novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 3 (505) • Čedad, četrtek, 18. januarja 1990 TERESA LENDARO RAZSTAVLJA V BENEŠKI GALERIJI V ŠPETRU Odmev iz Argentine Prirejajo Beneški likovni umetniki in Zveza slovenskih izseljencev Lep uspeh za argentinsko slikarko slovenskega rodu Tereso Lendaro, ki od sobote razstavlja v Beneški galeriji v Špetru. Zelo številna in kvalificirana publika se je namreč zbrala na otvoritvi razstave mlade slikarke, umetnost katere se je rodila na šolah in akademijah in nosi v sebi pečat tistega oddaljenega kulturnega sveta v katerem se je rodila in živi. Razstavo sta skupaj priredila Društvo beneških likovnih umetnikov in Zveza slovenskih izseljencev, ki sta ob tej priložnosti tudi predstavila svoje delovanje. Otvoritve so se namreč udeležili tudi mladi sinovi slovenskih izseljencev, ki so prišli na pobudo Zveze slovenskih izseljencev iz Argentine, Avstralije in Brazilije v rojstne kraje na enomesečni seminar. Najprej je v soboto spregovoril Pavel Petricig, ki je orisal značilnosti, vsebino in sporočilo razstavljenih del. Nato je predstavil delovanje Beneške galerije. Precej besed pa je posvetil prizadevanjem slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini, predvsem na področju dvojezičnega izobraževanja in to brez podpore s strani javnih ustanov. Na potrebo, da se Slovenci ne glede nato kje živijo še bolj povežejo med sabo, da začnejo bolj tesno sodelovati je nato opozoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev Ferruccio Clavora. Če se naša slovenska skupnost želi razvijati, je dejal, mora priti do spoznanja, da gre za eno samo skupnost pa čeprav je razkropljena po svetu. Moramo upoštevati in se posluževati vsega bogastva, znanja, sposobnosti, ki jih imamo tudi po svetu kot dokazuje tudi špetrska razstava. Na sobotni otvoritvi so pozdravili za špetrsko občino Giu- seppe Blasetig, za Turistično ustanovo cav. Giuseppe Paussa, za pokrajino Videm odbornik Aldo Mazzola. Prisotni so bili tudi podpredsednik Gorske skupnosti Melissa, župan Bonini in predsednik Černo. Na koncu je, zelo ganjena, povedala nekaj besed sama slikarka. Teresa Lendaro se predstavlja z deli malega formata na papirju, v glavnem gre za pastele in mešane tehnike. Njena razstava bo na ogled v Beneški galeriji do sobote 27. januarja. Občinski svet Naborjeta in Ovčje vasi za zaščito Slovenci iz Kanalske doline zahtevajo od italijanske vlade, da v zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine vključi tudi to dolino. To je zapisano v resoluciji, ki jo je odobril občinski svet Naborjeta - Ovčje vasi. V dokumentu je zapisano, da so Kanalsko dolino že v sedmem stoletju po Kristusu naseljevali prebivalci slovenskega izvora in da je to značilnost ohranila do današnjih dni v nekaterih kra- jih kot so Ukve, Ovčja vas, Zabnice in Lipalja vas. V resoluciji je nadalje zapisano, da se je do leta 1915 v Kanalski dolini poučevalo slovenski jezik v državnih šolah in da krajevno prebivalstvo uporablja v medsebojnih odnosih slovensko-koroško narečje. Izključitev Kanalske skupine iz zakonskega osnuta, se zaključuje dokumet, bi kršila pravice manjšin, ki so določene po 6. členu ustave. INAUGURATO A S. PIETRO - ANIMALISTI IN PROTESTA Alunni in laboratorio: via al corso Sono in venticinque, quasi tutti delle valli e con prevalenza femminile, i giovani che parteciperanno alle 850 ore del corso per tecnici di allevamento di animali da laboratorio organizzato dalla Frar, in collaborazione con l'Irfop, che é stato inaugurato martedì a S. Pietro e che assicurerà, al termine delle lezioni, l’immediato inserimento lavorativo presso la Frar di 12 tecnici diplomati. L'avvenimento di martedì non é stato ignorato da ambientalisti e antivivisezionisti che, seppure non molto numerosi, hanno manifestato civilmente la loro contrarietà all'insediamento industriale della Frar, società costituita dalla Fidia di Abano Terme, presso la zona industriale di Azzida. Tornando all'inaugurazione, i primi interventi sono stati degli amministratori locali, che hanno difeso la propria scelta di adesione alla richiesta di un insediamento della Fidia. "Garantire il lavoro in loco ed alla nostra gente, ponendo così fine all'emigrazione", queste le prospettive del sindaco di S. Pietro Marinig, mentre il presidente della Comunità montana Chiabudini ha detto che "non esistevano motivi validi per non aderire alla richiesta". Entrambi hanno augurato ai partecipanti al corso i migliori risultati, così come ha fatto il direttore regionale dell’Irfop Abate. Ha quindi preso la parola il presidente della Frar Della Valle, che ha inizialmente delineato le caratteristiche della società, entrando poi più direttamente sull'argomento sperimentazione. "Coscienti che stiamo toccando una grande problema etico - ha detto - non dobbiamo dimenticare che esiste una scala biologica alla cui cima in questo momento c'é l'uomo". Secondo Della Valle esistono altri mezzi per sperimentare prodotti farmaceutici, ma sono complementari alla sperimentazione animale. Ha concluso gli interventi l'on. Maria Pia Garavaglia, sottosegretario alla Sanità, prima firmataria di una proposta di legge che dovrebbe regolamentare la materia, della quale ha delineato i contenuti: "All'animale bisognerà ricorrere solo quando non é scientificamente possibile ricorrere ad altro. Gli animali dovranno essere trattati con anestesia totale, in modo da non farli soffrire". Rivolta agli antivivisezionisti, ha affermato che "se anche in Italia annullassimo ogni possibilità di sperimentazione, essa avverrebbe comunque altrove ", ribadendo invece l’importanza della collaborazione dell'Italia alla qualità di una vita migliore nel mondo. L'inaugurazione si é conclusa ancora con una nota di dissenso. Roberto Duria, già protagonista di un fatto di cronaca accaduto ad Azzida, ha potuto prendere brevemente la parola, accusando senza mezzi termini gli sperimentatori: "Abbiamo sentito un’enormità di bugie". Michele Obit V Jugoslavijo samo z osebno izkaznico Dibattito a Scrutto sul problema S prvim marcem bodo turisti katerekoli države lahko vstopili v Jugoslavijo z osebno izkaznico. Tako je napovedal prejšnji teden v Padovi namestnik direktorja jugoslovanske turistične službe Milenko Pasinovič. V sporočilu po tiskovni konferenci je bilo rečeno, da bo Jugoslavija odpravila vstopne vizume za državljane vseh tistih držav s katerimi ima diplomatske odnose. Sklep želi olajšati vstop vsem tistim, ki želijo preživeti počitnice v Jugoslaviji, še posebej je namenjen Italijanom, število ka-terijh je bilo v prvih devetih mesecih leta 1989 za kar 13,4 odstotka. Jugoslovanska vlada je sprejela enostranski ukrep, s katerim je na stežaj (na široko) odprla svoje meje vsem, ki bi radi šli na dopust, ker bi s čakanjem na bilateralne dogovore ne prišla nikamor. Vprašanje je sedaj, kako bodo na predlog reagirale druge države, ali bodo sprejele izziv. Verjetno bo k uspehu prispevala tudi diplomatska akcija, s katero namerava Jugoslavija podpreti svojo pobudo o odprti meji. Rientra nel programma di sensibilizzazione della salvaguardia degli interessi ambientali delle Valli del Natisone il pubblico dibattito sulle cave organizzato dal Comitato Pro Clastra venerdì 12 gennaio a Scrutto di S. Leonardo. Insieme con le due amministrazioni comunali maggiormente coinvolte, quella di San Leonardo e di S. Pietro, alla presenza del presidente del consorzio pietra piasentina signor Laurino e con la partecipazione dell'assessore provinciale all'ecologia Mazzola e del geologo Canziani avrebbero dovuto essere affrontati i problemi prettamente locali connessi al-1 attività estrattiva, quali il ripristino ambientale delle cave, la viabilità di Clastra, i poteri dei sindaci e l'entrata in vigore del Prae. Tali propositi sono rimasti in parte disattesi causa l’assenza del sindaco di San Leonardo Simaz. Il dibattito è stato condotto dal presidente del comitato Aletti che ha fra l'altro informato sulla richiesta di autorizzazione per l'apertura di una nuova cava in località Sant'A-bramo, notizia che ha destato fra il pubblico comprensibile stupore ed incredulità. Numerosi gli interventi del pubblico; particolarmente interessanti per i dati forniti quelli del consigliere regionale Vivian e del consigliere comunale di Udine Silvestro. LEGGE MACCANICO-6 Un articolo di trappole Non c'é articolo così facilmente emendabile come l'articolo 24 del-l'ormai celebre "legge Maccani-co ". Si tratta di semplicissimi emendamenti soppressivi di almeno due terzi di quell'articolo. Basta tagliare con decisione per ottenere una norma propositiva e soddisfacente. In una situazione parlamentare, al di sopra dei vincoli di maggioranza e appena illuminata dal buon senso, in un "fiat" potrebbe dunque avverarsi come per incanto il nostro sogno più bello. Davvero? Davvero. Ecco l'articolo 24, così come é stato scritto dalle teste d'uovo del ministro Maccanico: Nelle scuole secondarie site nelle località di cui all'articolo 21 possono essere istituiti dal Ministero della pubblica istruzione sentita la regione Friuli-Venezia Giulia dopo cinque anni dall'inizio della sperimentazione didattica corsi separati con lingua d'insegnamento slovena, destinati agli alunni già indirizzati ai programmi della predetta sperimentazione. L'istituzione di tali corsi é subordinata alle effettive esigenze risultanti dall'attuazione della sperimentazione didattica, dalle richieste dei genitori e dallo sviluppo equilibrato degli studi. segue a pagina 2 20. novoletno Slovencev v Tradicionalno novoletno srečanje v Kobaridu bo v soboto 20. januarja. Kot je znano gre za srečanje med Slovenci iz videmske pokrajine m Tolminske, ki so se ga z naše strani v prvih letih udeleževali le u urni delavci, duhovniki in predstavniki slovenskih organizaciji. Z e 1 se je srečanje razširilo tudi na krajevne upravitelje iz Benečije, popestril se je tudi kulturni program. Odkar so srečanje prenesli iz - arega Sela v Kobarid se ga udeležujejo tudi zelo visoki predstavni-i s ovenskega republiškega političnega življenja. Častni gost bo le-os, ko je srečanje jubilejno, že dvajseto, podpredsednik RK SZDL pesnik Ciril Zlobec. Prireditelj je Občinska konferenca SZDL Tolmin. ■■■ JPiil U Una veduta della cava dl Clenla Obisk prijateljev v naši redakciji Prejšnji teden je skupina 27 mladih sinov slovenskih emigrantov, ki so na pobudo Zveze slovenskih izseljencev prišli v Italijo na enomesečni seminar, bila na študijskem izletu v Čedadu, kjer je obiskala najbolj znamenite spomenike v mestu. Ob tej priložnosti je skupinica mladih na sliki prišla na obisk tudi v našo redakcijo. Mladi, ki imajo v programu