"" M yiBE ' ' -r-- ..... C i I ti	^^^	n*	_
n	^^^^	iT it
11 tt nn i	■ |A f I I ■A ■■ ^ M M^R Ml mmhh^ ■■ Št Mk	I HFVFI Al^mrA
|| iwoeuii uoo na I	I P1 I^^Bfl V V^K I Vi^BI # II	1 ^LtvtLAnusiwA
1 i«! w ^ L... M |1LK Vv C I- ft M9LI	'Mil'; ^mMhI vv iC IbI 11 m jBK f $1 ■jpf*
S "tod~ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	J	i ----------:-----I1-IL i
ST. jo. - NO. 3". CLEVELAND, OHIO. PETEK. .o. APRILA 1914	LETO VII. VOL. TO
—..... ■ ■	■ - _ ■ • «■ ■____
I
v H v _2 H
Velikonočne misli.
•v v, 2J: ^ , • -v1'
*	AfcUlia! : §
T, klic f	po remiji
zc khm chratisoc let. 'Neitc^i no vridig je vie donelo po krilih'cerkvah in neštevilno
slavo VelikT »Oči. Vsako leto nas kličejo -vodniki in učitelji, da, kak^f f jje ristus vstal in premagal smrt, tako morimo tudi mi vstati in se preroditi. Celo narava nas opominja jgfc tem času, da se moramo prf dražiti nej m naplaviti ta Jvet k rasne j ji i, lepil in srečnejši za krono stvarstva—za človeka I Kristus je vstal! Raztrgal je spone, ki so ga vezale v grobu in pokazal svojo moč nad tiara vo. Kristus je bil človek iz mesa im krvi, bil je nas brat, in kot t^k nam daje lep vzgle^, da moramo rudi mi vatati. Tisočletja in tisočletja leži Člo-veifci rod v sponah, katere si je sam nadel in katere si še vedno nadeva. Brat je moril brata močnejši je zasužnjeval slabej-šega, bogatin j<T zatiral revnejšega. človek pobija človeka, brat sovraži brata, rojak tveganja rojaka.
Cas je, da -vsi skupaj vstanemo. Raztrgajmo vezi; delujmo nt to, da se konečno reši ona vetika množica, priprostega de lavsiva, ki je dosedaj največ trpelo m billo križano na križ trpfteaja in boja za obstanek.
Ufior je prišel za Kriatasa po hadem trplenju čas zm*ge, tabo mora priti za človeštvo :as zmage grff
2maga ni več daleč. Ljudstva po celem svetu se vzbuja. NfafcJičaJo se je vojskovati med sčboj; brat—človek se je naveliča) lAijatt ♦nTa—f ld?ev ka. Človekolubie, nesebično &M**»htbje, se širi po celem s veu.^Bratstvo, enakost, pro stoat In toleranca" je geslo naprednih narodov od čaaa francoske revolucije naprej.
•Kristus je trpel, ker je bil ixyvotac, revolucjonar, upornik proti tedajnim judovskim tirafeom, verskim in političnim n vendar je zmagal, ker napredek mora zmagati. THco tudi ni trpimo. Toda naša ideja In nafte delo za napredek in blagor človeškega rodu riiora isto-[»ko biti kronano z vencem— image.
bo nikdar stano-
zdrava in vesela kakoj^majsko jutro, m tudi njen soprog Erijst je bil krepak in čil in tako se je zgodilo, da sta pose-tila tiste veselice, kjer se je Amalija tako presadila. Plesala %t kakor je plesala že neštetokrat, a potem je morula l stati'::vroča in razgreta kje na prepihu ali bogVe kako, da je čutila dnogi dan neprijetne poslediA V glavi ji je gorelo in po vsem telesu je čutila težko utrujenosti aoprog je poklical zdravnika in ta jo je po-1
Položil mu je roko na ramo in gospod Ernst je pofeledel ob neprijetni slutnji, zdravnik pa ga je gledal sočutno in je dejal zamolklo:^ \ l.f-.: |
"Žalostno je, ampak resnično, da je danes leto ne boste več imeli."
Gospof) Ernst je povesil oči, zamrmral je nekaj nerazumljivega, potem pa mu je stisnil roko.	' ' f«
"Ali prihajate še vedno, ako ji morete podaljšati kak dan življenja in njej nikar ne povejte!"
Nato se pe obrnil v stran in je pristisnll robec na oči in šele čez dolgo, ko je odšel zdravnik, je stopil v sobo, kjer je ležala v postelji gospa Amali-i ja*	. y V.v
I Okrenila je glavo proti nje-
nala, da hodi silno teško in ji tudi mrzel zimski zrak vpliva kaj neprijetno na pljuča. Po vsakem izprehodtf je bila zmu-čena na smrt. PriŠtdli domov, se je zgrudila v naslonjač in je hropla z globokimi Vzdihi. Pri tem jo je napadal kalcij se huje 'in tako ni naposkd hotela več iz sobe.
"Spomladi, ko ^ol(lnilejše, o • Veliki noči, takrat pojdem zopet —" je zavrnila ^r trdnem prepričanju, da se res zgodi; in tudi zdravnik in soprog sta ji pritrjevala, da je lilo njeno upanje še večje in lepše...
Ko so vzcveteli prvi zvončki, jih je prinesel soprog velik šopek. Amalija se jih je razveselila — znanilk pomladi, gledala je v njih nežne J*le cvete in in bilo ji je tcfkp,yda jib ne I
izidu njene bolezni, dasi bi bila gospa Amalija lahko mnogokrat spoznala, da je vse to, kar ji pripoveduje soprog, u-metna laž, da so njegove oči pri tem mnogokrat čudno mračne in skor • otožne in da drhti v njegovem glasu nekak neprijeten trepet, ki ga je če-sto prisilil, da je nenadoma umolknil.
Zdaj so mučile gospo Amalijo najbolj noči, ko jo je dušil kašelj skoro neprenehoma in ni bilo spanja od nikoder. Po dnevi ji je bilo vedno nekako lajže, vsaj zdelo se ji je tako, ko je sedela v mehkem, s pernicami obloženemu stolu čisto pri oknu in se grela ob prvih toplih pomladansk-h žarkih. Čudno lepi dnevi so posta-I li naenkrat; solnce je sijalo to-• ' . » l ■ ■
sala Je pozdrav velikonočnih
zvonov. Tako so prijetno odmevali nad mestom, da se ji je orosilo oko, a potem je namignila naj okno zapro, kakor da ji je * pretežko misliti na vse, kar se godi zunaj..
Nagnila se je nazaj in tako ostala dolgo nepremično s stisf-J njenimi trepalnicami in pot-razprtimi ustnicami, proti večeru pa je kriknila in je omahnila v blazine, kakor ranjeila ptica. Še parkrat je zablodila pteko sobe z gasnočimi očmi ... potem se je znaš)a naenkrat sredi pomladanskega polja vsa vesela in zdrava, med tem ko se je v njeni spalnici baš pričelo ohlajati njeno mrtvo telo.
Sffe.: "rvK- ...v -o-
| $ A
Te je nala pridiga za letoš-rtjo Veliko noč.
Ako hočemo zmagati, mora vsak posamezen pomagati pri boju. Moramo «e izobraževati, čitati, nepristnansko zasledovati razvoj modernega, človekoljubnega (gibanja in podpirati osebe, časopisje in stranke, lri delujejo na to, da zaslj* zatiranim slojem solnce pravice m luč splošne sreče.
Potem bomo lahko rekli Kristus je rstal, a ni vstaj sam — vstali smo tudi mil — AJefeJa!
. ■ . o
V,	\	' .	■	i,	V] fjf'	, 'i , r ■■	:
b zapop VAmtm
ZVW0VL
fiptsal
Josip Pfemk.
Vat dolgo zimo je hrepenela pf pomladi in kadarkoli jo je oMhal, ji je moral priznati, da se fi zdravje zopet vrača, da je fcvepkejŠa in vse tako kakor je ielela., Včasih je stopila pred itafa in ee je prestrašila: obraz £ je zbledel in splahnel in v* globokih jamah so temnele oči sa ustnice so postale tako tenke in ozke, da se je gospa Amalija komaj poznala. Ampak vendar je upala tn videlo ie je, kakor da jo edino to tt-dao in veliko upanje še krepi in ji daje najpotrebnejših moči. Povedal ji sicer ni nikdo, da
r	1
tolažil kakor je navada
Ko ji je nekoliko odleglo, je 1 vstala in v par dneh se je vi-1 delo, kakor da je popolnoma • okrevala. V prsih jo je sicer se vedno zdajpazdaj neprijetno ' zaskelelo, da ji; morala pokas-ljevati, a drugače se je čutila močno in zdravo. Sicer je bilo to njeno zdravje kaj nestalno ' in negotovo tudi zdravnik je< prihajal |e vedno, pbtt tfcep-' te in se gladil po pleši, napo-1 sled pa je-gospod Efttit plačal in najtopleje zahvalil za vso njegovo skrb in požrtvovalnost ter poklical dragi dan nekega mlajšega^ zdravnika Ta je preiskal gospo Amalijo, ki je bila slučajno tako slaba, da se ji ni hotelo iz postelje, in jo je gledal naposled z mirnimi, resnimi očmi.
"Kaj mi je, gospod doktor? Kaj ne, da ili. nič nevarnega, samo preMadil* sem se" — in kašelj ji je prekinil nadaljne besede.	,v-	••
Njene velike temne oči so bile oprte vanj skoro proseče in videlo se ie, da mu je težko...
"Nikake nevarnosti ni, mi-lostiva—M
Nato se je priporočil in od-šel.
V sosednji sobi ga je sprejei gospod Ernst s skrbnim obrazom. , ,	C
"Kako mislite gospod doktor?"
"Mislim — mislim — hm—"
"Prosim vas, povejte mi od-kntosrcno.	.
mu in se mu je nasmehnila.
"Cemu si žalosten? Zaradi mene ?"
In pri tem se je 2asmejala tako glasno, da je pričel io-prog skoro dvomiti o resničnosti zdravnikovih besedi.
*Takoj vstanem in zdaj ne ostanem v .postelji nikoli več, kajti potem se zdi človeku, kakor da je resnično bolan." |
^Ne, danes Še ostani v postelji," je branil soprog — "jutri pa, če bol bplj pri zdravju — kakor hočeš." In gospa A-malija je ostala v postelji vse popoldne. Gledala je v okno, skozi ktero je sijalo bledo zimsko solnce, in mislila na pomlad, ko ozelene vsi gaji in pride ,maj in razsuje rože vsepovsod.. . Zdaj je zunaj še pusto, sneg leži po strehah in u-mazana kapnica se pretaka po obcestnih jarkih. Ljudje so čmerni,' sami bolniki, še nebo je zaspano in solnce se dvigne' nad obzorje komaj za pet peci;. Takrat pa bo vshajalo više in vsebolj svetlo in gorko, nn belem konju bo predirjal sv. Jurij vse ravnine in doline, seja! bo rože, zdravje in veselje, in takrat ne bo v prsih te težke tesnobe, ampak sama moč in čilost...
Tako je mislila ^ospa Amalija in je listala po koledarju, štela je dneve do velike noči m.| naštela jitr je še dvainpedeset.
Ob solčnih dnevih je zapustila sobo, odšla sta s soprogom na izprehod, ampak go-' spa Amalija je naposled priz-
p,	-	—v-r--- tt;	-----
more iti nabirat sama. \ . Zadnje dni se ji je Zdravje precej poslabšalo. Poblidtla je in polt ji je postala nekako prozorna, tenka in fina kakor pri bolnikih, ki jim šteje jetika že poslednje dni in ure«, Zdelo se ji je, kakor da se ji je vrat podaljšal in zožil, da so-posta-la ušesa večja in nekoliko pahljačasta in ustnice tako osinje-le in drobne, da so komaj pokrile zobe. Pod očmi so se ji zajeli temni kolobarji, kosti v licah so izstopile in čelo se ji je svetilo kakor
iz porcelana. I Tako je ležala v posjjtlji in Žale od belih blazin, samo v o-žtle od belih blazin, saifo v o-čeh je bilo še življenje in v tistih očeh je gorelo nekaj, kar je dajalo moč ttsdi ostalim o-nemoglim udom..| Ali vendar je zatrepetala včasi tudi sr njih nekak* prikrita bojazen, plaha misel pred nečem, kar je bičalo njeno dušo v momentih naj-temnejie slutnje..., a to so bili le hipi malodusja, drugače ni bilo v njenem srcu nad kma-litsnem ozdravljenju nikakega dvoma. ^
Zdravnik in soprog sta se premagovala, koliko mogoče, vsaka njuna beseda, vsak pogled, celo vsaka kretnja je bila premišljena in -storjena v skrbi, da bi morda Amalija ne zaslu-jtila, kar ji tajita in prikrivata... Soprog je govoril ž njo o najbolj veselih stvareh, o iz-.letih, o letoviščih, o zabavah, ki se jih udeležita i o vsem, samo nobene besede o slabem
plo in prijetno, zrak je dišal po svežem zelenju in vse je obetalo, da bo -Velika noč vsa lepa in solnčna. Tako je mislila tudi gospa Am ali j a^ in dasi je bilo do praznikov še komaj teden dni, je upala vendar, da do takrat okreva vsaj fbliko, da zapusti sobo in odhiti na živahno ulico.
"Ko .zapojo velikonočni zvonovi, bom zdrava in vesela, ka* kor lani. Zdaj je prišla spomlad, zdaj ozdravim," je dejala soprogu, ko sta govorila o Veliki noči in soprog ji je pritrdil:
"Da, da, ubožica! Ko zapojo velikonočni jvonovi, boš pela tudi ti." • . v.
Amalija se mu je hvaležno nasmehnila, topda soprog se je njenega nasmeha skoro prestrašil: ustnice njene so ostale trudne in vele, preko lic so se ji zajedle globoko ostre poteze in se ji zajedle globoke ostre poteze in še oči so ugašale in so postajale motae in mračne. In kakor da je videla Farna ta svoj oty-az je zatisni-la oči — in potehi je priznala, da je trudna in slaba. Legla je in ni več vstala. In kakor da jo je obsijalo razodetje, kakor da je spoznala' svojo usodo, je umolknila skoro popolnoma in je žalostno gledala po odeji. Ce je izpregovorila se je prestrašila lastnega glasu, bil je : ves hripav in brez moči, je zdaj prenašala vse udano in
Dočakala je praznike in sli-
. ^ ■ '-.-h
*	1 '	I lili
figyisSfWi	j/ijl^A-' fe.®^*
' Med delavci nj vlada
sporazum
' „ -
i Ce se zgodi krivica enemu > delavcu, ki je pošten in priden i ter delaven, ted*j se zgodi kri-. v i ca vsem delavcem. Le pomislite vi, delavci, ki se vsak dan pbtite za svoj kruh! Kaj ne, kako bi vi radi, da se, racimo vsaj za en dan, postavite na mesto onih, ki vlečejo mastne milijone f Kako skrbijo delodajalci, da porabite vsak trenutek časa, kar ste v tovarni, da delate in neprestano prodnei-rajte. <N. pr. v Clevelandu'je v .veČina tovarnah narejeno tako, da mora vsak delavec, kadar le za minuto pusti delo, registrirati na uri, in mu je tako odštet čas, ki ga je zamudil, če katerega je moral zamuditi, če je hotel odpraviti svoje potrebe.
Mogoče vi, ki to berete niste uposljeni v tovarni, kjer gledajo na vsak val korak, Kjer ste obdani od špijonov in kompa-rtijskih priliznencev, ki reportajo vsak trenutek bosom, da ste leni, da delate zoper kompanijo, in druge take zmišljotine. Toda veliko izmed vas ne bi zasledovali m pazili na vas, da pustite zadnjo kapjo potu in krvi za bosa. Mnogo izmed vaj se jih je že prepričalo o tem. In če pridete v v tak položaj, da vas povsod zasledujejo, kaj bi vi kot de-lavec naredili ?
-/•v',*-š&Jfet v,MmisMuM^'' 'M'
Zato je pa skrajno gffto, ker se dobijo pri tej kompaniji nekateri rojaki, ki takoj bosom nesejo na nos vse, kar se piše '.ali gOVOri proti kompaniji. Kompaniji seveda take delavci t|koj odpusti, in tako se je zigodilo, da so $lovenci zgubili delo pri druibi radi ovadbe lastnih rojakov! To je skrajno pdo in naravnost zločinsko in izdajalsko.
Zato pa je potrebna organi* zacija. Kadar bi se -zgodila krivica enemu, bi morali delavci skrbeti, da se to jemlje v po-žtev za vse delavce, in da se je storila vsem. Ker pa niso delavci pri trustu organizirani, eato pa trust pometa z njimi, kaor se mu zljubi. Danes vrže tega na c^sto, jutri druzega, podrepniki pa se mastijo s svojim izdajstvom. 2al, da se je ob priliki organizacije lansko leto še premalo delalo, če tedaj Slovenci stopili skupaj m se lepo organizirali v večjo unijo, bi imeli danes vdiko več upljiva in bratskega sporazuma med seboj pri vsakdanjem trnje vem delu kot ga imajo ravno pri American Steel in Wire Co. Ta koropanija ni še nikdar ničesar druzega naredila za Slovence, kot nekoč je nje glavni lastnik Carnegie, podaril orgije slovenski cerkvi v Jolietu.
> ^r—ss^mtm
Zgodilo se je lansko leto, daiS so elevelandski trustijani v wM likih tovarnah opustili mn0g|| delavcev od dela le radhejBj
ker so prišli na shod, na k*H rem so se delavci posvetovafjl kako bi se organizirali, da bi| se bolje lahko potegnH^ za svoje pravice. Unija delavcev M organizirala velikansko propdg gando po vseh mestih, kjer *m delavci zaposljeni pri jeldeneqi trustu, da bi jih organizital^l delavska unija je žrtvovala mnogo tisoč dolarjev, da spravi delavce k slogi in združenju^ da bodejo potem močno organizirani in se bodejo laMco potegnili za svoje pravice. Unija je računala na to, <fa kakor hitro bode delavstvo pri jeklenem trustu organizirano, dal bodejo delavci bogato oškodovani za svoj, vstop v unijo. Kaj* ti združeni: si lahko priborijo boljše delavske razmere, bolj ztfarave prostore v tovarnah, nekoliko več plače, da^se v današnjih dragih časih lahko boljše preživijo. Žato so se vršili shodi, posebno tudi pri Slovencih, katerih je tudi kakih 5ooo uposljenfh p|ri jeklenem trustu v Cleveland«. Na take s li ode so Se pa »taknili tudi kompanrjsiki hlapci, izdajice delavcev, ki so na vso sapo po sfaiodu. leteli k bosom in naznani« vsakega, ki je bil na shodu. Ko je prišla prihodnja plača, pa je siromak dobij obve-stilo, da ga kompahija ne mara, ker se hoče organizirati. T alf© se jer delalo pri American Steel m Wire Co. Vemo, da bodejo fcdajice nesle to takoj svojim bosom na vrat, toda mi se ne brigamo za nje. American Steel, in Wire jCo. v flevelandu ie zaslužila .že
vepcev gara cfanzadnevom pn trustu že dolga leta. Kapitalisti, lastniki toga podjetja, so spravili ogromne svote v Svoje žepe za svojo lenobo. Slo-verffci so jim pripomogli, da so danes bogati, vozijo pse po avtomobilih m potujejo za zabavo okoli. In kaj je ta trust naredil v CleVelandu za Slovence ? Kompanijske mule in konji imajo svoje zdravnike, Slo-venci v tovarnah pa jih nimajo! Kdor se ponesreči, ga odpravijo s par sto dolarji, dočim je voznik, ki ne skrbi dobro za konja, kaznovan v globi ali z
odpustom!
|p fhvicga mb tapk S. D. Z. I
B; I -
Na prvi kouvocojl reorg. Zvete. katera I r,Jja» vrilla od SS. do 88. marca 1814, ao bUa QUMkate lestvice "National fraternal Coagresc" I |tou: ta 88000.00, $1000.00. »500.00, $300.0» IM 9110.00 aavarovilnlne ta sa boinliko pod-15m* ca članloe $3.50 Itt $0.00 tedanako, na 1 Soljo lahko pristopijo v oddelke sa $l.oo, I ;.;"|M0. hi $3.00 dnevne bolnlike podpore.
Olaal imajo tri oddelke ln eioer: sa $1.00 I . ta.00 ln $3.00 dnevne bolnlftke podpore.
Oiaaom in Članicam Je dovoljeno ae sa-varovati samo sa poantrtaiao, sa vne oddelke od 10.—00. leta, isvsemM Člani, kateri so prakorafilll starost 50—00 leto ae ne more J; aavarovati sa ve« kot sa $100.00 poamrt-atae a v nobenem bolntikem oddelku na.
dani In 'Planice se lahko savarujajo sa JM8040 poamrtnlne ln sa $0.00 ali $0.00 dnev ■m bolnlike podpore, to Je dovoljeno sa vse | tSirodo, katerih Ja pet pomnrtoinsklh in pet j »Halilnn odikodainaklh.	I
T nobenem slučaja pa ni dovoljeno, da M sa Olan ali Članica savarorala samo sa balnllku podporo.
Ker Je sedaj v glavnem uradu mnogo poa- I (v ta. da ae bode vae v red naredilo po novem I OMma, ml ni mogočo da bi vae pod rob Mati prlobCil, vsakemu Članu ali Cianid Je dovoljen vatop v glavni urad sa morebitne ln-flarataoUe v tam aloOaJo.
V	danaOnjem glaaliu je prlobčen prvi ras-red poamrtnlnskegs oddelka In bolnlikko-od tednlnakega oddelka "A. B. C. D. ln A", draft tretji, Četrti ln peti racredl sledijo.
Frank Hndevernlk gl. tajnik I
Prvi reared poamrtninake In belnl0ke«od0kod-nlnskega addalka "M".
National Fraternal Congress lestvica sa 8. D. E. ca $3000.00 poamrtnlne ln m $3.50 te-denslnw bolniške podpore.
V	bolnlAkl odfkodnlnakl oddelek "B" Je eM aa Članice od 10.—00. leta.
10 $1.00	3lo lic	$3.10
IT 1.M	35 15	3.11
10	1.70	35 II	2.20
S 1.76	35 10	3,38
1.80	81 10	8.30
148	80 18	3.85
88 • 1.00	85 II	8.40
i 38 1.00	36 16	8.41
M 8.08	86 16	3,68
.80 8.08 *	86 II	Ud
80 8.14	36 II	3.04
Pil 3.83	31 II	8.78
ij IJ8	31 II	8.78
11	8.80 •	81 16	8.80 t'l 8.44	81	II	8.04
31 8.18	81	II	8.08
" 18 , 8.08	81	11	8.18
m M 8.70	H	11	3.80
ril 8 J0	81	II	3,80
80 840	80 18	8.40
10	8.08	81	II	8J3 8 tf 844	81	II	8.84
80 8J0	31	U	8.71
Hm 3.40	86	11	3.00
S 848	80	II	4.03
3.08	38	II	4.18
8.11	81	II	4.38
01 4.00	80	10	4.00
H 40 4.18	38	II	4,8«
I «« 4.84	31	II	4.81
| 40 4.14	II	II	8,04
47 4.74	35	15 .	5.84
41 4,08	31	11	1.41
«8 1.80	80	II	1.70
51 1.44	II	II	1.14
' Pnrt reared poamrtninaki In belnilke*d«ksd-nlnaksga oddelka "D".
National Fraternal Oengrass leatvioa aa bfta£lž: M $3000.00 ^poamrtnlne In sa $1.00
▼ bolnlikl oddelek "D" Je samo aa Ola
nkM oA 18-i 80	Ista 1
i i •
11.00	60o	10Q	$1.16
If 148 i	60	16	8.81
11	1.70	60	16	8,81 II 1.71	10	II	1.41 II 140	60	10	8,46 II 1.80	80	16	8.11 «1 1.80	80	16	8.60
8 1.18	00	15	8,81
_j 8.08 '	M	16	8.87
80	8.08	50	16	8.78 88 8.14	10 .	II	8.7»
Bf IT 8.88	M	16	1.87
H™ 8.38	00	II	8.88
1.81	M	II'	8.01
1.44	10	14	8.0»
81	118	10	16	» 8.17 88 8.63	II	18	3,87 II 1.70	10	II	8.31 M 8.80	10	II	8,48 80 840	M	18	8.16 M 8.08	80	16	3,67 87 8.14	50	II	3.70 II 8,80	50	16	8,01
Mn 3.40	10	16	440
40	Ml	10	16	4.17
41	1.00	00	16	4.31 41 3.81	10	16	4.47 41 4.00	10	15	4.00 44 4.10	00	16	4.81
8 444	50	16	4.»»
4.54	10	16	6.1»
«7 4.74	M	15	546
S 4.80	M	II	141
140	10	15.	646
1.44	10	10	8.0»
PnH reared aeemrtnlnekl In bolnllke-odlke* nMkega addalka "C".
National Fraternal Oongraaa leatvioa sa & a B. In sa $8000.00 poamrtnlne In $140 dnevne bolnlike podpoere.
Člani ln Clanloe od 11—60. teta, lahko vatotUa aamo v posmrtntnskl oddelek, v bol-nliko odikodnlnaki oddelek je pa v tam oddelku dovoljeno aa savarovati od 10.—60. leu.
10	11.80	7Sc	15«	$340
17	1.58	76	11	346 . 10	140	75	15	8.00 »	L70	76	15	3.06
18	140 • 76	11	3.70 81	145	75	15	8.76
8	1.80	75	15	340
140	7»	15	346
M	848	78	15	8.98
85	8.08	78	15	8.V8
M	114	76	15	3.04
348	75	10	3.18
*	188	75	II	m »	118	76	II	3.38 J	144	75	15	8.34 ti	348	71 ' 15	8.48 ti	3.81	75 . 15	3.53
8*	170	75 , , 15	3.80
840	75	15	3.7J
!£	76	II	3.00
5	108	75	ll	343
3.14	75	15	4.04
*	M»	75	15	408 •80	3.40	7«	15	440
*	«48	70	10	. 4.43 41	300	70	10	4.60 48	348	75	16	4.78 48	4.00	70	15	4,90 44	4.10	71	16	5.00 41	444	70	16	644 «	4.14	75	15	M4 2	4.74	71	16	6.64 «	448	71	15	540 40	640	71	15	«10
*	144	71	II
Frv< razred posmrtnlnekJ In bolnMko oddkod-ninakaga oddelka "B".
National Fraternal Congress lestvica sa ft. a Z. sa 88000.00 poamrtnlne In sa $3.00 dnevno botnliko podporo:
Člani ln CJanlos od 11—6«. lete lahko, ratopljo aamo v posmHniaski oddelek, v bol-eliko odikodnlnaki oddelek, »a samo do 41
I National Fraternal Oongraaa	leatvioa aa
8, D. Z. sa 11000.00 poamrtnlne	ln sa $100 tedenske bolnlike podpore.
Bolnlikl In odikodnlnaki oddelek "D" je samo sa Clanloe od 10—00. leta.
16	8 40 60c 15o	r . $1.46
17	.83 60 II	148
18	46 50 15	1.60 18 48 60 16	148 88 .80 50 15	145 81 43 60 15	1.18 88 48 M II	140
83	48 10 II	148
84	1.01 60 16	• 1.00 88 1.04 10 II	14»
86	1.07 60 16	1.78
87	1.11 80 . 18	1.70
88	1.14 10 II	1.7» 88 1.11 10 II	14» 88 1.31 10, II	147 31 140 10 II	141 33 1.31 50 16	148
33	1.35 60 16	1.00
34	1.40 50 16	105
35	1.45 60 16	1.10 30 1.61 50 16	110
37	147 50 16	183
38	.1.81 50 16	8.8* 8» 1.70 50 16	^ 185
40	1.70 00 15	141
41	1.8S 50 15	8.48 48 " 141 50 15	840 48 840 50 15	165
44	101 50 15	8.73
45	8.17 50 16	8.83
46	347 50 15	343
47	347 50 15	3.08
48	141 50 15	8.13 4» 8.00 50 16	8.86 60 171 50 15	117
Drugi razred poamrtninaki In belnliko edlkod> .. nlnskega oddelka "C".
National Fraternal Oongreaa	lestvica sa
& D. Z. sa $1000.00 poamrtnlne	ln sa |1.00 dnevne bolnlike podpore.
i Člani in Članice od 16.—00.	lete, lahko vstopijo aamo v poamrtninaki oddelek, v bol-nllko-odikodnlnakl oddelek je v tem oddelku dovoljeno ae aavarovati od 11—00 leta.
10	$ .10 75e 15o	1.70 17 .S3 71 II	1.73
11	45 I*« II	1.75 1» 48 75 II	1.78
16	$1.00	1115	16c	$4.00
17	146	115	16	4.06
18	1.70	346	16	4.1) 18	1.76	3.15	16	4.16 20	1.80	8.16	16	440 31	1.86	116	15	4.86 38	140	3.16	. 16	4 40 28	146	846	16	446
34	3.03	8 46	16	4.43
35	,	3.08	, 115	16	4.48 26	8.14	3 45	16	4.64 87	343	186	16	448 28	848	346	15	448 20	8.36	3 46	16	176 30	144	3 45	16	4.84 81	342	346	<15	443 38	8.62 1 115	15	6.02 38	170	8 46	15	5.10 84	3.80	846	15	6.30
36	180	845	10	640 36	3.08	116	15	148
87	3.14	185	II	1.14
S	846	3.15	10	6.6«
8.40	845	15	640
I 40	168	14*	.11	18}
41	346	111	II	180
43	3.82	846	18	043
48	4.00	186	18	140
' 44	4.11	846	16	6.66
45	4.84	8 45	16 ' 174
46	4.64	16	44»
47	'	4.74	16	44»
48	4.80	II	6.11 4»	5.20	15	545 60	144	II	6.61
Drugi	reared poamrtninaki in belnliko odiksd-nlnaksfa oddelka "K".
National Fraternal Oongreaa lestvica aa
8.	D. Z. sa $1000.00 poamrtnlne ln aa $160 t.<d<m»ke bolulftk« podpore.
Bolnlikl ln odikodnlnaki oddelek "B" Je
aamo	sa Clanloe od 11—10. leta.
m	ff sr	}J° ''H!'
II	41	H	II	141
11	41	tt	II	148
80	.80	88	II	140
81	48	II	II	148 18	»I	U	H * 141
88	88	II	II	14« 84	1.01	II	II s 141 88	1.04'	St	II	114
86	1.07	II	II	147
87	1.11	II	II	tli
88	1.14	II	II	1.04 8»	1.18	85	II	148
80	148	85	10	1.78
81	1.M	16	16	1.7« 88	141	II	11	141 38	136	36	II	141 34	1.40	36	15	140 36	1.45	85	II	146 I«	141	15	15	8.01
87	147 v	II	II	107
88	1.08	86	II	8.18 88	1.7«	85	15	110
40	1.78	36	II	840
41	*	148	85	II	843 48	141	85	11	141
43	.	3.00	85	II	840
44	3.08	38	II	3.18 48	8.17	86	II	847
46	117	38	II	1.77
47	187	88	15	107
48	8.48'	81	II	i« 4»	100 , 36	II	3.10 10	8.78	86	II	348
Drugi	raarad poamrtninaki ln bolnlike ediked-nlnkega oddelka f O".
B J!.!.!...«*--U.I . -..'...-	.a—MBU. mi*
10 $1.80 $1.50 lSe	1846
J4 • - 1.70 140 II	348
tt 170 140 II	141
E 20 1.80 140 10	, 8.40
' 9 • .>§w i!	m
23 140 100 10	3.55
23	140 140 16	341
24	3.08 140 10	' 347 36 3.08 140 10	3.73 8« /3.14 1.60 ll	3.78
27	8.83 140 15	847
28	3.38 1.60 16	843 2» 2.30 160 15	441
30	3.44 1.50 16	4.00
31	848 140 15	4,17 38 348 140 15	447
33	170 140 15	446
34	840 1.50 16	4.46 36 340 140 15	446
. 36 8.08 1.60 * 10	447
87	3.14 140 15	4.7»
88	348 140 15	441 3» 3.40 1.50 15	6.06
40	3.63 160 10	6.17
41	3.6« 140 10	641 48 342 140 15	147 48 4.00 1.60 10	646 44 4.16 140 16	641 46 4.34 1.60 16	649
46	4.04 16	449
47	4.74 16	449
48	4.»« 16	5.11 4» 5.80 16	646 50 5.44 16	54»
Prvi raarad poamrtninaki in boinliko	edikod-nlnekega oddelka "A**.
National Fraternal Congreaa leatvioa as
8. D, Z. sa $8000.00 posmrtnlne ln	sa $8.00 dnevno bolniško podporo.
' člani In članice od 11-40. lata lahko vstopijo aamo v poamrtninaki oddelek, v boinliko odikodnlnaki oddelek pa aamo	do 46. lete.
t«	40	76	16	1.10
21	41	70	16	148
S	96	2	If	J-2
S3	48	75	16	148
84	141	71	15	141
»	104	2	!f	MJ
86	1.07	ti	15	147
37	tU	71	15	101 88	1.14	7»	16	8.04
so	tis	7»	M
80	1.88 , 75	15	111 31	140	71	11	110 82	141	76	16	181
38	1.85	75	16	846 84	1.40	75	16	8.80 36	1.45 ' 76	15	8,80
36	141	76	16	141
37	147	71	11	147 88	143	75	15	8.63 8»	1.70	76	16	8.60
40	1.78	76	16	8.««
41	148	76	1«	3.73 48	141	76	16	341
48	8.00	76	11	190
44	108	71	11	8.9*
45	117	71	11	107
46	347	71	16	117
47	847	71 .	15	347 41	148	75	15	843
49	100	75	ll	f4»
50	173	75 ,	15	348
Drugi raarad poamrtninaki In bolnlike odiked-ninakega oddelka MB".
National Fraternal Oongreaa leatvioa sa
ft	D. Z. sa $1000,00 poamrtnlne ln sn $3.00 dnevno boinliko podporo.
