DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Pia-z-zutta 18-1. i CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 42 Trst - Gorica, 18. oktobra 1957 Izhaja vsak petek II« seja Mešanega odbora Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da se bo -> začetku novembra sestal jugoslovansko - italijanski Mešani odbor na svoje drugo zasedanje. Odbor je bil ustanovljen v smis1 določil Posebnega statuta londonskega sporazuma o Trstu in je začel delovati preteklo pomlad, ko je imel svojo prvo sejo v Rimu. Taikrat so razpravljali v glavnem o pravilniku. Sklenili so pa, da bodo na naslednjem sestanku začeli z rednim delom. Ker je predvideno, da bo odbor zasedal dvakrat letno, in to izmenično v Rimu in Beogradu, bo predstoječe drugo zasedanje v glavnem mestu Jugoslavije. Obenem z napovedjo bližnje seje Mešanega odbora se je tudi zvedelo, da bo odbor na tem zasedanju v glavnem razpravljal ' vprašanju slovenskih šol na ozemlju Trsta in okolice, kakor tudi o ita-lijainiskih šolah v okrajih Koper in Buje v nekdanji coni B Tržaškega ozemlja, katero upravlja Jugoslavija. Glede slovenskih šol na Tržaškem bo z jugoslovanske strani gotovo postavljeno vprašanje, zakaj te šole hirajo. To je prav gotovo j/roblem ,kateremu je treba iti do dna. Nemogoče se je zadovoljiti z enostavnim odgovorom, da je pač manj otrok, kajti nazadovanje števila učencev v italijanskih vn slovenskih šolah ni sorazmerno. Manjšanje števila, učencev, ki obiskujejo slovenske šole, posebno v mestu Trstu, je prav gotovo, v precejšnji meri posledica zastraševanj, odkrite in prikrite gonje proti vsem, ki. pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. Ali se nismo tudi v našem listu že ponovno pritožili proti raznim organom, ki se pri svojem iskanju informacij tako radi zanimajo, ali hodi otrok slovenskih staršev v slovenske ali v italijamske šole? In če hodi v slovenske, potem dajo t/udi čutiti, da je to vse prej kot bela pika. Mešani odbor mora na vsak način por skrbeti, da takšno nezdravo stanje pone-jhai. Isto, kar želimo sebi, želimo seveda tudi Italijanom, ki živijo v Jugoslaviji. Tudi njim je treba zagotoviti popolno e-nakapravnost * jugoslovanskimi državljani slovenskega ali hrvatskega jezika. Drugo vprašanje, ki je za naše šole zelo boleče in kaže m njihovo zapostavljanje, je dejstvo, da vkljub useim. dosedanjim obljubam še vedno niso uzakonjene. Učne moči, ki naj na njih delujejo, so, reci in piši, dvanajst let po koncu vojne še vedno nameščane iz leta v leto, brez pravice stalnosti, napredovanj, poviškov in pokojnine, kar je pač v zvezi s stalnostjo. Naj bo posameznik še tako zaveden im požrtvovalen, takšna negotovost prav gotovo ne more vzpodbudno vplivati na voljo do dela, niti ne veča ugleda slovenskega učnega osebja. Tu je treba še posebej omeniti, da je bil za slovenske šole v Italiji sicer izdelam zakonski osnutek, ki so ga pa osrednji vladni organi pripravili brez sodelovanja predstavnikov slovenskih šolnikov, oziroma slovenske manjšine. Proti temu zakonskemu osnutku je vsa slovenska javnost v Italiji enodušno protestirala, vendar brez uspeha„ Vkljub vsem obljubam in lepim besedam je zakonski osnutek bil predložen parlamentu v bistveno neizpremenjeni obliki. Tarr čaika zdaj na nadaljnji postopek. Ali bo Zdaj Mešani odbor lahko dosegel to, kar niso mogli doseči ne sloven- ski šolniki, ne predstavniki vseh slovenskih/ političnih in kulturnih orgamzacij s svojimi predstavkami, ki so jih pošiljali v Rim? Odgovor ra to vprašanje bo važen preizkusni kamen stvarne moči in vloge, ki naj bi jo imel Mešani odbor. Če bo odpravljeno določilo, po katerem bi slovenski starš1 morali vlagati posebne prošnje za vpis svojih otrok v slovenske šole; če bo obveljalo načelo, da naj o šolski izobrazbi svojega otroka prvenstveno odločajo očetje in matere, ne pa posebne komisije, potem bomo lahko rekli, da sklepi Mešanega odbora nekaj zale že’jo in da se v težavah lahko obrnemo nanj z upanjem, da dobimo pomoč. Ce si pa odbor kaj takega ne bi upal skleniti, oziroma se pri taiko važnem problemu ne bi mogel zediniti za edino pravično stališče, potem bomo pač morali ugotoviti, da je vse zaman, da je pač tudi Mešani odbor samo ustanova, ki je lepa na papirju, odpove, pa na delu. Poleg šolskega vprašanja bo Mešani odbor na svojem beograjskem zasedanju prrav gotovo obravnaval tudi druge stvari. Verjetno so mu tekom teh mesecev, ki so pretekli