spoznavanje družbeno politične ureditve Italije in dežele F-JK, so ta teden na študijskem izletu v Rimu. Prihodnji teden ga bojo posvetili pa spoznavanju stvarnosti slovenske narodne skupnosti. COMMENTO AL DISEGNO DI LEGGE MACCANICO SULLA TUTELA DEGLI SLOVENI-6 Articolo di trappole segue dalla prima Lunghetto, con un solo punto e due virgole. Premettendo che per scuole secondarie debbansi intendere scuole medie inferiori e superiori (e forse é meglio scriverlo), per noi l'articolo andrebbe riscritto secondo questa formulazione: Nelle scuole secondarie (inferiori e superiori) site nelle località di cui all'art. 21, vengono istituiti dal Ministero della pubblica istruzione corsi con lingua di insegnamento slovena, sulla base della richiesta dei genitori, ovvero degli alunni maggiorenni. * * * Spieghiamo. Abbiamo sostituito il possono essere istituiti con vengono istituiti: non fidarsi é meglio! Abbiamo cancellato sentita la regione Friuli-Venezia Giulia: stesso motivo. Abbiamo cancellato: dopo cinque anni dall'inizio della sperimentazione didattica, ma acco- glieremmo di buon grado: dopo cinque anni dall'entrata in vigore della legge, in quanto siamo convinti - e ci scomettiamo -che la "sperimentazione" non comincerà mai. Abbiamo cancellato: destinati agli alunni già indirizzati ai programmi della predetta sperimentazione, perché... vedi sopra. E anche se non fosse vero, ci sembrerebbe ingiusto e poco legale subordinare le scelte più mature a quelle infantili. Lasciamo almeno le porte aperte. Anche perché gli alunni del Centro Bilingue di S. Pietro al Natisone potrebbero essere assurdamente esclusi visto che la sperimentazione... l'avrebbe fatta davvero, e quella vera, a partire dai tre anni! Abbiamo cancellato: L'istituzione di tali corsi é subordinata alle effettive esigenze risultanti dall'attuazione della sperimentazione didattica (e dai), protestando con acuti strilli perché la frase non fa che sottrarre la norma al giudizio, anche arbitrario, di chissà chi, sulle effettive esigenze e sui risultati. Oh, Italia, patria del diritto! Qui mi diventi patria dello storto. Soprattutto quando, con perfida ironia, l’articolo 24 aggiunge e conclude dallo sviluppo equilibrato degli studi. In parole povere qui si viene ad insinuare, senza tanta ipocrisia, che questi benedetti corsi potrebbero rappresentare un ostacolo all’auspicato equilibrato sviluppo degli studi! * * * Insomma, dopo gli ostacoli all’attuazione della tutela previsti nell’art.23, troviamo le trappole dell’art.24. Inutile dunque discutere. Qui ci vogliono dei bei tratti di matita blu e fare pulizia. E, per non dimenticare, aggiungere qualcosa che riguardi gli insegnanti, eventualmente riprendendo la conclusione del-l’art.23, e comunque: personale docente per concorso. Služba “roza za vse žene v težavah "Telefono roza", je organizacija, urad od Zveze žen Italije (Unione donne italiane), ki par-skoče na pomuoč ženam, tistim, ki imajo težave, so diskriminirane na diele an v vsakdanjem življenju, prenašajo fizično an moralno nasilje. O brutalnih napadih beremo vsak dan po časopiseh. Znano pa je, de jih je vič o katerih se ne vie nič, kot se na vie nič o posledicah tega nasilja. Brutalnost, fizični napad je tudi tisti, ki se preživi v družini: za puno žen (pa tudi otruok) pretepanje an nasilje so vsakdanji kruh. Vse žene, ki se na morejo same po- magat, ki se na vedo kam an komu obarnit, se lahko oglase priet ku rata, kar se je previč krat zgodilo: žene, ki so celuo zgubile življenje. Pa je tudi glih stuort čut svoj glas, zak vsak ima pravico z dostojanstvom ži-viet. Zatuo že vič cajta diela v Italiji "roza telefon". V Vidmu ima njega sedež pri sindikatu Sunia, targ Garibaldi, 3. Urad je odpart vsako saboto od 15. do 17. ure, telefon (0432) 502041. Na "roza telefon" se morejo obarnit an žene, ki želijo imiet pojasnila o svojih pravicah, o leču, ki se jih tičejo. Spet boni za bencino Dajejo jih od pandiejka 15: urniki po občinah Od pandiejka 15. ženarja dajejo parvi part bonu za bencino po znižani ceni za lieto 1990. Dajal jih bojo do sriede 28. febrarja. Lietos je 'na novost: vsi tisti, ki imajo pravico do njih bojo muorli iti ponje na kamun, kjer imajo bivališče, rezidenco. Za sabo kor nest libret od makine an osebno izkaznico. Vsak kamun ima svoje urnike. Dreka - pandiejak, srieda, če-tartak, petak an sabota: od 8. do 12; torak: od 8. do 17.; Garmak - torak an četartak: od 8.30 do 10.30; sabota: od 8.30 do 11.; Podbonesec - od pandiejka do petka: od 9.30 do 12.30; sabota 20. an 27. ženarja od 9.30 do 12; Sovodnje - od pandiejka do sabote: od 9. do 12.; Srednje - torak an petak od 17.30 do 19.; Špietar - samuo od pandiejka 15. do petka 19. ženarja: od 15. do 17.; v saboto 20. od 9. do 12; Svet Lienart - od 15. do 27. ženarja: pandiejak, srieda an petak od 17. do 19. ure. Od 29. ženarja do 28. februarja: od pandiejka do sobote od 8. do 14.; Čedad - od pandiejak do sabote: od 9. do 12. V torak an petak tudi popoldne od 15. do 17. Niste še plačali naročnine Novega Matajurja za leto 1990? Za Italijo stane 28.000. Lahko plačate v naših uradih v Čedadu, ul. Ristori, 28 ali s poštno položnico (Novi Matajur Ce-dad/Cividale štev. 18726331). Napišite vaš točen naslov. * * * Non avete ancora rinnovato l'abbonamento al Novi Matajur? Per l’Italia per il 1990 ammonta a £ 28.000. Potete pagare presso i nostri uffici a Cividale, via Ristori, 28 oppure tramite conto corrente postale (Novi Matajur - Cividale n. 18726331). Non dimenticate l'indirizzo esatto. Gospodarstvenikom Per gli operatori economici Prav v teh prvih januarskih dneh je osrednji statistični zavod objavil novico, da je bil davčni priliv v preteklem letu skoraj za 15% višji od priliva iz leta 1988. V letu 1989 je bila inflacija 6% kar pomeni, da se je realni davčni priliv povečal za celih 10%. Iz istih virov smo izvedeli tudi za porast proizvodnje, ravno tako so bili objavljeni ostali podatki, ki prikažejo stanje državnega gospodarstva. Pri analizi teh podatkov smo ugotovili, da je bil davčni pritisk v preteklem letu znatno večji od načrtovanega, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju državnega primanjkljaja. A vendar to se ni zgodilo; primanjkljaj se je znatno povečal tako, da je njegova višina postala že zaskrbljujoča. Skratka država, kljub obljubam in navideznim ukrepom, ni zmanjšala svoje potrošnje. In questi primi giorni di gennaio l’ufficio centrale di statistica ha comunicato che il gettito fiscale nel 1989 ha superato le previsioni del 15%. Poiché l'inflazione nel 1989 si aggirava attorno al 6% risulta chiaro che il gettito netto è aumentato di circa 10%. Le stesse fonti riferiscono pure dell'aumento della produzione e riportano anche tutti gli altri elementi che indicano la situazione economica nazionale. Da questi elementi possiamo dedurre che la pressione fiscale è effettivamente aumentata il che avrebbe dovuto influire sulla riduzione del debito pubblico. La realtà è invece ben diversa: il debito è aumentato e perciò possiamo ritenere che la politica sul contenimento della spesa pubblica non sia riuscita. Ministerski predsednik Andreotti je ravno tako v teh dneh izjavil, da so bili izdani strogi ukrepi za letošnje zmanjšanje stroškov. Ne glede na to, da so bile razne postavke že črtane iz državnega piroračuna (ti ukrepi so prizadeli proračun naše dežele), bo uvedeno strožje preverjanje vseh izdatkov. Nihče ne ve kako bo država postopala in katere mere naj bi bile vzete proti tistim minister-stvom, ki bi kršili predpise. Bojimo se le, da bo ostalo mnogo računov nekritih zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in da bodo tako bili prizadeti le dobavitelji, blaga ali uslug raznim državnim ustanovam. Prvi meseci tega leta bodo torej pretekli v določeni negotovosti in v bojazni, da bi inflacija začela ponovno hitro rasti, kar bi pomenilo prekoračitev zastavljenih načrtov. Težko je že danes napovedati, kaj se bo zgodilo a vendar moramo tudi ugotoviti, da je država že poskrbela za izdajo konkretnih navodil, kako izračunati teoretični dohodek za podjetja z prometom do 360 milijonov letno. Teoretični način ugotavljanja prometa je bil prvič uveden v preteklem letu. Ze takrat smo ugotavljali, da bo moralo predsedstvo ministerskega sveta vsako leto izdati nova navodila in to se je tudi zgodilo. Uvodoma lahko ugotovimo, da je sedaj postopek dosti bolj zapleten a ne vemo, če je zaradi tega bolj pravičen. Kot rečeno v poštev pridejo vsa tista podjetja, ki bodo imela predvidoma v tekočem letu promet is-pod 360 milijonov lir in ki so uvedla poenostavljeno knjigovodstvo. Il Presidente del consiglio dei ministri Andreotti ha dichiarato in questi giorni che saranno prese delle drastiche misure per la riduzione delle spese. Sono già state ridotte nel bilancio dello stato certe spese (anche il finanziamento delle spese della nostra regione è stato decurtato) ma ora dovrebbero entrare in vigore ancora altre misure. Temiamo che i ministeri non ridurranno le spese ma che ritarderanno i pagamenti che perciò saranno colpiti solamente quegli operatori che provvederanno a fornire beni e servizi allo stato. Comunque lo stato ha pensato bene di pubblicare già ora i coefficienti in base ai quali calcoleremo il reddito teorico per le aziende con ricavi non superiori ai 360 milioni. Questo sistema è stato istituito l’anno scorso. Già allora abbiamo previsto che i competenti ministeri avrebbero dovuto di anno in anno emettere nuovi decreti e questo è avvenuto regolarmente. Già da una prima occhiata al decreto abbiamo constatato che è più complicato di quello in vigore per il 1989 ma non possiamo per ora giudicare se è anche più giusto. Come detto questo sistema di calcolo deve essere preso in considerazione nelle aziende con reddito annuo inferiore a 360 milioni e che hanno scelto la contabilità semplificata. Osnovni način obračunavanja obdavčljivega dohodka ostane praktično enak lanskoletnemu. Za vse vrste gospodarskih dejavnosti je bil določen osnovni dohodek; temu znesku moramo dodati še druge teoretične dohodke, ki jih izračunamo na podlagi prostornine delovnih prostorov, izplačanih osebnih dohodkov delavcev, uporabljene pogonske energije, nabave surovin ali polizdelkov, ter vrednosti obračunane amortizacije na delovna sredstva. Na tak način bomo dobili letni bruto predvideni dohodek. Za vsako kategorijo so določeni forfetarni odbitki, ki naj bi dejansko predstavjali stroške delovnega procesa. Tako bomo prišli do obdavčljivega dohodka. Gospodarstveniki morajo paziti kako bodo postopali oziroma kako bodo sestavli davčno prijavo za dohodke iz leta 1990 saj vsako odstopanje oziroma prijavljanje