Člani ln Clanloe od 16.—60. leta, lahko vstopijo aamo v poamrtninaki oddelek, odškodninski oddelek pa aamo do 46. leta.
15	$ 40 »140	160	$146
17	48	140	15	8.48
18	46	140	15	840 1»	.88	140	15	163 2«	40	140	15	841
81	43	1.60	16	848 31	46	140	16	8.60
22	48	1.60	10	843
24	1.01	140	16	150
25	1.04	1.M	16	849 2«	1.07	1.60	16 .	1.78
27	1.11	1.50	15	3.76
28	1.14	1.60	16	8.7» 129	1.18	1.50	16	3.88
30	143 . 1.60	16	187 11	146	L50	15	101
31	1.5l	140	16	3.90 '
38	. 1.36	1.10	15	3.00 34	' 1.40	140	11	3.01 31	1.41	1.10	11	HO 30	141	1.10	11	110 37	147	140	16	383 88	1.63	140	16	848 8»	1.70	140	16	845
40	4.70	1.60	16	841
41	148	1.50	15	148 41	1.91	1.60	16	8.10 41	I.OO	140	11	8.11 44	8.08	1.10	10	8.78
I	8	<«	i	i
s	I	i	I
DrugI razred poamrtninaki In bolnlike edikod-nlnskega afffelka "A".
National Fraternal Congreaa leetvlca aa
8. D.	Z. sa $1000.00 bgamrtnlne ln sa $8.00
dnevno boinliko	podporo.
Alani in Clanloe od 16.—10. leta. lahko
vetopUo aamo v	poamrtninaki oddelek, t bol niikf-odftkodnlnakl Oddelek pa okmo do 41.
leta.	W> '
II	| .80 .	HM	lic	$840 .
17	.81	841	11	3.83
18	41	145	11	341
H	t	I- i	i£<
I .	41'	1»	m x 3.38 " :
18	.M	/ MB	11	188
84	1.01	340	11	8.41
86	1.04	181	11	v 8.44 16	1.07	181	15	8.47
87	1.11	138	11	841
88	1.14	181	11	344
89	1.18	3.81	15	8.58
30	148	241	ll	158
31	l.M	3.85	15	8.6«
8	i	i«	a	ts
34	, 1.40	2.85	15	8.80
36	1.46	346	15	346
86	141	3.36	15	3.91
.37	1.87	246	15	3.97
38	1.1»	2.80	16	4.03
89	1.70	345	15	4.10
40	1.76	346	16	4.16
41	148	346	16	448 48	141	115	16	4.81
43	8.00	8 45	15	4.40
44	8.08	3 46	15	4.48
46	8.17	185	15	4.67
45	847	IB	8.42
47	187	15	848
48	148	16	3.63 48	840	15	8.75 60	8.78	16	847
Fino zobozdrav-nižtvo.
Dr. A. A. Kalbfleisch,
loboilfivsik
6424 St Clair-ay.
___
Govori se alovonoko in hrvatsko.
Točna postrežba. Ča-oopioi na" razpolaga
Ženska pootrežnica.
Edini zobozdravniiki urad v mestu, kjer oe govori slovensko in hrvatsko
I Želim našim rojakom srečne in vesele ▼•likončČne praznike
• . ' >t'V	• i ■''	t ' -	' 0-m • t • ■ '	f
." -	* ,u	.	\ : t' . •* - ' ■	.. /i* i »i "»'»ti's g	(■ »,
ANTON SAMSON
651 E. 152 ST. COR. SARANAC RD
Cleveland (Collinwood), Ohio
Prva in največja slovenska narodna tvrdka z urami, zlatnino, srebrnino in optiko. Največja zaloga gramofonov in dvostramkih plošč v v.eh jezikih.
-»■->■•■•	-	, •	v	A
Priporoča svojo veliko zalogo finih ur, zlatih, srebrnih in niklastih. Da|je prstane, uhane, obeske, verižice, z«pesnice itd. v največji izberi in po o^jni^i ceni. f	>
Najtoploje priporočam prave garantirane zlate prstane za novoporo- . česie. Dobil sem nove posnetke pravih ljubljanskih fctarokrajskih ploič, petja [kvartete] valcerje in koračnice. Pridite hitro dokler niso prodane.
'a. V	"	'S	'«.
Vsa popravila v mojo stroko spadajoče garantirano in najnižje cene. Nouročila izven mesta vri^jo se hitro in točno. -	t • -
Svoj k svojim!
Anton Samson,
Ah,	7
siovensp nrar m nanr.
TeL Princeton 1834 K v
\ ,
JOSIPINA TURK,
6010 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam slavnim	Šopke izdelujem od 75c naprej,
druitvom in pogrebnikom,	Vence od $1.00 naprej,
neveotam, ieninom.	Najlepia cvetlična dela.
Se priporočimo slovenskemu občinotvu


"CL Amerika" April io 1014.

n| ■"4gh " ^ ' . . . 1»
^k I t%XTtT o I	AIYIO M VA7 9
iL rlrans V Wl OW0. W lM4.
Predsednik: JOHN (JORNIK, <106 St. Cair Arenue. Podpredsednik: PRIMOt KOGOJ. 1063 Bast 61 Street. Tajnik: FRANK HUDOVBRN1K. »43 Bust 60 Street 1	Blagajnik: JKRNEJ KNAU8. 6119 St.plalr Avsnua
i'. Zdravnik: JAMES M. 8BU&KAR 6127 8t Clair Avenue. ODBORNIKI: Frank JakStt, 3»22 8t. Clair Ave. Joelp Rum. 1306 B. 06 BL Frank Zorlč, 13fc5 B. C& St Frank .fcarnr, 0034 St. Clalr Ave. Anton Ordina 6127 8t Clair Ave. Iguao Smuk, 4608 Superior Ave. Anton Ofttlr 1188 B. 01 St
Vsi	uiidne "SJS^JUama Akamlea naj se poiiUaJo
aa slavnega tajnika ,	'	*	• ž"*1
I Pisarna glavnega urada m nahajs na 6180 8t Clair Avenue. . €*y. telefon Prtnoetan 8087 R.
p W •v <•• * "•", v M > ' ) • C %.'} i *: % ■ ■ Iz glavnega urada S. D. Z.
ZAPISNIK SEJE QLAVNSQA ODBORA «. D. I.
M	•	aptu I. im
Predaednlk John Goralk otvori sejo, naredi kratek nagovor, prosi oav-*dče, Oa ae pridno vdeletnjejo sej. obljublja držati ae pravil dobesedno ln
t^ffl»riaotnl ao: Jobn Oo:nik. P. Kosoj, Fr. Hndovernik, J. Kuaus, J. M. 8e|i0kar, F. JakSič, J. Bums. F. c»mo, L Smuk in A. Ordina. Odsotni ao F.
U PoSdlS^ ^wpienlka sadnjib aoj konvencije od 88 "area 1814 i Po novih tfMlih imennj« br. predsednik odseke ta odsek predsednikom: Anton OlUr drugim porotnikom Fr. Corn« in tretjim porotnikom Fr. Zorlt Za Bnunčni odaek: predsednik F* Corne; A. Ordtaa {J rt. JakilC. Za pragiedovalce knjig: predsednik Fr. Jak^C, Ig. fcnuk ln
'j* tednik poioea radi bonrtov ali valičino aa ^^^ krajevne tajnik« ln bia^jnike, da je poisvedel Pji a^u A Hnffn.r da
I^jEfe	jffwrjsa
mdS aSUmateri kods Zv«i prihranil v«ko
Zmajem 1014. prid«jo vsi krajam tajniki, tajnice, blagajniki in bik g&jnlce »Od gotovo avoto varMlne, ki se plača Is tvealne blagajne *a dru-
•	\?akSd™5?J?^rn poslati na jjlavni anad ra vaacega novoga Slana ail Alanido tffe, ako ima pa druitvo za društvenega sdravnika J. M. BcllS-UMTpbtli samo 26c. vsrok temu je. da *a njegove listine ne računa Zva? nič »T ortlskavoT je pa drugI d nr* v eni sdravnik se plača vrhovnemu sdrkvniku 25c xa pwlskavo. Istih 86o »I lahkodruitvoprldrll y dru štreni biafeajni ali ae vrnejo članoiu naaaj, to je odvlano od dru*tva ker vsaki prodSTmJ« takoj pr! vstopu plsčaU $1M aa vpi. I.U srota jeJLOO aa idravnliko, preiskavo društvenega idramlka In 25c Je i* glav. rdrav-ftlka sa prelakav« llatlne, katera avbU ae pošUe na gl. urad poleg drugega aaeamenta, dnAtva plačajo sama idrarnlkn sa preiskavo.
Prejšnji htafeajnfck Primol Kogoj, iaročl novemu Isvoljenemu blaga! nlku Jer., Knaaau svoto 88^06.30. katera avoU sa popolnoma vnema a knjl-ta bančfml kujillcamiBrat predaednlk ae tabvall v Imenu celega odigra Pr. Kogoju aa njegovo veatno delo ta trud, katerega Je imel v m času. Br. A. Ordina predlaga, da deaar, kateri je sedaj naloien, oetane na latih^bankah kot do aedaj. Se sprejme. Denar Je naložen na Bledeč h bankah: The Lake Sboxe Bank, The Cleveland Trust Co, The Oarfteld Savings Bank. Gl. wlravnu J. H. BellŠkar predlaga, da soje glavnege odbora naj se vrte vsak prvi četrtek: Ho 10. vsakega meseca, ta sicer v pisarni gl. urada na 6180 at. Clalr ave. oh 8.30. Oa sprejme. f Glavni odbor preslubl vau krajevna društva iknjig* sa novo knji nfivodstvo. £jtee plačajo druitva sama. knjige preskrbi Sl^Jnlfc; ; " Br. tajnik proal »a omaro, kstara ae bode rabila v pisarni gl. urada. Be mu dovoli. Zapisnik glavnega odbora se priobčuje takoj po aejah v glasilu Zveae 'Clevtlanda«va Aideiika".
Starišem otrok, kateri ao Imeli zavarovane otroke pri S.D.Z.. se po vrnne vse nufij kar ao plačah v Xtoko, la proU iskazilu plačilne knjlšlce, idr samo do 1. maji 1814, na poitu^Jše ae ne bode oiiraio. n Člani ta članice, katere so zavarovane sedaj sa 87.00 ta 86.00 tedenske bolniške podpore, ler če hočejo prtatlajpltl v višji razred, morajo ae datt zdravniško preiskati ta pla.aU za *Uc;.ške ga vsak preetop 26c katera svota ae poMJe. poleg moacčnvga assamenta! na glavni urad.	<
Članom in članicam, od 46. leta >n«>rej ni dovoljeno pristopiti v vlijl razred kot za 87.00 tedenske boiuiške podpore, nad 60 let starim pa ni dovoljeno v noben razred bolniško podŠKOdninskega oddelka pristop ta ne vIŠie poamrtnlne kot sa 8160.00. V razred za 83.60 ln 86.00 tedenake bolnlS-še podpore je priatop dovoljen aamo za članice, a članice pa lahko pristopijo v razreda za 87.00, 814 00 ln 881.00 tedenake bota. podpore.
•	»	Frank Hndovernik, gl- tajnik.
i"	'i^*	"r	.	. V . . • .
IZ QLAVNKQA UBADA TAJNIKA A. D. Z.
Na novo priatopili člani in Aianlco.
K društvu štev. 8. C št 886 Louis Ope be k. sa 81000 k štev. 4.
c. št 889 Ivana Košir.........81000
c. št 906 Mary KogeJ,........8100U
c. št 006 Brna Hočevar, 81000 K it 6
o. št 014 Frank .SmnJdek.....81000
k št«v. o.	-;
a št 807 Luka Trček -------81000,
c. št Anton Maslo, -------81000
e. št 008 Jakob Delfan, .....81000
c. «t 915 John Perbne, ......»1000
K itev. 9. C. it 808 Boben Bternan...81000 c. št 904 Joelp KogeJ, .......81000
c. št 912 John Feetatnlk ...81000 K itev. 10. (
<J. it 010 Aatop Meljač, ------8 300
o. it 017 John AndolOek. .....1000,
d št 918 John Zaje, - .......81000
0. št 919 John Bradač, ......J 600
o. *t 980 Frank Ollvar....... 81000
K itev. 18.
0. it 981 "John Tdinašič, .....$ 600 ]
c. it 888 Antefclitrua.1 .......8 600| •
a it 988 Joelp Tomailč ...i.| 600 K itev. 14.
G. Kt 900Jobn Ovum.........81000
a it 001 John Korn, ......,i..|14M ;
a it 884 Frank Btupar, 81000 c. it Matija Mlbeve, .....8)00i o. št 936 Frank Rihar.! .81000 C. it. 987 Anton Marblt, .. .J 5O0 l c. «1. 928 John Oerbec. .....0 600
E Štev. 18.	•• " ^
C. it 894 Frank Mniikavlč. ..»1900 e. it 989 John Marvar, .....11000
0. it 930 Joaip lialkar......81000
a it 931 Anton Zupančič ....8 300 ■
c. it 988 Frank Droklna. .....I S0t»
c. it. 983 Anton Novak, ......-I 300
K itev. tf. c. it 898 Frank MiMavČM .«1000 i
r j,	l<	* •
c. št 909 Loui Vertovšnik, . . .»1000(
c. št. 010 Joelp Brulc, ........8looo
c. št 9U Josip Clmerman. . . .»lOOO
o. št 934 Joaip JakAIČ......81000
K štev. 18.
a št*Š93 Štefan Lunder, .....»1J00
c. št 902 Frank Skufcar .....81000 K fttcv
C. št 896 ioalp Kupi, -......81000
c. št 918 Anton Dobravec. .$1000
c. št 986 John Lukanc......8 600
c. št 936 Nikola Filipovtch. .81000 OPOMBA!!! Val lati atarl-člani ta članice, kateri niso priatopili v novo sveto sa 81000 zavarovalnine, mor* jo narediti nove promje, kateri pa tulijo, zavarovati ao 8600. ae morajo dati adravnliko pretakati.
tV ■ ' ,fhb i W -1%. ' \ 9. 7 * * *
črtani člani ln Jilanlce v mesecu marcu 1014, - star« zvsze
oŠ1 itev.:^ 37 Alojri Ko««č, 104 Joaip Šinkovec. 284 Alojzij KernČ 1., 368 Anton Jamnlk. 400 Jernej Pintar,, .1118 John Budlč, 007 Joaip
Majce (otrok), 608 Alojzij Kosmač, 8. (otrok)
PH itev. 4. Cert. itev. 004 Ana Grdlna.
Pri itev. 6.	Ii r k ', -
C. št 684 Joaip Longar, 562 Josip Mlhelčlč, 1089 ioalp Dolenc, 1097 Anton Dolenc.
Pri itev. 7. C. it 760 Anton Vidmar, 1078 John Sever.
Pri itev. 11 C Ate v. 824 Jobn Pucell 806 Anton Tomailč I, 868 Antton Tomailč TI.
Pri ttev. 18. jTit 1186 Martin <Jerip«ki. 1183 fy.
Nazaj sprejet
K št. 3. Bd. Kališ c. it 300 -V .	Frank Hudovarnlk.
gl. tajnik.
FR. KMET,
t 3922 St. Clair Ave.
Voifim vooBi prijateljem mmIo velikonočne praznike.
J. Smreka r,
^ 6116 ST. CLAIR AVE.
Popolna zaloga tobak«, cigaret, igrač, aUičič in drufih potrebščin. Sveše blago, nizke cant.
\ivm v pBiTMirr pnurnu vr.^r.i.r, rra^nikb kujakum.
POZOR ROJAKU
Po dolgem čaan ae ml Je poaraOUo Iznajti najuspešnije "Alpeatlnkturo* ln "Alpen pomado" ta rast ta »roti ■padanju laa, kakoršaje fte na avaia al bilo, od katere moškim ln ieasfcsm takoj prenehajo laaje spadati la v šestih tednih kraaal la gosti ara stejo ter na bodejo apadall la na oal-v sli. Ravno tako pomado od "Alpsn Pomade** moškim kraaal brki Is brada popolnoma zrastejo In an bodo Odpadli ta ne osiveli. Najoapsinajis "Ro-
ture ta bule, od katera ae ▼ najkrafr fiem času vsaka raaa popolnoma ga sli.. Bsvmatizss aU kost I bolj v ra
Siomaw£vL,K«i5 ofleefbraK
RAZGLAS!
Spodaj podpisani naznanjam, da sem se založil s spomladanskim in letnim blagom, kakor tutf t. blagom na jarde vseh vrst, in tako bom lahko postregel vsakemu rojaku. Ve« lfkanoč se bliža, treba bo kaj kupiti svoji družini. Imam popolno zalogo lepih in trpežnih čevljev vseh vrst, bele,, rujave, lakaste, baržunaste, črne, vseh vrst solne ali sliparie, rubarje, sploh vsakovrstna obuvala. Tu" di popravljali po nizki ceni. Se priporočam v obilen obisk svoje trgovine, ža ksr bom vsem svojim odjemalcem hvaležen. (Delavec k delavcu, držimo vsi skupaj in pomagajmo bratu delavcu. Josip Kos, trgovina s čevlji in modnim blagom, 15406 Calcutta a v«.
POZOR!
Nastopil Je sedaj ugodni čas za barvanje hiš in papiranje sob. Delo Izvrstno in zmerne cene. 8e priporočava vsem slovenskim posestnikom.
MATH. ZORC In J. BONCHA, • 0011 St Clalr a vs.
----- (si)
Srbeči opahki
* " 't i*:t\r**ri t ■ v ti >.-• ' •}■ kakor slani tok, oblotočnik, srbečica ali krastice in drugi o-pahlci iste narave se hitro vdajo vstrajnemu zdravljenju s Se" verovjm mazilom zoper kožne bolezni (Severa's Skin Ointment), tistim dobro znanim zdravilom zoper take neprili-ke. iPoslwsite ga. Vprašajte lekarnarja zanj, toda zagotovite se, da dobite Severovega. Ako ga nima lekarnar v zalogi, naročite ga od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la,— Cena 50c.
Naprodaj je največja slovens, grocerija.v naselbini. Proda se pod jako ugodnimi pogoji radi Lolezni v družini. Fina prilika za pripravnega Slovenca, Za podrobnosti se obrnite na J. Kuhar, 3846 St. Clair ave. -—- (33)
- . ---
POMLAD St BLIŽA.
v •
Vseni cenjenim Slovencem in Slovenkam se najtopleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kakor tudi otročje gotove oprave. V zalogi imam garantirano sveži in moderno blago, kakor sledi: Ženske fine spomladanske suknje, obleke z žeketom, princes obleke, bluze, corsete, otročje obleke, suknjiče, slamnike, vso opravo z^ novorojenčke, Ifttkdr tudi vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice in ilru^o. Torej, če ste prijatelj dobrega in svežega »blaga in če si želite pri nakupu pri-štediti kaj denarja, ne premišljujte dolgo, kje bi mogli dobiti najboljše blago po najnižji cen^ ampak samo pridite k meni, kjer dobite vse zgorej navedeno čisto sveže in moderno blago po vetmo- najnižji ce* ni. Za obilen obiok in podpiranje mojega podjetja se najtopleje priporo^m in vam bom tudi vedno' hvaležen. BENO B. LEUSTIG, 6424 St, Clair «venue. Dajem in zame^j|m svoje ti-kete, kakor tudi Pink znamke. Opomba: Varujte se tistih trgovcev, ki prekypujejo starino in pravijo, da je za "Kranjce vse dobro".	(30)
HRIBAL'S
SYSTEM TONIC
PO CELEM SVETU ZNANO ZDRAVILO ZA
splošno slabost, mar-važnost, zgubo ape-tita, nespanje, glavobol, hrbtobol, zaprtje in
bl^r
in za Vse druge bolezni,
KI IZVIRAJO IZ
želodca, jeter
• AU
pM
laVL Pomofa dobro apaiu«
b Ribal system tonic
cm sitmwa slop
dorts Ga«
HewOsi. C*. >00j SCOMIAM. Gmm* m Mm AMUm fc S«. Chb Af-
1,* .........................
RSŠbhM. YM 9«.CWr AM. all 11 , «07 St. CM* Am
Če m Mik pri svojca kbr-mtji, povejte tm, uj ■aroaoJ B18.
FredJJibal,
.s*"
M. Marešič,
Prodajalna moških oblek, obuval, srajcv klobukov, zabojev po najnižjih cenah.
"V '',:-:'• : :	. . '	.^j ■ :"v 1 j
SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE J
p	— ,11 1 . ' 1 t/m
4322 ST. CLAIR AVENUE. J
rUcs<8lt4irtl .J 'Ai	WJJSi	:	■.	e*flOSlH
Čistenje in likaqje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moika oblaka.................$1.00 Žensk« kik^e.....................80«
llolka suknje................Žeaakc dolge ««knjc......SIjOO
Jopi«................................SOc ieaake obleke.................OIjOO
TU DJUM DRY CLEANING Ce.
£aL22tZ 1574 E. SSth ^T.
A. J. DAM M, poslovodja.
FRANK ČERNE,
slovenska thgovwa
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6084 8T. CLAIR AVE.
Kadar ŠeHt« kapit' dobro aro In drago zlatnino, Co-lombls grafofon«, ploMe f vaebjctikib, powbso importira-a« slorenake plošče is stare domovine ter rse ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite ae sanpno na trojega roiaka. Prodajam tndi na mesečna odplačila. Točno popravljalne ar, slataine in grafofonor Vsako blago j« jamčeno.
f Ne dajte se / zapeljati' s 00-f naredbam. Edini ta Je pravi. Rasi* čite ga po sidru.
MiJlhSl.
Svarilo in priporočilo.
Roja-ki! Zapomnite si, da kadar kupujete h£o ali drugo posestvo, da ne dajete vaš te-ško zasluženi denar samo na obljube agenta, ali pa lastnika posestva, ampak glejte, da ima te vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate na va&o službo, ker službo lahko zgubite ali pa zbolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hi$o in imate malo svoto denarja, oglasite se pri meni, imam vedno, hiše naprodaj, da se plača mala svota takoj in potem samo toliko, kolikor friša zasluži. Kupno pogodbo naredi m pisano do črke, kakor se pogodimo. Se priporočam Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Tel. Central 6494 R. — (34) ■ " ... i,. .... ^ Halo, rojaki, halo!
Spomlad je tu, in vsakdo si ;eli popraviti ali pobarvati hi-;0 znotraj ali zunaj. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo barve vsake vrste od
$1.35- ^'90, $2.25
fini varniš po nizki ceni. Imam vsakovrstne žične plotove, veliko zalogo koles, kakor tudi "roberjev". Nadalje lepe in trpežne peči za plin ali petrolej n gasolin. Dobil sem tudi prav. lepo platno za tU (linoleum) razne vrste. Imam tudi lepe plinove in električne svetilke (fixtures) in lahko tudi napeljem elektriko. Napeljavam plin po hišah. Imam naprodaj lepo pohištvo, omare in vsc drugo. Se priporočam rojakom za obilen obisk, in jim bom vedno hvaležen. Delo in Mngo garantirano. Cene ni|je kot dm*je. Kristian Mandel, 15702 Waterloo Rd. Colliwood Ohio.	(32)
POZOR!
Rojakom v Loralnu priporočamo kot natega »aatopnlka Mr. Frank Vsvsrja, ki ja aplotoo nun Sknrsnac
v Loralnu, ki ja popolnoma opravi-čsn sprejemati naroflnlno sa nai liat Lorainsks naročnika prosimo, da a* pri njem iglaaljo, kadar bi radi »1» Call naročnino. Rojakom v Loralnu ga pripordBamo. "Ctav. Amarika
NAJBOLJ VAŽNA STVAR Za lekarnarja je najbolj važna stvar, kako' izdeluje zdravniške recepte. Ni nobehe druge lekarne, kjer bi se temu posvetilo toliko pozornosti kot pri nas. Če je bolezen v hiši se ne obotavljajte! Prinesite recept k nam, kjer ste gotovi, da bo vse v redu narejeno. Covori »e pri nas slovesnko. Guenther lekarna, Addison Rd in St Clair ave.	• '"M , ' (22)
Naznanilo in priporočilo-
Podpisani naznanjam vsem Slovencem v Zjedinjenih državah, da sem se preselil s svojo zlatarsko ti)govino iz 3556 E. 801 h St. na 6408 St. Clair ave. Torej če ima kdo izmed rojakov kako naročilo ali kaj dru-zega, naj se obrne na zgorej omenjeni naslov. Objednem naznanjam, da sem stopil v kompanijo z vsem Slovencem poznanim rojakom Kari Bau-zonom. Torej če kdo izmed rojakov pride kupit uro in kar se tiče zlatnine, vam bode ravno tako postregel, kakor jaz.
Obenem se priporočam vsem svojim odjemalcem in drugim rojakom, ki me še ne poznajo v nakup ur, zlatnine, gramo fonov in grafofonskih plošč vse vrste in vseh jezikov. Pridite in kupite od nas, zagotovim vas, da bodste dobro, točno in solidno postreženi. Prodajava tudi na tedenska odplačila vse, kar se tiče najine trgovine, to je, ure, verižice, prstane, oves^e »grafofone, gra-fofonske plošče v vseh jezikih, Šivalne stroje, fine britve, škarje in kar je druzega orodja za brivce. Sprejemava tudi vsa na" ročila za popravila, spadajoČk v to stroko. Torej ne pozabite gesla: Svoji k svojim! ka^ol Bauzon in Jos. Marinčič Co. 6408 St.. Clair ivt Cleveland. Ohio.	(36)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — tPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljck, četrtek in soboto zvečer od 6—6.
Dr. P. L. KENNEDY, .. zobozdravnik D ret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Dr. L J. PINK, . zobozdravnik.
Kauškov blok, vrata št. 3. Uradne ure: od 10 dop. do 8. izvečer. V sredo in nedeljo samo dopoldne.	(23-46)
Pozor rojaki t
Posebno hišni posestniki, da se je približala spomlad, treba je popravila pri hišah, kar se tiče barvanja in papiranja sob. Večkrat sem slišal, da iščete zraven tudi dobrega mizarja, in sedaj imate na razpolago rojaka, ki vam lahko vse to uredi, ki vam postreže kakor vi hočete. Oglasite se pri Frank MiheMč, 938 E. 70th St. ali pa pri John Modic, 6201 St. Clair ave.	(34)
OGLASE. Na stanovanje in hrano se sprejmejo tri pošteni in zanesljivi fantje. Mary šušteršič* 62J18 St. Clair ave., (30)
POZOR!
Dobil sem v pondeljek is starega kraja večje število slovenskih plošč. Kdor želi slišati dobro znanega godca
Jakata iz Toroačevtga,
Janeza in Micko v oitariji ali pa dobre govornike na pnr testnem shodu proti podraien-Ju piva, kdor hoče slišati "Micko za počt'', "Kako j« Krjavel fantovske popevaT in še druge vrlo zanimive stvari, naj pride k slovenskemu trgovcu PRANK ČERNE, 6034 St Clair ave. Cleveland, Ohio. - <31)
POZOR!
ista p rod a j je lepo urejena
mesarija sredi slovenske naselbine. Jako pripravna za Slovenca. Dobri in stalni odjemalci. Vec se poizve v uredništvu.	(30)
.y<t 'i-	r - „77^ 'f*-- .^i-'pm"1 i« -"j
Za veBkonoc! Za vse prilike
Cenjenemu občinstvu priporočani svojer fino zalogo ] najboljših kranjskih klobas, finih Selodcev, prekajene j šunke, plečet, posušene alanine, itd.'
Cone temu blagu s« pilina!
Nimam nobenega zastopnika, da bi v mojem imenu prodajal. Pošiljam tudi izven meata. Se priporočam sa 5 Velikenoč 1
ANTON BAŠCA,
1010 L 6lat ST.
------------ --- .....-............ *
"d Amerika" April xo 1914.
1	1 ' 1 11 1
inlbVl Dh/1. PARI CaNc.
________________ . .. —«
Hcveambm AHEMH.
SjEHAJA V TORCH IN PKTKK.
Hg NAROČNIKA: 'tT*.'
Vm piitni. dopisi itt dour n^j m poiilja da:
i&EVELANDSKA AMERIKA,
I «11» ST. CLABI AVL N. K. mm", CLEVELAND, a
■DWJlRD KALISH, PabUiher. Bite loctb x pntc. utor. .
gipDBP TUESDAYS AMD PRIDAY8.
pSftdfcr 18.000 Movcataa* (Kralam) la Mp»yty Of CknUad Md etoewhtn. Ad-er-Kflpmg rate« on rmuMt.
; til. cuy. pwinckton »»
Matarad aa •rcont-cliLM matter Jaaaary ; »pih 1000, at tfca poat oflfc* at Ctevalaad. O. j |'«Ml>rt>a Act of March 8,1»T». ,	,
No. 30. April, Friday, 10. 1914. 1
Efr t&i 1 ■ « 1 ^ ................—
Pojavil se je trust I slov. duhovnov.
Han •
jtfie fci »e pečali s to zadevb, Hk je preveč smešna za Ame-mo. toda ker vidimo ,da je £e " vedno precej naroda, ki gre glihovnom za vsako besedo na Hk umo, da dobijo od njega Iplarjc, je pa vseeno treba od |H nekaj spregovoriti. Beda-|»j|a' vseh bedarij je pa Članek, katerega smo brali v» gaplotni f*A*t iM arija"", kjer skuša pa-|jfc Zakrajšek dobiti nova po-Bp* kako bi ameriški duhovni Mttti do novih vi^ov dohod-9H. Berite sledečo bedarijo, HKaro je zapisala "Ave Mart-hM Vašim dušnim
pastirjem
IhUu- val telemi blagor 1" Clo-Htt bi se moral naglas smeja-K ko bere to neumnost prve ■|tet Kaj telesni blagor! Do-pfji, ti so poglavitna stvari Za jgj||ar si krien, za dolar ipove-§£(& ca dolar poročen, za do-fcf§fdkopan! Cerkve pa stoje barake, dočim posamezni |3*pniki kupujejo velikanska Hptttva in se rede na obre-Hjk, ki jih tu dobivajo, traven H |e vlečejo mastno plačo trsako leto. In ker se je na-Ivtdno časopisje postavilo v Hran proti takemu izkorišče-gpaju naroda, pa piše zaplot-Mt v frančiškanskem listu v Sew Yorku, da "svari Slovence pred sovragom!" In kaj so Naredili naši slovenski duhov-ni, da bodejo skrbeli za telesni Hgafor delavcu? Čujte in str-ipte, kako poitrvovalni so ti Hlpodje! Naredili so ogromno delo ca delavca, in sami pi-iejo sledeče: Da se obvaruje njftrenskcga delavca pred čas-IKtn večno zgubo (pogubljen-»n) se je zbrala v Chicagi Mpabra četa slovenskih du-|bovnov" in se posvetovala, ka-H* bi se Slovenci združili v močno organizacijo."
1'orej "hrabra četa" slovcn-1 duhovnov se je zbrala v cagi Zakaj ? Zato, da nare-med seboj trust, da bodejo ematično izžemali nevedne li. Zadnja leta so se sloven-n delavcem vedno J>olj odrte oči. Organizirali so se v jih društvih in Jedbotah, ogo jih je pristopilo v uni-eačeli so bolj misliti in skr-i nekoliko bolj za svoje Icdanje potrebščine. iPri tem je seveda odletel marsikate-lolar od <fclavca, ki je prej tal v župnišče. In ker se je s hrabra četa slovenskih iovnov tega ustrašila, so >il v trust in so izdali slede-parolo: Agitirati je treba ihno za Am. SI." To je list, le nikdar niti črke ni zali v korist delavcev, nepre-10 pa hvali duhovne, kako fi ljudje so! Samo o Rev. mrdtu, Vodiški Johanci in ramni škofovi brošuri ni ni-ir zapisal. Kaj je "A. SI." jpt vsak delavec. Nepotrebna ^nadlega med nami, ki opravlja ▼ Ameriki, isto delo kot "Do-iiioljub" v stari domovini. Dva* Bjp?" l»a teden pride na dan in Hoje ogrornne slave i(i časti "prečastitim" gospodom du-W*n°m, delavcenapada |per ia -kadar more. In za tak
To je naroden škandal, da naši slovenski duhovni, siti vsega, kar jim je dal slovenski delavec, kar javno agitirajo proti slovenskim |ednotam! Še celo Slovenska Dobrod. Zveza v Clevelandu, ki ima vendar v svojih vrstah katoliške može, župnike in kaplane, ni izvzeta od tega prokletstva! Tudi v to Zvezo ne smejo pristopiti Slovenci, raje v nemško ali francosko, samo da je taka, ki daje duhovnom vsako leto dolarje. Toliko smo se trudili, delali, spravljali skupaj, na (Jeseti-soče delavcev je zavarovanih pri slovenskih Jednotah. in sedaj pride trust slovenskih duhovnov ^ "hoče podreti vse to delo dolgoletnega trpljenja in zidanja- Ali ste sedaj videli delavci, kam vas hočejo zape-
Nadalje pravi ta trust slovenskih duhovnov, da bo priporočal "Am. SI. v cerkvi in izven cerkve! Ne boš! V cerkvi se bo pridigala božja beseda, politični list, kakor je jo-lietski berač, pa nima besede v cerkvi I V cerkvi se bo to pridigalo, kar je Krist učil, to-, da nikdar še nismo slišali, da
•	bi iKris-t kdaj povedal, da mo-i ra Kranjec pri volitvah šest \ glasov stresiti iz svojega ro-i kava, nikdar še nismo slišali, 1 in kje čitali, da bi Krist I učil, da bi moral biti urednik
•	"Am. SI." dvakrat na teden pijan! In za take goljtife in pijance bodejo pridigali po cerkvah? Delavci, ali bodete potem še hodili v cerkve?