od njegovega prvega, pomladanskega, zasedanja, bile predložene razne druge pritožbe, saj je nerešenih in spornih vprašanj na kupe. Vzemimo samo zadevo dvojezičnih napisov! Vsega tega prva poročila o bližnjem zasedanju Mešanega odbora ne omenjajo, upamo pa,, da Odbor tudii takšnih podrobnih problemov ne bo zanemaril, saj je vendar zaradi njih ustanovljen. POLOZHJ TRŽHŠKEGH OZEmLJH ostane že nadalje Belipremenieii italijanske obmejne straže pregledovale na svetogorskem bloku avto, .s 'katerim se je vračal iz Jugoslavije g. Rihard Nanut iz Podgore, in iztaknile 24 kg mesa, skritega med mo- 'Vse kaže, da je bil jugoslovansko-sov-jetski sestanek .na modri Donavi v prvih dneh avgusta globljega pomena, kot pa so to komentirali na Zahodu. Ker pri tem ni šlo 'zgolj za sestanek med predstavniki dveh vlad, je bil dan glavni poudarek partijam in njunim medsebojnim odnošajem. Tega ne gre podcenjevati, najmanj pri komunistih, ki polagajo tolikšno važnost formaliteti in dlakocepstvu. Komunike, ki so ga objavili po tej konferenci v Romuniji, je sicer kratek in marsikaj omenja samo s splošnimi frazami, a, že tiu je mogoče sklepati, da je šlo za večje stvari. 2e mnogokrat smo pisali, da je Tito bil in ostane komunist, čeprav so ga zdaj eni, zdaj drugi razlogi vodili v oportunistično politiko. Toda istočasno nismo pozabi'' dodati, da je bil Titov upor proti 'Stalinu tako resničnega značaja, da ni govora, da foi se mož kdaj povrnil v podrejeno stanje do kogarkoli. In na tej točki »enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve« Tito ni popustil in je odnesel zmago. .Zato ni govora, da bi Jugoslavija zadnje čase .zavzemala istovetno stališče s Sovjetsko 'zvezo v vseh poglavitnih mednarodnih vprašanjih iz kakega drugega razloga, kot predvsem iz vidika koristi za ■jugoslovanske komuniste. Čeprav je 'bilo mogoče to istovetnost videti ali vsaj čutiti že večkrat prej, se je Jugoslavija iz povsem oportunističnih razlogov vsaj formalno razlikovala od Sovjetov. Toda ka- torjem in radiatoriem. Ovadili so ga pristojni oblasti zaradi tihotapstva in mu odtegnili propusfnico. Istega dne, 12. t. m., so straže pregledovale tudi RifoijevO' avtokorjero, ko se je vračala ,iz Solkana, in iztaknile pod .sedeži več mesa, gnjati, tobaka in drugo. Vsi potniki in šofer g. Kusterle so 'tajili, da bi blago pripadalo potnikom ali vozaču. Ker niso mogli odkriti tihotapca, so odtegnili prepustnico šoferju. Vinska letina v Brdih Nasprotno temu, kar smo s tega mesta že pisali, je 'bila vinska letina v Brdih letos količinsko manjša od lanske. Pridelek je pa kakovostno boljši. Zal so cene staremu vinu in novemu moštu zelo nizke, in kmetovalci občutijo krizo, ki je zajela vso državo. Prispevek obrtnikov za nakup strojev 'Goriška trgovska .zbornica sporoča, da imajo obrtniki možnost dobiti državni denarni prispevek za nakup novih strojev v svrho- modernizacije svoje delavnice. V poštev pridejo tisti, ki sl stroje .nakupijo od 1. septembra do 30. novembra 1.1. in predložijo prošnjo na urad trgovske zbornice do 30. novembra z listinami, dokazujočimi nakup in obveznost plačila. Prispevek znaša 26 odstotkov vseh stroškov, .največ pa. 300 tisoč lir. Uspeli koncert okteta »Planika" Pevski koncer okteta' »Planika« pod vodstvom g. Fr. Valentinčiča iz Pevme, ki se je vršil na Placuti preteklo soboto in nedeljo, je .dobro uspel, saj .so udelenžen-ci dali priznanje z aplavzom. HuSičeui ..Žalujoči ostali" Slovensko narodno gledališče iz Trsta je igralo v nedeljo 13. t. m. v Prosvetni dvorani v Gorici Nušičevo šaloigro »Žalujoči ostali«. Besedilo igre v tržaškem .narečju ni ugajalo, in 'zdi se nam, da ni niti povsem umestno prekrasne Nušičeve izvirnike prevlašati na jezikovna nareč ja. Vsebino in poučlj.ivi pomen in namen igre velja, z ozirom na argument, povsod enako, tako pri Srbih, kakor pri Slovencih, :zato bi igro slišali raje v izvirniku ali pa y leposlovni slovenščini! V ostalem je igra, kar se podajanja tiče, dobro uspela. E s č n : SONČNICE Na Krasu sončnice zlate, brez vonjav, zro v nebo, kot da iščejo Boga, podobne duši naši, ki brez meja živi, Sohot razodevalka, angelskih Pristav. O, sončnice visoke skrivnostne, opojne, v oranžnorumenih barvah od Krasa do Brd, ko letajo čebele v bršljanov cvet po strd, v peline, divjine cvetjiče do Grojne. Po grozdju in sončnicah povezava slovenske pokrajine slikovite, po kruhu in Duhu čudovite, slovenske duše v zarje