S sprejemanjem novih obveznosti se je mladina ptujskega okraja pripravila na skupni kongres SKOJ-a in LMJ Med najvažnejše priprave za sku-pni kongres SKOJ-a in LMJ spadajo nedvomno volitve delegatov za sku-pni kongres, izvajane na okrajnih, mestnih. in rajonskih konferencah. V zadnjem času so se že po vsej Slo-veniji izvršile te konference, ki so pregledale delo, uspehe in pomanj-kljivosti skojevske in mladinske or-ganizacije ter nakazale pot in nalo-ge, ki jih ima mladina še nadalje v pripravah za skupni kongres SKOJ-a in LMJ in pri izpolnjevanju plana. Tudi v Ptuju se je 5. decembra v Titovem domu vršila skupna okrajna konferenca. Izvolitev delovnega pred-sedstva, ki so ga tvorili tovariši Mir-tič, Furlan, VoIjČ, Šalamonova, Pe-trovičeva in Fideršek, je sledil refe-rat predsednika 00 LMS in sekre-tarja OK SKOJ-a v Ptuju tov. Fur-lana Dušana. Govoril je o konkretnih nalogah SKOJ-a in LMS, ki so bile v zvezi z njunira spajanjem. Mnogo pažnje je bilo treba posvetiti članom SKOJ-a ter jib. pripraviti za sprejem v član-stvo ali kandidaturo Partije. Kon-kretna naloga sprejetih skojevcev v članstvo ali kandidaturo Partije je bilo še intenzivnejše delo v mladin-skih aktivih. Tekmovanje v čast V. kongresu KPJ, IV. kongresu SKOJ-a, II. kongresu KPS in skupnemu kon-gresu SKOJ-a in LMJ bi nam mo-ralo služiti kot učinkovito sredstvo za vsestransko poživitev dela v ak-tivih, za izpolnjevanje predkongres-nih obveznosti ter dvig splošnega nivoa mladinskih aktivov. Spajanje se je izvršilo tam, kjer SKOJ še ve-dno predstavlja jedro gibanja mla-dire. Dober primer takega dela je organizacija SKOJ-a v tovarni glini-ce in aluminija v Strnišču. Po V. kongresu KPJ in v času spajanja je bilo 47 skoievcev sprejetih v član-stvo ali kandidaturo Partije, 17 sko-jevcev pa se še s poglabljanjem štu-di.ia pripravlja na sprejem. Vzpore-dno s tera pa stalno izboljsujejo de-lo med mladino in v produkciji. Mla-di partijci, kandidati in skojevci so v predkongresnem tekmovanju vključili v mladinsko organizacijo še vso neorganizirano mladino. Študij je organiziran skupno s sindik. gru-pami, kjer študirajo tekočo literatu-ro. Preštudirali so material V. in II. partijskega kongresa ter IV. kongre-sa SKOJ-a. Mladina na svojih štu-dijskih sestankih študira predlog sta-tuta enotne mladinske organizacije. Formiranili je 17 mladinskih brigad, nameščenska mladina in industrij-ska milica pa po brigadnem sistemu dela pomagata pri gradnji ZD v Lovrencu, kjer so opravili nad 2000 deiovnih ur. Gledališka skupina je priredila 4 gostovanja po gradbiščih ZD, sedaj pa še pripravljajo tri igre. Mladinske proizvodne brigade dose-gajo lepe rezultate: kovaška brigada, ki je najboljša, prekoračuje normo za 40—50%, ostale pa od 30 do 4O°/o. Vsa, mladina tega aktiva je dobro seznanjena s spojitvijo. S svojim de-lorn in rezultati v izpolnjevanju pred-kongresnih obvez je dokazala svojo predanost naši Partiji in ljudstvu. Mladi partijci in skojevci v Žeta-lah so tudi pravilno razumeli pomen spajanja obeh organizacij. Vključe-vanje neorganizirane mladine so iz-vedli s postavitvijo novih mladinskih akcivov in vodstev po raztresenih vaseh okrog Žetal, kakor so Kočice, Nadole, Dobrina in Čermožiše. Aktiv šteje 93 članov, dočim je do pred kratkim zajel le 20 mladincev. 