Nesramen škandal pa je, kar je naredil trust slovenskih du-•hovnov igiede uaših podpornih organizacij! Mi Slovenci imamo dobre podporne organizacije. 'Mi slovenski delavci pa nismo pri teh organizacijah, da bi Uganjali politiko, da bi duhovnom polnili korita, mi nismo zraven, da bi hodili k spovedi, pač pa smo za to »zraven, da dcrtrtmo v času bolezni podporo! Zato pa plačujemo svoje teško pri slu žene dolarje, in za nič druzega! In glejte, kaj pravi ta trust duhovnov: Slovenski delavci naj pristopijo k nemškim, francoskim laškim, angleškim, irskim, romunskim, turškim .in drugim organizacijam! Kamreč v slučaju, če hočejo biti še kje drugje zavarovani kot pri K. S. K. J. Torej raje k Nemcu, k zakletemu sovražniku Slovencev, kot pa k Slovenski Nar. Podp, Jednoti, k Slovenski Svobod. Delavski Zvezi, kot k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, kot k društvu sv. Barbare I Tako ti slovenski capini, ki so se najedli denarja od slovenskih delavcev, delajo organizirano proti našim naprednim organizacijam, katere so s trudom spravili naprej slovenski delavci! Vse je ničvredno, kar naredi Slovenski delavec, vse pa je dobro, kar * odobri katoliški duhoven! Vi Slovenci, trgovci in delavci, ki ste pri n. pr. pri Jugo-slovanski Katoliš- i ki Jednoti, ki ste pri društvu sv. Barbare, vi ste prekleti od slovenske duhovščine! Vi ne smete biti pri teh organitaci- , jah, ker sicer ne dobite odve-| ze, vas bo zlodej vzel, kadar •umr/ete! iPVestopSti morate v kotališko turško ali nemiko Jednoto, potem ste $ele obvarovani pred satanom in peklom!
list naj delajo delavci? Sčveda k ima svoje podrepnike, zaslep-„ ljenje duševne reve, ki ne vedo druzega kot lizati pete*!
•	Revčke ima za seboj, ki še da-[ nes ne vedo, da so ustvarjeni
tudi za kaj druzega kot du-3 hovnu nositi groše!
*	v NMalje pravi ta trust slovenskih duhovnov, da je "Am. SI." v rokah odločno katoliških mož. Pojdite se solit z va-
' šo farbarijo! '\Am. SI." ;e v rokah Ncmanicha in nikogar druzega! Kar bos Nemanich . reče, to mora zapisati "A. 51."
Vse drugo je od muh! Nema-> nich pa toliko da na vero kot muha za pajka! Beži od njega! "Am .SI." je le zato katoliški list, ker mu to nese denarje od KSKJ. Zakaj pa je ta častivredni duhovni vodja Kranjec goljufal pri volitvah? Sest glasov je stresel iz rokava, in pri tem je Rev. Kranjec danes ie vedno odločen katoličan! Oj ti humbug f
la Ijnti duhovni? Trudili ste se le->- ta in leta, da ste si obudili na-rodno zavest, da ste se organi nrzirali v svojih delavskih Jed-1- notah, sedaj pa pride 15 dull hovnov in pravi, da je vse to i- nič, da vam preti poguba? Da se sami ne morete zavarovati, h da morate hoditi v nemške la-1. ške, francoske in turške orga-1- nizacije? To je res bedarija 1- vseh bedarij!
M In kakšne namene ima še ta r trust slovenskih duhovnov v h Ameriki? Vsak član, ki je pri " društvu, bi moral prinesti spo-vedni Kstek od duhovna, pre-t dno se mu dovoli krstiti, poro-1 či-ti ali kaj druzega. Ta je lepa. i Slovenski delavec plača, kadar i hoče kaj od duhovna. Zastonj ( . ne mara. In duhoven bi moral : poljubiti roko delavca, kadar , . mu izroči denar, ne pa v nje-i ga se zaganjati po frančiškan-i skih listih! Naj raje pokažejo j slovenski duhovni, ki pridejo j iz stare domovine, odkoder so . jito škofje pregnali, slovenske- h , mu delavcu, če so sposobni de- L liti zakramente in spravljati ; , delavske dolarje v žepe! Kje si sploh duhovniki, ki žive od , -delavca, jemljejo pravioo, da L bi diktirali slovenskim dela v-L cev, kako se morajo ravnati?L Ali ni dovolj, da plačuje slo- L venski delavec po Združenih L državah letnih $500.000, da L vzdrži svoje cerkve, sole, far-L je in kuharice? Kaj hočete de-L lavca čisto izprešati, da še za h društva ne bo imel? Kaj nima-L te se dovolj velikih trebuhov k sedaj?	d
i- najraje vlekli te delavce pred
1- biriča, da mu zavijete vrat! Vi 1- si želite kot pravi Kristov I- namestnik španske tezalnice, 1- goreča železja in drugih stva-
0	rij, da bi kaznovali slovenske a delavce! Bedak vseh bedakov!
Nadalje piše "Ave Maria":
-	Vsakega mora boleti srce, ko ~ bere napade na našo častito a duhovščino"! Oj Boga svetega! Ce smo mi pisali o ne-
1	»ram ne m morilcu Schmidtu, če smo pisali o Vodiški Jdhan-
1 ci, tedaj pa je že vsa duhov-
-	ščina v nevarnosti? Ce ste vi
■	boljši, nihče vam ne bo rekel
■	besede, če'ste pa iste vrste J
■	pujski, pa mislite, da bodetno " molčali? Kamenje bi kričalo, I če bi nam vzeli glas! In pra-Mvite; »Kako se širi razuzda- ^ :Lost med mladino! Kdo pa je
kriv? Ali ie ljubljanski škof
■	Jeglič učitelj morale, ko piše M dobesedno v svoji knjigi, kdai > je spolno združenje ugodno in
1 upravičfeno? Ali se bodemo :
-	ravnali po takih knjigah, kate- i re je zaplenila posta Zjed. dr- ;
' zav, dasiravno jih je spisal : skof^ Bedariji vsehjjedarij I
In pravite konečno: Pojdite v ječe Zjedmjenih državjn po- I glejte zaprte zapeljane^^Hffiiv-ce! Zakaj pa ne poveste, da naj pogledamo nekoliko tudi na zaprte duhovnike ? Zakaj bi | vendar vedno nad delavce stresali svoj žolč, zakaj nikdar sebe ne popraskate za ušssa? Zakaj bi radi udušili liste, ki ne pišejo vsak dan slave duhovnom? Kaj mislite, da ljudje v resnici ne smejo ničesar zvedeti? Zakaj bi smel morilec Schmidt nemoteno, nekaznovano moriti, in zakaj vi branite, da se tega ljudstvu ne sme povedati? Zakaj pa vi delavca takoj osramotite, če je n a jima n j zakrivil? Šufti!
Mesto da; pridigate sovraštvo in razkol, pridigajte ljubezen in milosrčnost! Mesto da bi nas razdvajali, pridigajte slogo. (Mesto da bi neprestano lovili dolarje, naredite včasih tudi kaj za "božji Ion," katerega delavcu vedno ponuja-tef	▼ **	" lv
Slovenski Zaroti je spoznal J
vaš bluf! Vam se ne smili delavec, pač pa delavski dotah, ki danes roma za izobrazbo, za čitalnice, za knjige /in časopise, mesto v vaše nikdar site bisage. Ti pa "hrabra četa slovenskih dušnih pastirjev" glej, da ne ho prišla nad tebe slovenska revolucija, ki bo po-metla z vami za kazen, ker neprestano blatite slovenske delavce, ki vam ne dado dolarja! Držite se svojega posla,
— i' !■■ 1.
■	ne ščuvajte, farizeji, ker sicer , vas zna konečno sam Krist z , bičem v podobi delavca spodi-
■	ti iz slovenskih naselbin.
--- (30)
• Slovenec, zmožen več jezikov, tudi nemščine, išče dela V kaki tngovini, posebno v groceri-ji. Je jako delaven in se rad uči Vprašajte na 6011 Glass ave.
Nala tiskarna Je slovenska unijska tlakama.
POZOR!
i Rojakom priporočam fino urejeno gostilno s najboljšim rudečim, belim in katavba vinom. Razvaiam tudi pivo w steklenicah, pripeljem na dom* ■
Se priporočam
Voščim vesele velikonočne prainake
Nick Vidmar,
1145 L 60th ST.
viinnajveqaslo
I venska trgovina
z najboljšim žganjem, vinom« likerji Wnomtin konjmkoaT*
1 etac nakovrsteb poač, kito-rcjMtokigt v svvpfc §nB-■ni yrwm. Naša iiapi ■i k pm n aajvefia mv. tam U predaja iMe
■ ■aiboh rvmfmm mmi ms.
™	JT^" ^^^
h p amrn wpm cmm, t
}{ polef tega gar aotiraM a m-ko Uago, katerega m ium. Ka tmfe aa£k A-■alter priča, 4a m H pri aas rwfcia te&s^ iaki® is
jaže, ki jh^projfa^ pnnMi
Mi rm hib prW— rob-vvalMi pjjače wy iInU I cm hal HQvcQa hMiplMM.
OHIO BRANDT1 DISTILLING COT.
- . . ..j .. I "" "" VpSjaa buTi ------- I
6102-04 ST. CLAIR AVR. I
CLEVELAND, OHIO I
I '
VELIKONOČNI POZDRAVI
OD
<
Guenther lekarne,
VOGAL ADDISON ROAD ft ST. CLAIR AVE.
1
SLOVENSKI
restaurant»kavarna
'1	i
Cenjenemu občinstvu priporočava najin na novo urejen restaurant in kavarno* Gorica in mrzla jedila se servirajo noč in dan.
»	-	'	'	'	• " ' i'-' , V.',' <
Prodajava najboljše smodke iti cigarete. Točiva raznovrstne mehke pijače.
; Na razpolago imam tudi 2 dvorane za seje, shode, veselice in svatbe.
Za dobro postrežbo in kuho pri veselicah in svatbah skrbijo dobre kuharice.
Na velikonočno nedeljo svirajo zopet lepe komade na lok cigani.
Želiva vsem vesele praznike ter se priporočava za obilen poset
Vi slovenski duhovniki, ki , ste se organizirali v trustu, ne , skrbite, kje bodete dobili več denarja od delavca! Vi skrbite, da se bodete zanimali za delavski položaj, skrbite,a da se zmanjša revičina med "delavci, skrbite, da se delavstvo zaveda in organizira, ne za vašo korist, pač pa za delavsko -korist. Le nikar ne mislite, da bodete bosali delavce! Z blaževi-mi žegni in miserere ni delavcu pomagano. On potrebuje vzgoje, da bo vedel, kakSen je } 'fcvet danes, da. bo gledal z odkritimi misli v svet, da ne bo* dejo delavske družine stradale, val trust pa lahko pri tem mnogo pomaga, če je na pravi podlagi. Dokler pa je glavni namen duhovskega trusts lov za dolarji, dotedaj delavec v vas ne 'bo imel zaupanja!
Odločno olklanjamo nadalje napad patra Zakraj&ka, da so oni Slovenci, ki ne ubogajo komande ljubljanskega žkofa, "rudeči slovenski janičarji". Zakrajšek v New Yorku je v resnici ie tako zelen, da misli, da bodejo ameriški Slovenci plesali kot bo on žvižgal. V vzgled nam stavi razmere na Kranjskem! Joj Boga svete* ga! Tam na Kranjskem, kjer duhovni goljufajo pri volitvah, da stoje vsak dan pred sodiščem, tam na Kranjskem, kjer si zaprt pol leta, če grdo pogledaš kuharico ' fajmoštra, tam na Kranjskem, kjer kmet in delavec trpita od guljenja, da se zvijata? Nesramno je res, kaj si vse upa zapisati Zakrajšek! Dobro W bilo, če bi enkrat pogledali, če je že državljan ameriiki, ker če ni, bi ga ameriške oblasti z veseljem de-portirale v staro domovino, katero tako na pretegt hvalil Zakaj pa je sem prišel? Ko-1 maj je stopil v Ameriko, je že zaslužil lepe svote denarja, i Valili so mu velikanske sode i vina, nosili mu piske, teleta, i krače in šunke, imel ie vse. i
kar je hotel. Nikdar, kar je v Ameriki, vedel ni, kaj je delo. Zaslužil je mnogo, mnogo. In namesto, da bi bil danes hvaležen, pe obrekuje slovenske delavce pri avstrijski vladi! Sam je zapisal, da dobi od avstrijske vlade iooo kron podpore na leto, in vsakdo ve, da je ta denar izprešan od delavca v ogromnih davkih, pod katerimi tiči vsa Avstrija, posebno še Kranjska! In Zakrajšek je potem še toliko nesramen, da zakriči v svojem listu: "Res, naravnost grozno je, kaj smejo slovenski delavci početi nekaznjeno in nemoteno!" Da, »edaj, ko ste se debelili od dobrote slovenskega delavca, dotedaj je bilo vse prav,' ko je slovenski delavec stopil na noge in zahteval, da tudi vi kaj |naredite za njeg,. tedaj pa bij
11 - 1■ • . i
>	■	V.'i)	■;*.. ■■ y m
' ■	ifr ' «( JL-' ' "i- ''	'it
Josip in Zofka Birk,
6006 ST. CLAIR AVENUE, Cleveland, Ohio
Ali
poznate te ljudi?
0. nun tU prijatelj ali val •OMd pove, da J« NI ved let bolan, da obupal aad adra^ alkl la nad startu, da |s petam ozdravel v nekaj tedalk ta •loer radi načina nalaga aire* . Ijeaja, in da sedaj dobro apt te ima elast, da Je pepotaooui | tdrav bi i reaetjem debt.
ALI BI MU VRJELI ? j
Vprašajte:
M. Anton Clč 10SS & Slet 0L A. Arndorff, 1171 «L Clalr m A. Aktallo, 8117 Pvlaakl m Loala Cat, 104* & Slat 8L Geo. Boč, MaaaUon, Okle.
TI ao muho nekateri Isaaad •tottn, katena amo oadraralL Stotine piaea od oalk. katere
«amo oadrareU, Ja as vfoglei r nailh uradih od Ijedtj, U se prliU v te meato kot /
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml raak dna odpoiUJaao ta I
nalaga urada ljudi, ki ao os	I
oadravell. Da. oadrarell, da	I
eetanejo sdrari, modni la idre-	I vi molje la laaake.
V nauk oradlk ne rprataje I I mo aamo, pad pa prallleuiu ee- I 1 to vale telo. Ml pogledamo v I | notranjoat valega teleea ill R «arld. prelldomo ralo krt ■ m\- I I kroskopom. Ml ne Aglkamet I
8	pad pa*" takoj povemo. 6a me- 9 H rate osdravati ali a«,
| Frank Glavic, B1SS Bragg Rd.	I
S pravi, da Je vaaalje ozdraviti	8
S Pri naa, kar nI nota la nld dar	1 1 aa sgubljenega prt dala.
1	Mali uradi ao najbolj priprav-	I B	nI >a zdravi t ve vaek kronlEnlk	I g	bolezni J, revmatlzma, nervoc	I B	nostl ln krvnih boleznih, kakor	I 3	boleCIn v grln, pljufah. leto«.	I K	ca, Jetrah ln mehurju. Zdravi	I |	ae tako kot v velikih ftanatort-	I
9	Jih v Evropi. To zdravljiaje	I
2	dobite aamo t urada	fl
I	I
DR L E. I SIEGELSTEIN
KMUOaiTBUMi.
8 746 EUCLID AVE. BUZU 0 CFSTF I 5	T	I
Mm novici.
Hm dan je prišlo več grehov <
polkije. Ljudsko zaupanje < je omagano. Župan sar
L gevarja policija
PREISKAVE.
—V mestni zbornici ao se ado je čase množile pritožbe o « :>ba*Šanjti policije. Odbornik' Kitzgerald vo v pondeljek pred lagal pri seji, da pove župan i vsem občinskim svetnikom, ' kaj on misli o clevelandski po- ' Iti ji. Sodniki vedo tudi veliko ' povedati. Policija je povzročila etfcotn zadnjega meseca slede- 1 ;e ikatjdale: Na E. 12. cesti in ' St. Oair ave. sta dva poliicsta ponoči ustavila nekega pasan-a ter ga po glavi s kolom pre- 1 tepla. Velika porota sedaj pre- 1 isknje ta slučaj. Zadnje tri tedne so se sodniki pritoževali, da mestni detektivi nikakor nečejo oJreti v tolerančne hi- ■ le, kjer se protipostavno prodaja opojna pijača. Baje so dt~ 1 teleti vi podkupljeni. V torek je moral pced. prosekutorja po- 1 licšst fOrster, ker je obdolžen, ' da je prišel v hišo Mrs. Ola-rlish, da zapre njenega sins, Id in. pobegnil iz kaznilnice. Ker 1 [e Urš. Glasih hotela imeti zaporno povelje, jo je policist ta-ko soail, da je padla na tla, in ko ft hči hotela maetri pomagali, je tvdi ona dobila s kolom po brku. Kapitan, Madden preiskuje to zadevo. Zaprli so policista Murdocka, ki. je ob času svoje shižbe šel v neko h tie k 16 letni deklici, katero je zapeljal. Proti nekemu dragemu policistu so naperjene enake ttožbe. V sredo je prifla pred sodnika 14. letna Roth Parver, ki je v povedala, 4a je obkkaia V mestu 19 sa-loonov, in je povsod dobila pijačo. Pripovedovala je sodni-to. take stvari, da je sodnik de-fcKri kotnaj vrjel. V očigfed Eseh teh dogodkov je upravičena preiskava. Policija mora |At? *zor vseh meščanov, in fbtovo je vselej na mestu, ks-kar je treba motiti delavska Jftnrmranja ali pa pomagati skebom, d oči m se vidi iz teh poročil, da imajo pri policiji več mož z zelo kosmato vestjo.
—Ni le dolgo tega, ko se je ndksj trgovcev izrazilo, da z naJb velikonočno številko ne bo aič, ker ne bodo dali oglasov. Danes stopamo pred občinstvo z obširnejšo m boljšo u4sjo H sta kot lansko leto, klyafc grožnjam trgovskega drsitval Komu se imamo zahvaliti. Zavednim delavcem, ki »o sami preskrbeli, da so naS zavedni trgovci podprli z obill naročili. Delavci sami so svetovali svojim trgovcem, naj o-^kfeujejo. In mnogo stotin de-Ercev je priseglo, da bodejo Qaffi sa 16 številko lista, če-gav oglas dobijo v listat Te Mejo podpirali! Cenjeni na-ročniki 1 Vsak list, katerega naročnik ste, vas vedno prosi, da podpirate one trgovce, ki imajo v listu oglas. Z enako proinjo tudi mi stopamo pred isr. Marsikaj bodete še kupili zn praznike, in prosimo vas, da opoitevite v prvi vrsti trgovce, ki imajo oglase v tej Itevilki. S tem na eni strani jKjIcažete, da ste paši prijatelji, da Imtae zaupanje, na drugi strani pa nam pomagate do ftečjega napredka. Opazili bo-Bete, da v listu ni mnogo o-Rasov, ki so bili prej vedno (eta in leta v listu. Na njih <ne-Lto g0 stopili popolnoma novi. Mkjvečjo uslugo in dobro de-So storite listu> če greste k tr-govcu ki mu poYeste, da ste vi-deli njegov oglas v našem H-J|ta, in zato kupite pri njem. ■Coiikor jc oglasov v listu, so wi polteni. V zahvalo vam ne gbioremo druzega dati. kot trd-Co obljubo, 4*». bodemo stali Čedno trdno na delavski strani ln da preprečimo vsak poizkus kjer bi se hotelo delavca po-»sčiti. V nadi dobrega spora-■a, vam želimo srečke veli-^teoČne praznike!
R n ■ l A/Tu rt i n 'Podisrore-
leg tega je daroval še John iDbljak $1.00. Zadnjič izkazano $4775. 2 današnjim skupaj 171.90. Imena darovalcev priobčimo prihodnjič, daties se pa J. vsem skupaj* lepo zahvaljujemo k za njih delavsko naklonjenost J1 napram revni delavski družini, c kjer je udova in devet malih b brez rednika.	t1
—Kakih sedem ali osem do- k pisov pride prihodnjič na vr- T> sto.	v
—Oni svet ob jezerskem bregu, ki ga je mesto vzelo * železnicam, nameravajo spre- 1 meniti v parke in sprehajali- n šča, kar bo posebno v polet-nem času prijetno, ker
je svet p
takoj zraven vode. Za te na- z jprave bodejo izdali $^50.000. 1 Samo ne vedo še, aH b« posta- 8 vili sprehajališča na E. 26. ce-sti ali na E. 40. cesti, na vsak c način pa bodejo zelo v bližini slovenske naselbine.
—Slovenski atletični klub ima na velikonočno tiede-ljo ples in veselico v Knausovi dvorani. To je prva klubova veselica, in plesaželjni pari bodejo našli dovolj zabave
—Opozarjamo na igro "Sad ^ greha", katero igro uprizori r Slov. Sokol na Belo nedeljo, e 19. aprila.	f
-—Umrl je 6. aprila F. fcoich 1 član dr. "Clev. Slov", št. 14. 11 SDZ. Stanoval je na Addison N Rd. Doma je bil iz Prepolja. ! občina' Sv. Marjeta na Štaj. * star je bil 35 let. Bil je član Zveze od 12. oktobra 1913.
—V Lakewoodu kopljejo na več krajih jame za fundament * novih hii. To se godi ravno 1 na onem prostoru, kjer je bilo c svoje čase pokopališče. Pri v tem pride seveda mnogo mrt- 1 vaških glav in kosti na povr- 1 šje, in razposajeni otroci raz- 1 našajo te kosti na vse kraje. 1 Tako je policija našla v ponde- 1 ljek mrtvaški glavo v bližini
\
proge Big Four železnice. Ta- 5 koj se je pojavila v glavah po- 1 licije strašna misd, da se je tu zgodil grozen umor. Detek- 1 tivi so »skali, policisti pomaga- 1 Ii, sodniki bili pripravljeni z ! zapornim poveljem za m&ilca, 1 dokler se ni v sredo skazalo, I da so otroci glavo tja prinesli ' iz nekdaj nega pokopališča.
—Pastorji združenih cerkev 1 bodejo začeli s kampanjo, da 1 prisilijo mestni svet, naj nare- 1 di postavo, glasom katere bo moral imeti vsaj« pes ovratnik 1 z imenom svojega gospodarja. 1 Če pes tikega ovratnika ne bo imel, bo ustreljen. Zadnje čase »je bilo več oseb pogrizenih od psov, pa se nikdar ni zvedelo za lastnika.
—Clevelandski zidarski podjetniki in člani delavske zidarske unije se medseboj poganjajo, kako naj se v prihodnje preprečijo štrajk i. Sporazumeli so se, da se postavi poseben odbor, šestih delavcev in še-' stih podjetnikov, kateremu od-1 boru načeijuje nepristranski predsednik. Ta odbor bo
rešil
1 vsa sporna vprašanja.
—Kakii šest mladih deklic je zginilo zadnji mesec iz svojih hiš. Velikansko iskanje po celem mestu, o neki deklici so trdili, da je bila v nekem sa*' loonu trikrat skozi srce ustreljena, in sploh so pripovedova-' li silne dogodke, kaj se je z dekleti zgodilo. No, tekom tega tedna so že prišle tri nazaj k k starišem, .in sicer vsaka s svo-' jim — "moiičkom". Upamo, ' da se tudi prt ostalih treh tako
*	zgodi.
—'Kakih sto prosilcev za sa-' tooiie bo uslišanih šele novem-' bra meseca, ko se neha prvo fiskalno leto. <
•	OKNA Ril V STARO DOMOVINO
■* jpssalMss*
M kron .......... 10.SS
100 kron .1.....v.. 10.50
100 kron A........ 41.00
300 kron .......... «1.50
400 krt« .......... 81.00
► S00 kron .......... 101.50
I 1000 kron .......204j00
2000 kron	4W.00
6000 kron .......... 1011.00
i Pofttarina Ja vMata pri teh evotah. Dem« aa nakazane evote pepolnom« Izplačajo brez vinarja odbitka. i Naie denarna pollljatve Izplačuj« o. kr. poStnl hranilni urad v 11 do IS dneh.
ao v'V.w v gvwvuii v prijiviwfMW"
' all rofllatriranem plemu, vodje ane eke po Domaetle Poetal Money Order
al) pa Now York Bank Draft. . ■ - v
y ^ ALI P0DRU*N,Cf ■
------------1---- ■ ----------. v------
- Daima!	^
°flU|ilOli ^
r	t
--ri
/. ti
Collinwood, O.. Cenjeno u- n
redništvo! Vse je prišlo tako, n kakor je bilo pričakovati, namreč da nikjer med pošteno človeško družbo ne morejo do- ^ biti oni trgovci, ki s Turkom j, trobijo, zavetja, kakor pri pil- j( kavem Am. SI., ki je najsta- s rejši in najbolj nazadnjaški list š
v	Ameriki. Temu listu nače- v ljuje zloglasni župnik Janez Kranjec z nekoliko mešetarj*. Ti f>ač dobro vedo, kako se da narediti pod krinko nazadnja- s štva dober business in s cigan- n *Jcwn veseljem so sprejeli Jude- p zeve groše elevelandskih trus- s tijanov za celo auto-karo izti-sov nam nepriljubljenega lista I( A. S. In ta list je užival tako k čast v Clevelandu, da je imel c za častno stražo Turka in ^ Mervarja.	v
iDbpisnrk Widervol se je pa j povrh še pobahal, Češ kako ta g list .tukaj napreduje, povedal ( pa ni, kako je bil na smrt ob- r sojen, in kako smo se smejali berilu v tem listu, ki prinaša v današnjem veku take bedarije na dan. .'Ptekusili ste torej še s enkrat svojo srečo z vašo sred- 5 njeveško domišljavostjo, da bi s imeli elevelandske delavce za norca, pa ne bo šla Seveda,
vi	hvalite edino najstarejše trobilo, kako ima fino čtivo, r češ niso osamo molitve, da mi to vemo, da niso, pač pa je vas list poln najostudnejših psovk, Ici so jih zmožni napisati le oni, ki so dvajset let študirali po lemenatih. In naša sgubljena r Clevelandsk areva Widenvolo-va je tudi za privesek tem gospodom. Omenja, kako smo la- , hko ponosni na svojega župnika in kaplana, ponosni smo lahko tudi na novo šolo, in čemu ] pa ne? Ako škof pridejo po- , gledat, če se je kaj zanemarilo, , se lahko z enim samim očesom | madež zbriše.	,
Mr. Widervoll Vi pa pra- | vite, da oni naj ne govote, ki , niso prispevali za zidovje, vem | pa dobro, da so koristili več ( narodu kot pa vi z vašsm tr- ( govskim društvom vred bivši | Zadružni Zvezi. Seveda, cerkev bo, tudi nova, ker sedanja , ne odgovarja več duhom časa (čemu ne kupite podružnice i na stop 118?) Spominjam se dobro Škofovih besed, ko nas je na vse načine grajal, da ima- j mo premajhno cetkev. Pripo- , mnil je, da kadar pride v prihodnje birmovat, da moramo imeti do tega časa veliko cer-kev in šolo. Pozabil pa je povedati, da bo v to svrho odsto-. pil ogromni dolg, oziroma vsaj , procente. O ne! Taki ljudje . že vedo, kje so najboljše moli-. ne krave. Vzemimo si čas zad-! njih dvajset let. V Cu^aho-t ga county imamo Slovenci 4 . cerkve, in tekom trti let je de-. lavska para (ppmalem računa-i no) izdala nad en milijon do-I larjev, in koliko imamo od ^c-ga? Mr. Widervol, dokalite, ; da je vsaj ena izmed teh štirih . cerkva slovenska lastnina, za
>	katere je Slovenec plačal nad
>	milijon? Toda tega ne merete ; narediti nikdar, ker če imate . sploh kaj možganov, morate . nam pritrditi in povedati po-. nižno, da je vse to Škofova t lasti Wider volu je 99 odstot-: kov elevelandskih delavcev be-! dakov, kaj tacega smo od vas
že naprej pričakovali. Le te-] daj niso biH bedaki, ko so dajali za cerkev in šolo, In beda-. ki niso bili, ko so vse slepo . vrjeli. Ali so bili bedaki te-, daj ljudje, ko jih je odbor Trgovskega društva javno hapa-. del s smetmi in socijalisti! In potem vi te ljudi zagovarjate t Ker ste tako učeni, Widervol, razložite nam vendar enkrat, kaj je socijalizem? Saj imate učene gospode za informacije. Mogoče ste slišali kaj o tem na bivši konvenciji stf. Barbare v Pittsburgu, kjer ste bili za svojo učenost po turško odlikovani.	! I 'Ne mislite, da nam ni znano hinavstvo vaše barve, in kaj I radi obesite na veliki zvon kako malenkost, ki je za narod brez pomena, češ le poglejte, kaj smo za narod storili. Koliko pa morete pokazati? Za
sen! Gospod Turk in vaši so-drugi, Widervol in kompanija tvoja, kje so vaši darovi za revno udovo Pontoni v Not-tinghamu? Ha! Vidite, tu je narod, ki potrebuje podpore, ne pa šola biljardnih miz! O dobrotljivosti g. Turka pa hko pove tisto žensko društvo, ki zboruje v novi šoli. Društvo si je mislilo okrepiti svojo blagajno, in g. Turk je v to „ svrho daroval ene cele moške šihtne hlače, toda zavedne Slovenke so obsodile velikodušen dar brez komentarja v depor-tacijo!	2
Vsa čast od strani delavstva onim našim tngovcem, ki niso ŠH pod blagoslovljeno ko- r pito, ki stoje na naši strani, ki t se zavedajo, da imajo koristi ? le od delavcev, kajti Rockefel-lerji in >M)organi danes še ne č kupujejo pri slovenskih trgov- C cih! čsst jim, ker se pod no- j benim pogojem ne dado vleči v farovž, Čast jim, ker se ne > dado ustrahovati od trgovskega društva. Mi jih bodemo ve- i dno podpirali, onim pa, ki iz- 1 rabljajo svete stvari za bojkot proti izobrž?bi, pa namesto ( podpore—figo!
Nadalje mlati Widervol v .svojem neumnem dopisu v A. i SI. da je z urednikom krave 1 skupaj paset. Seveda, tu se je pošteno in katoliško zlagal, vr-jamem pa, da danes Widervol j ni več kravji pastir, ker se je i medtem sam spremenil v te- : letal Vas skrbi, kdaj se bo 1 pričel graditi narodni dom. 1 Konštantiram, da bo prej stal, kakor vaša nova cerkev, kajti sramota za največjo slovensko 1 naselbino v Ameriki, kjer šte- < jemo 20,000 Slovencev. 70 1 društev, pa nimamo ene lastne narodne dvorane. Rojaki, na i plan z načrti za narodni dom t ' Jaz sem mnenja, da imamo lahko v enem letu $100,000 nabranegi. Kajti za nižjo svoto se ne bi splačalo zidati, kajti stavba mora odgovarjati vsem potrebam, ki so v Cleve-" landu, kar se tiče društey, na-: ravnost ogromne. Kako pa I priti do take s vote v enem le-: tu? Recimo, da živi v Cuyahoga county 20.000 Slovencev, kar je resnica. Izmed teh jih ' računajmo 5,000. ki so tukaj 1 ramo za nekaj let, si prihrani-1 jo nekaj, pa zopet odromajo 1 čez veliko lužo kazati avstrij-
-	ski birokraciji ameriške dolar-
*	je. 5,000 jih je mogoče takih, ' ki se ne brigajo za nobeno ' stvar kot za Šnops in pivo, ' vemo pa gotovo, da je v Cleve-> landu 10,000 Slovenskih delav-' cev in "trgovcev, izmed katerih
*	bi se sleherni zavezal darovati $10 v enem letu. Ne naenkrat, pač pa tekom leta. Plačevalo
! bi se lahko poljubno pri dru-" štvenih sejah zato določeifonu ' odboru. 'Napravile naj bi se v to osvrho mate knjižice, kamor tri se zabilježili doneski.
*	Kakor hitro je svota $10 za-
*	bitježena, se izroči knjižica
*	pripravljalnemu odboru. . Za " to veliko delo bi se moral skli-
cati javni ljudski shod in voliti 1 resne može v pripravljalni odbor. Tajnik ali blagajnik naj bi položila potrebno poroštvo. : kakor določi večina. D ver jen 6 sem, da mogoče ne bi vsak E spolnil svoje narodne dolžno-
*	sti, in to zaradi ščuvanja go-1 tovih oseb, vemo pa dobro, da " imamo med seboj rojake, ki " bodejo darovali do $50 za na-$ rodno zgradbo. Po mojih mi-
*	stih nikar pričeti preje, dokler
-	ni svota popolno plačana, spra-" vljena na varni hanki. Mogoče B ho kdo rekel, da imamo le po-" tovico gotovine, drugo bo pa
*	banka založila. Gotovo, toda
-	za oderuške procente 1 Vedi-mo, da potem nismo nikdar prosti kapitalistov. Za lep vzgled imamo naše cerkve in
*	novo iolo, kjer ne bo nikdar e plačan dolg, dasiravno baje
odgovarja potrebam narodne-1 ga domu I Brrr! '	Fr. Kozel,
I	>14502 Saranac-rd.
t ! . "
O--
Desetletnica S. N. P. J.
J
1- V soboto" zvečer so chicaš-d ka društva praznovala slavnost desetletnice S. N. P. J. Glasilo k je ob tej priliki izšlo v svečan a izdaji. Vršila se je tudi vese-
»1.1 . .1. II I-. ih.pl, .!,.„.	— - ... 11-... .K
Uspehi volitev.
V Milwaukee ni prodrl socialistični župan. Temperenč" niki so povsod pridobili mnogo usupe* hov.
JOLIET MOKER
Milwaukee, Wis., 8. aprila. Pri včerajšnjih volitvah je bil zvoljen dosedajni župan Ba-ding, nasprotnik socijalistov. 1 Dobil je 6000 glasov večine 1 na*d socijalističnim kandida- 1 tom Seidelnom. Izvoljen pa je socijalistični mestni pravnik Daniel Hoan z 200 glasovi večine. Socijalisti so izvolili tudi 6 aldermatfiom, demokratje pa i 23.
