■o
Im Ir-
ico ¡in ic"> "o
90,6 95,1 95,9100J
Pijane zverine, dol s cest!
Št. 51/Leto 66/Celje, 1. julij 2011/Cena 1,30 EUR
Vas kaj moti?
vozniki, sosedova ograja in še kaj.
»Poštnih poslovalnic ne bomo zapirali,«
obljublja Andrej Rihter, direktor Fotografija na naslovnici zagotovo ni razlog za slabo voljo. Tudi velenjski atlet- celjske enote Pošte Slovenije ski miting je navdušil vse. Nam pa preglavice pogosto delajo vrabci, nervozni j v »	l
Protipoplavni ukrepi v Celju
Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji
MOJSTRI POKLICEV
Naši zlatarji sodijo v
svet!
MNENJA IN RAZPRAVE
Nacionalni energetski program

Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
^ Vsa ko soboto
kološka tržnica
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Razlogi za jezo
Zgodba o gospe Olgi iz Petrove, ki krmi vrabce in s tem razburja sosede, me je spomnila na čase, ko sem začela delati kot novinarka. Takrat so me poslali v blokovsko naselje sredi Celja, kjer je ena od stanovalk krmila golobe pod oknom in sprožala val ogorčenja. Za nameček je poškodovane živali vzela v domačo oskrbo in jih negovala, da so lahko spet odletele. Strinjala sem se, da je umazanije res veliko in da je vse skupaj lahko zdravju nevarno. Toda pogovor z osamljeno žensko in spoznanje, da ji te živali pomenijo vse v življenju, je omilil ostrino zapisanega. Nekdo mora skrbeti zanje, je takrat menila gospa in se ni obremenjevala s sosedi. Ki so zagotovo imeli svoj prav, je pa res, da z mojim zapisom niso bili najbolj zadovoljni...
Kako v takšnih primerih najti soglasje in kompromis, da bo dobro za vse in da nihče ne bo trpel? Če bi vas nekdo vprašal, kaj vse vas moti v okolju, kjer stanujete, bi bil verjetno spisek pripomb daljši, kot je tale uvodnik. Veliko stanovalcev v blokovskih soseskah bi se gotovo strinjalo: sosedi so glasni in motijo celo ponoči, otroci kričijo in uničujejo skupno lastnino, nihče ne pazi na čistočo in urejenost, psi lajajo in lulajo po stopnicah, nekateri kadijo v dvigalu, ne ugašajo luči, na parkirišču ne znajo parkirati tako, da bi bilo dovolj prostora še za druge... Kaj po pozitivne plati? »No, ja, trenutno se ne spomnim nobene,« bi rekel marsikdo, ki bi začel takoj naštevati še vse negativnosti iz širše soseske. Tisti v svojih hišah imajo sicer več življenjskega prostora in sosedi običajno niso na drugi strani stene, je pa včasih sožitje kljub temu naporno. Čeprav je ena zadnjih spletnih raziskav pokazala, da naj bi večina vendarle živela v dobrih odnosih s sosedi, sploh v manjših krajih, in da so običajni vzroki za prepire predvsem obrekovanje, nato hrup in spor zaradi meje. Nisem čisto prepričana, da so ti rezultati res odraz »stanja na terenu«, vsaj če sodim po številnih primerih, o katerih slišimo od drugod ali pa se »oškodovani« z njimi obračajo na nas. V skrajnem primeru jemljejo tudi dragocen čas sodiščem ali pa se vsaj zadnje čase z njimi ukvarjajo mediatorji. Nekateri primeri so res taki, da je življenje s sosedi neznosno, velikokrat pa gre za malenkosti, ki bi jih lahko rešili z dobro voljo.
Morda pa je takšno iskanje »dlak v jajcu«, pritoževanje nad vsem in vsemi, še ena od »pridobitev« teh kriznih časov in razmer, ko smo nesrečni, a v bistvu ne vemo natančno, zakaj in kje je vzrok. Vse je narobe. V službi je neznosno, ko se peljemo domov, so pred nami in okoli nas v avtomobilih sami nesposobneži, ki jim je treba s hupanjem in z žuganjem pokazati, kdo je glavni. Ko pridemo domov, bi radi malo miru, a ga ni, ker sosed ravno vrta steno. Po možnosti je tudi partner »nataknjen« in kot bi mignil, je ogenj v strehi. Vam je vse to znano?
Zato so tisti, ki skrbijo za živali in se pri tem ne pustijo motiti ali so našli kakšno drugo dejavnost, ki jih osrečuje, prav zavidanja vredni. Našli so svoj mir in svoje zadovoljstvo. Nekaj ptičjih »drekcev« pa verjetno ni takšna katastrofa, da bi se bilo zaradi tega vredno ves čas jeziti in si s tem krajšati življenje.
P. S.: Veste, kaj mene zadnje čase najbolj jezi? To, da najdem ob cesti odvrženega mačjega mladiča, za katerega se lastniku ni zdelo vredno, da bi zanj primerno poskrbel, če je že dovolil, da je pokukal na ta svet. Mogoče bi ga pa skrb zanj tako zaposlila, da bi pozabil na prepiranje s sosedi, in še občutek, da je naredil nekaj dobrega, ne bi bil slab. Poskusite!
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Olga Rojnik vrabcem vsak teden nadrobi več kot sedem kilogramov kruha. To počne že vrsto let. Ne razume, zakaj nekatere sosede to tako moti.
Vrabci z drisko spravljajo krajane v obup
Zaradi hranjenja ptic se je med sosedi vnela »ptičja vojna« - Žalska občina primer odstopila medobčinskemu inšpektoratu
lß			*	
EMME	EEiia	[a BEI E;		
»Nisem čudak, ne pritožujem se kar tjavendan, ampak to, kar se dogaja v Petrovčah, ni več normalno. Ni več za zdržati. Nekaj je treba ukreniti,« je razjarjen hitel pripovedovati krajan, ki mu življenje, kot še nekaterim njegovim sosedom, grenijo vrabci! Da je zadeva resna, priča tudi to, da so se ptiči znašli celo pod drobnogledom inšpektorjev!
»Cele jate vrabcev se podijo po vrtovih. Ko se pojavi prvi svit, se začnejo dreti in ne utihnejo, dokler se ne znoči,« je tožil Viktor Tovornik. Vir vseh težav naj bi bila po pripovedovanju krajanov 80-letna Olga Rojnik, ki vrabce hrani s kruhom. »Vsak dan nadrobi nekaj kilogramov kruha, ki ga vrabci nato raznašajo po celem naselju. Pozimi smo bili tiho, tudi sam imam na vrtu ptičje
krmilnice, poleti pa pticam
res ni treba nastavljati hrane.
Hraniti se morajo z mrčesom in s tistim, kar najdejo v naravi. Tako pa se vrabci najedo kruha, dobijo drisko in - oprostite izrazu - vse >poserjejo< okrog hiše. Češnje smo imeli letos vse črvive, ker se ptiči niso hranili z mrčesom,« je pripovedoval Jure Novak.
Jate vrabcev naj bi po pripovedovanju krajanov celo pre-
poklicali po telefonu in ji omenili, v čem je problem ter da bi želeli slišati tudi njeno plat zgodbe, nas je prekinila, rekoč: »Takole vam povem: vse je res! Vsak teden kupim od šest do sedem kilogramov kruha, nekaj mi ga prinesejo še sosedje, in z njim hranim ptice. Kruh posušim, a še raje
Ornitologi načeloma odsvetujejo krmljenje ptic s čimer koli, česar ptice ne morejo najti tudi v naravi. Hranjenje ptic z ostanki hrane, posebej s takšno, ki je bila soljena in kuhana, torej ni primerno. Pri čemer varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tomaž Mihelič v hranjenju vrabcev s suhim kruhom ne vidi nič slabega. »Če bi jim kruh škodil, bi bilo že zdavnaj po njih,« pravi. Prav tako se mu ne zdi nič narobe, da ljudje ptice hranijo tudi poleti, ko lahko v naravi same najdejo dovolj hrane. Ravno nasprotno. Hranjenje ptic, kot poudarja, namreč človeka zbližuje z njimi in z naravo. Tistim, ki jih ptice motijo, pa svetuje, naj jih začnejo opazovati: »Spoznali bodo, kako so te živali pametne in iznajdljive, in zagotovo jih bodo vzljubili.«
^f Privoščite si (internet (telefonija
Nf
VeCjO hitrost!
©
televizija
Vsi novi naročniki na trojček T12, do 31*8.2011 plačujete ceno trojčka T33!
TURNSEK
03 42 88 198 03 42 88 199
www.tumsek.si info@turnsek.net
imajo svežega, in jim ga nastavim na vrtu. Pa vodo jim tudi dam, da niso žejni. Ne samo vrabci, tudi siničke pridejo. Vse, kar jim dam, pojedo. Pozimi jim pa sončnična semena kupujem. Veste, ptički so se me že tako navadili, da mi celo v kuhinjo pridejo.«
Ko smo Rojnikovo sredi dopoldneva obiskali na njenem domu sredi Petrovč, je bila glavna vrabčja pojedina že mimo. Le posamični vrabci so še skakljali po vrtu in se masti-li z drobtinami kruha. »Ni bolje, da kruh nadrobim pticam, kot da bi ga stran metala?« je
pristavila Olga, ki ne more razumeti, zakaj nekatere sosede to tako moti. »Dva soseda se pritožujeta. Pravita, da jim vrabci gnezdijo za streho in da jim vse umažejo. Meni nič ne >poserjejo<, ker jim dam jesti. Resnično ne razumem, zakaj je potrebnega toliko hrupa, če imam živali rada. A to, da sosed strelja vrabce okrog hiše, je pa normalno? To pa nikogar ne moti?« se je spraševala.
Včasih, ko Olga sedi pred hišo in vrabce opazuje pri obedu, naleti na prav ganljive prizore, kot je bil nedavni, ko je samica s kruhom hranila svojega mladička, ker ta še ni znal sam pobirati drobtinic.
Vrabci pred inšpektorjem
Toda krajani so odločeni, da se morajo vrabčje gostije končati. Zadevo so že prijavili na žalsko občino, kjer so primer odstopili medobčinskemu inšpektoratu celjske, dobrnske, štorske, vojniške in žalske občine. In kaj je inšpekcijska preiskava pokazala? Da »ukrepanje medobčinskega inšpektorata ni mogoče, ker občina nima sprejetih predpisov s tega področja«.
Občinski odlok o javni snagi in videzu naselij iz leta 1999 sicer prepoveduje hranjenje golobov na javnih površinah (razen na posebej določenih mestih), o hranjenju vrabcev in ostalih ptic pa v njem ne piše nič. Medtem ko v medobčinskem inšpek-