nižji dohodkov od predvidenih bo podvrženo strogim pregledom. Ta postopek je več ali manj enak lanskoletlemu a vendar so bili vnešeni še nekateri popravki. Obdavčljivi dohodek bo torej izračunan na podlagi nekega državnega poprečja. Ker gospodarstvo ni povsod enako razvito so bile uvedene še dodatne mere, ki bi morale izravnati razlike. Na primer pri trgovini na drobno je važno če se nahaja obrat v središču mesta, ali v predmestju ali v obmestju. Važno je če ima obrat sedež v občini do 50 ali preko 50 tisoč prebivalcev. Nismo navedli vseh izjem, saj bi morali dejansko le prepisati uradni list. Gospodarstvenikom svetujemo, da se nemudoma posvetujejo, s svojimi stanovnskimi organizacijami in da pazljivo sledijo premikom vseh omenjenih pokazateljev. Res je, da praktičnih izkušenj na tem področju še nimamo prva davčna prijava po tem sistemu bo sestavljena komaj maja letos, a čisto gotovo razpolagamo že z zadostnimi podakti. La base di calcolo del reddito teorico resta più o meno uguale all'anno precedente. Per tutte le categorie è stato fissato un coefficiente di base; a questo dobbiamo aggiungere ancora altri elementi teorici calcolati in base alla superficie delle aziende, agli stipendi versati ai dipendenti, al consumo di fonti energetiche, all’acquisto di materie prime o semilavorati; come basi di calcolo serviranno pure le spese di ammortamento dei beni strumentali. La somma di tutti questi elementi ci indicherà il reddito lordo teorico. Per ogni categoria sono state fissate delle deduzioni che dovrebbero rappresentare le spese sostenute. Così otterremo il reddito teorico netto, reddito che dovrebbe perciò essere tassabile. Dovremo stare attenti a come prepareremo la dichiarazione dei redditi per il 1990 poiché ogni dichiarazione con reddito inferiore al teorico sarà sottoposta a severi controlli. Come detto questo sistema è già in vigore per i redditi del 1989. Per quest'anno sono stati istituiti dei correttivi. Infatti i coefficenti indicati dovrebbero rappresentare la media nazionale ma ora si tiene conto del diverso sviluppo economico delle Provincie. Inoltre in alcune categorie (ad esempio nel negozio al dettaglio) verrà presa in considerazione anche la sede dell'azienda: se ad esempio è sistuata in comuni con meno di 50 mila abitanti, se la sede si trova in centro o in periferia della città. Non possiamo citare tutte le eccezioni poiché dovremmo in questo caso riportare tutto il decreto; perciò consigliamo agli operatori di rivolgersi quanto prima alle loro associazioni dove riceveranno tutte le istruzioni. E’ vero che non abbiamo ancora i bilanci per il 1989 ma certamente disponiamo già dì sufficienti elementi per poter dedurre come questo sistema influirà sul carico fiscale delle aziende. INTENSA ATTIVITÀ’ DEL POD LIPO CON BELLE NOVITÀ’ IN ARRIVO Un coro intonato “Nediža” zanimivo Dan slovenske kulture, Bene-čanski kulturni dnevi in srečanje manjšin v kraju Bertinoro blizu Forlija. To so bila glavna vprašanja in obenem programske točke v središču pozornosti na seji Študijskega centra Nediža iz Špetra. Najprej je prof. Paolo Petricig, ki center vodi, spregovoril o vabilu na srečanje manjšin v Bertinoru. Potekalo bo skozi vse poletje in se zaključilo septembra z okroglo mizo o manjšinski problematiki in veliko kulturno prireditvijo. Na srečanju bodo vse manjšinske skupnosti v Italiji predstavile svoje kulturno bogastvo na področju foklore in sedanjega ustvarjanja. Člani "Nediže", ki so se srečanja v Nokulah udeležili, so vabilo z veseljem sprejeli. Continua a crescere la somma depositata presso il conto corrente bancario n. 50118 della filiale di S. Pietro della Banca Popolare di Ci-vidale, che serve a raccogliere le adesioni alla sottoscrizione aperta dalla Scuola di Musica di S. Pietro per l'acquisto di un pianoforte a coda. začenja sezono Nato je tekla beseda o letošnjih "Benečanskih kulturnih dnevih ". Izhodišče za razpravo so bile velike politične spremembe, katerim smo priča v sosednji Sloveniji. Najbolj otipljiv dokaz so aprilske volitve, pri katerih bo sodelovalo več strank. Zato je padel predlog, ki je bil tudi sprejet, da bi bili BKD posvečeni prav sedanji politični stvarnosti v Sloveniji. Člani Študijskega centra Nediža so nato razpravljali o dnevu slovenske kulture, ki ga bomo letos praznovali v Špetru v petek 9. februarja. Program bo tako razčlenjen: najprej bo otvoritev razstave slikarja Bogdana Groma v Beneški galeriji, nato pa koncert pianistke Ingrid Silič v občinski dvorani. Il nostro giornale prosegue anche in questo numero nella pubblicazione dei nominativi di coloro che già hanno aderito all'iniziativa: Michele Venuti, 50.000; Claudio Adami, 50.000; Talotti/Blasetig, 100.000; anonimo, 50.000; Evelino Mattelig, 100.000; anonimo, 30.000; Anton Birtič, 20.000; Bruno Vidoni, 50.000. Anche quest'anno in occasione delle festività natalizie, il coro Pod lipo ha organizzato l'ormai tradizionale "Božični koncert". Palcoscenico d'occasione è stata la chiesetta di Clenia, un ambiente particolarmente accogliente sia per la struttura, sia soprattutto per la calda accoglienza e la cordialità con cui i paesani hanno voluto premiare la cantoria. Unico neo, ma anche motivo di orgoglio, è stato il fatto che molti spettatori abbiano dovuto accontentarsi di rimanere ad ascoltare fuori dall'uscio a causa della limitata capienza. Il repertorio che il coro ha preparato quest'anno è particolarmente ricco e trae ispirazione da melodie ispirate al Natale provenienti da diversi paesi (Spagna, Germania) in diverse epoche, senza tralasciare però le tipiche canzoni della Benecia. Occasione importante per svolgere questo tema è stata la-quadrangolare corale tenutasi a Pa-gnacco sabato 23 dicembre. Nella stessa serata si sono sentite voci natalizie provenienti da diverse zone della nostra regione: dai pezzi friulani del coro "La Viarte"’, ai brani delle Valli del Natisone del Pod lipo, dal coro di voci bianche di Pagnacco, a quello di Gramogliano che ha raccolto brani natalizi da tutti i Paesi del mondo. Altri appuntamenti ai quali si sono potute ascoltare le melodie del coro Pod lipo sono state la tradizionale Messa di mezzanotte nella grotta di San Giovanni d'Antro e il giorno dell'Epifania nella chiesa di Moimacco. Particolarmente significativa è stata la visita a Don Slobbe, da anni amico del coro Pod lipo, che oggi si trova in quella sede parrocchiale. Egli ha tra l'altro contribuito con un proprio testo poetico scritto nel dialetto di Taipana alla realizzazione di un delicatissimo brano natalizio (Omandis) musicato con armonie in chiave moderna che risultano valorizzare particolarmente le voci dei solisti Maria Rosa Quarina e Raimondo Marti-nig. Il coro Pod lipo ha affrontato così un periodo denso di appuntamenti con una nuova grinta, determinato quest'anno a raggiungere nuovi traguardi musicali. Il maestro Nino Specogna nel saluto rivolto ai componenti del coro, alla conclusione degli impegni natalizi, si è mostrato soddisfatto dello sforzo prodotto da tutte le voci e si è augurato che questi risultati incoraggino nuovi apporti e il ritorno di vecchi coristi per risaldare ancor di più la coesione e rinforzare il volume vocale del gruppo. Il presidente del sodalizio Germano Cendou ha invece insistito sul valore sociale e di aggregazione del canto corale come espressione allargata di sentimenti di amicizia e determinazione a raggiungere insieme nuovi traguardi, certamente con impegno, ma anche e soprattutto divertendosi. Nel delineare i nuovi programmi per il 1990 Germano Cendou e Flavia Iuretig, che si occupa per il gruppo di pubbliche relazioni, non si sono certo mostrati avari di intenzioni e progetti. Oltre alla partecipazione a rassegne corali oltre confine e manifestazioni musicali nella nostra regione, hanno dichiarato che è allo studio un inedito intervento culturale nell'ambito delle manifestazioni carnevalesche. A questo progetto in parte corale in parte scenico starebbero già lavorando per la parte musicale il direttore Nino Specogna ed il maestro Andrea Martinis. Non si è parlato di eventuali trasferte all'estero, ma ci è parso chiaramente di capire che un coro che ha così ritrovato la grinta e la volontà di andare avanti ha i numeri e la disponibilità per poter portare degnamente altrove la voce delle Valli del Natisone. Auguri quindi di buon lavoro al Pod lipo che dopo alcuni anni di ombra sembra aver trovato una stagione di nuova operosità. Il coro dichiara la propria disponibilità ad accogliere nuovi aspiranti alle prove che si svolgono ogni settimana il mercoledì sera alle 20.30 al Centro a San Pietro al Natisone. F. T. Piano p Quando i maestri cantano S. Pietro: corsi di formazione alla Scuola di musica Anche quest'anno la Scuola di Musica di S. Pietro al Natisone organizza dei corsi di formazione e aggiornamento di educazione musicale rivolti agli insegnanti. Per le insegnanti di Scuola Materna il corso inizierà lunedì 5 febbraio alle ore 17.30, presso la Scuola di Musica, e sarà la continuazione del corso iniziato lo scorso anno scolastico con una buona presenza di insegnanti. Particolare attenzione verrà data alla preparazione di piani di lezione contenente tutti gli esempi per realizzare una unità didattica musicale da proporre ai bambini, che verrà successivamente discusso. L'altro corso, quello rivolto alle insegnanti della Scuola Elementare, riprende dopo una pausa, a richiesta delle insegnanti stesse; inizierà martedì 6 febbraio alle ore 17.30 presso la Scuola di Musica. Il corso prevede l'apprendimento dei fondamentali elementi della musica e della loro metodologia di insegnamento. Entrambi i corsi saranno tenuti dall'ins. Lia Bront. Le iscrizioni vanno fatte presso la Scuola di Musica entro venerdì 3 febbraio p.v. (tel.727490-727152). ZSKD avtonomno združenje v okviru ARCI Sedmi člen statuta ARCI: "L'ARCI tutela e riconosce come proprio patrimonio le libertà, i diritti e le autonomie delle minoranze etnolinguistiche nazionali e più in generale di tutte le identità culturali, di tutte le etnie extranazionali che vivono e operano nella società civile. Contribuisce a salvaguardare e valorizzare con adeguati strumenti il patrimonio storico, linguistico, artistico e il libero dispiegarsi delle identità culturali regionali." Z drzno izbiro konfederalnega sistema je združenje ARCi pred tremi leti ubralo pot ambiciozne in vse prej kot lahke prenovitve. Spremenilo je sam koncept združevanja in postavilo na glavo stara načela "enakosti" in poenotenja". Danes je konfederacija ARCI organizacija, ki je izbrala, da postavi v ospredje spoštovanje in vrednotenje različnosti in specifik vsake