14-dnevni Študij ter vztrajno razširje-vanje in utrjevanje organizacije so trenuttnp ene izmed najvažnejšili nalog mladine v Žetalah. O spajanju so imeli tri predavanja. Iz svoje sre-de je poslala mladina 17 mladincev na letošnje zvezne in republiške akcije. V Markovcih sta kulturno-prosvet-no delo in fizkultura takorekoč sre-dišči mladinskega dela. Folklorna grupa šteje 40 mladincev, telovadno društvo pa 35. V čašu odkupne ak-cije je mladina odkupila 16.000 kg žita. Mladina KOZ v Sobetincih nada-ljuje borbo za dvig bektarskega do-nosa. Ves na mladinski njivi pri-delan krompir je bil sprejet za seme. Zadružni aktiv je napravil v letoš-njem letu poučni izlet v KOZ Želez-ne dveri pri Ljutomeru. Razen tega je mladina v Cirkulanah, Paradižu, Rodnem vrhu in Markovcih dosegla velike uspehe, pred vsem v vključe-vanju še neorganizirane mladine. Pravilno so pristopili k nalogam tudi v aktivih v Vitomarcih, Derbe-tincih, Gorišnici, zadrugi »Osojnik«, pri »Gradisu« v. Strnišču in Zavrču. Odlične rezultate v predkongres-nem tekmovanju je dosegel delavski aktiv v Ptuju, ki je v formaciji »Le-teče čete« tekmoval z vsemi mladin-skimi četami ter osvojil prehodno zastavico v trajno last. četa je opra-vila 27.000 delovnih ur na raznih gradbiščih ptujskega okraja. 5 mla-dincev tega aktiva je med kmecko mladino zbralo okoli 60 prijav za zvezne in republiške akcije. 15 mla-dincev iz aktiva je odšlo na razne mladinske delovne akcije, od katerih je bilo 5 proglašenih. za udarnike, 5 pa pohvaljenih. V času tekmova-nja so mladinci tega aktiva vkljucili v organizacijo 120 članov in formi-rali tri nove aktive. Razen tega se je mladinska organizacija v Ptuju razširila za 300 novih članov. V Podložu, Velovlaku in Podvin-cih so postavili nove aktive. Aktivi Ormoža, Nove vasjpri Ptu-ju, Cirkulan in tovarne volnenih iz-delkov v Majšperku so s svojim ne-pravilnim političnim delom zavrli proces spajanja, se pravi, z linije spojitve obeh organizacij so prešli na linijo likvidacije samega sebe. V svojem referatu je dal tov. Furlan veliko poudarka poglobitvi razredne diferenciacije na vasi, pri čemer je podčrtal nujno potrebo po nenehnem razkrinkovanju razrednih sovražnikov, ki skušajo kvarno vpli-vati na našo mladino. Ob koncu je predlagal, da naj konferenca sprej-me gotove zaključke v obliki skle-pov, na podlagi katerih bo delo mla-dinske organizacije še uspešnejše ter bodo pripomogli k odstranjevanju vseh do sedaj storjenih napak. Diskusija se je v glavnem naslo-nila na važrjost kulturno-prosvetjie-ga in ideološkega dela, dalje je po-trebna povezava s krajevnimi ljud-skoprosvetnimi sveti, ki jih je treba utrjevati in delo praviliio usmeriti. V diskusiji je še bilo govora o uspe-hlh skojevske in mladinske organi-zacije pri Gradisu v Strnišču, v fiz-kulturi in pred vsem v borbi, proti kulaškim elementom. V imenu Okrajnega komiteja KPS je spregovoril tov. Živic Jože, ki je nakazal potrebo po sodelovanju mla-dine z ljudsko oblastjo, posebno se-daj v zadnji fazi letošnje odkupne akcije, ki je še bolj zaostrila raz-redno borbo na vasi. Navedel je ne-kaj tipičnih primerov izmikanja ob-vezi, kot je kulak Mikl iz Gorišnice, ki je poleg utaje zemljišča skrival razne predmete širše potrošnje. Ob koncu je izrazil prepričanje, da bo mladinska organizacija poživela vse tisto delo, ki kaže danes le manjše uspehe. Nato so se izvršile volitve dele-gatov, ki bodo zastopali mladino ptujskega okraja na skupnem kon-gresu SKOJ-a in LMJ v Beogfadu. Soglasno so bili izvoljeni tovariši Jurančič Vlado, Furlan Dušan, Golob Marija in Petrovič Štefka. Delegati konference so poslali po-zdravne resolucije Centralnemu sve-tu LMJ, Glavnemu