Petrovški vrabci so prav po kraljevsko postreženi. Medtem ko nekateri krajani Olgi Rojnik celo nosijo kruh zanje, želijo drugi takšnim gostijam narediti konec.
v njem ne piše nič. Medtem ko v medobčinskem inšpektoratu pravijo, da takšnih primerov, kot je petrovški, nimajo veliko, pa na občini
priznavajo, da so prejeli že nekaj podobnih prijav. Dogajalo se je, da so starejše gospe krmile živali po Žalcu in s tem onesnaževale klopce
in ostale javne površine ter s tem privabljale glodalce ... Z občine so o težavi običajno obvestili pristojne službe - center za socialno delo ali
upravnika bloka, če se je težava pojavljala tam, da so se z gospemi pogovorili ...
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
OB ROBU
Presneti kravji zvonci, ki mi spati ne puste!
Kaj je sedem dni počela podgana v Prešernovi ulici?
Ljudi ne motijo le vrabčki in siničke. Policija in mediji smo pogosto naslov, na katerega se obračajo ljudje s takšnimi in z drugačnimi težavami zaradi različnih početij, dogodkov in stvari, ki jim niso pogodu. Večina od tega je seveda vredna raziskave ozadja, nekaj pa je takšnih primerkov, ko enostavno ne vemo, v katero rubriko bi jih uvrstili. Morda celo v Saj ni res, pa je?
Tako je neko gospo pred časom neznansko motilo zvonjenje kravjih zvoncev na sosedovem travniku. Nič sluteče krave so namreč z zvonci tako ropotale, ko so se pasle, da soseda enostavno ni zdržala več ... Ko smo že pri kravah: se spomnite, ko so bili mlekomati še novost na naših ulicah? Takrat so se vsuli telefonski klici v naše uredništvo, češ da mle-komati preveč mukajo in da je ženska, ki »iz mlekomata vabi k nakupu mleka«, preglasna. Tako so morali mle-komatno zvokovno podlago skoraj povsod utišati.
Jedro sosedskega spora je pogosto hrup kosilnic, celo električnih škarij za živo mejo! Previsoke žive meje so tako ali tako zgodba zase. Torej, nekoga moti previsoka živa meja, če pa jo sosed želi obrezati z električnimi škarjami, tudi ni dobro? Ni dobro niti, če bo kdo travo pokosil, ne bo pa je pograbil na kupček. Bognedaj, če kdo
poliva gnojnico v strnjenem naselju. Da ni sram tistega, ki je kar pri Cetisu nekaj mesecev pustil stati dve bali sena .
Dober vir, s čim vse se ljudje v naši okolici srečujejo, je Servis 48. Kot je znano, je to zelo dobrodošla spletna stran celjske občine, s pomočjo katere so občinarji - to jim je treba priznati - rešili že kar nekaj težav v okolju in s tem verjetno preprečili kakšno hudo sosedsko kri. Na tej spletni strani je nek Celjan zapisal, da ga vznemirjajo koli! »Vsako leto opazujem, da na vrtu lastnik postavi tako neokusne visoke kole za zelenjavo. A mogoče obstaja kakšna omejitev, da sredi urbane naselitve pa le ne bi stale takšne >rogovile< na vrtu, ki kazijo izgled okolici .« je zapisal. Po svoje je imel celo prav ... Kar nekaj jeze sosedom povzročajo tisti, ki imajo previsoke ne le žive meje in kole, ampak tudi drevesa.
Ekološko osveščeni
Čeprav je vedno več takšnih, ki so zadovoljni z urejenostjo knežjega mesta, pa se najde kdo, ki ga moti kakšna greda na otoku sredi krožnega križišča ali pa plevel na njej. Pritožbe so tudi nad neurejenostjo okolice celjske bolnišnice, kjer naj bi bile rožice posušene in smetnjaki polni. Ali pa to,
da na Starem gradu ni celjske zastave . Da ne govorimo o tem, da je »na vogalu prodajalne Volna, natančno pred omarico planinskega društva, že sedem dni staro truplo podgane.« To je neka ženska napisala že leta 2008. Upamo, da so higieniki podgano do danes že odstranili.
Celjani so ekološko iz dneva v dan bolje osveščeni, saj nekatere moti tudi, da voznik dlje časa pusti kar »prižgan« avto, če se ustavi v središču mesta. Sprašujejo se še, ali je dovolj ekološka razsvetljava na Starem gradu, ob poti pod Friderikovim stolpom. »Svetilke svetijo namreč hudo navzgor,« je zapisal na Servisu 48 zaveden Celjan. So tudi takšni, ki jih motijo
verige na količkih v določenih delih mesta, ker se tako bojda počutijo, kot da so »v nekakšnem rezervatu«!
Občani negodujejo tudi, ker kdaj pa kdaj ne morejo doklicati kakšnega javnega uslužbenca, če potrebujejo kakšno informacijo ali podatek. »Razen, če se >vsedem< na telefon in kličem dve uri skupaj,« je svojo jezo o tem stresla neka občanka. Se vam zdi znano? Občanom parajo živce še pasji kakci, suzuki maruti s spuščenimi pnevmatikami v ulici Pod gabri, suha breza v Trubarjevi ulici, čudno nameščene klime ali pa redna uporaba čepkov za ušesa, ker soseda vsako noč pere v pralnem stroju. Prava veselica je šele, ko »zalaufa« sušilca .
SIMONA ŠOLINIČ
;fcr!>a s plinom in toploto
41
Smrekaijeva 1, Celje
"ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfb@energetlka-ce.sl
Tempirane bombice na cesti
Bilo je čisto običajnega torkovega popoldneva malo pred tretjo, ko se ljudje počasi vračamo z dela proti domu. V razgretih avtomobilih očitno tudi precej razgretih glav. Da se mi bo tista vožnja tako vtisnila v spomin, si res nisem predstavljala.
Vozila sem po stari Teharski cesti iz smeri Celja in s sopotnico sva prav prijetno kramljali. Na edinem sema-foriziranem križišču se je prižgala rdeča luč. Iz razloga, ki ga voznik za mano ni mogel poznati, za nadaljevanje zgodbe pa tudi pomemben ni, sem se ustavila kakih 20 metrov pred zapovedano belo črto. In že v istem hipu dobila obilno porcijo trobljenja iz rumenega avtobuska za sabo. Ker za kaj takega res nisem videla nobenega pametnega razloga, sem v šoku dvignila roke od volana in prijateljici navrgla, češ kako nestrpni so ljudje dandanes. Da bi pri tem izvajala kakšne nespodobne kretnje in jih celo komu posebej namenjala, mi ni padlo niti na kraj pameti. Prižgala se je zelena luč in življenje bi lahko mirno teklo dalje. Pa je smola hotela, da se je bilo treba ustaviti tudi pred železniškimi zapornicami par kilometrov naprej ... Težko bi opisala presenečenje in šok, ko se je brkati gospod z avtobusa za mano nenadoma postavil ob moj avto, odprl vrata in me začel nadirati v stilu »smrklja, kdo pa misliš da si, da boš meni kazala prst«. Hkrati pa mi je sam s sporno kretnjo veselo mahal pred nosom. Osuplo sem pogledala sopotnico, kot bi iskala odgovor na vprašanje, iz katerega vzporednega vesolja se je zdaj to vzelo. Pa mi široko odprtih ust tudi ona ni znala pomagati.
Ko sem kasneje malo tresočih kolen stopila iz avta, pa je dodal še nekaj sočnih in za cel kontekst zgodbe spet čisto nepomembnih domislic od tega, da bodo itak verjeli njegovi zgodbi, da me bo prijavil - še zdaj ne vem, kam prijaviš človeka, če ti v resnici pokaže srednji prst - vse skupaj pa tako ali tako ni imelo nobene zveze s tem, da sam ni imel osnovnih manir, kaj šele trohe galance. Vmes so se hvala bogu odprle zapornice in ker po vsem skupaj spet nisem speljala v Šumaherjevem stilu, se je gospod seveda nemudoma spet ulegel na trobljo. Ko je zavil proti štorskem nadvozu, se mi je končno zazdelo, da se nekoliko lažje diha.
Sem se pa zamislila. Menda ljudje svet vidimo skozi zrcalo svojih oči. In gospod je pač videl, kar je hotel videti. To, kar mu je naslikala domišljija, mu je dovolj pritiskalo na ego, da ga je po kilometru ali dveh moral malo pobožati z dretjem na žensko - ki očitno itak že a priori nima kaj iskati za volanom. Kak teden nazaj smo zabeležili prometno statistiko s štirimi incidenti in petimi mrtvimi. Strokovnjaki so ob tem opozarjali, da postajamo vedno bolj nestrpna družba. Nisem verjela zares. Zdaj pa vidim, da celo med poklicnimi vozniki, vsej njihovi odgovornosti navkljub, sedijo tempirane bombice, ki jim je za detonacijo dovolj že ukrivljen prst.
SAŠKA T. OCVIRK
Reševalci na svetovnem vrhu
Štirje sodelavci iz celjske enote nujne medicinske pomoči so se z mednarodnega tekmovanja iz nujne na Češkem vrnili kot zmagovalci!
Presrečni zmagovalci (z leve): Dorijan Zabukovšek, Nina Lotrič, Marko njimi kleči Stanč, češki gasilec in njihov voznik na tekmovanju.
CELJE - Ekipa nujne medicinske pomoči (nMp) Prijatelji iz Celja je konec maja na Češkem zmagala na mednarodnem tekmovanju Rallye Rejvíz. Gre za tekmovanje v nujni medicinski pomoči, ki se ga je udeležilo več kot sto ekip iz 15 evropskih držav in ZDA. Slovenijo so poleg ekipe NMP Prijatelji zastopale še ekipa iz Zdravstvenega doma Laško, ZD Slovenska Bistrica in ekipa Pacienta iz Ljubljane. Zelo dobro so se poleg celjskih Prijateljev odrezali tudi Laščani, ki so zasedli osmo mesto. Slovenija se tako lahko pohvali z dobro usposobljenimi reševalnimi ekipami oziroma ekipami nujne medicinske pomoči.
V ekipi NMP Prijatelji so bili štirje sodelavci v celjski reševalni službi: zdravnica Nina Lotrič ter reševalci Dorijan Zabukovšek, Klemen Gobec in Marko Tomažič. Za prijavo na tekmovanje so se odločili, ker so želeli preveriti svoje znanje, koliko obvladajo urgenco, a tudi zato, da bi se družili in spoznali ostale ekipe iz tujine. Niso nastopili pod okriljem celjskega zdravstvenega doma. Odločili so se sami, opremo jim je posodila Vojaška zdravstvena enota Celje. Tako s sabo na Češko niso odpeljali celjskega reševalnega vozila, ampak so ga dobili na tekmovanju. Poleg »rešilca« s številko osem so »dobili« tudi svojega voznika Stanča, sicer češkega gasilca.
Težko delo v češki
idili
Idiličen Rejvíz je kraj, kjer so se začela tekmovanja, letos so
ga pripravili že petnajstič. Središče vsega dogajanja je bilo tokrat mestece Kouty nad De-snou, ki celo leto živi za to tekmovanje. Kot nam je povedal Dorijan, se na to tekmovanje trdo pripravljajo ne le tekmovalci, ampak tudi krajani. Celo avdicije so pripravili za tiste, ki sodelujejo pri različnih scenarijih nesreč oziroma dogodkov, ki zahtevajo delo reševalcev.
Tekmovanje je trajalo nepretrgano 24 ur. V tem času se je vsaka ekipa spopadla z enajstimi različnimi scenariji, z osmimi dnevnimi in s tremi nočnimi. Bodimo bolj natančni. Začelo se je ob 6. uri zjutraj, ko jih je poklicala histerična mama, da ima njen otrok krče. Odpeljali so se na kraj dogodka, kjer so našli 18-mesečnega otroka z
visokim utripom. Ugotovili so, da je med igro pojedel tablete antidepresiva. Preden pokličete vse možne socialne službe, povejmo, da otrok ni v resnici pojedel nikakršnih tablet in da so »zdravili« lutko ...
Sledilo je še več reševalnih akcij. Reševali so 33-letnega moškega, pa nezavestnega fanta, ki je spil nekaj alkoho-
Tomažič in Klemen Gobec. Pred
la, moškega s poškodbo glave, gosta v hotelu, 7-letno nezavestno deklico in tako naprej. Zadnji scenarij se je končal šele ob štirih zjutraj naslednji dan.
Scenariji so zahtevali precej znanja, iznajdljivosti in tudi fi-
zičnega napora. Dorijanu se je zdela najtežja masovna nesreča, ki se je zgodila na metroju, bilo je devet poškodovanih:
»Nismo navajeni na masovne nesreče. Hvala bogu jih imamo v Sloveniji zelo malo.« Bilo pa je tudi nekaj simpatičnih zgodb: »Nosečnice, ki se ji je začenjal porod, nismo imeli s čim pokriti, zato smo to storili s slovensko zastavo. Dober je bil tudi scenarij, kjer smo morali z vrvno tehniko premagati neko reko.« Pri tem se je najbolj izkazala zdravnica Nina Lotrič, ki se sicer ukvarja s plezanjem, nam je še pojasnil Dorijan.
Tekmovanje, ki tudi uči
Ko so se Prijatelji odločili, da se bodo prijavili na tekmovanje, so se začeli tudi intenzivno pripravljati. Sicer imajo nekateri že dolgoletne izkušnje iz urgence, Dorijan pa še dodaja: »Naša zdravnica je teoretično podkovana >v nulo<. Eni smo bolj praktično podkovani. Ko smo združili oboje, nam je uspelo.« Niso pa pričakovali zmage. Nina in Dorijan sta razlagala, da so se zjutraj pred razglasitvijo rezultatov pogovarjali s Stančem in skušali iz njega kaj izvleči. Ker se je Stanč čudno muzal, rezultat je namreč že poznal, so celo mislili, da so zadnji. Ko so jih tako na koncu poklicali na zmagovalni oder, sploh niso mogli verjeti. Bili pa so zelo, zelo srečni. Lahko preverite na spletu!
Tako tekmovanje pa je dobro tudi zaradi srečanj z ostalimi ekipami nujne medicinske pomoči. Dorijan pravi, da so mu najbolj všeč ameriške ekipe, kjer imajo zelo dobro razdela-ne smernice za vsako situacijo posebej ali kot pravi Dorijan: »So zelo dobro >zdrilani<. Usklajenost dela je vrhunska, vsak
medicinske pomoči
točno vejo, kaj delajo, kako se dela, široko znanje imajo, a ne samo iz NMP, ampak so tudi gasilci, imajo tudi znanje z drugih področjih, od prometnih nesreč, gašenja do reševanja z višine. Vse to znanje na terenu vedno prav pride.«
Ampak tudi njih so celjski Prijatelji premagali. Recept je pravo timsko delo. »Ni prostora za egoizem. Pomemben je timski duh, usklajenost ekipe in znanje,« poudarja Dorijan. S ponosom razlaga, da se slovenski reševalci uvrščajo v sam reševalski vrh. Tako so Prijatelji premagali tudi letos drugouvr-ščeno avstrijsko ekipo, ki ima dolgoletno tradicijo in ki ves čas vadi, predlani pa je zmagala na mednarodnem tekmovanju v Turčiji. Dorijan je pohvalil tudi laško ekipo, ki je osvojila osmo mesto: »To je vrhunski rezultat. Oni so urgenca zdravstvenega doma, tako da so s tem dosežkom presegli marsikatero ekipo večjih slovenskih zdravstvenih ustanov, tako da kapo dol!«
Čestitke so celjskim (čeprav med njimi ni niti enega Celjana) reševalcem kar deževale. Pa ne le od stanovskih kolegov in kolegic, ampak tudi od kolegov iz drugih intervencij skih enot, kot so gasilci, policisti. »Zdi se mi, da so kar malo živeli z nami za to tekmovanje,« zaključuje Dorijan. Ekipa NMP Prijatelji se še odloča, ali se bo udeležila še kakšnega tekmovanja. Načeloma želijo dati priložnost mlajšim, jih pa kljub temu vleče v Turčijo, kjer tekmovanje pripravljajo vsaka tri leta, ali pa celo čez lužo na Florido.
ŠPELA KURALT Foto: JERNEJ KOCBEK
Mednarodna zasedba sodnikov je ocenjevala praktično vse: pristop na kraj dogodka (npr. kako je poskrbljeno za varnost ekipe in udeležencev, opremo, komunikacijo), osnovni pregled bolnika (pregled življenjskih funkcij, določanje anamneze in podobno), oskrbo (terapija, kisik, tekočine, defibrilacija ...), prevoz (priprava, pravilni položaj, obveščanje bolnika, moralna podpora svojcem ...), pa tudi splošen vtis o sodelovanju med člani ekipe ter usklajenost med delom. Scenarij je bil tudi časovno omejen.
Počitnice so tu - tudi doma!
Po številnih občinah v regiji niso pozabili na mlade, ki že uživajo v poletnih počitnicah, in zanje pripravili številne aktivnosti, s katerimi bodo šolarji in dijaki lahko preganjali dolgčas ter se naučili kaj novega.
CELJE - Na Celjski koči
bodo jutri, v soboto, med 10. in 18. uro pripravili Poletni družinski živžav. Druženje se bo začelo s pohodom družin ob 9. uri izpred gasilskega doma v Zagradu. Na koči jih bodo čakale števile družabne in športne aktivnosti, delavnice, predstave in glasba. V Celjskem mladinskem centru bodo od ponedeljka do petka med 4. in 15. julijem pripravili Moje počitnice. Namenjene bodo otrokom od 5. do 14. leta, ki jim bodo med 10. in 13. uro na voljo različne ustvarjalne delavnice ter družabne igre. Otroke bodo razdelili v starostne skupine, za otroke od 5. do 8. let bo znašala dnevna udeležba 1 evro, za starejše, ki bodo pripravili gledališče ter svojo predstavo tudi odigrali ali pa ustvarjali v delavnicah, pa bo dnevna udeležba stala 2 evra. Sklop
delavnic bodo v mladinskem centru ponovili še v avgustu. Galerija sodobne umetnosti
Celje bo prvi sklop poletnih počitniških delavnic pripravila med 5. in 8. julijem. Otroci bodo z Anjo Žnidarec odkrivali pozabljene pravljice, jih pretvorili v likovna dela, odigrali ter dogajanje posneli z video kamero. Za enotedensko vozovnico bo treba odšteti 10 evrov.
VELENJE - Obeta se že tradicionalno bogat in pester nabor aktivnosti in prireditev za otroke in mlade. Ves julij in avgust bo Poletje na travniku pri velenjskem domu kulturne. Ustvarjal-nice Festivala Velenje bodo vsak torek med 10. in 12. ter med 16. in 20. uro, lut-karije pa vsako soboto ob 10.30. Knjižnica Velenje bo vsak delavnik oba meseca med 9. in 13. uro pripravila
igralne ulice pod vodstvom animatorke. Na Velenjskem gradu se bodo ob nedeljah 10. julija in 14. avgusta igrali srednji vek. MZPM in občina Velenje bosta organizirali vsak delavnik do 31. avgusta počitnice na otroškem igrišču med 9. in 13. uro. Galerija Velenje bo brezplačne slikarske delavnice ponudila od 4. do 8. julija (med 10. in 13. uro), vodila jih bo Nataša Tajnik Stupar. Vila Čira Čara bo odprta ves julij in avgust ob delavnikih. Pika Nogavička v parku TRC Jezero bo goste sprejemala med 10. in 12. ter 15.30 in 18. uro. Vila Mojca bo različne aktivnosti ponudila prav tako vsak delavnik oba meseca med 10. in 18. uro. To še ni vse, kajti šolarjem v Velenju bodo pripravili še ogromno raznolikih športnih dejavnosti, vse poletje pa se bodo vrstile tudi posa- Št. 51 - 1.
mezne prireditve, primerne za vso družino.
ŠENTJUR - Prostovoljci Mladinskega centra Šentjur se bodo tudi to poletje podali na potep po občini. Med 4. in 28. julijem se bodo ustavili v vseh 11 krajevnih skupnostih, kjer bodo izvedli ustvarjalne delavnice in družabne igre. V OŠ Dramlje bodo otroke pričakali v ponedeljek, 4. julija, ter v torek, 5. julija, ob 10. uri. Ob istih dnevih pa bodo druženje ob 13. uri pripravili tudi v prostorih Športno mladinskega društva Blagovna.
ŽALEC - Ob ribniku Vr-
bje se bodo med počitnicami vsako soboto in nedeljo med 17. in 19. uro vrstile Ponirkove otroške delavnice, ob torkih in petkih med 18. in 20. uro pa bo možno jezditi ponije. Otroške
julij 2011 -
ustvarjalnice se bodo vrstile tudi v ekomuzeju, in sicer ob torkih in četrtkih med 9. in 11. uro. Pripravljajo tudi dvotedenske počitniške aktivnosti (med 18. in 22. julijem ter 8. in 12. avgustom), poimenovane Kul počitnice v Žalcu, ki bodo pri ribniku Vrbje in v ekomuzeju. Gre za celodnevno počitniško varstvo, namenjeno otrokom od 4. do 12. leta. Udeležba bo
znašala 8 evrov na dan (za drugega otroka iz iste družine 7 evrov), v ceno pa bodo vključeni trije obroki, animacija, vstopnine in material za ustvarjalnice.
PREBOLD - Mladi bodo počitniške dni lahko brezplačno preživeli na tamkajšnjem kopališču. Otroci in mladina do 18. leta se bodo lahko namreč vso sezono kopali zastonj. Tudi letos bodo zanje pripravili vrsto plavalnih tečajev ter drugih aktivnosti. Zanimiva bo že prireditev Zmorem preplavati 100 metrov, ki bo 9. julija.
PM, BA
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK t # V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
NOVI TEDNIK
AKTUALNO / iZ NAŠIH KRAJEV
Štipendije med starim in novim
Državne štipendije le za polnoletne, kadrovske in Zoisove ostajajo tudi za mladoletne - Na Celjskem bi radi podvojili število kadrovskih štipendij
V zadnjem času je bilo kar nekaj zadreg glede tega, kako bo po novem s štipendijami. Nejasnosti zdaj ni več, ker pa se zlasti prejemnikom državnih štipendij obetajo novosti, ki bodo uveljavljene med letom, velja napovedane spremembe pozorno spremljati. Tako bodo mladoletni dijaki državne štipendije prejemali le do konca koledarskega leta. Pri Zoisovih in kadrovskih štipendistih do konca šolskega oziroma študijskega leta 2011/12 še ne bo sprememb. S 1. januarjem 2012 bo na- bolj ugodno bo tudi subvenci-
mreč začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki najbolj »pretresa« mladoletne dijake. Zakon določa drugačno ureditev, saj postavlja v sistemu uveljavljanja socialnih transferjev »enotno vstopno točko« (center za socialno delo, op. p.). Bistveno bo poenostavljen postopek uveljavljanja socialnih transferjev, v resornem ministrstvu pa so prepričani, da bo tako tudi več preglednosti. Če ostanemo pri dijakih - starši bodo lahko otroške dodatke zanje uveljavljali le do dopolnjenega 18. leta, ob polnoletnosti pa bodo tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje, upravičeni do državne štipendije. »Pri mladoletnih bo šla pravica do državne štipendije v fazo mirovanja, zato pa bo zanje višji otroški dodatek,
oniranje prevoza v šolo,« na kratko povzame direktor di-rektorata za socialne zadeve Davor Dominkuš.
Do konca decembra po starem
V tem šolskem oziroma študijskem letu prejema državne štipendije 42.923 dijakov in študentov, od tega je bilo maja 16.262 mladoletnih dijakov. Sredi prejšnjega tedna sta bila objavljena poziva za državne in Zoisove štipendije v prihodnjem letu. V centrih za socialno delo sprejemajo vloge dijakov za državne štipendije do 7. septembra, študentov pa do 7. oktobra. Enaka datuma veljata tudi za Zoisove štipendije, le da je vloge treba poslati na Javni sklad RS za razvoj
Počitnice so čas, ko dijaki in študenti urejajo tudi vse potrebno za pridobitev štipendije. V nekaterih šolah, tudi v I. gimnaziji v Celju, pa zaključek in začetek šolskega leta izkoristijo za sejme rabljenih učbenikov.
V državnem zboru je zdaj v obravnavi predlog novega Zakona o štipendiranju, ki naj bi začel veljati s septembrom oziroma z oktobrom 2012. Državno štipendijo bodo lahko dobili dijaki in študenti po 18. letu, če njihov dohodek na družinskega člana ne bo presegel 64 odstotkov neto povprečne plače (trenutno 632 evrov neto). Osnovni zneski štipendije bodo glede na dohodek v družini štipendista od 70 do 190 evrov, skupaj z dodatki za oddaljenost, uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami pa bo maksimalna štipendija 400 evrov. Pri kadrovskih štipendijah bo bolj (70-odstotno) sofinancirano naravoslovje, tehnika in medicina, uvedena bo obvezna enomesečna štipendijska praksa, nekoliko bolj ohlapno pa bodo določene dogovorjene obveznosti iz štipendijske pogodbe. Pri dodelitvi Zoisovih štipendij pa ne bo zadoščalo več izpolnjevanje le enega pogoja, pač pa se bodo ti upoštevali kumulativno. Dijaki in študenti bodo lahko prejemali več različnih štipendij, vendar do skupne višine 400 evrov, štipendije pa bodo namenjene le do zaključene 1. in 2. bolonjske stopnje, vključno z enoletnim absolventskim časom.
kadrov in štipendije. Tisti, ki bodo prvič uveljavljali pravico do državne štipendije, lahko vlogo predložijo kadarkoli med letom - s 1. januarjem se namreč cenzus za pridobitev državne štipendije zvišuje z zdajšnjih 460 evrov na okvirno 514 evrov neto na družinskega člana. Glede državnih štipendij opozorimo, da bodo mladoletni dijaki do njih upravičeni le do konca decembra, v primeru, da bodo med šolskim letom dopolnili 18 let, pa bodo morali vložiti novo vlogo. Tistim mladoletnim dijakom, ki že zdaj prejemajo državno štipendijo, bo pravica do nje s 1. januarjem »zamrznjena« do dopolnjenega 18.
leta. Državne štipendije bodo za šolsko leto 2011/12 odmerjene še po starem zakonu.
Delodajalci imajo čas še do 20. julija
Na javni poziv Razvojne agencije Savinjske regije za prijavo potrebe po kadrovskih štipendistih se je do 20. maja odzvalo 13 delodajalcev, ki bi štipendiralo 11 dijakov in 52 študentov; največ s področja strojništva, sledijo računalništvo in informatika ter elektrotehnika. Drugi rok za prijavo se bo končal 20. julija. »Prijavijo se lahko podjetja, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju Savinjske regije, delodajalci vključeni v regij sko
štipendijsko shemo pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo, da bodo štipendista zaposlili za najmanj toliko časa, kot ta prejema štipendijo,« pojasnjuje vodja projekta Barbara Kač Kadunc in dodaja, da je štipendijska shema posebna priložnost za podjetja in podjetnike, saj kadrovske štipendije polovično sofinancira Evropski socialni sklad. Za leto 2011/12 so se vanjo vključile tudi občine Polzela, Prebold, Vransko, Rogaška Slatina, Vojnik, Štore, Kozje, Zreče in Tabor, ki domačim podjetjem še dodatno sofinancirajo štipendije iz občinskega proračuna, za naslednje šolsko leto pa so to možnost napovedale še druge
občine s Celjskega - med njimi tudi obe mestni občini.
»Za to šolsko leto je bilo sklenjenih 52 novih pogodb za kadrovske štipendije preko regijske štipendijske sheme, za prihodnje pa bi število radi podvojili. Tudi zato smo v dogovoru s Svetom regije zagotovili oblikovanje posebnega sklada, iz katerega bomo delodajalcem denar nakazanih štipendij vračali sproti,« pravi direktor razvojne agencije Janez Jazbec, ki ocenjuje, da je bila ena izmed ovir za vključitev delodajalcev v shemo tudi povračilo sredstev s 60- in večdnevnimi zamiki.
IVANA STAMEJČIČ Foto: Sherpa (arhiv NT)
NA KRATKO
Pred dnevom rudarjev
VELENJE - V Šaleški dolini bo vikend minil v znamenju rudarskega praznika. V Premogovniku Velenje namreč danes pripravljajo 51. skok čez kožo.
Osrednja prireditev se bo začela ob 18. uri na mestnem štadionu. Parada pa bo s Titovega trga krenila ob 17.30. V rudarski stan bo letos skočilo 41 novincev, v sklopu praznovanja 50. obletnice skokov pa bodo čez kožo skočili tudi po 4 predstavniki iz generacij izpred 25, 20, 15, 10 in 5 let. Letošnji častni skakalec bo mag. Marjan Kolenc, dolgoletni glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje.	US
Pomoč gospodarstvu in invalidom
ŽALEC - Obetajo se nekatere spremembe in z njimi večje olajšave pri plačilu komunalnega prispevka. S tem želi občina v teh težkih časih pomagati zlasti gospodarstvenikom in invalidom.
Medtem ko je bilo plačilo komunalnega prispevka po zdaj veljavnem pravilniku možno odložiti za največ šest mesecev, bo po novem ta rok podaljšan na dve leti. V tem času bodo investitorji gradnjo že končali in bodo komunalni prispevek tudi lažje poravnali kot pred začetkom gradnje, je pojasnil župan Janko Kos. Občina prav tako ne bo več zaračunavala obresti za obročno odplačevanje komunalnega prispevka.
Povsem oproščeni plačila komunalnega prispevka pa bodo po novem pod določenimi pogoji invalidi - paraplegiki in tetraplegiki. Dajatev jim ne bo treba plačati, če bodo gradili enostanovanjsko hišo, ki bo prilagojena stalnemu bivanju invalidnim osebam in ne bo večja od 150 kvadratnih metrov.
BA
Sprememba v svetniških vrstah
ŽALEC - Sestava občinskega sveta v Žalcu se je nekoliko spremenila. Ker se je svetnica Socialnih demokratov Tanja Razboršek Rehar s 1. majem zaposlila v žalski občinski upravi, ti dve funkciji pa nista združljivi, jo je v občinskem svetu zamenjala naslednja na listi SD Alenka Polšak. Ta je mandat svetnice začela v četrtek.	BA
Dobitniki občinskih priznanj
VELENJE - Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra. Svetniki so tako že odločili, kdo bodo dobitniki občinskih priznanj v letošnjem letu. Častni občan bo postal Ivan Ate-lšek, grba Mestne občine Velenje bosta prejela Anton Skok in ansambel Podkrajski fantje, plakete pa Alojz Leskovšek, Danica Markus in Slavka Mijoč.	ŠK
Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbfo
V simbiozi z okoljem
m
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
pe ENERGETIKA
pe I/0D0U0D IN KANALIZACIJA
ZA VSE MOREBITNE REKUMACIJE POKLIČITE NA BREZPIACNO TEL. ŠTEVILKO:080 80 34
l/ISOKfl KAKOVOST STORITEI/
ZNANJE, USTVARJALNOST, INOVflTIl/NOST ZANESLJIVOST, UČINKOVITOST
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Savinja bo ostajala v strugi
Nasipi in zadrževalniki ob vse celjske vodotoke - Kupi dokumentacije in vloga že proti Bruslju
Le še vprašanje časa je, kdaj se bodo v Celju začeli izvajati protipoplavni ukrepi. Dokumentacija, debeli fascikli izsledkov podrobnih študij bodo še ta mesec poslani v končno potrditev v Bruselj. Projekt, ki zajema tudi protipoplavne ukrepe v občinah Luče in Laško, je vreden kar 67, 5 milijonov evrov, s tem, da bodo samo na območju celjske občine izvedena dela stala dobrih 39 milijonov evrov. Dela na lokalnih vodotokih bodo segla še v občini Vojnik in Štore.
»Menim, da posebnih ovir več ni in da bomo še do konca tega leta ali najkasneje do začetka naslednjega leta lahko pričeli z deli,« pravi vodja odddelka za okolje, prostor in komunalo pri celjski občini Roman Kramer, ki nam je predstavil podrobnosti.
Kaj je država storila zadnjih 20 let za izboljšanje poplavne varnosti v Celju?
Praktično nič. Vse skupaj se jemlje preveč zlahka. Vzdrževanje strug Savinje in pritokov ter drugih vodotokov je neprimerno in nezadostno. Dejstvo je, da v državi nimamo urejenega vodnega gospodarstva. Oziroma ga praktično sploh nimamo. V preventivo se ne vlaga, čeprav bi to pomenilo ogromne prihranke v proračunu. Arso (Agencija RS za okolje, op. p.) je žal eden najbolj birokratskih organov v Sloveniji, v katerem so zaposleni ekonomisti in kemiki namesto gradbenih inženirjev in hidrotehnikov. Veste, za vodno gospodarstvo smo nekoč namenjali več sredstev kot za cestno, včasih se je govorilo o odstotkih proračuna, zdaj le še o promilih. Posledice, predvsem finančne, zdaj nosijo v največji meri posamezniki.
Poleg tega, da slabo skrbimo za vzdrževanje strug vodotokov, gre zaskrbljujoče stanje in posledice v obliki slabe poplavne varnosti pripisati tudi nekaterim slabim potezam v preteklosti. Pri tem izpostavljate
Poplave, september 2010: šlo je za ukrepov bo zato tudi nadomestitev
ni le v Savinji, ampak tudi v ostalih lokalnih vodotokih, ki se hitro znajo spremeniti v hudournike z ogromnimi količinami vode, zato so v projektu predvideni tudi ukrepi na Ložnici, Vzhodni Ložnici, Koprivnici, Sušnici, Podsevčnici, Voglajni in Hu-dinji. A vedeti moramo, da je to le del tistega, kar bi morali narediti za ustrezno poplavno varnost. Projekt gradnje suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini se ni nikamor premaknil že deset let. Prostorski akt ni pripravljen. In še tega, kar bomo postorili, ne bi mogli, če ne bi celjska občina dejansko vodila iniciative in postopkov za pripravo vloge, ki jo bomo še v juliju poslali v Bruselj.
Celjska občina je s pripravami začela že v letu 2007.
Takrat smo zaslutili, da se bo sicer zgodilo, da v tej finančni perspektivi ko-hezijska sredstva, ki so namenjena povodju Savinje,
las. Splavarski most bi v primeru večjega pretoka povzročil precejšnje posledice, eden od protipoplavnih z novo brvjo.
praktično ne vidim več. Še posebej, ker bomo vlogi priložili še pozitivno mnenje inštitucije Jaspers, katere predstavniki so konec maja obiskali Celje ter predlagali zadnje popravke.
Če bi seštevali škodo, ki so jo povzročile poplave v Celju samo v zadnjh 20 letih, bi prišli do ogromnih številk. Stroški sanacije so v veliki večini šli na pleča občanov in celjske občine, državnih sredstev je bilo bore malo. Za katastrofalno poplavo iz leta 1990 niti nimamo o tem podatkov, je povedal vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalo Roman Kramer.
primer Koprivnice, katere strugo je vodarska stroka speljala v nasprotno smer od njenega naravnega toka; če je prej tekla proti jugu in proti Savinji, zdaj teče nazaj proti Savinjski dolini.
Veliko napak je bilo storjenih tudi v Savinjski dolini, kjer se je pozidalo veliko razlivnih površin. Zaradi naselij so se na Savinji delale regulacije in posledično je vse več vode prehajalo skozi Celje. Seveda težava
ne bodo porabljena. Pričeli smo s pripravami in tudi na ministrstvu za okolje so potem spoznali, da bo za tak projekt dejansko mogoče dobiti denar in ga speljati. Če bi bilo odvisno le od nas, bi šlo še hitreje. Večji dober kohezijski projekt se v povprečju do odločbe pripravlja okoli 3 ali 4 leta, tako da smo zadevo glede na dane razmere pravzaprav speljali s svetlobno hitrostjo. Ovir, na katere bi lahko naleteli,
Roman Kramer
Seveda Celjane najbolj zanima, kdaj bodo vendarle zahrumeli delovni stroji ob strugah celjskih vodotokov.
Praktično imamo že pripravljeno vse za objavo razpisa za izvajalca del, saj ga lahko izberemo, še preden bodo evropske inštitucije izdale odločbo. Glede na obseg del in terminske plane - protipoplavne ukrepe naj bi dokončali nekje v letu 2012, 2013, ne gre pričakovati, da bo to zmogel en sam izvajalec, najbolj verjetna možnost je torej konzorcij več izvajalcev. Gradnja bi se lahko pričela po najbolj optimističnih napovedih še v tem letu. Od zmožnosti izvajalcev bo odvisna tudi hitrost del, poleg tega pa je treba upoštevati še dinamiko evropskih sredstev, saj obstajajo omejitve, koliko je mogoče v terminskem planu v nekem letu počrpati.
O kakšnih delih pa sploh govorimo?
V največji meri in največ primerih gre za višanje obstoječih nasipov. Ob vodotokih že imamo visokovodne nasipe, vendar so glede na hidrološke razmere še prenizki. Glede na teren bodo ti nadgrajeni, z zemljo, betonom, različnimi gradbenimi materiali. Tam, kjer nasipi manjkajo, jih bo treba dopolniti po dolžini ob vodotokih. Gotovo bo ljudem najbolj padla v oči gradnja nove brvi pri Splavarju. Z njo bomo nadomestili obstoječo, saj ta most povzroča s podporniki skoraj slab meter zajezitve in to ob večjem pretoku vode pomeni ogromno. Nova konstrukcija bo tudi estetsko delovala drugače in pomenila tudi novo rešitev, saj bo speljana od knjižnice preko