stvarnosti, ki združuje ljudi po interesih. S tem je vsako posamezno združenje, ki je danes vključeno v konfederacijo postalo zanimivejše in pomembnejše; po eni strani se je seveda kakovostno ojačila posamezna vloga vsakega združenja, hkrati pa je nov sistem konfederacije sprožil "kompleksnost sožitja" med posameznimi, med sabo tudi izredno različnimi združenji, ki tvorijo danes vsedržavno konfederacijo ARCI. Izziv gre tako v dvojno smer: po eni strani omogočiti čimvečjo avtonomijo in čimvečjo možnost razvoja vsakemu posameznemu združenju (trenutno jih je v ARCI 16, napr. ARCI UISP, ARCI Ragazzi, ARCI Gola, Lega ambiente, ARCI Donna...); po drugi strani iskati vedno nove "tranzverzal-ne" spodbude, ki omogočajo, da se vsa združenja, kljub specifikam, prepoznavajo v konfederaciji. To je nedvomno zahteven, predvsem svojevrsten načrt, ki pa edini lahko zagotavlja sproščanje vseh potencialov, vseh ustvarjalnih sil in energij. Konfederacija sloni na nekaterih izredno jasnih vsebinskih izbirah: kultura nenasilja, skrb za okolje, opredelitev proti vsaki obliki rasizma, uresničitev mul-tietnične družbe, nova kultura za spoštovanje različnosti, pravic in svobod vsakega posameznika; kultura, ki sloni na novi človeški in družbeni solidarnosti. To so cilji, ki jih želi tako imenovana civilna družba zavestno zaslediti, še posebno zato, ker degeneracija našega političnega, strankarskega in institucionalnega sistema je segla že tako daleč, da je ljudem odvzela vsako upanje in željo po soudeleženosti. V vsedržavnem merilu se ARCI skupaj z ACLI in z drugimi podobnimi organizacijami že več let poteguje za odobritev zakonske normative (zakonski osnutek bolje poznan kot predlog Bassanini), ki bi v Italiji končno priznala združevalno stvarnost kot polnopravni dejavnik. V ta namen sta omenjeni organizaciji bili pobudnici vsedržavne konvencije za združevanje, pobuda, h kateri je doslej pristopilo nad 140 vsedržavnih združenj. Med pomembnejšimi letošnjimi pobudami, ki jih je ARCI speljala v duhu prej omenjenih načel, pa nedvomno sodi tudi akcija za posebno obliko rejništva palestinskih otrok. V letu 89 se je edinstveni solidarnostni akciji odzvalo nad 5.000 italijanskih posameznikov in družin. Razmišljanje, da bi se Zveza slovenskih kulturnih društev lahko priključila k ARCI na vsedržavni ravni, je nastalo prav iz ugotovitve, da so današnji pogoji dejansko zrelejši kot kdajkoli prej. ZSKD bi namreč postalo avtonomno združenje, ki bi v okviru ARCI-ja delovalo samostojno s svojimi načrti, simboli, sredstvi; obenem bi se pa vključila v širši tok in bi lahko prispevala s svojim delovanjem in doprinosom k dograjevanju popolnejše demokracije. V tem je po mojem mnenju pravi smisel in vrednost te priložnosti, ki presega vse konkretne ugodnosti (napr. možnost za Zvezo, da izdaja dovoljenja za bare, možnost za uporabo slo- venskih vojaških oporečnikov, fiskalna posvetovalnica in podobno) in ki so vsekakor dragocena in nujna za naše društveno preživetje. Jasno pa mora biti, da se s tako izbiro opredelimo za nekaj globljega in širšega; da pristopimo nekemu gibanju, ki želi danes zastopati interese najbolj zapostavljenih in odrinjenih dejavnikov italijanskega družbenega in političnega prizorišča; gibanje, ki hoče uveljaviti "zanikane" pravice posameznikov in skupnosti na osnovi neke nove človeške solidarnosti. Ta del italijanske družbe je še vedno premalo viden; potrebno je, kot je izjavil sam predsednik ARCI Rasimelli, da z "dostojanstvom mravlje ", se pravi z neutrudnim delom in delovanjem, uveljavi svoje vrednote v širšem prostoru. Slovenska društvena stvarnost z lastno tradicijo in izkušnjo, z lastnimi vrednotami je danes lahko veliko več kot pozorni opazovalec teh bistvenih procesov. Nives Košuta Spet Božič v naši dvojezični šoli Simpatična prireditev otrok, ki obiskujejo vrtač za starše in prijatelje V petek se je spet zbrala družina dvojezičnega šolskega središča v Špetru. Zakaj? Praznovali so vsi skupaj, otroci, učitelji in starši, z najmlajšimi iz vrtca, ki so uprizorili simpatično igrico o živalih. Kaj so praznovali? Božič. Zakaj šele zdaj? Zato ker ob pravem času so bli vsi doma bolani in so morali prenesti božično prireditev. Ob lepi božični glasbi — pa tudi otroci so pod vodstvom učitelijce Lie zapeli v italijanščini in v slovenščini — smo tako poslušali in gledali zgodbo o živalih v gozdu. ČEDAD: SREČANJE VSEH KAMUNSKIH UPRAVITELJU Za tel špitau Pei: sono tre i problemi da risolvere Che conclusione avranno gli incontri incrociati tra i partiti per la formazione delle liste alle prossime elezioni comunali? Questo é il problema che anima più di ogni altro le riunioni del comitato direttivo della sezione del Pei di S. Pietro al Natisone. La discussione si é aperta con una serie di riunioni, giudicate utili, con il Psi. L’accordo per formulare una lista é stato realizzato e c’é l’avvio della discussione programmatica, che dovrà coinvolgere tutti i gruppi. Il Pei ha tuttavia qualche altra gatta da pelare. Alla prospettiva delle elezioni comunali alle porte si aggiunge infatti quella delle provinciali. A S. Pietro il Pei lavora per la rielezione del consigliere provinciale Pino Blasetig e su questo punto dovrà verificare come stanno le cose negli altri comuni e ad Udine. C’é poi la questione del congresso straordinario sulle note mozioni. Anche nelle valli del Natisone dovranno contarsi i sì ad Occhetto ed alla sua proposta di trasformare l’attuale Pei in una nuova formazione politica. Spet Nediški zvon Od sobote 20. januarja bo spet po naših dolinah odmeval Nediški zvon, oddaja o Benečiji, ki že vič liet gre po valovih Rai -Radio Trst A . Sedaj nam bo spet dielala veselo družbo vsako soboto od 14.10 ure napri. V soboto 20. januarja od 15. do 16. ure bo okrogla miza o tovarni Beneco-Kronos na Čemurju. Ga zaprejo al ga na zaprejo? Cajt gre napri an obedan še na vie, kakuo puode končavat pravca čedajskega špitala, ki zaradi pomanjkanja sudu ga višje oblasti mislijo zapriet. Krajevne oblasti pa na stojo z roko v roc. Pru nomalo dni od tega predsednik čedajske Usi (Unità sanitaria locale) Cernoia se je, kupe z administrativnim in zdravstvenim koordinatorjam dr. Marin in dr. Trombetta sreču z županom 15 občin, ki spadajo pod čedaj-sko zdravstveno enoto an s tistim iz Bure, Ahtna in Fojde. Cernoia je vsiem razluožu, ka’ misli narest Deželna direkcija za zdravstvo naša bolnica bi ne bla vič parvega livela, ratala bi novi dom za ostarele. "Čedad, Nediške doline, Manzan, pa tudi Per i vigili c’é adunata L'Associazione Nazionale della Polizia Municipale, in occasione della ricorrenza di S. Sebastiano, patrono dei vigili urbani, ha promosso ed organizzato per sabato 20 gennaio a Cividale la "Seconda Giornata Provinciale della Polizia Municipale", dopo la positiva esperienza dello scorso anno ad Udine. La manifestazione, indetta dal direttivo dell’Associazione, si prefigge di cogliere due obiettivi essenziali: una conoscenza più approfondita delle finalità statutarie ed un'informativa più ampia, a livello di autorità ed amministratori locali, sulle problematiche della Polizia Municipale. drugi bližnji kraji ne morejo ostat brez telega špitala. Nie glih de zaradi finančnih težav, ki brez dvoma ne parhajajo iz telih kraju, muora plačat an špitau, ki ponuja zaries dobre usluge". Številke jasno guore, čedaj-ska bolnica špinda zlo manj, kot druge v cieli deželi an če na 'nin kraj je ries, de v nekaterih oddelkih, kot porodnišnica in pediatrija prisotnost pada (vseeno pa je parbližno 300 rojstvu na lieto) je tudi ries, de drugi oddelki imajo preveč judi, tle se hodejo zdravit celuo iz drugih pokrajin in dežel, kar pomeni de dobro funkejonira. Vsi župani Nediških dolin so dal njih podpuoro vsemu kar bo nareto, za de se ohrani čedajsko bolnico. Gorica: in Slovenci V nedeljo 28. januarja prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji posvet o telesni kulturi. Na njem bodo gostje in predavatelji — le-teh je v programu deset — skušali razčleniti in preučiti kakšne so perspektive, kakšna je vsebinska zasnova, kakšna je struktura slovenske telesne kulture v Italiji. Zanimiv in aktualen posvet bo potekal v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 9. uri zjutraj. Po kratki pavzi se bo nadaljeval tudi v popoldanskih urah. Spoštovani gostje, dragi rojaki in prijatelji iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, dovolite mi najprej, da se Vam zahvalim za povabilo k sodelovanju na tem vašem tradicionalnem prazniku in da Vam tudi zelo iskreno povem, da mi je to v veliko čast. Dan emigranta, podobno kot je to svoj čas veljalo za vašo nepozabljeno Kamenico, je namreč že veliko let praznik ne le beneških izseljencev temveč letna priložnost, da se Slovenci v zamejstvu zberemo skupaj, izpričamo svojo enotno narodnostno in jezikovno pripadnost, da naredimo obračun preteklega delovanja in načrtujemo prihodnje seveda z željo in voščilom, da bomo čimbolj uspešni. Vse to pa v zadnjih časih na žalost spremlja vedno globlje prepričanje, da stvari niso lahke in da je treba v naša prizadevanja vložiti vedno več truda, poguma in pameti. Verjetno ni povsem potrebno, da tudi na današnji slovesnosti poudarimo pomembnost dogodkov, ki so značilno oplodili komaj zaključeno leto, saj vsi občutimo, da se je vendar končalo dolgo zgodovinsko obdobje, ki so ga označevali razredni in državljanski boji, ostra blokovska konfrontacija, izkoriščanje in črtanje državljanskih in človečanskih pravic, navsezadnje pa tudi siloviti in skokoviti znanstveni in tehnološki napredki in neuničljivo hrepenenje človeka do popolne in dokončne osamosvojitve. Slovenci smo lahko zadovoljni in tudi ponosni, da smo se kot narod pravočasno vključili v vse procese demokratizacije, ki so zajeli večji del Evrope in ki znajo postati pravi zametki novega evropskega humanizma. Sprejetje dopolnil k ustavi Socialistične republike Slovenije in nova slovenska državnost, razcvet in razvoj političnega pluralizma v Sloveniji merjena v novi Evropi državljanov in njihovih skupnosti. Dragi prijatelji, začenja se zadnje desetletje našega stoletja, naša želja je, da se bo to dvajseto stoletje končalo v tistem duhu miru, sodelovanja in gospodarskega napredka, v katerem se je začelo. Z opitimizmom lahko namreč računamo, da bodo zadnja leta stoletja enako plodna kot začetna, ko so se naši kraji uspešno vključevali v evropsko stvarnost tudi na družbenem in gospodarskem področju. Ne moremo pa pozabiti, da so prav v tistih letih začeli veliki izseljenski tokovi, ki so potem dolga leta osiromaševa-li in opustoševali naše skupnosti in ki so v vaših krajih še boleča stvarnost. Prizadevajmo si zato, da