odboru LMS ter Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije. Dramska skupina SKUD-a »Jože Lacko« je ob 30-letnici Cankarjeve smrti uprizorila »Kralja na Betajnovi« 11. novcmbra zvečer je SKUD »Jožc Lacko« — dramski cdsek — uprizoril v Mcstnem gledališču v Ptuju Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Pred uprl-zoritvijo je profesorica tov. Slugova v izčrpnih besedah orisala življcnic našcga največjega pisatelja in dramatika. S tem dnera je bila otvorjena Ljudska univerza ki bo v prihodnjili dnch pričela z red-nimi predavanji. Razen v Ptuju bodo osnovane podružnice Liudske univcrze tudi v ostalih kraiih okraja in sicer V Ormožu, Središču, Strnišču in Maišperku. M. R. Naše delo Delovna resolucija konference i. Ocnovna naloga je razširitev orga nizacije. V vaseh, kjer že obstojajo mladinski aktivi, je dolšnost vseh članov LMS, da z indAvidualnim de-lom, preko kulturno-prosvetnega de-la, fizkulture, predvojaške vzgoje itd. vključijo do konca leta vso še ne-organizirano mladino. Za predele, kot so Dravsko polje, okolica Les-kovca in Pacinje, kjer mladinske organizacije še ni, zadolžuje konfe-renca OK SKOJ-a in OO LMS ter vse bližnje aktive LMS, da tam v najkrajšem Času postavijo mladinsko organizacijo* II. Vzporedno z razširitvijo se mora organizacija LMS v našem okraju tudi organizacijsko in ideološko okrepiti. Zato postavlja konjerenca pred vse aktive L31S nalogo, da ze do skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ (do 15. decembra) temeljiio preštudirajo načrt statula LMJ, do konca leta pa resolucijo o nalogah, sprejeto na IV. k^ngresu SKOJ-a ter statut mladinske organizacije, ki bo sprejet na skupnem kongresu. Ravno tako bo treba začeti s predelavo ma-teriala s skupnega kongresa. Pri tem pa ne smemo pozabiti na študij, ki je predviden po planu Centralnega sve-ta. Vsi aktivi morajo do konca leta predelati temo: »Kaj so in kam vo-dijo naše kmetijske zadruge«. III. Konferenca je mnenja, da SKOJ v našem okraju še ni povsod izvršil svoje naloge, še ni prenesel svojih kvalitet na vso mladino. Zato obve-zuje vse grupe SKOJ-a, ki morajo biti še naprej vodilna sila v mladin-ski organizaciji, da ne prenehajo s svojim delom, pač pa morajo njego-vo vsebino še poglobiti. To pa bodo najbolje dosegle s študijem progra-ma in statuta KPJ in članka »O liku komunista«. SKOJ mora biti vzor ostali mladini pr% izvrševanju obvez, pri izvrševanju nalog petletnega plana in v svojem osebnem življenju. IV. Konferenca postavlja pred vse ak-tive na vasi in po šolah, da pojačajo borbo proti škodljivemu vplivu kle-ra, ki skuša zavesti našo mladino s poti graditve socializma. Stalno je treba tolmačiti zločine, ki so jih de-lali duhovniki za časa okupacije nad našimi narodi, njihova izdajalska vloga in sodelovanje z našimi sovraz'-niki po osvoboditvi, njihova moralna pokvarjenost itd. Mladini je treba nuditi zdravo za-bavo, jo zainteresirati na kulturno-prosvetnem delu, na fizkulturi itd. Na ta način bo 6na pr% mladinski organizaciji našla več, kakor ji pa danes daje duhovnik. V. Mladinski organizaciji je poverje-na velika naloga — da vodi naše pionirje in da skrbi za njihovo vzgo-jo. Zato nalaga konferenca vsem gimnazijskim in vsem kmečkim aktir vom, posebno pa onim, ki so na se-dežu sole, da posvetijo pionirski or-ganizaciji več pažnje. VI. fieferat in diskusija sta pokazala, da je nujno potrebno: a) da vsi kmečki aktivi takoj zaČ-nejo z agitacijo za vpis čim večjega stevila mladlne v