Chicago, 111. Tu so se vršile v torek občinske volitve, pri katerih je kandidiralo devet žensk za aldermanke. 'Nobena 1 ni bila izvoljena. Ženske so se sploh volitvie slabo udeležile. 1 Od 217.000 registriranih volik je prišlo na volišče le 92.000 žensk Chicaški mestni zbor je sledeče izbran: 41' demokratov, 21 republikancev, 5 na-prednjakov, 2 neodvisna in en ' socijalist. Objednem so chicaški volivci odklonili denar za subway. (Predmestja Cicero in
•	Morgan Park se pridružijo
>	Chicagi. Odobrila se je zidava
>	nove bolnišnice in javnih ko-. pališč. Iz Aurore je prišlo po-i ročilo, da je tam neki zamorec
>	ustrelil svojo ženo, ker je šla
>	sama volit in ni hotela čakati
>	na moža./
Najsilnejši boj pa se je vršil i med mokrimi in suhimi po celi \ državi Illinois. Suhi so st pri-
>	zadeli vse, da bi premagali
>	mokre. Sledeča mesta so osta-
>	la mokra* kljub najljutejšemu . boju od strani suhih: Spring-i field, Quincy, Joliet, West Ga-
•	lena, Kock Island, Dixon, Au-
•	rora, Alton nn Moline. Fanati-
I	ki pa so * zmagali v sledečih
•	mestih, kjer je bilo dosedaj
-	mokro: Bloomington. Decatur V Galesburg, Belvidere, Canton,
Freeport, Monmouth, Kewa-nee, Lockport, Elgin, in East Galena. V teh mestih so odlo-
0	čil« ženske, da so mesta posta-
•	la suha. Po nekaterih mestih
-	so uprizorile ženske silno ra-i, buko, da bi pregovorile čim-) več moških, naj glasujejo za
temperenčne fanatike. Edino
-	v mestu Springfield, 111. so
-	ženske večinoma glasovale za Ii mokro. Toda v ostalih krajih
1	pa so ženske volivke povzroči-le, da bo postalo sedaj v dr-
d žavi Illinois 16 countyev suhih,
-	kjer je bila dosedaj dovoljena
II	pijača. V lllinoisu je sedaj vse-e ga skupaj ie 36 countyev su-1- hi h. Po celi državi bo moralo i. vrata zapreti 1100 saloonov, in i- država bo zgubila nad poldru-a gi milijon dolarjev na leto do-a hodkov. N4 tisoče oseb pride i- na beraško palico. Jako <hud je ti bil boj med mokrimi in suhim I- v veliki slovenski naselbini 1) Joliet. Sprva je vse zgledalo >. kot da bo Joliet suh, toda odri točnosti posebino naturalirira-k nih državljanov, Slovencev in k Hrvatov se je posrečilo rešit b Joliet suše.
J Po drugih državah so se vr-L. šile še sledeče volitve: V New Yorku so volivci odobriti, da ,r se vrši prihodnje leto ustavna konvencija, ki bo ustavo delo-e ma spremenila, deloma popra-h vila. V državi New Jersey v ia Passaic County je bil poražen ia oni kongresman, katerega je priporočil predsednik Wilson. ir Izvoljen je bil Witsonov na-p sprotnik, republikanec Druk-„ ker. V Kansas City je. bil izvo-Lr ljen demokratičen župan. V je Mbntani so socijalisti v dveh j. mestih dobili vso socialistično upravo v roke, in sicer v But te, in Missoula, Mont, Po Nebraski so se vršile volitve med suhimi in mokrimi. Ostalo je pri starem. Suhi imajo toliko supehov kot mokri. V državi Michigan so si mokri pri-i- borili dva countya, suhi pa tu-it di dva. V Minnesoti so tempe-O renčni fanatiki pridobili mno-ii go veljave po manjših mcstTb.
PRINCETON 1166 W
J ' '" ' • . i 'V;^	v ; v . *it"
Jože Zalokar,
899 ADDISON RD.
Izvr^^^m
Tampico gori.
t .(jj'X > I j v
Uporniška vojska je zažgala pristanišče Tampico. Življenje več tisoč ljudij ; je v nevarnosti-
VILLA KRADE.
■ ' ,..•••• »v ••»'	...... 1
Tampico, Mexco. 8. aprila. Dva dneva neprestano že na- sj l pada uporniška vojska utrje- ri no mesto Tampico. Kroglje so u
•	užgale velikanske posode z pe- j< ; trolejetp. Mesto je zavko v p
•	dim, iii življenje tisočih ljudij t ! je v nevarnosti. Ameriški dr- p : žavljani so prosili admirala p
•	May, naj izkrca ameriško vo-
i jaštvo. Zgorelo je tudi sredi- q l šče nasetbine. Nemci računajo n škodo na pol milijona dolarjev. v i Admiral Fletcher je poslal v 0 i Washington brzojavko, naj ii t mu spor oče, kaj naj naredi, k 1 Zajedno se je posvetoval z f : drugimi admirali, da se določi, . če naj vojne ladije sprejemajo c ubežnike na krov. Poveljnikom s > meksikanskih topničank je po-i slal ukaz, da ne smejo strelja-
-	ti na mesto, ker sicer bode ino- s
-	zemsko brodovje potopilo me- t 1 ksikanske topničarke. Mesto (j c je v .paniki, in begunci ne mo- r 1 rejo nikomar. Ameriške vojne i 3 ladije so šest milj daleč.	I o El Paso, v Texasu, se je za- j s teklo 800 španskih bejguncev, r
-	s katerimi washingtonska via- t
-	da ne ve, kaj bi počela. Vitla j c je napovedal splošno deporta- j a cijo vseh Špancev. Spanci be- 1 :1 žijo radi tega na ' ameriško t
ozemlje, kjer pa seveda niso t il sprejeti z odprtimi rokami. (
J Ko je general Villa zavzel ^ jj Torreon, je zaplenil vse pre* j 111 oženje. Zaplenil je tudi vse j u banke, vetjdar v njih ni dobil , mnogo denarja, ker so ga last- J niki že poprej odnesli. Vrhov- , h ni povelinik ustašev Carranza j
se je izrazil: Špancev ne mara-h mo v ,MeJ|csikiK I*** so bili ve- j dno najboljši prijatelji Huer- , ^ te. Ako se Španci nečejo pro-t stovoljno umakniti, bodejo po-
zneje usmrčeni. Onih 800 ' Jt Špancev, ki je prišlo na ame-y riško ozemlje, je prineslo pre-lm cej denarja s seboj. (Nekateri jj odidejo v Evropo, drugi pa v Mexico City. Med ubežniki je tudi najbogatejši španski trgo-,a vec v Meksiki, Raf. Arose na, lo katerega cenijo na $17.000.000 ;o Ostali Spanci so pustili za se-!t boj kakih $15.000.000 vredno-Ijj sti. Villa je konftsciral za en l_ milijon dolarjev volne. Kolikor r- je španske lastnine, vzame vse h za sebe, da plačuje svoje voja-
6' Juarez, (Mexico, 8. aprila. V glavni stan ustašev je došla brzojavka, da pričakujejo vsa-in ko uro padca pristanišča Tam-pico.. Mesto je že skoro v raz-valinah od streljanja, ki traja . že več kot dva dneva. V rokah J^ generala |Vilb je že železniška n! postaja, zunanje utrdbe in ena ni cerkev. Villa posebno rad na-J® pada poaoči in sicer hitro ter nenadoma. Ce pade Tampico, V pride na vrsto največje meksi-kansko pristanišče Vera Cruz.
rti
JOHN MODIC,
^ 6201 St Clair avenue. ja Vesele velikonočne praznike )a vsem znancem in prijateljem. _ Se priporočam v Obilen obisk.
Smrt uniiaa!
Rockefeller je namscawfl isis-ti svoje milijone, im U uničil vse drinris organizacija
SILEN BOJ.
Washington, 8. apribu Kaka silna zarota obstoji ssei mm-riftkimi multimiHjoiiafj^ 4a hi uničili vse delavske ntfiMtfi e, se je pokazalo diart, bji »rical pred koogresson Jsfln ). Rockefeller jr. mm stsiega RockefelJerja. Kongresa p |e poklicat pred sebe ia ga sad v roke, da pove, v kofiko fe m odgovoren, da se pojavljaj* neprestani delavski acaMif v v Coloradi. Rockefeller je H odborom povedal, da maa mm in še trije drugi 40 pscislsi kapitala od Colorado beta -Fuel Co. Nadslje pa se je na pritisk kongresmaaor ndal, 4m je bil pripravljen if^biti vse svoje milijone, kakor tsrfi njegovi kompanisti, kot fs,4li dovolil delavcem pravico^ 4m ii se medseboj organizirali v uniji. Rockefeller je nataj^ da se delavec ne sme organizirati, pač pa naj bo redno mm in naj dela, kjer sam idl im kakor sam hoče. Rockifijhi je nadalje povedal, da on as kn nikdar dovolil, ds hi M* unijski delavci pri njeni ia vaje zgubi celo svoje ptenss^|H^ je. V takih slučajih se zanesr na svoje uradnike, in klsni nimajo pri tem ničesar |sisii ti Sicer je rekel RaililiM^, da bi se morala delodajalec ia delavec medv seboj nuntn, toda da bi se delavec kaj stikati v vprašanje kapitala. In js izključeno. Unijski 4davci m zanič, tako je zaldkal Rockefeller. In ko so ga rpisis^ bt se kaj zanima za ialsidM štrajk v Coloradi je odwni: Mene nič ne brigajo take malenkosti. Naj se fcsljej* sa* seboj, če se hočejsi Ko m & vprašali, zakaj je dwevsl «i 'milijon dolarjev, 4m je pomm-1 gal pVeganjati traijske Masne.
je odvrnil, da je storil ker mm [ je vest tako velevala. MMs-1 Ije je vprašal knagieamsa I Austrin, če ae mn aič ne ssaš-: lijo udove in otrod oa* Šlrn»-karjev, ki so bfli pri khidii » nemirih ubiti. Odgovor* js,
*	on ni kriv, če so bill fAM. la ' nadalje je rekel, da je yriptw-
Ijen žrtvovati celo avoje pee-1 moženje, da sniči ililsvAa [ unije, ker slednje 10 po a^ ' govern mnenju aevame Masi in kapitalu, in on ae bn mŠk-kar pripustit, da hi dcfcvAe r unije kaj imele povedat« kapš-t taiistom.
Pred kongresnim oAmtmm . je bito zaslišanih ie tU 4m-. gih kompanistov, ki lulajsji t premogovnike v CotosaJl , kjer se sedaj vrši štrajk Kaj t so r. mislili kuigreiniani ni k fiockcfetlerja ia ajsgcvfli to-. van^ev, pride pozneje an dan. r Na vsak način pa se je eArih lepa slika, kako nu&jonsty ' »knšajo na vse aačiae ia ha aa-, trli delavsko giihaaje s
*	močjo milijonov, katere sn jna delavci zaslužfli
''	'J..............■■"
Pri nas pialala Uks vas . račune sa plin. PAmAi d Jpot in odstotka.
BS^ac
■aw ja.:
■q Anwrika" A^ ,„♦._
INA TUJIH POTIH. I
K ■ vfK	' '. \ V./JnH i Vil 4 EM* •	'
POTOPISNI SOMAN,
ii > -ti |
I MUL	ff hOmbiMiA—
IMOLKAT	Q	prindU L. J. P.

Kis - Kapčiji.
Posamič korakamo ob reki, jaz s H a le font naprej. Ko mi-■ir četrt ore, podvojimo našo pvMornost, in ne mine ku /-»gledamo cb bregu scat1. mm mul ** o je bila straž* širva-ai Kurdov. Nefcaj h'trih s*o-kov, in ie smo pri njem. Z rokami ga zgrabim za vrat, Kurila ga pa zvežejo. Na drugo sama še nismo smeli takoj, ker 1» nas lahko kdo videl. Dogovorim se torej s šejkom, da kuna oddal glas žabe, kadar i opazim, da se bliža pripraven Stena tek. Potem pa grem ob krega nekoliko nizdol in pla-«m preko vode. Adutje so se { ■Mirtii čutiti jako vame, kajti j aiti en sam človek ni tbujen.
Ta leže Sirvani Kurdi, eden j ara ven druzega. Mnogo izmed njih glasno smrči. 'Nedaleč odi, ajft je pet dreves,, kamor so | privezali pet ujetih žensk, in j «fcoli njih počivajo Armenci. ( Opazim tudi konje, katerih nekateri se pasejo, drugi pa le-ie v travi. Bcrzijanca pa nisem ^ mogel nikjer odkriti. Toda ker f nisem imel časa, da bi dolgo ^ iska) okoli, se splazim proti y bregu, da oddam dogovorjeno j( znamenje. Tu začujem na Je too od se)ie v vodi neko gr-pranje in pljuskanje, in ko na-taačaeje tja pogledam, opa- n zim nekaj okroglega, kar je ( ogledalo kot človeška glava.
"Govori tiho, čisto tiho, sa- ^ me da te jas slišim-. Rešiti te y hočem. Ali si ti Mirca Muca-
fcrr	J;
AP spadaš tudi ti k ro- k pm&nf	jj
l	SI
"O Bog, kaj bom KoSCW vtadar rešeni Moji ljudje sp, vsi nmorjeni, in moja Mi je v •jetništvo"
"Kaj si v vodi privezan?"
"Da zvezali 10 mi roke na hrbta Id tudi noge, na katere m navezali velik kamen, da ne ammm nikamor in da mi sega voda skoro do ust. Kdorkoli »i, gospod nsmili se me in reši mer
- "Jaz sem oni kristijanskl gane vi pes, nad katerim si danes opoldne toliko klel. Toda ne pozabi, da raditega nisem *bt človek, in ti hočem pomagati"
Potegnem nož in plavam do ajega, toda dvakrat sem moral pod vodo, predno se mi je po-tfoUo prerezati vrv, s katero Je kil privezan kamen. Potem
pa'potegnem siromaka na s life
"Vaedi se in bodi miren, naj pode kar hoče."
Zatem oddam zgovorjeno /namenjc, in kmalu potem vidim, da prihajajo Zibari Kurdi počasi in previdno preko voile. Razložim jim svoj načrt, nakar se začne napad. Pet-aajst mož obkoli Armence, petmitirideeet pa Kurde. Zgodilo se je vse tako neslišno, da se nihče ni zbudil. Potem pa
zgrabi vsakdo svojega moza. Kratek krik in tuljenje, kratek boj. in v treh minutah smo bS že gospodarji taborišča. Sovražniki leže zvezani na tleh NiKc izmed njih ni bil mrtev, le eckaj jih je dobilo manjše praske.
Med tem pa je šejk tudi že epvostil ujetnice, med katerimi jr bila tudi Sefaka, ki teče na-• sproti tvojemu možu.
. la dočim se okoli mene vse veseli, potsčem jaz Halefa ia ga peljem nekoliko proč od ta-
"Fojdi Haleff. Vzemiva dva oinraaska konja in jahajva v aaae taborišče, kjer naznaniva, da se nam je delo posrečilo."
"Sedaj že proč, sidi?" vpra-in "Ali nič ne misliš, da motava dobiti nekaj zahvale za _ - j • »»
Mro delo?"
f Ravno raditega grem proč,
^Govoril si mi prav iz srca; frvala ti!"
"Eno prošnjo še imam. Ne muči jih po nepotrebnem ia skušaj zvedeti od njih, kam so skrili uropane deklice, če naznanimo to njih sorodnikom, se mogoče še posreči, da sta-riši dobijo svoje uropane otroke nazaj.*
"Da tako bom naredil. So* daj hočem sklicati starejšine k zborovanju. Ali se hočeš zborovanja udeležiti ?"
"'Ne. Toda pokliči me, predno potrdite obsodbo. Pred smrtjo hpčem še enkrat z njimi govoriti, in mogoče se skesajo svojega sramotnega de- i la."
Odstranim se od tabora ter hodim ob bre^gu gori in doll |
"Kaj bi ti z njimi naredil, emir?"	!
^Po postavah bi jih moral izročiti mutesarifu v Sersoru, da jih kaznuje."
"Tega najbrž sam ne bi naredil. Kaj mene briga mutesa-rif? Ce bi se ravnal po njego-| vih postavah, ne bi bil nihče teh psov kaznovan, kakor (zasluži. In kdo bo skrbel za varnost, da jih prepeljemo k njemu ? Mi smo prosti Kurdi in se. ravnamo po svojih postavah. ■Prosim te, da nikar ne spregovoril dobre besede v njih prid. Kakor si mi prijatelj, toda to pot te ne bom poslušal."
"Vsi ljudje smo grešniki in se moramo med seboj milostno soditi, toda tu se ne gre samo za greh, pač pa za prirojeno gpdb hudobijo. Kradli so ženske in jih prodajali, in včeraj so ustrelili sedem Perzijan-cev. Naredi z njimi, kar hoče!"
1 Tudi M'irca Mucafar ni vedel, kako bi se zahvalil. Ko ga prosim, naj vzame s seboj tri | ujete deklice iz Serdaša, je bil 5 takoj pripravljen.
Obravnati je bilo treba, kako naj postopamo s starim šejkom Sirvani Kufdov. Jaz sem i pa zagovarjal kljub njegovi' hudobnosti. Zaslužili so teško' kazen, toda mojemu prigovar-1 janju se je posrečilo doseči pri šejku, da se ne maščuje Sirvapj Kurdi Lafrkp ao
prosto odšli, toda svojo liit* nino so morali pustiti Zibari Kurdom. Bili so prisiljeni peš^ nastopiti pot proti domu. Se poprej pa so morali biti priče j kazni, ki je čakala Armence. I Slednje je čakala hujša uso-da kot njih kurdske tovariše, kajti Armenci so bili pravi povzročitelji dekliškega ropa. Seri Ser me vpraša:
bregu. Tu naju pa zagleda šejk, ki zakliče: L» "Stoj, emir, kam pa?" - , "V naše taborišče." » ^Ostani tu, ostani, Sefeka '; bi rada govorila s teboj!"
Konje poženeva v vodo in ~ potem jahava ob nasprotnem
*	bregu naprej, dokler ne pride-" va do taborišča, kjer je najino ' poročilo vzbudilo največje ve-
*	selje. Moj mali hadži se ni mogel prema(gati, da bi stopil k Armencu in mu z veseljem na-
' znanil:
| "Zmagali smo, in nihče izmed tvoje bande ni pobegnil. Kje je sedaj tvoj veliki gobec in kje je tvoje maščevanje? S sramoto se boš odpeljal v peklo, mi smo pa svojo slavo povečali, in o naših delih se bo pelo po vseh mestrh Turčije, Arabije in Perzije. Ti si umirajoč pritlikavec, jaz sem pa ( hadži 'Halef Omar ben hadži ^ Abul Abas ibn hadži Davud el Gotara."
Kakor hitro se zdani, se pireselimo tudi mi na mesto, j j kjer se je odločila zmaga. Tu seveda nisem mogel uteči pohvali. Seveda se je vsaka dobra beseda hadžiju silno prijetna zdela.	,13
naglici hitim proti tabora. Ko pridem tja, vidim dvanajst mrtvih trupel ležati na tleh.
"Ukazal si jih ustreliti?" rečem šejku, "pa vendlar sem hotel še prej govoriti z njimi t" "Povedal sem jim," odvrne šejk. "Tu so pa začeli preklinjati in psovati. Jeza me je zgrabila in ukazal sem vse skupaj postreljati. Alah bodi njih du-(šam milostijiv I" | 'Toda vidim tu le dvanajst trupelj I Kje pa je njih načel-Inik, dekliški ropar?"
"Pojdi, pokazati ti hočem." Pelje me proti bregu, kjer stoje njegovi ljudje in gledajo v vodo. V sredini reke vidim majhen splav, v naglici narejen iz trave, in na tem splavu sedi zvezani trgovec, "Kaj pomeni to?" "Sodbo, katero si je zaslu-i žil. Prodajal je napačno Mohamedovo kri, goljufal je s 1 svetimi predmeti in se norče- j val s svetih stvari, in zato mu 1 bo sedaj voda preko glave te- { kla. Kroglja je za njqga prehi- i tra in predobra; glej, tu sedi na splavu iz trave, ki ne pla- < va, pač pa se polagoma pogre- i zuje; utopil se bo v vodi. Po- s vedal si mu, da je to za njega < najboljša ko pel j."	}
Mene strese groza. Toda storiti sem moral svojo dolž-linost.' Zakličem grešniku, da ' če hoče hitro umreti, naj se skesa, potem dobi krogljo, toda pustil me niti izgovoriti ni, pač pa je začel preklinjati, da ime je bilo strah. Obrnem se proč, ker nisem mogel biti priča nadaljnih prizorov.
šejk je zvedel, kam so bile prodane že prej uropane deklice. On, Perzijanec in jaz 'smo preskrbeli, da so zvedeli stariši in sorodniki za nje.
Sirvani Kurdi so kmalu odpotovali brez pozdrava. 'Potem se poslovi tudi Perzijanec s štirimi deklicami. Medtem se je splav z Armencem utonil v i vodi. Mrtva trupla poloaplje-, mo, nakar se podamo proti letnemu taborišču. Zibari Kurdov, kjer sem moral ostati kake tri tedne. O kakem dekliškem roparju se pa v onem kraju potem nič več ni ališalo,
Patima,
Midva s HftMom sva prehodila pokrajine med Kaspiikem morjem in Umria jezerom, sva prišla potem pri Rovandicu na turško mejo, in od tu. sva jahala naravnost proti Amadiji. Danes sva se nahajala na vz-< hodnem delu iGhara gorovja. Baš je solnce zahajalo, ko sva stala s Halefoni na golem griču. Bilo je precej mrzlo, kajti minevali so že zadnji dnevi oktobra.
Solnce je baš pošiljalo zadnje svoje žarke po gorovju. Bil je čarovit pogled. Tu zadoni in globočine pod nama glas, ' nad katerim sem se začudil. In komaj je ta glas umolknil, žc čujeva druzega;
"Salam ia Mairyam; ma-' Ijam te taufik."
To se pravi slovensko: 4<1Ce-sčena Marija, milosti polna I" In tu v divjini naj bi se kje nahajal kak kristijan? Bil sem tako začuden, da mi je skoro šapa pošla. Tudi mojemu Ha-lefu se je godilo isto. Ko je bila molitev končana, mi reče: i "AH si slišal sidi? To je bila kristijanska molitev! Ali ni čudno? (Kdo neki je molil?"
'Takoj poizveva, odvrnem, ko obrnem svojega vran ca proti dotičnemu kraju. Tu zagledam pred seboj veliko skalnato pečino. Tam kleči neki siro-maško oblečen starec. Na s4bi ima samo kratko srajco in hlače; noge so gole, pa tudi na glavi nima nobenega pokriva-la. Srebrno sivi lasje mu vise daleč doli po hrbtu. Ko zagleda mene in Halefa, prestrašen skoči kvišku in reče s pro-seČim glasom:
"Aman, aman, ia salatia — milost, milost, gospodje! Prizanesite staremu možu, ki stoji že z eno nogo v grobu."
Ponudim mu roko in odvrnem:
"Ne: boj se, oče! Mesto kjer si molil, mora biti sveto vsakemu Kucdu, jaz pa nisem 'Kurd, ne Turek, ne Arabec, pač pa kristijan." "Kristijan?" reče starec za-
kristijane, deloma sute. Mi smo jim sledili skrivej, dasi smo bili slabeji od njih. Hoteli smo oprostiti ujetnike, katerih je čakala žalostna usoda. Toda Akri nikjer ne stanujejo stalno. Ko smo dospeli do njih koč. so bile slednje že prazne, od onega časa pa so se naselili ob Ghazir reki, tako daleč od nas, da nismo mogli za njimi. Naenkrat pa so se vrnili in se naselili komaj dva dneva od nas. 'Nekaj naših moških je šlo tja,,4a poizvedo, kakšen je položaj. Videli so tudi naše ujetnike, ki so morali uklenje* ni teška dela opravljati. Hoteli smo jifo oprostiti. Mi kristi-jani z zvijačo, šiiti pa s tem, da jiji napademo. Sir &afi, načelnik šritov se je nad nas razjezil, kjer nismo hoteli iti a njim. Jutri se napoti s svojimi ljudmi odtod, mi pa ostanemo že raditega tukaj, ker je praznik. O, gospod, če bi mogel biti ti pri nas!"
Starec je pripovedoval tako ganljiyo, da sem odvrnil: • "Da, pri vas ostanem, m mogoče vam tudi kaj povem o naših navadah v zapadni deželi."
"Hvala ti, gospod, toda pojdi sedaj. Prav rad sem vajin vodnik.
Starec koraka pred nama, notri v gorovje, in midva s Ha-lefom mu slediva. Pot je bila tako strma, da sva morala raz-jahati in konje voditi za uzdo. Selc sedaj pogleda starec mojega vranca. Videl je, da je pravi arabaki žrebec čiste pasme in se ni mogel dovolj na-čuditi.
• . j, t/m	, »• .
Dalje prihodnjič. J
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu uHudno naznanjava, da sva se s svojo čistilnico preselila na 6603 ST. CLAIR AVE Ob tej priliki se priporočava za Wnogobrojna naročila. Izdelttfeva vse najtočneje in najvestneje. '
V najino čistilnico sprejemava vse predmete spadajoče v to stroki kakor: Raznovrstne obleke za moike9 ženske in otroke, tudi svilnate (ži-dane), dajje raznovrstne zastore in maqjie preproge, razne klobuke in slamnike za molke in ženske. Vse to pobiramo na vaiem domu in vam zopet dostavimo na dom.
Cene za likanje in čiščenje ao sledeče:
Cela moška obleka...........fl.00
Suknja (rekelc) ...............
Hlače*........................
Vrtina suknja ..... .........»1.00
Telovniki ...................
ženski dress ..........fl.25 »150
^Krilo ;...................50* 75*
Jopice ...................50*75*
Vrhnje suknje..... .......»l.OO
Zastori..................... -f l.OO
Klobuki in slamniki po .. .......M*
r Cene aamo aa likanje so:
Cela moška obleka...............40*
Suknja (rekelc) ...............25*
Hlače .........................15*
Telovnik ..................... 5* ^
Vrhnja suknja ................40*
2enski dres ....................65*
Krilo ........... .............30*
Jopice ........................35*
Vrhne sukne ..................40*
Barvanje v raznovrstnih barvab:
Moška obleka ...... ......$200
Ženski dress.................$2.50
Cenjenemu obfinatvu je naia čistilnica ia celo vrsto 1«! jako dobro znana in upava da bodeva deležna vaše nadaUoa naklonjenosti. Jamčimo dobro delo. Se priporočat*
•	a	A uJr ■ TaTij'^rB? T a	/»e m
mJ U A I A a I 11X1W I ii I I	\ I
■ Aja a^k ■ i s v ^^ ■ ■ -
1JB Y J a aH* JL m.^/ X v c A JLMLJIr I	I I
Pozor! & 0 Pozor!
| - ■
Kadar potrebtgete dobrega pohištva, posebno kadar potrebqjete dobrih in finih kuhinjskih peČij po nizkih cenah, obrnite se na	" •
Josip Žele
6108 ST. CLAIR AVENUE.
Popolna zaloga pohiitva, orodja in kuhinjske posode. Ob jednem priporočam svoj ^pogrebni zavod, ki je zmožen, da priredi najlepie pogrebe. Vsakemu se postreže v popolno zadovo|jnost. Josip Žele je pred državo izpraiani balza-mist in pogrebnik. Avtomobili na ražpolago za krste in druge prilike.
j
'QijL^tjuiJXrLrTryii^'unjxruTririrwv'^riri"«" — — -i--	«■«.««* -*-	— '
jT^r^n^njxj^jxruxruTxuTJir unjn^ 1-1 ■- - - - * - -	■ *	njalMm
Vesele velikonočne praznike
vsem Slovencem!
i
U.'M	'i; , T } -.i"- r ' i,j, I Vvi - r'lCv'* ' /Hi ■ t> ■> [ -f^*- ' < '' ' ' ' '	5
"Da. Mi smo pregnani, mi; kristijani in šiiti, in tu smo si jiaslcrivnem ustanoviii vas, kjer lahko nemoteno živimo, če hočeta pri nas ostati, vaiu čaka prijazen sprejem."
"Midva ostaneva pri vas. Pelji nas v naselbino."
Tu prime stareč za mojo roko in reče ves ganjen:
"Gospod, hvala ti Veliko ve-velje boš prinesel v naše koče I Toda ppvej mi, če hočeš pri, nas ikristijantti ali pri šiitih stanovati ?"
^Mi je vseeno. Ali ne riio- j nem biti gost cele vasi?"
"Ne. Živeli smo* v edinstvu s'Sifti, toda sedaj smo se tudi 7. njimi sprli. Oni hočejo moriti mi jim pa branimo, kajti prepovedano nam je kri prelivati?" .
"Cegavo kri?"
"Kri Akra Kurdov. Eden izmed šiitov je pred dvema letoma srečal nekaj Kurdov rodu Akra. Napadli so ga da ga oropajo. Toda hrabro se je branji in pobegnil, dasirav-no je bil precej ranjen. I? maščevanja so Kurdi potem napadli našo naselbino, pobili več ljudi in jih osem odpeljali v sužnjost, štiri moške, tri ženske in eno deklico, deloma
Halef je bil bahač, toda vsi
•	jutrovci radi govore v tako pi-
•	sanem govoru, in moj Halef
i bi bil kje na evropskem odni
■	slaven govornik, kateremu ne bi mogel nihče do konca priti.
■	Starec pogleda in odvrne potem, prijazno:
"O, takih gospodov ravno sedaj potrebujemo. Posebno me veseli, da si ti gospod kristijan, ker sem slišal, da so kristijani v Evropi silno močni. Bodi toliko milosten m povej, kam si namenjen?"
"Do jutra sva nameravala počivati v gozdu. Toda kakor vidim, stanujejo tu okoli lju- . dje"
uporabil, da je razglašal svo- j jo in mojo slavo, začne tudi | sedaj v vznešenih besedah:
"Labko vrjameš. Ta slavni hadži Kara ben Nemsi je velik vojnik in učenjak iz Cermani-stana. On pozna imena, jezike in molitve vseh ljudij in narodov, je mojster v vseh učenostih in umetnostih, in je dose-daj premagal vse svoje sovražnike. Umorila gva panterja in leva in premagala vaa vse rodove Kurdov in Beduinov. Noben sovražnik se nama ne more zoperstavljati. Midva se boriva z vsakim slabim človekom, in ščitimo vsakega dobrega. Povej nama, če imaš kakega sovražnika? Takoj bodeva jahala k njemu in ga premagala."
Ne v trurtu.
V moji trgovini a čevjji prodajam svetovnoznane "ENDWELL" Čevlje, ki imajo boljše usqje kakor aploh kaki drugi čevlji po isti ceni Izdeluje jih tvrdka Endicott Johnson A Co. Pri teh čevljih se posebno mud, da so izd* lani iz trpežnega in dobrega usnja. Trust gleda samo na dobiček, tvrdka pa, Id izdeluje End-well čevlje, pa gleda na kakovost blaga, katero je qjeno najboljše priporočilo
rtmWFf T fcm IT i*™* W ni* delani od trusta, zato naj jih
cNUWtLL ItVlJl
Čevljev aa vao družino dobite pri
Novi naslov 6410 St Clair-av Iff^ BUTALA, Novi naslov 6410 St Clair-av
ti Amerika" April to m*
naroona Dcscni«
L • • f."' M jr.
K' '	V
V vseh večjrh slovenskih naselbinah imamo slovenska pevska .društva. Njih namen je ' gojiti slovensko pesem na tujem in s tem ohranjevati narodno zavest. Res blag namen! Mled praktičnimi Ameri-kanci, brez sredstev za vstop v boljše ameriške kroge, brez znanja angleščine, da bi se u'dezevali angleških predstav in koncertov, je slovenska pesem res edina pot, da ostane med Slovenci nekaj potrebnega idealizma. Življenje ameriškega Slovenca je itak dovolj pusto in nezanimiVo, in le ob časi piva ali rujnega vmča in ob zvokih krasne slovenske pesmi nam je še mogoče prenašati domotožje po naši krasni domovini onstran oceana.
♦Pevska društva imajo tukaj varne nalogo: da gojijo sloven- 1 sko pesem, da se poje pravil- ] no. Velikokrat slišimo petje, J ki ne dela časti krasni narodni : pesmi. Treba pa je pred vsem, ] da pevska društva v Ameriki i gojijo pravo narodno petje. [ Dosedaj se je pa vse preveč poudarjalo umetno petje, zanemarjalo pa se je petje, ki odmeva po vase'h- in mestih slovenskih dežel.
Bil sem pri koncertih slo- t venskih pevskih društev. Mle- j sece in mesece so se vežball t pevci; mučili so se s težavni- J mi fugami in pevskimi skoki; i 7. velikom navdušenjem so na- j stopili na odru, da bi končno j pokazali uspeh svojega truda. • Peli so prazni dvorani. Velikokrat se je med najtežjimi kompozicijami zaslišala nesla- j na opazka napol pijanega ro- < jaka. Čim boljši je koncei}, J tem bolj smo navadno razoča- j rani. Premalo je namreč med J rojaki oseb, ki bi res umele ] težko umetno pesem. Neznane so jim besede, neznana glasba. Godi se jim, kakor Amerikan- , cem, kadar poslušajo Wagner- i jevo opero. Res je umetniiko, j toda iz a* preproste ljudi je su- i hoparno rqkel bi dolgočasno. J ln dokler nimamo nied nami
■ - — ,
MLAVEC, K. »1 O. P. X. |
E.	JI tajnik Louls Kveder, «034 tit Clair ave blagajnik John Zaletel, 1110 But 64th Strut j Druitveul sdravnlk za Rristop Je dr. White. V društvo m sprejemajo Slovenci od 10. do SI. leta Za $U6 na meeeo ee sa-varujete ia »7.00 bolniike podpore, In 1600.00 Brtrtrfhae., Za nadaljnapojasnila ee Obrnite na društveni odbor.,
T	15. mara 1» '
av. vida, m. m. k. a. k. j, I
Ima s roje redne mesečne seje pno' nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani. , Predsednik Mike Setnlkar, 6181 St. Olalr ave. L tajnik Jos. Ruse, 1306 & 56 St društveni idravnlk J. M. Sellikar 6127 St Olalr ave. Jer. Kuaui, saatopnlk. Oianl so sprejemajo od 1«. do 46 leta. Usmrtnlaa $600 ali 1000 4n 16.00 bolniške podpore na teden. , Novovplsanl dlan mora prinesti sdrav , nlške tiste prvem« tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; Ce sa ta potrdi,, druitvo prt prihodnji seji o njesovem sprejetju glasuje. Isto velja sa Slanice. Rojaki se vabijo k Obilnem pristopu.
