Poštnina platana v jotorln’.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo
z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
SOCIAUST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedei uredniitva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 34.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Ljubljana, dne 22. avgusta. 1034.
II. leto.
Deiania nai govore.
Davidovič-Korosčeva vlada nas je obsula s celo kopo obljub. Kekli smo ji že na tem mestu, da na besede nič ne damo, da naj dejanja govore! Na to se nam seveda odgovarja:	pustite nam
oasa, da bo beseda meso postala. — Nismo demagogi, zato smo voljni čakati na dejanja v vseh slučajih, kjer se dana beseda ne da izpolniti v par dneh.
Ali so stvari, ki bi že davno morale biti izvršene in ker še niso, dvomimo o dobrih in poštenih namerah naše vlade lepih besedi.
Danes opozarjamo vlado samo na eno stvar: Zakaj držite še vedno v zaporih komuniste, ki jih je Pašič-Pribi-čevičeva vlada dala zapreti. Spominja-mo naše klerikalce na lepe — bogve, če tudi odkritosrčne? — članke v Slovencu in ostalih glasilih, ki so se repenčila nad nasiljem, ker je državno pravdništvo dalo nekaj voditeljev neodvisnih zapreti. Cele kolone je o tem Pisalo klerikalno časopisje in za nekatere je našlo celo svoje usmiljeno kr-kščansko srce ter popraševalo, zakaj se jih bolne zadržuje po zaporih.
— Tako klerikalna glasila, ki pa so sedaj sumljivo tiha. Vprašamo Slovenca — in prosimo odgovora! — ali je bil akt nasilja, da sta na ukaz vlade policija in državno pravdništvo zaprla voditelje neodvisnih in celo vrsto delavcev?
Takrat, ko klerikalci niso bili na vladi, je Slovenec vse to označil za nasilje, upamo, da je še danes teoa mnenja! In če je, je prokleta dolžnost klerikalnih ministrov, da izposlujejo, da se vsi ti politični aretiranci nemudoma izpuste.
Naj se pri tej stvari klerikalci ne izgovarjajo na neodvisna sodišča, kar bi utegnili storiti. Ugotavljamo, da zavisi le od državnega pravdništva ali pridejo osumljenci na svobodo ali ne. In državni pravdnik po zakonu ni neodvisen, on mora ubogati ministra prav-
de. Samo telefonično naročilo zadostuje iz Beograda in gospod državni pravdnik bo odprl vrata politično preganjanih. Če je res kateri teh osumljencev kaj kaznjivega zakrivil, naj se ga obtoži, ni pa prav, da se ga drži že dragi mesec v preiskovalnem zapora.
Mi vemo tudi čisto dobro, da se kaj resnega vsem tem osumljencem očitati ne da. Če bi bili res kaj zakrivili, kdaj bi že bili pod obtožbo in pred sodnikom. Njihove grehe šele »iščejo« — kar bije v oči vsaki pravici.
Zaprt je nadalje še šotler, ki je bil slučajno navzoč, ko je bil ustreljen Zadravec pred pošto. Prav ničesar obte-žilnega ni proti Šotlerju in vendar ga drže v zaporu, baje, ker je osumljen umora.
Tako izgleda ta stvar po eni plati. Na drugi plati pa so v Celju izpuščeni iz zaporov vsi osumljenci, ki so bili baje udeleženi pri umora Fakina. — Kaka pravica pa je to? In ti osumljenci so bili izpuščeni v času, ko so naši klerikalci že v vladi sedeli. Zakaj naenkrat Slovenec o Fakinovem umoru nič več ne piše, zakaj hvali zadnja Orjuna >Čika Ljubino« (Davidovičevo) vlado in dr. Hohnjeca, duševnega vodjo klerikalnih poslancev v Beogradu?
Poživljamo časopisje SLS, da naj tisti boj za politično svobodo in proti političnemu preganjanju nadaljuje, ki ga je v opoziciji tako vneto vodilo! Zastopnikom SLS v vladi pa kličemo, da naj preidejo od lepih besedi k dejanjem !
Naj se odpro ječe, da pridejo iz zaporov politični preganjanci, hočemo in zahtevamo svobode, ki je prvi predpogoj demokracije!
(Op. ur.: Orjunaše je izpustil Pribi-čevič iz zaporov. Nova vlada naj izpusti neodvisne delavce, ker to ne gre, da toliko časa trajajo preiskovalni zapori. V tem pogledu se popolnoma strinjamo s člankom.)
Zadnjič 9mo govorili o tem, da daje glavno oporo moč in silo vsaki politični stranki idejna izpopolnitev, torej tudi socialistični. S tem pa še nikakor nismo boteli trditi, da je s takim delovanjem stranka že izpolnila svoje naloge. Stranka, zlasti socialistična, ne sme in ne more biti samo stranka lepih naukov, ki bi zavajala svoje pristaše v dogme in vero zlate bodočnosti. Zgolj taka metoda politične vzgoje bi bila kriva.
Socialistična stranka je delavsko-raz-re na in revolucionarna. To ve vsak pr-i nipL»SiJanke' Ako ie torei stranka revo-min	^lora	tudi delati za revolu-
. in . , razmer, oziroma delovati
Unterih	f	Se socialne razmere, v
katerih trpi delovni j • 1 ,.v . •
in izboljšajo. TCb^Tt^STS pravična socialistična družba
Socialistična stranka je poiitična stranka, zaraditega je njena dolžnost, da nastopa v politiki in ob raznih drugih prilikah, dogodkih in pojavih ter pove svoje mnenje, zavzame svoje stališče v javnosti s protesti, s shodi, ma-infestacijami in načelnimi izjavami. Ob takih prilikah mora stranka s svojega stališča pojasniti aktualno vprašanje, ulemeljiti svoj protest in javno tudi povedati, zakaj'je ta ali ona meščansko-kapitalistična politika kriva, zakaj se je pripetila ta ali ona katastrofa, ki je zahtevala delavske žrtve, in v čem obstoji krivda, da more družabni red utesnje-'ati delovnemu narodu pravice ter ga z brutalnostjo tirati v suženjstvo in bedo.
strokovne organizacije; denuncira in laže njegov >Naprej< ter piše demagoško in bedasto, kakor bi bil najet, samo, da ne bi se socialistični proletariat konsolidiral. Imamo pa še druga vprašanja. Vojna neprestano grozi, tudi danes; zavarovanje za starost bi se imelo uvesti že prihodnje leto; vlada ne dovoli prispevkov za delavske zbornice, vprašanje invalidov, brezposelnost itd.