kmetijske zadruge. . Mladina naj se vpiše kot glavni čla ni; le tako bo ona imela pravico, i da soodloča v zadrugi; b) da mladinski aktivi takoj pri-stopijo k ustanavljanju strokovno nadaljevalnih tečajev in sicer v sle-dečih aktivih: zadruga Osojnik, za-druga Dravinjski vrh, zadruga Gor- | ca-Dežno, zadruga Sobetinci, zadru- i ga Litmerk, Starše, Turnišce-Dra&sn- ci, Podlchnik, Zavrč, Dornava in Or- mož — državno posestvo. V te pe- čaje naj potegnejo vso mladino iz ; državnega posestva in iz okoliških y,vasi. Zaradi ustanovitve teh tečajev 1 naj $e vodstva aktivov pcvežejo z ¦ upravami obdelovalnih zadrug in državnih posestev ter z vodstvom i najbližje šole. c) da mladinski aktivi v Zetalah, Sed,lašeku, Grajeni, SrediščUj Vito- | marcih, Trnovski vasi, Desterniku, ! Podgorcih, Markovcih, Gorišnici, Cir- ', kovcih, Cirkulanahj Leskovcu in šs drugod osnujejo kmetijske kroške, v katere naj poleg mladinc pritcg- nejo tudi starejse Ijudi; d) na podlagi dosedanjega dela ' vaških kulturno-prosvetnih skupin i sprejema konferenca sklep, da se \ sporazumno s Krajevnimi Ijudsko-\ prosvetnimi sveti ustanovijo kultur-' no-prosvetna društva v sledečih ak-| tivih: Gorišnica, Cirkovci, Središče, j Ormož, Podgorci, Vitomarci, Gorca-i Dežno, Bukovci, Markovci, Starše, j Biš, Hajdina in Cirkulane. Ta dru-1 štva morajo vključevati vse oblike kulturno-prosvetnega dela. e) Povsod tam, kjer so traktorske brigade, to je v aktivih Starše, Cir-kovci, Tnrnišče, Markovci, Dornava, Podgorci in Središče, je treba pristo-piti k ustanovitvi moto-krožkov; v ta namen se j$ treba povezati z bri-gadirji traktorskih brigad, da sta-vijo na razpolago potreben strokovni kader; i) Da se rczširi fizkulturni pokret tudi na našo vas, postavlja konfe-renca sledeče naloge: Preko zime — v najkrajšem času — je treba ustanoviti telovadna dru- štva v sledečih vaseh: Polenšak, Jur- I šinci, Desternik, Dornava, Gorišnica, j Podgorci, Velika nedelja, Zavrč, Cir- | kulane, Žetale, Girkovd, Starše, Haj- dina in Podlehnik-vas. Mladinski ak- i tivi iz navedenih centrov naj skupno I s sosednjimi aktivi takoj pristopijo j k ustanavljanju društev, pri tem jim bo pomagal Okrajni odbor Fizkulture in OO LMS. Vodstva aktivov so za- dol&ena, da bo v telovadno drustvo zajeta vsa mladina. VII. a) Ustanavljanje novih in Širjenje starih proizvodnih brigad, dokler ne i bo sleherni delavec vključen v bri- i gadni sistem dela. Da se izboljsa na- ; čin dela proizvodnih brigad, je treba i uvesti kratke proizvodne sestanke v ; odmoru ali pred delom; } b) Po vseh tovarnah je treba po- : jačati ideološko vzgojno delo; pred- | vsem v tekstilni tovarni v Majšper- j ku in pri Gradisu v Strni&ču. Tu naj se formirajo študijski krožki, ki naj krajevnim prilikam prknerno raz- vijejo svoje delo; i c) Skupno s sindikatom je ireba 1 organizirati kulturno-prosvetna dru-'. štva v tovarni Majšperk, tovarni | Strnišče in pri Gradisu Strnišče; 1 č) Konferenca zadolžuje grupo SKOJ-a in aktiv LMS pri Gradisu Strnišče, da s pravilno agitacijo zniža procent neopravičenih izostan-kov na minimum; ! d) Konferenca zadolžuje aktiv | LMS v tovarni perila v Ptuju, da do ; konca leta uvede brigadni sistem dela. Le s pravilnim delom pn vzgoji mladine, s poostreno borbo proti skodljivemu delovanju protiljudsktii elementov, s stalnim razkrinkova-njem protiljudskih duhovnikov, raz-nih špekulantov in saboterjev, ki skušajo motiti izgradnjo socializma, bomo častno opravičili zaupanje, ki nam ga