Majke Slave. Septembrski sinji, mili zejiri, pozdrave nosijo od Gospe Svete, na Kras sivozlati v .sen sreče, v bršljanove rumene cvetove, v labodje, moje pesmi pete; vzdrhtijo astre srebrne, vijoličaste, rdeče, ne bodo dočakale jeseni, le sončnice sklonile bodo glave na grobove, mogoče tebi, draga, mogoče meni... kor hitro je. Hruščev pristal na »enakopravnost« in dopustil, da ^različne poti vodijo s socializem«, je bila odprta pot •tudi za formalno istovetnost gledišč. Prepiri, ki .so se 'kasneje sicer pojavili, so stvar nekoliko odgodili, vendar je poslednja čisitka y Moskvi očistila teren za polni .sporazum. Tako je bilo mogoče, da. sta tokrat Tito in Hruščev zares lahko iskreno razpravljala s svojimi tovariši o vprašanjih, ki danes enako 'zadevajo .tako jugoslovanske kot sovjetske komuniste. Ni dvoma., da so y dveh dneh p>osve.tili dofoer del svojih razgovorov tudi Madžarski in Poljski in ob tem seveda tistemu osrednjemu vprašanju, ki pretresa danes Beograd, in Moskvo: kako .zadovoljiti prebujajoče se množice y komunističnih državah, ne da 'bi bilo treba iti pri tem tako daleč, da foi .bili komunistični režimi v nevarnosti. Kajti, če nikdar prej, s.ta se zdaj Tito in Hruščev 'zavedala, da pridejo s padcem komunističnega režima v eni deželi vsaj v življenjsko nevarnost tudi ostali rdeči režimi, v kolikor že tudi neizogibno ne padejo. Ni dvoma, da je v svetu privlačnost Sovjetske zveze kot nositeljice svetovnega komunizma 'zmanjšana po lanskoletnih dogodkih na Madžarskem, čeprav je sovjetska diplomacija ob nemajhnih napakah Zahoda v prenakaterih deželah uspela, česar prav zaradi Budimpešte ne bi nikdar s komunističn zastavo' v rokah. Zato je verjetno, da, je končno prišlo do soglasja -med Titom in Hruščevom o vlogi, ki jo more pri neopredeljenih narodih Azije in Afrike igrati Jugoslavija s svojo »protifolokovsko« »aktivno koeksistenco« in »različnostjo poti v socializem«, čeprav utegne biti tudi tam v bodoče Titov posel prav zaradi zunanjepolitične istovetnosti s 'Sovjetsko zvezo težavnejši. Pri tem pa. je. verjetno, da bo Zahod s svojo često neumestno politiko olajšal .ta posel, na kar sta Tito in Hruščev kot marksista seveda, računala. Po drugi strani je prepovedovanje »aktivne koeksistence«, ki bo v bodoče še naprej oznanjala neodvisnost od Moskve — in o .stari podrejeni obliki dejansko ni več mogoče govoriti, naj gre potem za Jugoslavijo ali Poljsko — edina pot, da »neodvisne« komunistične dežele dobijo ■gospodarsko pomoč od Zahoda., ker ni nobenega dvoma, da jim jo Moskva ne more dati v tisti meri, ki jo potrebujejo. Iz teh vidikov bi torej .sovjetska koncesija »aktivni koeksistenci« in »različnim potem v socializem« bila razumljiva, pa tudi .nujna, če destalinizacija odpravlja nezmotljivost Moskve. Toda kljub svemu temu tudi za, Zahod stališče ni lahko. V interesu svobodnega .sveta in svobode sploh je, da vrata v komunistične dežele niso zaprta. Cena, izplačana' v dolarjih, ,se često zdi visoka, a jo je razvoj v 'Vizhodni Evropi opravičil. Po drugi strani pa morejo biti tudi zaradi zahodne pomoči take vsaj kolikor toliko neodvisne dežele, kot sta Jugoslavija in Poljska, tisti pomirjevalec med Zahodom in Vzhodom, ki naj preprečuje prekomerno napadalnost Sovjetske zveize. Kajti čisto nič ne dvomimo, da si jugoslovanski in poljski komunisti iz povsem sebičnih .razlogov, če že nič drugega, želijo miru, ki jim edini omogoča nemote-rt j uživanje. (»Klic Triglava«) Nakazilo za izredna dela Pristojno ministrstvo je nakazalo gorički pokrajini 8 milijonov lir iza izvedbo nekaterih izrednih del. S tem denarjem 'bodo na primer uredili prostore pred o-režniškama vojašnicama v Doberdobu, 'Sovodnja-h ter drugo. t Mag. Phana. Me Žabkar 'V soboto 12. t. m. popoldne je nenadoma umrl v Rimu g. Jože Žabkar, bivši lekarnar in. župan iz Jesenic. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Gorico in ga. tu pokopali. Pokojnik je z družino živel v Rimu kot begunec. Težko prizadeti družini blagega pokojnika in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. NOVICE IZ SLOVENIJE PRIDELEK KORUZE IN PŠENICE IZa koruzo in pšenico so dosegli letos v Jugoslaviji rekordne pridelke. Izgleda, da se jugoslovansko kmetijstvo začenja povzdigovati na predvojno raven ter da. sčasoma, ne bo potrebno Jugoslaviji izdajati milijarde .za uvoz pšenice in drugih žitaric. 