To je samo nekaj vprašanj, za katera bi se morala intenzivno zanimati politična stranka in pa strokovne organizacije, ker so na vseh teh vprašanjih kot razredne organizacije jako interesi-rane.
Eminentne važnosti so ta vprašanja in smo vendar opazili več interesa le pri vprašanju razbijanja strokovnih organizacij, kar omenjamo posebno pohvalno. Umori delavcev, politična vprašanja, to je !pa šlo preko naših ušes, preko naših čutov, dasi bi bili morali ob vseh teh dogodkih in tudi drugih vprašanjih nastopiti kot stranka in označiti svoje stališče po shodih, povedati svoje zahteve ter se zanje bojevati. V veliki zmoti smo namreč, če mislimo, da je že zadosti, ako povemo svoje mnenje v bistvu. Ne, ni zadosti; med mno-
žice moramo zanesti pravo spoznanje, da bo rodilo potrebno bojevitost za pravice delovnega ljudstva: zato smo revolucionarna stranka, da se bojujemo dalje in dalje.
Ako doslej nismo hodili po tej poti dela, so največ krive povsem napačne metode, osebni boji v notranjosti stranke, ki se vprizarjajo z najrafineranej-šim jezuitizmom, zlobnostjo in brezvestnostjo. Za pravo delo je pa manjkalo časa in veselja zaraditega.
Socialistična stranka se mora torej bojevati, če hoče biti bojna stranka. V boju se mora razvijati, v boju postati močna.
Dajmo, lotimo se tega dela, ki smo ga že zadnjič naglašali na tem mestu. Ako se posyetimo delu za razširjenje socialističnega prepričanja in delu boja v navedenem smislu, bodimo prepričani, da nam ne bo več ostajalo časa, da odgovarjamo na Bemotove prismodari-je in tudi noben delavec!jih ne bo več poslušal. Imeli bomo tedaj edinega sovražnika kapitalistično buržuazijo in proti temu bomo šli v boj solidarno.
Boje med »voditelji« pa bodo smatrali delavci za oslarijo.
Ljubljanski velesajem.
Se nekaj o delu socialistične stranke.
Vse to je potrebno,, če hočemo, da se bodo pripadniki socialistične stranke res pričeli zanimati za politiko in za razumevanje sedanjega krivičnega družabnega reda ter za socializem. Ako tako delo stranke ne bi bilo nič več, kakor to, da se zbudi interes med proletariatom za spoznavanje vzrokov današnjih družabnih razmer, bi bil to že velik napredek. Ali čim se delavec začne zanimati za dejanske vzroke svojega položaja, potem začne razmišljati tudi o potih, kako bi se dale te razmere izboljšati. In tu začne misliti, začne se učiti, čitati, kar je začetek onega duševnega prerojenja, o katerem smo govorili v zadnji številki »Socialista«.
Nehote se moramo ozreti tukaj na nekatere dogodke zadnjih mesecev. V Trtjdvljiah je zločinska roka ubila radarja Fakina, v Krmelju na Dolenjskem se je zgodila velika rudniška nezgoda, pred ljubljansko pošto je bil ustreljen mlad delavec, na Viču so neki banditi mučili drugega delavca, Bmot razbija
Tudi letos so otvorili ljubljanski velesejem. Tudi letošnji velesejem naj bi pokazal, da je slovenska industrija napredovala in da zasluži vse uvaževa-nje in upoštevanje s strani državnih oblasti.
Velesejem ima nedvomno svoj gospodarski pomen. Vsaj je važno, da privabijo na velesejem trgovce in kupce iz južnih krajev, ki vidijo, da se izdelujejo v državi stvari, ki so jih morda doslej naročali v inozemstvu.
Prav tako pa bi moral velesejem pokazati vsako leto koliko in kako je napredovala industrija tekom leta izza zadnje prireditve.
V kolikor služi letošnji velesejem zgolj reklamnim svrham, v kolikor naj izpopolni razstava na sejmišču za posamezna podjetja in posamezne tvrdke morebitno inseriranje po listih, je in bo dosegel velesejem svoj uspeh in nedvomno je, da si bo ta ali oni trgovec, podjetnik zapomnil, kaj producira slovenska industrija.
Vendar pa je prav ob prireditvi velesejma važno, da se pove: Slovenska industrija hira, propada, životari in kolikor je še ni zadušila gospodarska kriza, diha ta industrija na delavski račun.
Kajti, gospodarske razmere, povzročene po onih, ki so se ob otvoritvi velesejma » laskavo« izražali, divili in veselili, onemogoča vsakršno zdravo industrijsko življenje in vsakršen industrijski napredek.
Kaj ni profanacija, da se udeleži otvoritve ljubljanskega velesejma načelnik ministrstva za trgovino in industrijo gospod Savič, ki sploh negira življenjsko upravičenost slovenske industrije! Pa, da 1)0 ironija še večja:
tudi »on se divi in čudi napredku! Kot načelnik industrijskega odelenja pa igra vlogo štabnega oficirja in gleda samo, kako bi služila industrija vojnim in vojaškim interesom in namenom.
Zato se upravičeno bojimo, da bo zunanji, dozdevni blesk, izražen v velesejmu mnogega zavedel v zmoto. Da bo ta ali oni mislil: vsaj ni tako. Vsaj je velesejem čisto lepo prirejen, ergo, so razmere vsaj vzdržne, če že ne dobre.
Izredno bi se motil oni, ki bi tako mislil. Vzemimo samo en primer:
Kranjska industrijska dražba na Jesenicah je tudi zastopana na velesejmu. V istem času pa odpušča delavce, 'reducira obratovanje, dobro vedoč, da tudi ljubljanski velesejem ne bo mogel preprečiti dalekosežnega zmanjšanja obrata in številnega odpusta delavstva.
Kakor večina podjetij, tako je postavila tudi Kranjska industrijska družba v svoje režijske račune izdatke za vele-sejmsko razstavo, ne da bi pričakovala dejanskih, potom velesejma doseženih protivrednosti in zaslužkov.
Tako postane velesejem navadna, varljiva Potemkinova vas!
Lepo prirejena, lepo razporejena, v resnica pa zakriva ona industrija, ona obrt, ki se predstavlja na velesej-mu, grozno brezposelnost, strašno pomanjkanje in bedo. —
In, še celo to Potemkinovo vas so postavili na delavski račun. Vsaj obratuje večina obratov le, ker vzdržuje konkurenčno sposobnost na račun delavskih mezd.
Konkurenčne sposobnosti ne ustvarjajo bančne obresti, niti neurejeni železniški promet itd. Ker se ne ustvarjajo predpogoji m' dejjajnsko industrij-
P r a A' o
Schichtovo milo z znamko,Jelen1
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu Pri nakupu pazite na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«.