1. avg. 1« i -_. «
"•'"<.. ' ■ i on. "SLOVCNIJA"	I
I	I
iuta svoje redne seje vsako prto ne- i deljo v mesecu ob t. url popoldne f v prostorih na 1044 St. Olalr ave. Kdor Seli Ishko pristopi bres da bi , bil pred mesecom dnlj upisan, vstop- < nlna od 17—leto prosta, od 26— 30 let $1.00. Bolniška podpora Je $8.00 na teden. Vprašajte pri predsedniku
F.	fipelko, 8604 St Clair ave. ali Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clalr ave. Sa brate kateri pritopajo Je sdifcvnlk F. i. Keru. 6302 St. Clalr ave.
81. deo. 14 I
_ TF (
i
ŽALOSTNI MATERE SOIJK S
Slov. mlad. earn. podp. društvo j
Ima redne mesečne seje vsako tretjo 4 nedeljo v mesecu v Knsusovl dvora- * ni ob 2. url pop. In redne vaje vsak p pondeljek ob sedmih sveder v veliki . Knansovl dvorani. — Predsednik Jos. Sad ar 1167 Norwood Rd.; tajnik Fr. Kovačlč 1161 Norwood Rd., blagajnik t M. G lavi d, «121 St Clalr, načelnik F. t Mrvar, 1361 B. 66 St Društvo sprejo J ma osebe od 1«. do 20- leta, ln pladnje ■ $6.00 bolniike podpore. U dnina sua- \ Ja 60o na meeec. 1. avg. 14 [ ___t
SLOVENSKI SOKOL	\
telovadno In podporno društvo f
Ima svoje redne mesečne soje vsako	* tretjo nedeljo v mesecu na 6121 St
Clalr av«. ob 2. pop. Staroato Frank	-Hočevar,; tajnik Andrej Miika;, 1107
B. 61st St; blagajnik John PekoU	.
f Bonna ave. Društveni idravnlk	| F. Kern. 6202 8t Clalr s ve.
1. Jan. 16.	J
Fisjc-jr*---■--i
av. ALOJZIJA (Newburfl)	J
Kranjsko slov. kat. podp. društvo	p
Ima svoje redne mesečne sejo vs* " ko prvo nedeljo v mesecu v M. Plu- -tovi dvorani na 2611 B. 81 St — Predsednik John Lekan 2614 B. 80 St tajnik JosU Trček 3626 B. 71 St S B.. blagajnik Ant Fortune 36S6 B. Ii 21 St S. B. L Jan. 14 d L___"T......S
T^Sa■ branja* kat. podp. druHvo
! Ima redne mesečne seje četrto ne-i deljo v mesecu ob 2 nrt pop. v Knau-aovt dvorant Vstopnina od 18 do 26 leta prosta, od 25.-35 leto $2.00 ln
alk Fr. KoimerU 485 B. 152 8t Col-Hnwood. n. tajnik J. Stomfel 6127 St Clalr., blagajnik John Germ 108» B. 64 St Rojaki so vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik sa sapadno stran i (West Bide) Ooora Kofalt 2038 W. 106 St. N. W.. Zastopnik sa Newburg . John Lekan 2814 B. 20 St B. B.
1. Jan. 16.
I SV. ANTONA FAOOVANSKEQA Mlad. podp. drudtve v NewburQ, O..
Una svoje redne mesečne seje vsako
četrto nedeljo ob S. pop. v M. Plutovi dvorani na 2611 B. 81 St — Predsednik Dom. Blatnik 2614 B. 81st St tajnik Joe Lekan, 2819 Baat 80th St blagajnik Joe Lekan St 2556 B. 80- St. načelnik Johan Kbnestoba, — Seje se vrle vsako četrto nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani 3611 B. 81 St 1. Jan. 16.
LUNDEft ADAMI« št 20 S.8.P.Z.
Dramatično In podporno društvo
Ima redne mesečne seje vsako drugo nsdeljo t mesecu ▼ veliki Knsusovl dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden la $60600 smrtnlne. Redni mesečni aseement Je $1.00. Predsednik J. Mara «401 Bonna Bt blagajnik A. Bolka, 1135 H. «3 St ave. L tajnik A. Grobolšek 114« B. «1 Natančneje poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo so tudi ionske.
1. Jan. 14.
aV. ALOJZIJA
Slov. kat vit sam. društvo <
Ima svoje redne mesečne soje vsako j četrto nedeljo pop. ob 2.' url ln redne ' vaje vsaki drugI torek v mesecu ob { 8. url i večer v Knansovl dvorani. , Predsednik John Gornik. «105 St Clalr ave.; 1. tajnik Anton Strniša. 1100 B. «3rd St; blagajnik Jakob Mansar. Načelnik tt Somrak. Pojasnila dajeta preeedaik In tajnik.	l.-Jan. 13. j
SV. BARBARA št 6. P. C. P A.
Ima svoje redne mesečne seje vsako ' četrto soboto v mesecu ob $. uri V i John Grdlnovl dvorani. V društvo ss sprejemajo člani od 16 do 46 letta. Vstopnina Je po starosU. Bolniške podpore ee plača $7.00 na teden ln , takoj po vstopu. — Predsednik M. . Colarič 15820 Calcuta ave, tajnik J. Trboveo 1626 B. 28 St; blagajnik F. , Kaplan 1368 B. 41 St. Pojasnila da | Jeta predsednik ln tnjolk.
1. Jan. 14. 1
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
ima avoje redne eeje vsak prvi četr-	1
tok v mesecu ob 8. uri svečer v čl-	1
talnlikih proetorlh na 1167 B. 61st	(
St Knjige se lsposojujejo vsako ne-	I
deljo od 2. do 1L ure dop. In vsak če-	i
trtek od 7. do 8. sveč. Vsa pojasnila	I dajejo^ Ivan Mam 1107 B. 84 St. predaednlk. K. Lenče 6612 Bt Clalr a^e. tajnik. 1 Jaa 13.
vrle vsako prvo Nedeljo V mesecu I prt br. Jos. Drugovlču ob ». url iju- I traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke. >
OruStvo št 7. Cleveland, Ohio.
Predsednik Anton CugnU. 1387 B. 2$ St; tajnik AloJslJ Bafran, 4803 St Clalr Ave.; blagajnik Jos. Berkopec, 1287 B. 89 Bt — Seje ne vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne na 6006 St Clalr ave. Zdravnik J. M. Sellikar, 8127 St Olalr ave.
Drudtve št a Colilnwood, Ohio.
Predsednik F. Valland, 16607 Sara-nac Road, tajnik Ignac Medved 706 Bast 160th SL. blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje so vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. url sjn-traj sol. č. v cerkveni dvorani Zdravnik dr. F. Fowler, 779 B. 162 St
Društvo št 8. Cleveland, Ohio.
Predsdenlk Frank Bitenc, 6013 Bonna av«; tajnik John Brodnik 897 Addison Rd.; blsgajnlk Fr. LuSln 995 Addison Rd. — Soje se vrše vsako 8. nedojo v mesecu ob 9. ijutraj v mali Knausovl dvorani «131 St. Olair ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar «127 St. Clalr av*
Drudtve št 10 Newburg, Ohio.
Predsednik Alois Vrček. 3684 B. 78 Bt; tajnik Frank Btavec 8117 Aetna Rd. blagajnik L BaznLk 8117 Aetoa Road. — Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v Joe. Smrikarjevl dvorani, 2627 B. 82 Bt ob 2. url popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta. 7326 Broadway B. B.
Društvo št 11. Cleveland, Ohio. '
Predsednica Agnes Zalokar. 899 Addison Rd.; tajnica Ivana Jeršan 1091 Addison Rd.; blsgsjnlč. Angela Vlrant 989 Addison Road. — Seje se vrše vsak ■ 2. torek v mesecu ob 8. url sve-čer v John Grdlnovl dvorani. Društveni sdravnlk dr. F. J. Kern.
DruMvo št 12. Cleveland, Ohio. *
Predsednik L. J. Pire, 6119 St. Olalr ave. tajnik John Tomailč, 6026 Bt Clalr ave., blagajnik Nlk. Vidmar. 1146 B. 60 St — Sejo ss vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob S. url popoldne v John Grdlnovl dvorunl. Dr, Zdrav* ■Ik dr. F. J. Kern.
Društvo št 11 Nottingham, O.
Predsednica: Joslpina Bajt. tajnica Ivana Koprlvec Ruolld, O., blagajni-! čarka Mat Drugovlč. — Seje ae vrše vsako sadnjo nedeljo v mesecu pri br. Joe. Drugovlču, ob 2. url popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kern. 6202 St Clalr av«. k*
Društvo I t14. Cleveland. Ohio.
Predsednik Jos. Rusa 1206 B. 66 St tajnik Anton Laurič, 8018 Glasa avs. blagajnik Frank Končan 1108 Bast 84 St. — Seje so vrlo vsako 2. nede Uo v mesecu v John Grdlnovl dvorani ob 9. uri zjutraj. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St Olalr Ave.
veq izobražemoev, me. bodo rnnptni koncerti u&peli. Pevska društva'se morajo ozirati na to,, kar ljudstvo razume in kar ljudafcvo ceni. In večina naših ljudij bolj ceni "Je pa davi slan'ca padla" kakor pa "Pobratemijo". Ako bi se narodne pesmi pravilno pele, bi imeli poslušalci in pevci več vž tkak»kor pa z umetnimi pesmi. Pevci bi zapetli narodne pesmi v prijetni družbi ali pri zabavah na prostem, kjtr umetne pesmice nikdar qiso napravile dobrega vtisa.
Naš nasvet bi bil torej, da pevska društva učijo narodno petje. Da se vežbajo v tem posebno fantje in dekleta, ki so morda dorasli že v Ameriki aH pa oni, ki se niso imeli prilike učiti v starem kraju. Ako pev. df- upoštevajo ta nasvet, jim n* bo teško dobiti pevcev, ki imajo naraven talent in veselje do ne pretežkih napevov. Tudi koncerti bodo bolje obiskani. Seveda se semintja lahko vpelje tudi tfmetna pesem, vendar naj narodno petje prevladuje. Ako^se "Glasbena matica" ne sramuje peti narodnih pesmi, nam jih tudi v Amerik} ni treba sramovati pri pevalcib društvih.
Za učenje narodnih pesmi imamo lepe zbirke 2irovniko-ve, Hubadove,Bajukovd; itd.
Toliko za gojitev narodnega petja. Dtr, F. J. Kern.
T DRUŠTVENI OGLASI
EDINOST
SI- Nsr. Pevsko Pod. Ssm. društvo ima svoje redne mesečns seje vsako drugo nedeljo v mesecu i Marko Bra-teljnovl dvorani, 31. cest« In St Olalr. Rojaki so uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 18. do 40. leta. — Predsednik Prlm. Ko*oJ. 8400 8L Clalr. L tajnik J. Jadrlch 1368 B. 36 St.; blagajnik Anton Za vlriek, 3332 Bt Clatr Av*. Društveni sdravnlk. P. J. Kern 6202 St. Ctalr ave.	29. marca 14!
ŽUŽEMBERK.
Slov. Sam. Pod. društvo.
Ima svoje rednd mesečno* seje vsar to sadnjo nedeljo v mesecu ln sicer na 3048 St. Clalr In 31st St. Rojaki, lepa prilika vam Je dana sa pristop. Društvo lepo napreduje, bodisi s članstvom kakor z blagajno. — Predsednik R. Maver 4220 Superior avenne. tajnik John Roje 4220 Superior ave..
5i.	1
SRCA MARIJE (stare)
teneko sam. podporno društvo
ima redne meeečne seje vsak drugI četrtek v mesecu v Knnusovlh prostorih ob 8. uri svečer. —(Predsednice Frančiška Lausche, «111 St Clalr ave; tajnica Haena Mali, 1101 B. «2rd Bt, blagajn Ičarka TeresUa Vidmar, 1146 B. «0th Bt Društveni sdravnlk F. J. Kern «202 St Clalr ave. '
-1». marca 14 -f—-
SOKOL. It 68. S. D. P. Z.
Slov. tonsko podp. druttvo
Ima svoj« redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v Betnikarjevlh proetorlh. ob 8. uri svečer. — Staro-stka Zofija Blrk. «089 Glasa sva.; tajnica Panj Trbetnik 1181 Norwod; blagajnlca Mary Poanlk. 5883 npe-cer ave. DrnAtvenl sdravnlk F. J. Kern «202 St Olalr ave.	1. avg. 14.
CLBVBLANDBKB SLOVENKE
Ionsko podp. društvo 8. D. P. Z.
Imajo svoje redne mesečne seje vsake prvo nedeljo v meeecu v prostorih g. Smrekarja nn 88. eeetl. Društvo daje $7.00 bolalike podpore na teden In $500.00 smrtnlne. Slovenke ss vabijo ta pristop. — Marija Polončtč predsednica 8100 Union ave. Frančiška Pento tajnica 2657 B. 81 St Frančiška Jnb blagajnlca 2832 a 82 Strne.	. 1. Jnl. 11
SLOV. POLITIANI KLUB
ima svojo redne seja vsaki drugI torek V mesecu v Knausovl dvorani ob 8. url svečer. — Predsednik Jos. Jarc 1140 Norwood Rd. tajnik John PekoU «011 Bonna avs. blagajnik Jobd Gornik «105 St Clalr av«. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojaaalls dajejo val uradniki kluba '
4. avg. 13
SV. JANEZA KR8TNIKA, št 87 JSKJ
Predsednik Louls J. Pire. 6118 Bt Olalr Ave.; tajnik Ivaa Avsec, 1011 Basi «4 Street; blagajnik A. Zakn^ šok, saatopnlk Ant Grd i na, 8117 St Clalr ave. — Društvo plačuje Jopo te-
St Clalr ave.	L april 14
SAVA it 87 S. S. P. *•
iaa svoje redne t seje vsaki prvi torek v mesecu pri John Grdlna, «021 St. Clalr ave. Predaednlk R. Cerkve-, alk 1115 Norwood, tajnik A, Bačnlk, 4528 8L Clalr ave. bkvgajolk A. Zgonc 1251 Baat 64th St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16.do 88. leta. ToreJ Imajo jjaJskl, ki so pre*orač«ll 46. leto. lepo priliko,.stoplU .v dru-štvo. ki daje $8.00 na teden bolniike podpore In $600.00 smrtnlne.
1. (ob. 15.
Dr. BRCA JEZU8A . H
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob L uri popoldne v Knausovl dvorani. — John PekolJ predsednik, soil Bonna nve.: Math Oblak 1233 B. «0 St. D. tajnik Jer-Zaldarite, blagajnik J. Levstok. 1121 B. ««th St. Oobornik Frank I^vstek.
TU^ai'^MBi I. a - - tfc • * u Coiuka.
urnstTeni saa ravni k j. m. mniRir,
j
VRH PLANIN
Sam. pevske in podp. drudtvo
Ima svoje redne sejo vsako prvo nedeljo v meeecu In pevske vaje vsako sredo ob uri svečer v Dan Sta-neild dvorani. — Predaednlk Andrej KkaAovec, 404 B. 168 St, tajnik Fr. Mramor 423 B. 158 St. blagajnik M. Janeiič 16706 Waterloo Sbd. Bolniški nadsornlk H. Kodelja, 452 B 158, Bt
1. «ril 16
L08KA DOLINA
imn svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdlnovl dvorant — Predsednik Ixwis Srpan. I. . tajnik John Znldarilč 1152 sB. 61 Bt. blagajnik Anton Mlhelčlč. Druit sdravnlk Je dr. Frank J. Kom 8292 Bt Clalr ave. Društvo daje $7.00 na teden bolniike podpore in $100 smrtni sačasno, dokler Je blagajna ie bolj majhna. Mesečnlna snaia $1.00 In nič dru sega. Rojaki, posebno Loianl s« vabijo k obilnemu pristopu. Vpiše se lahko pri I. tajniku John Znldarilč 1162 B. 61 St	1, JuL 14.
COLLINWOODSKI SOKOL"
SamOetejno društvo
Ima svoje redne sej« vsako četrto a« deljo v D. Staalilčevl dvorani, sedaj Jo«. Gornik na Calcutta are. Odbor nlki so: F. Velkavrh starosta, VUko Starman tajnik, Kr. liandsl blagajnik Ant Dollnar saplaalknr, M. In tiha« dr. saatopnlk.
Druitvo J« sklenilo, da as of«#tl vstopnina sa dobo treh meeeoev, tor Imajo s tem tukajinjl rojaki Ifpo pri Uko, da pristopijo k temu dreBtva.
1. tehr. 14
■ *' ■ ■ 1 ■ . » ■ DRUŠTVA S. D. Z.
Društvo it L Cleveland, Ohio.
Predsednik J. iullč. 1166 Norwood Rd.; tajnik John Jalorec, 6819 Pnm-ser ave.; blagajnik Frank Ooi, 1085 Bast ilet Bt — 8eje s« vrše vsako prvo nedeljo v meeeo« v J. Grdlnovl dvorani 8021 St Olalr ave. ob S. url popoldne. Zdravnik Dr. ]. M. Sellikar, 8117 Bt Ctair avs. -
Druttvo it S. Cleveland, Obte.
Predsednica Agnes.Kalan 6101 Bt Clalr ava; tajnica Faaay Bland. 1114 B. 63c4 SL; blagajnlca H«lsnn Per-dan, 1114 B. 63rd 8t — Seje se vrte vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. tri popoldne v mali Knausovl dvorani 61« St. Clalr av«. Zdravnik J. M. Sellikar. 8137 SL Oair are.
Druttvo tt. 3 Cleveland, Ohl«.
Predsednik John Hodnik, 66*1 Carry ave.; tajnik Adott Petrid 1096 Addison Rd.; blagajnik R. Perdan, 1114 Baat 63 St Sejs se vri« vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Blrkovl dvorant na 6006 8t. Clalr ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 Bt Clalr ave.
Druttvo tt. 4 Clevelsnd, Ohio.
Predsednica Ana L8nče, 1159 B. 6$ St; tajnica Genovefa Supan 5422 Stannrd Ave.; blngafnlčarka Mary flllc 1296 B. 64 St — Baje se vrše vsako drugo sredo v meeecu v John Grdlnovl dvorani ob 9. uri svečer. Zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St Clalr
Društvo it 5 Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Unč«, 1169 Bast 58th .St tajnik Frank Cvar. 3857 Lakeside ave.; blsfsfalk Josip Prime, 6714 Bonna ave. Seje se vrtto vsako drugo nedeljo v meeecu ob 2. uri popoldne v. mali Knausovl dvorani na «131 St Clalr ave. Zdre/alk Dr-
Druttvo itev. 18. Cleveland, O.
Predsednik Karel Kraioveo, tajnik Frank .Lunka, 6612 Carry Avenue blagajnik Frank Bober, 5618 Carry Avenue. Druitvenl sdravnlk dr. Frank J. Kern, — Seje ae vrie vsaki sadnjl torek v meeecu v mail Knsusovl dvorani ob 8. uri sveder.
* Druttvo štsv, ti. Cleveland, 0.~v
Predaednlk John Gemma, 1046 B. 61at 8t tajnik. Frank Novok, 978 Addison Rd. blagajnik, Fr. Znklarilč, 1204 Norwood Rd. Zdravnik dr. J, M. Sellikar, 6127 SL Clalr ave. — Beje se vri« vsaki drugI torek v mesecu ob 7.20 svečer v šolski dvorani sv. Vida.
Druttvo itev. 17. Cleveland, O.
Predaednlk. Jernej Knaua. 6129 Bt Clalr ave., tajnik Bmerich Walland, 6129 SL Clalr ave.. bl^ainik John Clmperman. 1359 Marquette Road.— Seje ae vrie vsaki prvi torek v mesecu ob i. uri svečer v Knausovl dvorani. 6031 SL Clalr av«. Druitvenl sdravnlk M. J. Sellikar. 6187 SL Clalr
Druttvo tt. 18. Clsvoland, O.
Predsednik FrSk J, Turk. 5707 SL Olalr ave. tajnik John Wldervol, 1153 B. 61 St blagajnik It. Perme. 1133 Norwood Rd. Druitvenl adsavnlk J. M. Sellikar. 8187 SL Clalr ave. — Soje ae vrte vsako Čdtrto nedeljo v mesecu ob 8. ari popoldn« v iolskl dvorani stare iole Sv. Vida.
OGLASI.
Hiše naprodaj.
(Dve hiši naprodaj na Norwood Rd. za 6 družin, so v dobrem stanu, velik lot, se dobi mnogo renta nfc mesec. Cena samo $66oo. Imam skoro novo zidano hišo za 8 družin, ki se plačujejo s samim ren-tom, vsaka družina ima vse moderne naprave. Imam na Marble ave. hišo za 4. družine, rent $33 na meseč, cena samo 13000. Dalje hiša za 2 družini, na 61. cesti, cena $£800, hiša na Stanard St. za 2 družini,1 škriljeva streha, cena $270o. Hiša na 61. cesti za 2 družini, cena $2200. Hiša za 4 družine na Prosser ave. takoj se plača $1000, drugo na lahke obroke. Cena hiši je Isftoo. Imam je mnogo drugih hiš, katerih vseh ne morem priobčiti. Zavarujem hiše proti ognju in trgovine pri najboljših družbah. Opravljam vsa notarska opra-. vrla. John Zulich, 6120 St. Clair ave. stanovanje 1165 Norwood Rd. 'i (31) ■■)	-I
Dola.
Takoj dobUo sluibo premogarji, Id bi delali v novih premosorih Jamah, ki so odprte iele eno leto. v vshod-nem Kentuckyu, ob Norfolk In Western Railway, bliss Williamson. W. Val Lepe plače ae lahko sasluiljo. Udobne nove hiše. dobra vods, pripravne trgovine. Fina sdravnlika po-•treiba. Posebno se telijo moški 1 drnllno. Pišite sil oglasite se pri pond Creek Coal Co. Stone. Pike Oo. Kentucky.	(47) |
TRGOVINA Z ŽGANJEM IN VINOM.
»	" v & ■.	K* 'i, i g 1 |i i'	; . ' 4'- ■ '.
,	•	r-	i • , [y f	I	•.	' t . •-•'*"''.jf
Priporočam se Slovencem za nakup naj-bosega žganja in izvrstnega domačega vina« Pri nas le dom najčistejšega domačega vina* Imporliran tropiiqevec, brinjevecp slivovka in vsi drugi Hkefji Naša posebnost je izvrstno fino kuhano žgai^e za družinsko uporabo.
Pošiljamo denar v staro domovino in prodajamo porobrodne karte za vse preko-morske črte.
. j ■ ^mm 1
1	i TSS* *	'
Postrežba točna in solidna
'' ■	"R <
LEO, SCHWALB,
6112-14 ST. CLAIR AVE.
, t	!	s • ^	•	•• .v,
Rosie Stanko,
prva slovenska prodajalna krasnih modernih ženskih klobukov n slamnikov.
Vend, SopkjL cvetlice in druge priprave za m-veste. Čisto blago, prijazna postrežba primerne cene.
6303 St Clair Avenue.

ft 1* _ _ ? oireucc.
Nc swat raj vsakega učene-I fa, ki ob vsaki priliki kaže svo-l ja soeaoat; tudi ne smatraj
tsašega aa aičvredneža, ako
■■a — avtomobila.
* * «
Sbvtsa radi pridigujemo in {»vrnimo, kako bi moralo biti ta aa sso; kadar pa treba pod-jetje soditi, postimo tistemu, Ii je najmanj zmožen.
•	♦ a
rt'A a * ' V
V starem kraju hoče danda-i sts vaak itndirati, da so že vse gmmaizje prenapolnjene; v Ameriki pa rajši pošiljajo tudi gacmorai rojaki otroke v šapo, kjer je več dobička.
e e *
Sploh jc učenost in znanje
friUo med nami ob ves kredit.
Moc, ki ana komaj podpisati
nac, je "voditelj" naselbine.
e e e	|
Slovenska dramatika — ti taiai reva. Vsak te zlorablja in dela s teboj — deficit.
•	* e
Dramatično društvo je po-j flaekao ta moči je dovolj, a ioda, da hoče biti vsak reži-! ser, "kaliscnšibarjev" pa manj-ka
a a e
lato je z Narodnim Domom s Clevelandu. Veliko se piše, shira pa nič. Zopet besede, de-Jmja pa ne. Ako bi se manj pitalo, |»i morda dom že stal. asa
Stari stoiki so se ravnali po naaka: Ako te kdo t<dari pol ; Kes, ae se vznemirjati. NI si-car treba oastavljatit drugega Sca, pač pa pomiluj človeka, ki as dovolj junaka,
da bi pregnal
s ♦ »	I
i Ne raaborjajmo se, ak^nas Mo udari po časopisih. Ako jej1 M sapad upravičen, ravnajmo ,- m po nesvetu pisatelja, ako . mislimo, da je bil neupravičen, 1 odgovorimo v lepih besedah, a a s
Med Slovenci je robata be- 1 |a^da v posebni veljavi. Plos- j kamo onemu, ki se na dobro M jMMmisii, namesto, da bi ga
1K;' i * * *	11
ccc.iio *Kron, lorei sicor«j cnvj milijardo kron.	'<
Irborno mila	|'
Dobiti Je veliko Stavilo dobrih mil. < Izmed teh priporočamo Beverovo , adravllno milo (Bevera'a Medicated Skin Soap) katera, kakor je Ja vide-U po Imenu, vsebuje dragocene 4 zdravilne kakovosti, katera provsro- < dajo prijetni Inteilln! obdutek na ko- h SI. To milo Je liborno ia detetovo , kopelj, ia obličje, za britje za molke I. In aa lamlvaaje lobanje. BIU bi mo rata na vaakl toaletni mizi. Ima veli- 1 ko vporab v vzakl hlil. Cena velikega < koaa Ja S6 centov. Dobi ae v vseh le- < karnah. Zahtevajte—Severovo. Ako < Je ne morete dobiti, naročite Je od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapldz, ' lova. i
OGLASI.	\
Soba se odda v najem za ene- j ga fanta. Vprašajte 1192 Nor- j wood Rd.	(32)
Dva fanta se sprejmeta na sta- 4 nofanje in hrano. 5520 Carry i ave.	I
NAZNANILO. _ |
1 Slavnemu občinstvu naznan* 4 1 jam, da sem odprl trgovino z 4 1 grocerijskim blagom. Roja- 4 kom se najtopleje priporočam, 4 da me podpirajo v mojem po- 4 " slu. -Garantiramo jim vedno J 1 ulj ud no in pošteno postrežbo, 1 da bo vsakdo zadovoljen, kdor ? kupuje pri meni. Roman Ma- a
ver, 4220 Superior ave. (32) 4 ----- 4
Naznanilo.	♦
Vse mrojakom, ki iščejo dr* 1 žav. papirje in druge stvari, 1 naznanjam ,da se moje stano- J vamje nahaja na 1140 Nor- 4 wood Rd. Vsak kdor želi imeti 4 kake Inlfprmacije glede tega, 4 naj pride v petek in pondeljek 4 zvečer v K.naunbvo dvorano, ♦ kjer se mu vse natančno razlo- ♦ ii. Rojaki, varujte se tistih, ki ▼ zlorabljajo moje ime. Je neki I javni notar, ki je že večkfat X rabil moje ime. Istega, katere- 4
se to tiče, opominjati da- T nes prvič in zadnjič, da ako 7 ne more n°steno pod svojim X imenom svojega posla vršiti, 4 naj to opusti, če ne želi, da ga T objavim s polnim imenom in J nastopim sodnijskim potom X napram njemu. Josip Jarc, De- i ptrty Gerk of Com. Pleas ♦ Court. 1140 Norwood Rd. >4
;i———- . ii
Baileys
; 9B/ THE PIG STORE	1
Raznrodaia Grteebener-Haniai-OiiDakimer Co. oblek.
DeskekiotroqeoWekej
Blago seje kupilo z velikimi žrtvami, i kar {gre tvrdka is trgovine. Sedaj si 4 prihranite danar.	4
Grecnberser-Havman-Oppeo 40* M	d
ttSfcK!^..........$4.00 <
Greenbcrgcr-H«ynmn-Oppeit- M+ M AP j hdmerCo $8 00 in $8 BO JARH J
obleke po .... «..............„..............^
Greenb rgrr-Havman Opprn A F AP ^
.........................$5.85 J
Greenbci-ger-Hayman-Oppen- ale A AP I
.....$o.o5«
6301 St Pair Ave.
1 SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
j;.
|	Slovenskim delavcem v Clevelandu
I	uljudno priporočam svojo trgovmo Iger
dobile vedno najboljšo, njjndno in prijazno postrežbo. V zalogi imam vedno fine čevlje za moške, ženske in otroke, nadalje vsakovrstne fine praznične m delavne srajce, vse moško spodnje perilo, fine zavratnke, klobuke vseh mer m vzorcev in še vse droge moške potrebščine. Pri meni ste vedno dobro in pošteno postrežem, in vsakemu sem hvaležen, ki pride v mojo trgovino. Vsem svojim znancem in prijateljem želim vesele velikonočne praznike. 3
FRANK KENK, 6301 ST. CLA1R-AVE.
Ženski novi svileni površniki
Ji A 7C črna svila meiva, poaebno priprav-KA * 111 /S nosa močna peatave. Delane naj-A V IvilU bolj pripravno in komodno. Ovratnik in rokavniki okrašeni s tafeto. Cena $10.75
D $1 A 7C črna svila moke, kraaenvaoree.Ki-I 0 1T.I J »ono rokavnik iavrienega dela.
*	Medici satenast ovratnik. V soboto
aamo po $14.75
Q • JA Ar Serge povrinOd, check« in crape vsro-ril M Tin cev. ."Mere aa gospe in goapodbčne.
*	Delane s kimono ali raglan rokavniki
Čiati|ali umetni ovratniki. Vse barve. Po $9.95.
Ženske in dekličje obleke.
$14.75, $16.75, $19.50
Pravkar smo prejeli 400 oblek. Vae mere, barve in materi- , jala. Nikdar ie niate videli tako finih vsorcev. O h lap njo na . hrbtu, kimono rokavniki, kraano neldnčane. Najmodernejši < gumbi. Kombinacija tafete (z moire. svilo je pri teh oblekah • nekaj v resnici krasnega.
s • Zaak olikanega človeka, je, I ako zna celo v pijanosti ohra-p' sniii dostojnost. Med Slovenci lil potemtakem malo olikanih, e a s
"Vodnik," ki sreča moža, ki
1'ji izgubil pravo pot, ee ne
anrčnje ia njega, ampak mu
pskaže pravo stezo, po kateri
ho prišel do cilja.
a * *
Velika noc je blizu. Mogo-< <% bo prišel tudi Vdiki dan, p||i ho človeštvo prišlo do prepričanja, da ljudje nismo zverine, ki naj se koljejo med se-in požirajo ena drugo, o—-
Kemiki klerikalci proti škofu.
Na aekem 'dvodu v Iglavi je ;; ^psejelo katoliško ljudsko dru-Štvo resolucijo, ki se v ostrih l||taedah obrača proti nastopu Imakefa škofa. Resolucija jsa-iltUeva, da se vrne v mesto za kajcen premeščeni katehet pa-1 'vUr Adalbert Koerner. Nadalje I sa zahtevali odstranitev neke-Igh kaplana, češ, da denuncira fetavske duhovnike. Tudi Š^avdki občinski svet sc je po-slavil enako proti brnskemu ter je protestiral proti 0,fl9e 'Nemcem sovražnemu na-Mkpajs braskega škofa.
Gorki-
l/Tlerliner Tageblatt .poroča Petfograds, da je državni |snvdnik ukazal petrogradske-mm skrajnemu sodišču, naj ofe-navi poetopaaje. ki se je leta avedlo proti pisatelju M. ivmkaan zaradi njegovega ro-ilaneJlati. Obtožen je, da jel sssramoval boga. fnifci) veljajo do danes aufra- j fette Anglijo?* . i Neki angleški list je izrsču- 1 | iri vao škodo, ki so jo sufra- , jpšut povzročile. List pride n pri tem do naravnost strašne- ; ^jpi Aključka. Statistični pre- i podaja le večje škode, ka- \ |ftsr razrušene gradove, cerkve, | jsvaa aradna poslopja, h isto- i •'•.sicne zgradbe, javne naprave, j
aelezniške naprave in podob-Wfai- Koostatirati se pa ne <mo- i manjše škode. Velike ško- ;
| |e cenijo skupno na 974.-Hf'
m ddavAo
svobodo naj pride k
Ji ■K
r
o
L
Slov. krte, 4734 Hamilton Avt
PRIPOROČILO!
. »mi fosili/ tnfcj J JLIJIjjjjp y ii t ,11 ■. 111 > iTVi-j|ii)jiitii^j/'r-ii n,, mi. ijiniii ir » imiir m —i >
r;-:	■	''ii1- ' ''\Jti' /-V.-ij'i' ' i -..ft ' v	f*''''i^tiht^'.^'	'V jV i /^iša
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da smo kupili veliko zalogo oblek, moških in za dečke, razno vrstnih barv in velikosti, Ravno tako dobite raznovrstno obuvalo, za celo družino, povedno V nižji ceni kot drugje, in blago samo prve vrste, ker pri nas ne prekupu-
jemo starine, in ne prodajamo starega za novo« Zatorej se toplo priporočam, vsem zavednim Slovencem tu v Clevelandu in okolici, za kar jim bom vedno hvaležen.