izkaaujs naša slavna Komu-nistična partija in največji vodja jugoslovanskih narodov — naš Ijub-Ijeni maršal T it o. Izboljšanje orgonizacijske mreže bo pospešilo odkup krompirja in klavne živine Za iziboljšanje arganizacijske mreže v zvezi 3 pospešitvijo odkupa krom-pirja je bil v Ptuju ustanovljen de-lovnl štab z desettmi pomožnimi sektorskimi delovnimi štabi. Naloga omenjenih štabov je, da v smislu danih navodil sprovajajo odkup od proizvajalca pa preko kmetijskih za-drug, krajevnih ljudskih odborov ter drugih odkupnih forumov do potro&-nika. Delovni Stabi so v veliki meri odgovomi za pravilno obremenitev kmečkih gospodarstev pri odmeri ob-veze od strani krajevnih ljudskih od-borov, da poskrbijo in orgamizirajo pravočasno odpremo že odkupljer ,a krompirja ter da v glavnem poma-gajo na&m množičnim arganizacijam na terenu pri tolmačenju političnega momenta ˇ ukrepih glede odkupa kmetrijskih prodzvodov, ki bo še bolj zaostril razredno borbo na vasi. Naš delovni kmet mora zavzeti še odk>6-nejše stališče do izkoriščevalskih ka-piitalističnih elementov, pred vsem pa kulakov. V času delovanja Stabov in vsega .odkupnega aparata razkriiikujejo naši aktivisti in člani množdčnih or-ganizacij na terenu vse ane kulaške elemente, ki so se v dosedanjih pii-merih na kakršen koli način izmikali svoji obveznosti, bilo to s sfcrivar njem, preprodajanjem, zakopavanjem ali spekuLiranjem z razniml poljski-mi pridelM. Nekateri so celo utajUi del e krompirjean zasejanih površin ter skušali na ta način prikriti stvar-ni pridelek. Proti takiin so bile takoj podvzete ostre mere: bile so izdane odloobe o takojšnji zaplembi pride-lanega krompirja 50-tim kulakom, ostali pa so še v preiskavi Kulaki Koder Marjeta iz Sp. Brega, FricAntoniz Prepol j kMurko Barbaraiz Tržca so se kot stoillci gospodarske sabotaže zagovarjali pred ljudskim sodiščem, ki jih je ob-eodilo vsakega na 13 mesecev odvze-ma prostosti s prisiliiim delom in za-plembo celotnega premoženja, Isti so bili krivi malomamega gospodarje-.nja, utaje zasajene površiae ter ne-izpolnjevanja obveznosti do skupno-sti v oddaji kmetijskih piidelkov. Pravilno sta razumela in tolmačila mijnost odkupne akcije KLO-ja v Pavlovdh in Hajdini ter KZ v Loki, Podvincih in Ormožu, kjer je bil uspeh tudi največjL Do izpolnjeva-nja svojah nalog pa sta se pokazala fikrajno malomama KLO-ja v Cir-kovcih in Marjeti na Dr. polju ter KZ v Sobetincih (ki ima svoje evi-denčno poslovanje v ekrajnem nere-d«) in Levanjcih. Največje preizkužnje v borbi s ku-laki imajo aktivistd na Dravskem in Ptujskem polju (v Staršah, Cirkov-cih, okolici Ptuja in Ormoža), kjer je procentualno največ kulakov. V Slovenskih goricah poteka akcija znatno uspešnejše, kjer prevladujejo viničarji, mali in srednji kmetje. Ne-kaj primerov obvezne oddaje je v Halozah, kjer je potrebna velika pi^-vidnost pri obremenitvi kmečkih go-spodarstev, delno tudi v Slov. gari-cah, da bi ne prižlo do izstopa v od-nosu do malega iMednarodno demokratične federaci-je ženac in odločno stopile na branik miru. Zavedajo se, da so se vsa do-sedanja krvoprelitja vršila v zname-nju bogatitve kapitalistov, ki še ved-no hujskajo na novo vojno. Na5e žene se zavedajo, da je edini pravič-ni branik miru SZ, ki na čelu delov-nih nanožic vsega sveta brani demo-kratične težnje. Podpisna akcija za predlog tov. A. Višinskega je močno razgibala naše žene, predvsem v predelih Haloz, Slo-venskih goric, manj Ptujsko polje, medtem ko Dravsko polje, pred vsem