Schichf
Tedenske vesti.
sko razvijanje, zato bo sicer velesejem napravil na gledalce in občudovalce morda kaj ugoden vtis, vendar pa ne bo služil industrijskemu napredku.
Kupec, ki bo gledal razstavo, bo pogledal tudi ceno in kvaliteto. — Za kupca ni dovolj znamka: Made in Slo-venia!
Kreditna kriza, ki nemoteno in ne brzdano ugonablja industrijski napredek, pa ne onemogočuje samo sedanje konkurenčne sposobnosti. — Posledice kreditne krize se bodo pokazale v vsaj porazni strahoti v prihodnjih letih, i bo celo na velesejmu prišlo do izraza, da je naša industrija tehnično zaostala. Danes ne dobi podjetnik zadostnih sredstev niti za obratovanje. Zato je prenehalo vsako investiranje v tehnično izpopolnitvene svrhe. S tem pa nujno naša industrija zaostaja in nujno izgublja teren. Na račun delavskih mezd in z različnimi carinami bodo hoteli zdraviti sedaj zagrešene napake.
Res je, da imamo zaznamovati novo krizo svetovnega gospodarstva. Res j«,
da preživljajo Nemčija, Združene Ani -riške države, Francija, občutno gospodarsko krizo. Prav tako pa je res, da se bo inozemska industrija vrgla z vso silo na naš trg in prej ali slej bomo občutili v polnem obsegu že sedaj uveljavljam dumpiug inozemske industrije. In, če inozemska konkurenca ne bo našla v naši državi ugodnih tal, bo to kvečem zato, ker smo docela obubožali in je naša kupna moč enaka ničli. — Zato bi bila prokleta dolžnost onih, ki se dičijo s pavovim perjem, otvar-jajo velesejme, govoričijo, besedičijo in se divi jo, da začno dejansko delati na povzdigi našega gospodarstva, imajoč pred očmi velikansko brezposelnost, ne pa navidezno popolen velesejem. — Meščansko časopisje ima seveda tudi pri velesejmu svoj dobiček. Slovenski Narod je prepustil sedaj gospodarski del, ki naj bi obravnaval gospodarska vprašanja svojemu upravniku Kopitarju, ki za dobre denarje piše za gospodarske članke lepe in drago plačane reklame.
Joža Golmajer:
I. Mednarodna delavska olimpijada.
:V zadnji številki! »Socialista« smo čitali, da se bo vršila v mesecu avgustu 1025 I. mednarodna delavska olimpijada v Frankfurtu (Nemčija). Ta članek je naše telovadce jako navdušil in vzbudil precejšnje zanimanje za olimipi-jado in uverjen sem, da je mnogo telovadcev v DTE »Svoboda« v Sloveniji, ki bi bili sposobni, da se olimpijade udeleže. To tembolj, če bi čez zimo vztrajno trenirali v telovadbi na orodju in prostih vajah.
Vsekakor nam pa nekaj manjka in to je zmožnega skupnega vodstva, ki bi nosilo skrb za to, da se prevedejo v slovenščino olimpijske proste vaje, dalo vsem DTE v Sloveniji enotne direktive, se potrudilo za to, da se upozna s pogoji, ki so predpisane za aktivno udeležbo na olimpijadi ter takoj stopilo v stik z Delavsko telovadno in športno internacionalo. Tukaj sem naštel samo pomanjkljivosti, kar se tiče predpriprav za olimpijado, a jih je še vse polno, katere bi se dalo z dobrim enotnim vodstvom odpraviti.
Da se ti nedostatki odpravijo in čim-preje začne z intenzivnim delom za širjenje telovadbe in športa med našim delavstvom, zlasti v industrijskih centrih, mislim, da bi bilo potrebno:
1. Da se podzveza DTE poživi;
2. da svoj delokrog razširi po celi Jugoslaviji;
3. da prijavi direktno svoj pristop k Delavski telovadni in športni internacionali in
4. da usmeri svoje delovanje po navodilih internacionale.
To sem napisal kot predsednik ljubljanske DTE v uvaževanje vsem funkcionarjem DTE v Sloveniji z željo, da skliče podzveza čimpreje svoj izredni občni zbor, na katerem naj se vsa ta važna vprašanja rešijo in izvoli odbor, ki bo kos vsem tem nalogam.
Eventuelni tozadevni predlogi pa prosim, da se pošljejo na centralno tajništvo Svobode.
Politiini
Belgrajska vlada se maje.
Pri nas se je doslej še vsaka vlada majala. Zaraditega ni nobena posebna umetnost pisati o »majanju« belgrajske vlade. No, in ker se vsaka vlada maje, tudi prej ali slej pade in bo padla tudi sedanja.
Pravtako pa, kakor se maje vsaka vlada, se maje tudi defetistična politika izveličavnih političnih strank v državi. Enkrat razsaja demokratsko, radi-kalska buržuazna žurnalistika, enkrat pa klerikalno radičevska itd. Tako se vrste kakor jagode na rožnem vencu.
Majanje te jugoslovanske buržuazne žurnalistike in politike je precej sorodno, in sicer v tem, da si skupini izmenjavata vlogi državotvornosti in razbijanja svoje države. Katerakoli vlada naj se maje, vsakokrat opozicionalna skupina razbija in tolče okolo sebe kakor pobesnel vol ali pa tiger ter podžiga strasti bodisi plemenske in moralne — to je ves modri koncept državniških buržuaznih političnih strank pri nas.
Naravno, ker se pri nas vsaka vlada maje, se mora tudi ta majati. Sedanja vlada programatično ni enotna. Očividno si vlada že pred nastopom ni izdelala trdnega programa. To je posneti zlasti iz tega, ker se maje tudi pri svojih ukrepih jako počasno. Jasno je tudi, da so Davidovič, Nastas Petrovič in dr. Korošec možje različne, pa samostojne individualnosti. Tudi zato se vlada maje, a majala se bo vsaka, dokler bodo taki politiki.