Louis Gornick,
6033 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
■	mi	1	,
Slovenski trgovec in pravi prijatelj naprednih delavcev.
^	-	I	.....-	i M	^^ .............I	^
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	—
ST. 30. — NO. 30.	DRUGII DEL.—'PAKT TIWO,	CLEVELAND, OHIO, PETEK, 10. APRILA 1914	LETO VII. VOL VI®
-ffli
Delo in vojska.
»i^.i;	■ J_*
, * *•■ J <«• ; V"'® '	' ,	j1'.
Vojska je za današnjega ob r trnka ali delavca le žalost in beda in ničesar druzega. Pridobitve v vojski plača delavec s telesnimi iij, duševnimi mukami, smrtjo, s škodo za zdru-žino, propast jo. Naj bo pridobitev v vojski še tako velika, a* delavca nima mnogo koristi, ali pa skoro prav nobene. O-sebni dobiček delavca se radi vojske še nikdar pomnožil ni, radi.vojske se delo še nikdar ni /.lajšalo. Vojska sicer lahko poveča meje delavske domfrvi-; ne, toda delavcu in njegovim ,r otrokom ne prinese sigurno uobene koristi. '.
I>a, mi priznamo,, da .včasih ,se delavec veseli, ker se je njegova domovina razširila, toda ; ako bi delavec pomislit, koliko . tiaoč mladih življenj je mora-■ lo plačati pridobljeni kos zemlja tega mine veselje., Ali se isplača, da skoči tisoče delav-, cev v smrt, da se domovina razširi za nekaj sto kilometrov ali milj? Nekateri bodejo zopet trdili, da smo brezdomo-vinci ali celo socijalisti, ker smo proti vojski, toda pomniti je treba, da proti vojski pri-. digujejo tu-di najboljši republikanci, monarhisti ali demokrati. Proti vojski pridiga vsakdo, ki bi rad imel na svetu mir. Da, res je, da včasih brez vojske ne more biti. Potrebna je bila prva balkanska vojska, kajti Slovanov na Balkanu je bilo vsak dan stotine paklatiih od Turkov, in da se take razmere odpravijo, so Balkanci naskočili Turka. Danes imajo nrir. .Nikakor pa se ne more dovolj ozirat i druge balkanske vojske, kjer so si bratje skočili iv lase iz same nevoščljivosti in dobickaželjnosti.
Mnogo je ljudij na svetu, ki imajo od vojske dobiček, toda delavec nikakor ne. Seveda mi ne smemo kar slepo trditi, da je to resnica. Za vsako trditev se mora podati dokaz. Tu je torej najvažneje vprašanje, če je ta trditev resnična. Ako je resnično, da delavec ne dobi ničesar od vojske, če zmaga ali če je pobit, tedaj vidimo v ' delavcu največjega zagovornika svetovnega miru.	i
V starih časih so se vršile vojake največkrat radi kake i
otročarije. Mbčne države so se teple med seboj leta in leta, in ko nobena ni imela več moči, so odložile orožje, in vzelo je sto aH še več let, da so se take države zopet gospodarsko dvignile. Take vojske so nastale radi tega, ker v državi ni bilo močne organizirane stranke proti vojski. In današnje delavske organizacije bi gotovo protestirale, če bi se Zjedinjene države zapletle v kako vojsko, da bi vrgle narod v vrtinec vojnega klanja.
V starih časih so se vršile vojske, k£r je kak kralj raz-žalil druzega kralja, in posledica je bila, da je padlo tisoče mladih mož. Vojske so se vršile radi načel, vojske so se vršile radi vere. Da ravno, radi vere se je pobijalo in poklalo že na milijone in milijone mladih duš. VzeVnite samo križarske vojske! Celih 200 let so razni kralji in fanatiki vo-d'li tisoče in tisoče, da milijone mladih sinov preko morij v Palestino, in kaj je bil ko-' nec? Turki so te mlade ,moči lepo poklali in pomorili. Palestina pa je ostala turška! Mar mislite, da je Bogu dopadljivo, če se radi vere pobije na milijone zemeljskih prebivalcev? Vzemite tridesetletno vojsko! Vršila se je od 1618—1648. in je divjala skoro po celi Evropi. Tepli so se trideset let radi vere, in sicer katoličani in protestanti. Zen\lja je bila napojena1 s krvjo, nekaj let po vojski ni bila pripravna za nobeno obdelovanje, in ljudje so tako podivjali, da so se precej pribbli-žali divjaški dobi? In kaj je posledica? Nemčija, Danska Nizozemska, Svedija in Norveška so ostale protestantovske! Papeži, ki so pomagali, da se je tridesetletna vojska vršila, so imeli svoje veselje nad tem klanjem ljudij. Poglejte Irsko! Tam se že nad .tisoč let tepejo radi vere. Vsakdo ve, da je Irska namočena s krvjo katolikov, ki so se branili proti angleškim kalvincem! In celo danes ni miru. Krvava državljanska vojska preti na Irskem, protestantje ne dovolijo, da bi katoliški Irci imeli kake posebne pravice.
In tako bo tudi v bodoče. I Dobiček ali zgiuba vojske se nikdar ne vzame v proračun.' Vojske za narodno samostal-nost, za politično svobodo (to
; so revolucije) za1 versko svo-, bodo, vse jo je povod klanju.
■	Dobički vojske so vedno le za-
•	htevana odškodnina, - pridobi-> tev trgovskih interesov. Taki
•	dobički dobro pridejo raznim ; državljanom, namreč, • trgov-
-	cem, bogatim posestnikom, ča-
-	stnikbm, kraljem in drugim.
•	Toda delavci ne dobijo od voj-i ske ničesar.
5 Vstarih časih so se zmago-' valci vračali domov s silnim l plenom, sužnji in blagom. Stanovalci premagane zemlje, vsa i njih lastnina, mesta in svet,
■	vse to je bil plen premagalcev,
•	in brez dvoma je dobil skoro
•	vsak vojak del tegp plena. Voj-! ska je bila tedaj za siromake i nekak poklic, kjer so riskirali
vsak dan življenje ali bogastvo. Dobitki ali plen vojske je zanimal tedanje ljudi. Seveda so
■	dobili največje del,e plena častniki ali pa vojskovodje, toda sndben vojskovodij a ni mogel biti popularen, če ni delil plena s svojimi vojaki.
Toda svet je napredoval. (Polagoma so vojske postale bolj redke, in ljudje so prišli do spoznanja, da se tudi na kak drug način kakor z vojsko, da utemeljiti blagostanje zemlje. Nastale so nove iznajdbe, ljudstvo je začelo druge potrebe, razvila, se je trgovina, moderna prometna sredstva so na vr hunieu. In danes, kdor začne z j v ojsko, mor^ v resnici imeti že velik vzrok, 4a pošlje nekaj tisoč mladih življenj v smrt. In polfcg tega so danes organizacije, ki pazijo, kdo je začel vojsko, zakaj jo je začel! Kajti začetnik mora trpeti vso krivdo, ki zadene narod radi vojske. Na drugi strani so pa tudi ljudje bolj pametni, da ne gredo več na komando vsakega kralja v bitko. V Avstriji n. pr. ko je divjala balkanska vojska, so hoteli poslati vojaštvo v Srbijo. Avstrija je imela zbrane-ga kakih 100.000 mož vojaš- > tva„ ki bi udrli v Srbijo. Toda 1 začele so se govorice, da na slovanske vojake se ni zanesti, da bi šli morit svoje brate. Av- 1 strija se ni drznila napovedati 1 vojske. To je dokaz, da se je 1 — prvič zbudila narodna za- ! vest — drugič, da se ie vzbu^ j dilo zavedno mišljenje delav? | cev, ki danes dobro vedo, da 1 ' je za nje brez korist, če bi šli ] v vojsko za interese kralja, ka- j teremu niso dolžni ničesar, pač s
-	pa dolžni dovolj maščevanja za . tisočere krivice, storjene na-
-	rodu.
Vojska danes ni nobenega i pomena za delavce. Od vojske 1 delavec nič druzega ne dobi,
-	kot krogljo v telo, smrt, ali
-	večno pohabljenje in ,nezmož-. nost, da bi preživljal družino.
-	Le teško bi se mogel danes 1 najti pravičen vzrok, da se zač-
. ne poštena vojska za visoke ! ideale, katerih si nikakor dru-jgače ni mogoče priboriti, kot j da teče kri. Toda taki ideali morajo biti v resnici vredni, da se žrtvuje nekaj tisoč mladfh j življenj. Delavec bo napredoval na gospodarskem in obrt-. nem ter poljedelskem polju, v j vojski za njega ni napredka, pač pa smrt.
"	-o—-
>
i Dan vstajenja.
1
Pisana množica ljudij je ča-• kala na postaji malega mesta i prihoda vlaka. Bližali so se > prazniki in mnogo družin je : čakalo svojih dragih, ki pride-1 jo na kratek oddih.
Tudi ona je prišla. Zadaj za
■	množico je stala, sama, ne me-» neč se za pogovore sosedov,
■	ki so bili glasni in veseli. Nihče ' je ni poznal in ona ni poznala : ni'kogar. To ji je bilo Ijufoo in i želela si je še večje samote, i celo ljudi, s katerimi bi ne
znala občevati, ki bi ne razumela . njihovega Jttfcika,.. I Minute čaka^jfi&fo se ji dozdevale ure, in fečflS slišala, da ima vlak še velikflpamude, je postala še nestrprilpa. Niti na mestu ni moigla več obstati, morala je hoditi pred postajo gorindol.	, s* , •
Ugibala je na tftoem: "Ali pride, ali ne?" — Da bi vedela to nakano, bi ji bilo lažje. Bolj gotov bi bil njen korak in strah bi izginil iz srpa. Negotovost je hujša kot bolečina sama.. ,	A ■
Preti dušo so ji vstajali vsi trenutki, ki jih je preživela z njimi, ki ga čaka sedaj z bolestjo v srcu, z Alfredom. Spomnila se je« kako svečano ji je obljuboval, da se v prvih počitnicah vrne k njej, k svoji nepozabni Albinci. A prišel je Božič, njeno upanje, pa dobila je od njega samo pisemce, da so nenadne zapreke prekrižale njegov načrt in da mora obiskati bolnega brata v daljnem mestu...
V njeno srce se je naselil strah in obšla jo je huda slut-tija, da je morda to samo izgovor v sili. In pisala mu je pismo, vroče in koprneče ljubezni in vdanosti. Dobila je zopet toliko tolažljivih besed v odgovor, da bo tem veseleijše svidenje o Veliki noči — in v njeno srce se je hipno naselil zb-pet mir.
Dnevi pa so tekli kot leta in komaj je čakala Velike noči. £im bližje je prihajala, tem nestrpnejše je bilo pričakovanje in hrepenenje... Nešteto pisem mu je pisala^naj se vrne vsaj še enkrat k njej, da bo pozabila pri njem vso svojo bo" lest in bedo...
In zdaj morda minevajo zadnji trenotki, ki jo se ločijo od njega. Saj je pisal, da pride ne sicer določno, kedaj, a samo. da se vrne samo še enkrat in naj ga čaka še dneve in noči drdra vlak tam v dalji in pri oklnu sedi Alfred, gledajoč, kdaj se prikaže pred njim mesto z belimi hišicami, kjer sanja o njem devojka najlepše ljubezni.
Zdaj se je zarezal v zrak rezek žvižg lokomotive in oči cele množice so se ozrle po tiru. V hipu je stal vlak na postaji in iz vozov -se je vsula množica popotnikov, pozdravljajoč in objemajoč se s pričakujočimi znanci, prijatelji in svojci. V hipu je preletelo njeno oko vse došlece. in ko je stopil zadnji
popotnik iz voza, je začutila v svojem srcu smrtno samoto in bridko osamelost. Skoro vsak je koga pričakal, ona pa je odšla, s potrtim srcem in bridkostjo v duši.... '
Ni si skoro upala domov, zato je sedla v drevoredu v prvo klopico. Sklonila je glavo, ker se ji je zdelo, da ji vsak mimo-gredoč, bere v očeh, kaj se godi v njeni duši.
"Zakaj (ga ni?" si je mislila sama pri sebi. "Pisal je da pride, včeraj je bil že prost in še odlaša. Dvakrat hodirrf že sama po tej poti in gotovo me ljudje že opazujejo, česa čakam. Danes sem zadnjič tu. če pride me bo našel... in če ga ne bo ?" —
N'jeno srce je bilo polno bolesti in komaj se je dvignila s sedeža.
Doma sta se njen oče in mati prvi hip začudila, potem pa iz neznanih čustev obmolknila... Albina se je bala njunih o-či, k: so žarele v čudnem blesku, in zbežala je pred njima v svojo samotno sobico ter pre-hedela do jutra na postelji...
Drugi dan si ni upala več na postajo. Bala se je, da zopetno razočaranje umori njeno dušo. Ven na polje je šla in hodila ob progi, kadar se je približal vlak. Neznana slutnja jo je vle" kla tja. Zdelo se ji je, da ven" dar pride, pogleda skozi okno in vidi njo, ki ga ne more pričakovati na postaji, temveč mu hiti celo nasproti, bliže,bliže... Pozdravlja jo z robcem in ko pride na postajo, ji prihiti ob progi nasproti in tam sredi polja se združita po dolgem tr-plenju dve srečni duši v vročem objemu in poljubu...
A prišla sta mimo nje dva via ka in nje ni nihče pozdravil.
celo zazdelo se ji je, da vidi na mrzlih obrazih popotnikov škodaželjen nasmeh....
In takrat so zvonili tam v mestu zvonovi, vabeč ljudi k vstajenja, v njeni duši je zavla-plavali čez njive in travnike, in vse je oživelo ob tej veseli pesmi.... Albina pa je začutila tem večjo žalost. Za njo ni bilo več vstajenja, v njeni duši je ztvla-dala tema, ki objame človeka
po padcu.....»Ob teh veselih gla"
sovih vstajenja, ki so padali v njeno srce kot težki vdarci, ji zavlada v duši še večja disharmonija. Saj za njo ni bilo reše-nika, ki bi jo dvigAi! in rešil temne bodočnosti....
Alfreda nPbilo. Tudi pisma ni dobila več od njega. Čakala je mirno kaj ji prinese usoda. Bala se ni ničesar več, vtrdili so jo viharji in v duši se je naselil či|den mir, podoben tišini, ki objame naravo po viharni noči.
Z večernim vlakom -se je Albina odpeljala z doma. Z malo Albinico sta nastopili daljno pot. V najsamotnejši voz sta se skrili radovednim sopotnikom. ki vsega presodijo od nog do glavp, veseleč se morebitnih napak in neprilik. Ko je že odhajal vlak. je prihitela v voz še dama z velikim, najmodernejšim klobukom in oblastno sedla nasproti Albine. Vse njeno vedenje je kazalo, da ni z najboljših krogov, nasprotno pa je bila njena obleka prav velikomestna. Dajfrtn razleknila po klopi; Albina pa je zaduhala neprijeten Idnlb ^po opojnih pijačah. Motne Topi rie-znanke so žarele v divjerrM*i* tu in Albine je bilo strah teh nenavadnih pogledov, tako, da da se je presedla v nasproten kot voza.
'Pozno v noči že se je ustifcflB vil vlak na postaji malega Ml sta. Albina je čula ime, ki g|l je klical sprevodnik in srce jjl je začelo močno biti Bilo mj mesto, kjer je bil v službi A« fred. Albina je pogledala skozil okno na peron, kje je bilo \M malo ljudij. Oko jih je kom^B razločevalo ob slabi razsvetli Ijavi. Ko je ona nenavadna da^j ma čula ime mesta, se je z neffjjj vozno hitrico odpravila iz VO3J za. Albina jo je videla, kaktil je begala po peronu in sle4|| njič obstala na koncu pqstaj#| pred moškim, čegar posta™ se je komaj razločevala v poH
Prišel pa je mimo v onemi hipu sprevodnik s svetilko Y(:l roki in Albina je videla gospo-? du v obraz ter se zgrudila na-:;j zaj na svoj sedež... Bil je Al% fred... .
Vlak je zažvižgaj in oni hfjP je izginila postaja v daljavi,| Okroginokrog je zavladala te-;, ma, v Albinem srcu pa je po4 stalo čudno jasno in svetlo. Nff bilo več slutnje in bolesti, vse je izginilo tisti hip. ob tem spoznanju. Stisnila, je malo Albinico k sebi in zazdelo se ji je, da,je ta pogled v temo njego-f vega življenja uničil v njcj| vsak spomin nanj in da se plrj|l čenja zanjo nov dan, veliki daa^ spoznanja in vstajenja k nove*! n1^.'življenju..
„	Studenko.
—-J
—Ali hočete prodati hišo, lot ali .iščete prijatelja, znanca, dol-*' žnika, ali bi radi priporociKj <voj-o trgovino? Denit« JH oglas v naš list, in takoj tnl dete imeli uspeh. Nad 8000'ffflj jakov v ClevelapfUi bere "dl velandsko Ameriko".
ZA
PRAZNIKE
KAKOR JE ŽE SLOVENCEM ZNANO IMAMO ŠE
TRGOVINO Z VINOM IN ŽGANJEM
ter najbolj fino urejeni slovenski saloon v Clevelandu, največji slovenski naselbini. Prav lahko postrežem vsem karsikdo poželi, kakor s pristnim domačim vinom na galone in sode, po zmernih cenah. Belo in rudeče vino. Nadalje imam izvrsten domač tropinjetec in najbolje žganje v steklenicah po nizkih cenah. Posebno^znižane cene za praznike. Priporočam se vsem starim prijateljem in Slovencem sploh v obilen obisk in naročila.
Geo« TrftvnikftFj
OLD BANK CAFE
Vogal 55. ceste m St Clair Ave.	Cleveland, Ohio.
Veselo Velikonoč !
ŽELIM VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM
Rudolf Perdan,
Prodajalec "SINGER" šivalnih strojev. 6024 ST. CLAIR AVE.
_ ___
n/lamonova žrtev.
Ivan Stukelj.
Kvenčeča kovina, rumeno ^Hto, belo srebro, kolika moč Hp človeškega razuma in sr-Kl Stojimo, kakor pred ne-Bacrešljivo uganko, da se člo-Ippk z vso strastjo oklene te Beer bleščeče, a toli tnde, mrz-||e materije, kakor živega bitja |P toplim. čutečim srcem.
t Tak čuden, zagoneten člo-||ek je bil gospod Podlesnik. pltvel je pred dobrimi štirinde-Spetimi leti v malem mestui K** pita Slovenskem. Vse mesto ga Eje poznalo, a prijateljev pa ni raid. Sam in samcat je Hodil r po mestu. Ob določeni uri se je prikazal zjutraj, ko je šel k k mali ali od maše in zopet k gobovem času je stopal skozi me-Isto na izprehod ali v kopališče |k reki Bistrici, kjer je imel svojo kopalno utico. Tudi v mrz-pem času se je tam kopal, da ||e ljudi kar stresavalo po životu, ko so se menili o tej nje-vgovi navadi. Vsled tega teles-L.msga utrjevanja se je ponašal |r silno čilim zdravjem, četudi pe nad sedemdeset let star, je Stopal Še vedno s čvrstimi koraki. Le v plečih je bil nekoliko upognjen. Obraza je bil zmi-|rom obritega in lepo rdečega, s kojega pa ni sevala nikaka prikupnost. Njegove bledo sin-jipnči. nekoliko vpošev vreza-lie, so bile ostre, ki so se zvedavo upirale v človeka, kakor i bi hotele globoko prodirati v notranjščino novega znanca, a , jpntalu nato so nemirno begale , iemintje, Oznanjale so nezaup- (
trbo mestece, kakor da bi se tukaj varnejšega Čutil s svojim zakladom.
Kakor je nekdaj rad izposoje val denar na visoke obresti, tako je bil sedaj na stare dni ' v tem oziru neizprosljiv. Takim prošnjikom je govoril: " 44 Ljudje so me že pripravili ob mnogo denarja. To moram i-meti zase, samo zase. Časi so ! rlragi, hudi, kdove, če bom iz-, hajal s temi prihranki, ako mr 1 Bog da dolgo življenje."
Skrival se je pred lastnimi. ' sorodniki, katerih je imel pre-, cej po oddaljenih moravških | hribih. Bili so večinoma siro-j maki. Ti so ga tupatam nadle-, 1 govali s prošnjami, da bi jim pomagal v nezgodah in ujimah.! Odpravljal pa jih je le z malimi itiilodari. Ob takih prilikah se je opravičeval: "Imam nekaj, pa ne veliko. Moram sam skrbeti, da tudi meni ne zmanjka." |<
Drugega nadležneža je zo- | pet odstavljal:: "Trudi se, trudi, duša božja, kakor sem se jaz trudil, in varčuj, pa bos i-tnel toliko, kolikor jaz in morda še več. Po smrti pa itak vse dobite za menoj, saj ne bom ničesar s seboj ponesel na oni svet."
Tako so ubogi sorodniki odhajali od njega žalostni, a v srcu vsaj z nado na veliko ded-ščino. Toda bogati stric je bil tako cvetočega zdravja, da je v»c govorilo o njegovi č»lo*ti prerokujoč mu, da bo učaka) ♦tc let,
Gospod /Podlesnik se je ved- ( no bolj ogibal ljudi.	I
Srebrniki, zlatniki, ti so mu bili najboljši prijatelji, zato je Uko Jahko pogrišal človeško dr:žl>c.

JOSIP GORNIK,
KROJAČ PRVE VRSTE
TRGOVINA VSO MOŠKO OPRAVO.
. '
1
Podružnica:
872 E. 152 St.
COLL1NWOOD, O.
Glavna trgovina:
6113 St. Clair-av
CLEVELAND, O.
, Velika trgovina moškega najmodernejšega blaga, je popolnoma založena z moškimi oblekami po jako nizkih cenah. Zlasti priporočam za ta čas fino moške klobuke, mehke in trde v vseh barvah. Najfineje kape po nizkih cenah. Velika izbera srajc, kravat, ovratnikov, spodnjega perila in vseh moških potrebščin.
Moderna krojačnica.
V naši krojačnici izdelujemo najmodernejše obleke po meri. Na razpolago je na stotine vzorcev* Vedno moderni kroj in primerne cene
Rojakom in rojakinjam v Collinwoodu
priporočam veliko izbero ženskih sukenj, kril in kikelj ter otročjih oblek. Moške in deske obleke so iz najboljega blaga. Na prodaj imamo vse vrste čevljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas dobite vse, kar potrebuje cela družina za opravo. Če kupite v tej trgovini si prihranite denar.
Želimo vesele velikonočne praznike vsem našim cenjenim odjemalcem.
JOSIP GORNIK,
6113 ST. CLAIR AVE. ::: 672 EAST 152nd ST,
v Opravljen je hodil vedno e-iftfko, v poletnem času s svet-borjavim površnikom, ki je bil idolg, ds so se mu spodaj le imalo videle temne hlače, na p|gfftvl r. belim slamnikom, po Gpni pa je nosit temnosivo suk-|njo in črn iirokokrajen klo-pnk, v roki pa palico s srebrnim Igumbom, katero je glasno po-stavljal na tla, da se je odda-kč čulo, kadar je korakal po tihi cesti.
•Stanoval je v dolgi samostan-
.VfwK l U11CI •
g čudne, čudne reči so pripo-gSedovali o njegovem bogast-fvu. Za stanovanje je imel dve laObi. Prva je bila opravljena z j jako preprosto opravo, v drugi - pa je imel za železnimi vrati m močnimi okrižji na oknih h; svoj o zakladnico zlata in srebra. Postrežnica, ki mu je po-Hpravljala in prinašala jedi, in Ipnigi ljudje, kateri so ga skri-. voma opazovali, so pravili, da |||ospod Podlesnik po več ur na ipan sebi v zabavo prešteva zlatnike in srebrnike. i "Cink, cinka, cink I" — Ta £flas se čuje tedaj iz sobe, ko s: jfh poklada v stolpce. Sliši se | Ivenket denarja, ki ga zopet lin zopet izsipava iz novih mo-šenj na mizo. In iznova ona |enakomerna pesem: cink, cink, < einkl — Polglasno prešteva potem stolpce: "Sto, dvesto,
Ppristo... tisoč, dvatisoč, triti-ti
voc...
To se ponavlja večkrat v te-I dnu. Dolgo časa traja, predno prešteje vse svoje bogastvo, a potem začenja od kraja.
Iz njegovega življenja se ni mnogo vedelo.
Gemkaj se je preselil iz Trsta. V svoji mladosti je pasel drobnico po domačih planinah. Pozneje je prišel v mesto in I slednjič k vojakom. Tam je i-R mell srečo, dosegel je čast na« rednika ter služil cesarja dvanajst let. Potem je vstopil v službo političnf oblasti. To je opravljal s pravo vojaško zvestobo, obenem pa se je z vso strastjo zaljubil v — denar. | Vse .svoje prihranke je posoje* val svojim tovarišem in tudi drugim zanesljivim ljudem za visoke, oderuške obresti. Ime-fr tje se mu je v nekoliko letih podvojilo, potrojilo, vedno višje in višie se je kopičit njego. zaklad. Strast do pridobivanja mu je rastla, a ž njo pa tudi skrb, da ne bi izgubil pridobljenega. Lastnega ognjišča si ni bil postavil, najbrže si zaradi znanega skopuštva ni mogel ali ni hotel poiskati življenja družice.
Ko se je postaral, je stopil ". v pokoj in iz velikega promet-^aega mesta ne je preselil v to
'V rk, cink, -i:»k,.." Ta rešeni :m: je bila doma najljubša zabava.
Včasih se je celo dolgo v noč zabaval s temi srebrnimi in zlatimi prijatelji. Prepevali so m« enakomerno, a njemu tako priljubljeno pesem:
"Cink, cink, cink..--
Leta so potekala v mirnem tiru naprej.
Nekega poletnega večera pa je to malo mestece vzburkal grozen dogodek.
Tisti dan je bil semenj, kar se je o mraku raznesla po mestu vest, da gospod Podlesnik leži ubit v svoji kopalnici ob samotni Bistrici.
Ubijalca so zasledili takoj. Bil je lastni nečak gospoda Podlesnika, njegove sestre sin. ,
Ta je imel nekdaj lepo po- ] sestvo in veliko trgovino z lesom v trgu M***. Po nesrečni špekulaciji pa je prišel ob vse. Prosil je poprej svojega ujca za pomoč, da bi rešil svoje i-metje, a oni mu jo je kratko-malo odrekel, dolžeč ga lahko-mišljenosti in razsipnosti.
V	raznih matih službah se je obubožani nečak v najlepši moški dobi trudil in ubijal, da bi preživljal svojo mnogobroj-no družino. Dofvodki povsod premajhni. Beda in obupnost sta ga spremljali pri njegovem trudu. Njegove moči so bile strte.
Iznova se je obrnil za pomoč do ujca. Tisti usodni dan ga ?e dobil v kopalnici.
Milo ga zaprosi. A ujec g« sedaj zatone celo zasmehljlvo, odurno.
Tedaj pa je bednemu možu zavalovila vsa kri od srca v glavo in v divjem, nezavestnem srdu je zgrabil težek kamen, , ki je tamkaj težil. S kruto bes-i nostjo je razbil lobanjo trdo-
•	srčnežu.	K
.. To je zločinec sam priznal
•	pri porotni sodbi.
Za nesrečnim možem so se : zaprla težka vrata pokore, dol-
•	goletne ječe. Ni je prebil. Svo-i bode ni mogel weboleti in , kmalu je izhiral in umrl.
Gospod Podlesnik ni zapu-i' stil nikake oporoke. Njegovo i imteje, ki ni bilo sicer tako ve-
•	liko, kakor so bajili o njem, a k vendar lepo in vse v čistem zla-
•	tu in srebru je prišlo na njegovo sorodstvo, katero pa je bi-
i lo mnogoštevilno. Boli odda-I lien! sorodniki so dobili maj-- hne svote. Ta denar pa se je( i ljudem zdel krvav, vzbujal je ■ temne slutnje, da jim ne bo
•	donašal sreče...
V	mamotvu eospodu Podles-nika je tičal demon...
i ----------; ------j
Denar, katerega plačate za Caeopla, je najbolje naložen.
K*	*	t
Ayres.
i _
i
Milan Dolinar.
i < i
V tržaškem pristaaa se je i gnetla množica ljudij, vihteČAi >& robci in klobuki zadaji pozdrav odhajajoči ladji; na krovu so se stiskali popotaiki in mornarji ter jemali slovo od ; tržaškega mesta, nekateri V 'vedno, drugi za kratke 4a£e. ; Težko je človeku, kadar pre prvič na morje, čeprav ga miče ; daljna tujina in neznani kraji zakaj na ladji se prične takoj čisto novo življenje, povsem drugačno od dosedanjega fe-le če^ leto dni j sle povrnem spet v svojo domovino, ki se mi zdi neizmerno dolgočasna in pusta, kadar
sem v a jeseni
naročju, pa se vendar tako težko ločim od nje. I Z veliko spretnostjo se je izmotal iz množice velikih in malih ladij, gosto posejanih v • velikem pristanišču, ter si je našel pot v prosto morje. S polno hitrostjo je šlo proti jugu, na levi nizki, žalostai istr-ki griči in med njimi včasfti par belih his in cerkev. Par kratkih ur vožnje in ogromni svetilnik nam naznanja, da sta Istra in avstrijsko vojno pristanišče Pulj za nami ia prati večeru ni nikjer več videti zemlje. V petek opoldne smo odJHi iz Trsta, v nedeljo zjutraj se bližamo grškemu mesta Patra.su. Na levi raztrgana, gorata, brezmejno žalostna obala grškega kraljestva, aa 4tmi ravnotaki otoki, sivi, skalaati in povsem goli. Toda morje je jasno in svetlo in modro, kakor poletno nebo, ter se bliščeče peni .ob železni ostrimi ladje. Ob vznožju daljnih gora se vidijo bele pike, tam je Patras, prvo pristanišče, ki ga vidim v tujem svetu. -Ko je ladja že dovelj blizu pristanišča, primr-golijo nešteti čolnički, obloženi z vabljivim sadjem, z njih kričijo Grki in lomijo vse mogoče jezike; komaj je ladja dobro zasidrana, se že začne glasna, bučeča trgovina: vsak posestnik čolnička
vrže košarico
na krov, ki je privezana na dve vrvi — eno drži prorfaja>-lec v čolnu, drugo kupec na ladji, ki dene svoje groše v košarko ter jo spusti doli. Goljufivi Grk si vzame denar iz nje ter nameče — p6l manj sadja
v košarico, kakor je obljubtf. A tudi tako ne pride predrage, zakaj erško grozdje je poceni in veliko in dobro. Grozdi pn pol kile in po kilo, jagode pa velike, kakor orehi. Ladja stoji tam samo par ur in vse se vrši z veliko naglico. Tolpa grških izseljencev pridrvi na kriv, za njimi drugo tolpa sestradanih Arabcev iz Palestine. Stroji vlečejo in dvigajo skoraj brezmejno množino sodov no krov, ter jfo spuščajo v globino ladje. Kakih tritisoč jih je in vsi so polni grškega groxdja, namejijeno je pa za jnžno A-meriko. Na suho" iti ni časa in tudi vredno ni, zakaj z ladje se vidi, da je mesto dolgočasno in pusto, brez posebnih zanirni-i vosti. Zvečer smo odšli, na pO-molu je bila velika promenada s koncertom vojaške godbe, šetajoči "junaki" so se pa sp<$ minjali, kako so s srbsko in bolgarsko zaslugo podvdjilil svojo državo v polpreteklih časih.
Prihodnji dan sem imel dovolj prilike, natančneje ogleda-j ti smrdeče Grke in Arabce, ki Ifo iskali v južni Ameriki boljši kruh in novo domovino. Od-kraja mi je brio težko, razločiti jih: zamazani so vsi jedna-ko, srmdijo vsi jednako, j?pvo-rijo pa oboji meni popolnoma nerazumljive jezike. Oblečeni na pol v starodavne narodne noše, na pol v običajno našo obleko, se vrtijo gobezdavi Grki po krovu in pojejo v kakem kotu svoje žalostne, brezmejno enolične pesmi, v katerih se ponavlja kratka, kratka melodija neskončno dolgo, da n-bije tujcu v najkrajšem času «-šesa in pamet. Zvečer pleše^a 1 po krovu in njihovi plesi ao j r&vnotakšni, kakor njihove pe-;smi. Vsi se zberejo: fantje m I zreli možje in starci, zreli aa grob, ter se igrajo razposajeno, kakor naši otroci !n njihove igre so zelo slične našim 1 D^lje na tretji strani.
s
, . »liu - ■
Nadaljevanje h druge strani. ___
IZ TRSTA V BUENOS-AY RES.
v-V- ' i	J '
otroškim igram. Arabci pa sedijo po kotih, resni, molčeči in
čitaj koran, sveto knjigo Mo-hamedancev. Kadar so zaglob-. ljeni v skrivnosti svoje vere, jih ne more nihče zmotiti i« za nikogar se ne -brigajo, razen za — kuharja, kadar z bu-čečim trvonenjem naznani, da je gotov obed ali večerja. Reveži morajo biti strahovito izstradani, ker', požirajo brez dvoma slabo hrano z neverjetno naglico in slastjo. Njihova domovina Palestina je kameni-ta in paičena in rodi slabo, ljudij je pa primeroma dosti, zato ni čudno, da trumoma u-hajajo v Ameriko iskat srečo in če Bog da, se povrnejo še bogati domov. To veliko upanje v bodočnost je lastno skoraj vsem izseljencem in najmanj jih je, ki razmišljajo o tem, da je v tujini dostikrat slabše, nego doma. (Pisana družba se vrti po krpvu: par Slovencev seveda ne manjka, izginejo pa skoraj popolnoma med Lahi, Grki, Hrvati, Arabci; veliko jc Zidov iz Galicije in iz Ruskega in ž njimi se baš za silo razumem, če govorim prav počasi slovensko in oni prav počasi rusko ali poljsko. Nekateri so bili že v Ameriki, imeli so dobre službe in dovolj kruha, pa jih zagrabi kakšen dan hrepenenje po domovini in s prvo ladjo se vrnejo v Evropo, toda navadno še hitreje odknrijo nazaj v Ameriko, ne go so jo zapustili. To so največkrat takšni ljudje, k: se jim ves svet dopade, razen enega kraja, kjer ravno prebivajo.