se bodo v teh letih gospodarske razmere vendar dejansko in konkretno izboljšale, da ne bo treba več našim ljudem, tudi onim z visoko kvalifikacijo in izobrazbo, zapustiti domače kraje, nasprotno, da se bodo lahko vrnili tudi tisti, ki so pred leti odšli in ki so v svetu pridobili dragocene izkušnje. Naša Avtonomna dežela, ki se z izseljenci pogosto ukvarja in to vedno z lepimi besedami, se še ni docela prepričala, da ima v svojih emigrantih izjemno bogastvo, ki bi ga bilo mogoče drugače izkoristiti. Naša deželna družba je še vedno vse preveč zaprta do zunanjih prispevkov, tudi ko le-ti prihajajo od njenih ljudi. S to mislijo na vse naše ljudi, ki živijo daleč v svetu, Vam obnavljam še enkrat prisrčen in iskren pozdrav obenem pa želim Vam vsem in še posebej beneškim društvom in ustanovam, veliko uspehov v letu, ki se je pravkar začelo. jyan jjratjna (pozdrav na letošnjem Dnevu emigranta) Bratina: Maccanicov osnutek je do nas v marsičem žaljiv Sodelovalo je tudi Slovensko Stalno Gledališče Dan emigranta je odprl Checco z njega ansamblom in navsezadnje jasni in nedvom-ljivi sklepi zadnjega enajstega kongresa Zveze komunistov Slovenije predstavljajo tudi za nas Zamejce nove temeljne pogoje za še tesnejše povezovanje z matičnim narodom, rušijo še obstoječe ideološke meje in nas zares združujejo v enoten narodnosti prostor, kjer so osnovni pogoji za sožitje in sodelovanje priznanje osnovnih človeških pravic, upoštevanje pravic drugače mislečih in spoštovanje drugačnosti. Vsesplošnemu gibanju, pretresom in potresom, ki so po vsej vzhodni Evropi vzbudili zanimanje in zahtevo po pravni državi in naenkrat popolnoma ovrednotili že pozabljene obveze, kot so Helsinška listina in druge mednarodne pogodbe o spoštovanju osnovnih človekovih pravic, pa ne moremo nikakor primerjati skromen in dvoumen korak, ki ga je Andreottijeva vlada naredila na poti h končnem priznanju našega narodnostnega obstoja in vseh pravic, ki iz njega izhajajo. Maccanicov osnutek je namreč v marsičem do naše skupnosti žaljiv (ko Vas označuje kot prebivalce slovanskega izvora, Vas neznanstveno ločuje od ostalih Slovencev, predvsem pa in v prvi vrsti ponižuje kot državljane). Njegova vsebina pa je v dobršni meri dvomljiva, kolikor ni povsem jasno, ali gre za zaščitni zakon ali za zakon, ki naj pospešuje asimilacijo s tem, da nam odvzame to, kar smo si v teh letih z velikim trudom pridobili. Primer lahko najdemo še enkrat v vaših razmerah, ko beležimo, da v vladnem zakonskem osnutku ni nobenega priznanja za vašo Špe- trsko dvojezično šolo, čeprav leta predstavlja dragoceno in neizpodbitno stvarnost. Ta negativna ocena vladnega dokumenta pa nikakor ne pomeni, da se bomo zakonu odpovedali, da se bomo podali nevarni trditvi: boljši noben zakon kot slab zakon, nasprotno, prizadevali si bomo za dosego dobrega zakona in zato pozivamo vlado in vladne sile na njihovo odgovornost, da posredujejo manjšini takšen zakon, ki bo zanjo sprejemljiv in ki ji bo zagotovil nemoten razvoj. Vemo, da imamo v tem boju ob strani italijansko demokratično in napredno stvarnost in da so nam v pomoč tudi vsi evropski demokratični tokovi. Dolžnost italijanske države je omogočiti nam, da kot narodnostna skupnost popolnoma odigramo vlogo, ki je nam od- Špeter - Občinska dvorana- sobota 27. januarja ob 18. uri VEČER RUSKE KULTURE sodelovali bodo: A. V. Kirsanov novinar Tanja Špeyniger recitacije Učenci Glasbene šole - Špeter prisostvoval bo sen. Stojan Spetič Študijski center Nediža — Associazione Italia - Urss Lega scongelata? Per il momento no Adriano Ceschia e Sergio Salvi La sede del circolo degli "Amici della Bicicletta" di Firenze, senza riscaldamento, non ha comunque provocato il congelamento della "Lega per le lingue delle nazionalità minoritarie ”, Qualcuno aveva proposto proprio questo: attendiamo tempi migliori. Invece l'assemblea straordinaria svoltasi a Fo-renze ha deciso la prosecuzione dell'attività. Tuttavia la crisi c’é, ed é palpabile, come ha detto il segretario Adriano Ceschia. L’idea di andare avanti é venuta soprattutto dal presidente Sergio Salvi, autore del noto saggio "Le lingue tagliate”. Altri hanno spinto verso l’unificazione con l’altra associazione delle minoranze, il Confemili. In questo senso saranno compiuti i prossimi passi (anche in sede europea), mentre la Lega cercherà di sviluppare l’informazione delle iniziative degli aderenti, singoli e gruppi, alla Lega stessa. LIDIA AN RENZO ŽNIDARJOVA STA PRAZNOVALA SREBARNO POROKO 25 liet kupe an še ki bo! Okuole njih se je go par Hloc zbralo puno žlahte an parjatelju Puno, puno ljudi, žlahte an parjatelju se je v nediejo 14. že-narja zbralo okuole Renza Žni-darjovega iz Tapoluovega an Lidie iz Sevcà, za praznovat njih srebamo poroko. An kuo bi moglo bit drugače? Lidia Zabrieszach an Renzo Gariup sta se poročila 25 liet od tega, njih življenje ni bluo pru posuto z rožicami, vse pa sta ku-ražno prenesla an seda v mieru živta kupe z njih čečo Sonio v liepi hiši, ki sta zazidala v Seve. Pred Mohorinovo ošterijo so jim parjatelji napravli liep pur-ton, srebarni purton an pru pod njim je začela liepa festa, parvi na zdravje", voščila... potlè vsi kupe v salo. Lidia je subit parje-la za mikrofon an jala: "Vsiem vam sam jala za prit donas tle h Mohorinam, de kieki kupe popijemo zak sam udobila 50 miljo-nu na loterijo. Ben, nie pru resnica, ma 25 liet od tega, kar san poročila našega Renza, more bit je vaju 50 miljonuL. Smo veseli de sta tle, zak brez vas nismo bli mogli napravt tele liepe fešte..." Lidia, kuo si mogla mislit, de na pride obedan? Tudi Renzo je parjeu za mikrofon: "Smo vas klical za praznovat z nam, zak se ejemo zahvalit za kar sta nam vsi pomagal, al na 'no vižo al na drugo. Mi na mormo živiet brez parjatelju, vas imamo potriebo... vam pa tudi povemo, de za tiste, ki čejo, ura-ta naše hiše so an bojo nimar odparte...". An tele besiede so vse ganile zak vsi vemo, de če kajšan je pomagu Lidii an Ren-zu mu je bluo povarnjeno Buoh vie kikrat vič. Renzo an Lidia, nimar par-pravjeni za dat 'no roko, nimar 'no dobro besiedo za vse, v parvi varsti za napravt purton novi-čam, dobrodošlice tistim, ki se rode, "nakuhat" kako za potlè se veselo posmejat, člani kulturnega društva Rečana, igrauci Beneškega gledališča, nimar v parvi varsti, kjer je potriebno potar-dit, de smo beneški Slovenci. Kuo bi se na mpglo vas imiet rade? Lepo fešto, ki sta napravli za vašo srebarno poroko je bla parložnost an za vam pokazat, manjku nomalo, ki dost spoštovanja an ljubezni imajo vaša žlahta an vaši parjatelji do vas an vsi mi vam na vas glas voščimo: "Kuražno an veselo napri še 25 liet an potlè bomo pa vidli! TAUŽENT BLEŠČEČIH LUČI JE TU TAMI MARGOLIELO Za Garmičane je lieto začelo pod dobro zvezdo Paršla je "Befana ", z nje medlo je proč pomedla an lietošnje božične an novolietne praznike. Gaspodinje so podarle božične drevesa v hišah an pred njih, pru takuo budgarji pred butiga-mi. Kamunski dieluci so snel bleščeče napise, ki tu vsakim kamune so že od parve dni di-čemberja migal pred Občinam an čez karminskih potieh... uga-sinla se je an garmiška zvezda. Garmiška zvezda... vsi tisti, ki so imiel srečo jo videt so jal, de je bla narlieuša stvar telega bleščeejega Božiča. Velika "stella cometa", ki pridni Garmičan jo že an par liet sami paržgejo nomalo dni pred velikim guo- dam an vsak ki jo vide, se vpraša: "Kakuo so jo mogli narest takuo veliko, takuo lepo?". An je bla zaries velika, parielo je de gre od Velikega do Malega Garmikà, parielo je, de pokrije pu brega; takuo velika, de se jo je moglo lepuo videt samuo od deleča. Tek je šu daj do Velikega Garmikà za videt od blizu čudež je vidu samuo taužente lučic, ki so tu tami margoliele. Seda vse tiste lučice so se ugasinle, liep spomin na nje pa nam ostane do druzega lieta. Se nam pa pari pru zahvalit pridne Garmičane, ki so nam nardil tel liep šenk. Sladak Božič za none V nediejo 24. dičemberja tek je šu skuoze Hlocje, kar je paršu pred Mohorinovo ošterijo je ču piet an veselo vižo rimonike. Ka’ se je gajalo? Garmiška občina je zbrala vse ostarele kamuna an za nje napravla lepo božično fešto. Vsi so se zbral ta par Mohorine, kjer jim je Marija skuhala dobro južno. Ker ni fešte brez muzike, so poskarbiel an za tuole, Paršu jim je gost že zlo poznan trio Humar - Beppino, Lucia an Graziano. Je bluo zaries luštno, so nam jal. Vesela muzika je storia uzdig-nit vsiem pete an vsi so jo zaplesal. Sevieda, ker fešta je bla nareta za se voščit veseu Božič an srečno novo lieto, ni moglo manjkat darilo: župan Bonini je vsiem Šenku sladak paneton. Lepuo smo praznoval Dragi Novimatajurčan, kakuo gre? Al sta lepuo preživiel tele zadnje praznike? Ist an Goren-tarbjan ja! Za Božič smo šli v Oblico, tam so napravli lepe reči: 'no lepo raprežentacjon, potlè pa veliko sveto mašo. Zad za mašo smo se zbral tu faruže, kjer smo pil an jedli vsi kupe. Zadnji dan lieta so pa Gorenj-tarbjan napravli tu faruže vičer-jo z muziko za vsi kupe počakat nove lieto. Bluo je okuole petdeset mladih an starih, jedli so samuo stare navadne reči: minestro s kašo, mužet z brovado. Za muziko sta poskarbiela Ližo an Gušto, ki so nas do zjutra veselil. Kar je par-šlo novo lieto smo se voščili, de nam parnese veseje, srečo an zdravje. Takuo vas pozdravim tudi ist an vam želim srečno novo lieto! Tarbjanac V SABOTO 30. DIČEMBERJA JE PRAZNOVALA SVOJ OSAMDESETI ROJSTNI DAN Toninca Žnidarjova, b Ni imiela lahkega življenja, vsedno pa ji je ostala dobra volja in kuraža za iti napri Na dan 30. decembra je praznovala svoj 80. letni rojstni dan Toninca Žnidarjova poročena Mlinarjova iz Topoluovega. Za tisti veseli dan so se okuole nje zbrali v tratoriji "al Caminetto" v Čedade za dobro, veselo in luštno kosilo, ki ga je ona ponudla hčere, sin, brat, sestre in nečaki: bluo jih je zaries 'na liepa skupina. Toninca je bla res ganjena videt okuole sebe tako veliko družino. Je bla vesela in zadovoljna, ku dobra klocja s cibeti, takuo ki je zmieraj bila v življenju. Muorta viedet, de je zredila pru pridne otroke. Zaries dobro se ima, če pomislimo, de ima 80 liet an de ni imiela lahkega življenja. Takuo, ki vsi tisti, ki jo poznajo vedo, nje življenje nie bluo pru posuto z rožicami, pač pa predvsem s tar-njam. Vsedno je še parpravjena za se šalit, za se veselo posmejat. Nona Toninca an okuole nje navuodi Carla, Samantha, Peter, Paola an Fanika (od leve proti desni) Komaj mali otrok je ostala brez matere, očeta je pa imiela pri vojakih čez vso parvo sve- tovno vojno. Stari oče, nono, jo je gledu an z njo tudi zbežiu v času vojske v južno Italijo. Ko je nomalo odrasla, ku večina deklet tistega cajta, je šla di-elat v Napoli. Kar