'Seveda do tega ne bo prišlo še tako hitro. Z italijansko pšenico so dosegli v Subotici 70 stotov pridelka na ha, koruza hetorozis je dala 80 stotov na ha v Cr-venki, 100 stotov pa v Vukovaru. Rekorden pridelek ,so dosegli pa na kmetijskem posestvu. Pančevačfci Rit, na vsakem od 100 ha 120 stotov pridelka. DELEGACIJA RUSKE PRAVOSLAVNE CERKVE Dne 11. oktobra, je prispela v Jugoslavijo delegacija ruske pravoslavne cerkve, katero vodi moskovski in ruski patriarh Aleksij. 'Delegacijo de sprejel patriarh srbske pravoslavne cerkve, Vikenfij, ob prisotnosti, članov zveznega izvršnega svčta in svčtnika ruskega veleposlaništva v Beogradu. GOSPODARSTVO Posnemanja uredno uradonanje NOBELOVI VITEZI Blagoslov in prokletstvo v iznajdbi dinamita s Kdo bodo nagrajenci? Spet se bližamo podeljevanju Nobelovih nagrad. Kdo bo letos najpomembnejši učenjak kdo bo nagrajenec mirovnih naporov? Fraki in smokingi, okrašeni s trakovi . križcev in medalj, napolnjujejo vsako le-ito veliko dvorano Koncertnega doma v Stockholmu. Šepet se: razlega iz enega kota v drugi. Sive in plešaste glave se •ozirajo po prijateljih in znancih. Neka-teri udeleženci: so skoraj užaljeni, da so med povabljenci tudi ljudje, ki v njihovih očeh ite časti ne zaslužijo, drugi so vsi srečni nad povabilom. Vsako leto na dan smrti ustanovnika nagrad, 10 decembra, praznujejo v švedski prestolnici izročitev Nobelovih nagrad. V dvorani ra-zdelujejo programe. Iz njih so razvidna imena nagrajencev. Pri tem se obiskovalci sprašujejo, kaj so izrednega storili srečni nagrajenci. Vendar so že sama imena posebnih strok, v katerih so se odlikovali, tako zamotana, da postane sleherno raziskovanje za preprostega človeka nesmiselno. Sodbo je treba pač prepustiti tistim, ki so bili za to poklicani. To so učenjaki podeljevalnih u-stanov, ki sedijo na odru za izbranimi nagrajenci. Glavna osebnost svečanosti, Alfred Nobel, motri v bronastem kipu, okrašenem s svežim cvetjem, izbrano občinstvo. Njegov pogled je žalosten, turoben. Vrnimo se iza nekaj časa nazaj v davno preteklost, v leto 1867. Takrat je 34-letni iznajditelj in kemik Alfred Ber-nhard Nobel prejel patent za izdelovanje novega streliva pod imenom »dinamit«. Nobel je svojo mladost preživel izven svoje švedske domovine. Ze kot otrok je 'zapustil iz družino Švedsko in odšel v Petrograd. Tam je njegov oče gradil torpeda in pomorske mine za carja in si s tem ■zaslužil toliko denarja, da je lahko pričel s preizkušnjami ajrazličnejših stre-liv. Sedemnajst let so Nobelovi živeli v Rusiji. Nato so se vrnili nazaj na Švedsko. .Medtem je postal Alfred vnet sodelavec svojega očeta. Poizkusi e novim in popolnoma nepreizkušenim strelivom, nitroglicerinom, so zagotavljali dobre: uspehe. To ni bila neka nova iznajdba v strogem smislu besede. Učinkovito sestavino dinamita, nitroglicerin, je odkril že leta 1846 Italijan A-scanio Sobrero. Vendar je bila ta rumenkasta, oljnata tekočina z visoko razstrelilno silo (izdelujejo jo iz solitr-ne kisline in glicerina) vse preveč .zahrbtna, prenevarna, da ;bi jo lahko spravili v blago. Kapljica te tekočine, ki je slučajno padla na pivnik, je pokazala novo pot. Izkazalo se je namreč, da se taka kaplji.-ca, položena na trdo podlago, vžge, če po njej udarimo s kladivom. 'S tem so načeloma odkrili dinamit in dejansko tudi brezdimni smodnik. Nobelova iznajdba ie omogočila človeštvu, da je lažje in hitrejše vrtalo hribovja, gradilo ceste in železnice in spravljalo zemska 'bogastva na površino. Ta iznajdba pa je tudi iz neznansko večjo hitrostjo izstreljevala granate in šrapnele, strahovito povečala moč eksplozij, namenjenih človeškemu življenju. Ko je med -nemško-francosko vojno Nobel preiskoval ranjence ,na bojiščih, ga je obšla velika žalost in razočaranje nad lastnim izumom. Ničesar pa si ni imel očitati. A- li naj neka nova iznajdba obdolžuje iznajditelja samo zato, ker je človek iznajdbo 'zlorabil? 'Nova iznajdba Nobelu ni prinesla samo slave, pač pa tudi ogromno premoženje. Zato se je Sved odločil, da postavi svoje ■bogastvo v službo napredka, in miru. »Z vsem preostalim mojim premoženjem pa naj .se postopa takole: Izvrševalci moje oporoke naj vse premoženje .naložijo v iiiiuuiiiminimniiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiniiiMimniiuniiiiuimflHiiiiiiiiiiimiiiinainiiiHiiiiuiiuumimuiiiiuii POD ČRTO varne vrednostne papirje. To premoženje predstavlja zaklad, in obresti tega zaklada naj se vsako leto porazdelijo med tiste osebe, ki so v preteklem letu najbolj koristile človeštvu...