarovalniško zastopanje d.o.o.
Osojnikova 3-5,2250 Ptuj Telefon: 02/749 12 00, Fax: 02/749 12 01 E-mail: safeline@safe-invest.si Internet: www.safe-invest.si
Zakaj ravno safe invest?
-	izkušnje
-	varnost
-	uspeh
-	kakovost
SAFE-INVEST10 LET
W080 2340
78 00 260 www.pcs-slo.com
S
Mercator
Dežurne trgovine
ob praznikih v letu 2001
od 8. do 12.ure
samopostrežbe CMD, Panorama in Živila ter market Rogoznica 2. 1., 16. 4., 2. 5., 31. 10. in 26. 12.
PC Breg
8. 2., 1.5. in 1. 11. market Rimska peč 15. 4., 25. 6. in 25. 12. samopostrežba Blagovnica 1. 1., 27. 4. in 15. 8.
vsako soboto v letu 2001
Blagovnica Ptuj do 13. ure samopostrežba Živila do 1 7. ure Hipermarket Ptuj do 17. ure
vsako nedeljo v letu 2001
samopostrežbe CMD in Živila od 8. do 12.ure
fharaaXwnajboljši sosed
N
. A
¥ mA Am m P £%. z il|r i « Ptujčana prejme na c 8.750 gospodinjstev. Oglasi se objavljajo po nasi	tJB. agotovite si svoj oglasni prostor!	
	(c	
	p lom vsak mesec brezplačno! ednjem ceniku:	
VELIKOST	BARVNI TISK	DVOBAR. TISK
1/16 STRANI (5 X 7 cm)	9.000 SIT	8.100 SIT
1/8 STRANI (10,5 X 7 cm)	18.000 SIT	16.200 SIT
1/4 STRANI (10,5 x 14 cm)	36.000 SIT	32.400 SIT
1/2 STRANI (21 X 15 cm)	72.000 SIT	64.800 SIT
CELA A4 STRAN	144.000 SIT	129.600 SIT
NA NASLOVNICI (20 x 5 cm)	90.000 SIT	
V cene ni vštet DDV OCLASE SPREJEMAMO TUDI NA DISKETI, ZIP-u, CD-ju, ali po ELEKTRONSKI POŠTI: irenamarcetic@email.si, ali repro@grafis.si POPUSTI NA POLLETNO IN CELOLETNO OGLAŠEVANJE