se je varnila damu se je zaljubila an je poročila Tonina Mlinarjovega iz Ta-.poluovega: imiela sta pet otru-ok. Njih življenje je šlo naprej kot je šlo naprej za skoraj vse družine tistega cajta: v težavah, skar-beh in veliko potrebinj, včasih so tarpiel rauno lakoto. Otroke so dobro in pošteno učili, že zlo mladi so začel sami kruh služit in se pomagat adan drugemu. Toninca, al pa Tončka, ima pru ražon bit zadovoljna nje otruok. Seda živi ko na gospa du Vid-me dol par hčeri Mafaldi, vsi pa jo hodejo zvestuo gledat. Vsi tisti, ki jo poznamo ji žel-mo in voščimo še puno liet med nam in vse dobre, ki se more že-liet priljubljenemu človieku. Obsojen na smart — Še um-riet niesi mu sam an sam veb-rat toje smarti. Drugi so ti muorli ukuazovat, kuo an kada. Zaries oster, strupen žlag je biu tist, ki je pesnika odzat zajeu an mu stuoru takuo nazaj hitro oči odpriet. Nad njim nie vic imeu hlad-nuo nebuo an okuole ni bluo roži vonjavih, jo nie bluo vic ljubezni za anj, ampa sada nazaj, strašna resničnost an smart vsierode okuole njega. Jo je ču noter v sebe an imeu jo globoko ubodjeno v sarcu, zašito v možgenju. Vse okuole se je kadilo ku tu pakle an je bluo zažgano, porušeno an podarto, ščejeno za nimar. Pesnik se je biu obarnu an je videu zat za sabo tista dva policiota, ki sta ravno stala brez se ganit. Sta bla velika, strašnuo tamnena an podobna. Sta ga gledala z žiehtimi očmi pod tisto iaščievo pro-tiplinsko masko, ki sta jo nudala za sapat. Lepuo sta bla STAR AN ZAPUŠČEN KOŠČIN MALIN AN MISLI, KI MI JIH VZBUDIU - 5. PART Ljudje ku pajki tu piču obliečena, imela sta čelado na glavi an uha pokrite, rokavice na rokah an čarne veso-ke bote na nogah, pošjana okuole seviede za gledat samuo, duo stop uoz hiše brez dovoljenja. An glih pesnika sta bla atu ušafala, blizu tistega potoka za ga z želiezam močnuo na harbatu zajet, de se obarne. An ga hitro popadla brez mu pustit še cajta za serrano potipat, še cajta ne, de se jim nomalo oščije gor na njih lepe vesoke bote al za jih poprašat, kaj hudiča čejo. Že vliekli so ga za srajco, an odtargaia mu vse batone an na tla so ga zvarnili, parjela ga za roke an šukala po tleh, potle ga vliekla za noge an za lase. Zgubiu je tu prahu na tisto vižo vse njega lepe var-čice an za njim seviede je mu-oru pohitiet. Za njim je sada hodu pesnik, gor se zadaru an se pustu zvezat, de ga bojo lieuš vliekli, se joku za njim, včasih pa tudi na glas se smejau. So ga takuo parpejali na duor, na sred vasi an hitro ga h zidu postavli. Ostrupjen zrak mu je že sapo zaperju an vidu je, de preča zanj bo ko-nac. Že motno je gledu pred se an ču se zaries nieko ču-dan, fardamano trudan, joku nie vic pa tudi smejau se ne. Gledu je prazno ampa ravno tu oči njega sodniku an žalostno, z velkim usmilienjem. Gledu je njega morilce pred sabo, s pušo že napravjene ampa brez jeze al zamiere, brez obednega strahu, samuo sada je čaku brez skarbi an mernuo, de tist velik vojaški poglavar z bielimi moštacam da njega znak an dol zajme z njega srebamo sablo an bie-lo, nimar prečisto rokavico, neštietokrat že utaknjeno v nadužno kri. Okuole, uoz arzstučenih hiš, ostali ljudje so mocnuo strašnuo špegali, ubogljivi možje an žene, ki notar v kambri so čakali zaparti do sada. So radoviedno uon gledali za videt an viedet, kaj dol na duore rotava. Sapa je tudi njim že parmanjkuvala an nimar buj kumarno so se troštali, de se riešijo an so se sevieda tresli ku pajki tu piču od zida, pred mislijo od smarti. Se bat zanje nie bluo nenavadno, saj pred telo nasreejo nieso druzega dielali v življenju an v strahu za reč, so zmieraj živieli, skrivali so sude vserode an guorili samuo go mez boliezni an žalosti; kregali se, pepeu se suli na glavo an se kumrali od zguoda do noci, kar so šli spat. Vsak takuo brez obedne čude an težave je z njim runu, kar je teu, njih domači političi še posebno so z njim igrali an jih imieli za norca, ku mačka vemo diela z miši. Zatuo se je biu sviet pokva-ru an zatuo vsierode so žihar zidali vsako sramotno tovarno an ciesto brez spoštovanja zemlje. Zavojo tuolega sviet an človek nazadnjo, sta bla paršla do tajšne dokončne, atomične tragedije.- Adriano Minimatajur BANCA .DI ANTRO BANCA DI MERSO ' TdUCttl« 0 j \ • ANTRO I QUARTIERE Dl QUA • MERSO 0 lommcco «^CI^IDALE m quartiere dì qua 17 - SCHEDA STORICA Schiavonia separata Ce un punto molto discusso sull'argomento dell'autonomia della Schiavonia sotto il dominio veneto. E' questo: vari documenti emessi dal governo della Repubblica di Venezia affermano che la Schiavonia veneta, oltre ai diritti ed ai poteri che abbiamo illustrato, godeva dello status" di territorio separato dalla Patria. Intendendo per questo la Patria del Friuli. Su questo punto abbiamo delle interpretazioni diverse da parte degli storici. Cosa significava allora separazione? E quali le ragioni? Per Carlo Podrecca, lo scopritore di centinaia di documenti, poi pubblicati, la cosa era chiara: la Slavia Italiana (così la chiamò nel 1884) era un piccolo staterello a parte, legato a Venezia, ma riconosciuto come tale e dotato di poteri propri. Per altri, e torniamo a citare il Leicht, il giudizio era diverso: a Venezia costava poco elargire privilegi ed autonomie, purché la gente accettasse il suo governo e le sue leggi. Sergij Vilfan, che abbiamo pure citato, sceglie una via di mezzo, facendo notare quanto sia difficile per noi entrare nella logica politica di quel tempo. E' vero che le carte e le pergamene di Venezia vanno prese con le pinze, ma é altrettanto vero che quelle carte esistono, firmate da cancellieri, luogotenenti e dogi. Certo che il concetto di autonomia era diverso, ma certi favori e certe connessioni non erano illogiche. Riassumiamole brevemente, in ordine di importanza: i privilegi, le esenzioni da tributi e le prestazioni in natura, le amministrazioni autonome con le vicinie e gli arenghi e, dal 1710, un magistrato comune alle due convalli: il cancelliere della Schiavonia, il potere giudiziario fino a reati comportanti la pena di morte, lo "status" di territorio separato da Cividale e dalla Patria. Le ragioni di queste connessioni sono scritte chiaramente nelle carte, e sono due: la povertà di questi paesi e la fedeltà degli abitanti che ricambiavano i favori della Serenissima con la guardia dei passi. Ora ragioniamo: quale difesa poteva costituire una milizia di duecento uomini armati di archibugi contro i poderosi eserciti imperiali con cavalli ed artiglierie? Oggi può sembrare assurdo che Venezia affidasse il confine con il suo potente nemico a questa milizia. Eppure, con i criteri militari di allora - rapide incursioni di eserciti, assedi alle città, razzia nelle campagne - questa milizia contadina aveva la sua importanza soprattutto nell'avvistare le incursioni e nello scoraggiare l'intrusione di bande di predoni. Questi Schia-voni difendevano così la propria terra. E a Venezia bastava. Nella precedente scheda storica le didascalie delle due foto risultavano scambiate tra di loro. Ce ne scusiamo con i diretti interessati e con i lettori. Carta delle Banche dì Antro e Merso e del Provveditorato di Cividale In un documento del 1660 leggiamo: "1660, 8 febbraio. Il Doge Domenico Contarini a Francesco Pasqualigo provveditore di Cividale. Riferendosi alle sue lettere del 24 gennaio u.s. ed ai privilegi del 1492 e 1658, per i quali le dette valli sono non solo separate, ma esenti da qualsiasi gravezza, decide col Senato che sia eseguito il comparto dei due sussidi e di altre gravezze senza che i detti sussidi abbiano a soffrirne alcuna molestia. Ottavio Nigri cancelliere". E qui vediamo che le dette valli sono considerate separate, ma nello stesso tempo gli abitanti sono definiti sudditi. Si suppone di Venezia, essendo il doge a scriverlo. Questo concetto di separazione é presente in molti documenti a partire dal XVII secolo. Leggiamone qualcosa: - 12 ottobre 1658: una ducale dichiara gli abitanti delle ripetute Convalli separate non solo dal Territorio di Cividale ma dalla Patria ancora. - 11 aprile 1663: una ducale dichiara la separazione non solo da Cividale e dal suo territorio ma dalla Patria stessa. - 13 giugno 1720: il Doge Cornelio ordina al Luogotenente Mo-cenigo che sia accordata la implorata separazione dalla Città alle Convalli. - 2 aprile 1788: una terminazione approvata dal Senato dimostra la Schiavonia coma una nazione diversa e separata dal Friuli. Ed infine a questi documenti, pubblicati dal Leicht e dal Podrecca, aggiungiamo: - 21 ottobre 1670. Decreto del Provveditor di Cividale il quale afferma essequendo le Ducali dell'Ecc.mo Senato 11 set- tembre 1666 concedemo licenza a tutti quelli che s'impiegheranno nelle guardie ch'occorrono a’ confini, e per diffendersi d'Animali Feroci di poter portare l’Archibuggio lungho di giusta Misura nel solo però loro distretto et Territorio. Si tratta qui del diritto della Schiavonia di armare una propria milizia allo scopo di proteggere i passi verso l'Impero asburgico dalle incursioni e per bloccarne gli accessi nei periodi delle pestilenze ed evitare così il diffondersi del contagio. Un servizio, questo, reso non solo a se stessi ma anche in favore di Cividale e del territorio friulano, era questo il compito principale degli Schiavoni ed il suo fedele assolvimento meritava i diritti acquisiti. M p 1533: Civida dal Parlamento Nel Parlamento della Patria del Friuli, in funzione sotto il dominio veneto, erano rappresentati tre ordini: i prelati (vescovi, abati, badesse, fra cui il Capitolo ed il Monastero di S. Maria in Valle di Cividale): i nobili (fra cui i di Cucagna, i di Attimis, i di Zucco, i di Cergneu, ecc.); le comunità (fra cui, naturalmente in primo piano Cividale). Il Parlamento, che sotto Venezia si era riunito qualche volta anche a Cividale, ebbe poi sede fissa nel castello di Udine, residenza del luogotenente veneto. Nel 1533 la Comunità di Cividale, privata della giurisdizione di Tolmino con la preziosa miniera di Idria e della strada del Predii accentuò la sua discordia con Udine e decise di uscire dal Parlamento. Così Cividale si separò da Udine nonostante gli sforzi per dissuaderla da questo passo. Era il 16 agosto 1533. Venezia accettò la decisione e insediò a Cividale un provveditore, la cui residenza fu nel grande palazzo a fianco del duomo. Ecco come venne descritto l'ingresso nella città del primo provveditore: Il giorno di hoggi fece l'entrata il Cl.mo m. Zaccaria Barbadico primo proveditore, il quale con ogni grado di fausto fu accettato. Li furono mandati duoi ambasciatori ad incontrarlo sino a Porto Gruaro e duoi altri sino a Codroypo; poscia il Cl.mo m. Hierony-mo Querini con honoraria