« Tako pravi Nobelova oporoka. ■Da bi zadostili poslednji želji velikega izumitelja, so ustanovili posebno ustanovo. ki razdeljuje .nagrade. Med velikim številom predlaganih je le malo izbranih. Ali pa so to v resnici vedno najvrednejši? Ni na svetu nezmotljivega sodnika. Ta resnica velja tudi za sodnike, ki določajo Nobelove nagrajence. Nagrajenci so pa tudi še danes kralji svojih strok. Njihove besede imajo težo tudi preko meja lastnega delovanja. Kritike glede razdeljevanja nagrad so za stroke: medicina, fizika, ali kemija ze- lo redke. Zato pa .so pogoste v literaturi in mirovnih naporih. 'Sodbe o vrednosti pesnitev in stremljenj za mir so izrdeno težavne. Literarna dela nastopajo pred sodniki v svojih narodnih jezikovnih o-blačilih. Mirovna stremljenja pa pod določenimi političnimi odejami. Pomislimo samo na označbo »prijatelj miru« na Vzhodu in Zahodu. Temu nasproti pa je znanost še vedno mednarodna in nepolitična. Švedskemu kemiku, fiziku ali me-dščinou je mnogo laže preučevati in soditi o delu nekega tujega strokovnega tovariša, kot je to mogoče švedskemu literatu ali narodnemu poslancu. •Švedska akademija za literarno umetnost, ki razdeljuje literarne nagrade, se po mnenju mnogih tujih 'literatov le -pre-rada obrača proti Zahodu, 'zlasti proti, Franciji. Prav tako so že večkrat kritizirali ,da je protiameriško usmerjena, čeprav so štirje Američani prejeli literarno nagrado. Morda bi 'bolj upravičeno lahko dejali, da so protirusko navdahnjeni. Rusi so do sedaj prejeli, eno samo literarno nagrado, in še to — zatrjujejo — je prejel drugorazredni ruski literat, Ivan Bu-nin. Leona Tolstoja in Gorkega so prezrli. Svoječasno je sama švedska literarna elita Strindberg, iSelma Lagerloef, E-len Key iz Vernerjem Heidenstamom na čelu ostro protestirala. Kako pa je s skandinavskimi literati? Dvanajst jih je bilo nagrajenih. Nasproti Rusom je to vsekakor zelo veliko. Pa tudi na Švedskem ni. šlo vse kot po olju. 'Strindberg ni nkoli prejel Nobelove nagrade. Zelo so kritizirali tudi pet norveških parlamentarcev, ki so prejeli nagrade za mir. Razdelitev mirovnih nagrad je sploh zelo kočljiva zadeva v stoletju svetovnih vojn. V zadnjih dveh letih so sodniki izjavljali: »Nobenega vrednega nismo mogli najti!« Ali pa je tak izgovor dostojen izpolnjevanja Nobelove nagrade? Vsako teto bi se moral najti človek, p>ki je za pobratenje narodov, .za odpravo ali vsaj zmanjšanje oborožitve in za sklicanje ali pospeševanje mirovnih kongresov« storil nekaj več kot pa ostali ljudje. "Sako namreč pravi Nobelov testament. V teku zadnjih .56 let ,so razdelili skoraj 100 milijonov švedskih kron nagrad (13 milijard, 350 milijonov .lir). Ali pa so s tem dosegli tiste cilje, ki jih je imel v mislih 'Alfred Nobel? Nobel bi verjetno žalostno odkimal na to vprašanje, če bi mu ga lahko postavili. Kljub temu pa je njegova iznajdba omogočila ravnotežje med zlim in dobrim, lahko bi celo rekli, da se je nagnila vsaj simbolično na stran dobrega. Tisoč in ena noč v Neaplju Moderna pravljica iiz zbirke »Tisoč in ena noč« je najnovejša zgodba iz skrivnostnega neapeljskega mesta. To je zgodba indijske princese Seete Kamuri, hčerke pravega, pravcatega bogataša, indijskega maharadže iz IPolitane in neapeljskega medicinca Gennarina Ottieri. Indijsko - evropska romanca je pričela lansko poletje na otoku Capri, ljubezenskem gnezdu evropskega juga..Tu je študent Gennarino Ottieri, sin naepeljskega arhitekta, nekega jutra .zagledal indijsko princeso iz pravljične: dežele Koromandije :in se seveda takoj do samih ušes zaljubil vanjo. Tudi princesa ni ostala ravnodušna. Nobena sila tega sveta ni mogla preprečiti vzbrstitve indijsko-evropske ljubezni; tudi prisotnost angleške .guvernante Miss Toverdrow .tega ni zmogla. Gennarino Ottieri se je izkazal kot mož dejanj. Odpravil se ie naravnost v Indijo in je maharadža zaprosil, iza roko njegove lepe hčerke. Maharadža pa je mladega Neapeljca brez slehernega drugega odgovora poslal na lov na tigre. Gennarino je vse doslej svoje strelske sposobnosti razkazoval edino v Lunaparku v Neaplju, kjer je streljal na električne žarnice in steklene kroglice. Sedaj pa so ga poslali na tigre. Zaljubljeni fant pa je pripravljen storiti tudi največjo neumnost, če gre za pridobitev srčne kraljice. Tako je Gennarino pogumno podrl 'bengalskega tigra. Jto srečno končanem lovu ga je maharadža