ustrezno zmanjšali pretoke teh voda.
Za kako obsežne posege gre?
V bistvu bomo pretežno višali že obstoječe nasipe; ponekod za do 50 centimetrov, drugod od 50 do 80 centimetrov, največ nekje za meter. To naj bi zadostovalo, da se vodotoki več ne bodo razlivali. Običajno je, da se v projektih upošteva pol metra varnosti glede na stoletne vode. V prvi fazi bomo z omenjenimi ukrepi pridobili 10-15 centimetrov rezerve. Kasneje, ko bodo zgrajeni še dolgo pričakovani zadrževalnik gorvodno, se bo ta zvišala na 80 centimetrov. Ampak, poudarjam, vode naj na območju celjske občine ne bi več prestopale bregov. Torej - zaenkrat bomo zagotovili minimalno
V številkah pa ni mogoče izraziti strahu, ki so ga utrpeli Celjani ob grožnjah naraščajočih voda. »Po izvedbi protipoplavnih ukrepov naj bi naselja na območju celjske občine ostala suha tudi v primeru stoletnih voda,« pravi Kramer. Pri tem ne more mimo kritik glede gradnje suhih zadrževalnikov gorvodno Savinje, ki se ne premakne že dobrih deset let. Na drugi strani pa je celjska občina s precejšnjo mero samoiniciative poskrbela, da v Bruselj roma zajeten kup dokumentov - za prvi slovenski projekt na področju poplavne varnosti za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov.
varnost, kasneje jo bomo še nadgradili. Že sedaj pa je cilj, da se voda iz strug ne bo več razlivala; torej, območja urbanih naselij bodo ostala suha.
Težav s pridobivanjem zemljišč pri tem ne pričakujete?
Ne, saj gre večinoma za območja, kjer sta lastnici celjska občina ali država. Na nekaj lokacijah pa bo izvajalec del poskrbel za nakup zemljišč oziroma pridobitev služnostnih pravic. Morate vedeti, kaj sploh je zadrževalnik. Gre za zemljišče, ki ga lahko lastnik nemoteno obdeluje. Torej je to lahko travnik, lahko tudi koruza, ki lahko zdrži pod vodo. V primeru višanja voda se višek izlije na zemljišče. Voda se torej razliva na kotrolira-nih območjih. Lastnik v tem primeru dobi neko odškodnino oziroma rento. Menim, da je to mogoče ljudem ustrezno pojasniti in da bi mnogi to videli celo kot ugodno rešitev, kar velja tudi za Savinjsko dolino.
V tem trenutku si laiki verjetno težko predstavljamo prizore razritih strug, gradbišča ob reki ... Bomo izgubili sprehajalne površine ob Savinji, kaj se bo spremenilo?
Dejansko se bodo dela začela najprej izvajati ob Savinji, saj bomo tam z najmanjšim vložkom dosegli največji učinek. Glede nato, da se bodo nasipi le višali, sprehajalne poti ostanejo. V samem mestu, na Savinjskem nabrežju, se v projektu upošteva prostorski vidik in arhitekturne rešitve bodo vsekakor ustrezne ter nemoteče. Verjetno se bodo gradile grbine, zidovi s klopcami in reliefi. Estetsko posegi nikakor ne bodo moteči. Ves čas priprav je občina z načrti seznanjala tudi civilne iniciative s področja poplavne varnost na območju Celja, katere vidi kot partnerja. Sem optimist in vem, da nam je uspel velik met. Če ne bomo načrtno vzdrževali strug in vodotokov, nam dolgoročno ne pomaga noben ukrep. Mislim, da morajo pristojne državne službe same pri sebi končno narediti ustrezne in ključne premike.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT)
Savinje in preko Partizanske ceste, kjer je sedaj prehod za pešce. Nadomestili pa bomo tudi most »pri Ljubici« čez Koprivnico. Ker bo treba obenem rešiti tudi problem zalednih voda, bomo zgradili tri suhe zadrževalnike; na Sušnici, na Podvsevčnici in vzhodni Ložnici. Gre za manjše zadrževalnike za okoli 5 tisoč kubičnih metrov vode, ki se ne morejo primerjati s tistimi, predvidenimi v Savinjski dolini. Bodo pa
www.novitednik.com
V boj z ognjem bolje opremljeni
CELJE - Dve novi vozili bosta olajšali delo celjski poklicni gasilski enoti. 32 let staro cisterno so zamenjali za novo, ki ima prostor za kar 9 tisoč litrov vode in tisoč litrov penila, vozilo pa je tudi opremljeno z najsodobnejšo črpalko in opremo.
Cisterna je vredna 225 tisoč evrov ter namenjena gašenju vseh vrst požarov v industriji
in naravi. Gasilska enota je 25 tisoč evrov investirala še v nakup kombiniranega vozila za prevoz moštev. Kmalu naj bi zamenjali še 30 let staro tehnično vozilo in ga nadomestili z novim, vrednim 550 tisoč evrov. Skupno bo za nabavo novih vozil celjska poklicna gasilska enota letos namenila 830 tisoč evrov. 270 tisoč evrov bo prejela od mestne občine, ostalo pa
bo zagotovila iz sredstev požarnega sklada, ministrstva za obrambo ter iz naslova tržne dejavnosti. Nekaj denarja bodo namenili še nakupu zaščitnih sredstev ter opreme za reševanje in potapljače. Sicer pa vlagajo tudi v obnovo prostorov, saj bodo v gasilskem domu zamenjali vsa notranja vrata, za kar bodo odšteli 20 tisoč evrov.
PM
Prizidka k osnovni šoli Svetniki o nagrajencih letos ne bo
LAŠKO - Svetniki so potrdili rebalans proračuna za letošnje leto, v prvi obravnavi pa so sprejeli tudi predloga proračunov za leti 2012 in 2013. Največja naložba ostaja gradnja kanalizacijskega sistema in vodovoda, pri čemer pri naložbah računajo tudi na evropska sredstva. Šele v prihodnjih letih pa bo na vrsti tudi gradnja prizidka k Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Letos na razpisu namreč niso uspeli pridobiti denarja.
Rebalans proračuna je bil potreben zaradi evropskega denarja. Evropsko finančno leto se namreč konca že konec septembra, do takrat pa v občini ne morejo končati nekaterih načrtovanih naložb. Iz proračuna tako ne bo izpadlo nič, je poudaril župan Franc Zdolšek.
Zagotovo pa letos ne bo nič z načrtovano gradnjo prizidka k OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Kot smo poročali, se v šoli srečujejo z
zelo hudo prostorsko stisko, šola je tako edina v Sloveniji, ki ne zadostuje prostorskim pogojem za izvajanje devet-letke. Kljub temu na razpisu niso pridobili denarja za gradnjo prepotrebnih štirih učilnic in telovadnice. Razlog, da na razpisu za sofinanciranje niso bili uspešni, Zdolšek opravičuje z razlago, da je bil ta razpis namenjen bolj za tiste objekte, kjer je treba reševati statiko, kar pa v primeru šole v Rimskih Toplicah ni problem. Zdol-šek sicer za šolo pravi, da jo občina stalno obnavlja in da je v relativno dobrem stanju. Glede reševanja prostorske stiske pa pravi, da če ne bo pravih razpisov, bo občina poiskala drugo možnost: »Morda kakšno javno-zaseb-no partnerstvo ali kaj drugega, da začnemo graditi vsaj učilnice.«
OŠ v Rimskih Toplicah je tako ena od naložb za prihodnja leta. Med ostale večje naložbe v prihodnjih dveh letih sodita gradnja ka-
Občina nadaljuje pogovore z WTE
LAŠKO - Občina je junija začela pogovore z nemškim podjetjem WTE, ki je zgradilo čistilno napravo. To so namreč svetniki naročili občini z županom Francem Zdolškom na čelu. Z vodstvom podjetja želijo doseči dogovor o delitvi stroškov in višini stroškov, do katerih je podjetje upravičeno. Do zdaj so imeli tri sestanke, župan pa je zaenkrat zadovoljen.
Kot smo že poročali, so sestanki posledica odločitve Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je v sporu med občino in wTe odločila, da mora občina plačati račune za čiščenje in odvajanje odpadnih voda z obrestmi. Skupen znesek je maja znašal že 1,4 milijona
evrov. Občina na sestankih zagovarja stališče, da tako visokega zneska ni upravičena plačati. Kot razlaga župan Zdolšek: »Glede na parametre, ki so bili določeni v osnovni pogodbi o kapacitetah, je realno gledano ta znesek previsok. Računam, da bomo pri dokazovanju tega uspešni.« Glede na to, da je nekaj vode vendarle bilo očiščene in da je arbitražna odločba takšna, kot je, bo WTE določen znesek gotovo zahteval. V tem primeru si v občini prizadevajo, da tega ne bi plačali naenkrat, ampak da bi odplačilo razdelili na več let.
Tako še ni rečeno, da se WTE iz občine dokončno poslavlja. Tudi odločitev o koncesiji za odvajanje in čiščenje
nalizacije in vodovoda ter obnova starega mestnega jedra v Laškem. Načrtujejo tudi obnove nekaterih cest. Zdolšek opozarja, da je veliko odvisno od denarja, ki ga bo občini namenila država.
Nekaj denarja nameravajo letos pridobiti še od prodaje nekaterih nepremičnin. Prav prejšnji teden so objavili napoved javne dražbe za stavbo bivšega gasilskega doma v Rimskih Toplicah, ki bo 3. avgusta. Medtem ko za gasilski dom pričakujejo, da ga bodo uspešno prodali, je zgodba povsem drugačna s stavbo, v kateri je bila Zdravstvena postaja Rimske Toplice. Stavbo prodajajo že več let, zato zdaj načrtujejo, da bodo v njej uredili stanovanja. Še večjo težavo predstavlja šola v Lokavcu, ki jo prav tako prodajajo že več let. Tam je namreč težko pridobiti kupce, vendar ne toliko zaradi stavbe kot zaradi lokacije.	ŠK
odpadnih voda, ki jo je občina WTE odvzela, še ni povsem dokončna. Kot smo že poročali, sta se obe strani dogovorili za nekakšen dvomesečni moratorij na vse odločitve, ki bi lahko spor zaostrile. Med te odločitve zagotovo sodi tudi odvzem koncesije. Zdolšek pa nam je prejšnji teden glede koncesije dejal le, da je vse odvisno od uspešnosti dogovora, ki ga bodo s sestanki skušali doseči.	ŠK
ŽALEC - Občinski svetniki so potrdili letošnje občinske nagrajence, a povsem brez pripomb ni šlo.
Svetnik Robert Smodej je podvomil v upravičenost podelitve občinskega priznanja enemu od predlaganih posameznikov. Slednji namreč naj ne bi hotel odstopiti svojega zemljišča za prepotrebno ureditev ceste. Po svetnikovem mnenju morajo biti občinski nagrajenci tudi sicer za vzor s svojim ravnanjem in vedenjem. Ostali svetniki so se strinjali, da si predlagani posamezniki občinska priznanja zaslužijo in so nagrajence tudi potrdili. Grb občine za leto 2011 bodo
tako prejeli PGD Žalec ob 130-letnici delovanja, Franc Čretnik za uspehe pri ohranjanju in bogatenju zgodovine gasilstva v občini, Franci Naraks za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju gasilstva ter Janez Uplaznik za inovacije in uspešno vodenje podjetja. Plaketo občine pa bodo ob občinskem prazniku v septembru prejeli ustvarjalci monografije Žalca, Iztok Božiček za aktivno sodelovanje in soustvarjanje življenja v Žalcu, Pavla Gostečnik za uspešno delo v društvih ter Peter Vipavc za prizadevanja pri razvoju kraja in kulturnega življenja v Galiciji.
Je pa svetnik Lojze Posedel
za prihodnje predlagal spremembo načina izbora nagrajencev. Boljši način od sedanjega, ko lahko kdor koli predlaga nagrajence, bi bil po njegovem ta, da bi se celo leto spremljalo delo posameznih občanov oziroma društev na različnih področjih. Nato pa bi posebna nepolitična komisija izbrala nagrajence. Posedelu se zdi tudi škoda, da občina letos ponovno ne bo podelila naziva častni občan, saj je po njegovem kar nekaj posameznikov, ki bi si ta naziv zaslužili. S spremembo pravilnika o imenovanju nagrajencev se je strinjal tudi župan Janko Kos.	BA
mm	■ ■ V	■	■■■■	■
Konjicam mislijo naprej
SLOVENSKE KONJICE - V občini bodo v prvi polovici julija začeli graditi širokopasovno omrežje, ki bo na njenem celotnem ozemlju omogočilo dostop do svetovnega spleta, telefonije ter kabelskega televizijskega signala. Konjičani so med prvo petnajsterico slovenskih občin, ki se lotevajo gradnje tega omrežja, konjiški bližnji sosedi v Vitanju pa so bili celo med prvimi petimi v državi.
Konjiška občina je med tisti- so jo podpisali pred kratkim,
mi petimi občinami v državi, ki so uspele z vlogo za financiranje gradnje omrežja na zadnjem razpisu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Po pogodbi, ki
bo država v Slovenske Konjice vložila 2,7 milijona evrov, k temu je treba prišteti še 1,7 milijona evrov zasebnega partnerja, podjetja GVO. Za polaganje približno 150 kilometrov
optičnega kabla je v konjiški občini treba na zemljiščih pridobiti od lastnikov več kot tisoč služnosti. »Zaradi ogromnega dela pričakujem, da se bodo dejavno vključili predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Vse to moramo izvesti v razmeroma kratkem času, v osemnajstih mesecih, sicer že odobrenega denarja ne bomo uspeli počrpati, kar bi bila velika škoda.« opozarja župan Miran Gorinšek.	BJ
Obisk iz Čuprije
CELJE, VELENJE - Mestni občini Celje in Velenje je pred dnevi obiskala delegacija iz Cuprije.
V Celju, ki je pobrateno z omenjenim mestom, so se srbski predstavniki mudili od pone-deljska do petka. Že v ponede-
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Shjpina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega (^AH/^aIiA
življenjskega obdobja? Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
ljek je celjski župan Bojan Šrot sprejel člane delovne skupine, ki dela na projektu novih upravljalnih sistemov in mreže informacijske infrastrukture za novo dobo nudejanja storitev občanom. Gre za projekt iz programa Exchange 3, ki ga financira Evropska unija. Gostje iz Cuprije so se v Celju seznanili še z organizacijo ter delovanjem lokalne samuprave v Sloveniji ter z organizacijo in delovanjem celjske občine. Prav tako
SLIKOPIjflBH PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
so spoznali sistem okenc in komunikacijo v upravni enoti. V petek so predstavniki Cuprije odšli še v Mestno občino Velenje, kjer sta jih sprejela vodja občinskega urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak ter vodja urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik. Gostje so obiskali sprejemno pisarno ter prostore mestne blagajne in velenjsko upravno enoto, seznanili pa so jih z organiziranostjo in delovanjem velenjske občinske uprave, e- poslovanjem ter e-storitvami.
PM
smziBiCu
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
8
EKOLOGIJA
NOVI TEDNIK
Težke kovine z algami
Rdeča snov iz Marija Dobja še vedno buri duhove - Cinkarnina analiza pokazala, da naj bi šlo za posebne alge - Težke kovine so povsod
Rdeča snov, ki so jo našli v Marija Dobju in jo analizirali v dveh ustanovah. V njej naj bi bile tako težke kovine kot posebne alge, ki so jo obarvale rdeče. Cinkarna trdi, da to ni posledica njenih emisij, borci za čisto okolje pa temu ne verjamejo.
Pred mesecem so Civilne iniciative Celja javnost in nekatere odgovorne v državi obvestile o rezultatih analize rdeče snovi, ki so jo našli na polivinilu gradbišča v Marija Dobju pri Dramljah. Analiza, ki jo je opravil celjski zavod za zdravstveno varstvo, je pokazala vsebnost težkih kovin, med njimi kadmija, svinca in titana. Cinkarna Celje je v odgovor naročila svojo raziskavo, ki je v omenjenem vzorcu pokazala vsebnost posebnih alg.
Boris Šuštar je konec maja v imenu civilnih iniciativ sporočil, da je analiza sedimenta iz Marija Dobja dokaz, da je onesnaževanje cinkarne prisotno v bistveno večjem obsegu, kot so si doslej predstavljali. Kriva naj bi bila ne samo proizvodnja v cinkarni, ampak tudi suho odlaganje titanove sadre na odlagališču Za travnikom. O tem so govorili tudi na sestanku pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik, kjer so sklenili, da bo ministrstvo za zdravje pripravilo ukrepe, s katerimi naj bi preprečili nadaljnje ogrožanje zdravja ljudi.
V Cinkarni Celje menijo, da »takšne informacije vznemirjajo javnost in nedvomno vzbujajo strah«, zato so sami naročili analizo rdeče snovi, ki jo je opravil Nacionalni
inštitut za biologijo (NIB), ter primerjalno tudi titanove sadre z odlagališča Za travnikom. »Iz njihovega poročila je razvidno, da gre na foliji za rdeče usedline alg vrste Haematococcus pluvialis. Ta alga vsebuje rdeče barvilo karotenoid, ki ni nevarno za zdravje, saj obarva meso lososov, kozic, flamingov in predstavlja neločljiv dodatek vsakodnevne prehrane ljudi, ki uživajo morsko hrano,« so zapisali v cinkarni. Poročilo tudi navaja, da na PVC-foliji ni sledov titanove sadre, ki so jo sicer analizirali na odlagališču Za travnikom.
Nasprotujoči si analizi?
Ali to pomeni, da sta analizi celjskega zavoda in inštituta povsem nasprotujoči? Ali gre za nevarne težke kovine ali le za nenevarne alge? Po besedah mag. Andreja Pla-ninška, predstojnika oddelka za sanitarno kemijo, ki je na celjskem zavodu opravil analizo vzorca po naročilu
civilnih iniciativ, se preiskavi ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. »Inštitut je opravil raziskavo s ciljem, da določi žive organizme, naš cilj pa je bil določiti vsebnost težkih kovin v rdeči snovi. Mi smo koncentracije težkih kovin zaznali in ko smo jih primerjali s koncentracijami, ki so dovoljene v zemlji, so bile te zelo primerljive,« pravi Planinšek in dodaja, da v Celju obstaja določena količina sedimenta, ki vsebuje težke kovine, med njimi kadmij, svinec titan, zato ne preseneča, da so našli določene koncentracije tudi v omenjenem vzorcu. »Titan lahko povežemo z emisijami iz cinkarne, ne moremo pa trditi, da gre za sadro z deponije,« dodaja. Tudi sami so s sežigom opravili analizo prisotnosti organskih snovi v vzorcu, saj je bilo železa v njem premalo, da bi ga obarval rdeče. Polovica vzorca je zgorela, kar je lahko znak za organsko snov. »Analiza inštituta pa je dejansko doka-
zala, da so alge ta organska snov.«
Titanov dioksid med možnimi rakotvornimi snovmi
Cinkarna je ob tem poudarila, da so emisije iz njene proizvodnje titanovega dioksida zmanjšane na »minimalen tehnično možni obseg in skladne z zakonodajnimi zahtevami«. Poudarjajo, da nobena študija še ni strokov-
no in enoumno dokazala rakotvornega vpliva titanovega dioksida na zdravje ljudi. Zato je uvrščen na listo v skupino 2 b, med možno rakotvorne. Z njim prihajamo v stik vsak dan, preko tablet, ličil, zobnih past, sončnih krem, oblačil, barve, papirja, keramike, gume ...
Cinkarna tudi poudarja, da na odlagališču titanove sadre izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje prašenja. To dokazuje z meritvami pra-
šnih delcev na Proseniškem, ki ne kažejo odstopanja od slovenskega povprečja.
Civilne iniciative temu ne verjamejo in pred dnevi so se s prošnjo, da jim pomaga pri »preprečevanju ogrožanja zdravja ljudi na račun interesa kapitala«, obrnili tudi na evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika. Zahtevajo tudi revizijo poročila o cin-karninih vplivih na okolje.
TATJANA CVIRN Foto: Arhiv CI Celje
Na cinkarnino sporočilo o najdenih algah so se že odzvali v civilnih iniciativah in menijo, da gre za zavajanje javnosti in diskreditacijo njihovega dela. Iskanje alg v vzorcu iz Marija Dobja je podobno, kot da bi pri bolniku, ki umira za rakom, iskali, ali ima mogoče še glivice med prsti na nogah, so prepričani. Če onesnaženje res ni prišlo z deponije sadre, pa je po njihovem treba zapreti obrat TiO2, saj je to dokaz, da »nas še bolj zastrupljajo, kot smo se že do sedaj bali,« so med drugim zapisali v odgovoru.
Franc Zdolšek (levo) in Janez Polajnar sta na laški kulturni center namestila tablico o višini vode, dosežene med poplavo leta 1990.
Opozorilo o moči vode
V	Laškem, ki je eno od poplavno najbolj ogroženih mest v državi, je Agencija RS za okolje (Arso) pred dnevi končala akcijo Moč voda. Na kulturni center sta župan Franc Zdolšek in vodja službe za hidrologijo v Arso Janez Polajnar pritrdila opozorilno tablico, da je leta 1990 voda segala skoraj sedem metrov visoko.
V	akciji Moč voda je agencija obiskala pet slovenskih regij in podelila opozorilne tablice več kot 70 slovenskim občinam. Z njo naj bi opozarjali, da je škodo zaradi visokih voda mogoče zmanjšati, posledice pa omiliti le z učinkovitimi ukrepi in zgodnjim opozarjanjem pred poplavami.
Župan Zdolšek je bo tem izrazil željo po ureditvi vodostaja reke Savinje. Po podatkih agencije se nadaljuje sanacija po poplavah leta 2007 in 2010, izpolnjenih pa je tretjina ukrepov. Kot kažejo podatki Arsa, bodo v prihodnje ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. Po besedah Polajnarja poplave povzročijo od 20 do 40 odstotkov celotne škode, ki jo pripisujejo naravnim nesrečam, zato je osveščanje ljudi na poplavnih območjih pomembno.
TC, foto: SHERPA
Marjetica za laški hotel
Hotel Wellness Park Laško, ki se ponaša s štirimi zvezdicami superior, je izpolnil še zadnje kriterije za pridobitev znaka za okolje. Pred dnevi so namreč pridobili znak EU-marjetica, ki v Evropski uniji in v Sloveniji velja za uradni okoljski znak.
V zadnjih desetih letih je ta znak postal evropski simbol, ki daje enostavne, točne in verodostojne usmeritve potrošnikom o okolju prijaznem delovanju. Kot so navedli v Thermani Laško, EU-znak za okolje za turistične namestitve »simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost ter ekološko učinkovitost in nižanje stroškov, daje občutek ugodja, vodi k izpolnjevanju pričakovanj gostov in pomaga pri tržnem komuniciranju«. Kot zatrjujejo Laščani, zelenega delovanja ne razumejo zgolj kot odgovornost do okolja - torej le kot naravnemu okolju prijazno delovanje, temveč tudi kot gospodarsko in družbeno odgovornost.
»Poleg zahtevnih kriterijev za pridobitev EU-marjetice spoštujemo in v ponudbo vključujemo kulturno dediščino, tradicijo in posebnosti lokalnega okolja ter razvijamo prijetno okolje za bivanje in delo. Prizadevamo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter okolice - prav na ta področja pa se usmerja večji del zahtev v okviru okoljske marjetice. Pridobitev EU-marjetice je potrditev, da izpolnjujemo vse predpisane kriterije,« navajajo v Laškem.
Kot potrjujejo raziskave, so danes za potrošnika okoljski znaki izredno pomembni, saj mu v poplavi pogosto zavajajoče zelene ponudbe na trgu pomagajo pri odločitvi, katera ponudba je dejansko zelena. Uporaba obnovljivih virov energije, predvsem izraba odpadne toplote, odpadne vode in vročega zraka, prispeva k zmanjšanju emisij, izboljšanju bivalnega okolja, s tem pa tako k turistični privlačnosti samega hotela kot tudi kraja. K zmanjšanju onesnaževanja okolja v thermani pripomorejo z ločevanjem odpadkov, pri čemer si prizadevajo že za zmanjšanje njihovega nastajanja, ekološka ozaveščenost se odraža v varčevanju z vodo in energijo, kar uresničujejo z uporabo varčnih žarnic, samodejnim izklapljanjem klimatskih naprav in gretja, samodejnim izklapljanjem razsvetljave po hotelskih sobah. Vse je vezano na hotelske kartice, kakovostno izolacijo oken, uporabo energijsko učinkovitih hladilnikov in drugih naprav.
US
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
9
Iz neprehodne goščave do rajsko lepih strmin
Zakonca Marija in Jožef Franc s Slivnice pri Celju sta ponosna lastnika najbolj strmega okrasnega vrta v Sloveniji
Nekoč je bila parcela na skrajnem robu Slivnice pri Celju le zanikrn hrib, ki so se ga še ptiči izogibali. Skromna zaplata ravnine na vrhu se je ob robu spuščala v skoraj navpično strmino, tako zelo poraščeno z grmovjem in prepleteno s srebotjem, da ni leta nikomur padlo na pamet, da bi se prebijal skozi. 40 let kasneje je na istem mestu če že ne eden najlepših, pa gotovo najbolj strm vrt v Sloveniji.
»Ljudje se ne morejo naču-diti. Ko jim razlagava, koliko dela je bilo vloženega v vse to, si gotovo kdo misli, da takih norcev svet še ni videl,« smeje razlaga lastnik Jožef Franc. A tudi kot vrtnar v celjskem parku v vseh 40 leti nikoli ni bil polovičar.
Jožef je svojemu poklicu že od začetka zapisan z vsem srcem. Kot pravi, so bili takrat pač drugačni časi. Znanje je bilo še kako pomembno. In pridobivali so ga predvsem v praksi in to od učiteljev, ki so bili vrhunski mojstri.
»V celjskem mestnem parku smo vsako leto sadili risane grede. V Sloveniji so se s tem ponašali samo Ljubljana, Rogaška Slatina in Celje. Park je bil v tistih časih res pravi ponos mesta. Za kar pa bi se danes težko reklo ...« Še dobro se spominja svojega učitelja, ki je kot veliko dragocenost čuval debelo knjigo z vzorci za risane grede. Bili so silno zapleteni in z eno samo so se včasih ukvarjali tudi tedne. »Količek za količkom, vrvica za vrvico in roža za rožo so nastajali različni motivi. Na sredini smo običajno posadili bananovce. Še danes se jezim, ko se spomnim, kako smo se mučili s prenašanjem teh južnjaških >kapric<.« Jožef je prepričan, da kar spada na jug, naj tam tudi lepo ostane. Po drugi strani jim ni
Hiša na skrajnem robu slivniške planote je bila grajena v 70. letih prejšnjega stoletja. Z veliko angažmaja lastnikov še danes deluje moderno. Vrt okrog nje pa je tisto, kar jo dela nezamenljivo.
bilo nič težko prenašati več sto kilogramov težke posode z oleandri, s katerimi so ob posebnih priložnostih krasili dvorano Narodnega doma. »To so bili težki, a tudi lepi časi. Biti vrtnar v knežjem mestu, pa je tudi nekaj pomenilo.«
Stopnica na dan in na tisoče ur »krampanja«
Hkrati sta z ženo Marijo v sedemdesetih letih začela na Slivnici graditi hišo. Kot povsod v tistih časih se je tudi pri njiju vse proste dneve vrtel mešalec, za nakup gradbenega materiala se je bilo treba truditi iz petnih žil, socialistični urbanizem pa je ponujal dva megalo-manska tipska načrta. Kljub temu je Frančevima uspelo hišo prezidati in vkompo-nirati v okolje, da še danes deluje prijetno in moderno.
Cvetoče grmovnice, urejene gredice, skrbno pristrižena trata in vodomet sredi ribnika so dovolj za prvi vtis, da ostaneš odprtih ust. A za pravo vrtnarsko doživetje se je treba podati na kakšno urico dolg stopničast sprehod po hribu pod hišo. »Leta sva sekala grmovje in se borila z akacijami, izkopavala korenine in sadila nove rastline,« pove Marija, ki se sicer poklicno z vrtnarstvom ni nikoli ukvarjala. Jo je pa mož s to vedo tako okužil, da je prava poznavalka rastlin in tudi nepogrešljiva pomočnica pri vzdrževanju njunega in oblikovanju tujih vrtov. »Vsak dan sem zabetoniral eno stopnico,« razlaga Jožef. In okroglih plošč, ki te krožno popeljejo po vrtu, je res veliko. Levo in desno pa se bohoti več kot dva tisoč različnih vrst trajnic, grmovnic in dreves. »Najprej sva sadi-
la vse po vrsti, kasneje sva slabše rastline nadomeščala z bolj kvalitetnimi.« Odkar sta oba upokojena, vsaj polovico vsega razpoložljivega časa namenita vzdrževanju vrta. »Če ga opustiš, ni vse skupaj nič. Zahteva svoje, vendar nama je v veselje,« s ponosom razlagata svojo
usodno navezanost na dom sredi cvetja.
Vrt kot slika z vedno novim motivom
Jožef in Marija se že leta srečujeta z ljudmi, ki jim vrtovi pomenijo prav toliko kot njima. Imajo se za vrtoljubce, se družijo in delijo izkušnje. Pred nekaj leti so prav na Rif-niku pri Šentjurju registrirali društvo za razvoj kulture vrtov in enkratletno pripravijo dneve odprtih vrat. »Letos je bilo ogromno ljudi. Prišli so tudi od zelo daleč, iz vse Slovenije. Le domačinov ali ljudi iz bližnje okolice običajno ni prav dosti,« navrže Jožef. V isti sapi pohvali mnoge, ki tudi z laičnim znanjem čudovito urejajo okolico svojih domov in se zavedajo, da je prav tako pomembna kot notranjost hiše. »Zdaj moda narekuje minimalistične vrtove, vse v zelenem in vse do piči-ce urejeno. Nama to ni všeč. Prepričana sva namreč, da se mora v vrtu vse leto nekaj dogajati, vse leto mora kaj cvete-ti. Vrt mora dišati.« In prav tak je njun breg. Za robom imata celo vzorčni travniški »vrt« v katerem je še mogoče videti tudi vse mogoče travniške rože. »Travo kosimo zelo pozno, da imajo vse rastline čas dozoreti. To dandanes travnikom privoščijo le redko. In
na tej zeleni zaplati je mogoče videti na stotine rastlin, ki so marsikje že kot izumrle.«
Da je njun vrt res vreden ogleda, ni treba posebej poudarjati. »Z veseljem ga razka-ževa, če sva le doma. In ljudje so hvaležni za to možnost, za kakšen nasvet in mnogo najinih izkušenj in rešitev uporabijo tudi sami. Lepo je videti koga, ki s srcem ureja svoj vrt,« se strinjata oba. Zato ju toliko bolj boli, ker celjski mestni park, Jožefovo dolgoletno delovno mesto, po upokojitvi te generacije vrtnarjev ni bil nikoli več isti. »Tega, kar smo mi delali, praktično ne moreš kupiti za denar. Nam je to takrat ogromno pomenilo. Našim zanamcem pa očitno ne toliko.« In smo spet pri parku, ki ob koncu šolskega leta zaradi pijančevanja in nenavadnega občinskega ukrepanja še toliko bolj buri duhove. »Tudi takrat so v park zahajali mladi. Tudi takrat so posedali po travi in se >lubčkali<. Ampak uničevanja, smetenja in vandalizma ni bilo.« Časi so se res spremenili in kdo ve kje najbolj na slabše - v družini, v šolstvu ali v družbi nasploh. A zdi se, kot bi urejanje zasebnih vrtov na skrivaj ostalo posebno žlahtna reč. Znova se uveljavlja, zdravi dušo in boža duha.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Jožef in Marija Franc sta na Slivnici pri Celju ustvarila pravi mali raj. Ribnik z vodometom sta si omislila pred kratkim.
Strmina pod njuno hišo je taka, da sta nekatera dela opravljala celo privezana na vrv. Danes Jožef obiskovalce skozi vrt popelje po krožno speljanih stopnicah. Z ženo sta vsak dan skopala in zabetonirala po eno.
10
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Pošta ostaja v stiku z ljudmi
»Poštnih poslovalnic ne bomo zapirali,« obljublja direktor celjske enote Pošte Slovenije mag. Andrej Rihter
V	sredo je direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije mag. Andrej Rihter nenapovedano obiskal vseh osem poslovalnic v Zgornji Savinjski dolini. Obiski vseh poslovalnic znotraj celjske poslovne enote decembra in v poletnih mesecih so njegova navada, zagotovo pa je ena od tem letošnjih pogovorov varnost poštnih uslužbencev. »Lahko rečem, da smo z našimi zaposlenimi v neposrednem stiku in kot pripovedujejo, se ne počutijo ogroženo. Menim, da je za varnost dobro poskrbljeno, seveda pa bomo z dodatnimi ukrepi še poskušali zmanjšati tveganja.«
V	celjski enoti skrbijo za 68 poslovnih enot, imajo pet premičnih pošt in 689 zaposlenih. »Vse sodelavce obi-ščem dvakrat letno, sicer pa imamo tudi redne sestanke s pismonoši, teh je več kot 270, ravno tako z vsemi manipulativni delavci in upravniki pošt. Rad imam neposredno komunikacijo in zdi se mi, da največ informacij dobim ravno v teh osebnih pogovorih. V poslovalnice prihajam večinoma nenapovedano, a vseeno mislim, da se me sodelavci ne prestrašijo. Nenapovedano zato, da vidim, kašen je utrip, kako dela skupina ... Sicer lahko rečem, da v celjski PE nimamo posebnih problemov in prepričan sem, da imamo dobre sodelavce.«
Čeprav mogoče nimamo takšnega občutka, so številke o delu na pošti precej presenetljive.
V	Sloveniji se dnevno odda v prenos od 1,6 do 2 milijona navadnih pisemskih pošiljk ter med 200 do 300 tisoč priporočenih pošiljk, letno sprejmemo več kot 8,5 milijona paketnih pošiljk ... Imamo tudi mednarodno poslovanje, hitro pošto v tujino, poslovne pakete za Avstrijo, bivše jugoslovanske republike ... Kar se tiče celjske enote -največja pošta nosi oznako 3l02 Celje, ki je pretovorna pošta - rekel bi kar majhen poštni center. Tu skrbimo, da vse poslovalnice do 7. ure zjutraj prejmejo vse pošiljke, ki gredo tistega dne v dostavo. V popoldanskem času na vseh poštah prevzemamo vse sprejete pošiljke in pakete. Vsi postopki so časovno opredeljeni. V skladu z aktom moramo za univerzalne poštne storitve opraviti prenos D+l - torej danes oddano, jutri vročeno, kar opravimo v 95 odstotkih. D+3 - torej vročitev v treh dneh, mora biti 100-odsto-tna. Tega se lahko držimo, saj je naša logistika dovolj dobra. Pismo recimo potuje iz nabiralnika v Celje, nato ga pošljemo v poštno logistični center Ljubljana, kjer ga usmerijo na določeno poštno številko. Recimo, da
je to Koper, kjer pismonoša pisma zloži in nato čez dan dostavi. Zdi se enostavno, vendar je v ozadju kar nekaj dela.
Se na splošno gledano na Celjskem srečujete s kakšnimi posebnostmi?
Posebnost v naši enoti »povzroča« celjski Cetis, ki veliko dela na področju osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj ... V PE Celje sprejemamo te listine, gre za priporočene pisemske pošiljke in prenos s posebnimi pogoji za celo Slovenijo. Uskladitev zahtev ministrstva za notranje zadeve in upravnih enot, je bila logistično precejšen zalogaj. Posebnost je tudi to, da dostavljamo pošto na najvišje ležečo slovensko kmetijo v Logarski dolini. Torej na 1.327 metrov nadmorske višine in to vsak dan. Tega drugje v Slovenije ni.
Pošto smo nekdaj omenjali predvsem v povezavi
s pismi, mogoče še s kakšnim telegramom. Je občutek, da je te osnovne dejavnosti vse manj, pravi?
Kar se tiče navadnih pisemskih pošiljk, v resnici beležimo 3-odstotni letni padec. Vendar smo lani decembra, ko je bilo prometa največ, opazili, da se pisanje voščilnic vrača, kot bi pisana beseda pomenila čedalje več. Seveda je v obilici elektronskih možnosti zmanjševanje pisemskih pošiljk razumljivo, hkrati pa se je Pošta Slovenije na to dobro pripravila. Svoje storitve spreminjamo z uvedbo storitev z višjo dodano vrednostjo. Imamo e-arhiv, kjer podjetjem nudimo arhiviranje v digitalni obliki, moja.posta.si, elektronsko digitalno potrdilo ... Veliko delamo na področju informacijskih storitev, hkrati tudi na področju poslovnih paketov, uvedba web aplikacije, da bi olajšali informacij-