compagnia di 100 cavalli lo andò ad incontrare sino sopra Lonzano; et venendo sopra il prato di S. Martino ritrovò sei mila fanti; et con ordinata battaglia lo accolsero, con bandiere spiegate al vento et con Tamburi eccellenti; et fatto un battaglione si incominciò a marciare verso la Città, dove fu sparata tanta artiglieria che pareva che rumassero le vicine montagne; et giunti al Duomo Maggiore li fu data la bacchetta e consignato il governo. La stessa sera li nostri vicini confederati et chiarissimi fratelli di Gemo-na che con alquanti cavalli et una honorata e nobile compagnia di gente a piedi benissimo armata et vestita havea mandato a rallegrarsi con noi della ottenuta vittoria ed a honorare questo Cl.mo nostro Signore. (Guida storica di Cividale) AlPautonomia si adegui anche il Provveditore Il 20 settembre 1630 al Provveditore di Cividale venne ordinato che dovesse immediate e senz'altra fidejussione far rilasciare di prigione Gaspare Troppina, essendo quel giudizio incompetente, non potendo esso giudicar se non la Appel-latione, rimettendo il Processo alli 12 Huomini et Gastaldo non appartenendo a lei il reputar immeritevoli essi popoli di quelli privilegi et ella eseguirà sottopena altrimenti sarà sub/ formato debitore a Palazzo. Successivamente, in data 11 settembre 1660, la Signoria confermava che la Banca d'Antro sia conservata nella sua superiorità e giurisdizione conforme alli sui privilegi et consuetudini senza alcuna rinnovazione o disturbo, ordina al Provveditore di Cividale di da as- consegnare un Processo esso incompetentemente sunto contro individui soggetti alla Banca di Merso. (SI. It.) sotto annoso fiato «TOMO itu LASTRA M Mtm si raobravaro i deputati delu um di km# , DA QUAHOO I PATRIARCHI DI ADUILEIA COirctMEH t rmcK I D06I DI VEKZIA COIISt HVAROM J A ODESTE TERRE UDTOItOWA • * Lapide murata nel 1964 a ricordo delle riunioni della Banca di Merso Aneddoti sui condannati alla klada Le allegre pene della Banca di Antro nel racconto di chi partecipò ai processi Il portico della chiesa di S. Antonio di Berga-gnacco presso Merso di Sopra con una ricostruzione moderna della tavola della Banca di Merso, posata nel 1964 quando la chiesa venne restaurata. La pietra originale é stata persa di vista In uno degli ultimi processi penali, di cui si conserva tuttora memoria, figurava imputato un certo Marin di Montefosca e fra i 12 Giudici v’era uno del suo paese. Appartatisi questi dopo il di-battimento in un orto, deliberarono la dada all'unanimità. Ma tornati intorno alla lastra di Tarcet-ta, il Giudice di Montefosca si lasciò scappare: bieà Marin, il quale capì il gergo e via a gambe per la campagna. 2. Un'altra volta - raccontava mio nonno, Cancelliere della Banca d'Antro - venne similmente condannata una donna. Ma essa aveva una gamba così grossa, che per quanti sforzi facesse il fante di giustizia per costringerla nella dada destinata alle donne non vi riuscì. Ricorse alla dada degli uomini, ed in questa la femmina si lasciò serrare. Ma allontanatosi l'ufficiale, essa levò con disinvoltura la gamba da quella dada, troppo larga per lei, e prese il volo. TUT TO SP ORT VSE O ŠPORTU ■f I .-j I risultati 1. CATEGORIA Valnatisone - Sanvitese 0-0 2. CATEGORIA Audace - Donatello 1-4 3. CATEGORIA Alta Val Torre - Venzone 0-0 Savognese - S. Rocco 1-3 Ancona - Pulfero 4-0 UNDER 18 Reanese - Valnatisone 1-2 PULCINI (calcetto) Serenissima - Valnatisone 4-0 Prossimo turno SCONFITTE AUDACE, SAVOGNESE E PULFERO - VALNATISONE ED ALTA VAL TORRE FERMATE SUL PARI INIZIATO IL TORNEO DI CALCETTO PER I PULCINI A CIVIDALE - SEDICI SQUADRE SI CONTENDONO IL TROFEO 1. CATEGORIA Tricesimo - Valnatisone 2. CATEGORIA Maianese - Audace 3. CATEGORIA Rizzi - Alta Val Torre; Pulfero - Bearzi; Lumignacco - Savogne-se UNDER 18 Valnatisone - Riviera GIOVANISSIMI Valnatisone - Cividalese PULCINI (calcetto) riposa la Valnatisone Le classifiche 1. CATEGORIA amaro certamente in altre mani il fanalino di coda. Domenica la trasferta ai Rizzi. Seconda sconfitta consecutiva della Savognese che ha subito con due rigori ineccepibili il doppio svantaggio. Pronta reazione dei gialloblù con un calcio di rigore trasformato da Rot. Ancora due grosse opportunità con Petri-cig che colpisce il palo e Szklarz che manda fuori il pallone di un soffio. Quindi l'espulsione di Pagon che costringe la Savognese in dieci, ed il terzo gol del S. Rocco. Una domenica da dimenticare già dal prossimo turno a Lumignacco. Poker dell'Ancona sugli arancione di Pulfero, che domenica prossima ospiteranno il Bearzi. Passiamo ora all'unica formazione che ha fatto bottino pieno: gli Under 18 della Valnatisone. Come ci ha illustrato l'allenatore Luciano Bellida la squadra ha giocato una prima mezz'ora di buon calcio passando in vantaggio con Giuseppe Fadon. Il gol ha forse annebbiato le idee a qualche giocatore e la Reanese ha pareggiato i conti. Due clamorosi pali di Andrea Scuderin e Nicola Sturam a portiere battuto ed una traversa di Andrea Zuiz sono il prologo della meritata vittoria, ottenuta con Zuiz ad una quarto d'ora dal termine. LETOS V ITALIJI SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO: KRATKA ZGODOVINA TEH PRIREDITEV (14) Domenica dal calice Semaforo rosso V Čilu se 62. leta uveljavi trda borba na igriščih Čile, 1962. leta. Vsi so imenovali to prvenstvo prehodnega značaja. V svetu nogometa pride do novih taktičnih prijemov, ki niso še dobro utečeni: strokovnjaki dobijo občutek, da je za trenerje bistveno prejeti malo golov; uveljavi se trda in brezkompromisna borba na igriščih. Zaradi tega nismo prisostvovali zanimivim tekmam, a tudi svetovno občinstvo le gledalo dokaj površno na dogodke. Oddaljenost države prirediteljice je oviralo hiter prenos TV programov - niso še obstojali sateliti - in tako smo lahko gledali tekme z 24 urno zamudo. Na to prvenstvo je bilo prvotno prijavljenih 56 držav a pet jih je odpovedalo svojo udeležbo še pred začetkom izločilnih tekem. Med 16 finalisti sta se avtomatično uvrstili tudi Čile (prireditelj) in Brazilija (svetovni prvak). Izžrebali se 4. finalne skupine v katerih so se vsa moštva srečala po prvenstvenem sistemu. Četrtfinalna srečanja so potekala po pokalnem sistemu. Samo šest je bilo južnoameriških moštev a kar deset iz Evrope. Italija je igrala v drugi skupini in je izenačila prvo tekmo proti Z. Nemčiji (0-0), v drugem srečanju se je spopadla z doma- čini. Lahko trdimo, da v tem srečanju nismo videli nogometa ampak pravi pretep: branilcu Maschiu so razbili nos, dva italijanska nogometaša sta bila izključena in tako se je tekma končala z 2-0 za Čile. V tretji tekmi, ki ni bila več odločilna je Italija premagala Švico s 3-0. Jugoslavija se je boljše odrezala. Izgubila je sicer prvo tekmo proti Sovjetski Zvezi 2-0 a je zmagala proti Urugvaju (3-1) in Kolumbiji (5-0) in tako si priborila vstop v četrtfinalno skupino, v kateri je nastopilo 6 evrospkih in le 2 južnoameriških ekip. (mž) S. Daniele 23; Pro Fagagna, Ta-vagnacco 22; Sanvitese 21; Flumi-gnano, Fortitudo 19; Valnatisone 18; Ponziana, S. Sergio 16; Gemone-se 15; Azzanese, Cividalese 13; Pro Osoppo 11; Tricesimo, Codroipo 10; Rauscedo 8. 2. CATEGORIA Arteniese 24; S. Gottardo 22; Bressa, Tolmezzo, Tarcentina 20; Buonacquisto, Audace 19; Forti & Liberi 17; Riviera 16; Maianese, Torreanese 13; Reanese 11; Ran-gers, Faedis 10; Gaglianese 1. 3. CATEGORIA - Girone D Rive d'Arcano 22; Ragogna 21; Atletica Bujese 20; Treppo Grande 19; Savorgnanese 17; Nimis 14; Co-lugna 12; Ciseriis 10; Rizzi 9; Ven-zone 8; L'Arcobaleno 6; Alta Val Torre, Stella Azzurra 5. 3. CATEGORIA - Girone E Risanese 24; Bearzi 18; Savogne-se 16; Lumignacco, Manzano 14; Buttrio, Azzurra 13; Fulgor, Ancona, Medeuzza, S. Rocco 10; Atletico Udine Est 9; Pulfero 7. UNDER 18 Buonacquisto 25; Cividalese, Tarcentina 22; Valnatisone 21; S. Gottardo, Tavagnacco 18; Savorgnanese 16; Azzurra 15; Bearzi 14; Forti & Liberi 12; Reanese 11; Riviera 10; Natisone 9; Stella Azzurra 7; Gaglianese 4. GIOVANISSIMI (fine and.) Olimpia 20; Valnatisone 17; Buonacquisto 15; S. Gottardo, Savorgnanese 14; Paviese, Nimis 13; Fortissimi 7; Azzurra 6; Com. Faedis, Cividalese 5; Fulgor 2. La gara S. Gottardo-Fortissimi é stata ripetuta ed é terminata 2-0. PALLAVOLO MASCHILE Corno 14; Team 87, Ospedaletto, Lavoratore Fiera 10, Carnia 8; Gran Risparmio, Tele Uno, Arteniese 6; Codroipese 4; Remanzacco, Popolare Tarcento, Alla Peschiera, S. Leonardo 2. E' stata una giornata veramente nera, tutta da dimenticare se si esclude la vittoria degli Under 18 della Valnatisone ed i pareggi ottenuti dall’Alta Val Torre e dalla Valnatisone in prima categoria. Andiamo con ordine. La Valnatisone era impegnata nell'incontro casalingo contro la Sanvitese nelle cui file gioca Geronimo Bar-badillo. In questa gara il pubblico ha gridato allo scandalo per l'operato della terna arbitrale, che ha penalizzato oltremisura l'ottima prestazione fornita dai ragazzi allenati da Renato Tuzzi. Nel primo tempo con il vento a favore la Sanvitese ha cercato il gol ed in due occasioni é stato bravo Andrea Specogna a neutralizzare le conclusioni degli attaccanti ospiti su precisi suggerimenti di Barbadillo. All'inizio del secondo tempo grossa parata del portiere ospite che salva il risultato. Al 16' inizia lo show della terna arbitrale: De Marco segna una bellissima e regolarissima rete. L'arbitro convalida e girandosi verso il suo collaboratore sotto la tribuna annulla il gol, fra la sorpresa dei giocatori delle due squadre e le giuste proteste del pubblico. Due falli di mano dei difensori sanvitesi vengono rilevati dal direttore di gara, ma non sono puniti con la massima punizione; l'arbitro alle proteste dei Gli Under 18 all'assedio della porta cividalese giocatori si limita ad allargare le braccia. A quattro minuti dalla fine De Marco lanciato a rete, in posizione regolare, viene fermato ancora una volta, sempre dal segnalinee sotto le tribune, mentre con il pallone al piede stava entrando in area. Sul finire due opportunità per i locali con Bardus e Sedi che sfiorano la segnatura. Dunque si può dire senza la paura di essere smentiti che la Sanvitese domenica ha giocato in tredici! Domenica prossima la Valnatisone giocherà a Tricesimo. E' andata male all'Audace che, nell'incontro casalingo con il Donatello, ha subito una pesante sconfitta. Gli ospiti si sono portati in mezz’ora sul 3-0, quindi due minuti più tardi Antonio Dugaro ha accorciato le distanze. Nella ripresa gli ospiti hanno segnato il quarto gol. Domenica prossima l'Audace giocherà a Maiano. In terza categoria l'Alta Val Torre ottiene un altro risultato positivo ospitando il Pro