objel in mu čestital na srečno prestani preizkušnji. Pristal je na poroko. Tako sta Gennarino Ottieri in indijska princesa slavila v Neaplju poroko. Seeta je prestopila v katoliško vero in poročni obred je bil v katedrali sv. Frančiška. Izbira najprostornejše neapeljske cerkve je bila že zato potrebna, ker sta-zaročenca povabila na poročno slavje kar 10.000 Boljšeuiška ozgoja na lončenih nogah Prebivalci sovjetskega črnomorskega mesteca Tuapse so pred kratkim partijskim ideologom postregli s hudo grenkim spoznanjem. Štirideset let traja, boljševi-ška vzgoja ruskega naroda in vendar se tej vzgoji ni posrečilo, da bi zatrla v ruskem človeku zatočišče pobožnosti v trenutku nevarnosti. Nekega dne so prebivalci tega svetovno znanega letoviškega mesta pričeli verjeti, da se bliža konec sveta. Iz skrivališč so privlekli na dan ikone in svete podobe ter se z veliko pobožnostjo zatekli na pomoč k tistemu Bogu, ki so ga skozi štirideset let poklicni partijski zaslužkarji tajili. Za tovariše v tem letovišču je bilo še prav posebno mučno, ker so se bogaboječi sovjetski ljudje spravili na kolena pred nevarnostjo, ki je sploh ni bilo. Zgodba ie pričela v komunist’ičenm glasilu mesteca Tuapse. List je namreč v dnevnih nadaljevanjih priobčeval utopi-stično reportažo sodobnega sovjetskega Julesa Verna, ki se piše Ivan Kris. Reportažo pod naslovom »Leninova pot« so prebivalci sprejemali kot suho zlato. Pisec, poln dramaturških domislic, je čitatelje že pri prebiranju prvih vrstic čudovito predramil. Povedal je namreč, da so sovjetski znanstveniki odkrili poleg somca gorečo kroglo. Ta krogla se je že kmalu izkazala kot »orjaška gmota«, nebesno telo strahotnih razsežnosti. V nadaljnjih nadaljevanjih je čitatelj zvedel o pretresujoči paniki, ki se širi po vsem svetu kot najnevarnejša kužna 'bolezen. Gmota namreč drvi s hitrostjo 257.400 km na' uro proti naši »grešni zemlji«, je zapisal Kris. Panika je seveda za- jela predvsem nekomunistične dežele. Takole, je povedal Kris: »Najhujša panika vlada v -kapitalističnem svetu. Ljudje so že zapustili svoje domove in vse svoje premoženje ter se vkrcali na. ladje, da si na ta način rešijo vsaj golo življenje.« V naslednjih' nadaljevanjih je drama dosegla vrhunec. Medtem ko se človeštvo bori -za golo življenje, vstajajo poželjivi pohlepi kapitalističnega -sveta. Kris je napisal: »Medtem ko orjaška gmota hiti -zemlji -nasproti in jo bo dosegla v šestdesetih dneh, se buržujski učenjaki vrtijo z umetnim satelitom v vsemirju in se pripravljajo, da vržejo na ‘Sovjetijo pro-'tigmoto, da bi na te način enkrat -ni, da 'bo sedanja gripa, tudi. v kolikor dočaka bližnjo zimo, ohranila svoj sedanji blagi značaj nenevarne epidemije. * • m Šolski pouk je redno pričel po vseh šolah. Nekateri slovenski zavodi imajo na pol prazne razrede, drugod je število normalno. Vzrok praznih, razredov je a-'zijska gripa, ki uspeva po različnih šolah in razredih ražlično. Zaenkrat ni alarmantne razširjenosti in tudi potek bolezni je tak, kot ga je popisala zadnja »Demokracija«. Želeli bi, da1 bi se razmere ne poslabšale, da ne bi trpel pouk, ki je že tako in tako odmerjen na tako kratko dobo. Da •e prepreči Sirjenje 'bolezni in % njo Številne moto'je v vsakdanjem življenju, o-poaarjamo ponovno starše, da skrbno nadzirajo zdravstveno stanje svojih otrok in spravijo otroka takoj v posteljo, če opazijo povišanje telesne temperature, o-topelost, neugodja, -glavobol In podobne zniake. Vroč čaj, potenje je najboljše in najučinkovitejše zdravilo! Ce -temperatura v dveh ali treh dneh ne izgine, pokličimo zdravnika! * • « Kljub številnim zdravstvenim ukrepom še ni nobenih izgledov, da bi v doglednem času azijska grpa v Evropi zamrla. Skora j iz vseh dežel naše celine poročajo o novih smrtnih primerih. Reuterjeva agencija prikazuje naslednjo podobo: V Švici so zaznamovali 13.500 primerov obolenj in po pet smrtnih primerov v mestih nad 10:000 prebivalcev. V Italiji obolenja -naraščajo -posebno na jugu države. V Avstriji so zabeležili 7 smrtnih »primerov. V Belgiji so zaprli nekaj »to šol. Gripa se naglo širi In še ni dosegla vrhunca. Na ‘NorveSkem se postopoma Siri gripa od juga proti severu. V Beogradu zaznamujejo dnevno po 7.000 novih obolenj. Drago meso Prejeli smo in priobčujemo v izvlečku: Znano je, da je v našem mestu meso nezaslišano drago. Drago je kljub konkurenci, ki jo povzročajo dnevni donosi manjših količin iz