Mag. Andrej Rihter: »V celjski enoti obžalujemo dogajanje na Pošti Kresnice. Vendar, kolikor so ugotovili strokovnjaki, dogodka nobeno varovanje ne bi preprečilo. Očitno stanje v Sloveniji nakazuje na deviacije, ki jih nismo navajeni, kriminaliteta se povečuje. V skladu s tem pošta mora zagotavljati določene dodatne aktivnosti. Ni pa to vzrok, da bi prišlo do opuščanja ali zapiranja naših poslovalnic.«
Od pismonoše do direktorja
Mag. Andrej Rihter živi v Zgornji Savinjski dolini. »V družini smo bili trije otroci. Kot študentu fizike se mi je zaradi poškodbe pismonoše v Šmartnem ob Dreti ponudilo delo poštarja. Tako sem tri leta dostavljal pošto po Zadrečki dolini. Vmes je prevladala želja po znanju, zato sem se vpisal na Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu, kjer sem končal prvo stopnjo. Hkrati sem napredoval, bil sem manipulativni delavec in delal na več poštah. V tistih časih je bilo to zanimivo, saj je bilo za >šalterji< manj moških. Končal sem študij, vmes napredoval v upravnika največje pošte na Celjskem. Leta 2002 sem postal namestnik direktorja poslovne enote v Ljubljani, vmes opravljal še nekaj drugih del, tri leta kasneje pa magistriral iz prometnih znanosti. Ko se je bivši direktor celjske enote Štefan Zidanšek upokojil, sem prevzel PE Celje.« Ker znanja ni nikoli premalo, Rihter končuje doktorat na celjski fakulteti za logistiko, kjer je tudi višji predavatelj in nosilec predmetov oskrbne verige in logistična tehnologija.
ski tok podjetjem. Možnosti je kar nekaj.
Niste še omenili reklam ...
Kar se tiče nenaslovljene direktne pošte, smo kljub konkurenci zadovoljni, ob čemer stavimo na kakovost. Vemo, da je v začetku leta prišlo do liberalizacije poštnega trga, kar pomeni, da lahko prenos prej rezerviranih pošiljk opravljajo tudi ostala podjetja. Pri ne-naslovljeni direktni pošti je konkurenca prisotna že od leta 2004. Lani smo beležili padec. Zaradi krize so v nekaterih podjetjih tudi do 40 odstotkov zmanjšali stroške za promocijo, kar je občutila tudi pošta. Letos je bistveno bolje, tudi poslovanje celjske enote je odlično. Stavimo pač na kakovostne storitve in storitve po meri naročnika.
V šali je mogoče slišati, da v poslovalnicah poleg svojih storitev prodajate že praktično vse, razen dojenčkov. Je potrebna tolikšna širitev ponudbe?
Seveda smo šli v prodajo trgovskega blaga, menim, da je to dobra odločitev. Včasih res pride do negodovanja v smislu, da bomo kmalu imeli štorkljo, ki bo prinesla dojenčka. To bi želeli, zakaj ne, »prenesemo vse« je namreč naš slogan. No, res je, da
imamo pogodbe z različnimi dobavitelji, nudimo tudi časopise in revije. To pomeni, da svojim uporabnikom poleg poštnih in denarnih nudimo številne druge storitve. Naj poudarim, da za Poštno banko Slovenije na vseh poštah opravljamo bančne storitve, PBS zagotavlja mobilne bančnike, ki so v pomoč pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. Vsi naši sodelavci so dovolj izobraženi, da lahko svetujejo komintentom PBS, od kreditnih pogojev do odpiranja računov. Poslovne odločitve nekaterih drugih bank so se krčile, mi pa smo preko PBS rekli, da hočemo ostati v stiku z ljudmi.
To je velik problem manjših krajev, kjer v poštnih poslovalnicah zdaj na nek način pokrivate sivo liso.
To je mogoče naša konkurenčna prednost, saj imamo eno najboljših mrež. Vedeti je treba, da je v celi Sloveniji 528 poštnih enot, zaposlenih nas je 6.700, imamo več kot 2.700 poštnih okenc. To pomeni, da lahko za vse kraje, predvsem mogoče malo bolj odročne, zagotavljamo poštne storitve. Ob tem je treba vedeti, da lahko uporabljajo tudi, če tako rečem, storitev na domu. Torej lahko uporabniki preko naših pismonoš opravijo dvig, polog, nakup trgovskega blaga oziroma opravljajo različne storitve, kot so prevzem pisemskih pošiljk ... Skratka - gre za storitev na domu.
Omenjali ste oddaljene kmetije, ampak po drugi strani je kar nekaj naslovnikov, ki svojo pošto še vedno najdejo v nabiralniku ob cestah.
Kar se tiče ukinjanja izpostavljenih predalčnikov, smo v PE Celje v skladu z določili, ki jih je izdak Apek, preverili vse možne poti vročanja. Pošta se vroča v tistih gospodinjstvih, kjer to omogoča cesta. Niti jaz niti pošta ne bova ogrožala varnosti poštarjev. Pismonoše ne morejo voziti po cestah, ki niso kategorizirane, ki so
označene kot gozdna pot ali vožnja na lastno odgovornost. Torej je vse odvisno od urejenosti infrastrukture, pogovarjamo se z vsakim gospodinjstvom posebej, v nobenem primeru pa nikomur ne dajemo prednosti oziroma ne delamo razlik.
Na Celjskem so kar nekaj razburjenja povzročile premične pošte. A se zdi, kot da so se ljudje navadili?
Premične pošte so Ka-lobje, Sv. Štefan, Stranice, Buče in Podsreda. Drži trditev, da smo bili ob uvajanju deležni negodovanja in nasprotovanj. Ta strah razumem v smislu, da če so v kraju izgubili banko, trgovino, da bodo tudi pošto. Čez čas so ljudje uvideli, da niso izgubili ničesar. Sprememba je samo v tem, da ni več objekta, temveč delamo iz avtomobila. Vse pošte so obdržale svojo poštno številko, torej ni prišlo do ukinitve. Vse storitve izvaja upravnik premične pošte, ki ima določene postanke, za katere smo se dogovorili z lokalnimi skupnostmi. Ponekod so se »prijeli« poskusni POS-terminali, storitve opravljamo tudi na domu in vse pogosteje se dogaja, da se zaradi obiskov na domu zmanjšuje obisk na stacionarni točki, kjer čaka vozilo. Ljudje so uvideli, da ne gre za ukinitev ali poslabšanje storitev - celo več, ponekod dobivamo zelo dobre odzive.
Če govoriva o manjših krajih, velja načelo, da dokler je tam vsaj pošta, kraj še živi. Če pa bi »odšla«, potem kraj umira. Se lahko po zadnjem ropu zgodi, da bi začeli razmišljati o zapiranju poslovalnic?
Mogoče se bomo v duhu racionalizacije poslovanja in v skladu z razvojnim programom odločili za kakšno preoblikovanje, a zapirali ne bomo. Kvečjemu se bomo še trudili, da bi naročnikom približali storitve na domu. Drugače pa pošta ostaja in bo ostajala.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
11
Roparji vse pogosteje po drobiž
Ukrepi Pošte Slovenije za izboljšanje varnosti, pri čemer se zavedajo, da absolutna varnost ni mogoča - Na udaru so tudi poslovalnice na Celjskem
Število kriminalnih dejanj zoper Pošto Slovenije je bilo v preteklosti, vse do leta 2010, relativno stabilno. Lani so zabeležili naraščanje trenda kaznivih dejanj. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v obdobju od 2004 do 2009 na letni ravni izvršenih od pet do devet ropov pošt, lani pa je bilo 30 ropov in en poskus ropa. Letos so zabeležili že sedem ropov.
Celotno Slovenijo je pretresel tragičen dogodek na Pošti Kresnice, kjer je življenje izgubila uslužbenka Pošte Slovenije. Iz družbe so takoj sporočili, da nasilno dejanje ostro obsojajo, nastali tragični dogodek obžalujejo ter iskreno sočustvujejo s svojci in sorodniki. Kot po navadi, je tragičen dogodek tudi tokrat spodbudil številne javne razprave in polemike o varnosti uslužbencev.
Kot so poudarili v Pošti Slovenije (PS), glede na okoliščine upoštevajo vsa varnostna navodila stroke, pri čemer v skladu z zmožnostmi varnostne ukrepe nenehno izboljšujejo. Tako posebno pozornost posvečajo korporativni varnostni politiki, ki prispeva k temu, da se zmanjšuje obseg tveganj za nastanek škodnih dogodkov in kriminalnih dejanj tretjih oseb, hkrati pa družba vodi aktivno politiko nudenja podpore žrtvam kriminalnih delik-tov. Vse pošte so opremljene s sistemom tehničnega varovanja. To pomeni, da so opremljene z alarmnimi sistemi oziroma s sistemi za
V letih 2007 in 2008 so beležili porast napadov na poštna vozila, ki poleg poštne tvarine prevažajo tudi gotovino, zato so na pošti razpoložljiva finančna sredstva namenili predvsem za dodatne ukrepe varovanja premoženja in zaposlenih v fazi transporta, kjer se praviloma upravlja z bistveno večjimi zneski kot v poštnih poslovalnicah.
klic v sili in z njimi povezanimi ostalimi varnostnimi elementi, kamor sodi tudi intervencija izbrane pogodbene varnostne službe.
Brez podrobnosti
Čas posamezne intervencije je določen s posebno pogodbo. Po tej je čas intervencije največ 10 minut v urbanih naseljih in največ 15 minut na ruralnem območju. Varnostna služba, ki sprejme signal za klic v sili, o tem nemudoma obvesti tudi policijo, s katero izvedeta intervencijo. Analiza preteklih dogodkov je pokazala, da uspe večini roparjev, kljub izredno hitremu odzivu varnostne službe in policije, kraj dogodka zapustiti še pred njunim prihodom.
Na našo pripombo, da so na Celjskem nekatere poslovalnice precej oddaljene, so se v PS odzvali s trditvijo, da bi se, če bi vedeli, kateri ukrep je 100-odstotno učinkovit, zanj zagotovo odločili. »Ker takšnega ukrepa ni, zagotavljamo varnost s kombinacijo različnih varnostnih ukrepov, med katerimi sta ključna prenos alarmnega signala ter posledično intervencija družbe za zasebno varovanje in policije.«
25 večjih poštnih poslovalnic ter logistična centra v Ljubljani in Mariboru imajo poleg navedenega še okrepljeno obliko tehničnega varovanja, hkrati pa je na posameznih lokacijah prisotno tudi fizično varovanje. Natančnejših podatkov zaradi občutljivosti informacij in varovanja v PS niso razkrivali, saj, kot so nam od-
govorili, »nihče, ki se zaveda pomena varnosti, ne izdaja podrobnosti o tem«.
Glede na naraščajoče število ropov pošt je PS bistveno
zmanjšala obseg gotovine na poštah, s čimer je želela zmanjšati motivacijo roparjev, da izvedejo rop za nekaj sto evrov. Na Celjskem so
V PS pozivajo uporabnike, da naj o vseh »nenormalnih« opažanjih v okolici pošte ali v njej opozorijo uslužbence ali policijo ter da se v primeru, da so sami udeleženi v ropu, ne izpostavljajo. Dosledno naj sledijo navodilu roparja, saj je v tistem trenutku on tisti, ki določa dinamiko izvršitve kaznivega dejanja.
menda roparji v povprečju odnesli od 200 do 2 tisoč evrov. »Z reorganizacijo poslovanja smo želeli zmanjšati znesek gotovine, ki bi bil roparju potencialno dosegljiv, in s tem narediti rop poštne poslovalnice zanj nezanimiv. Okoliščine so pokazale, da so posamezniki danes pripravljeni tvegati bistveno več za bistveno manjši znesek kot na primer predlani,« so nam odgovorili.
Dodajo, da so vse pošte, ki imajo sicer že nameščen stacionarni sistem sprožitve alarma, opremili še s prenosnimi stikali za njegovo sprožitev. Žal ob tragičnem dogodku ni bil sprožen alarm, ki bi morebiti preprečil tragedijo.
Boljše varovanje
Najpomembnejši ukrep, ki naj bi najbolj pripomogel k varnosti zaposlenih na pošti, je oprema vseh pošt s sistemom pasti za obarvanje gotovine v primeru poskusa odtujitve. Postopek je PS začela lani, vendar še ni končan. Za letos se dogovarjajo o namestitvi videonadzora in mehanskega varovanja na vseh poštah, za katere ocenjujejo, da so varnostno najbolj ogrožene, ter o sledenju vozil. Postopki za izvedbo dodatnih varnostnih ukrepov se bodo začeli izvajati takoj. Glede mehanske zaščite na poštah je mišljeno
zvišanje steklenih zapor pred blagajniškim mestom (mehanska zapora do stropa, tako da storilec ne bo imel dostopa preko blagajniškega pulta v blagajniški prostor), namestitev proti-vlomne folije na vse steklene površine na poštah (zunanje in notranje), dodatna okrepitev nekaterih vrat v notranjosti pošt, namestitev protivlomnih vrat in podobno. Prav tako bodo družbe za zasebno varovanje opravljale preventivne obhode pošt, ki so varnostno bolj izpostavljene. PS bo tudi dodatno fizično varovala tudi prevoze vrednostnih poštnih pošiljk.
»Analiza nedavnih kriminalnih dejanj, storjenih zoper PS, je pokazala, da internih razlogov za nenaden vzpon števila kaznivih dejanj ni. Konkretnih razlogov za naraščajoč trend ne moremo natančno definirati, sklepamo pa lahko, da je k temu prispevalo zlasti trenutno stanje gospodarskega in socialnega okolja. Čeprav je višina odtujene gotovine pri posameznih ropih relativno nizka, hkrati pa vse doslej tudi ni bila povzročena velika dodatna gmotna škoda, nas naraščajoči trend števila kaznivih dejanj skrbi, še zlasti, ker so pri omenjenih de-liktih potencialno ogroženi tako zaposleni kot tudi uporabniki poštnih storitev,« so zaključili v službi za odnose z javnostmi.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Pošto Kresnice so roparji napadli že v letih 2004 in 2009. Oba omenjena ropa sta se končala brez telesnih poškodb uslužbencev in zgolj z manjšo materialno škodo. Glede na tragični dogodek bo Pošta Kresnice do nadaljnjega zaprta.
Pošta v Šmartnem v Rožni dolini je bila na udaru konec maja. Na srečo je zaradi ropa nastala zgolj manjša materialna škoda, roparja pa je policija že izsledila.
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
* \M\i
:amra
wimmJ www.kamra.si
Senčni gostilniški vrt na Anskem vrhu. Fotografija je iz časa pred 1. svetovno vojno.
Za mizo s Celjani, ki
■ ■ ■	■	v
jih ni vec
Park je predstavljal prostor družabnega življenja za vse generacije, zato je bilo dogajanje v njem zelo pestro. Še posebej živahno je bilo v letni sezoni. V paviljonu so prirejali promenadne koncerte, v bližini rastlinjaka je slaščičar Marti v svojem pokritem paviljonu prodajal osvežilne prigrizke. Park je postal zbirališče domačinov in tujcev, urejeno je bilo tudi otroško igrišče. Odvijale so se tombole, igre različnih zvrsti, množične proslave in spominska srečanja.
V sklopu parka je delovala Gozdna restavracija s keglji-
ščem, pokrito verando in vrtom pod debelimi bukvami. Na vzhodnem robu parka pod stopnicami kapucinskega samostana je vabila gostilna Pri mostu, na Anskem vrhu je nedaleč od senčnega Aninega sedeža, priljubljene razgledne točke na Celje in Savinjsko dolino, delovala okrepčevalnica Nemškega olepševalnega društva. Priljubljeni cilji sprehajalcev so bili tudi Stara pristava -Majerhof, kasnejši Petriček, pa tudi vinogradniške vile znanih meščanov: Raku-scha, Riedla, Higersperger-ja, Herzmanna, Di Cente itd. Leta 1935 so na zahodnem delu parka, ob vznožju Re-
iterjevega hriba, zgradili prvo skakalnico, ki je kmalu po drugi svetovni vojni privabljala množico obiskovalcev, saj so na njej nastopali znani skakalci, med njimi slavni Janez Polda. Kasneje je zaradi pomanjkanja sredstev in zanimanja zamrla in jo je zarasel gozd.
Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park - narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden boste izvedeli, kaj se je dogajalo s parkom med obema vojnama.
ROBERT OŽURA, JANKO GERMADNIK
Priljubljen cilj sprehajalcev je bila tudi gostilna na Petričku; razglednica je nastala med obema vojnama.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Roku Klopčiču v spomin
Vrhunski koncert Petre Arlati - Kovačič in Larise Čanji
V dvorani Glasbene šole Celje sta glasbeni pedagoginji, violinistka Petra Arlati - Kovačič in pianistka La-risa Čanji pripravili lep in občuten koncert, ki sta ga posvetili spominu na lani umrlega rednega profesorja na ljubljanski akademiji za glasbo Roka Klopčiča. Ta je poleg violine dolga leta poučeval tudi metodiko violinske igre in tehniko godalnih instrumentov ter opravljal funkcije prorektorja, prodekana in predstojnika godalnega oddelka.
Rok Klopčič je vzgojil številne generacije mladih violinistov, od katerih mnogi delujejo v naših in tujih orkestrih, nekateri so koncertni mojstri, mnogi pa so se posvetili pedagoškemu delu in nadaljujejo žlahtnost violinskega znanja svojega profesorja.
Profesorjevemu delu sta se obe celjski glasbeni pedagoginji poklonili z izvrstnima sonatama za violino in klavir Ludviga van Beethovna in Johannesa Brahmsa ter dodali še Mehiško serenado in temo Ladies in lavender.
Violinistka Petra Arlati -Kovačič je violino študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1988 z odliko diplomirala v razredu prof. Roka Klopčiča. Je dobitnica več nagrad na tekmovanjih iz violine in komorne igre, dobitnica Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Dve sezoni je bila redna članica Evropskega orkestra Gustav Mahler na Dunaju pod umetniškim vodstvom Claudia Abbada. Od leta
2002 deluje kot profesorica violine, komorne igre in dirigentka Malega godalnega orkestra na Glasbeni šoli. Njen opus obsega 38 solističnih recitalov, 12 koncertov kot solistka z različnimi orkestri doma in v tujini in čez 300 koncertov s komornimi skupinami. Snemala je za arhiv RTV Slovenija in Radio Maribor.
Larisa Čanji je med študijem na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Tanje Zrimšek prejela ameriško štipendijo, ki ji je omogočila študij na Alderson Broaddus College. Leta 1992 je na tej ustanovi diplomirala, podi-
plomski študij je nadaljevala na West Virginia University, po opravljenem magisteriju se je preselila v Kanado, kjer je kot umetniška sodelavka spremljala diplomante Win-dsorske univerze. Leta 2005 je na ljubljanski Akademiji za glasbo zaključila podiplomski študij z magistrsko nalogo iz področja klavirja. Sodeluje z mnogimi priznanimi glasbeniki, leta 2002 je bila korepetitorka prof. Roku Klopčiču na koncertih v Ljubljani, Celju in v Avstriji. Zaposlena je kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji Glasbene šole Celje.
BS
Kombinat s pesmimi
upora
V atriju Celjskega mladinskega centra je v soboto zvečer zazvenela revolucionarna pesem upora z vsega sveta. S koncertom se je občinstvu namreč predstavil edinstven slovenski ženski pevski zbor Kombinat.
Skupina deklet je ustanovno skupščino zbora opravila na dan upora, 27. aprila 2008, v ljubljanskem Rogu, ko so sklenile, da bodo prepevale pesmi upora z vsega sveta. Dekleta niso nostalgična, pojejo z vero v vrednote, kot so solidarnost, zvestoba ideji, srčnost in pogum. Na izjemnem koncertu je občinstvo tako slišalo prepričljive in z zanosom odpete skladbe, kot so Polonina svoboda, Sivi sokole, Naprej, Veseli veter, Puntarska, Internacionala, Katjuša, Hej brigade, Bread and roses, Bandiera rossa in še mnogo drugih. Tudi v Celju so »Kombinatke« nastopile ob zanimivi instrumentalni spremljavi harmonike, kitare, mandoline in basa.
BS, foto: GrupA
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Gamma na tuje
... nastopov uličnih umetnikov, ki v okviru festivala uličnih gledališč Ana Desetnica prihajajo v naslednjih dneh tudi v Celje. Na Mestni plaži bo občinstvo tako že danes (petek) ob 20. uri videlo predstavo gospodične Lilipi: Oh, ta ženska, komično žonglersko cirkuško predstavo. Gospodična Lilipi se je ravnokar vrnila iz Pipilitanije. V svoji omarici nosi čarobni napitek, ki povzroči, da se ji zelo hitro povečajo prsi in zadnjica. Tako postane najbolj zaželena ženska na svetu. A kaj, ko to povzroči vrsto problemov ... V nedeljo bo ob 11. uri na plaži še predstava Za flašo predaleč, v izvedbi Leeja Hayesa. Ljubezen do viskija in ljubezen do nastopanja sta se združili in nastala je predstava. Medtem ko deli pijačo, Lee kramlja z občinstvom in zabava z nešteto možnostmi, ki jih ponujajo škatle od viskija. V primeru slabega vremena bosta obe predstavi naknadno. Vstop prost ...
... zadnjega kulturnega galopa te sezone, na katerem bo publiko danes (petek) po 21., uri navduševala mlada štajersko-
dolenjska naveza mladih, a izkušenih glasbenikov, ki si je nadela pomenljivo portugalsko ime Tudo (Vse). Zasedba v kateri ustvarja kar 10 izobraženih glasbenikov, si je za svoje glasbeno izročilo izbrala navdušujoče ritme swinga in starih časov zlate popevke, ki jo odevajo v nove, sveže glasbene preobleke. Kulturni galopi so sicer koncertni cikel, ki ga vsaka dva meseca pripravljata Hiša kulture Celje in Center konjeniškega športa Celje. Sproščeni koncertni večeri so namenjeni lahkotnejšim žanrom in večinoma mlajšim umetnikom iz Celja, Slovenije in tujine. Po današnjem koncertu se bodo kulturni galopi nadaljevali jeseni. Vstop prost .
let
z vami Lia, za vas
VSAK_IN PBT6K-
I:""" J Novi tednik in Radio Celje www.novitednik.com
Redko se zgodi, da glasba, odigrana na vrtu krčme, ustavi gostilniške klepete. Gamma je s svojim poletnim koncertom v atriju krčme TamKoUčiri v Celju dosegla prav to. Ko so igrali tango ali venčke priredb svojega etno programa, ki jih je zanje pripravil Leon Firšt, so se omizja umirila in tako so Gamma številni množici obiskovalcev pričarali res lep ponedeljkov večer.
Občinstvu so odigrali smetano svojega sicer obsežnega repertoarja, ki temelji na tangu Astorja Piazzole in delih romantičnih skladateljev. »Predstavili smo del sporeda, s katerim se odpravljamo na gostovanje v Avstrijo. Tisti del, ki ga izvajamo sami. Na turneji se nam bo namreč pridružil še klarinetist Goran Bojčevski. Prav tako še nismo predstavili glasbe, ki jo je za opereto v okviru projekta Jumum napisal Leon Firšt,« je po koncertu povedal vodja zasedbe in pianist Gregor Deleja.
V Avstriji bo Gamma odigrala tri koncerte - na Diabellijevem festivalu v Mattseeju ter na festivalu Jumum v Bad Ischlu, kjer bodo nastopili že tretje leto zapored, in še v St. Wolfgangu ob Wolfgangškem jezeru.
Najbolj zanimiva bo ob tem premiera štirih novih mladinskih operet, ki so jih v okviru projekta Jumum ustvarili štirje mladi skladatelji iz štirih partnerskih držav. Projekt, v Celju ga bomo v celoti videli prihodnje leto, vsebuje ob tem še veliko pregledno muzejsko razstavo na temo operete in njenega po-
mena. »Ta projekt je prinesel svež pogled na >zaprašeno< stvar, ki jo poznamo pod imenom opereta. Ta glasbeno gledališka oblika sicer močno živi na vseh svetovnih odrih, ne pa v novih stvaritvah. Nenehno ponavljajo dela iz zlate dobe tega žanra. Jumum je po daljšem času prinesel novo delo te vrste. Na eni strani skuša preko štirih posebej za to priložnost napisanih operet in pregledne razstave o zgodovini operete ustvariti možna izhodišča za nadaljevanje oziroma oživitev te oblike glasbeno gledališkega dela. Po drugi strani je posrečen konglomerat ustvarjalne in poustvarjalne energije, ki odpira nova vprašanja. Upamo, da bomo skozi ta projekt spodbudili javnost, zlasti pa mlade generacije, da bo opereta zaživela na nov, svež način,« je povedal Deleja.
Leon Firšt je po besedah Gregorja Deleje napisal opereto, ki je zanimiv spoj tradicije, kakršno je doživel lani na akademiji, ki so jo za vse štiri izbrane skladatelje pripravili v Basd Isschlu, v okolju, kjer so nastale klasične operetne mojstrovine iz začetka 20. stoletja in njegovega že prepoznavnega, zelo všečnega svojskega pristopa. »Morda je med vsemi sodelujočimi njegovo delo še najbolj blagozvočno. Gre skratka za simpatičen spoj tistega, kar je nekoč bilo in je postavilo temelje operete in tem, kar opereta morda nekoč spet bo,« je povedal Deleja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Žabe spet regljajo
Prvi koncert po daljšem premoru obeta boljše čase priljubljenega orkestra
Na koncertu so se, na isti dan in ob isti uri kot vsi trije mladinski orkestri glasbene šole, prvič po skoraj dveh letih premora občinstvu ponovno predstavili člani Celjskega plesnega orkestra Žabe in dokazali, da so še vedno v formi.
Pod novo taktirko Romana Fonde so pripravili sprehod skozi svoj standardni program in odigrali kar 19 skladb, repertoarno pa nihali med swingom Glenna Miller-ja in latinom ter na trenutke posegali že v čisto pop vode. K sodelovanju so močno prenovljene in pomlajene Žabe povabile še celjske pevce -Sanjo Poljšak Pesan, otroški zbor Male žabe, Toma Hart-mana, Manuelo Brečko, Sandro Petek in Tima Jevšenaka. Občinstvo je bilo zadovoljno, čeprav je pri izvedbah tu in tam zaškripalo. Predolg pre-
mor se orkestru pač pozna, a bistveno je, da je spet v polnem zagonu.
»Res je za nami daljši premor, saj so fantje, ki so za menoj prevzeli predsedovanje orkestru, kmalu uvideli, da je velik problem voditi tak orkester na ljubiteljski ravni. Treba je namreč usklajevati vaje, kajti Žabe prihajamo z vseh vetrov, kopičile so se težave z zagotavljanjem denarja za nemoteno delo orkestra, da naprej niti ne naštevam,« pravi Fonda, ki je ponovno poprijel za krmilo orkestra, tokrat tudi kot dirigent.
Za prvi koncert po daljšem času ste izbrali za svoje delo dokaj standarden repertoar .
Res je, a posebnost koncerta so bili nastopi kar petih celjskih vokalnih solistov. Želel sem namreč pokazati,
Žabe so svoj koncert izpeljale v atriju Osrednje knjižnice Celje, ki ga je zvesto občinstvo povsem napolnilo.
da imamo v Celju res veliko dobrih pevcev.
Zdaj spet redno vadite.
Predvsem se moramo v tej sestavi še dobro uigrati. Ni namreč dovolj, da vsak zase dobro obvlada svoje glasbilo. Orkester mora zveneti kot celota. Člani pa smo z vseh vetrov. Imamo poklicne glasbenike, študente, dijake ... Rabimo še več vaj, še nekaj nastopov .
Kaj pripravljate?
Po dveletnem premoru je naš osnovni cilj veliki božični koncert. Žabe so namreč v Celju začele z božičnimi koncerti, ki so postali tradicionalni. Do božiča moramo res dobro vaditi, da bo ta koncert takšen, kot ga je bilo občinstvo vajeno v prejšnjih letih.
Posneli ste tudi skladbico z Malimi žabami ...
Res je. To je moje avtorsko delo, Male žabe pa so otroški pevski zborček, ki ne le, da dobro poje, tudi njihov nastop je, kot ste videli na koncertu, nekaj prav posebnega.
BRST Foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
Gamma - Gregor Deleja, Anja Čretnik Videmšek, Mihael Strniša, Miha Firšt in Aljaž Cvirn - je s poletnim koncertom v atriju krčme TamKoUčiri najprej umirila, nato pa očarala občinstvo.
Poezija na Prangerju
Rogaška Slatina, Smoletova gorca in Rogatec so od včeraj prizorišča letošnjega Prangerja, enega najpomembnejših slovenskih delovnih srečanj pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije.
Na festival Pranger vsako leto povabijo devet slovenskih pesnic in pesnikov, tri člane kritiške skupine za pesništvo in tri člane skupine prevajalcev slovenske poezije. Festival ima vsako leto izbrano državo oziroma kulturo, v katere jezik prevaja slovensko poezijo, in iz katere skupaj z Društvom slovenskih pisateljev povabi v goste pesnice in pesnike. Letos so izbrali Dansko. Ob tem vsak kritik izbere tri pesniške zbirke slovenskih
pesnic in pesnikov, o katerih razpravljajo skupaj z avtorji. Prav v teh dogodkih je smisel festivala Pranger, pri katerem gre torej za neposreden pogovor med kritiki in pesniki, med prevajalci poezije in pesniki, med pesniki in pesniki, prevajalci in prevajalci, in kritiki med sabo.
Vse dni Prangerja, ki se bo iztekel v soboto zvečer, je v Rogaški Slatini na Evropski ploščadi prodaja knjig izbranih pesnikov. A ob strokovnih razpravah pesniki na festivalu poskrbijo tudi za prireditve, namenjene najširši javnosti. Tako bo že nocoj ob 20. uri v dvorcu Strmol v Rogatcu Branje z godbo. Svojo poezijo bodo brali povabljeni pesniki, predstavili bodo tudi izbrano dansko
poezijo, za godbo bo poskrbel tolminski duo Bakalina.
V soboto pripravljajo še zanimivo okroglo mizo z naslovom Poezija in stečaj, višek festivala pa bo popoldanski Mali Pranger Ela, ki je ime dobil po v Slatini rojeni Eli Peroci in ki bo predstavil čarobnost poezije za najmlajše, ponudil predstavo gledališča Kolenc Potepuh na obisku ter razglasitev rezultatov natečaja Hišica iz kock. Festival bo sklenilo v soboto ob 21. uri na Evropski ploščadi javno branje pesnikov Prangerja, branje prevodov pesmi danske pesnice Mette Moestrup in pesnika Palleta Sigsgaarda, nastop Uršljana 2010, Sergeja Harlamova, in koncert Brencl bande.
BS
14
SPORT
NOVI TEDNIK
Velenjski miting ponovno navdušil
»Anja se pripravlja za London!« - Zadnja ovira preprečila zmago Marini Tomič
Najmočnejši in najdražji atletski miting v Sloveniji je bil spet v Velenju, edini pri nas pod okriljem evropske atletske zveze. Postregel je z nekaj odličnimi rezultati, predvsem pa so organizatorji kakovost osredotočili na discipline, kjer so najmočnejši slovenski atleti.
Omogočili so jim preverjanje forme in lovljenje norm za SP v izostreni konkurenci.
Anja cilja na London?
Med tistimi, ki niso bile na zmagovalnem odru, je izstopala članica celjskega Kladivarja Anja Valant Vele-pec. Po petletni pavzi seveda njeni troskoki še niso vrhunski, tokrat je preskočila 13,73 metra in potrdila stabilno formo: »To je res, a >špice< ni nobene!« Kaj pa bi si želela? »Ja, vsaj 14 metrov bi želela preskočiti. To je letošnji cilj, šlo bi predvsem za spodbudo. Vsekakor bo treba še >mal potrenirat<. Do državnega prvenstva v začetku avgusta bom tekmovala v Mariboru, Varaždinu in na odprtem prvenstvu Hrvaške.« Normo A (14,30) za SP ima Snežana Rodič, B-normo (14,10) je izpolnila Marija Šestak ... »Hja, o B-normi nočem razmišljati. Najprej 14 metrov.« Z B-nor-mo lahko na SP potuje le ena tekmovalka.
Toda kakšni so dejanski cilji 33-letne Celjanke, najbolj razkrivajo besede predsednika strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Martina Steinerja: »Ona je presenetila vse. Po petletni odsotnosti s tekmovališč je pokazala, kakšna je bila njena kvaliteta, ko je prenehala tekmovati. Očitno se resno pripravlja za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu!« Valantova je imela leta 1996 izpolnjeno normo za OI, toda v Atlanto ni odpotovala zaradi nerazumljive odločitve pristojnih
Marina Tomič
organov. Leta 2000 je bila v Sidneyju deveta.
Visoka zadnja ovira
»Za nami je lep atletski večer. Izkazali so se priznani tekmovalci, predvsem v tehničnih disciplinah. Gre za atlete svetovnega formata. Pridobili smo si jih z dolgoletnim trdim delom. Radi se vračajo v Velenje in tukaj tekmujejo. Miting je v popolnosti uspel, oceno dopolnjuje zelo dober obisk gledalcev,« je dodal domačin Steiner. Članice Šentjurja Martine Ratej v Velenju ni bilo, po manjšem operativnem posegu naj bi se po besedah njenega trenerja Andreja Hajnška k vadbi vrnila konec tega tedna. Zato pa je v metu kopja Rusinja Marija Abakumova dosegla najboljši letošnji izid na svetu, 67,98 m.
V tekaških disciplinah je bila v ospredju Anjina klubska kolegica Marina Tomič. Na 100 metrov ovire je osvojila drugo mesto, potem ko je podrla zadnjo
Martin Steiner: »Anja se očitno pripravlja za London!«
oviro, kar jo je najbrž stalo zmage (13,25 sek). Čestitali smo ji predvsem za osebni rekord pred dvema tednoma v Izmirju (13,10), s katerim je izpolnila normo za SP v Daeguju. »Konkurenca je bila odlična, prehiteti sem
si želela turško tekmico. Po daljšem času nisem šla v dirko s spoštovanjem, temveč z odločnim načrtom, da pokažem, kaj znam. Uspelo mi je navkljub manjši napaki.« Kolikšna je bila velenjska? »Nekaj stotink je vzel trk z
Anja Valant
oviro, obenem je zmotil nadaljnji ritem do cilja. Morda sem se preveč osredotočila na neposredni dvoboj s češko tekmico in premalo na prehode preko ovir. Upam še na več takšnih tekem. Zdi se mi, da sem trenutno malce pomanjkljiva na tekmah z močno konkurenco. V nedeljo bom morda nastopila v Švici. Nato bo sledil malce počitka, 10. julija pa bom nadaljevala priprave za SP, na katerem si želim znova izboljšati osebni rekord,« je zaključila vselej zgovorna sogovornica.
Še 50 mitingov
Manj zadovoljna je bila domačinka, 23-letna Nina Kokot, pa ne zaradi petega, zadnjega mesta v skoku v daljino, marveč zaradi izida 602 cm. »Toliko sem skočila že pri 15 letih. Po vrnitvi iz ZDA pričakujem povratek v ustaljen ritem treningov, nakar bo bolje.« Leta 2007 je preskočila 640 cm, nato pa v ZDA študirala kinezi-ologijo. Vrstiti so se začele poškodbe, lani oktobra so ji
operirali koleno. »Zdaj je vse v redu, naslednje leto se bom popolnoma posvetila športu, sanje pa so nastop na olimpijskih igrah.«
V metu kladiva je bil Primož Kozmus tretji, z metom s celjskega mitinga bi zmagal. Kladiva so krepko načela zelenico, ki odlično pripravljena čaka na začetek državnega nogometnega prvenstva. Dr. Milan Medved je ob otvoritvi mitinga dejal, da je pred Premogovnikom Velenje še 50 let dela in zato je pred velenjsko atletiko še 50 mitingov. Kaj pa najpomembnejša postranska stvar na svetu? »Načrtov je kar nekaj, še vedno so na Mestni občini Velenje. V tem delu mesta namerava zgraditi moderen športni center, pri katerem bi prišlo do ločitve atletskega in nogometnega dela. Počakati bo sicer treba na boljše čase.« Velenjski štadion bo že čez 15 dni gostil tekmo uvodnega kroga 1. SNL, Rudar pa bo pričakal podprvaka Domžale.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA

Rusinja Svetlana Feofanova je nekdanja svetovna rekorderka v skoku s palico.
Nina Kokot Št. 51 - 1. julij 2011
NOVI TEDNIK
15
Vzor športnim generacijam
Nataša Urbančič (1945-2011)
Življenje nas preseneča v veselem in žalostnem. Neizmerno žalost smo pred nekaj dnevi občutili tudi člani AD Kladivar Celje, ko smo izvedeli, da je naša članica in prijateljica Nataša Urbančič, poročena bezjak, po hudi bolezni sklenila svojo življenjsko pot.
Življenjska pot vsakega od nas je prej ali slej izpisana, tako piše življenje in ne pomisli na premnoge žalosti, ki jih s tem povzroča, ne pomisli na bolečine najbližjih, ampak enostavno vzame. Ne gleda na uro, ne gleda na kraj, niti na to, kakšne cilje si imel ter če ti je bilo omogočeno jih uresničiti. Za tiste, ki imajo železno voljo, trden značaj, kulturo duha in vizijo, pa v življenju ni nič nemogoče. In tak človek je bila Nataša.
Ko je s trinajstimi leti na Kladivarju začela svojo športno pot, so ji že ob njenih začetkih ob strani stali olimpijski bogovi. V njej so videli svojo zemeljsko podobo neustrašne borke, ki se jim bo nekoč pridružila na Olimpu. Ta njen talent, njeno voljo in pogum za tekmovanje so prepoznali trenerji v društvu kot tudi njeni klubski kolegi.
Nataša je bila vzor tako na treningu kot tudi po rezultatih, ki jih je dosegla na tekmovanjih. Njena športna pot je bila bogata z medaljami z velikih
atletov, ki smo jo spoznali, ko je že končala svojo športno kariero. Odlična kondicija in želja po druženju s kolegi sta ji bili v vzpodbudo, da je kot veteranka ponovno začela tekmovati.
Tako kot v preteklosti je ponovno briljirala in osvojila osem zlatih odličij na veteranskih svetovnih prvenstvih ter za nameček dosegla veteranski svetovni rekord.
Bila je športnica od glave do pet. Lepo je bilo trenirati z njo. Bila je in bo ostala vzor tako generacijam, ki so jo poznale,
kot tudi tistim, ki bodo o njej brale ali gledale posnetke s tekmovanj.
Odhaja med olimpijske junakinje na Olimp. Veseli je bodo, tako kot smo bili veseli mi, ki smo jo poznali v času njenega bivanja na Zemlji. Za njo bo ostala praznina tako v našem društvu, še večja pa bo med njenimi najbližjimi. Njeni hčeri Mateja in Andreja naj bosta ponosni na svojo mamo, tako kot je bila ponosna tudi ona nanju.
STANE ROZMAN
tekmovanj. Bila je dvakratna olimpijka, v metu kopja je na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu zasedla šesto mesto, leta 1972 v Mun-chnu peto. Na evropskih prvenstvih je nastopila štirikrat in leta 1974 v Rimu z državnim rekordom osvojila bronasto odličje. Bila je trikratna zmagovalka in dvakrat srebrna na Balkanskih igrah, trinajstkrat je izboljšala državni rekord in bila šestkrat jugoslovanska prvakinja. Nataša je bila v letih od 1969 do 1974 kar šestkrat zapored izbrana za slovensko športnico leta, za vrhunske športne dosežke je prejela tudi Bloudkovo nagrado, najvišje priznanje za športne dosežke v Republiki Sloveniji.
Tudi po koncu športne kariere je Nataša ostal zvesta Atletskemu društvu Kladivar. V klubu je aktivno delovala kot atletska sodnica, svoj prosti čas pa je bogatila s športno vadbo. Na ta način je bila s svojim osebnim zgledom vzor številnim generacijam
Nov Fabjanov biser?
Na evropskem prvenstvu v judu na Malti je šestčlanska slovenska odprava osvojila tri medalje.
Mlada Celjanka, članica JK Z'dežele Sankaku Aja Gačnik Zupane je nastopila v kategoriji do 70 kilogramov, čeprav bi lahko z znižanjem telesne teže poskusila tudi v kategoriji nižje, kjer pa je že v klubu povzročala preglavice uveljavljenim tekmovalkam. Borila se je odlično in osvojila srebrno medaljo. V finalu je že »zadavila« Nizozemko, nakar so ji sodniki razveljavili zmago, potem pa ji je zbranost popustila. »Tako obetavna kot Aja sta bila denimo Urška Žolnir in Roki Drakšič. Če bo še naprej vztrajala pri trdem delu, boste zanjo še velikokrat slišali,« so bile besede Marjana Fabjana, ki imajo v Sloveniji največjo težo. Ajina klubska kolega Andraž Špiler (nad 90 kg) in Adrijan Gomboc (60 kg), ki je dobil prvo borbo, sta ostala brez uvrstitve. Z njimi je bil na EP klubski trener Igor Trbovc.
DŠ
Šampion na Skalno klet?
Nogometaši CM Celja so tudi na tretji pripravljalni tekmi doživeli poraz. V Svetem Martinu na Muri na Hrvaškem je bil s 3:0 boljši ukrajinski prvoligaš Illychivets.
V celjski zasedbi je manjkalo nekaj poškodovanih igralcev, tudi Zoran Pavlovič. Naslednjo prijateljsko tekmo bo ekipa odigrala v gosteh pri Zagrebu. Vodstvo kluba je doseglo sporazumno prekinitev pogodbe z Dominikom Beršnjakom.
Novopečeni drugoligaš Šampion Celje je tudi odigral tri prijateljske tekme. S Koprom in z beograjskim Partizanom je izgubil s 3:0, presenetljivo paje premagal velenjski Rudar z 2:0. Moštvo, ki ga vodi Jani Žilnik, se bo jutri v Lendavi pomerilo z Nafto, nato bo sledil premor do 12. julija, ko se bodo začele priprave na novo sezono. »Bistvenih sprememb v moštvu najbrž ne bo,« napoveduje Žilnik, ki še vedno ureja zadeve okrog prizorišča domačih tekem, »prav veliko še ni dorečenega, kot vselej pa še vedno upam in verjamem, da bomo lahko igrali tekme na Skalni kleti.«
Nov trener drugoligaša Šmartnega bo 47-letni Ervin Polo-však. Med igralsko kariero je bil kapetan velenjskega Rudarja, kasneje pa pomočnik trenerja Branka Oblaka. Trenerske izkušnje si je nabiral še v Slovenj Gradcu in Šoštanju.
DŠ
UMEMU
živite cenejei
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
plz&eua/
^V&uma/
SKINAUT
iMUČAH^KA 4OL0
i h tanj <i je