»Konsolidacija«. Vsi in povsod govore o konsolidaciji. Kako pa dejansko izgleda konsolidacija, par primerov: Bulgarija in Grška sta sestavili mešano vojaško komisijo, ki naj nadzira mejo in napravi konec večnim in stalnim obmejnim konfliktom. V Rumuniji imajo vojno kar doma. Dnevna so poročila o atentatih, eksplozijah, prevratnih elementih, za kratek čas pa še lahko be-
pregled.
remo, kako love rumunski žandarji in vojaki razbojnika Terenteja, ki se smeje vsem rumunskim oblastvom v obraz. In, če gremo naprej:	V Maroku so se
uprli in za Špance je postala nevarna situacija. V Indiji pa je prišlo do ponovnih spopadov med domačini in policijo. Razume se, da je pri tem obležalo in poginilo precej ljudi. Enake vesti čitamo o Braziliji, ravno tako — da se povrnemo zopet malo na Balkan — tudi o Bulgariji. Da pri tem naša Jugoslavija ne izgubi ugleda, bomo pa še o nas povedali, da smo tudi vredni člani balkanske družbe. Celo sedanjemu notranjemu ministru se je »grav-žalo«, ko so žandarji in vojaki navalili na mirne in nedolžne macedonske vasi in poklali ter pobili vse vprek. Trbovelj in drugih nasilstev pa niti ne omenjamo. Tako konsolidira kapitalistična družba.
Matteottfljevo truplo so našli. Pod
pritiskom javnega mnenja, predvsem pa vsled vztrajne I zahteve socialistične stranke, so policijske oblasti končno vendarle našle Matteottijevo truplo. — Policijski pes je izvohal truplo, ki je bilo zakopano pri kraju Sorosano. — Truplo so prenesli v bližnjo mrtvašnico, kjer se je sestala sodna komisija, ki je zaslišala predvsem zobozdravnika Duco, ki je lečil Matteottija in njegove starše. Vsi so potrdili njegovo identiteto. Prav tako je spoznal v mrtvem truplu atteottija | njegov sodrug, stari Turati... Matteottijeva vdova ni upala pogledati razmesarjenih ostankov pokojnega moža. Truplo je skoro že popolnoma razpadlo. Komisija fje ugotovila dejanski stan in dognala, da manjkajo — roke.
Socialistična stranka je izplačala policijskemu uradniku, čigar l(ast je }bil pes, ki je našel Matteottijevo truplo, svoječasno razpisano nagrado po 25.000 lir.	'	■’	:
Ivan Celarc umrl. i Prejšnji teden je umrl na Ulincah pri Ljubljani sodrug Ivan Celarc. Ponesrečil je v parnem kotlu, ko ga je snažil/ter vsled opeklin umrl. Pokojnik je bil uslužben v tobačni tovarni in eden naših najboljših sobojevnikov, kar je dokazal tudi njegov sijajen pogreb. Ob tvojem grobu kličemo: Blag ti spomin!
Pravila za Bernotor »Skupni dom« je oblast, kakor čujemo, zavrnila, ker ne odgovarjajo zadružnemu zakonu. To bo ravno prav, da bo zopet lahko na kongresu dokazoval, kako je pameten in kako malo razumejo oblasti socializem.	i
Članom Sloge! Po (našem opozorilu je Bernot vendar začel priobčevati poročilo, ki ga je podal nepristranski, zapriseženi revizor o poslovanju i Sloge. Da ne bo s 6trani Bernota nobenih iz-begavanj, povemo še enkrat, kar smo že ponovno Ipovedali: člane Sloge in pa one, ki so Slogi zaupali svoje težko prislužene krajcarje smo pravočasno opozorili na pretečo nevarnost. Danes jih ponovno opozarjamo, 'da je revizor v svojem poročilu zapisal tudi sledeče: »Sloga je otvorila čevljarsko delavnico in nastavila svojega čevljarja. Kakor je iz 'računskega zaključka razvidno, je čevljarna pasivna. Zato se mora potrebno ukreniti za odstranitev vzrokov, ki povzročajo pasivnost. Dalje dobavlja Sloga članom manjše množine . konsum-nih potrebščin in sprejema hranilne vloge. — Sloga je dala posojilo, ki znaša sedaj Din |56.611.06. TO POSO-JiLO NI ZAVAROVANO. Ker so v veljavi še stara pravila in dokler ne prevzame zadruga 'dolžnikovega obrata na svoj račun, je na vsak način potrebno, da preskrbi za to posojilo potrebno jamstvo.« Tako pravi nepristranski, sodno zapriseženi I revizor. Da bodo vsi tisti, ki so vložili v Slogo svoje težko prihranjene, mnogokrat pristradane krajcarje, razumeli, kar pravi revizor, jim še natančnejše lobrazložimo: Bernot je dal ves denar, ki so ga člani Sloge vložili, za list Naprej. Naprej pa ima/že v tiskarni toliko dolga, da mu je že lastnik tiskarne odpovedal. Naprej !je pasiven in nihče ne verjame, da bi mogel Naprej plačati dolgove, ki jih ima pri /tiskarni, kaj šele one, ki jih ima pri Slogi. — Zaradi vložnikov in članov smo pozvali Bernota, da objavi revizijsko poročilo. Revizijsko poročilo pa žalibog v polnem 'obsegu potrjuje našo bojazen, da je gospodarstvo pri Slogi na jako, jako slabih nogah'. — Da tudi drugače pri Slogi ni l bilo reda, da so- bile pristopne izjave nepravilno izpolnjene, da knjigovodstvo ne odgovarja zakonom, niti potrebam l zadruge, to nas ni iznenadilo, ker poznamo Bemo-tov »red«. Navedbe o posojilih, ki jih je dala Sloga Idoslej Napreju, pa so celo nas iznenadile. Sedaj pa prosimo Bernota, in sicer v interesu vložnikov ga prosimo, da tudi to notico čimpreje, najkasneje pa v torek objavi v Napreju. Vemo, da jo bodo vložniki z zanimanjem:— čitali.
Pisava brez imen in Delo za socialistično stranko. Naš članek »Delo za socialistično stranko« je Bernot ponatisnil in pravi, da je to demagogija, če niso v članku navedeni tudi grešniki po imenu, ker potem očitke lahko obrača vsak čitatelj na kogar hoče. Ako se Bernot čuti prizadetega, naj izpraša svojo vest, morda I je kriv. Škodovalo mu ne bo. V članku so navedene napake, oziroma nedostatki, ki jih sploh ne smemo delati, ne tajnik Bernot, ne kdo drugi in tudi celotna stranica ne. Dalje se pritožuje, da čitatelj i takih člankov nimajo časa čitati. Tu pa vprašamo, ne Bernota, ampak tajnika Bemota, ki s praznimi čvekarijami pita čitatelje, če ne bi bilo bolj pametno, ako bi delavci čitali kaj o socializmu, kakor pa da čitajo dan na dan blatenje posameznih oseb, zavijanja resnice in novele o ljubosumnih A in B, ki se zaradi lepšega prepirata v »Napreju« o cigaretah in pa o tistih, po eni strani zabeljenih žgancih? In javnost? Paparlapa! Javnost je tajniku Bernotu samo tam všeč, kjer se zanjo lahko skriva, tam pa, kjer preti marsikateremu sodrugu res
nevarnost, tam pa celo na vprašanja molči kakor Tutankamenov grob. Velespoštovani tajnik naj bo le potolažen, tudi njegova zavijanja resnih besed in smešenja iskrenega apela bo — konec.