Mešanica narodov na našem parniku je bila vsekakor šc nepopolna brez Špancev, ki smo jih pa tridnevni vožnji tudi precej vkrcali v AJmeriji, malem španskem pristanišču. Začela se je ista trgovina kakor v Pat-rasa, le da so brli Spanci bolj predrzni ter so prišli osebno prodajat na krov,'bili so pa tudi precej bolj nesramni od Grkov ter so trikrat nagoljufali vsakega, kdor ni jznal govoriti španskega jezika. Pri valila se je spet kopica »zamazanih junakov, ki so odhajali v Argenti-nijo lovit zlate cekine in sre- 1 čo in stroji so nalagali sode ter jih spuščali v globino ladje; ' v njih je bilo zopet grozdje, ki pa ni tako sladko in sočno, kakor ftrško. Govorica je pa t Alraeriji takšna, kakor da bi ' zmešal slabo italijansščino s slabo francoščino in ker znam ta dva jezika dosti slabo, sem < rauzmel precej dobro tudi al-merijske Špance.	i
Zanimiv je pogled na mesto, ' ki ima it povsem južni zna- J 1 čaj. Nizke, pisane hiše z ravnimi strehami, da se lahko v po- : letnih nočeh na njih pltše in 1 \>ftc«tduje polno luno in vmes I tenke palme. Ob nabrežju ^e- I vored palm, po cestah palme in 1 na golih1, skalnatih gričih, ki obdajajp mesto, par samevajo- 1 čili palm. Na razdrapani skali ' razrfrapana trdnjava iz srednje* 1 ga veka, in na njo so menda 1 almerijski meščani prav poseb« 1 no ponosni, ker je videti njeno sliko na vsaki drugi razgledni * ci. Tikom do odhoda ponuja 1 jo kričavi prodajalci grozdje, 1 raaglednice, banane, Čokolado, ( cigarete in cigare, ki smrdijo, ( da se Bogu usmili, žajfo, gra« * natna jabollka, žepne robce in 1 strgane copate po vseh mogo- s , čSh cenah in skoraj s silo jih je > treba zmetati' s krova, da se ne h odpeljejo z nami skozi Gibral- s tarsko ožino proti jugu.	č
Bila je ena izmed najlepših 1 slik, kar sem jih videl na tem c . potovanju: vidi se najjužnejša < obala španske in ogromna ska- f la, ki so je vzeli Angleži v svojo posest ter naredili iz nje ne- t premagljivo trdnjavo. Jutranje v megle se podijo čez pokrajino k in par sednčnih žarkov ostro l< razvsetljuje malo mestece, vr- s ženo v zeleno dolino.	J j
Toda brzo, brzo je šla ladja' P dalje proti toplemu jugu in po, d tridnevni sijajni vožnji so se j' pokazali na obzorju Črni, skal- r nati otoki. J^mor j a se poga- r
zrak letijo precej daleč in pa- ii
. je in veselje jih je gledati; ka-
- kor mnogo čudnih stvarij, to tudi leteče ribe doma samo v " vročih krajih.
Bližamo se največjemu kanarskih otokov in pristanišču ,, Las Palmas. Razvije se jedna-n ka trgovina kakor v Patrasu h in Almeriji, parnik je pa moral h tu naložiti premoga za trite-„ densko vožnjo do Brazilije in g to traja dalj časa, tako da je t_ bilo mogoče iti za par ur na h zemljo. Mesto jc dobre pol ure oddaljeno od pristanišča — na-_ jel sem si zato voziček na dva ^ kolesa z malem konjičkom in z urno sem se peljal proti mestu. Za vozom so se obirali o-a troci ter ga zasledovali, mali, kričavi, zamzani španski otro-, ci, ki jih je bilo kakor smeti in ■ vsak je hotel imeti krajcar. Mi" ' slili so, da sem Španec, pa so y kričali "2ivela špansko". Vr-č gel sem jim nekaj bakrenega drobiža na cesto, ter jim razlagal po vrsti, da sem Italijan, potem Anglež, Nemec, Franih coz, Kitajec in Slovenec in gla-t sno so me pozdravljali po laško, angleško, nemško in fran-_ cozko; le da sem Kitajec ali
Slovenec niso hoteli verjeti. A Bogme, Las (Palmas je lepo „ in zanimivo mesto. Hiše — ra-» zen v sredini mesta, ki bi la-I hko stale v kakem poljubnem , mestu Evrope — so nizke in j imajo vseskozi ravne, plošna-te strehe, naredi to na tujca utis, kakor da so vse strehe po-j trgane. Ena je pobarvana krva" t vo rdeče, druga nebeško mo-t dro, tretja rumeno ali zeleno . in četrta spet krvavo rdeče, j Vrata so menda povsod odprta. ali jih pa sploh ni in oknw . so tako ogromna, da ne ostane , za steno nič več prostora. Med t te pisane ulice so posejani parki in nasadi različnih palm in , drugih južnih dreves. Nerod-. no je. govoriti o kakšni stvari, , ki jo mora vsak sam videti, če . hoče imeti pravo sliko. Ložje t bi tnu povedal, da sem si tam kaj privoščil sijajno večerjo v . prvem hotel«: zamorec v čr-j nem fraku mi je prinesel tri
>	vrste pečenke, vsakokrat z dru" j go zelenjavo ali solato obkro-, ženo, ribo, potico, pomaranče, . banane, črno kavo in cigarete, i od vsakega kolikor sem hotel
>	n vse skupaj je izdalo* le za 4 . krone. Hodil sem še malo po . mestu, ter slabo gospodarstvo, . čez Spance in njihove smrde-. če cigarete in sploh čez vse. ; iPokvaril mi pa ni dobre volje , in v dno duše zadovoljen sem , se vrnil na ladijo. Vso noč so
nakladali premog na njo, pri-i Ivodnje jutro je imela oditi, i vendar pa ni odšla: zjutraj so i prestavili odhod na opoldne in opoldne za nedoločen čas. To se zgodi samo takrat, kadar nekaj ni v redu in na našem parniku — Bog mu daj še mno~ , go let življenja, čeprav je bila to njegova zadnja vožnja v južno Ameriko, je bilo precej nereda in zmešnjave. Tako so na , primer naložili preveč moker premog in kadar je takšen na kupu, se rad vname. Sicer je vedelo sprva le moštvo, da gori v sredini ladije, toda zanimiva novica je is čudovito naglico ušla med potnike, ki so bili tembolj zmešani ker jim mornarji niso smeli povedati res-rfioe. fNleprestano so polivali krov z vodo; prvi oficir in kapitan sta zlezla v svojih 'belih potnih oblekah na dno ladje, d{i vidita, kaj in kako in čez dolgo časa sta prišla črna kakor dimnikarja spet na svetlo. 1 Pristopil sem k skupini nemških izseljencev, ki so slišali in videli jokati kapitana — rekli so, <{a je jokal kakor otrok, ki se mu je potrla najljubša igra- 1 aa. In da je bila zmešnjava popolna, se je razstresla novica, da bodo tekom poldneva izkr- 1 ■cani vsi potniki ter poslani s 1 prihodnjim parnikom dalje.
'Skoraj vsak, -kdor je slišal ] te zmedene govorice, je bil , vsaj deloma v skrbeh za svojo f kožo in vsem je močno odleg- i lo, ko je zvečer parnik dvignil ■ ( sidra ter odplul v široko mor-: ( | je. Ta zgodba je bila komaj j ( ! pol pozabljena, ko je prišlo par i dnij kasneje skoraj do še več-!/ je zmešnjave. Ladja se je nam-ji reč po noči .»stavila — pokva- j ril se je *bil parni stroj in po- i
tej priliki V smrtnem strahu
so mislile, da se ladja že potaplja in se jim bliža zadnja ura posvetnega življenja ter »o /ačele neusmiljeno kričati. V najkrajšem času so biJe vse ženske na krovu, pomirile se pa niso prej, dokler ni parnrk odplul dalje in je bil6 spet slišati ropot in drdranje strojev. Tembolj veselo je bilo na ekvatorju: potniki in mornarji so se poskušali v plezanju — ne morda na hruške, temveč na visoko, z milom debelo nama zano vrv. šlo je težko in vsak trenotek je pridrčal najspret-nejši z veliko naglico doli, odkoder je pričel plezati. Visoko gori so vabila lepa darila gledalce, da tudi poskusijo svojo ■ srečo, toda trajalo je ves popoldne, dokler niso potikali , vseh visoko visečih, težko dosegljivih ekvatorskih daril, j Navadno pravijo, da je «a ekvatorju strahovita vročina; I tiste dni, ko ga je križaj naš parnik, ni bilo nič posebnega, ,ker je vsak trenotek padel dež. Toda morja in neba še nisem viik>l takega: kakor da so narejeni iz samega svinca, tako so izgledali; Voda je bila mirna, težka in temnosiva, ravno-taka kakor nebo. Blizu ekvatorja je mal skalnati otok — brazilijanska posest — in tam pošilja vlada te velike republike svoje kaznjence. N<e vrnejo se nikdar več, zakaj vse jih pomori rumena mrzlica, ta najstrašnejša bolezen vročih krajev. 'Rumena mrzlica je v preš-'rtjflv časih dostikrat razsajala i tudi v glavnem mestu Brazilije, ki je bilo naše prihodnje pristanišče.
Rio de Janerio je eno najlepših pristanišč tega sveta, vrlo slikovito obrobljeno od čudno razkosanih skal, vhod je zelo ozek in dobro utrjen., V zgodnjem jutru se je zasidral parnik, bilo je še' hladno in jutranje megle so zavijale gore in ladje in neštete palače v polprozorni, nežni pajčolan. Toda čolnickov ni bilo k našemu parniku in nikakorŠne drobne trgovine s sadjem, kakor prej v evropskih pristaniščih. Začelo se je izkladanje robe: prišli so delavci iz mesta, večinoma zamorci, govoreči v Braziliji običajni portugalski jezik in par mulatov (polčrnih), ki so s peklenskim kričanjem vlekli sode španskega grozdja na dan in zaboje vseh mogočih oblik in velikosti. In prišel je na svoj cilj prvi del izseljencev: brtziljanski uradniki so jih šteli i.n popisali ter naložili na malo barko in na drugo njihove dragocenosti ter vse skupaj odpeljali na bližnji "otok cvetja". Tam vprašajo vsakega, kaj je njegov dosedajni poklic in kakšno delo bi rad dobil. Čevljar pravi, da bi rad čevlje krpal toda uradnik zagrmi na nanj: "N« ti boš obdeloval zemljo" in tako se godi tudi vsem drugim. V začetku imajo ti naseljenci vrlo težko živllje-nej; dobijo sicer za jako ni?.ko ceno na desetletno odplačevanje velik kos zemlje, toda daleč v pragozdih, kjer je še vse divje in daleč naokrog ni belega človeka. Velika drevesa je treba posekati, neprodirno grmovje pa požgati, predno se lahko začne z nasajevanjem in setvo. Postaviti si je treba hišo, po orodje in najpotrebnejše stvari vsakdanjega življenja je treba dostikrat jahati tri, i štiri dni. K vsem težavam pri- : de pa neštetokrat Še neozdrav- : ljiva rumena mrzlica in dru-
MIHAEL	i
SETNIKAR,	i
SALOON	S
■	i
6131 STi CLAIR AVE.	|
i
Priporoča slavnim slovenskim društvom	. * svoje lepo
urejene dvorane za šefe, igre, veae-	-
» lice, krste in druge prilike.	|
Se priporočam
vsem in želim vesele veliko-	*
nočne praznike.
' vir V	JB
žina, ki je z velikimi pričakovanji .odšla v tujimo, izgine tam, kakor jeseni listje z <fre-ves.
Pristanišče Gantos nima mnogo zanimivega, Čeprav ie ponaša z živahnim prometom, ker ima zelo dobre zveze z no-tranjosto in z nekaterimi najboljših ikfolonij. %et je odšla kopica ljudij, da si poišče tu novo domovino: mešana družba je, Grki, >N*emci, Arabci, Židi, na prvi .pogled j?h razločiš in med seboj se tudi ne razume jo; toda pretekla bodo morda komajtri leta, ko bodo že vsi govorili portutgalsko ter se oblekli podobno in njihovi vnuki se bodo čutili trdne Braziljan-ce.
Najbolj me je pa zanimal Buenos-'Ayreis, glavno met so Argentinije, dokler ga nisem poznal. Dostikrat se pri nas sliši slavospeve na to "deželo bodočnosti", tem hujše je pa razočaranje, kadar se pride tja. M*esto naredi skrajno mučen vtis s svojimi brezmejno dolgimi, strogo ravnimi cestami, ki se v jednakih kvadratih križajo ter so druga drugi obupno podobne. Nikjer ničesar starinskega, prikupljivega, vse samo kričeča zunajnost in nikjer kotička, kjer se lahko v miru počineš, nemoten od cest nega prometa. Glavna cesta sredi mesta — Avenida de Ma" yo—je silno široka in v njej se združi vse življenje celega mesta. Tu so največje palače, i katerih zunajnost je očitno namenjena vzbujali pozornost tujčevih očij ter privleči kupca. Reklama je nepopisna, za vsakim voglom in na vsaki luči se sveti kak prozoren napis, zvečer ti pa morje pisanih, migla-jočih lučij skoraj vzame vid.
Mesto je prenapolnjeno z evropskimi — posebno španskimi in laškimi delavci— ki nočejo na deželo ter čakajo raje v mestu na službo. IPlače so sicer so sicer razmeroma visoke za naše pojme, za to je pa tudi življenje drago. Obleka, ki jo dobiš pri nas za 40 kron, te sta ne v Argentiniji 120 ali pa še več; drago je sploh vse, kar se ne prideljuje v deželi sami, ter se mora uvažati iz Evrope ali iz Združenih držav severni Amerike. Na pol zastonj je meso, kilogram po 20 krajcarjev, moka, koruza, usnje in domače, težko, črno vino. hrvaških gostiln sem našel par, celo kopico pa nemških "hotelov", ki so pa radi odiranja lujcev na jako slabem ^lasu. V enem teh hotelov sem govoril z človekom, ki je bil svoje dni častnik v ogrski vojski, pa je moral radi dolgov popihati. Ponujal mi je službo paznika v farmi v nekovi divji pokrajini Bolivije. Delavci so večinoma zamorci, med njimi je pa svetnikov iz celega sveta, ki jih ne smeš pre več natanko izpovedati, zakaj njihove preteklosti so skrite v temno noč. Pravil mi je, da je tam vže kakih 20 nemških paznikov, ki imajo vsi prosto oskr bo; potovati je pa treba tja na lastne stroške, deset dnij z vlakom do argentinske meje in po tem še osem dnij s konjem skozi pragozdove. To vabljivo ponudbo sem seveda odklonil, ker imam za enkrat začrtano bodočnost in leto dni) mi ni treba razmišljati, kaj bom Vkrenil jutri. Zdaj sedim namreč že- na Veliki jadrenici in z njo bom napravil pot okrog sveta.
Pa vam bom ie še kaj pisal.

P O Z
o
R
NA POMLADANSKE ČEVLJE!
ZAKAJ POZOR? ZATO!
Ker se vedno dobi v moji trgovi najbolje obuvalo po vaših cenah. V zalogi imam svetovno znane "PACKARD" čevjje Posebnost so John Mitchell ki je bil prvi predsednik premogarske unije. V zalogi imam tudi najbolja ženska in otročja obuvala. Znižane cene za praznike.
• <
Vsem skupaj želim veselo Alelujo.
Svoji k svojim, rojak k rojaku!
Frank Gornik,
(117 ST. CLAIR AVE.
J. S. JABLONSKI,
— Slovenski fotograf	l
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izdelavo najlepših in najcenejših društvenih
SLIK.
Nadalje izdeliqe fine poročne in krstne slike, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene vedno najnižje.
Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in poceni postrežem.
Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne velikonočne praznike.	. w
«1,1»	1	11
J. 8. JABLONSKI,
6122 ST.CLAIR AVE. v
" ■ S-ii NS itrfflk	' -»V '>-• Ivi'• if5' p*'	"OiL v* i1 '' ''t'*'Št' M'	Vi'	'SvMsflB
-iiaafu* • f'&Xi' ■ • ;leSfe^*";** : il»	»A - - • •'	••*!<<•• - & -JI. • - i	. «u	AfeaaSW
■	*	"	Al
sovraštva.
J Moderno angleško časopisje B§jl t dane* veliko peča z vpra-gpfcanjeni o moderniziranju vere.
ne samp angleško, pač pa časopisje v-srti večjih narodov.
ILerniziranje pa ne po-i bi bila ista vera slapa pomeni, da gotovi ji, učenjaki in tudi dude ušajo vplesti v vero > dolar in prodajanje ostav, pač pa tudi pra-aritanstvo in ljubezen ijega, ki je danes iz po" i ver že skoro zginilo, svoje dni pregnal fa-tempeljna, ker so spre* ram božji v prodajalni-tnega blaga. In ali je ij bolje? Ali se pridiga cerkvi kaj druzega kot tni nečimernosti? Red-druzega, ker današnji namestniki so postali [>derni" -v tem smislu, ■evzeli nauk moderne« rja — dolarja I Za do-šen, za dolar si obha-dolar si spovedan, za ročen, za dolar poko-dolar poslušaš besedo e ima se kaj prostora i Boga. In če časopi-itizira, tedaj se pa dvi-i jata čfrnib vran in rezverci, bogokletnikl, iki, kaj vas to briga I ni Krist zapovedal, da no ravnati po njego-ih? Ali nismo direktni tasledniki? Ljudje, ne zapeljivcem, nosite ie dolarjev na milijon t :er ne brigajte se za blago, ker blagor na duhu, kajti njih je kraljestvo. r ►dgovore dobivajo oni, i danes kritizirati vne-razmere pri raznih i občinah. In kdo ne da imajo kritikarji
0	se ne spomni iRev. o katerem bo svojs
, da je odnesel tisoča-cvelanda, a pustil je podrtije v cerkvi1? ln -ibarjev je na tisoče,
1	teško dobiš Samari- ( d Kristovimi nasled-
pa jih dobiš mnogo, . Ive ali tri bančne knji* j popisane z $$$$$$■ In | >ibi kaka stvar svoj , amen, kadar postane- t e gnjile, tedaj se išče
angleški list "North ] M, ki shaja -v Fhila-je poslal svojim načelo vrsto vprašanj, irimi so bila sledeča najbolj zanimiva: mislite vi, Če opažu- , inji verski položtj, ds ^ kako duševno prebu- j rrat ali novo verstvo iu nadvse slabemu c sistemu ?	»
ste o tem prepričani, i način se bo to po v vašem mnenju zgodilo?	t(
In prišlo je na tisoče odgo- • f vo na ta vprašanja. Eden naj- (j bolj zanimivih o<\govorov je prišel do Charles W. Eliota, z ex-prcdsed. vseučilišča v Har- ^ wardu. Ta učeni mož pravi: s Meni se rdi, da se po vseh s Zjedinjenih državah razprosti- ^ ra nov verski sentiment, po- s sebno med mladino.	' g
Ta sentiment se prav malo s briga za razne ceremonije v ^ cerkvi, za odredbe in zakra- j, men te, dogme in prepričanje, j] pač pa navdihuje ta sentiment n navdušenje za družino, soseda p in celo človeško družbo.
In ta moderni sentiment ra r g vija novo vrsto kristijanstva, ki ima za podlago le one nau- »\ ke, katere je učil Jezus, in 0 glavni nauk in načelo nove ve- ^ re bo: Ljubi svojega bližnje- |( ga kakor samega sebe, in sveto k pismo nove vere bo pa dogo-dele, katerega je Jezus povedal o usmiljenemu Samsrita- Sl nu.
Torej čutijo tudi že v najboj j< učenih ameriških krogih, da š današnji cerkveni sistem ne p odgovarja veq samaritanstvu 1< in^ ljubezni do bližnjega, čuti- n
'f / •
1
BfiKddti^,, toitiži' U.'-i'A. -•■•i !
a Cene.
Pavla Rovan.
. /, Gene je stopil izza ogla v
*	stari, oguljeni obleki. Hlačnika a sta bila razcafedrana; desnega e' je manjkalo do podkolena. Bi->a la sta ž njim zakrpana oba ko-v" molca iuknje. Na'telovniku ni ^ bilo znati, kje so bili prišiti
. gumbi. Le podlaga je kazala v svojo rujavo oguljeno barvo. Ruta, bolj podobno cunji, je tes no ovijala njegov koščen vrat ' Izpod klobuka je gledalo dvo-je vodenih °či. Posinele ustni-. ce so šepetale poluglasno ter y s« večkrat razširile v čuden
smeh, joku podoben. £ Stopal jc izza ogla z mrakom ! vred. -Hrbet zgrbljen in vpoig-njen, glavo sklonjeno na prsi, nemiren j>ogled, r°ke v žepu; ^ kakor grešnik, hudodelec, ki se ! skriva z morilnim orožjem. Od .7 morja je pihal mrzel veter in ! stresal njegove kosti. Leden mraz je bil lukaj; tam v Ran-' tovi žganjarni pa je vabila ze-
*	lenkasta luč v toploto. Tudi " pijani glas čevljarja Petra je
bil topel in vabljiv. Črez vse a vabljiva pa je bila tista velika steklenica, polna zganja. Cene
0	je ni videl, a čutil j° je,in ob sa-
*	' t*'
, mi misli mu je postalo toplo in sladko. En sam požirek: Kri plane v žile, oči zableste, usta ® se nasmehnejo samo ob sebi, J nevede zakaj. Tudi misli, ki so se zgubile za hip v mrak,so ga dbkolile, °hjele in zarile svoje " ostre kremplje v njegovo dušo.
Zato je vstopil brez obotavlja-6 nja - povabljen gost.
Kakor mu je bilo v mislih, " tak0 je videl: V kotu je meži-
1	kal čevljar iPeler s krvavimi r očmi; od ust pa se mu je cedilo 6 na roko. 'Njegov sosed, rudeče
lični mesar, je požiral zadnje ' konce iz frakelnja in tolsti obraz se mu je -skremzil, ko je po" 1 stavil praznega na mizo. Pri ! mizi kraj štedilnika je vrtel u-1 čitelj Jerman kozarček vina ' prav p° uradniško. iPisar Pet-' ras pa je »skal zadnje vinarje po žepu, da si ga privošči še en 1 požirek. Vedel je sigurno,da 1 ima samo še eno desetico in bo ' morala zadostovati za p°l meseca.
Cene je nagnil frakelj iu po-| žrl. Kri mu je planila v žile, o-či so zablestele, v srcu irau je 1 bilo toplo in sladko. Misli, ki so se zarile v duš0, so držale trdno in niso spustile. In Cene je hipoma vstal. Kakor sodnik v sodni dvorani, kadar izreče sodb0, je stopil k steklenici in jo zagnal v luč. Par pijanih hreščečih glasov je nejevoljno vskliknilo. Gospodinja je vpila in nejev°ljno iskala vžigalic. Cene se je zgubil; zahip je nastal zunaj komaj slišen šum in Cene je bil nazaj, predno je bila prižgana luč. Segel je v žep ' in vrgel denar na mizo. Gospo dinja ga je vzela mrmmraje: "»Kar je več, naj bo za strah." Vstal je uč^elj, vstal je pisar; vstali so vsi, kakor na povelje, ter se °dpravili k odhodih Niso še prestopili praga; ko je pri- | drvel gospodar v spodnji oblek -in vpil i "Gori, gori, vse mi b° * zgorelo!" Njegove izbuljene in prestrašene oči so potrdile besede. V hipu s° bili zunaj in se sami prepričali. Visoko se je dvigal plamen nad Rantovo j streho, kjer je imel sono. J>vi- j gal se je ter se zapodil tudi na streh0 stanovanj. Rant je tulil, | kot žival, kričal in tekal okoli j hiše. Gospodinja je vita roke, J ihtela in klicala pomoči. A j nihče ni naredil koraka rešitve j Razšli so se, vsak v svoj kot. j
Cene se je ozrl na °galu na gorečo hišo, njegov nekdanji i dom. Sklenit je roke in šepetal: i ''O Bog, ki vidiš in veš vse, I odpusM meni ubogemu grešniku !" Sladko in toplo mu je bi- j lo v srcu, v duši ni čutil več J krempljev ne boja. iNaslonil se j je na stari zid in zamislil:
Kdaj je bilo? Kakor včeraj, se mi zdi. Bil sem najboljši p°-sestnik v tej okolici. A prišel je ta prokleti zid in me zapeljal Sel sem po svojih opravilih, on pa me je čakal na pragu. Vabi- j le so tiste zelene oči, vabila je ] njegova tolsta roka, vabil je tu- ] di glas: Pridi na požirek. Po- j jirek je sledil požirku. Opravi- J la so ostajala,, doma je plakala j iti tarnala žena z edinim °tro- jj
kom, Počasi je šlo nizdol; kos zakosom je prodajal. Sla je tudi hiša in kupil jo je Rant, žena mi je umrla lakote, bede
žalosti in gorja. Kmalu ji je sledil otrok. .In tega si kriv li prokleti žid in tvoje zelene °či, ki so vabile. A prišel je dan obračuna. In zdaj sva si enaka. Trpel sem in sem IjojeVal, a nisem mogel drugače. In radi tega trplenja te prosim, Bo£, ki vidiš in veš vse,bodi mi mi-lostljiv in odpusti meni ubogemu grešniku.
i i ,
—Našim naročnikom bi priporočali, da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi nabavijo posebne omarice fca pisma in časopise. Iz vsake škatlje cigar se da narediti taka omarica. Na prednjo stran se prilepi ime dotičftega, ki tam stanuje. S tem prihranite' pismonošom in našemu razna-; šalcu obilo hoje. Mnogokrat se mora dolgo na vrata trkati, da kdo odpre, če se pa list potem pusti za ktfjuko, pa navadno zgine ali ga pa otroci strgajo. To je potem večen vzrok pri-
vajo lista. Ce bi naši naročniki hoteli tako narediti, bi našemu raznašalcu precej olajšali njegovo delo in tudi pospešili, da se razdelitev lista, ki znaša sedaj v Clevelandu že noo naročnikov,, hitreje vrši.
jifv /.
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
ae priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, poseb-no pripovestnih in mainih. Lično delo, nizke cene. iT # #
Naročila apnjema
CLEV. AMERIKA,
(lit ST. CLAIR AVE. % '

Pozor S Pozor
\ ■	Jv / 'i <i '	'	.	' . . '
Pomlad se bliža, sonce ogreva s svojimi žarki tta&o zemljo iu vsakdo si želi obleči la-hnejšo spomladansko obleko, zato se priporočava cenjenim rojakom za likanje, čiščenje in barvanje vseli moških ln ženskih oblek
Iz stare in umazane obleke dobite od nas obleko ki zgleda kot popolnoma nova.
Začela sva s popolnoma novo urejeno čistilnico in likalnico oblek z raznimi stroji, in najina dolgoletna skušnja v tej stroki, vam jamči, da bodeva vsa naročila točno, kar najbolj vestno in najceneje izpolnila.
Rojake in brate Hrvate prosiva, da nama v najinem podjetju ohranijo svojo nadaljno naklonjenost« Naj velja geslo: Delavec k delavcu.
* ...'.
Želeč vsem našim znancem veselo Veliko noč, kličeva na svidenje!
»'• . s	* ' •'•! . .'5t	• '' ' • . i IV ' ■' i/} '••-» •'.; .-V«*-'
' .H ■i;-'! " ■ '-f?"* r ■ V'- i^M^yf v.«- -■■ ' • •• •■ V ■■ ' • ------fr— l ,	_______________________T. :.•, ; • • ' ____f'i- .__'i rt	^ .' > •'.': . 4	A«•:laMBi
Brata Kunstelj,
New York Dry Oeaning Co. 6603 ST. CLAIR AVE,
Telefon Princeton 2125 W
Najboljše domače
VINO
Rojakom po Ameriki se priporočam v obilna naročila izvrstnega domačega vina. Nad petnajst let že pošiljam domače vino skoro vse države, kjer prebivajo Slovenci, in vedno so bili vsi naročniki zadovoljni z mojim vinom.
i
mmmmmmmtmi&mmmišmmmBm Vsem odjemalcem voščim veselo praznike!
dis	. --
FRANCES' LAUSCHE,
6121 ST. CLAIH AVE., CLEVELAND, O.
POZOR! PIRUHI!
s Ker se bližajo velikonočni prazniki, priporočam sla-a vnemu občinstvu veliko zalogp doma prekajenih
| šuldrov, želodcev I šunk, jezikov in pristnih
A	mmmm^^mtmmmam^m^m ' mmmamm^^^mmmmmmmmm MMMHHI MMMMM mmmmmm^^mmmmmmmmm^^mK^mrnmmm
I kranjskih klobase
t Imam tudi vsak dan sveže govejef telečje in svinjsko x meso ter jeliko zalogo perutnine. Postrežem vsake^ I ga odjemalca s svežim blagom in najnižjimi cenami.
A
Se priporočam za mnogobrojni obisk
FRANK VESEL,
|	mesar in prekajevalec.
J	4030 ST. CLAIR AVE.
S 1
n	s<8m
JOHN ORDINA,
SLOVENSKA GOSTILNA IN DVORANE.
SUnun društvom m priporočim a Mb jo noje refike, dobro opraboie dvorane n društvene veselice is n m shfintae prilke.
mače postrežem i do-veocem sepnporočiB
ii jim Hm VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE!
Na razpolago je tudi pet dvoran za druitvene teje.
6021-25 ST. CLAIR AVE.
^ j* i * * ■ '
) i ': f ■' ;...... - .:< f ■ •'
jrlii Slovenci smo v najožjem stiku e brati Hrvati. Da ni avstrijske vlade, bi danes živeli skupaj na eiji zemlji brez medsebojnih mej, poznali bi en jezik, eno pravico, eno domovino. Ni vzroka, zakaj se Hrvatje imenovali drug narod kakor mi Slovenci. Naši priljubljeni pesniki so vedno povdar-jali v svojih pesnrtih, da"Slove-nec i Hrvat, ,za 'uvijek brat i brat!" Mi Slovenci se ne sinemo ozirati na brate Hrvate kot k$k drug nawxt Ae smemo misliti, da so Hrvatje nianj vredni kot mi.; O tie! Hrvatski domovina je< rodila več junakov kot naša, hrvatsko domovina je imela več narodnih mu-čenikov, ki so pustili svoje življenje na žrtveniku narodnega boja. Ali marr mislite, da Slo* venec sovraži' Hrvata ali narobe? N*. To je delo avstrijske vlade, katere načelo je, da mora narode med seboj razlikovati, medsebojno zaplesti v pjrejwire, da potem avstrijska vlada laglje ribari v kalnem. Iz svoje domovine ste .prinesli naziranja, da Hrvatje niso toliko vredni kot Slovenci! Pomnite, da to naziranje ni pošteno ali pravilno, pač pa so vam to vceplili v srce oni, katerim so Slovani trn v peti! Slovenec, pomni, da smo bili nekdaj rodni bratje s Hrvati. Isti jezik, vera in potomstvo, vse to nam je bil0 skupno. Ker se pa v naši stari domovini drugače vladati ne da kot da se cepijo narodi med seboj, zato je tako, da Hrvat misli, da Slovenec ni dosti vredn, da Slovenec misli isto o Hrvatu. Izobraženi, ljudski, narodni vdditelji so pa vedno poudarjali najožji stik med tema dvema narodoma. In na isti način skrbi vlada za to, da se Hrvatje in Srbi med seboj prepirajo. Hrvatski in srbski jezik je ravno eden jn isti. Edina razlika med tema dvema narodoma je, da Srbi
sDadaio k nravoslavni cerkvi neovisni od Rima iii papeža, toda verujejo isto kot katoliki, le tega ne, da bi bil papež nezmotljiv in vrhovni poglavar nad vsemi katoliki. Z veseljem pa vidimo danes, da se hrvatski in srbski narod čimdalje bolj približujeta, "kar je pač ugodno inamenje za bližanje slovanske ■ edinosti.
Prosimo v^as, rojaki, kadar vas kdo vpra$p, kdo ste, odgovorite vednq: Slovenec sem! Nle recite, da ste Kranjec, Sta-jerc, Korostec, Primorec! Da tam ste rojeni, toda^ Slovenci I Vi govorite slovensko, ne koroško. Ravnajte se po vzgledu Amerikancev. Ko Amerikanca vprašate, kaj je, bo vam rekel: "American!" Amerikanec vam ne bo odgovoril, daje Ohajčan, Pensilvcnčan, Newyorcan ali FHoridčan. <j>n pozna edinstvo naroda, in zato je ponosen in kaj drži na sebe. Ravno tako moramo mi Slovenci biti ponosni na syoj rod, na svoje matere, na svoje očete, ki so krvaveli stoletja pod tujim pritiskom, pa so vendar ohranili mili slovenski jez3kl 'Da (pa živijo Slovenci danes na štajerskem, na Koroškem, Primorskem, v Italiji, temu so krive politične razmere v Avstriji. Avstrija je preveč pametna, da bi narod razdelila v eno samo provincijo. Ne, narod bi prehitro prišel k pameti! Treba ga je razdeliti na Korošce, Stajence, Kranjce Primorce, itd., da se medseboj preprirajo, med seboj sovražijo, potem je pa za našo avstrijsko vlado nad vse lahko tako razdražen narod vladati. Ali mislite, da bi imeli toliko bojev med seboj, če bi živeli skupaj, vsi v zavesti, da smo Slo-venci? Avstrijska vlada že ve, zakaj hujska Štajerce nad Kranjce, Korošce nad Primorce, Kranjce nad Korošce! Ona ima od tega dobiček. Ce bo rekel Slovenec, da je Stajerc, potem se ne ve, če je Nemec ali Slovenec, kajti na štajerskem je večina 'Nemcev, zakletih sovražnikov Slovencev. Torej če hočete pokazati barvo, in
ste Slovenec, povejte vedno, da ste Slovenec, ne pa štajerc, Kranjc ali Primorec! 'Naš list se je leta in leta trudil, da bi v Clevelandu, kakor tudi drugod pridobil pošteno ime slo* venskega naroda za naš narod. Pet aH sest let nazaj nas niso drugače nazivali kot Au-sfirians ali "Grajners". Danes poglejte ameriškfe časopise v Clevelandu in po drugih naprednih naselbinah. Vsi ameriški časopisi pišejo le o Slovencih, in nikdar več o "Grajners'' ali •'Austrians". Ime "Austri-ans" je sramotno za nas, kajti Avstrija je za nas le mačeha, kateri je slovenska mladina prisiljena izročiti svoje najbolj" še moči v mladih letih, da živijo za 6 krajcarjev na dan kot sužnji in branitelji • nemških interesov v Avstriji. Zakaj ima ravno Nemec največjo besedo v Avstriji? Zakaj ne Slovan, ko je vendar več Slovanov v Avstriji kot Nemcev? Vi, ki ste še slepi, in želite "blaženo" nemščino, najsibo kjerkoli, spoznajte, da vam je Nemec največji sovražnik, ki bi vas udusil, kakor hitro bi mogel. Vi, ki ste prišli v Zjedinjene države, pomnite, da ste prišli sem z namenom, da si poboljšate, da se otresete morečega jarma avstrijske vlade, da napredujete, da postanete v resnici napredni, neodvisni, pravi Slovenci, zavedajoči se povsod svojega naroda, katerega ljubite!