SLADA
TOGOV5KD POOJET*. do»
AVTOCIiI_,ll:
Tis-n «Jmi in «irvw».' earn «hm po^etye. A i. WiKtCeljr IpaM'rYj u1 21
PNEVMATIKE - PREMONTAŽA
m
Gobersek MIlan M-
ZDRAVILIŠČE IAŠKC
—¿Tpfr
lesnina
m

ZLATARSTVO GAJŠEK
m
GORIŽKA BRDA
Celjska Mohorjeva okužba
golte
Slovenija

mutjica
¿Tpfr—
WELLNESS PARK L\ŠKC
—¿Tpfr—
—<22>—
BRANKO RECNIKs.p. RAZLAGOVA17.3000 CELJE
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-	LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPŠ - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
16
MOJSTRI POKLICEV
NOVI TEDNIK
Slovenski zlatarji sodijo v svet
»Greh bi bil, če bi znanje umrlo z nami,« je prepričan zlatar juvelir inštruktor Miroslav Bahčič, ki o zlatarstvu v Celju pripravlja tudi knjigo - »Eni vedo, kaj hočejo, drugim je pri izbiri nakita pomembno le, da se sveti.«
Zlatar Miroslav Bahčič, ki v Ulici obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje že 11. leto prikazuje mojstrstvo zlatarskega poklica obiskovalcem (tudi danes, v petek, med 10.30 in 11.30 ter 16.30 in 17.30), pri svojem delu prisega na čistočo. »Pomembna je čistost materiala, prav tako delovnega prostora in orodja. Še bolj kot v kuhinji! Kot učitelj sem bil včasih nesramen, pa sem vajencem dejal, da po malici, ko so >zmazali< klobaso z gorčico, ne morejo sesti za zlatarsko mizo. Pa niso dovolj le čiste roke, tudi za orodje je treba skrbeti. In delovna miza mora biti pospravljena, sicer se ne znajdeš med vsem, kar se ti nabere na njej. Zato pa imaš predal, da pospraviš orodje, ki ga več ne potrebuješ. Temeljito pospravljanje te čaka okoli malice, obvezno pa je pred koncem delovnika. Zlatarji imamo posebno kr-tačko, da si večkrat očistimo roke, še prahca ne sme biti med obdelavo zlata,« hiti pripovedovati in doda, da mora biti zlatar tudi drugače »čist«, pri tem pa misli na poštenost.
»Za ta poklic se nisem odločil načrtno, bolj kot ne naključni so bili moji začetki. Starejši brat je bil določen za študij, sam sem bil športnik, nogometaš, naredil sem sicer sprejemne izpite za gradbeno tehniško šolo, a mama, ki je raznašala časopis po mestnem središču, se je pri zlatarju Kra-golniku v Zidanškovi ulici dogovorila, da me vzame v uk,« pripoveduje in se spomni svojega prvega delovnega dne. V Zlatarstvu Kragolnik so takrat prenavljali lokal in prvo >zla-tarsko< orodje - strgalo ali »ša-uber« so mu rekli - je spoznal, ko je moral očistiti vsa stikala
Menjal sedem delodajalcev
»Nikoli me ni vleklo >na svo-je<. Razmere so bile take, da sem menjal sedem delodajal-
si ju sam oblikoval, pa sem bil usposobljen tudi za svetovanje.« Takrat je zlatar lahko zaslužil več kot direktor, v zlatarni je bilo to celo zaželeno.
»Vrednost nakita ostaja. Eno je spominska, če smo ga dobili kot darilo, druga je v zlatu. Če se določenega kosa naveličamo, je najbolje, da gre v predelavo. Prodaja nakita kot starega zlata se gotovo ne splača, če pa želite varčevati, potem je najboljši nakup čistega zlata - v gramih lahko vedno spremljate njegovo vrednost.«
Pogled na delovno mizo - v ospredju kolo, ki ga je Bahčič oblikoval kot nagrado za najboljšega kolesarja Slovenije po osamosvojitvi.
in vtičnice. »Tako je mojster preizkusil mojo natančnost. 14 dni sem bil na preizkušnji, potem smo podpisali pogodbo. Eno leto sem bil v zlatarski delavnici, potem so nas 22 iz vse Slovenije združili v en razred v šolskem centru Borisa Kidriča in v treh letih smo sestavili devet mesecev pouka, vse ostale je bilo v delavnici,« se spominja začetkov v letu 1963. Pri Kragolniku je imel srečo, da ga je »v roke vzel« Silvo Dečman, vrhunski starejši zlatar, ki ga je res učil in tudi
izučil. »Enkrat ti pokažem in takrat lahko vprašaš, drugič te bom že čudno pogledal, tretjič pa ne hodi več k meni. Potem nisi za to delo,« se spominja Dečmanovih besed.
cev, pa se je le eden čudil, da sem vselej ob koncu delovni-ka pospravljal mizo,« spomni na red, ki zlatarju ne sme biti tuj. »Ko sem se izučil pri Kragolniku in odslužil vojsko, je bila konec 60. let prva kriza v zlatarstvu. Mojster me je priporočil kolegu Korenu, kamor sva se selila oba z Dečmanom. Potem ko se je izučil domač sin, sem se sam prestavil v Zlatarno Celje. Na sveže sem bil poročen in soproga mi je svetovala, da ostanemo doma,« se spominja in pove, kako mu je mojster Koren urejal, da bi šel »na svoje« v Novo mesto. V zlatarni je potem s pridnim delom in znanjem, ki ga je nabiral tudi v tuji strokovni literaturi, napredoval do vodje servisov. »Že med vajeništvom sem se učil nemščino, ker je bila večina gradiva o zlatarstvu v tem jeziku,« se spominja Bahčič, ki je prevzel tudi promocijsko akcijo celjskih zlatarjev. »Hodili smo po vsej Jugoslaviji. Bil sem izučen zlatar, znal sem delati, z znanjem in tehnologijo, ki sem
»Delal sem po cele dneve, še za zasebne zlatarje. Vse to je bilo učenje in počasno vzpenjanje kariere. Pa tudi zaslužek - takrat smo zidali hišo, in če sem hotel plačevati zidarje, je bilo treba zaslužiti čim več.«
Zlati časi za zlatarno so bili v začetku 80. let, leta 1982 je 400 zlatarjev predelalo sedem ton zlata. »Potem sem dobil v zla-
»serve«. »Potem sem to priložnost zagrabil z vsemi štirimi, ves čas sem imel v ospredju to, da bi imeli zlatarji čim več prakse,« se spominja. Ko je namreč dobil prve učence v 3. letniku, so bili teoretično zelo dobro podkovani, a zlatarstva niso znali praktično nič. Sam je z vajeniško izobrazbo opravil potrebne andragoške in pedagoške izpite, se dodatno strokovno izobraževal tudi v tujini in sčasoma dosegel najvišji mogoč naziv v svoji stroki - zlatar juvelir inštruktor.
Razcvetu zlatarstva je spet sledila kriza - šola je uplahni-la in v zlatarno se je vrnil po osmih letih, eno leto pred njenim stečajem. »Potem pa povabilo v Zlatarstvo Koren, k sinu nekdanjega mojstra. Honorarno sem še učil, a žal v petih letih potem dočakal še drugi stečaj,«
»Zlatar mora biti tudi psiholog. Že na pogled moraš oceniti, kaj si stranka želi, kaj si lahko privošči. Eni natančno vedo, skrbno izberejo, drugim ni važno, le da se sveti. Moškemu, ki kupuje soprogi, a ne ve, kaj bi izbral, svetujem, da prosi za pomoč njeno najboljšo prijateljico. Ta bo znala prav izbrati!«
»Zlatarna Celje je danes izjemno močna pri poročnih prstanih. Takih ne more skoraj nihče drug narediti. Ima vrhunske stroje, dober razvoj, sledi trendom. Blagovna znamka se ohranja, a za bodočnost morajo misliti na vzgojo svojih ljudi. Zdaj imajo še tiste, ki so bili >narejeni<pred leti. Prihodnost z lastnimi strokovnjaki pa je v prodoru v svet. In če se vrnem k izobraževanju - Slovenija, Celje, bi lahko bil izobraževalni center za širšo regijo.«
tarni ponudbo, da prevzamem uk zlatarjev. Na tiho so me prej preizkusili s tremi pripravniki, a nisem vedel, ali naj sprejmem ali ne. Posvetoval sem se z dobrim prijateljem, učiteljem - pa mi je dejal, da če bom do vseh učencev enak, če bom pošteno, a strogo ocenjeval, in če ne bom delal razlik, potem sem za v šolo, drugače ne. Poleti 1986 so mi v šolskem centru uredili delavnico, čeprav 1. septembra še nisem vedel, ali naj 3. stopim v razred ali ne, še žena mi takrat ni hotela svetovati.« Pa je odločila direktorica Ana Berglez Volk, ki ga je oštela, da je mečkač in mu kot zaprisežena tenisačica povedala, da pričakuje od njega nove
se spominja in doda, da se je potem za kratek čas zaposlil pri zlatarju v Šentjurju. »Takrat pa je prišlo povabilo iz Ljubljane, naj sodelujem pri pripravi mojstrskih izpitov. V 6-člansko komisijo so me imenovali s še tremi Celjani, treba je bilo pripraviti tudi gradiva, po katerih so zlatarji delali izpite v delavnici šolskega centra,« pripoveduje Bahčič, ki je upokojitev leta 2009 dočakal v »novi« Zlatarni Celje, že od leta 1999 pa sodeloval tudi pri pripravi vsega potrebnega za zlatarsko delavnico v muzejski Ulici obrtnikov, kjer svoje znanje zdaj prikazuje z velikim veseljem.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
Pred začetkom dela - na alpaki, zlitini niklja, bakra in cinka, ki je zelo podobna belemu zlatu, se učijo zlatarji vse Evrope, na njej se ne more narediti veliko škode, ker je poceni.
Zlat medaljon je izdelal, ko je začel mojstrstvo zlatarjev predstavljati v Ulici obrtnikov. Ženi Roziki ga bo podaril, ko bo s tem delom zaključil. »A še dolgo bo morala čakati,« se nasmeje.
NOVI TEDNIK
ZA DUŠO iN TELO
17
Mir, kot ga pozna le globina
^^ ^ ^^	^^ % # S Špelo Cvetko Penič v zlatem templju o gongih, kristalnih posodah in spečem
I I w potencialu našega uma
Tisti večer bi bil še eno čisto običajno druženje prijateljev, če se ne bi ena od članic omizja odpravljala na gong delavnico. Najprej je bila le za šalo navržena ideja, potem je beseda dala besedo. Z vso družbo se je tistega jutra proti Pohorju odpravila tudi Špela Cvetko Penič. Tako se je pred približno sedmimi leti prvič srečala s tem tibetanskim tempeljskim inštrumentom. »Doživela sem tak globok notranji mir, da me več ur noben zunanji dražljaj ni zares vznemiril.« Odtlej jo je zdravilna moč starodavnega zvoka praktično uročila.
Špela, ki je sicer slikarka, je ob pogledu na inštrument doživela popoln deja vu. Na njenih platnih so namreč že dolgo pred tem nastajale podobe, ki so presenetljivo spominjale na gong. »Hkrati sem vsako sliko doživljala kot zvok.« Kljub vsemu je ni osupnil zvok gonga, ampak tišina, ki jo je ustvaril. »Na koncu delavnice smo se kopali v zvoku desetih gongov na jasi. Padla sem v tako notranjo tišino, kot sem jo doživela samo še pri potapljanju. Kot da svet okrog tebe sploh ne obstaja in te nobena misel ne more zares vznemiriti.« Mojstri učijo, da je gong pravzaprav portal za prehajanje zavesti na višje ravni oziroma v druge razsežnosti.
Vse v življenju si zasluži svoj obred
Dom, ki sta ga z možem ustvarila v Gosposki ulici v Celju - Špela je poročena z znanim violinskim mojstrom Avguštinom Peničem - naredi poseben vtis. Tu si je uredila tudi svoj zlati tempelj. Prostor, kjer izvaja zvočne kopeli in masaže. »Vedno sem bila zelo senzibilna. Vse življenje sem raziskovala in že od nekdaj kopičim znanje, ki lahko pripomore k boljšemu in bolj kvalitetnemu življenju.« Globoko sprostitev, ki jo lahko dosežemo z zvočno kopeljo, Špela kombinira tudi z masažo. Imenovala jo je kar poezija dotika. »Hočeš ali nočeš se pri tem ustvari povezava med maserjem in stranko. Včasih sem imela zaradi tega resne težave, ker nisem znala postaviti blokade pred čustvenim svetom nekoga drugega. Zdelo se mi je, da z dotikom vame prehaja vsa prtljaga, ki jo ljudje nosijo s seboj. Z leti in izkušnjami sem tudi to obvladala.« Prepričana je, da lahko telo postane oklep duha ali pa njegovo sveto polje. Ob tem posvečanje posamezniku za sogovornico nikoli ne bi moglo postati stvar zaslužka in pogledovanja na uro. »Tudi v takem sistemu sem se že preizkusila. Popolnoma do-
volj za spoznanje, da to pač ni nekaj, kar bi izpolnjevalo mene ali kogarkoli drugega.« Špela je vse, kar počne, povzdignila v obred. Ritual, ki si zasluži prostor, čas in seveda spoštovanje.
Kristalni zvok, ki prevrta v možgane
Sredi toplo opremljene sobe seveda kraljuje gong. Videti je kot ogromen kovinski pokrov, ki ga je nekdo obesil na leseno stojalo. Približno 30 kilogramov ni enostavnih za transport, vendar Špelo - predvsem po moževi zaslugi - običajno spremlja povsod. Ob gongu so seveda nepogrešljive še tibetanske pojoče posode in razni zvončki. Glede na to, da je tudi uvoznica in zastopnica za tovrstna glasbila, gre skozi njene roke veliko različnih izdelkov. Zadnja pridobitev, lastnici še posebej ljuba, je kristalna skleda. »Najprej se mi je zdelo, da je bila zgrešena naložba. Sčasoma pa sem spoznala njen neverjeten učinek. Za mnoge je kar malo prehuda. Meni pa se dogajajo neverjetne reči, odkar igram nanjo.« In res. Ko udari ob zunanji rob posode, ki bi prav lahko bila kakšna kuhinjska »namestitev« za solato, si najprej presenečen, da stvar sploh zveni. Ko pa je z istim tolkalom začela vleči po zunanjem robu, je zvok zavibri-ral in se dvignil do neslutenih razsežnosti. Kot bi ji uspelo v roke prijeti neoprijemljivo materijo in se z njo po mili volji igrati. Zvok pa se naseli v možgane in zelo kmalu ni tam prav nobene misli več. V
Zvok gonga je vedno terapija. Tako za stranke kot zame. Zelo redki so tisti, ki jim niti to ni pomagalo, da bi se resnično sprostili.
sodobnem svetu precej redek občutek.
Ni klavir,
razbijanje po steni
pa tudi ne
Špela je svoje igranje izpopolnjevala pri mojstrih, kot je Don Conroe iz New Yorka. Na prvi pogled se zdi stvar zelo enostavna. A ima svoje muhe. »Seveda to ni klavir, ni ti treba poznati not in imeti glasbenega predznanja. Gong je inštrument drugačnih, mističnih razsežnosti. Če sem se česa naučila, je to, da moram
Poleg gonga so nepogrešljive tudi tibetanske pojoče sklede. Njihov zven bolj občutiš kot slišiš, ko ti jih položijo na telo.
igrati brez namer, da bi kaj dosegla. Pa tudi brez mojega notranjega miru ne gre. Energija in povezava s strankami se enostavno čutita.« Sam način igranja je specifika vsakega tolkalca. »Opazila sem, da igram precej ritmično. A vedno moraš biti odprt in pripravljen prisluhniti. Gong je inštrument, ki vedno znova preseneti.« Največja doživetja zvočnih kopeli so seveda v množici gongov. Tudi Špela je že bila del takega orkestra, ki pa seveda nima dirigenta ne vnaprej napisanega scenarija. »Pri tem gre bolj za predajo skupnemu igranju, da se prepustiš skupni energiji in prisluhneš. Natanko veš, začutiš, kdaj je čas, da pone-seš energijo naprej in kdaj se moraš umakniti. Sama veliko igram skupaj s Tjašo Cepuš v Hiši svetlobe Acman. Vedno znova sva obe hvaležni za to izkušnjo, da lahko igrava skupaj.«
Računalničarji v šoku
Ker je gong kopel posebno doživetje, si jo ljudje velikokrat zaželijo tudi na kakšnih praznovanjih, službenih zaključkih, raznih delavnicah. »Zanimive so na primer reakcije otrok. Zadnjič se mi je zgodilo, da so malčki na koncu v celjskem parku prišli k meni in začudeno strmeli. Kaj ste to počeli, so spraševali. Vse, cel svet je kar zvenel in se tresel, so mi razlagali.« Gong kopel v naravi je nekaj posebnega. Na domačiji svojih staršev v Arji vasi - ljubkovalno jo kliče kar »Cvetkolandija« - imajo velik travnik, kjer so srečanja z gongom že stalnica. »Kadar igram v naravi, se mi vedno znova dogaja, da svet okrog
nas v resnici zazveni. Človek bi pričakoval, da bomo na primer splašili ptiče. A vsakič pridejo čisto blizu in pojejo tako, kot jih nismo slišali še nikoli. To je pač gong. Globoko naraven zvok, ki vse poveže v harmonijo.« In vedno deluje. Nobene poseb-
ce. Vendar pozitivno in brez stranskih učinkov. Zato ga uporabljajo tudi za zdravljenje odvisnikov od drog. Na podoben način delujejo tudi posebne naprave, ki jih Špela prav tako kombinira z gongom. Gre za t. i. »mind machine« ali možganski fi-
V poletnih dneh vsak prvi petek v mesecu objavljamo prispevke na temo: ZA DUŠO IN TELO. V juniju smo vam predstavili bojevnike magičnega gibanja in vlogo terapevta-zdravnika duše. V avgustu vam bomo razkrili kako preživeti brez ...
ne poduhovljenosti ni treba, še manj kakšnih ezoteričnih nagnjenj. »Zadnjič sem gostovala na nekem srečanju računalniškega podjetja. Stereotipni in prizemljeni informatiki so prihajali na kopel tudi po dvakrat, trikrat. In vsi po vrsti so že po desetih minutah padli v popolno stanje notranjega miru. Kot so razlagali, jih niti vsa tista >hojladri muzika<, ki je igrala zunaj, ni niti malo motila.« Določene frekvence na nas učinkujejo izredno zdravilno - zvok brenčečih čebel v cvetočem lipovem drevesu, črički, žuborenje vode ... vse to je okrog nas, a se temu enostavno ne pustimo pobožati.
Možganski fitnes z gledanjem v sonce
Dokazano je, da zvok gonga v možganih deluje podobno kot psihoaktivne substan-
tnes. S posebno elektronsko napravo v obliki očal dosežemo vizualno in zvočno stimulacijo uma. Isti učinek dosežemo, če z zaprtimi očmi pogledamo v sonce in si z roko mahamo pred vekami. Možgane stimuliramo tako, da bistveno lažje sprejemajo informacije, se učinkovito učimo tujih jezikov ... Špela vidi velik potencial predvsem pri delu z mladimi. »Ne zavedajo se namreč, da nanje deluje točno po tem principu, a negativno, že vsak rave party. Če bi se ljudje zavedali, da lahko prav ta orodja namesto za omamljanje uporabijo za učenje in prebujanje osebnih potencialov, bi resnično dobili krila.«
Če vas zanima, kako zveni gong in kako so slišati vaši notranji svetovi tišine, bo to poletje še nekaj priložnosti tudi na celjski mestni plaži.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
www.radiocelje.com
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Pijanci, umaknite se s cest!
To je od danes sporočilo nove prometne zakonodaje
Vožnja v nasprotno smer na avtocesti, prekoračitev hitrosti za več kot 30 km/h ali 50 km/h, alkoholi-ziranost, vožnja pod vplivom drog, odklonitev strokovnega pregleda ter zapustitev kraja prometne nesreče so od danes najhujši cestni prekrški. Kazni gredo v nebo. Divjak, ki bo skozi naselje drvel s 100 km/h, bo kaznovan z najmanj 1.200 evri in 18 kazenskimi točkami. »Najmanj« pomeni, da je kazen lahko še višja! Če bo zraven alkohol, bo v družbi ožigosan kot alkoholik, saj bo moral skozi rehabilitacijski program, težave bo imel tudi pri izbrisu kazenskih točk ...
Dosedanji Zakon o varnosti cestnega prometa od danes nadomeščajo štirje. To so Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o cestah in Zakon o motornih vozilih. Nekatere kazni oziroma določbe glede udeležbe na rehabilitacijskih programih in v prenovljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo pa se bodo zaradi uskladitve z Zakonom o prekrških začele uporabljati oktobra.
Do zdaj so pijanemu vozniku policisti odvzeli vozniško dovoljenje le za 24 ur, od oktobra bo na primer pijan voznik brez dovoljenja ostal do pravnomočnega konca postopka o prekršku. Ti postopki se bodo vodili prednostno in hitro, vsaj tako obljubljajo na pravosodnem ministrstvu. Že zdaj pa velja strožje ukrepanje proti povratnikom (že pravnomočno kaznovanim), ki jim lahko zdaj prepovedo vožnjo od treh mesecev do kar dveh let, do zdaj je bilo to možno le do enega leta.
S takšnimi kaznimi naj bi zmanjšali število najhujših nesreč in vzgojili slovenske voznike med katerimi so nekateri na Celjskem prave kamikaze. Med njimi je ogromno večkratnih kršiteljev predpisov, ki pa jih kazni do zdaj niso spametovale. Morda jih bo odslej to, da bodo morali opravljati kontrolne preglede pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita, se udeleževati delavnic, kjer si bodo morali priznati, da imajo hud problem z alkoholom ...
SŠol
Kazenske točke
Zakon o voznikih uvaja možnost prostovoljnega izbrisa štirih kazenskih točk enkrat v treh letih, če se bo voznik prostovoljno udeležil programa usposabljanja za varno vožnjo, zdravstvenega pregleda s svetovanjem ali rehabilitacijskega programa. Možnost izbrisa štirih kazenskih točk bo imel voznik začetnik ali poklicni voznik, ki je imel do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, če bo opravil pregled s svetovanjem pri zdravniku. Za ostale bo to veljalo, če bodo imeli nad 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi. Po svetovalnem razgovoru z zdravnikom bo voznik prejel potrdilo, na podlagi katerega mu bodo zbrisali 4 kazenske točke. Če pa bo voznik presegel te vrednosti alkohola, se bo moral udeležiti ustreznega rehabilitacijskega programa. Voznik, ki bo pridobil 4 in ne presegel 17 kazenskih točk ter teh točk ne bo pridobil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, bo lahko 4 kazenske točke zbrisal s tečajem varne vožnje.
PSIHOFIZICNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA - globe
105,-107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. list. RS, it. 109/10) p - cxamt alkohola na kilogram krvi	mE - mi I igrami alkohola v litru izdihanega zraka
5 □ K O	\ dopustna \ \	10571	0,0	10572 0,50 g t 0,24 mg M .h,- Zc ne kaie znakov ili.it C1J v ve denju. katerih posledica je lahko nezanesljiva rtvnmie v «¿smeiti ptomtiu
3 < * h □ H M	\ izmerjena	•	kwdidai m voznika med usposabljanjem; •	voznik. kini™ vozniškega dovoljenja ali y vozniškem dovoljenju ninn vpisane kaiegorijk vozila, ki tn v p/j 10573	•	voznik Ct, C, m. D, BE, CIE, CE, D1E, DE; •	voznik vozila za javni prevoz potnikov tU h|aga ali prevoz oseh z® laitite polrebe; •	v (urnik vozila z ncvsmilii blagom; • poklicni voznik, ka<lar opravlja ta poklic; t iit¡ulj volni« med usposabljanjemkandidata; •	spremljevalec; * voznik zafetnik, > voznik, ki se mu izvriujc prepoved volnjc ali mu je vozniško dovoljenje odvzelo; t voznik, ki prevaža skupino otnk; 10S./4	drug voznik 10575
->	0,50 g i 0,24 mg	300 e	300 € +4 kt	... in kaic znaki motenj v vedenju.. 300 e + 4 kt
>	0.50 0,SC g >	0,24 -> 038 mg		6oo e	600 € + S kt	
>	O.SO 1.10 g 1 >	0.3« 0.52 mg		900 e	900 C + 16 kt	
> 1.19$ i 0,52 ms		1.200 €	> 1.200 € + 18 kt	
PREPOVEDANE DROGE, PSIHOAKTIVNA ZDRAVILA IN SNOVI - velja za voznika, učitelja vo&ije In spremljevalca				
valuj n pod vplivom prepovedanih substanc 106.		> 1.200 €, voznik +18kt		
odklonitev preizkusa alkoholi-zmnosti. strok, pregledu 1 07.		> 1.200 €, voznik +18 kt		
Tj bel o obliko va I: Jakob Groil
Koliko bo plačal tisti, ki ...
... ne bo ustavil pred prehodom za pešce: 300 evrov.
... bo opustil varstvo nad mladoletnim otrokom, ki bo storil prekršek: 200 evrov.
Kazen je lahko še višja glede na kršitev. ... bo z avtom prevozil rdečo ali rumeno utripajočo luč: 300 evrov + 5 kazenskih točk. ... v vozilu ne bo pripet z varnostnim pasom: 120 evrov.
... z vozilom ne bo pravilno in pravočasno nakazal smeri vožnje: 300 evrov + 3 kazenske točke.
... bo hodil peš in v temi ne bo uporabljal odsevnikov: 40 evrov.
... bo vozil vzvratno na odstavnem pasu avtoceste: 300 evrov.
... bo vozil kolo po napačni strani ceste ali ne bo imel odsevnikov v temi: 80 evrov.
... ne bo upošteval predpisane varnostne razdalje: 500 evrov + 5 kazenskih točk.
Tabeli s kaznimi za prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola je za naš časopis na lastno pobudo pripravil ekonomist Jakob Grošl iz Velenja, sicer naročnik Novega tednika in naš redni bralec. »Tabele niso namenjene zastraševanju, temveč spoznanju, da v prometu nismo sami, pri čemer naše odgovorno ravnanje prispeva k naši lastni varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, s čimer se izognemo materialni škodi, zlasti pa ne ogrožamo zdravja ali celo sebe in drugih,« dodaja Grošl.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Kdo so celjski specializirani sodniki?
V boj z najhujšimi kriminalci!
Natanko teden dni na celjskem okrožnem sodišču že deluje specializirani oddelek, na katerem bodo sodili v najzahtevnejših primerih organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Ministrstvo za pravosodje je te oddelke uvedlo tudi na okrožnih sodiščih v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vseh so že pripravili spremembe razporedov dela. V Celju bodo zaenkrat najhujšim kriminalcem sodili trije sodniki.
To so okrožna sodnica Romana Gradič, višja sodnica, ki je tudi vodja oddelka, Ingrid Lešnik ter okrožni sodnik svetnik Bojan Nendl. Vse preiskovalne zadeve se bodo dodelile najprej preiskovalnemu sodniku Nen-dlu, po vložitvi obtožnega akta, torej obtožnice, pa
se pristojnosti dodeljujejo Gradičevi in Lešnikovi po vrstnem redu. Izbirali ne bodo, upoštevali bodo celo abecedni red priimkov sodnic pri dodelitvi kazenskih spisov. Ko bo najhujšim primerom sodil senat peterice, morata biti v njem vedno ravno ti dve sodnici. »Namen specializiranih oddelkov je zagotovitev pogojev, da najzahtevnejše zadeve sodijo najbolj izkušeni in usposobljeni sodniki,« pravijo na pravosodnem ministrstvu.
In kdo so ti trije specializirani celjski sodniki? Bojan Nendl je na primer predlani kot preiskovalni sodnik zaslišal povzročitelja prometne nesreče pri Arji vasi Branka Mačka, Romana Gradič je med drugim sodila enemu največjih goljufov v Sloveniji zaradi prodaje tujega stanovanja. V enem primeru ga je obsodila, v drugem, kjer so
Ministrstvo za pravosodje bo v prihodnjih dneh objavilo razpis za še dodatne sodnike na teh oddelkih. V Celju bodo potrebovali še dva. Zdaj morajo pripraviti še spremembe sodnega reda, tem sodnikom pa bo treba urediti še plačni položaj. Ker bodo sodili v najhujših zadevah, to pomeni, da bodo podvrženi tudi morebitnim pritiskom ali grožnjam.
mu prav tako sodili zaradi goljufije, ga je oprostila. Pred leti je celjskemu prekupčevalcu z mamili, ki je namerno povozil kriminalista, izrekla pogojno kazen in dejala, da si povzročitelj »zasluži drugo priložnost«. Sodnica Ingrid Lešnik je ravno pred dnevi na zaporne in pogojne kazni obsodila roparje trgovine Lidl v Celju. Pred leti pa je višje sodišče razveljavilo njeno sodbo Kristijanu Ka-meniku, ko so mu sodili za umore v Tekačevem.
SIMONA ŠOLINIČ
Ovadili celjsko odvetnico
Ključno pričo v sodnem procesu naj bi na dan sojenja klicala kar 25-krat!
Celjski kriminalisti naj bi zaradi napeljevanja h krivi izpovedbi ovadili odvetnico Maksimilijano Kincl Mlakar. Možnost ovadbe smo napovedali že pred meseci, ko smo poročali o sojenju kriminalni združbi, ki naj bi na našem območju pre-prodajala mamila. Kincl Mlakarjeva namreč zastopa prvoobtoženega Fadila Omiča iz Velenja, ki naj bi skrbel za organizacijo, ostali soobtoženi naj bi mu drogo dostavljali.
Sodni proces se ves čas zapleta, 12 odvetnikov 12 obtožencev ves čas poskuša doseči, da bi iz obsežnega kazenskega spisa izločili dokaze, ker so po njihovem nezakoniti. Gre tudi za najbolj obremenilne dokaze. Ker se sojenje tako vleče, je višje sodišče odločilo, da gredo obtoženci iz pripora na prostost. Na eni od obravnav pa je pričal tudi 38-letni moški s Celjskega, nekdanji odvisnik od droge.
Na vprašanja, povezana z izvorom droge, ni želel odgovarjati oziroma se ni izjasnil, kdo mu je drogo priskrbel. Tožilstvo je že med njegovim zaslišanjem posumilo na krivo pričanje in lažno izpoved-bo. Še več, tožilka Marija Sladic, o čemer smo že poročali, je presenetila s podatki, da je ključno pričo odvetnica Kin-
Odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar
cl Mlakarjeva klicala kar 60-krat! Samo na dan pričanja (priča je nekaj časa zamujala na obravnavo) pa kar 25-krat! Pred tem naj bi na tožilstvo prišlo tudi anonimno pismo, v katerem je bilo zapisano, da je bila priča že na prvem zaslišanju »pod pritiskom, da se boji maščevanja in da naj bi jo odvetnica >gnjavila<, kaj naj na sodišču pove«. S tem naj bi storila kaznivo dejanje napeljevanja h krivemu pričanju. Kaj bo takšna ovadba povzročila med odvetniki, še ni znano, so pa že na sporni obravnavi lani dejali, da gre »za nedopusten napad na odvetništvo«. Odvetnik Kincl
Mlakarjeve Tomaž Bromše
je v svoji izjavi kratek, njegov komentar je le: »Kazenska ovadba je v celoti neutemeljena.« Kinc Mlakarjeva je takrat senatu telefonske stike s pričo obrazložila s tem, da naj bi bila v nekaterih primerih njena odvetnica. In da je priča klicala njo in ne obratno. Ovadili so tudi 38-letnika, ker naj bi pred sodnim senatom lagal. Tožilstvo meni, da je moški krivo pričal predvsem zaradi strahu pred kriminalno združbo, ki ji grozi večletna zaporna kazen, če bi jo spoznali za krivo.
SŠol
Foto: SHERPA
Notar Rojs ni kriv nevestnega dela!
Toda sodba še ni pravnomočna - Ni vedel, da sta pred njim goljufa
»Kaznivo dejanje nevestnega dela se lahko stori le z naklepom, tega pa vam ni mogoče očitati,« je dejala celjska okrajna sodnica Saša Kovačič in notarja Sergeja Rojsa iz Šmarja pri Jelšah oprostila. Notarjevo ime se namreč ves čas omenja v povezavi z eno največjih goljufij v Sloveniji, ki je kar nekaj mesecev polnila časopisne stolpiče. Rojs je namreč sestavil in overil kupno pogodbo za stanovanje, ki sta ga Ivan Vuči-na in Iztok Perčič prodala Celjanu Cirilu Zeliču za vrtoglavih 250 tisoč evrov! Goljufija je odmevala, ker sta mu prodala kar tuje stanovanje.
Zatem ko sta bila Vučina in Perčič obsojena na okrožnem sodišču, se je šele lahko začel proces proti Rojsu. Ta naj bi »kršil zakone in predpise, opuščal dolžno nadzorstvo in nevestno ravnal, čeprav bi moral predvidevati, da s tem lahko povzroči drugemu večjo škodo,« so mu očitali na tožilstvu. Overil je namreč kupni pogodbi (najprej med dvema podjetjema, nato pa med podjetjem in oškodovancem), kljub temu, da je na podlagi vpogleda v sodni register videl, da je tam vpisan drugačen naslov prodajalca stanovanja kot na njegovem potnem listu. Za prodajalca se je lažno z drugim imenom predstavljal Vučina. Nevestno naj bi po mnenju tožilstva ravnal tudi pri tem, da je sestavil pogodbo, čeprav je vedel, da bodo težave z vpisom lastninske pravice na nepremičnino.
Sergej Rojs. Nedolžen.
Tudi tako visokega gotovinskega plačila med pravnimi osebami ne bi smelo biti, ko se je sklepala prva kupna pogodba med podjetjema. Rojs je vse očitke ves čas zavračal in trdil, da je ravnal pravilno in da ni spoznal, da gre za goljufijo. O možnosti težav pri vpisu lastninske pravice naj bi Zeliča tudi opozoril, ko pa je posumil, da je nekaj narobe s potnim listom, je o tem obvestil policijo. Ravno to mu je sodnica štela v prid. »Ker ste poklicali na policijsko postajo v Šmarju in poli-
ciste o tem obvestili, to kaže, da pri vašem ravnanju ni moglo biti naklepa,« je razložila in Rojsa oprostila. Tožilstvo, ki se bo po vsej verjetnosti pritožilo, je za Rojsa predlagalo denarno kazen v višini 10 tisoč evrov.
SIMONA ŠOLINIČ
Ministrstvo za pravosodje je proti notarju Rojsu sprožilo celo postopek za razrešitev, a so ga kasneje s sklepom ustavili.
INFO113!
Po tono litine
V začetku tedna so v Štorah neznanci odnesli kar tono litine, ki je dodatek jeklu.
Ukradli so jo kar iz skladišča podjetja. Škode je za 18 tisoč evrov. Na Mestnem trgu v Šentjurju pa je nekdo vlomil v eno od kleti, kjer pogrešajo svetlobno tablo in škarje za rezanje žive meje. Škodo ocenjujejo na 700 evrov.
Naboj v potoku
V torek je občan v naselju Krtince na območju Šmarja pri Jelšah v potoku našel naboj kalibra 7.65 milimetra.
Gre za ostanek iz druge svetovne vojne. Pripadnika Enote za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo neeksplodiranih ubojih sredstev sta nevarno najdbo odstranila in shranila do uničenja.
Boste prijavili ilegalce?
Ker policija v zadnjem času opaža izredno povečanje števila nezakonitih prehodov državne meje (na hrvaško-slovenski meji), je okrepila varovanje meje, hkrati pa se za pomoč obrača na prebivalce na teh območjih.
Njihova obvestila in klici na 113, v kolikor opazijo sumljive osebe, so pomembni predvsem zato, ker lahko policija prepreči morebitne nadaljnja kazniva dejanja ilegalcev. Med temi je največ državljanov Afganistana, Irana, Iraka, Egipta, Pakistana, Libije, Maroka, Alžirije, Palestine, Konga, Senegala ter Somalije. Ti ponavadi s Hrvaške nezakonito vstopajo v našo državo v mešanih skupinah od 4 do 8 oseb, opozarjajo na policiji.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
■ PREJELI SMO
Človeški kapital Slovenije
Dnevno nas slovenski mediji obveščajo o stališčih politike, da potrebujemo »svež kapital«, po možnosti tujega, da bi se »skopali« iz krize. Ali res nimamo lastnega svežega kapitala? Dnevno prihaja z naših fakultet in iz drugih šol svež človeški kapital. Kako ravnamo z njim? Ali nista znanje in pripravljenost mladih, da svoje znanje unovčijo v Sloveniji, največji kapital naše države? Zakaj jim damo vedeti, vsaj večini, da bodo svoje novo znanje, svoj »svež« kapital najlažje unovčili v tujini? Marsikdo že na začetku poskusi »prodati« svoje znanje tujini. Bodo res vsi, ki upajo na tujino, tam tudi uspeli? Ali ni to največje osiromašenje lastne države?
Mnogo človeškega kapitala se skriva tudi v znanju in izkušnjah starejših ljudi v Sloveniji. Z medgeneracij-skim delovanjem bi starejši skupaj z mladimi ustvarjali
nov izviren slovenski kapital. So te možnosti res že dovolj izkoriščene?
Ob tem se porajajo vprašanja tujega »svežega kapitala«. Je denar, po možnosti tuj, res rešitev za krizo v Sloveniji, za katero vemo, da je tudi specifično naša? Zakaj je za naše voditelje pomemben kapital v obliki denarja - kreditov in ne ljudje? Zakaj prodajajo temelje, kjer bi se slovenski človeški kapital lahko izrazil, se medsebojno oplemenitil in postal edinstven, težko posnemljiv ter izviren? Ali to ne bi dvignilo državljanske zavesti, zaupanja v lastno državo in zmanjšalo sedanjega malodušja?
Konkretno: ali niso slovenski naravni viri in izviri možnost, ki bi lahko pomenili temelje za izražanje in ustvarjanje svežega kapitala, novih delovnih mest, velika neizkoriščena možnost? Nedavno so bile Terme Maribor prodane tujcem. Vlada je sprejela sklep o prodaji Rimskih term (2011-2012). Tudi nekatere druge naravne vire in bogastva koristijo družbe, ki so v večinski lasti tujcev. Imajo tujci interes ustvar-
jati nova delovna mesta in spodbujati medgeneracijsko delovanje? Je za zdravilišča res najpomembnejši dobiček od zdraviliškega turizma? Zakaj nima prednosti skrb za zdravje ljudi?
Če smo znani po pridnosti in delavnosti, dajmo ljudem možnost, da to pokažejo. Dajmo možnost izražanja novega edinstvenega kapitala, ki se skriva v svežem znanju mladih in v medge-neracijskemu delovanju. Ali ne bi z ustrezno obliko gospodarskih družb, omogoča jih tudi sedanja zakonodaja, povsod tam, kjer so dani naravni viri in ostali pogoji, osnovali družbe, ki bi dajale prednost človeškemu kapitalu? Na področju zdravja, ki je kot telesno, duševno in socialno blagostanje (pozitivni vidiki zdravja) ter prizadevanju za mir (notranji mir v nas in med nami), so še številne neizkoriščene možnosti Slovenije.
Vabim sedanjo »okrnjeno« vlado, naj da prednost pogojem, ki bodo omogočili množično izražanje človeškega kapitala tako, da bo Republika Slovenija postajala oaza zdravja in miru.
ANTONIJA MARINČEK, Celje
PRITOŽNA KNJIGA
Hofer ni »fer«
Hofer sporoča: »Mene je razlika že prepričala.« To je reklamni slogan, ki je
opremljen z vsako njihovo ponudbo, ki prihaja v naše nabiralnike. Mene je razlika že prepričala v tem smislu, da zelo redko stopim v njihove prodajalne zaradi naslednjih razlogov: v vseh poslovalnicah, ki sem jih obiskal - Slovenske Konjice, Šentjur, Mozirje in Celje - je tako malo ljudi zaposlenih, da v trgovini ne najdeš nikogar, ki bi ti karkoli pomagal, in moraš to vprašati pri blagajni, kjer ponavadi dela samo ena, ostale tri ali štiri trgovke so pa za okras. Bla-gajničarka mora urejati blago v prodajalni, kakor hitro zmanjka strank pri blagajni, pri čemer mora reva priteči zopet k blagajni, ko se tam naberejo ljudje. Konkretno v poslovalnici Mozirje pride včasih za blagajno pomagat tudi šef poslovalnice, ki pa to delo opravlja vsaj na pogled z velikim nezadovoljstvom, in zelo redkokdaj se zgodi, da odprejo tudi drugo blagajno. Podobno je tudi v ostalih omenjenih poslovalnicah. Nočem delati reklame, toda v njihovem konkurenčnem podjetju Lidl je to popolnoma drugače urejeno in takoj ko nastane vrsta pri eni blagajni, odprejo drugo in po potrebi tudi tretjo. V Ho-ferju pa, kot sem izvedel od delavcev, ki ne upajo mnogo kritizirati, jih s tem načinom dela že kar izkoriščajo, kar se vidi tudi po tem, da se je menjalo že kar precej prodajalcev. Tisto malo prodajalcev, kar jih je, pa je zelo prijaznih, pa četudi morajo
opravljati vsa dela v prodajalni. Če dobro pogledate, ima blagajničarka za pasom pripete delovne rokavice, s katerimi mora delati, kot je zgoraj opisano. Verjetno je to ugotovil televizijski voditelj Andrej Hofer, ki jim je nekaj
časa s svojim obrazom delal reklamo in se zdaj na reklamah ne pojavlja več. Ker me je razlika prepričala, bom v prodajalne Hofer vstopal samo še v skrajni sili.
JOŽE JURC, Škofja vas
www.radiocelje.com
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
Zakupite minule, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih slroškov. Minute lahko plačale po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite {03) 490 02 22
Ekospomin pomaga pri utrjevanju znanja o skrbi za okolje.
Otroci v simbiozi z okoljem
Z učenjem in s pozitivnim zgledom najmlajšim kažemo smer, ki se je naj držijo. To je še posebej pomembno na področju okolja in varovanja narave. Prav zato so v podjetju Simbio, d. o. o., iz Celja, ki zagotavlja celovito ravnanje z odpadki, kar pomeni javno službo zbiranja in odvoza odpadkov v 12 občinah Savinjske regije, pripravili projekt Otroci v simbiozi z okoljem.
Ker je treba z okoljsko vzgojo začeti čim prej, so aktivnosti didaktično prilagojene otrokom v vrtcu in šolarjem do 5. razreda osnovne šole. Koordinato-rica projekta Natalija Aškerc je izpostavila najbolj priljubljene, kot so pripovedovanje zgodbic o odpadkih v zabojnikih, igranje ekospo-mina in drugih namiznih iger, prikaz ločevanja odpadkov in reševanje delovnih listov. Vse predstavljeno otroci tudi preizkusijo v praksi, saj prepoznavajo različne vrste odpadkov, jih ustrezno sortirajo in s tem spoznajo namen ekoloških otokov in zbirnih centrov.
Šole in vrtci na območju 12 občin Savinjske regije so se pozitivno odzvali na pobudo po okoljski vzgoji, saj je od lanskega do letošnjega maja v projektu Otroci v simbiozi z okoljem sodelovalo več kot dva tisoč otrok. Ti zdaj res poznajo prihranek dragocenega prostora
za odlaganje odpadkov in pomen ohranitve naravnih virov energije. Z delovanjem po načelu zmanjšaj, uporabi znova in recikliraj pa bodo skrbeli za okolje, v katerem bodo s ponosom doma.
Promocijsko besedilo Foto: SERGEJA LONČAR
Utrinki z delavnice v OŠ Frana Kranjca Celje. S pomočjo Natalije Aškerc bo šel odpadek v ustrezen koš.
ecE2aiScdMS£cQB3239
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... PREPROSTO DOBRO
Za nekaj sladkega lahko poskrbimo čisto enostavno, s pecivom, ki ne zahteva veliko časa in znanja. Osnove smo osvežili v oddaji Kuhajmo skupaj in dodali, da je jogurt koristno živilo. Navaden je dober za prebavo, kot pri vseh mlečnih izdelkih pa se tudi tu lahko odločamo za vsebnost maščob. »Lažji« jogurti so zdravju bolj prijazni in z dodatki lahko naredimo čisto svoje. Namesto da sadni jogurt kupimo, navadnemu dodamo narezano sezonsko sadje. Palačinke, pripravljene z jogurtom, so lahko sprememba na jedilniku in če je zmes pregosta, je ne redčimo, ampak naredimo jogurtov praženec. Z žlico čvrstega jogurta nadomestimo kislo smetano v kremastih omakah ali juhah. Za osvežilne solate lahko naredimo preliv iz soka stisnjene limone in tekočega jogurta. In nenazadnje, v poletnih mesecih je jogurt ne le živilo, temveč tudi hitro in poceni zdravilo. Za vse, ki pozabimo, da sonce še prehitro opeče, je navaden jogurt priročno hladilno sredstvo. Vseeno je boljša kombinacija zdravega sončenja, jogurt pa raje pojemo. Za trening preizkusite recepta poslušalk in dober tek!
JOGURTOVO PECIVO (poslušalka Marija)
Sestavine:
2 lončka ostre moke 1 lonček sladkorja % lončka olja 1 lonček jogurta Va pecilnega praška
po želji mleti orehi, lešniki, kokosova moka, borovnice
Priprava:
Vse sestavine stepemo in vlijemo v pekač, ki smo ga namastili ali obložili s peki papirjem. Posujemo s poljubnimi dodatki: z mletimi oreščki ali s sezonskim sadjem. Pečemo približno 20 minut pri 170 do 180°C.
Malo drugače: testo lahko damo na pol in polovici primešamo žlico kakava. Izmenično vlivamo v pekač, da dobimo lep, marmoriran vzorec, in spečemo, kot je že napisano. Pečen biskvit lahko prelijemo s čokoladnim oblivom ali premažemo z ogreto marmelado. Po vrhu posujemo kokosovo moko, mlete orehe ali lešnike. Zmes za jogurtovo pecivo lahko spečemo tudi v modelčkih za mafine. Tu lahko dodamo še naribana jabolka, nasekljano čokolado ali rozine. Če z dodatki postane zmes pregosta, dodamo malo mleka.
X
JOGURT Z JABOLKI (poslušalka Marta)
Sestavine:
2 do 3 drobna jabolka Vi 1 tekočega jogurta cimet
sladkor po želji
Priprava:
Jabolka olupimo in narežemo na krhlje. Damo v posodo, dolijemo malo vode in sesekljamo s paličnim mešalnikom. Prilijemo jogurt, premešamo in shranimo v hladilnik. Postrežemo kot osvežilen napitek.
NL
Malice 4. 7.-8. 7. 2011
PON., 4. 7. 2011
1.	OCVRT PIŠČANEC, DUVEČ RIŽ, SOLATA Z JAJČKO, JABOLKO
2.	ŠPAGETI BOLONEZ, MEŠANA SOLATA Z JAJČKO, JABOLKO
3.	SOLATNI KROŽNIK S TUNO, LEPINJA, JABOLKO
TOR., S. 7. 2011
1.	GRATINIRAN ZREZEK V ČEBULNI OMAKI, PIRE KROMPIR, SOLATA
2.	ČEVAPČIČIV LEPINJIZ AJVARJEM, GORČICO IN ČEBULO, SOLATA
3.	OCVRT SIR, TESTENINSKA SOLATA, SADJE SRE., 6. 7. 2011
1.	LJUBLJANSKI ZREZEK, PRAŽEN KROMPIR, HREN Z JABOLKI, SOLATA
2.	MESNO-ZELENJAVNA ENOLONČNICA, LEPINJA, ZAVITEK Z VIŠNJAMI
3.	SOLATNI KROŽNIK S POPEČENIM PURANOM, LEPINJA, SADJE
ČET., 7. 7. 2011
1.	ZREZEK V GOBOVI OMAKI,POMFRI, SOLATA, MAFIN
2.	ŠTEFANI PEČENKA, PEKOVSKI KROMPIR IZ PEČICE, SOLATA, MAFIN
3.	PICA Z MORSKIMI SADEŽI, MAFIN
PET., 8. 7. 2011
1.	ŽAR KROŽNIK (SV. ZAREBRNICA, ČEVAPČIČ, PIVSKA KLOBASA), OBLOGA, POMFRI, SOLATA, BANANA
2.	OCVRT OSLIČ, KROMPIRJEVA SOLATA S PAPRIKO IN PARADIŽNIKOM, LEPINJA, BANANA
3.	NJOKI S PIŠČANCEM, GOBAMI IN BUČKAMI, SOLATA, BANANA
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€.
hi I
včasih pa v naših najljubših lokalih.
Sfastm dcžMJa'.'.'
Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212 313
Kojič Milan s.p. Opekamiška cesta 15A, 3000 Celje
GSM: 041/901760; tel.: 03/42 67 070,03/42 67 072
rlTf. RESTAVRACIJA
TAVERNA
o ffelka
izdelujemo torte za:
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE,
ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA {8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-požta: slasdcarstvo@siol.il
Gostišče^prenoč/^
" Bohorč "
DOMAČA KUHiNJA, MAUCE, PIZZi, KOSILA, ALi, CAftD CETERJNG; Sprejemamo naročila ia večje zaključene družbe Bohorč Marjan tp., Dušana Kvedra 44, 3230 Šenčur pri Celju Tel,. ++386 (0)3 746 14 30, Moblie. ++386 [0)41 666 726
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
jSTIf.
^PRlll AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 2. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 3. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Milan Rajtmajer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 4. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Milan Rajtmajer, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 5. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 6. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 7. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 8. julij
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Zdravnik popotnik
Milan Rajtmajer je zdravnik, popotnik, turistični vodnik in še kaj. Vsa ta področja se prepletajo in dopolnjujejo v njegovem življenju. Kako se je
še posebej navdušil nad potovalno medicino, kje vse je že bil, kako je spoznal sorodnike Osame bin Ladna - vse to je Tatjani Cvirn pripovedoval v
oddaji Znanci pred mikrofonom, ki bo na sporedu v nedeljo ob 10.15. Foto: SHERPA
Nekateri odhajajo na dolg dopust
S 1. julijem se je na dolg poletni dopust odpravilo kar nekaj sodelavcev Radia Celje. Z njimi pa je šlo na počitek tudi nekaj oddaj. Poleg Stetoskopa in Zelenega vala, ki ju pripravljata naši upokojeni novinarski kolegici Milena Brečko Poklič in Mateja Podjed, bodo dopu-stovale še glasbene oddaje Sedem dni nazaj, Pop čvek in Katrca.
Foto: Nataša Müller
Klavdija Winder in njen Izi sta ustvarjalca nedeljske oddaje Katrca. Prejšnjo nedeljo je bila na sporedu zadnja oddaja z utrinki s piknika Katrce, jeseni pa se znova vračata na Radio Celje.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	EVERY TEARDROP IS A WATERFALL - COLDPLAY	(2)
2.	24000 BACI - AYLIN PRANDI (3)
3.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE(7)
4.	PLAGE - CRYSTAL FIGHTERS (4)
5.	CALIFORNIA KING BED - RI-HANNA	(3)
6.	WHERE THEM GIRLS - DAVID GUETTA FEAT. FLORIDA (5)
7.	LAST FRIDAY NIGHT (T.G.I.F.)
-	KATY PERRY	(2)
8.	SAVE THE WORLD - SWEDISH HOUSE MAFIA	(1)
9.	TONIGHT'S THE KIND OF NIGHT
-	NOAH AND THE WHALE (6)
10.	SOMETHING IN THE WATER
-	BROOKEFRASER	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	NAJLEPŠA PESEM - NUDE (5)
2.	ARENA - SIDDHARTA (4)
3.	LETIVA V NEBO - VOZELJ MARKO (4)
4.	VSE, KAR IMAŠ - SOULFOOD INC. (3)
5.	TI DAJEŠ - MUFF	(6)
6.	LE SRCE NE SPI - OMAR NABER (1)
7.	ZVEZDE V OČEH - FELIKS LANGUS (3)
8.	NA SKRIVAJ - KATJA KOREN (2)
9.	PIJN - FIDŽI	(2)
10.	V PRELEPI LJUBLJANI - DASHA (1))
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
CARE -
KID ROCK FEAT. MARTINA MCBRIDE & T.I. SIGNALS -
EVA & THE HEARTMAKER
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
OB TEBI - LUCIENNE LONČINA DOBRO JUTRO SLOVENIJA -6 PACK ČUKUR
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	1. VINCE JE BOG USTVARIL - ANS. SIMONA GAJŠKA	(3)
2.	DRUGA PUBERTETA - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (1)
3.	NIKAR NE TARNAJ LJUBICA
- PETKA	(4)
4.	NOCOJ PRIŽGI MI LUČ - GOLTE (5)
5.	NIČ NI VEČNO - ANS.TURK (2) PREDLOG ZA LESTVICO IZGUBLJENI DOM -
DOMEN Z VIŽARJI SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ZA VEDNO TVOJA - ROSA (2)
2.	PRIMORCI OK - ERAZEM (1)
3.	5 LET PRIJATELJSTVA - MLADI GODCI	(3)
4.	KOVAŠKI ŠPRICER - ŠTIRJE KOVAČI	(5)
5.	ZAVEC POLKA - ANS. EKART (4))
PREDLOG ZA LESTVICO DOBRO MI GRE - VIHAR
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
Nena Lužar bo program na Radiu Celje s krajšim premorom vodila vse poletje, na dopust je poslala le svojo glasbeno oddajo Sedem dni nazaj. V eni od zadnjih oddaj je pred mikrofon povabila tudi Domna Kumra.
NOVI TEDNIK
MNENJA IN RAZPRAVE
23
Različni energetski scenariji do leta 2030
V zadnjem času je slovenska energetska perspektiva v javnosti močno odmevala. Pojavljali so se različni scenariji, mnenja in razmišljanja, kako zagotoviti naši državi energetsko zanesljivo, stabilno in okolju prijazno oskrbo tako z električno kot tudi s toplotno energijo.
Okoljevarstvene organizacije stavijo na obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, medtem ko imajo različni strokovnjaki različno mnenje ob treh glavnih scenarijih NEP: osnovnem scenariju (med drugim nadaljevanje gradnje nadomestnega bloka 6 v Šoštanju), jedrskem scenariju (postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem) in plinskem scenariju (gradnji plinskih parnih turbin na zemeljski plin). Vsi scenariji imajo svoje prednosti in slabosti.
Nadomestni blok 6 v Šoštanju predstavlja za Slovenijo strateško pomemben objekt, ki zagotavlja zanesljivo in od uvoza energentov in vremenskih razmer povsem ne-
odvisno oskrbo z električno energijo v Sloveniji, omogoča pa tudi ustrezno regulacijo elektro-energetskega sistema in prilagajanje trenutni rabi. Slaba stran so seveda v ozračje emitirane emisije CO2, ki bodo v prihodnosti predstavljale tudi strošek pri proizvedeni električni energiji.
Jedrska elektrarna pri svoji proizvodnji nima bistvenih vplivov na okolje (brez emisij CO2), cena proizvedene energije pa je razmeroma nizka. Težavo predstavljajo radioaktivni odpadki, ki jih je težko skladiščiti, problem je tudi določitev odlagališča teh odpadkov. Jedrska elektrarna prav tako predstavlja zanesljiv vir energije, ki pa oddaja energije le v pasu. To pomeni, da v omrežje oddajamo vselej enako količino energije, saj je ni smiselno proizvajati manj, ker pri tem ne porabimo nič manj vstopnega energenta. Po katastrofalnem cunamiju na Japonskem in zapletih z jedrsko elektrarno v Fukušimi pa je svet znova spoznal nevarnost uporabe jedrske energije.
Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Kssena) so pred petimi leti poleg velenjske komunale ustanovile Mestne občine Velenje, Celje in Slovenj Gradec. Energetska agencija želi postati ključna inovativna, povezovalna, programska in implementacijska inštitucija ter stičišče vseh idej na področju trajnostnega energetskega razvoja v Savinjski, Šaleški in Koroški regiji ter nepogrešljivi strateški partner na nacionalni in evropski ravni. Kssena pospešuje promocijo in implementacijo ukrepov na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter trajnostnega mestnega prometa. S programom in razvojem sledi ciljem nacionalne in evropske energetske politike v prid socialnemu, gospodarskemu in okoljskemu razvoju na lokalni ravni.
Plinsko-parni scenarij ima to prednost, da v Slovenijo uvaja še dodaten energent, ki je po svojih lastnostih okolju prijazen (zmanjšuje izpuste to-plogrednih plinov), z gradnjo cevovoda Južni tok pa bi se Slovenija priključila državam z urejeno infrastrukturo na področju zemeljskega plina. Slaba stran je, da zemeljski plin povečuje energetsko odvisnost, predvsem od politično nestabilnih držav (Rusija).
Kaj pa obnovljivi viri energije? To so tisti viri, ki so v naravi v neomejenih količinah in so večinoma posledica sončnega obsevanja našega planeta. Res je, da so vsi obnovljivi viri v naravi zastonj, zatakne se le pri pretvarjanju te energije v nam koristno energijo (toplotno in električno energijo). Tedaj pa stvari niti niso več tako poceni, saj naprave za pretvarjanje obnovljive energije v električno in/ali toplotno energijo niso zastonj. Še en velik problem se pojavljala pri OVE: proizvodnja energije je zelo neenakomerna. HE delujejo le, ko je vode dovolj, sončne elektrarne so učinkovite le ob sončnih dneh, vetrne elektrarne pa delujejo tako »kot veter piha«.
Kaj je torej rešitev?
Velika energetska postro-jenja je treba graditi in obnavljati tako, da bodo omogočala sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije (kogene-racija) ter hladu (trigeneraci-ja), njihov vpliv na okolje pa
NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM
Javna obravnava osnutka predloga nacionalnega energetskega programa je podaljšana do 15. septembra. Zaradi izjemnega pomena bomo v juliju v petkovih številkah Novega tednika v tej mnenjski rubriki predstavili poglede vabljenih gostov in odmeve naših bralcev na osnutek NEP. K sodelovanju smo povabili nekatere ugledne strokovnjake s širšega celjskega območja in odzvali so se nam: KSSENA, Bisol, Premogovnik Velenje, Lifestyle natural, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj. Svoj razmislek na temo nacionalnega energetskega programa nam lahko posredujete tudi vi, spoštovani bralci, in sicer v obsegu največ 2000 znakov na naslov: tednik@nt-rc.si. Vaša mnenja, ki bodo prispevala k argumentirani predstavitvi stališč na temo nacionalnega energetskega zakona, bomo v skladu z uredniško politiko objavili v okviru omenjene rubrike.
BOŠTJAN KRAJNC
direktor Energetske agencije
KSSENA
mora biti čim manj ši. Blok 6 v Šoštanju mora biti pripravljen tudi za zajem in skladiščenje ogljika (ang. CCS). Ta tehnologija je danes sicer še v povojih, po letu 2020 pa bi lahko bila tudi komercialno uporabna. Teš v zadnjih letih predstavlja enega največjih trigene-racijskih postrojenj, saj poleg električne energije proizvaja tudi toplotno energijo za mesti Šoštanj in Velenje (če bi zaustavili investicijo v blok 6, je potrebno razmisliti tudi o tem, kako ogrevati ti dve mesti).
Drugi blok NEK mora nujno oskrbovati okoliška mesta tudi s toplotno energijo, medtem ko mora biti plinsko-parni sistem le podpora obstoječim energetskim postrojenjem.
»Danes, kadar govorimo o energiji, ne govorimo samo o energetski, ampak tudi o stroškovni učinkovitosti.«
Slovenija ima velik potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Delež gozdov v naši državi je med najvišjimi v Evropi, vendar kljub temu lesna biomasa nima omembe vrednega deleža pri proizvodnji energije. Les je seveda zelo primeren energent za ogrevanje, vendar je potrebno ravnanje z njim korenito spremeniti. Les kot energent je najbolj primeren kot sekundarni proizvod; les dobi največjo dodano vrednost, če ga najprej obdelamo in šele nato uporabimo kot ener-gent. Toplota je pri mnogih
»Največ končne toplotne in električne energije v Sloveniji porabijo gospodinjstva (približno petino energije), skupaj s predelovalnimi in z gradbenimi dejavnostmi pa več kot polovico celotne končne rabe energije. Gospodinjstva več kotpolo-vico energije porabijo za ogrevanje prostorov.«
industrijskih procesih stranski produkt, ki ga moramo bolj učinkovito uporabiti.
Velik delež v Sloveniji obnovljive energije predstavlja
hidroenergija. Največji problem pri HE predstavljajo umeščanje v prostor in dolgotrajni birokratski procesi. Ti procesi so se v lanskem letu pokazali za enega največjih problemov tudi za investitorje v sončne elektrarne. Tudi pri postavljanju vetrnih elektrarn glavno vlogo igrajo dolgotrajni postopki za pridobivanje vseh dovoljenj in soglasij.
Dolgoročno gledano so naša rešitev predvsem izkoriščanje obnovljivih in alternativnih virov energije, velik pomen pa bo potrebno nameniti tudi zmanjšanju in smotrni rabe energije na vseh področjih.
Slovenija energetskih ciljev ne bo dosegla samo v sektorju energetike; dejansko bomo morali to uresničevati tako na področju prometa kot tudi v sektorju zgradb in industrije. NEP ne prinaša rešitev na tehničnem področju: vsi ukrepi in aktivnosti so bolj ali manj znani. Naloga države je, da s svojimi politikami začne spodbujati ukrepe URE in OVE, da bodo zanimivi in ekonomsko privlačni za investitorje. Od nas pa je odvisno, če bomo naredili globalni premik pri svojem odnosu do energije: učinkovita raba energije zmanjšuje vpliv na okolje in na naše denarnice.
PISMO IZ BRUSLJA
Jedrska energija - dober odziv ali
napoved zatona?
V manj kot treh mesecih po katastrofalnem potresu, še hujšem cunamiju in hudi jedrski nesreči v elektrarni Fukušima na Japonskem smo v evropskih jedrskih elektrarnah začeli izvajati obremenilne teste. Predvidoma bo tudi na Svetu Evropske unije čez nekaj dni sprejeta direktiva o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom. V Evropskem parlamentu smo jo potrdili pretekli teden. Je to pretirano hiter odziv? Je napoved zatona jedrske energije? Je to najboljše možno ukrepanje ta hip? Kako bodo te novosti vplivale na varnost ljudi in okolja pred radioaktivnim sevanjem?
Zaupanje ljudi je že dolgo največji izziv pri umeščanju energetskih objektov v prostor in tudi potem, ko energetski objekti že delujejo. Večje nesreče vedno sprožijo razprave o ravnovesju med prednostmi in slabostmi, njihov rezultat pa vodi k definiciji družbe-
no sprejemljivega tveganja. Na podlagi tega se v državah gradi določene objekte - ali pa se jih ne gradi.
Zaupanje v JE je bilo ob dogajanjih na Japonskem močno načeto, zato je dobro, da je bilo ukrepanje v EU hitro. Stroka v Sloveniji nas je resnično dobro in sproti obveščala. Hkrati je bila s političnega prostora sprožena pobuda o vseevropskih obremenilnih testih, ki bi pokazali, kako dobro so na podobne hude zunanje dogodke pripravljene evropske JE. Z definiranjem obremenilnih testov se je ukvarjala cela veriga jedrskih strokovnjakov, od nosilcev licenc (torej jedrskih elektrarn) do upravnih organov, svoja mnenja so dodali še mnogi drugi, od politikov do društev. Glede na hitrost postopka je seveda primerno vprašanje o dodani vrednosti testov. Če z njimi odgovarjamo le na japonski podobne situacije, so vsebinsko precej dobro zasnovani. Nekoliko
Dr. ROMANA JORDAN CIZELJ slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
pa dvomim, da bomo z njimi lahko identificirali tudi organizacijske pomanjkljivosti. Resničen korak naprej predstavlja oblikovanje mednarodnih 7-članskih skupin, ki bodo pregledale rezultate opravljenih testov. Država, kjer bo potekal pregled, v tej skupini ne bo imela svojega predstavnika. Za odkrivanje organizacijskih pomanjkljivosti pričakujem v taki skupini
tudi neodvisne strokovnjake, ki niso zaposleni v upravnih organih. Postopek njihovega imenovanja se še ni začel, od nacionalnih upravnih organov pa je odvisno, ali bodo dovolj odprti za takšen pristop.
Verjetno za Slovenijo ti testi ne bodo pomenili nekih posebnih novosti, saj ima JE v Krškem dobre obratovalne kazalce. Ena od lekcij pa bi lahko bila, da potrebujemo strokovnjake, ki dobro poznajo jedrsko elektrarno in delujejo izven njene lokacije v taki razdalji, da jih tudi v primeru jedrske nesreče ne doletijo njene posledice. Tako bi lahko sproti modelirali dogajanja v elektrarni in z nasveti pomagali omiliti posledice morebitne nesreče.
Predlog direktive o RAO je bil pripravljen že konec lanskega leta. Z njo bomo prvič dobili evropski zakonodajni okvir za odlaganje RAO, ki od držav članic zahteva skrb za ustrezne finančne in človeške vire, transparentnost ter kompetentne upravne
Pismo iz Bruslja, Ljubljane, Aten, torej iz prestolnic sveta in iz mest različnih držav na zemeljski polobli (od Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kitajske ...), bomo v Novem tedniku objavljali ob petkih. K pisanju pisma o življenjskem in delovnem utripu v tujini vabimo bolj in manj znane posameznike, ki imajo korenine na Celjskem. V juliju se nam s pismom iz Bruslja oglaša evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Sredi julija nam bodo pisali iz Romunije, potem pa ... No, vsega vam ne izdamo, vas pa v uredništvu prijazno vabimo, da nam na e-naslov tednik@nt-rc.si ali morda osebno sporočite, kje v svetu živi kdo od vaših sorodnikov, znancev, prijateljev, in povabili ga bomo, da kakšno (elektronsko) pismo napiše tudi za Novi tednik.
organe. Države članice bodo morale o tem pripraviti nacionalne programe, Evropska komisija pa bo spremljala njihovo izvajanje. Pričakujem, da bo to predstavljalo pritisk na države članice, da le-te ne bodo mogle več odlagati rešitve glede končnega odlaganja odpadkov iz desetletja v desetletje.
Prispevek bi lahko začela tudi drugače, npr. da se je v manj kot treh mesecih vlada v Nemčiji odločila, da postopoma izstopi iz jedrske »opcije«. A če želimo resnično občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in zago-
toviti zanesljivo dobavo elektrike, si izstopa iz jedrske »opcije« v EU še ne moremo dovoliti. Zato je pomembno, da je EU ukrepala hitro. Ker pa tako kot izpusti ogljikovega dioksica tudi jedrska varnost ne pozna meja, moramo doseči vsaj primerljivo stopnjo jedrske varnosti v tretjih državah. To pa je na eni strani vprašanje moči EU v svetu in kot globalne sile. Dober zgled pri tem pomaga - prvi državi na svetu, ki bosta poskrbeli za končno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov, bosta Finska in Švedska.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
^ K \ K C
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
V www. ki DOKTORJI TRADICIONALN KITAJSKE MEDICI
www.kitajskamedicina.si
LILIJANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
Mariborska 122,3000 Celje Tel.: 040 720 189
Zelene ulica 17,2000 Maribor Tel.: 040 417 463 ali 05 912 43 43
Knjigovodski servis
A. MDC MANUEL JEKLK.D.
kW' Zadobrova 34a 3211 Škofja vas i - - W Tel.: 03/490 44 00; I	I GSM: 031 380 796; GSM: 041 851418
E-mail: manuel.jekl@siol.net
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstv jn.si
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Šešče 48 a Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
PEClfrfllOENTRALN 0 OGREVANJE
intekoMgoriva
CISTERNEHA1KURILNO OLJE (TUDI
.amasKBOi i ill JuBrci >«niii',iuiAHiiam3
'HN'H
KOB TERMOINSTALACIJEI hI.: 03/749 2S f0, gun: 041/630 7t4, fix: 03 749 25 91 Kolodvorska 8,3230 Šentjur I e-mail: iifo@kob4uuelj.fi •www.kab-kozelj.si
■£opbaln!£A
"ÜdxSd«**»^
mnlej.dejan@slol.net
SPLOŠNO STEKLARSTVO
FRANC MAKMUNC, «.p. _ pyc jn m s(avbno
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal - vhodna in garažna vrata
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ zjmski vrtovi stopniščnih ograj, stenskih oblog - rolete, žaluzije in komarniki
-termoizolacijsko steklo
Tal.: 03174612 90 Faks: 03/74612 95	. . .	,
franc.maJoranc@siol.net	"obdelava ravnega stekla
www.majoranc.si	- vitražna stekla
DANILO VODEBs.p. Razgledna ulica 18,3220 Štore
gsm: 041 500 394
e-mail: ribe.vodeb@slol.net
(f^iMSM
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvcdra 38,3230 Šentjur
GSM: 041 787935
e-mail: frenk.nuncic@gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
ideja	-peci
svetovanje	-toplotne črpalke
izdelava ponudb	- kolektorji
prodaja	- bojlerji
montaža	-kopalniška oprema
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
' STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAVČANŽEKd.o.o.

Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobitel: 041/639-837 KROVSTVO, KL EPARSTVO e-poita: bronislav.canzek@t- l-si
Florata d.o.o.
B5ir PE Vrtnarija TOPLAK fm Gorica 41,3000 Celje ™ GSM: 041 757 879
poskrbimo za UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja:
S kartico zvestobe do 7% popusta g
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
JTTEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana ttl.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitcx.si; e-pošta: nTCX@t-2.net
P»' ............. ~ —r. ■ - —— jr_..	■Imi « f « Hi..........Jlllllll...... v --
■ •• ' ' ;	
TaNa/e	Sebastjan Za lar s.p. Ul. Fiankolovskih žrtev 15,3000 Celje 031/042-045 www.lanase.si
Šiviljstvo KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek I sobota
06:00 -19:00	07:00 -13:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO



NSTALACUE VERH0VSEK
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH laarri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
HSnUCIIE VERHOVŠEI d.o.o. Pražlnska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
GSM:040 462 808	T	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE fel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si	
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI			j J NI LAN ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA
Feng šui nam omogoča, da vrt spremenimo v majhen paradiž. Vrtovi, ki so urejeni v skladu s temi principi izžarevajo posebno harmonijo. Pri ureditvi vrta ni neke dokončne in trajne rešitve. Nenazadnje se tudi človek na svoji poti do sreče ne sme nikoli ustaviti.
Barve ploščic so lahko belosive, opečnate in rumene. V zahodnem vrtu so lahko ploščice tudi rdeče.
Z lučmi bodimo skromni. Ogenj ni usklajen z elementom kovine.
Jugozahod in severovzhod (element zemlje)
Vrt, ki je obrnjen proti jugozahodu ali severovzhodu, je primeren za tlakovane površine. Barve ploščic so lahko rumene, opečnate, rdeče ali belo sive.
Na severovzhodu imamo lahko zeliščni vrt, obdan za opekami. Tu so posebno ugodni vse vrste zidovi, tlakovane poti in stopnice, ki simbolizirajo solidarnost in stabilnost. Tako na severovzhodu kot na jugozahodu je primerno mesto za skalnjak, ki naj bo čim bolj naraven.
Dobra osvetlitev tega vrta je nujna.
Vrt razdelimo na osem življenjskih segmentov. Vsak segment uredimo in zasadimo v skladu z odgovarjajočo stranjo neba.
Zahod ali severozahod (element kovina)
Vrt, ki je usmerjen na zahod ali severozahod, je najbolj primeren za sadno ali okrasno drevje, ki dela senco. V nasprotnem primeru močno popoldansko sonce ustvarja premočno jang energijo. Nenavadne barve iglavcev in listavcev, kot so srebrna, rdeča in rumena, naredijo vrt tuj in nenaraven. Primerne pa so rastline za velike parke, kjer se izgubijo v morju zelenja.
V tem vrtu je zelo dobrodošla okrogla marmorna figura, ki krepi element kovine. Pri izbiri figur moramo biti zelo previdni. Abstraktne, odbijajoče ali grozljive figure ne pridejo v poštev. V tem predelu so lahko tudi tlakovane površine.
Luči naj bodo najmanj 1,5 m visoke in povezane z zemljo z votlimi cevmi, s pomočjo katerih črpamo iz zemlje hranljivo življenjsko energijo.
Gibanju či moramo omogočiti, da se giblje v vrtu v mehkih, zavitih linijah.
Vrtne poti morajo biti vijugaste in stopnice rahlo zavite. Ko gremo po vijugasti poti, imamo čas za opazovanje in razmišljanje. Naša domišljija se sprosti in na um nam prihajajo nove ideje. Naša prihodnost je odvisna od idej in na njihovi osnovi postavljenih ciljev.
Tudi pot, ki vodi do vhodnih vrat v hišo, naj bo vijugasta. Iz tega izhaja, da vrtna vrata ne smejo biti nasproti vhodnih vrat v hišo. Vendar se to zelo pogosto dogaja. V tem primeru moramo direkten naval či na vhodna vrata upočasniti. Levo in desno od poti v hišo zasadimo grmičke, ki prisilijo či, da vijuga med njimi.
Izogibati se moramo ostrim robovom, ki bi presekali či. To povzročajo največkrat zunanje strukture: zidovi sosednjih hiš, ostri strešni koti bližnjih stavb, stebri električne in telefonske napeljave. Temu se lahko izognemo na različne načine, ki jih omogoča feng šui. Najbolj priljubljen način je zasaditev rastlin med vrtom in napadalno strukturo. Če je možno, steber telefonske napeljave ozelenimo s pope-njavko, ki naj ne bo preveč močne rasti.
Vrtne ograje
Direkten tok či omogočajo tudi ravne ograje. Zato sta živa in oblikovno raznolika ograja boljši od gladke.
Vrtna ograja sme segati do višine spod-
SO TUDI VASAVRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: mfo@robnik.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si
d o m o f i n a 1 tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
gsm: 041314 531, gsm: 051603 579 Tel.: 03/57 71495, faks: 03/ 57 71499 e-mail: briglta.bucai@ami5.net
br™bučar,p. l/se za stre/io//S\
Proizvodnja in montaža krovsko-kieparskih izdelkov ----- "Ltnj ¿¡Mrri \
in strešne kritine; Piožinska vas57,3220 STORE j
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
l^lMOSKK d.o.o.
Nova Cerfcev IZ7,3ZP3 NOVA CERKEV/Celje
Tel.: 03/780 40 ao; Fax: 03/780 40 si GSM: 041/786 503,041/642 948 e-mail: moslOt.oilalt@siol.net
14 Vi 1 it a www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
<Ptikk
/et
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN WRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I | I I I I | I I I I | I I I I | I I ' I | I I I I - Št. 51-1. julij 2011 -
26
TURIZEM
NOVI TEDNIK
Baobab - nenavadno drevo Afrike
Ko zaide turist v Celje, se upravičeno čudi in vzdihuje ob pogledu na slikoviti celjski grad, ki že več kot 900 let kraljuje nad mestom. Še bolj se čudi obiskovalec veličastnemu Koloseju v Rimu, ki je bil zgrajen na prelomnici našega štetja. Seveda ne smemo pozabiti na turiste, ki hitijo s svojimi fotoaparati ovekovečiti eno najstarejših mojstrovin na svetu, piramide v Gizi, ki štejejo že neverjetnih 4600 let. Vse te impozantne zgradbe odločno kljubujejo zobu časa, v zadnjem času resda ob pomoči ljudi, ki se trudijo, da bi bile te človekove stvaritve večne.
A kaj poreči, ko se pred teboj pojavi nekaj, kar je še veliko starejše in za razliko od kupa »mrtvih« kamnov, živa stvar? Zdi se neverjetno, a drevesa baobab so sodobnik egiptovskim piramidam. Ne vsa, večina je mlajših, starih »le« 500 let.
Opičji kruhovec
Čeprav deluje drevo na prvi pogled smešno in okorno s svojimi rogovilami, zaradi svoje izjemne pojave popotniku vseeno kaj kmalu priraste k srcu. In to do te mere, da začne za drevesom celo oprezati. Za drevesa, ki zrastejo do 30 m v višino, je zelo značilno in posebno deblo, ki deluje kot nekakšen ogromen va-ljast rezervoar. Premer debla doseže tudi neverjetnih 15 m, z obsegom rekorderja celo 47 m. Krošnjo bi v sušnih obdobjih, ko baobab odvrže vse liste, kaj lahko zamenjali za korenine. Od tod tudi izhaja njegov naziv »na glavo obrnjeno drevo«.
Baobab raste v suhih predelih afriške savane, kjer se izmenjujejo deževna in daljša sušna obdobja. Deblo drevesa je spužvasto, s posebnim lubjem, ki se obnavlja. Drevo lahko shranjuje tudi več tisoč litrov vode. Poleg tega je negorljivo, kar dodatno pripomore k odpornosti proti požarom. V deževni dobi drevo za tri mesece ozeleni in tudi cveti. Iz cvetov, ki so velik, rumene barve in cvetijo le en dan, se
Baobab kot orientacijska točka v malijski savani
lesa. Ker les nima kurilne vrednosti in nosilnih - konstrukcijskih lastnosti, je neuporaben kot gorivo, v graditeljstvu in pohištveni industriji. No, da se les ne uporablja kot konstrukcijski material, ni čisto res. V Avstraliji so neki baobab vrsto let uporabljali kot ječo - The Boab Prison Tree, v Južni Afriki pa daje največji znani primerek baobab drevesa streho nad glavo pravcatemu Baobab Pubu. A tu gre za cela drevesa, ne samo les. Drugače pa je baobab vsestransko uporaben: iz lubja delajo obleko in vrvi, sveže liste uporabljajo kot zelenjavo in v medicinske namene, plodovi vsebujejo vrsto hranljivih snovi. Da ima plod baobaba več C-vitamina kot pomaranča, več kalcija kot mleko in več kalija kot banana, so le nekatere izjemne lastnosti.
V Sloveniji si lahko baobab, če smo dovolj iznajdljivi in vztrajni, trenutno omislimo le kot okrasno drevesce v loncih, saj ostalih izdelkov pri nas zaenkrat še ne prodajajo.
JURE PEJANOVIČ
razvijejo plodovi, ki visijo z dreves in jim nekateri pravijo opičji kruh. Od tod tudi ponekod poimenovanje baobab drevesa kot opičji kruhovec in ne samo kruhovec (lat. Arto-carpus).
Na leto zraste drevo samo okoli 1,2 cm. Ker je deblo izredno visoko in brez vej, so si domačini ponekod omislili posebno tehniko, s katero splezajo na drevo. V deblo izdolbejo v posebnem zaporedju luknje, ki jim služijo za oprijem. Enostavno in zelo učinkovito. Sadeže baobaba je mogoče v Afriki kupiti na tržnicah, v zadnjem času pa tudi v trgovinah, običajno v obliki praška ali soka. Okus soka je osvežilen, nekoliko kiselkastega okusa. Če niste ljubitelj vode ali sokov, vas bo gotovo navdušil koktajl iz baobaba.
Uporabnost
Uporabnost baobab dreves je povsem drugačna, kot je naša običajna predstava o uporabnosti dreves oziroma
Strokovno se baobab imenuje adansonia po francoskem botaniku Michelu Adansonu. Na svetu obstaja osem vrst baobabov, od katerih najmogočnejši in največji domuje v Afriki (Adansonia digitata). Največ vrst - sedem, od katerih je šest endemnih, domuje na Madagaskarju, ena vrsta pa je poznana tudi v daljni Avstraliji. Baobab je zaslediti tudi drugje po svetu, v bližini ekvatorja, kamor so ga zanesle trgovske poti v davnini.
Plodovi baobaba
Na podlagi 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07) - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09, in 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Ljudska univerza Celje (Ur. l. RS, št. 37/97) razpisuje Svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Ljudska univerza Celje delovno mesto
DIREKTORJA/DIREKTORICE ZAVODA
(ni reelekcija)
Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na položaj direktorja/ direktorice zavoda izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladne s 33. členom Zakona o zavodih, 16. členom Zakona o izobraževanju odraslih ter 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer:
-	najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje;
-	pedagoško-andragoška izobrazba;
-	strokovni izpit;
-	najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih.
Poleg pisnih prijav z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev mora kandidat/kandidatka priložiti življenjepis in program vodenja in razvoja zavoda za obdobje petih let ter
pisno izjavo v skladu s 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, da ni bil/a pravnomočno obsojen/a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in da ni zoper njega/njo uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.
Od kandidata/kandidatke se pričakuje opravljen ravnateljski izpit (v nasprotnem primeru ga mora v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja opraviti v enem letu po imenovanju). Prav tako se od kandidata/kandidatke pričakujejo organizacijske in vodstvene sposobnosti, aktivno znanje angleškega jezika ter izkušnje pri vodenju projektov.
Mandat direktorja/direktorice zavoda je 5 let.
Kandidati/kandidatke pošljejo pisne prijave z zahtevano dokumentacijo najkasneje v petnajstih (15) dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Svet zavoda Ljudska univerza Celje, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja - NE ODPIRAJ«. Kandidati/kandidatke bodo o imenovanju obveščeni v zakonskem roku.
Svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Ljudska univerza Celje
V Senegalu je baobab sveto drevo in se ne umakne niti cesti.
NE®
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI
27
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 106, letnik 1998, peugeot 306 limuzina, letnik 1997 in rezervne dele za peugeot 106 in 306, letnik 1997, ugodno prodam. Cena za peugeot 750 EUR. Telefon 051 306-959. Š 266
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.
S 264
ZAMENJAM
PRODAM
MOTOKULTIVATOR Maestral, odlično ohranjen, z rotacijsko kosilnico in plugom, poceni prodam. Telefon 041 727-323.
2478
KUPIM
POSEST
PRODAM
GRADBENO parcelo, v obrtni coni Trno-vlje-jug, Celje, 1.350 m2, v Kulturniški ulici, prodam za 60 EUR/m2. Lokacijska informacija za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, asfalt do parcele, kanalizacijski priključek, 500 m2 utrjenega parkirišča. Telefon 030 924-600.	2090
RENAULT campus, prevoženih 85.000 km, leto 1994, zatemnjena stekla, svetlo siva metalna barva, odlično ohranjen, nekaram-boliran, registriran, servisiran, zamenjam za terensko vozilo. Doplačilo po dogovoru. Telefon 041 743-750.	24 50
STROJI
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Store, Univer-zal, lahko so v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
TRAKTOR Ursus ali Zetor kupim. Telefon 041 680-684.	p
TRAKTOR Store, Zetor, Univerzal ali Imt, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203387.	2500
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
se prodaja komunalno urejeno zazidljivo zemljišče velikosti 843 m2 z gradbenim dovoljenjem. Parcela je ravna in ima čudovite razglede, in kljub temu da ste v naravi, ste še vedno blizu avtoceste LJ/MB. Cena 51.500 EUR. Sosednja parcela, velika 1061 m2, se prodaja pod istimi pogoji.
Cena je 60 EUR/m2 Info: 041 329 179 violeta.stoisffisz-atrii.si
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z vami od mladosti do starostu
GRADBENO parcelo, 955 m2, v Marija Gradcu pri Laškem, prodam. Telefon 041 867-413.	2294
VOJNIK, center. Dvostanovanjsko hišo, zemljišče približno 900 m2, vsi priključki, vseljivo, prodamo ali menjamo za nepremičnino. Cena ob ogledu. Telefon 041 311-878.	2289
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 2 4 2 4 HIŠO v okolici Šmarja pri Jelšah, na sončni legi, prodam za 65.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 051 384-839.
2451
ŽALEC. Vrstna hiša, 150 m2, zemljišče 220 m2, nova streha in fasada, možna menjava za drugo nepremičnino, prodam za 125.000 EUR. Telefon 031 537-186.
2468

do 4.500 €
h upokojeni:» ■ a upode»
C t. L|ublJ*riB.kw I rn Vrti.,.
040 37 Î3 371
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ŽIVKOVA
OGRAJENA CENA
od ponedeljka, 20. junija do sobote, 9. julija 2011
Vse za zunanjo ureditev
ZANESLJIVA ZAŠČITA AVTA
MREŽA ZA SENCO, GOSTOTA 70%
Mreža za senčenje je primerna za ograditev teras, parkirišč, dvorišč, prireditvenih prostorov...v zeleni barvi, je gosto pletena, mreža je UV zaščitena, dolga življenska doba, dimenzije rol: 2/3/4/6mx1 OO m.
»he
i.
m	' s
«	' M i
	I'1 J M m (]
	i p il
Ob nakupu 2 kos vam podarimo 1 kos Dipi color 100 ml.
"ŽIVKOVE OGRAJENE CENE" SO UGODNA MESEČNA PONUDBA MALOPRODAJNIH TRGOVIN PODJETJA ŽIVEX d.o.o. Volčja Draga IN VELJAJO KOT JE NAVEDENO V OGLASU. "TRAJNO OGRAJENE CENE" SO UGODNEJŠE CENE ARTIKLOV IZ MESEČNEGA LETAKA IN VELJAJO NAJMANJ TRI MESECE. "ŽIVKO POMETA" JE UGODNEJŠA PONUDBA ARTIKLOV IZ LETAKA S 20 % ALI VEČ POPUSTA. "OGRAJENI CENE" JE PONUDBA NAŠTETIH TRGOVIN IN PODJETJA ŽIVEX d.o.o. VOLČJA DRAGA. "Z ŽIVKOM GRADIMO CENEJE "JE UGODNA PONUDBA PODJETJA ŽIVEX d.o.o. VOLČJA DRAGA. DDV JE VRAČUNAN V CENE. SLIKE SO SIMBOLIČNE, PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB, DOPUŠČAMO MOŽNOST TISKARSKIH NAPAK. POPUST SE OBRAČUNA PRI BLAGAJNI, POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO. DEKORACIJA NA FOTOGRAFIJAH NI VRAČUNANA V CENO. DOPUŠČAMO MOŽNOST, DA KATERA OD TRGOVIN ŽIVEX NE DRŽI VSEH IZDELKOV IZ PONUDBE"ŽIVKOVE OGRAJENE CENE".
ŽIVEX d.o.o. Volčja Draga, Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga.
TRGOVINA
ŽIVEX
Vm za zunanjo nrattter
STORE
OBRTNIŠKA CESTA 4 TEL: 03-780-24-14
urnik: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
28
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
iiimmi
astrologlnja
0906430
HIŠO, visokopritlicno, 8 x 9 m, na lepi lokaciji, blizu glavne ceste in železnice, 2 km iz Poljčan, prodam ali menjam za enosobno stanovanje v pritličju ali 1. nadstropju, bližina prevoza (Celje, Laško ali Rimske Toplice). Telefon 031 419-234.	2491
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 189.000 EUR. Telefon 051 891-861.
2525
LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo, v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2 podstrešje 33 m2 stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, prodava. Zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, triprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje. Cena 255.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708-198.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče, v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ESSiH
P71
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
BRASLOVČE, Male Braslovče. Vikend v Malih Braslovčah, v bližini Savinje, pritličje 47,20 m2 in mansarda približno 14,00 m2 + balkon 2,00 m2, neto. tlorisna površina stavbe 47,20 m2, bivalne površine 55,20 m2, ločeni leseni objekt za gospodarske namene 5,00 m2, travnik 884 m2, zgrajeno 1995, prenovljeno 1998, izdano gradbeno dovoljenje, voda, elektrika, električno ogrevanje, prodava za 83.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 494/29, travnik v izmeri 1.936 m2, parc. št. 491/1 njiva v izmeri 654 m2, parc. št. 496/0, njiva v izmeri 10.228 m2, parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 6,80 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizij* 14. 03/4257000
02/23410 00 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romuna 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenskj 27,1000 ljubljana
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n