Mednarodni kongres tekstilnih delavcev. Na Dunaju se je pričel v pon-deljek enajsti mednarodni kongres tekstilnih delavcev. Na kongresu je zastopanih 13 držav in sicer: Anglija, Francija, Belgija, Italija, Nemčija, Švica, Avstrija Ogrska, Holandska, Danska in Če-Uoslovaška. Mednarodni tajnik tekstilnih delavcev je sodrug Shaw, ki je sedaj angleški minister dela. Prvi dan je obravnaval kongres o vprašanju vspre-jema Rusov v internacionalo. Kongres je v tem pogledu soglasno sklenil, da se bodo mogli sprejeti ruski tekstilni delavci šele takrat, ko bodo dosegli sporazum med moskovsko in amsterdamsko internacionalo. Prvi mednarodni kongres tekstilnih delavcev se je vršil ravno pred tridesetimi leti. In, marsikaj, kar se je zdelo marsikomu pred tridesetimi leti utopija, Ije postalo resnica. Delavska masa, preko katere so šli vladajoči na dnevni red, za katero so delali zakone, dočim pa proletariat sam ni mogel in ni smel sklepati zakonov, je postala vpliven faktor v javnem življenju. V Angliji, kjer so nastale prve strokovne organizacije, pa vlada delavska vlada in tajnik tekstilnih delavcev Shaw je minister dela. — Na dnevnem redu kongresa je vprašanje mednarodne solidarnosti, stavkovnega sklada in pristopa ruskih tekstilnih delavcev. Dalje pa bo kongres obravnaval važna social-no-politična in gospodarska vprašanja.
Kongres avstrijskih poljskih in gozdnih delavcev. Poleg strokovnih organizacij industrijskega proletariata se v Avstriji krepko in lepo razvija tudi strokovna organizacija poljskih in gozdnih delavcev, ki je imela sedaj svoj kongres. Na kongresu so razpravljali o položaju kmečkega proletariata in sklenili nastopne zahteve: Socialna zakonodaja poljskih gozdnih delavcev se mora urediti enotno za celo republiko in ne sme več spadati v delokrog deželne zakonodaje. Zakon o obratnih zaupnikih se mora načelno uveljaviti tudi za poljske delavce; uvesti se morajo nadzorniki za poljedelske in gozdne obrate in na poljske delavce se mora razširiti zavarovanje za brezposelnost, nezgode in bolezen. Ker se obravnavajo na kongresih taka vprašanja, zato dosega proletariat uspehe. Ko bi se pa uveljavljal na kongresih Bernotov duh in se mesto socialno-političnih in gospodarskih vprašanj uganjale Bernotija-de —. bi propadla organizacija, propadel proletariat. Naj primerjajo delo strokovnih organizacij v drugih državah oni sodrugi, ki se jim zdi Beruotova trapa-rija poglavitno sredstvo strokovnega in političnega gibanja. Tako ima Bernot še danes natiskano po svojih kuvertah, da obstoja kmečiio-delavska zveza, ki jo je on »zavzel« in rešil pred Korunom in Uratnikom. Vendar pa jo je — kot že vse — ugonobil in kmečki proletariat nima nikjer nobene opore. Pa, Bernot se samo v blatu in blatenju spozna, tam je mojster!
Stavbni program dunajske občine. Svoječasno smo že pisali v Socialistu o velikanskem napredku in naravnost neverjetnem delu, ki ga je izvršila dunajska občina na polju stanovanjske politike. V tisoče gre število stanovanj, ki jih je zgradila občina, odkar je v socialističnih rokah. Sedaj je izdelal tehnični odsek dunajskega občinskega sveta že za prihodnje leto stavbni načrt. Po tem načrtu bo sezidala občina v prihodnjem letu v posameznih okrajih zopet 2121 novih stanovanj, ne vštevši sebe za samce, trgovske lokale itd. Stroške za zidavo tolikega števila stanovanj so ocenili na 225 milijard nemško-av-strijskih kron. Tudi bivši ljubljanski občinski svet je z vso resnostjo in vestnostjo obravnaval gradnjo stanovanjskih hiš in — lahko rečemo, kljub vsem zaprekam in oviram, je ljubljanski občinski svet veliko storil za ublažitev neznosne stanovanjske bede. Eno zaprek, ki jih je moral premagati bivši občinski svet ljubljanski, pa je treba, da jo danes pribijemo. Pred par dnevi smo čitali, da je dovolil veliki župan
dr. Baltič mestni občini najeti dva milijona dinarjev posojila za zgradbo dveh stanovanjskih hiš. Da je dal veliki župan to dovoljenje, za to je bilo treba izpremembe režima! Ko je bil na vladi Pašič - Pribičevičev režim, je Baltič v svoji neovrgljivi »objektivnosti« položil sklep občinskega sveta v miznico, zato, ker je tako veleval Žerjavov politični interes! Kaj zato, če so ljudje brez stanovanja! Danes ko je nastopil drugi režim, je dr. Baltič v svoji objektivnosti spoznal, da je dobro in prav, če naja-m eobčina posojilo, da zgradi mesto države vsaj par stanovanj. —
Svetovna premogovna kriza. Skoro v vseh državah, v katerih igra premogovna, železna in jeklarska produkcija važno vlogo, opažamo občutno krizo v teh strokah. Izjemo delata le Francija in Belgija. Vendar pa pade tudi v teh državah ob 'vsakem zboljšanju denarne vrednosti takoj izvoz navedenih produktov. Trenotno se na svetu producira preveč premoga. Industrije, ki potrebujejo premog, ne morejo porabiti vsega vprašanje za Anglijo — stalno pada in skoro toliko, kot pred vojno. Tudi se nihče s premogom Ine zalaga, ker pričakuje vsak, da bodo padle cene. Ameriški premogovniki so zato že znatno omejili obratovanje in kakor (pripovedujejo, so zmanjšali produkcijo kar za 20 odstotkov. Zato je nastala v Ameriki občutna brezposelnost rudarjev. I Pa tudi angleški izvoz premoga — življenjsko podučni mesečni reviji naših zadružnih nazaduje. Sicer se je izvoz Iprav v zad-jem času nekoliko zboljšal, vendar pa je izvoz kljub temu za 2'A milijona ton mesečno Imanjši, kot je bil preje. Ravno tako se ne oddaja premog iz Saar-ske