Jugoslavije. Visokih cen niso krivi mesarji in niti živinorejci, pač pe monopolistični ustroj. Pravijo, da bomo že kmalu dobili zmrznjeno meso iz Argentine'; hvala Bogu! Tako si bo ma- li človek lahko privoščil grižljaj -mesa, ki si ga danes ne more. Argentinsko meso pa ne bi smelo biti najslabše vrste, kakor nekateri napovedujejo. B. F. pusta tržaškega občinskega sveta je dokaz nesloge Tržačanov v svojih najvitalnejših gospodarskih činiteljih, kot je prav prosta cona. Rim je spoznal, da Tržačani •niso nevarni in da gre lahko preko njih zahtev. Ali je mogoče pri takem stanju stvari, da se Trst .uvažuje 'bolj' kot kako drugo provincialno mesto Italije s štiri sto tisoč prebivalci? Teko so ostale glas vpijočega v puščavi vse prošnje, da se ne izenačijo in zvišajo v avgustu cene tobaka: tako je dobila najkrajša dnevna železniška zveza' med Trstom in Dunajem direktne vagone Benetke - Dunaj in obratno, ne .pa Trst - Dunaj; tako se zavlačujejo pogajanja med Italijo in Avstrijo glede prometa Avstrija-Trst; ali ni žalostno za Trst, da pride n. pr. vagon blaga iz Gradca v Hamburg v krajšem času kot iz Gradca v Trst, četudi je ta razdalja štirikrat manjša? Danes so občinske bilance na tleh. Milijardni primanjkljaj na občini, milijardni primanjkljaji pri Acegatu, uradi prenapolnjeni, uslužbenci zahtevajo povišanje plač. Brezposelnost, begunci, konkur-,zi v gospodarskih podjetjih, vse to dela občinsko krizo še 'bolj črno. Vladni komisar ne more- delat, čudežev. Tržaški gospodarski problem se ne da rešiti s par milijardami iz Rima poslanih lir. Vso stvar je trebe -postaviti na novo podlago in dati Trstu to, kar ga -more usposobiti, da -se -povzdigne ia provincialnega mesta v -gospodarski in pomorski emporij in center srednjeevropskega gospodarstva in prometa prekomorskimi deželami. Zato je -treba vrniti Trstu trgovnsko mornarico, ki jo je imel leta 1939, in proglasiti njegovo ozemlje iza prosto cono s posebno avtonomijo, ki bi mu dala pravico, da uvede 'brezimenost vrednostnih papirjev in delnic. Ključ za vse to pa je v Rimu. Ali bo rimska vlada, odnosno visoka italijanska financa in industrija na to pristala? Ce tega ne bo storila, bo Trst naprej životaril s krpanjem in mašenjem gospodarskih lukenj. Edino upanje, ki 'bi utegnilo prinesti Trstu več raizma-ha, da lahko, izkoristi svoj edinstveni geografski položaj, bi bilo uresničenje skupnega evropskega tržišča. V političnem pogled’ tržaška občinska kriza vsiljuje vprašanje, ali bodo tržaški volivci izvajali kako posledico iz te kri-ae in njenih vzrokov. Z drugimi besedami, ali bodo iskali krivcev -med »Irankami za to krizo in jim odrekli zaupanje in glasove? Pri večini italijanskega prebivalstva Trata je še vedno nacionaimi .moment močnejši od gospodarskih koristi. Zato ne bodo bodoče občinske volitve- prinesle tehtnih sprememb. Sicer pa se bodo te volitve vršile iza državljanskimi, ki bodo ■spomladi in pri katerih bo Trst volil 4 poslance v rimsko poslansko zbornico. Medtem ko bo prišlo pri državnozborskih volitvah do kompromisov med raznimi strankami, ker bo moral vsak poslanec dobiti nad 50.000 glasov za izvolitev, bodo pri občinskih volitvah zopet nastopile .stranke vsaka zase. Novost za Trst bi bil, kot s.e sliši jačji nastop ljudskih monarhistov pod okriljem neapeljskega župana Laura, ki se bo baje izrekel za prosto cono. Tako bi utegnila- ta stranka združiti ne svojo listo večje število glasov italijanskega prebivalstva. Toda vsaka ugibanj glede sestave bodočega obč. sveta bi bilo brezplodno mlatenje prazne slame. Vsekakor Tržačani sami so v precejšnji meri kovači sreče in bodočnosti tržaškega mesta. 'Slovenci kot narodnostn*' manjšine ne moremo igrati v Trstu posebne politične vloge, in to prav zato, ker nimamo enotne slovenske politične organizacije, ki bi nas združevala in varovala naše narodne koristi. Nemci na Južnem Tirolskem, pa -bili oni tudi socialni demokrati, socialisti, indipen-dentisti ali liberalci, imajo eno samo nemško organizacijo, ki jih zastopa pred oblastjo. 