CELJE, Trnovlje. Prodava stanovanjsko hišo 114,64 m2 površine (visoko pritličje+mansarda), gospodarsko poslopje 40 m2 s kurilnico in drvarnico 29,25 m2, odprta lesena nadstrešnica za avtomobile 20 m2, dvorišče 522 m2 (stavbno zemljišče), zgrajeno 1939, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, širokopasovni internet, na parceli kabel kabelske TV, lastna greznica, pripravljen priključek za priklop na centralno kanalizacijo, za 114.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
PRODAM
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR
NOVI TEDNIK
POZOR
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstano-vanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
U^milim.UJH:!
HIŠO v Razlagovi ulici 21 v Celju, primerno za ordinacijo, mirno obrt, stanovanje, velikost 50 m2 stanovanjski del in pod njim 50 m2 garaže, oddam v najem. Telefon 041 568-660. 2470 SAVUDRIJA, blizu svetilnika. Za daljše obdobje ali mesec v sezoni oddam istrsko hišo za 4 do 5 oseb. Telefon 041 311-878.	2289
CELJE, Trnoveljska cesta. V najem dam poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Trnoveljska cesta 2 (bivše Prevozništvo) v izmeri 176,17 m2, leto gradnje 1970, prenovljeno 1990, s funkcionalnim zemljiščem (parkiriščem) in asfaltnim pristopom, (po dogovoru tudi prodam), za mesečno najemnino 5,00 EUR/m2 + vsi stroški, vezani na predmetno nepremičnino. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
STANOVANJE
ODDAM
CELJE, Hudinja. Dvosobno stanovanje, 47 m2, 7. nadstropje, urejeno, ugodno prodam. Telefon 041 656-244. 2468
PRODAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
	
z	IVALI
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
ŠENTJUR. Stanovanje v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, bivalni prostori dela stavbe: 45,10 m2 neto tlorisna površina dela stavbe: 50,45 m2 odprta loža 3,40 m2, klet oz. shramba 4,20 m2 zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, plin, kabelska TV, stanovanje je zelo dobro vzdrževano, možna takojšnja vselitev, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
PiZZERiJA VERDi-VERDi
(S---- Zaposli t---
NATAKARJA z izkušnjami.
Vse informacije na gsm: 041 60 24 93, g. Tomaž
Pizzerija VERDI-VERDI,
Tomaž Jankovič, s. p.Griže 125, 3302 Griže
ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 041 654-729. Š 256 PRAŠIČE, najboljše mesnate selekcije, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 2439 OVCE in ovna prodam. Telefon 5736-333.
2464
JAGENJČKE, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 610-398. 2478 OSLICO, staro dve leti in dve ujahani kobili, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 215-863.	2487
PRAŠIČE, težke 70 kg, domača hrana, prodam. Telefon 031 221-243.Š 263 BIKCA simentalca, 250 kg, prodam. Telefon 041 269-693, po 15. uri. 2501 TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam.
Telefon 041 653-165. Š 265 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 5738-205. 2499 DOMAČE purane, bronaste, bele, labodje gosi, kokoši štajerke, peteline astrolop, prodam. Telefon 040 899-973. l 215 TELIČKO, staro 7 tednov in bikca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 070 724-155. Š 268
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p GARSONJERO v Celju na Hudinji, opremljeno, za dve osebi, samostojni vhod, takoj oddamo. Telefon 040 209-590. 2481 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2502
STANOVANJE v stanovanjski hiši, pritličje, svoj vhod, 52 m2, opremljeno, Proseniško, oddam. Telefon 041 612-477. 2506
{KMW
aslrologinja jasnovidnost BIOTEMPIJi
65H 041404 935
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
TELICE, od 100 do 200 kg, za nadaljnjo rejo, sorte lim in shar, kupim. Telefon 031 839-090.	š 245
VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim. Telefon 031 743-351. 2493
PODARIM
ZLOŽLJIVO previjalno mizo, z banjico, rabljeno le mesec dni, prodam. Šentjur, telefon 031 282- 545. 2453
zamrzovalno skrinjo in kombiniran hladilnik prodam. Telefon 040 869-481. 2523
DVA kužka, nemški ovčar in mešanec, podarim. Telefon 041 907-593. Š 269
PRODAM
ARNIKO, namočeno v domačem žganju, po 0,5 l, prodam. Telefon (03) 5414-386.
2330
KAKOVOSTNO polsuho belo vino, zvrst, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 815-897.	2466
VINO, belo in rdeče, cena 1 EUR/liter, za večjo količino možna dostava, prodam. Telefon 031 765-466. 2467
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800.	p
PRAŠIČE, od 40 do 120 kg, prodam. Telefon 031 839-090.	Š 245 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, mesni tip, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. Š 250 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možne so tudi svinjske polovice in očiščeni odojki ter dostava. Telefon 031 311-476. š 253
BREZPLAČNI PROMETNI
200 l neškropljene šmarnice, nekaj slivov-ke in nekaj jurke prodam. Telefon (03) 5798-310.	2485
LAŠKI rizling, beli pinot, chardonnay, kerner, po 1 EUR in slivovko po 7 EUR, prodam. Telefon 031 238-026. 2498 MAST, ocvirke, žganje, rdeče vino, krompir, jabolčni kis in sadike jagod prodam. Telefon 041 866-611, 041 805-118.	2504
SUHE okrogle bale prodam. Informacije po telefonu 031 283-750. 267 VINO, rdeče, po 0,60 EUR in žganje, več vrst, po 5 EUR, prodam. Telefon (03) 577-1964, 041 412-924. 2526
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
ČREDO osmih koz in nov električni pastir, z vso opremo, še nerabljen, v garanciji, prodam. Telefon 5774-451, 031 265277.	2397 BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 260 PAJEK za TV 420, domače ocvirke in svinjsko mast prodam. Telefon 031 888-862. 2527
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2237
ZAPOSLITEV
OD 18. 7. do 26. 8. iščem dodatno zaposlitev. Možnost prevozov (imam svoj kombi-s.p.)ali pospeševanje pri prodaji že znanim kupcem ali podobno. Akvizi-terstvo odpade. Sem resen, deloven in z izkušnjami za delo z ljudmi. Telefon 051 620-830.	p
IŠČEM delo: razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkope. Telefon 051 255-481. Š 256 ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680, gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško.	l 180
ZAPOSLIMO voznika v mednarodnem prometu. Zainteresirani, pokličite po telefonu 031 703-122. Frigotransport Pišek & HSF, d. o. o., Lopata 17, Celje.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 070 744-452. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan.	2390
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.
2420
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IZ gozda v Platinovcu, last Stanislava Špesa, je bilo odtujeno nekaj lesa. Če bi kdo karkoli vedel o tem, naj prosim sporoči po telefonu 041 866-612.
2498
06634360
013000000000090131
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
IVANA HAJNSKA
z Grobelnega (5. 11. 1952 - 17. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, upokojencem Avta Celje, kolektivu As Vrbno in podjetju Magnet Šentjur za darovane sveče in svete maše ter pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v
velikem številu pospremili na prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Ohranite ga v lepem spominu!
Žalujoči: žena Dragica, sin Janko, hčerka Brigita s Francijem ter Luka in Karin
Toda duše pravične so v božjih rokah in nobeno trpljenje naj jih ne doleti. V očeh nevednih se zdi, da so umrli in njihov odhod velja za nesrečo, oni pa so nas zapustili,
da bi postali prah in zdaj imajo večni mir.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, nečaka in dedka
GAŠPERJA LIPOVŠKA
iz Brezove (6. 1. 1934 - 17. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjene sveče, sv. maše in molitve. Hvala pogrebni službi Ropotar, govornici za izrečene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki vas nismo posebej imenovali.
Žalujoči vsi njegovi
Celje
Poročili so se: Ulla-Jožefa VIŽINTIN in Silvo VIŽINTIN, oba iz Radeč, Tina ZENDZI-ANOWSKY iz Šentjurja pri Celju in Aleksander ČAVŠ iz Šmarja pri Jelšah, Tanja RAZGORŠEK in Tomaž KU-MER, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Ana LAVRINC iz Laškega in Matej LAMPRET iz Stične, Vesna URANJEK in Edvard URA-NJEK, oba iz Trbovelj, Nina ARLIČ iz Slovenskih Konjic in Urban PEVNIK iz Celja.
Žalec
Poročila sta se: Jasmina MIS iz Medvod in Yaniv NIS-SIM iz Ljubljane.
Mozirje
Poročili so se: Daniela KO-PUŠAR in Rudolf KOSMAČ, oba iz Konjskega Vrha.
www.novitednik.com
Laško
Umrli so: Anton TOMA-ŽIČ iz Hotemeža, 87 let, Pavla KREŽE iz Čimernega, 90 let, Avgust MAJCEN iz Sevc,
79	let, Olga KAMPUŠ iz Laškega, 91 let, Miroslav MLA-DENOVIČ iz Dobriše vasi, 69 let, Jožef ŠUŠTERŠIČ iz Starega Dvora, 84 let, Bogomira MAČEK iz Spodnje Rečice, 71 let, Helena DOVEČAR iz Laškega, 93 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Jožef KOŠEC iz Zlateč pri Šentjurju, 86 let.
Žalec
Umrla je: Ana NOVAK iz Kasaz, 74 let
Mozirje
Umrli so: Marija SELIŠNIK z Rečice ob Savinji, 83 let, Jožef LAZNIK iz Nove Štifte,
80	let.
Velenje
Umrli so: Gašper LIPOV-ŠEK iz Celja, 77 let, Stanislav
Prazen dom je in dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih večno ti živiš.
ZAHVALA
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrbi in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal. Svojo življenjsko pot si v 85. letu sklenil, naš mož, oče, ate, brat in stric
MARTIN ŽNIDARČIČ
iz Šempetra v Savinjski dolini (26. 10. 1926 - 29. 5. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete pesmi v slovo, g. župniku Mirku Ško-fleku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala PGD Šempeter, gasilskim društvom, KO ZB Šempeter, KO ZB Občine Tabor, UO TD Šempeter, KUD Grifon Šempeter in občinski upravi Občine Žalec.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Peter z ženo Vero, vnukinji Alenka in Petra, brat Lojze
Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, draga mama, kako zelo boli, ker te v našem domu zdaj več ni.
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila naša draga
MARIJA BRATINA
iz Zg. Hudinje
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
Skromno in pošteno si živel,, v življenju le skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v poletnem dnevu boleče si zaspal.
V SPOMIN
EDVARDU ARLIČU
iz Slatine 12, Šmartno v Rožni dolini (20. 2. 1948 - 30. 6. 2009)
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji: žena Jožica, sinova Darko in Boštjan ter ostali sorodniki
SEVER iz Velenja, 76 let, Frančišek PRUDIČ iz Šentjurja, 79 let, Franc PAŽON iz Rogaške Slatine, 67 let, Franc RIBIČ iz Celja, 74 let, Janez HARTMAN iz Mute, 85 let, Franc NEMEC iz Velenja, 86 let, Antonija ŠU-ŠTARŠIČ iz Sevnice, 81 let.
www.radiocelje.com
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
»Le nikar ne jokajte za mano. Tonem v prijetno tišino, kjer žalost, trpljenje umira. Kot svetla zvezda z neba vas bom spremljala, moja ljuba družina.
Vi pa molite zame in z lepimi mislimi obujajte spomine na naše srečne dni.« (I. Godec)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice in sestre
IVANKE GODEC
(22. 11. 1929 - 19. 6. 2011)
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za skrbno zdravljenje, nego ter lajšanje bolečin v njenih najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospe Ljudmili Conradi za poslovilne besede, gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen obred in teharskim pevcem za lepo odpete pesmi ob zadnjem slovesu.
Žalujoči vsi njeni
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo - med nami si.
V SPOMIN
Mineva 10 let, kar nas je zapustil dragi
FELIKS SMOLA
(27. 6. 1920 - 4. 7. 2001)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Njegovi: hčerka Vanja in sin Srečko z družinama
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala, da prideš ti sedla bo na tla rožnata in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, sestre in tete
DOROTEJE GUTENBERGER
iz Začreta 59 pri Ljubečni (15. 12. 1924 - 20. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Ofentavšku za prijazne in tolažilne besede slovesa, organistu g. Resniku in pevcem z Ljubečne za ubrano petje v cerkvi in ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi trobentaču za odigrano žalostinko. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni službi Primožič za spoštljivo in
strokovno opravljene storitve ter organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih slovesa.
Žalujoči: sinova Herman in Franci, vnuki Bojan, Teja, Damjana, Ermin, Vid in pravnuki Jan, Aljaž, Rok, Danilo in Brina
n
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 1. 7 do 4. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bolt - animirana družinska komedija, sinh.
(10.00 sobota)
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
- komična akcijska pustolovščina 21.30
Prekrokana noč 2: komedija 12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 10.50, 13.10, 15.20, 17.30 Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.45, 13.55, 16.05, 18.15 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 13.30, 16.00, 18.30 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.30, 14.00, 16.30, 19.00 Hanna - akcijski triler 20.25, 22.55
Transformerji 3 - znanstvenofantastična akcija 3D 19.40, 21.00, 22.40, 23.59 Transformerji 3 - znanstvenofantastična akcija 11.20, 14.20, 17.25, 20.30, 23.30 Nekaj sposojenega - komedija 12.00, 16.25, 18.50, 21.10, 23.35
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
NEDELJA
18.30 in 21.00 Adžami -drama
kriminalna

LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
PETEK
22.00 Težko je biti fin - komična
drama
SOBOTA
22.00 Matador - drama
PETEK
19.00 Odklenjen - triler 20.00 Otročički - komični dokumentarni film
21.00 Rdeča kapica - romantični triler SOBOTA
19.00 Otročički - komični dokumentarni film 21.00 Odklenjen - triler NEDELJA
16.00 Otročički - komični dokumentarni film
18.00 Rdeča kapica - romantični triler 19.00 Odklenjen - triler
PETEK, 1. 7.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
10.00 do 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca
spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice...
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
15.00 Park pred Gimnazijo Velenje Uizi da ga šopa
elektronska glasba (ob slabem vremenu v eMCe placu)
PETEK, 1. 7.
19.00 Mestna plaža Cocktail party
20.00 Mestna plaža
Ulično gledališče
21.00 Center konjeniškega športa Celje
Kulturni galop na CKSC: Tudo swing night
večer swinga in zlatih časov popevke
SOBOTA, 2. 7.
11.00 Galerija Volk Celje_
Celje v poletnem soncu
odprtje razstave XIII. tradicionalnega poletnega slikarskega ex-tempora
11.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo
gostuje Škratkovo lutkovno gledališče Celje
21.00 Atrij celjskega Mladinskega centra
Z glasbo do vrelišča
nastopa skupina Las Cuerdas (Si) in skupina Cubismo (Hr)
21.00 Stari grad Celje
18.00 Glasbena šola Celje_
Poletni glasbeni tečaji Celeia
zaključni koncert trobentarjev
21.00 Stari grad Celje
M. Alujevič: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica
gledališka predstava v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
PONEDELJEK, 4. 7.
18.00 Mestna plaža Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice
17.00 Ribnik Vrbje
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Katarina mala & Sladcore
Savinovi poletni večeri
21.00 eMCe plac Velenje_
Tematski klubski večer
SOBOTA, 2. 7.
9.00 Porta B, Linhartova 18, Celje
Viteška šola na Linhartovi
predstavitev srednjeveških otroških delavnic in odprtje pregledne razstave viteških turnirjev
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Mojca Pokrajculja
lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Zapik
10.00 Trje
Ekofest
voden ogled ekološke učne poti Trje in ogled kmetije Podpečan
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Poletje na travniku - lutkarije
klovnbufova vesela festivalska karavana
10.00 Bio park Nivo
Ekofest
predavanje, delavnice...
16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Ela - Mali Pranger
lutkovna igrica Potepuh na obisku
17.00 Ribnik Vrbje
Leteča zvezda
gibalna delavnica, izvaja Žiga Birsa
17.00 Ribnik Vrbje
M. Alujevič: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica
gledališka predstava v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
NEDELJA, 3. 7.
11.00 Mestna plaža
Razigrane nedelje vabijo: Ulično gledališče
17.00 Ribnik Vrbje
Indijanska vas Ponirkovo gnezdo
ponirkova otroška delavnica
18.00 Ribnik Vrbje
Ohranimo slovenskega volka
izvaja Simon Cirkulan
18.00 Ribnik Vrbje
Ekofest
jezdenje ponijev
Ekofest pri ribniku Vrbje
jezdenje konjev
17.00 do 21.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 1102
športno-družabne dejavnosti za mlade s preventivnim programom Inkubus
19.00 Župnišče cerkve sv. Martina Laško
Kvartet Musica Camerata
koncert
20.00 Dom Svobode Griže Kavarniški večer
gost Peter Zupanc
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Duo Marko Hatlak, harmonika in Karmen Pečar, violončelo
koncert
20.00 Dvorec Strmol Rogatec
Festival Pranger
branje pesnikov
21.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Zaključna slovesnost festivala Pranger
branje pesnikov, nastopa Brencl banda
21.00 Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
Izbor Smaragdne kraljice
21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Prekletih bazar
rok koncert; predstavitev nove plošče
NEDELJA, 3. 7.
9.00 Pred ekomuzejem Žalec
Ekofest
ekotržnica
9.00 Ekomuzej Žalec
Samospoštovanje in zdravje
predava Ana Miletič
10.00 Bio park Nivo
Ekofest v Bio parku
predavanje delavnice .
Petek, sobota in nedelja, 1., 2. in 3. julija,
EKOFEST
v Ekomuzeju, pri ribniku Vrbje in v Bio parku NIVO.
Podrobeji program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši spletni strani!
Petek, 1. julij, ob 21. uri v atriju Savinove hiše Savinov večer -Katarina mala_ & Sladcore "
Vstopnice 5 EUR (od tega 3 EUR konzumacije)

H
Ä....Ä »'m1
Savinovi večeri
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
10.30 Ekomuzej Žalec
Premagajmo predsodke do živali
delavnica, izvaja Jan Vodovnik
Delo v rudniku
odprtje razstave
17.00 Ribnik Vrbje
19.00 Kulturni center Laško
Bivši učenci Glasbene šole Laško - Radeče
koncert: Tanja Sonc, violina; Iztok Hrastnik, kontrabas, Katarina Majcen, violončelo
20.00 Na trgu Rečica ob Savinji
Večer pod Trško lipo z ansamblom Veseli svatje
20.00 Ploščad v Sončnem parku Velenje Stand up v Sončnem parku
komični nastop stand up komedijantov
18.00 Ribnik Vrbje
Ekofest
jezdenje ponijev
PONEDELJEK, 4. 7.
10.00 Galerija Velenje
20.00 Narodni dom Celje
Besede miru
DVD-projekcija
TOPEHHimUMMMimHIMII«
Bus na Klumpanje: petek, 1. julij, in sobota, 2. julij, odhod ob 20.15 izza KD Šentjur na BS Petrol na Planini; v obratno smer ob 4. uri zjutraj; cena 3 evre za člane ŠKMŠ, 4 evre za ostale.
Ponedeljek, 4. julij, med 20. in 22. uro, igrišče pri OŠ Hruševec: odbojka na mivki
RAZSTAVE
Zamolčane zdravilne moči začimb - razstrupljanje
predava Sanja Lončar
14.00 Kulturni dom Svoboda Griže
15.00 Letno gledališče Limberk Griže
Dan slovenskih rudarjev
proslava
15.00 Športno igrišče na Rečici ob Savinji
Igre med naselji občine Rečica ob Savinji
Indijanska vas Ponirkovo gnezdo
ponirkova otroška delavnica
18.00 Pred pred Gimnazijo Velenje
Park's got talent predstavlja
parodija (ob slabem vremenu v eMCe placu)
Počitniške slikarske delavnice
delavnico bo vodila akademska slikarka mag. Nataša Tajnik Stupar
19.00 Cerkev Karmelske matere božje Marija Gradec Čembalistka Irena Kralj
koncert
19.00 Anina galerija Rogaška Slatina Pripovedi v steklu
odprtje razstave
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona
-	mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla
-	Zvonka Požun.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava kiparskih del Vlada Novaka, do 9. 7. Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10. Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon: razstava Kontinuiteta, do 11. 9. Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Se spomniš?, do 10. 7. Muzej novejše zgodovine Celje:
Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9. Galerija Elektra Celje: razstava akademskega slikarja Borisa Zaplatila, do 5. 7.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator center Celje: razstava likovnih del (slike) likovnikov KUD Svoboda Celje, do 12. 7. Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Kolarec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna dela olja na platno Čarlija Grmiča, do 3. 7. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Arsin Velenje: razstava likovnih del akademske slikarke Barbare Kastelec, do 1. 8.
KiO
Sobota, 2. julij, ob 20. uri, atrij Celjskega mladinskega centra: Z glasbo do vrelišča; koncert skupin Cubismo in Las Cuerdas
G
cc
celjski mladinski centei
pcaot	' «Mi ih úni¡*tq*
Sreda, 6. julij, ob 21. uri, MCC kavarna: The Mental Bee Trio; džez koncert
sum
Petek, 1. julij, ob 20. uri, občinsko dvorišče v Laškem: Rock Laško; koncert laških skupin Strojmachine, Štajnbrik, ABK, Roadkill BBQ in Earth Shock
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
VALEČ DRŽAVE V JUŽNI
slovansko drevo
elda viler
vezava tkanine s poševnimi črtami
sol ocetne kisline
užitni del rastline
BESEDNA PREDSTA-VTTEV ČESA
cerkvena nabrka
primož ekart
izpi-ralnik ran v
plavalka isakovič
Spori vringu
ZAHODNI
RANA JE ZLATA
znak zairidu
čina okusna
preklana palica za lov kač
znak za radij
pesem hvalnica
znak, ki kaj napoveduje
surovina za olje in platno
krožnice
11
polje ob črti igrišča
TEBE KRAJŠE
dokaz odsotnosti
brazl-ski nogometaš
manjša skupina živali pesnik šanttč
ARAŠIDI
PRIPRAVA ZAPEKO čEVAP-člčEV
19
MAD. PREDSEDNIK SCHMnT OSKAR DANON
okrasna	režiser
rastuna,	vesne
repat1	(fran-
ščir	tsek, ^
21
kraška	največji
črnina,	nasvetu
ki sodi	je gren-
k pršutu	landua
glumač, ki pleše na vrvi sukar mavec
roman hansa habeta zrak po angleško
nasilna priklju-čttev naša pisava
nem.-fr. slikar (hans)
viktor korčnoj
bajtar, kočar
14
češki dirigent (rafael)
ničla (POGOV.)
NALEZLJ. BOLEZEN, GOBAVOST
20
ABECEDNI SEZNAM
zakonov, zakonik
plodilni organ rastlin znak za molibden
12
irska republikanska armada
PESNICI NEGRI IN!
znak za telur
sedeči položaj telovadca
10
nnuuuu	ali možev
brača črevesa, zadnjik
18
17
član
avtomob. najvišje glavno oznaka znan- mesto šibenika stvene latvue ustanove
13
GLAVNO MESTO GRčUE
izpitje pijače na dušek
15
Of_____* 1 ANŠLUS - priključitev Avstrije Nemčiji; ASP, Hans - nem.-fr. slikar in kipar (1887-1966); IRIGATOR - izpiralnik ran v medicini;
OlOVarCeK. KUBELIK, Rafael - češki dirigent in sUdatelj (1914-96); LEPRA - gobavost; PATO, Alexandre - brazilski nogometaš pri Milanu.
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za predstavo Fotr na Starem gradu 13. julija
2.	nagrada: vstopnica za predstavo Fotr na Starem gradu 13. julija
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 7. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 49
Vodoravno: PK, JM, SB, LEAN, SUEZ, LIRIK, ETUI, IRGL, OMUTA, TEZA, GELA, MOSAD, OREGON, ITTEN, LA, RAMA, ČAR, KIR, JI, RALO, RABELJ, OŠLAK, MIS, ENEAS, RIA, AGENT, NORNE, GAIL, OLAV, ETIKA, ESKO, NARO, ŠAKAL
Geslo: Zlati kajakaši iz Seu d'Urgella
1.	nagrado, vstopnici za koncert Anje Bukovec in skupine Terrafolk na Starem gradu 7. julija, prejme Lucija Posinek Gorjanc, Milčinskega 7, Celje.
2.	nagrado, vstopnico za koncert Anje Bukovec in skupine Terrafolk, prejme: Jan Lesnjak, Topolšica 56, Topolšica.
3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Zinka Belinc, Pilštanj 51, Lesično, Nežika Bobek, Šentvid 42, Planina pri Sevnici in Mateja Kori-tnik, Dvor 15a, Šmarje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Ne boste se ravno branili pozornosti prijatelja, ki vam bo več kot očitno pihal na dušo, saj boste tudi vi imeli podobne načrte. Sprejeli boste povabilo na zmenek v prihodnjih dneh, zato se na to kar najbolje pripravite.
On: Prijatelju boste uspeli dokazati, da ste ravnali povsem pravilno, ko ste se odločili za bolj tvegano varianto na poslovnem področju, kar se vam bo pošteno obrestovalo. Delite srečo tudi z ostalimi!
Ona: Sprejeli boste partnerjevo ponudbo, ki se bo v veliki meri ujemala z vašimi pričakovanji o vajinem skupnem življenju. Pa tudi drugače se bodo začele stvari v vašem zasebnem življenju obračati na bolje.
On: Poslovno boste sicer dosegli ogromno, vendar pa vas to ne bo povsem zadovoljilo. Poskusite poskrbeti tudi za čustveno plat življenja, ki ste jo zadnje čase vse preveč prepuščali naključnim dogodkom.
TEHTNICA fl
Ona: Ne bodite preveč kritični do sebe, ampak raje uživajte v dosežkih zadnjih dni, ko ste enostavno presegli svoje sposobnosti. To so opazili tudi vaši nadrejeni, pa lahko tako pričakujete tudi kakšno konkretno pohvalo.
On: Zaradi nekoga boste presneto zadovoljni, dosegli pa boste tudi tisto, kar si že dalj časa prav vroče želite. In bolj ko se bo teden nagibal k svojemu koncu, bolje se boste počutili. Seveda v družbi s pravo osebo ...
mnze
Ona: Uspelo vam bo, da si boste ustvarili odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer ste nekoč že pogoreli. Naj vas stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem bolje.
On: Mislili ste že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v vas ponovno prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka krotili. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani.
DVOJČKA ftft I STRELEC ^
Ona: Vrgli ste trnek, sedaj pa kakor kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusite se malo »zmigati« - vaše možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti tisti nekdo komaj čaka na vaš konkreten predlog, ki pa ga ni in ni.
On: Poskusili se boste sprijazniti z novim razmerjem moči v vaši družbi. Vse vam sicer ne bo po godu, vendar pa ne bo niti tako slabo. Naredili boste korak, za katerega si nekoč niste upali niti pomisliti.
iT"
Ona: Za spremembo se boste znašli v položaju, ko boste ranljivi prav vi in to vam ne bo prav nič všeč. Poskusite se zbrati in ne delajte nepotrebnih napak, ki vas lahko precej drago stanejo.
On: Izkazali se boste predvsem v očeh svoje izvoljenke, ki bo nad vašim dejanjem več kot presenečena. Kar naenkrat bodo vse težave iz preteklosti popolnoma pozabljene, kar boste na vsak način tudi kaj hitro izkoristili.
Ona: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih poslovnih partnerjev, vendar pa vam ni potrebno prav nič skrbeti, saj imajo povsem poštene namene. Tako se vam prav kmalu obeta precejšnja sprememba na finančnem področju.
On: S sosedo se boste zapletli v pogovor, ki vam bo razkril marsikatero koristno informacijo. Toda nikar jih ne uporabite v napačne namene, saj se lahko celotna zadeva kaj hitro obrne v vašo škodo.
KOZOROG
Ona: Nikar se ne upirajte osvajalnim prijemom novega prijatelja, ampak raje odkrito priznajte, da vas pošteno mika poskusiti prepovedan sad. Vse skupaj se bo razvijalo več kot prijetno, tako da boste malone v devetih nebesih.
On: Ne pričakujte, da bo kdo drug opravil vaše delo, ampak se raje zavzeto lotite opravil, ki ste jih prelagali na stran. Na začetku bo sicer nekoliko težko, a se boste kaj hitro privadili na nov tempo življenja.
Ona: Čeprav mislite, da ste nekoga preslepili, pa temu ni tako, kar boste lahko zelo kmalu občutili tudi na lastni koži. Vendar pa bodo to le kratkotrajne neprijetnosti, ki jih boste zlahka prebrodili. Toda kako dolgo vam bo še uspevalo?
On: Pridobili si boste novo prijateljico, ki vam bo pomenila več, kot ste pričakovali. Glede poslovnosti si boste privoščili manjši premor, kar bo vsekakor koristilo vašim razrahljanim živcem, ki res potrebujejo počitek.
DEVICA
Ona: Bilo bi dobro, da bi se takoj ali pa vsaj čim prej izvlekli iz neprijetnosti, v katere ste zašli po lastni krivdi. Ne odlašajte, ker boste celo zadevo samo še poslabšali. Torej veselo na delo, uspelo vam bo!
On: Sklenili boste prav prijeten kompromis s prijateljico, ki vam že kar nekaj časa izkazuje svoja nedvoumna čustva. Tako boste imeli nekaj več časa, da o zadevi temeljito premislite, preden se boste dokončno odločili.
VODNAR
Ona: Nekomu, ki se je znašel v precejšnji zagati, boste brez premišljanja ponudili pomoč. Tako si boste pridobili prijatelja, ki bo vsekakor znal ceniti vašo pomoč in vam jo bo ob prvi priliki tudi povrnil.
On: Sprehod v naravo ali pa ukvarjanje s športnimi aktivnostmi - to naj bo vaš glavni trenutni cilj. Dosedanji napori so vas preveč izčrpali, zato poskrbite za svoje trenutno zelo slabo zdravje. Upoštevajte nasvet!
Ona: Še vedno pogrešate nekdanji mir in varnost, pa čeprav si venomer dopovedujete ravno nasprotno. Sicer se boste poskušali zakopati v posle, a vam to ne bo prav nič pomagalo. Pojdite raje v družbo in se zabavajte.
On: Veliko tveganje bo prineslo dobre rezultate v poslovni zadevi, v ljubezni pa boste hudo razočarani, ker ste zanemarili ljubljeno osebo. Poskusite se vsaj konec tedna posvetiti tudi rečem, ki niso vezane na posel.

RUMENA STRAN

»Odmrznjen« vsaj na maratonu
Glede na to, da je kar teklo od njega, bi lahko sklepali, da je Stane Rozman »odmrznjen«. Ampak ne, od njega je teklo le na maratonskem teku ob dnevu državnosti, kjer je v 43,35 minute odtekel dobrih deset kilometrov in pol. Ljubitelj teka in redni udeleženec maratonov pa, kar se tiče podžupanske funkcije v Celju, ostaja »zamrznjen«. Ker tudi sodišča v primeru ustavne presoje glede združljivosti funkcij očitno tečejo - maraton ...
Foto: SHERPA
Navijačice
Plesni orkester Žabe je na zadnji koncert pri celjski knjižnici privabil številne oboževalce in tudi tiste, ki so tja prišli po »družinski dolžnosti«. Mestna svetnica Urša Drugovič (levo sedi) je bila verjetno posebej pozorna na kitarsko igranje svojega sina Nika, Gordana Fonda (desno) pa je prišla spodbujat moža Romana, izkušenega celjskega fotografa in glasbenika, ki po novem vodi orkester. Marijana Kolenko je kot voditeljica vse napovedi opravila že v prvem delu koncerta, tako da so se glasbeniki lahko nato razigrali brez pavz.
Foto: SHERPA
i na kolesu
zvest svojim barvam
Na šentjurskem kolesarskem maratonu Od gasilskega doma do gasilskega doma smo opazili tudi državnega svetnika in nekdanjega podžupana Jožeta Koržeta. Da gre tudi za prvaka občinske SDS, ni bilo težko uganiti. Kolesaril je namreč v barvah svoje stranke. Le za piščančjo salamo nismo čisto prepričani, s katerega piknika se je vzela .
Foto: SHERPA
Najbolj graciozna
Nova mis Slovenije Lana Mahnič Jekoš sicer ni iz naših krajev, pač pa iz Grosuplja, sta se pa v superfinale uvrstili dve od treh kandidatk s Celjskega, in sicer 22-letna Žalčan-ka Klara Kobe ter 19-letna Barbara Parežnik (na sliki) iz Šentjurja, ki je osvojila tudi naslov top model, saj je komisijo navdušila z gracioznostjo, ki jo je pokazala v večerni obleki na snemanju v Postojnski jami.
Foto: ENJA BRELIH
Rožice sadijo bolj redko
Čeprav se vrt Ipavčeve hiše v Šentjurju že ponaša z mogočno lipo, bo poslej bogatejši še za eno. Resda še majhno in šibko, a simbolno še kako močno. Rastla bo v čast 20. obletnici samostojnosti Slovenije, z roko v roki pa so jo posadili trije dosedanji šentjurski župani. Če smo natančni, je bil Franc Kovač (desno) takrat še predsednik skupščine, Štefan Tisel pa je tokrat menda upravičeno manjkal. Je bilo pa župansko trojico - levo je Jurij Malovrh in na sredini trenutni župan Marko Diaci - vseeno lepo skupaj videti nasmejano. Tako enotno delovni so namreč le ob velikih praznikih. Glede na to, da se župan, dva svetnika in novinar družijo prav na vsaki seji občinskega sveta, sicer rožice sadijo bolj redko.
Foto: GrupA