kotline. Priznati je treba, da igra pri tem premogu veliko Ivlogo previsoka cena. Dasi so prvega znižali ceno Saarskemu premogu za 4 odstotke, vendar še to I znižanje ne zadošča, da bi oživel zopet izvoz. Katastrofalen je položaj poljskih premogovnikov. I:ftroz premoga iz Gornje Šlezije v Nemčijo je znašal '■ še lani mesečno približno l'A milijona ton. Letos pa znaša izvoz le še kakih 400.000 ton mesečno. Ravno tako pada tudi izvoz poljskega premoga v Nemško Avstrijo. Tudi na Češkem je preobilica premoga. Predvsem pa nazaduje izvoz rjavega premoga. I Vrhu tega pa se je razvil med črnim in ru-javim premogom v državi hud konkurenčni 'boj. — Odveč bi bilo, navajati, kako je s produkcijo premoga pri nas. Dejstvo, da delajo premogovniki le po par dni v tednu, govori dovelj. I Kljub temu pa Trboveljska premogokopna družba dela velikanske dobičke in pošilja denar inozemskim delničarjem. To 'pa je za naso buržuazijo v redu in prav, vsaj se vse to dela pod plaščem in firmo (»nacionalizacije.«
Šestnajst otrok izginilo. Na Francoskem je aretirala policija nekega zdravnika in njegovo ženo, ki sta osumljena, da sta potom inseratov v časopisju sprejemala v oskrbo tuje otroke, oziroma jih jemala za svoje. Otroci pa, ki so bili predani v oskrbo, so pa doslej še na nepojasnjeni način izginili. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo oddanih zdravniku tekom zadnjih dveh let najmanj 20 otrok. Pri sebi pa sta imela le štiri otroke, dočim za ostale ne moreta povedati, kje se nahajajo. Preiskava bo dognala, če sta jih pomorila, ali pa morda
Prodala naprej.
Matteottijev prevoz. Ker ise je bala v a a ob Matteottijevem pogrebu even-11 e ni izgredov, je policija na vse na-'n.e. P1' bivala natančen čas prevoza Matteottijevega trupla. Tudi socialistični poslanci so šele zadnji trenotek zvedeli o prevozu Matteottijvega trupla. Od pogreba je bilo občinstvo popolnoma izključeno m pogrebnim svečanostim so smeli prisostvovati le Matteottijevi najbližji sorodniki. Znova se oživlja spomin na grozovit zločin in znova zahteva popolnega zadoščenja.
Število brezposelnih v Nemčiji, število brezposelnih, ki prejemajo brezA poselno podporo, je naraslo v Nemčiji v času od 15. julija do 1. avgusta od
277.000	na 328.000
Vsepovsod povodnji in vremenske katastrofe. V zadnji številki smo pisali o vremenski katastrofi, ki je napravila velikansko škodo v škofjeloški okolici. Kakor pa poročajo časopisi, so divjale
Kapitalistovo sočutje.
\
m
X
Delavec: Ženo in šest otrok je zapustil — beda ga je pognala v smrt! Kapitalist: Prav mu je! Zakaj pa je
delal samo po osem ur na dan!
še mnogo hujše nevihte drugod, predvsem v Nemčiji in Italiji. Najhujša pa je bila vremenska katastrofa na Kitajskem, ki je zahtevala tisoče človeških žrtev. Pri tej priliki povemo še nesrečo, ki se je pripetila vsled teh neviht nekemu tirolskemu fajmoštru. Tudi na Tirolskem so divjale nevihte! Ko je narasel v neki vasi potok in razdejal del vasi, je fajmošter začel prihodnjo nedeljo prijdigo tako-le: Ker ste pre-šestniki, nečistniki, brezverci, zato Vas je Bog kaznoval... V tem tonu je pri-digoval prvo nedeljo. Toda že prihodnji teden pa je preplavil potok oni del vasi, kjer stoji farovž. In, tudi fajmoštru voda in božja previdnost ni prizanesla. Odnesla mu je putke, petelinčka, pre-šička, samo kuharica se mu je rešila. Prihodnjo nedeljo pa je začel pridigo: Kogar Bog ljubi, tega kaznuje!
Rokoborec — morilec. V ameriškem mestu Los Angelos se je odigrala nedavno krvava ljubavna drama. Rokoborec in filmski igralec Kid Mac Coy je ustrelil ločeno ženo trgovca Alberta Morsa, nato pa divjal v moževo trgovino, da bi ustrelil še moža. V prodajalni je ustrelil dva trgovska nastavljenca, moža pa slučajno ni bilo v trgovini. Na policiji je izjavil ,da je to nesrečo zakrivil mož umorjene. Da je ta Kid Mac Coy pravi rokoborec, izpričuje dejstvo, da je bil doslej »samo« devetkrat oženjen in da bi bila umorjena njegova deseta žena. Kdor prenese toliko »zakonskih sreč«, mora biti rokoborec in še >boksar« povrhu.
O moreš! Kadar se skregata dva zaljubljenca ali celo stepeta, napiše »Jutro« ali pa »Narod« tako lepo historijo, da jo ljudstvo čita s slastjo in strastjo, ftko se je ta nesreča pripetila dvema plebejcema. V zadnjem času se je pa zgodilo neko junaštvo z revolverjem, na katerem so udeleženi boljši ljudje. O tem dogodku, ki je zločinski in še o neki drugi senzaciji, ki je po današnjih zakonih nemoralna, pa gospoda iz ljubezni do bližnjega svoje »glilie« lepo molči. Da, da, če se reže v lastno meso. boli. Menimo pa, da bi morala dobro informirana žurnalistika ožigosati lopovščine in neumnosti tudi takih mladičev, ki spadajo v njih kroge.
»Pod Lipo«. — Izšel je osmi zvezek tega našega literarno (zadružnega mesečnika, ki se bolj in bolj razširja. Tudi vsebina tega zvezka je zelo zanimiva in pestra. Poleg mojstrskega Mazzinijevega poglavja o »Udruženju«, najdemo lepo povest Emile Zola: »Marki-zina ledja«, Abditusov esej o »St. Simonu«, nadaljevanje Šorlijevega spisa: »Gašperčkove zgodbe in dogodbe«, polemični članek Historicusa: »Pred tridesetimi leti«, Maksima Gorkega črtico: »A. P. Cehov in dajne«, A. K.: »Delavec — srbski pesnik«, Historicus: »Gustav Habrman o Železnikarju«, Nace Mihevc: »Iz mojih mladih let«, lepe pesmi Čulkovskega in Mačka ter zanimiv članek o »Razstavah«. Sodragom priporočamo, da pridno sežejo po tej podučni nesečni reviji naših zadružnih delavcev.