'Na volitvah nastopajo pri nas pod lipovo vejico samo SDZ in SKS, vsi drugi Slovenci pa se izgubljajo v komunistični partiji, socialistični neodvisni pairtiji, v Krščanski demokraciji, kjer njihov glas ne šteje za slovenski glas. Ta politična razcepljenost je v Trstu iza Slovence u-sodepolna. Zato -tako nazadujejo slovenske šole. Leta 1647-48 je bilo v osnovnih slovenskih šolah 4300 slovenskih otrok, lani jih je .bilo 1800 in letos jih je 1700. Temu je vzrok v glovsii meri pomanjkanje narodne zaivesti pri velikem delu slovenskih Maršev. In kjer cvete in se širi komunizem, tam usiha narodna zavest! ■V matični narodni državi to ne pride do izraza, toda v (zamejstvu je komunizem grobokop narodnih manjšin. Tragika zamejskih Slovencev je še posebej v tem, da vlada v matični državi 'režim, ki podpira med zamejskimi Slovenci komunizem in komunistične ustanove. Zato morajo demokratični Slovenci združiti vse ■sile, zaupati sami v sebe in zahtevati od države in ustave zajamčene pravice, da ohranijo svoj jeizik, svoje šole, svoje u-stanove in postojanke kot državljani, ki spošttjejo zakone in vrše svoje dolžnosti. Tečaji SPM Vsem interesentom, ki se nameravajo udeležiti tečajev nemškega in angleškega jezika, tako začetniki, kot nadaljevalci, naj se javijo v pisarni SDZ v ulici Machiavelli 22-11 od 16. do 18. ure dnevno ali pa naj sporočč svoj pristop telefonič-no na št. 36-275. Javljamo žalostno vest, da nas -je nenadoma zapustil naš dragi oče in mož Arh. Anton Radovič industrialec. Pogreb se je vršil včeraj, 17. t. m., z doma blaigopokojnika. Naj mu 'bo lahka domača gruda! Nabrežina, 18. oktobra 1957. Užaloščena žena OILDA, hčerki XENIA z možem ENZOM ZAGHER in otroki MIHAELOM in STEFANOM, MARIJA Z možem UGOiM VERZA ter ostalo sorodstvo. in .Sovjetski zvezi z vsemi sredstvi borijo proti stelno naraščajočim količinskim in kakovostnim povpraševanjem s strani znanosti in industrije, se Evropa adovo-ljuje z zbiranjem papirnih statistik in s dolgoveznim razpravljanjem. 2e v nekaj -letih pa se bodo najbolj industrializirane države sveta znašle pred odločilnim industrijskim preobratom: postopna izvedba avtomacije in a-tomske .sile 'bo nemogoče brez zadostnega kadra znanstvenikov in številnih tehnično izšolanih delovnih moči. Tista država pa, ki ibo zamudila pravočasni priključek na tehnični napredek, se .bo sama izločila konkurenčne .tekme in zdrknila na raven gospodarsko nerazvitih področij. Tako bo Evropa že v doglednem času postavljena pred vprašanje biti ali mebiti. Evropska organizacija za gospodarsko, sodelovanje (OECE) je prav v teh dneh objavila poučno ra.ziskavo o vprašanju ■znanstvenega in tehničnega naraščaja. Iz 'teh poročil izhaja, da vlada po vsej Evropi, razen v Luksemburgu, zelo občutno pomanjkanje strokovnjakov na področjih čiste znanosti (biologije, kemije, fizike, geologije, geografije in matematike). Tudi v Združenih državah in v Kanadi razmere na teh področjih niso zadovoljive. Prav iste ali celo še občutnejše praznine vladajo na področjih uporabnih (znanosti. Franciji primanjkuje tehnikov v kemični industriji, mehaniki in aeronavtiki. V Nemčiji rimanjkuje inženirjev mehanične industrije, y rudnikih železa in v metalurgiji. Švica ima v izobilju samo arhitekte, v vseh ostalih' industrijskih panogah pa ji primanjkuje tehnikov. Podobne razmere vladajo v Italiji,, kjer ie zlasti občutno pomanjkanje tehnikov specialistov. Zanimivo je, da strojni, elektrotehnični inženirji, kemiki in fiziki z lahkoto najdejo v Italiji donosno zaposlenje in so podjetja pripravljena finansirati specializacijo mladim inženirjem, kemikom in fizikom, ki so odlično ali prav dobro zaključili vseučiliški študij. Priporočila odgovornih industrijcev in rektorjev visokih šol naglašajo potrebo po razširitvi in -poenostavljenju -tehničnih-visokih šol, po ustanavljanju srednjih tehničnih šol in po raztegnitvi speciali-iza-cij, kot se to dogaja v Združenih državah in k Sovjetski zvezi. Vse to dokazuje nujno potrebo po pre-osnovi celotnega šolstva, posebno v tistih državah — in sem spadamo tudi mi —, ki še vedno, kljub orjaškemu tehničnemu napredku, vztrajajo na klasičnem pouku. Teh nekaj misli morda zadostuje za. razmislek a-biturientom in staršem v teh, dneh, ko se odloča usoda mladih slovenskih izobražencev in izobraženk na našem ozemlju. Zasedanje mešane komisije (Od- torka dalje zaseda v Ljubljani [Mešana komisija za urejevanje obmejnega prometa. To je že 7. 'zasedanje. Na dnevnem redu sedanjega sestanka so razna vprašanja, ki sta jih obravnavala že oba predsednika komisije. Predvsem gre za podaljševanje veljavnosti obmejnih prepustnic, ki so sedaj veljavne tza štiri mesece. Nadalje- obravnavajo vprašanje avtomobilskih prog med Tržaškim ozemljem in cono B. „Voda“ v Zgoniku Igralska skupina iz Zgonika priredi v nedeljo 20.