Kdor pravi, da je "Avstrijec'' ta ne ve, kaj govori. Samo v Jolietu še imenujejo angleški listi Slovence "Avstrijce". Kajti tamošnji "katoliški" list skrbi v prvi vrsti, da so Slovenci katoliki, in šele potem skrbi, ali pa nič, da so tudi zavedni sinovi svojega naroda! Kjer se duhoven vtakne v narodno življenje naroda, tam propade narodnost na prvem mestu, in stopi na isto mesto fanatizem, klerikalizem. Ohranite vero svojih starišev v svojih srcih, nt'hce vam jo ne trga, toda vedno vselej in najprvo tudi Slovenci, pošteni in zvesti sini naroda. Da pa verujete, to je va-
ša stvar, radi katere vas ne bo nihče zaničeval.
Da ni pesrečne, klerikalne avstrijske vlade, marsikak sin našega naroda bi danes srečno živel na svoji lastni grudi. To-do ker nam tujci na naši lastni zemlji gospodarijo, ker so tujci zapeljali našo rodno zemljo na beraško palico, smo morali odvzeti palico v roke in romati po svetu, dokler si nismo poiskali druge domačije. Da je naša Slovenija svobodna, nikdar se ne bi zbrali Slovenci v tolikem- številu v Zjedinjenih državah. Poglejte na Srbijo. Srbi štejejo kakih 60.000 v Ameriki, toda jih je več kot Hrvatov v Ameriki pol milijona, a »ni Slovenci, katerih je avstrijska vlada naštela poldrug milijon, pa štejemo tu 160.000 duš. Zakaj ostaja srbski narod doma, mi pa, ki živimo pod tujo avstrijsko vlado, se selimo v tujino?
Da, mppgo se da o tem napisati, mnogo premisliti, in črke so —mrtve! TVeba je, da se v vaših srcih obudi narodna zavest, treba je, da ate vsi narodni delavci, ki se borite za svoje interese. Narod, ki se sam sebe spoštuje, ni podlaga tujčevi peti! Tak narod ima napredek. Zavednost svojega dela, to naredi moža, ki je povsod spoštovan in čislan. In mi Slovenci smo kolikor toliko zrel in sposoben narod, da se nas prišteva med kulturne narode. Delajmo, da si pridobimo tudi spoštovanje pri vseh drugih narodib, bodimo resni, trezni, delavni in čvrsti v vsakem poštenem boju, kjer se gre za naše pravice in obstanek.
KAM V NEDELJO?
Se vpraša vsak, a odgovor je lahak. Pridite v kavarno Vinko Pristava, kjer lahko igrate na biljardu, doipino, šali in drugo. Pijete dobro belo in črno kavo, čaj, limonado in razno drugo pijačo, in če je kdo lačen, se tudi po želji potolaži želodec. Pri vsem tem vtm svira glaso-yir. Za obilen obisk st priporoča Vinko Prwtov, ^915 St Clair ave. * Fri-44'
i ' ^ .. s .	• /F
XI Amerik«" April .o
Pozor rojaki v Cleve-
landu in okolici.
......I.. .1.1. I	1 lil	—— I	......... H- HII.H.I.MIIII	II	I	.........................
Pazite kam denete vaš tesko zasbženi denar
Posebno kadar kupqete hišo in drago posest?o. Ju-dovski agent ima zlah asla ia sladko besedi, da va* stvar napačno razloži, da kupite, naj bo kar hoče, in po tem se za celo življenje kesate, kar vam pa nič ne pomaga. K^ti vse govoijenje je neveljavno	1
ako m zapisano na pogodbi, ageat neče vedeti o	\
čemnr, kar ste govorili, in k t ga isede, ga pa mogoče ni več na istem mestu.	' ■
Zatorej rojaki, ako kupujete kako posestvo afi bišo, ali hočete fay dati zavarovati, se lahko zmenite pri meni, čeravno ne znate angleško. Dobite me lahko vsak čas, ker stanujem fflevelandn že 23 let in ti ostanem-toliko časa, dokler me ne odnesejo na dragi svet.,
.■i* '	'	•	' 1	V';	i. '' { r t •v	^rl
' "J"----■ t	* :r"T*	.\'f :j'y-r^——tV'-*' y _	• ......--	—
Se priporočam rojakom
JOSIP ZAJEC,
1378 l 49th STREET.	CLEVELAND, OfflO
TEL CENTRAL 64M R
VESELO VELIKONOČ
želiva vsem prijateljem in znancem. Ker se pa objednem pričenja pomladanska sezona, ne zamudiva te prilike priporočiti vsem znancem in pisateljem najino bogato zalogo izgotovljenih moških oblek,dežnih plašče v (rain coats) raznega svilnega, platnenega ali volnenega peri-rila, kakor srajc, spodnjih hlač, ovratnikov, nadalje krasnih raznovrstnih kravat, domačih klobukov, čepic, slamnikov iz najfinejše slame, jkakor panama in druzih.
Izdelujeva tudi obleke po meri po najnovejšem kroju, in najfinejšega blaga po najnižjih cenah.
Naša krojačnica kakor naša trgovina je cenjenim rojakom po svoji solid-nosti gotovo dobro znana in smelo lahko trdiva, da vsakteri, ki kupi pri nas, ostane naš stalni odjemalec. Poskusite torej še vi, ki niste še naši odjemalci in prepričali se bodete o resničnosti naše trditve.
v	■ : ■• •• • .. . • • .'• "••i .V • .	\v 'V'--:* •
PRIPOROČAVA SE VAŠI NAKLONJENOSTI IN VAS PRIJAZNA POZDRAVLJAVA
6205 ST. CLAIR-AVE. BELAJ & MOČNIK, 6205 ST. (1AIR-AYE.
Wg^- J. Ferdo O
Zunaj jc bila mrzla zimska * noi. Snežilo je v debelih ko-»ičih in poluprasketaje so pa-.tale snežinke ena za drugo na tla. Vse naokrog je bilo tiho, te zdaj pa zdaj je potegnila bara in prinesla s seboj čudno p'skafote, zategle glasove. Za treaotek ae je raztegnil tja po aotni tifcoti tudi grd, oduren glas ponosnega ptiča, ki jc ču-dso odmeval od velikega, temnega gozda.
V daljavi je svetila rž mrt-vašake luč. Nalahno so plapolal« sveče in komaj, da »o • svojimi žarki prodrle gosto sqccenje zunaj. Za hip je zgi-nila včasih luč, pate m se je pa zopet pokazala in njena svet-krtia je segala tja do pokopališkega zidu, ki se je vlekel ob zidu mrtvašnice, skoro tikoma ob nji. Nla drugi strani pa je peljala cesta dalje proti cerkvi.
Mrtvašnica je bila visoko zasnežena. Skoro do oken ji je segal sneg. Vhod je bil skoro popolnoma žamete, le ob vrlin *o se temno čitale nerazločne, temne konture č^nrh vrat. Ob pokopaliičnem zidu ; je stal visok, vitek topol, ves , pokrit s snqgom, ki se je ma- ( ja! ob vsakem najmajšem ve- . trn in sipa! sneg doli na vrata ■ mrtvašnice.
je umrl tisto leto stari grobar Tomaž, je Jernač dobil njegovo služIjo. Od tistega časa je preteklo že bogve kolrtdo let, a vedno se je ie rad spominjal gnih časov, posebno, kadar je je imel čuvati ponoči in je sam sedel ž njim v mrtvašnici.
Vsi ti spomini so se vrnili staremu Jernaču, ki se je po- , polnoma zatopil vnje in pozabil na vse, kaj se godi okoli njega. Takrat pa se mu je na- j enkrat zazdelo, kot da sliši tam , pri oknu neki sum in zbudil | se je iz globokega premillje- . vanja. Z nekim čudnim itra- ( hom je pogledal proti oni strani. Zdelo se mu je, da viidi «u- . naj med burjo in sneženjem . neznanca, ki se mu je režal z j zlobnim nasmehom notri v . mrtvaftiioo. Bil je~, podoben , mrtvecu, ki je v ležal tik pred njim na odru. Ravno tak naguban obraz, globoko vdoblje-ne oči, nad levim očesom pa veliko zevajočo rano in pa re- * zeča usta.
Jernač je v strahu in zme-j! denosti na pol vstal in strmel v i neznanca, ki je naenkrat zo-jl pet zginil. Se dolgo je strmel J v okno, končno pn se je zmu-: I cen sedel nazaj na krsto.
"Ni lepo od tebe, neznanec," H jc pomislil, "da prideš kar ta- I ko iz same zlobnosti motit I mrtvega potnika in mu se se-J daj po smrti ne daš miru in po-|| jcoja. Dosti je, da si ga ponoči j I speljal do prepada, da se je'I ubil, ne mu še sedaj po smrti [ kaliti miru. Zadosti je že na i | svetu pretrpel za svoje grehe I in vsaj po smrti si je zaslužil;|| pokoj. Grešniki smo pa vsi in;I
> mrtvašnica v plamenu.
Takrat nekako pa so šli rav-j no ljudje k zornicam. Zagleda-' ii so mrtvašnico, iz katere je notranjščine že švigal plamen.
1 Vedeli so, da leži mrtvi berač notri in hiteli so gasit, da rešijo njegovo truplo. Želo so se čudili, ko so zagledali poleg njega na tleh onesveičenega Jernača. Spravili so ga s snegom k zavesti in odpeljali iz mrtvašnice. .Pogledal je Že enkrat na mrtveca in se blazno zakrohotal. V mrtvainici je ostal te ie mrtvi taeznancc. Njegov obraz ni izražal več zlobnega, režečega nasmeha, ampak je bil pokojen in miren. Kajti v svojim trpljenju je zbrisal zadnji madež greha s svoje duše...
o-
Učitelj: Zakaj ima žirafa tako dolg vrat?
Učenec: Ker ima jjlavo daleč proč od života.
Pepček se je urezal v prit in se dere kakor bi ga drli. Mati pribiti vse prestrašena in išče košček platna in medicino, da bi rano obvezala, kuharica pa zakliče Pepčku:
Vtakni prst v usta in sesaj. Pepček uboga in vpitja je konec.
Mati: IPtoglej no, to je pa res dobro. Ali to vedno pomaga zoper rane?	%
'Kuharica: Zoper rane ne,
pač pa zoper upitje. * * % *
Svetnik Strigalica je nepričakovano stopil v sobo in je , zasačil svojo ženo, ko se je po- j ljubovaia z mladim doktorjem. Ta je hitro pograbil «voj klo- I buk, se poslovil in odšel.
—Ana, kaj naj zdaj storim? je besen zaklical svetnik Strigalica. Kaj naj zdaj storim?
—Sem a, je odgovorila žena, nadaljuje tam, kjer je oni nehal.

Cafe Carniola
ANTON KOLAR. JR. bsbL
3222 LAKESIDE AVENUE.
Priporočam svoj fino nrqeni saloon rojakom delavcem Iger bodete vedno pošteno in čisto postrežem. Vosom vsem Slovencem vesele velikonočne praznike.
Sidrej Jarc,
I Prva in največja slovenska krojačnica in izdelovalnica oblek.
Slavnemu občinstvu se priporočam v izdelavo vsakovrstnih oblek po meri in po najnovejšem kroja^Cene oblekam, ki so nargene pri meni, so nižje kot drugod. Moj je vedno prve vrste, garantirano, j Za obleke rabim vedno le najboljše | i blago. Prva in največja slovenska čistilnica m likalnica oblek. Kdor ima po-! | nošeno obleko, my jo prinese k nam, in j j mn garantiramo dobro popravilo in delo.
2dm vsem odjemalcem in rojakom vesele velikonočne praznike	*
ANDREJ JARC,
6110 ST. CLAIR AVE.
Neodviaen slovenski krojač, ki ni v trgovskem društvu pod kakšno komanda
nikogar ni, ki bi bil brez gre- | ha, kajti takšen je že človek,'! da je nagnjen bolj k slabemu | in hudemu, kot dobremu." • 'I | Tako je mislil Jernač v svo- 1 jem srcu in se ozrl na mrtveca. I Zdelo se mu je, da njegov I obraz ne kaže več zlobnega I rezanja, ampak da počiva na I njegovih* blednh, upadlilh licih K mir in pokoj. Naenkrat je ob- 1 čutil še več sočutja do njega, kot preje in pomiloval ga je v svojem sneu. Videl je, da leži tuji mrtvec z vsem telesom nn levi roki, ki je bila vsled padca zlomljena in tudi drugače zelo potolčena. Zazdelo se mu je, da sam čuti bolečino v roki in stopil je proti odru, da bi jo H potegnil tujcu izpod trupla. | Ko je pa zagrabil za njegovo O ledeno mrzlo roko, je zopet ■ pri eflenu nekaj zašldrtalo in 1 zopet se je prikazal grdi nez- I nanec s spačenim obrazom. I Nikdar še ni bilo staremu gro- I bokopu tako čudno pri srcu, I kot tedaj. Pogledal je na mrt- H veča in zdelo se mu je, da od- I govarja s svojim režečim obra- I zom grdemu neznancu zunaj. I Takrat pa spusti mrtveca »za I roko in s čudnim, groznim kri- I kom je planil proti oknu, kjer I jc neznanec zopet hipoma zgi- I nil. Pri tem pa se je spodtaknil I ob staro krsto, ki je stala v | kotu, svečnik se je podrl nanj. jj Jernač pa se je zgrudil onesve- I «čen na tla. Plamen sveče jc I prišel v dotiko s starimi trhli- I mi krstami in kmalu je bila Q
V mrtvašnici pa je sedel stari grobokop Jernač. Oblečen je bil v staro, raztrgano obleko, v roki pa je rmel velik mo-1 I0r, na katerem je pridno prebival jagode. Obraz mu je bil zaraščen kot obrazdivjega moja, z očmi se je zagledal v mrtveca, ki je ležal pred njim na odru blizu okna. Bil je to neznan herač, ki je padel ponoči v temi v prepad nad cerkvijo ia se nbil. Ni bil to star mož, — tudi brk še ni imel mnogo, — toda raztrgana obleka .Lin pa mnoge gube na obrazu m> ga delale starejšega, morda kol je bil. Tik nad levim očesom je imel veliko, zevajočo ramo, katere se je še držala sti^-jena kri, obraz mu je bil pa ve* ■pečem in ae je z nekim čudnim, groznim nasmehom režal v grobokopa. Jernač ni mogel prenesti tega pogleda, globoko je vdihnil in se vsedel tja v kot na novo, za tega neznanca pripravljeno krsto.
"Bog ti bodi milostljiv, tu-jec, ako si umrl v grehu," je j pomislil sam pri sebi in s sočutnim pogledom se je zopet ozrl nanj. "Prišel je ta človek v to vaa, morebiti ravno na potu proti domu, pa ga dohiti laka smrt. Odšel je morebiti že
davnem še kot neukusen mladenič ven v tujino iskat sreče, a jc mi našel. In v tem ga je prijelo morebiti silno, neznosno hrepenenje, da bi videl še enkrat svoj dom, mater, sestre ta brate. Ni se ji mogel popotnik ustavljati, šiloma ga je vleklo srce proti domači grudi. In aati tega mu ni dopustila kru-fe usoda. Prevaran v svojih asedah je tu storil smrt, morebiti še daleč od svojcev, od do-
Tako jc premišljeval jernač hs hudo mu je bilo pri srcu. Tesneje je stisnil v roki molek, glavo pa je sklonil globoko na prsa. (Domislil se je svoje usode m zdelo se mu je, da je ista, kot tega ubogega neznanca. Tndi on je odšel kot mlad, neizkušen dečko ven v svet iskat sreče, pustivši doma mater in sestrico. Hodil je po svetu vse križem, brez cilja in tako zapravil najlepša leta svojega živ* Ijraja. IPo petindvajsetih ali tridesetih letih — saj ni veliko razločka* kajti leta tteko hitro
—	pa ga je zgrabilo neko čud-ao domotožje in ni se mu mogel ustavljati. In prišel je potrt na duhu in pohabljen na telesa v domačo vas, hrepeneč, da bi že skoro objel ljubljeno mater in drago sestrico, ki je bila takrat, ko je on odhajal od 4oma, še majhno dekletce. In takrat ga je zadelo ono bridko tazoČaranje. Kajti ves njegov ap in nada, — mati in sestrica
—	so počivali že davno na pokopališču in komaj je še naSel j ■jrbove zapuščene (grobove, i vsr porasti- s plevelom in gr- I morjem —lOd takrat je bil na J svetu sam J čisto sam. In ker |
Cista zdravila.
, '■/■'■'' - j > * * ■'<' Vsa zdravila« lo ae prodajajo v naši lekarni ao popolnoma čisla, sveža in imajo pravilno moč. Če jih rabite, kakor zapove zdravnik, bodete gotovo imeti uspeh. Praktična znanost v lekarskem poslu povzroči uspeh v lekarni. Zanesljiva oseba, Id ima za seboj letm skušnje v lekarni, vodi
SLOVENSKO LEKARNO
Lekar ae zanima sa vsako vaUfo željo. Posebno a« trudimo, da naredimo zdravilo ravno tako kot so predpisana Prinesite zdravniške recepte k nam in gotovo bodete zadovoljni z uspehom.
National Drog Store, - Slovenska Lekarna,
VOGAL E. 61. CESTE IN ST. CLAIR AVE.
ZAVAROVALNINA.
Vsak pameten mož skuša, da se na kak način zavaruje sebe in družino v slučaju bolezni ali pa hitre smrti. Dolžnost vsakega je tudi podaljšati življenje in skrbeti za zdravle. On lahko to naredi, Če ima prebavljalne organe vedno v redu. Kakor hitro opazi
SLAB APETIT,mada	ZAPRTJE,
BRUHANJE,	mm	HRBT0B0L,
TEŽAVE V ŽELODCU,	*	TEŽAVE V SRCU,
SLAN JEZK,	RABITI	HIPNO SLABOST;
TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO.
To zdravilno vino mu hitro in gotovo pomaga, ker popolnoma sčferti prebavljalne organe, ne da bi povzročilo kake neprijetne simptone, in prežene iz telesa ostanke hrane, ki so ostali neprebavljeni.
Ozdravi tudi bolestne dele prebavljalnih organov in poživi te organe, da lahko opravljajo, svoje delo brez pomoči. Prežene zaprtje in vse druge posledice. Rabite to veliko zdravilo, kakor hitro opazite
enega izmed go rej
omenjenih aimptonov, kajti s tem si bodete prihranili bolezen. Da vam
naraven apetit, telesno moč in svež spomin
Da vam tudi novo veselje do življenja, dober telesen sestav, trdno zdravje kjer je le mogoče.	<
PO LEKARNAH.	ZAVRNITE PONAREDBE.
jos. triner,
1ZDELOVATEU IN FARMACI8TT.
v
1333-39 So. Ashland Ave. - CHICAGO, ILL
............- ■ «•• . \ - - . . ^J^M
v ^	->; v -	V . t ,
V	^	^ I VI
■ ^H	^	^S^^P I ^^ 1 I I I ^^^
._ _[_ _•__ ' t ' _
Kakor navadno potrebuje vsaka družina kaj novega za praznike, se tudi
j«	vsakovrstne
ŽENSKE IN OTROČJE GOTOVE OPRAVE
V zalogi nam gaiaataraaa &ts swže ii nodem Ua& blur skdefe: Ženske fine spomladanske suknje/ obleke z žeketom, princes obleke, bluze, korzete, vsakovrstne otročje obleke, suknjiče slamnike, vso opravo za novorojenčke, kakor tudi vso žensko in otročjo spodnjo obleko in drugo. Znano
vam je, da imam v zalogi vedno najbojjše
čisto m sveže blago,
i
Torej če ste prijatelj čistega in svežega blaga, in če si želite pri nakupu prihraniti kaj denaija, ne premišljujte dolgo, kje bi kupili, kje bi mogli dobiti najboljše blago po najnižji mogoči ceni9 pač pa pridite samo k meni, kjer dobile vse zgoraj navedeno blago po vedno nižji ceni kot kje drugje. Posebno se priporočam vsem cenjenim nevestam v nakup
i- 'j	: ' ' I^HEP,;	r-	i -f> -!f v ' ™ ■ "j "i.'	i-.	'i'^';	s	. "'</3
finih poročnih oblek,
' /• .''t	v	^ ■ -r -v	/	JHpf. = ♦	•• • , j , , , ;
vencev, tančic, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki se rabijo ob tej priliki. Vsaka nevesta dobi pri meni lepo poročno darilo. Ob tej priliki želim vsem Slovencem in Slovenkam vesele velikonočne praznike. Za obilni obisk in podpiranje mojega podjetja se najtopleje priporočam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG,
6424 ST. CLAIR AVENUE.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
y -''v .'■"■ ■•	-	■■,') ■ * ■■ V '-'V	_-r—-- i .	• » / It. iv, ■ ^t"/ v. ■', 1 -Ž ti • ' •'■ ' t."'' ■ • .- V ' ''V -i. ' '	' '	r »mm -p ■ V
*	-'vfflB
OPOMBA: Varujte se tistih trgovcev, ki prekupujejo starino in jo vam prodajajo za sveže blago po visoki ceni ter pravijo, da je za Kranjce vse dobro. Ker me je nekoliko rojakov vprašalo, če sem v trustu, zatorej odgovarjam vsem cenjenim Slovencem, da nisem nikdar bil v trustu in tudi nikdar ne bom, ker se zavedam, da od delavca živim. Torej pazite dobro, kfc kupu-jete svoje potrebščine.
v	'	; I
---fv>y	|
T lUidKu.
Božidar Borko
Poročnik Ljuba Simič se je naslonil na blazine in pogledal skozi okno. Zunaj je bila pozna jesen. Težko je slo, a premagal je samega sebe in se vzdignil-V agoniji solnčnega dne so blesteli zadnji rumenkasti listi, kakor krpe viseči tuintam po drevooredu. -Na sipah so se barve lomile, prelile v neko motao tvarino, ki je trepetala po eebi in budila čudne slike v razdraženih 'živcih ranjencev.
Simie je bil ranjen pri Bito-lja. Boril se je brez vsakega navdušenja. On se čudi, kako je sploh prišel v vojaško službo/ko je držal puško v roki, mu je vselej prišla misel da se takrat tudi njegovo telo spremeni v mehanizem, ki mora vr siti, kar je predpisano. Nič dru zega kakor mehanizem. Tovariši ga niso posebno ljubili, ker jc Šimič že na lirn nosil tak izraz, ki ga drugi niso imeli. Kako« da bi ne bil Srbin, potomec ktaljeviča Marka in Jugovičev. Prezirat je junaštvo, ki mora človeka radi boja za obstanek. Toda zoprstavljal se ni kakor se paška sproži na pritisk človeške roke.
r In sedaj jc J^jftičrflnjen. Pet
%J8r »..Wm n'.jnf1,,Urt'a lr« in iip«l sneg doli L if 1 Hf
v «rt~wce. m hke T
V mrtvainici pa je «1° 'ob'- 1 | ri (frobokop J«rn.e.	'
; ko, v roki pa je rmelfr^ ; ,
lUtoMkltortm \+s\ao&l «la" I
Xflve ziWu"**^-11 jrh< lv e rodne j
bribe in trka na vsako okno,	,
•a vsako srce. ..	!
"Pb, sentimentalnost," si-	i
kail Simtfc in začel misliti, kako	I
se naj umiri in zaspi. 'Na jutri'	i
še ni mislil) Pomislite, jutri se	|
odloči, kako preživi krizo svo-	i
je rane. Zdravnik pravi: alt ža-	i
gMio nogo, ali umiramo celit	j
Kake izraze rabijo ti zdravniki	I
žagali bi Simičevo meso kakor	f
drva ali kaj jedoacega...Meha-	1 nisem brez diiše... Toda, če ne
I
odžagajo, poročnik Simič umre, njegova laatna eksistenca izgine, mehanizem razpade v atome....
"iProklcto je vse," je sklepal in se jesil, zakaj nimajo drugi takih misli. Njegov tovariš La zič je umiral na bojnem polju in Simič je v gromenju topov slišal njegove besede: "Srečen sem, ker bo domovina srečma".
Čudno, da Simič ne čuti te sreče. Njemu samemu jc uganka.
Med tem se je popolnoma zmračilo in barve so zunaj u-gasnile. videle so se zvezde na nebeškem oboku. Drobne, kakor usinjljene oči starih ikon. Na hodniku so se slikali koraki in ženski glas. Kmalu so vstopile dve osebe; prva strežajka, druga pa...?
Njegova mlada žena Ljerka!
Strežajka jc nosila majhno svetilko, ki je razlila svetlobne valpve v velikih, krvavordečih lisah. NVhote je zatisnil oči in se vrgel nazaj na zglavje. *
"Spite?" ga je vprašala strežajka in dvignila svetilko, da mu je vsa svetloba šinila na lice. Ljerka je stala izza nje.
"Ne spim, ne moreni zaspati je odgovoril Simič vznemirjeno.
"Nekdo vas išče, menda vam ne bo škodilo par besed."
"Ne. čutim se boljšega" je odvrnil in res se mu je zdelo,da ( bolečina odpušča. 1Strežajka pe postavila sve- i tilko na nočno omarico in se ] odstranila s tihimi koraki, od- , mevajočimi nekje daleč v mra- , ku.
''Ljuba, ti si tukaj?" ga je ljubeče pozdravila Ljerka in s poljubi rosila njegove žejne u-stnice. Solze so ji tekle, sijajne i kot bi v vsakej* solxi blestele ! njene oči. Svitloba jej ožarila ] lice sveže in prelestno v žalo-, sti, Simič se je hipno podal i globokemu čustvu ljubezni in misel ga jc nehote prenesla v .« neko samostansko cerkev, kjer j je videl Madono v taki svitlo- t bi, v takih 9olzah in tako raz- i širjenili rok, ki so vabile k sebi s ljubeče in trpeče...	I
"Ljuba, ti ozdraviš, kaj ne?" 1
|
b ga je ljubeznivo vprašala Ljer-
a ka in mu pogledala globoko v
v oči.
"Ozdravim?" Nehote se je il »tresel, kakor bi mu hladna vo-■i da šinila skozi telo. a "Ljerka, ti veš vse — čemu j skrivaš sama sebi?!" Simičeve v besede «o bile zopet hladne, i misel pa v bolniški sobi.
"Nogo bodo žagali," je čez s nekaj časa rekel ženi.
^M5oj Bogi To ne sme bitil To je strašno 1" Ljerka je tre-i petala v neprijetnem presene-■ čenju. Njen obupen glas je i vzbudil nekega ranjenca, da je - glasno zavpil.
"^Govori tišje. Toraj, če ne ' bodo žagali, bomo pa umirali."
"To je strašno, ah, jaz ne vr-' jamemt" —"'Boš kmalu vrjela.
Simič se je je čudil samemu ' sebi, da ima toliko hladnokrv-' nosti. Gbvoril je čisto mirno,ka : kor bi vojakom d?jal dnevna 1 povelja. In to je mnogo to je 1 vse! Cestokrat je mislil, kakšne občutke ima človek na smrt ni postelji. Sedaj vidi. —.Nič strašnega, ln ljubosumen je bil v življenju. Se<laj si la'hiko misli, da l>o njegova Ljerka čez ne 1 kaj časa s tistimi sladkimi ust-Inkami poljubljala druzega moža, ki bo kipel v zdravju in strasti. N<ič strašnega. Šimič j mora umreti, ker to zahteva na 1 rava. In njegova žena se mora | omožiti, ker je mlada, zdrava. ' Kako smešno je pomisliti, da bi ona objemala njega—pohab ljenca, z leseno nogo—nBoga mi. tako smešno—in smesno-sti se je Simič vedno izogibal. '
"Ljerka," šepeče tiho.
"Ljuba moji"
'Jaz umrem, a ti se omoži!" 1
Ona se je nagnila k njemu in poljubila njegove ustnice ' strastno, strastnejše kot kedaj poprej.
'*Ne muči me. dragi ljublje- | ni 1"	■
Simiču je postajalo vedno i slabeje. Glas mu je bil tih, saj i je trebalo veliko truda, da je I tako dolgo govoril. Drugi na j njegovem mestu bi tega ne ne j storili—toda šimič se premaga, j kaikor vedno.—Ljerka je ihte- i la, kakor bi v solze izlivala
"Govoril sem preveč in tudi rt is e l mi škoduje"—je sklepal šimič s strahom opazovaje, da bolečine rapidno naraščajo.— Skozi pol odprte tripalnice je motril igro svitlobe in mraka, ki sta se borila v sobi. Mrak je podlegel, potem se je pa vzdig** nil, napel vse moči in je planil nad avitlobo.
Svetilka v gasa...Morala boš iti, Ljerka. Kmalu pride zdravnik, ne sme te najti tukaj. Tudi tovariši se bude." Ljerka se je vzdignila, mu podala roko in vroče poljubila potno čelo.. '
Tiho je šla po sobi in Simiču se je zdelo, da stopa čez njegovo srce. Korak za korakom odmeva v globini ter glasno vprašuje, ali še ljubi njene oči, ki svetijo kakor zvezda ;njena usta, ki gorijo kakor plameni in njeni grudi, ki so bele kakor sneg..:. 'Ljubim, ljubimi" šimič se je zdrznil v hipnem snu. Obrnil jc glavo, toda Ljer-ke ni bilo nikjer. : "Odšla je, in sedaj sem sam l Mraz mu jc šel s-kozi ude. Razdraženi živci so mu predstavili iLjerko v objemu z drugim. Njegovo ljubečo ženo!— Stisnil je pesti v ognju ljubosumnosti in vdaril po Ljerki. Zažarelo je v očeh in padle so svitle sohe—^ka-kor njene oči..
"ITi mrtev,—saj si mi do-, volil," mu je rekla in Šimič je videl, da pod zemljo res leži materija njegovega življenja. Toda duli, čemu blodi okrog? In čemu muči Ljerko prelestno, mlado, svežo...
šimič je zopet zaspal. Premagale so ufa bolečine in misli. • * »
Poročnik Ljuba Simič se ni pustil operirati. "Čudak, sramota ža srbske oficirje," so pra vili. Drugi dan je umiral in v agoniji proklinjaj vojno, ki v krvi potaplja narod. Umiril sel je za večno še le v mraku, ko je zunaj blestela rumenkasta svitloba in je listje šepetalo v večernem ,vfetru....
-o-

slavnim društvom in cenjenem občinstvu v Collinwoodu naznanje.
SLOV. PODPORNO DR. S. A. V.
■ ■ .................... 1 '■ ■■1 1 *"— "»"-•■ 1 . ..... - ........... —
VABI SKUPNO VSE SLOVENSKO OBČINSTVO NA VELIKO
ra ni
!	KI SE PRIREDI
DNE 12. APRILA 1914.
V GRD1W0YIH PROSTORIH, STOP 117 WATERLOO RD.
ZAČETEK OB 3. URI POPOLDNE.	fe
4rT	JE
Pri tej priliki se bo izžrebalo tudi veliko krasnih * dobitkov v prid druitvene blagajne.
*" i Vstopnina $1. Žena z možem prosta. Dekle
s fantom prosto. Prosta pijača in lunch.
Prijatelje poštene zabave vabi k veliki aileležki
ODBOR
POZOR
Ker še marsikomu ni znana moja trgovina, naznanjam cenjenemu občinstvu, da se nahaja na 3855 St Clair Avenue.
' - WTf^" r* * •t-*8^'' ' t	''	«•'■''	rr '	■■'■''	t:* •»*• •ff® • ]& , ! ^Xis™.	- r[• 5?!** 'i V■V:,'
Pri meni lahko kupite vsakovrstne čevlje, kakoršnje si pač morete poželetL Da pa v resnici lahko vsakemu ustrežem in postrežem, sem se potrudil, da sem dobil v svojo prodajalno čevlje, ki so priznane kot najboljše. V moji trgovini lahko dobite najfinejše čevlje za dečke, deklice, fante, žene in može, tako da, ni treba nikomur iti iz moje prodajalne praznih rok.	>
'	lv	- '> ;	/ V. ''K '	♦ •
Tjnjxrxn_nJvrxrxruTjTjnjTru-UT-rx^	------rr-----------,.|r<.nr..............»•"""	■ ■ ............. ■ - »»■■ -----
---------- ...._...:......l...______ S, 7	'*	fyjb. "	• jft'l;^ •'"•I'V. sfflt; ^''i	, -'few	' 'ifc.^' fiž
Vsem Slovencem in Hrvatom se priporočam za obilen obisk ter želim vsem srečne in vesele velikonočne praznike! Vam dobro znani
JOHN TRATAR, 3855 st. clair avl