Gospodarstvo.
Mednarodna zadruŽHa razstava v Gentu
15. junija se je otvorila v Gentu mednarodna zadružna rafcstava, ki po svojem pomenu in po svoji obsežnosti prekaša vse razstave tega poletja. I Nad
85.000	zadružnih ustanov je zastopanih na njej. Vsi kraji sveta, od Evrope do Amerike, od Azije do Avstralije so poslali tja svoje produkte in izkaze stanja ter moči zadružništva v posameznih državah. Paviljon se vrsti za paviljonom; nihče ni hotel zaostati. Zadrugarji celega sveta so hoteli s ponosom pokazati, kaj so dobrega in velikega ustvarili v smeri skupnega gospodarstva in zadružne vzgoje.
Uspeh te razstave prekaša vsako pričakovanje. Prireditelji sami niso računali, da bo udeležba tako velika, da bo ta nova manifestacija mednarodne zadružne moči tako impozantna. Zastopane so konzumne in produktivne zadruge vseh vrst. Prednjačijo Anglija, Francija, misija, Japonska in ) Italija. Jugoslovani smo tudi zastopani; skromno, ali vendar.
Poslale so slike in izkaze srbske zemljoradničke zadruge in naša Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo, ki se zlasti udejstvuje s slikami naših delavskih domov in prodajnih skladišč ter z grafičkimi izkazi razvoja zadružništva v naši ožji domovini.
Zadružna misel je v tridesetih letih preplavil^ svet. Kapitalizem šele išče izhoda iz svojih gospodarskih težav, proletariat ga je pa že našel. On gradi sva-je zadruge v zavesti, da morejo samo one postaviti svetovno ekonomijo na zdrav temelj.
Razstava v Gentu je vreden spomenik vsem, ki so vztrajno delali za zmago delavskega mednarodnega zadružništva.
*
Pragmatika uslužbencev pri Konzumnem društvu za Slovenijo. Kakor znano, je sklenil letošnji kongres omenjene organizacije, da se ima urediti razmerje uslužbencev do zadruge potom službene pragmatike.
Pragmatika bi se morala uveljaviti že v mesecu avgustu, vendar so se pa uslužbenci s svojim predlogom nekoliko
zakasnili, tako, da so izročili svoje predloge šele 30. julija. Načelstvo je ta predlog sedaj razmnožilo, ter razposlalo na vse krajevne odbore s prošnjo, naj zberejo tozadevne podatke in nasvete, nakar bo pragmatika predložena načelstvu in nadzorstvu v nadaljnje sklepanje.
Ker je službena pragmatika velike važnosti nele za uslužbence, temveč tudi za razvoj cele zadruge, bomo posvetili v 'Socialistu zadevi večjo pažnjo, ter bomo o priliki priobčili obširnejšo razpravo.
Lepo napredovanje Izaznamuje kons. društvo za Slovenijo. V mesecu juliju je prodala zadruga za okoli milijon K več blaga kot v prejšnjem mesecu.
Iz te številke se vidi, da zadružna ideja kljub stoterim nasprotnikom lepo napreduje. K napredku je gotovo tudi pripomogel strokovni in zadružni dan, na katerih je prišla zadružna ideja do širšega razmaha. Zadruga zabeležuje tudi ‘večje število novih članov, ki zlasti zadnje čase v velikem številu pristopajo.
Jugometalija je tudi iletos razstavila svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu. Navajeni smo bili na lepoto te razstave ali letos je pa Jugometalija še »samo sebe« prekosila.
Za svojo krasno razstavo je 'dobila od semenjskega urada laskavo pohvalo in še celo meščansko časopisje jo slav-lja vsem drugim podjetjem za vzgled agilnosti in požrtvovalnosti.
Čestitamo vodstvu na sijajnem napredku in upamo, da bo »Jugometalija« še 'nadalje stremela za čim večjo izpopolnitvijo.
Vse potrebščine za UDR se odslej dobe v Konsu mnem društvu za Slov. in sicer po zelo solidnih cenah. Za enkrat se dobe potrebščine (hlače, klobuki, dokolenice, srajce, pasovi, nahrbtniki itd.) v centrali i (Ljubljana, Zadružni dom, pošt. predal 72.), če se bo pa izkazala potreba, jih bodo pa razpečavale tudi' posamezne prodajalne.
Stran 4.
>8 O C 1 A L I 8 T«
Iz stranke.
Viž-GKnee. Delavci, sodrugi! V nedeljo popoldan ob 3. uri se vrši javni shod v občini Dobravi pri »Klobasar-ju«. Obravnavali bomo: Občinska uprava z ozirom na delavstvo in splošni položaj delavstva. Pozivamo sodruge z Viča in Dobrave, da se shoda udeleže. Dolžnost imajo občinski odborniki obeh občin, ki so bili izvoljeni na delavski listi, da se shoda udeleže. ,
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Sodrug Verčko Ivan iz Guštanja je nabral na blok št. 16 za tisk. sklad od sledečih sodrugov: Voch Franc, Din 2.— ; Tasotto M., Din 2.—.; Borštner Din 4.—; Ocep Luka, Din 2.—; Kranjc Štefan, Din 2.— ; Sikaro Jos., Din 2.—; Dervodel Aleš, ID in 2.— ; Slonik, Din 2.— ; Mesnar, Din 2.— ; Stalzer, Din 2.— ; Nečitljivo, Din 2.— ; Gradišnik M., Din 2.—; Milonik, Din 4.—; Nečitljivo Din 2.—; Brodnjak Ivan, Din 2.— ; Po-gorevčnik Franc, Din 2.—; Mihelitsek Franc, Din 2.— ; F. Slartmo Din 2.— ; Kreiger Filip, Din 2.—; Štinek M., Din 4.— ; Verčko Ivan, Din 4.—.