Venzone. Continuando su questa strada la squadra di Giuseppe Cado lascerà Durante i mesi invernali sono sospesi i campionati giovanili delle categorie degli Esordienti e dei Pulcini, mentre sabato riprenderanno il loro cammino i Giovanissimi della Valnatisone, che saranno impegnati nel derby casalingo con la Cividalese, valido per la prima giornata di ritorno. Gli Esordienti ed i Pulcini invece verso la fine di marzo torneranno a scendere in campo. In attesa di tale periodo le società stanno organizzando diversi tornei per queste due categorie. L'Associazione Calcio Cividalese per il terzo anno consecutivo ha organizzato sotto il patrocinio della Federazione Italiana Gioco Calcio regionale, presso la palestra dell’Istituto Tecnico Agrario di Cividale un torneo di calcetto per la categoria Pulcini. Dodici squadre suddivise in tre gironi hanno iniziato domenica 14 le eliminatorie; questi per girone i risultati: Marco Domenls - attaccante Girone A\ Torreanese-Ancona 2-1; Girone B: Cividalese-Faedis 5-1; Girone C: Serenissima-Valnatiso-ne 4-0. Ad inaugurare il torneo la prima gara fra Torreanese ed Ancona per i nostri ragazzi Giovanni Carlig - portiere di Udine ha visto meritatamente, anche se di misura, la vittoria dei ragazzi allenati da Paluzzano. Nel secondo girone la Cividalese alla grande si é imposta alla Comunale Faedis grazie ad un gi- oco nettamente superiore per qualità e continuità; infatti il risultato finale parla da sé. La partita che maggiormente ci interessa é quella del terzo girone, che ha visto i nostri ragazzi impegnati nell'incontro con la forte squadra della Serenissima. Il primo impatto dei ragazzi nel gioco del calcetto é stato positivo, in quanto giocando per la prima volta non hanno certamente sfigurato. La squadra é scesa in campo con i seguenti giocatori: Simone Bordon, Marco Domeniš, Igor Trainiti, Emanuele Bertolutti, Michele Bastiancig, Davide Del Gallo, Fabio Simaz, Marco Banchig, Andrea Spagnut, Giovanni Carlig. Si sono alternati sul terreno di gioco tutti nove i ragazzi, che nonostante alcune incertezze che hanno determinato il passivo hanno contrastato con bravura gli avversari. Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Mariniq) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 20. DO 26. JANUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan (Sbuelz) tel. 754167 Sovodnje tel. 714260 Tavorjana tel. 712181 Ob nediejah in praznlkah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta Ima napisano »urgente«. novi matajur Dolenj Marsin Kuražno napri! Maria Qualla, poročena Birtig, Tamažova iz Marsina se je rodila 22. dičemberja lieta 1903, Eugenia Marseu, poročena Marseu, Toniso-va pa 29. dičemberja 1912 lieta, ta-kuo de v liete '89, ki je kumi par-šlo h koncu so dopunle ta parva 86 liet, ta druga pa 77. Muormo reč, de se pru dobro darže! Tel zadnji rojstni dan so ga kupe praznovale ta par Antoniam Fantig, zet Marije, an za telo lepo parložnost so se okuole njih zbrale hčera, zet an navuodi. Na fotografiji videmo pridne mame in none kupe s hčerami: zad za Eugenio je hči Maria, zad za Marijo pa hči Rina. Vsi mi jm želmo še puno liet zdravih an veselih. Nuna Tamažova an nuna Tonisova, kuražno napri! Zapatok Smart mladega moža Vse je glaboko pretresla žalostna novica, de je na naglim na svojim duomu umaru Valentino Ferruccio Cedarmas. Mlad mož -imeu je samuo 42 liet - je pustu v veliki žalost ženo Anno Mario, hči Laro, sina Stefana, mamo, kunjade an vso drugo žlahto. Nagla smart ga je pobrala v sriedo 10. ženarja zjutra, ko se je na-pravju za iti dielat. Vozu je pul-min podbonieške občine. Na pogrebu, ki je biu go par Svetim Standreže (Kala) v petak 12. ženarja puno, zaries puno judi se je stisinlo okuole žalostne družine. ŠPETER Petjag Se je rodiu Matteo Petjažanji so veseli, od pandiej-ka 8. ženarja imajo v vasi še adne-ga poberina. Matteo, takuo so mu dal ime, je parvi otrok mladega para. Njega srečna mama je Claudia Bait iz naše vasi, srečan tata pa Paolo Cencig. Njega družina je iz Čar-negavarha, je pa že vič liet, ki živi v naši vas, kjer ima butigo. Claudi an Paolu čestitamo, malemu Matteu želmo puno puno li- Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L. ^ SUTT Trst / Trieste ^^GEHT Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3. din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% PODBONESEC ve. Mlada družina živi tu Milane, pogostu pa se vrača v njih rojstni kraj. Liepi Tamari, pru takuo Tanii želmo, de bi bluo njih življenje ni-mar srečno an veselo, ku sada. Sarženta Roža flok v naši vasi Vilma an Daniele niesta vič sama, od sriede 10. ženarja jim je paršla dielat veselo družbo Ilaria. Za tiste, ki jih na poznajo povemo, de ona je Vilma Tomasetig iz Saržente, on pa Daniele Ciccone iz Špietra, vratar ekipe Savognese. Liepa čičica je parnesla puno veseja ne samuo družini pa tudi vsem parjateljam mladega para an, sevieda, vasnjanom. Vilmi an Danielnu čestitamo, mali Ilari želmo veselo an srečno življenje. Špietar - Olanda Umaru je Adelchi Beuzer V kraju Heerlen v Olandi, kjer je živeu z ženo Paulo, je po kratki boliezni v saboto 30. dičemberja umaru Adelchi Beuzer. Nie biu star mož, saj je imeu samuo 56 liet. Adelchi je biu brat Bruna, ki ima bečarijo v Špietre an v Škru-tovem. V žalost je pustu ženo, brate, sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. SVET LENART Podutana Dobrodošeu Federico! Valentino je pru veseu, ima bratraca za se kupe tolit. Federico, takuo so diel ime pob-čju, se je rodiu 14. dičemberja. Srečna mama je Antonella Gollia, Goljova iz Podutane, srečan tata pa Giuseppe Guion - Muhorelu iz Gorenjega Marsina. Za rojstvo Federica se vsi vesele, noni, "strici", "tete ", kužini an vsi parjatelji. Antonelli an Giuseppu čestitamo, Federicu, pa tudi Valentinu, ki parvega otuberja je doupunu dvie liet življenja, želmo puno lie-pih reči v življenju. DREKA epih reči v življenju, ki ga ima pred sabo. Dolenj Barnas - Milan Veseu rojstni dan Tamara! Tela liepa čičica živi tu Milane. Se kliče Tamara an 9. ženarja je dopunla parvo lieto življenja. Za telo lepo parložnost noni, "zii" an "zie ”, ki žive tle v naših dolinah ji želijo puno liepih reči. Muormo poviedat, de Tamara ima še 'no sestrico, Tanjo, ki 7. maja dopun "že" 8 liet! Tanjo jo poznamo, saj smo publikal že nje fotografijo. Srečna mama dvieh či-čic je Pia Petricig, Žlajdrova iz Dolenjega Barnasa, srečan tata pa Franco Martinig - Kagonu iz Pola- Toninca iz miesta vpraša parja-teljco Marijanco iz Gorske Bukovce: "Marijanca, zaki se ne redi vič praset po naših dolinah, po gorskih vaseh?" "Zak jih ni vič potriebno redit!' Kakuo tuo? Al nieso vič všeč ljudem salami, klobasice, podhar-tnica, prate? Al si se pozabila, kakuo so dobre ustane in osoljene prasečje rebra? Al ne nucata vič Špeha za zabelit idrika z ocvierki, al pa štakanja? Al se bojita koles-terola?" "Ne. Nič od vsega tega, kar si naštiela ne darži. Ne redimo praset, ker jih ni vič potrieba redit!' 'Pa zakaj?" "Ker se prasci in svinje donaš-nji dan sami rede. Cajti so se spremenili, prav takuo ljudje, prasci in svinje. Prasci in svinje so donas taki, de jih ni trieba pitat s krompirjam in s kostanjam. Pomije ti jo ne pokusijo. Prav takuo ti ne pokusijo sieratke, roga-čice, reža korenja al pa lepenja. In kar pa je narbuj čudno, je tuo-le: hodijo na dvieh nogah, adni imajo muštače, drugi pa ne. Zanje je narbuj smiešno, de imajo rep ta spried namest ta zad. Kje pa ima nje posodo svinja, niema obedne-ga pomiena, saj se zatuo človek ni nikdar brigu. Za tuo, naj se brigajo prasci!' Toninca je obupana, prestrašeno gledala parjateljco Marjanco. Nje drobne oči so se napihnile, rotale debele kot kravje in če bi se ne bla ustavla Marjanca za se odsapnit, bi ji ble pokenle, kot kadar partisneš debelo jaguco od grozda. "Oh, Marjanca, kaj praviš?! Se ti moti? Se ti mieša? Ne morejo prid take besiede iz normalnega človieka. Potriebna si zdravnika, psihiatra, da ti bo pomagu" se je izskašljala Toninca in oči so ji spet ratale normalne. "Hvala Bogu, za sada zdravnika mi ni trieba. Psihiater pa neviem, kduo je. Morebit je kajšan lump iz miesta, ki mi ga ponujaš. Ga ne maram. Rajš daržajga ti. In če ne vierješ, kar ti pravim, ne stuojme vič obiskat" je užaljeno zarjula Marjanca. Toninci se je zdielo huduo, da je užalila parjateljco Marjanco in žal bi ji bilo, če bi jo zavojo tega zgubila, zatuo je želiela postrojit, kar je bla narobe nastavla, zatuo je proseče jala: "Draga parjateljco, še na miseu mi ni paršlo, da bi te lahko z mo- jimi besedami užalila. To ni biu muoj namien, saj sama vieš, kakuo te imam rada in... " "Pusti, pusti, pusti. Vem, da me nisi hotela žaliti, pa tudi jaz tebe ne, ko sem ti takuo tarduo an gar-duo odgovorila... " "Vendar tista o prascih, ki ne jedo kostanja, burij, korenja, krompirja, mi ne gre dol... " "Al nisi nič pozabila o vsem, kar sem ti pravla?" "Pač. Želiela bi viedet, kaj jedo, če ne žive kot navadne praseta. Kduo jih pita?" "Ti živiš v miestu in si odtarga-na od našega življenja. Ti ne vieš, kajšne čudne reči se dogajajo tle po naših dolinah. Če kaj vieš, si lahko slavo informano. Muoraš viedet, da kadar govorim o prascih in svinjah, ki se sami rede, ne govorim o navadnih prascih in svinjah. So taki, ki ne jedo iz korita al pa v koritu, pač pa ob pregarnjeni mizi. Jedo samuo prefinjene reči. So prasci in svinje, ki če ne sede, stoje na dvieh nogah." 'Kduo pa jih pita?" "Politika! Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Bižnone Carle nie vič med nam Kuo je bla še frišna telo polietje mama, nona an bižnona Carla Sni-darcig, uduova Sabotig iz naše vasi. Na fotografiji jo videmo, kuo lepuo varje pranavuoda Stefana, Earvi otrok nje na vuoda Micheina aboticj an Danile Petricig - Zlaj-drove iz Dolenjega Barnasa. Seda nona Carla, ki je učakala lepo starost, 88 liet, za venčno počiva v podutanskem britofu, kjer je biu nje pogreb 5. ženarja. Nona Carla ni imiela lahkega življenja, vse pa je prenesla z veliko kuražo an nikdar ni zgubila dobre voj e. Nje liep nasmieh ostane vsem v spominu. Peternel - Treviž Zapustu nas je Ernesto Pinton V špitale v Asolo, blizu Treviža je po dugem tarpljenju umaru Ernesto Pinton. Dopunu je biu 68 liet. Ernesto je biu mož Nine Te bogatih iz Petarniela, živiela sta s si-novam v Onè di Fonte. Nomalo liet od tega parvi sin Valter se je poročiu z Nicoletto Scuderin iz Petarniela an v tisti vasi živita. Seda, ki ji je mož umaru tudi Nina se varne v Petarnel, v rojstno vas. Pogreb ranjkega Ernesta je biu v sriedo 10. ženarja go na Liesah. Puno ljudi ga je spremljalo na njega zadnji poti. Naj v mieru počiva. PIŠE PETAR MATAJURAC Toninca, Marjanca an... praseta