Sodrug Okrogelnik Ivan, Guštanj, nabral na blok št. 19 za tiskovni sklad od sodrugov:	Arnalt Ažbe, Din 2.—;
Kričej Urh, Din 2.—; Miheltsch Roza, Din 2.— ; Glovica Jožef, Din 2.—; Krivograd Lovro, Din 2.—; Orosel Josef, Din 4.— ; Okrogelnik Ivan, Din 2.—; Doberšek, Din 4.— ; Kert Andrej, Din
4.— ; Plešnik Bogomir, Din 6.—; Lešnik Franjo Din 4.—; Blou Miloš, Din 2.—; Zavodnik M., Din 2.—; Čadež Anton, Din 2.— ; Močivnik Jakob, Din 2.— ; Pipan Gregor, župan, Din 2.— ; Štinek Martin, Din 2.— ; Škof Heinrich, Din 2.—; Slivnik Ivan, Din 2.—. Skupaj Din 7321.63.
U. D. R.
Nedeljski izlet UDR v Zagorje. Polovična vožnja ni dovoljena, oziroma sploh odgovora nismo dobili na tozadevno prošnjo hh ; ministrstvo saobra-čaja. Mnogim sodrugom bo vsled tega izlet onemogočen, vendar, kdor le količkaj more, naj pride! — Za slučaj slabega vremena bo izlet preložen na
kasnejši čas. Ako bi ob času odhoda vlaka deževalo, naj se izletniki ne odpeljejo.	Načelstvo	UDR.
Odruženje delavskih rediteljev
Edinka v Zagorju
priredi skupno s steklarji veliko
ki se bo vršila v nedeljo, dne 24. avgusta 1.1.
Spored:
Dopoldne ob 8. uri sprejem na kolodvoru in skupni odhod na prireditveni prostor. Skupne vežbe aktivnih članov UDR.
Popoldne ob 14. uri začetek velike gozdne veselice z bogatim sporedom. — Sodeluje celotna rudniška godba.
Vstopnina 5 Din.
Naša prireditev ima namen zanesti tudi v rudarske revirje smisel za lepoto narave — za utrjevanje duha in telesa v prosti naravi — za plemenita dejanja, zato pozdravljeni vsi, ki boste posetili našo prireditev.
Žive! Edlnica UDR, Zagorje. D. T. D.
Okrožni iclet v Trbovlje.
Delavska telovadna enota »Svoboda« podružnica Trbovlje priredi v nedeljo dne 7. septembra t. 1. okrožni izlet v Trbovljah spojen s svojim prvim javnim nastopom po sledečem sporedu:
1. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru.
2. Po sprejemu slavnostni sprevod, z godbo in zastavami na čelu v Delavski dom.
3. Ob 10. uri pozdravni govor.
4. Od 11. do 1. ure kosilo.
5. Od 1. do 3. ure ogled Trbovelj.
6. Ob 3. uri popoldan začetek javne telovadbe na dvorišču Delavskega doma.
7. Po končani telovadbi prosta zabava in ples.
8. Sodeluje polnoštevilno Delavska godba na pihala.
Ker je vsak izlet velike važnosti za utrditev naših Soc. organizacij in so-j cialistične ideje, da 6e sodrugi in so-družice medsebojno spoznajo, se obračamo na vso soc. čuteče delavstvo Slovenije, da se v čim večjem številu odzove našemu vabilu.
Posebno pa se obračamo na telovadce naših telovadnih enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, kar je za prospeh in razvoj delavske telovadne enote velikega pomena. Želeli bi, da tudi vsaka skupina prinese svoj prapor seboj. .Za polovično vožnjo na vseh progah smo zaprosili in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar bomo tudi potom časopisov pravočasno poročali. Vse dopise, tičoče se izleta je naslavljati na: Izletni odbor, Delavski dom, Trbovlje.
7. septembra vsi v Trbovlje.
Izletni odbor.
Dopisi.
Litija. Čitamo »Socialista«, čitamo »Naprej« in vidimo, kako stvarno in idejno se dela za proletariat. Socialist prinaša p.učljive tlarike. Tega v »Na-preju« žal ni, pač pa čitamo v vsaki Na-preje vi številki ponatise iz Socialista, ki se zlorabljajo v osebne napade ir. blatenja. — Naprej oziroma Bernot pravi: proletarci, združite se in v zavednosti je moč. Povemo pa Bernotu: ako bo še v naprej to govoril, bomo rekli, da Bemot laže in razdira.
Socialisti v Litiji imamo teh podlih napadov dovolj in Bemot si naj zapomni enkrat za vselej, da kadar je vreča takih napadov polna, ne gre več notri. (Se prav nič ne čudimo, da je sodrug Jeram Bernotu hrbet pokazal.) — Naprej bomo odpovedali ter ga Bernotu vrnili s pripombo, naj si ga postavi v »Šture« ter ga hodi gledat — gospod pomiluj — naročili si pa bomo Socialista. Toliko v vednost. — Litijski Berno-tovec.
Proda se skoraj nov
pletilni stroj
St. 8/60 znamke Wedermann. Kje, pove uprava.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo« Odgovorni urednik:
France Vidmar.
'Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 -38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejtna pekarna priporoča svoje okusno in .vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
c -r i
m
Palma podpetnlkl In podplati so najboljši
-META"
T*/ IL-iM i
■t DVOJNO jSLADNA
>ADRIA<
RŽENAk
KAVA. »J
TVORNICA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNA ZRNATE KAVE. GLINCE PRI UUBL]ANI.
Donite v Juho In prikuhe krepčilo hrane
„JUHAN“
Imate Iz preprostih Jedli Izvrstno, zdravo In redilno hrano.
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kodarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
LinbhaBa. Rolsdvorska Dlita 18
Telefon štev. 729.
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-inodro-beli etiket*. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, bi so: ic »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
■MM
Štampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar	& Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
Prva mariborska produ v. tivna zadruga Cavljariklh izdelkov r. z z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
Izdeiovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše.
Zahtevajte povsod
vse vrste šolske zvezke v korist slepim.
Izdelava in razpošilja najceneje
Anton Janežič
papirna industrija in knjigoveznica Ljubljana, Florjanska ul.
R. BUNC in DRUG
Ljubljana - Celje • Maribor
* _ —         a. —— —  -- — —- —^   — — . .... —^ - —
Zahtevajte povsod
,JADRAN'
terpentlnovo čistilo za čevlje, ker Je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Veletrgovina usnja
brata Moskovič, Ljubljana
priporoča svojo veiiko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah	Ustanovljeno	leta	1888.
" Letna trikotaža, nogavice,
galanterija in drobnina
Gaspari & Fannlngei, Maribor, Aleksandrova cesta št. *
■ lllllllll!l!IHIH|||H||||||||UI|||||lll|||j||||l|HI|lll»l»l|ll'»l|IIIIHIIHHH>*,>,l,,l,IWI,l|l,l,l,l,1,l,!,l,l,lll,l,l,lll,l,lW,l|li*ll’llllllllllllll!lllllllHlllllll