kulaški predeli, ni zadovoljivo izvedlo te akcije. V trenutku, ko so vse naše sile vložene v hitro gradi-tev boljšega življenja, se še vedno najdejo manjše skupine, ki hočejo ta spontani polet zavirati, ker se do-bro zavedajo, da bo pri nas v naj-krajšem času popolnoma likvidirano izkoriščanje človeka po človeku. Tudi v Desterniku in Vitomarcih se razne take škodljive skupinice izjavljajo za novo vojno in novo krvoprelitje, vendar pa so že zdavnaj z novimi in novimi uspehi demokratičnih sil V svetu popolnoma razkrinkani, raz-krinjujejo jlh dne^Tit nsp*M naSe^ delovnega ljudstva pri uresničeva-nju plana, Tudi te skupinice bodo umolknile, ker se bo njihovo go-drnjanje zgubilo in utopilo v odmevu korakov naših borcev za plan na poti v socializem. V sami akciji smo doslej zbrali že 4206 podpisov, kar pa še ne dosega števila žena v našem okraju. Akcija se nadaljuje ter vsakodonevno pri-hajajo novi podpisi s pripisi za mir. Žene ptujskega okraja! Zavedajte se, da boste s to podpisno akcijo ko-ristile sebi in svojim otrokom ter s tem dokazalo, da ste boriteljice za mir. Telovadni tečaj za učitelje Dne 2. decembra se je v zadovolji-vem številu odzvalo učiteljstvo leve-ga brega k dopoldnevnemu fizkultur-nemu tečaju. V kratkem je bila pre-delana snov telovadnih ur za šole, ki nimajo telovadnega orodja. Tova-ri§ica Kotnik Anica iz Desternika je vodila vzorno uro s prvim razredom, kar ji je prav dobro uspelo. Energi-čen nastop tn mnogo prakse je po-kazala tovarišica Pogcrevc Mara iz Vitomarc, ki je vodila vzorno uro s četrtim rarredom. Ob koncu je tcv. Juvančeva prikazala telovadne ure, ki se lahko izvajajo pozimi v razre-dih, ko se telovadba ne more vTŠiti na snegu, in razne igre. Ker -je bilo zelo malo čas" za dis-kusijo, so obveščem vsi udeleženci, da svoje predloge in pripombe pošlje-jo referentu za fizkulturo. da bomo s skupnitn delom premostili vse te-žave in nejasnosti, da se obogatimo z znanjem in nudimo pri telovadni uri čim ve5 pestrosti in zanitnivosti. DOPOLNILO! V štev. 11 »Našega dala« smo ob-javili Člansk pod naslovom »Haloze so dobile svoj zadružni dom«., ki pa je vsled netočnih informacij nekoli-ko pomanjkljiv. Pri gradnji zadruž-nega doma v Podlehniku sta neae-bično delala in bila najpožrtvoval-nejša graditelja-aktivista tov. B r a-č i č L o j z e, kot predsednik uprave, , in tov. Nasko Franc, aktivist, ki j sta znala rešiLi tudi najtežje proble-me pri nabavi gradbenega mate_iala ali pri gradnji sami. Zaradi tega ime tov. Hriberšek Ivana izpade, ker je bil pomotoma I imenovan. Uredništvo. Na svoji zemlji Bredi meaeca novenibra se jc vršila v Ljubljani premiera prvega slovenskega umetniškega celovečer-nega filma »Na svoji zernljU. Pre-miera tega filma predstavlja v slo-venski kulturni zgodovini velik in pomemben dogodek. Prav tako, ka-kor je ta film s tehnične strani iz-delan z domačimi sredstvi, je tudi njegova vsebina domača, Ijudska — vzeta iz narodno-osvobodilne borbe na slovenskih tleh. Zgodba, ki jo film prikazuje, se dogaja na Primorskem, v Baški gra-pi, v času italijanske kapitulacije pa vse do osvoboditve Trsta. Pisatelju scenarija, tov. Cirilu Kosmaču, je v tem filmu uspelo prikazati na eni strani trpljenje primorskega Ijud-stva, ki je živelo zasuznjeno pod italijanskimi fašisti dolgih 25 let, na drugi strani pa njihovo Jierojsko pot, pot sodelovanja v narodno-osvobodil-n\ borbi narodov Jugoslavije. Ko razpleta svojo zgodbo z množičnim odhajanjcm tamkajšnjrga Ijudstva v narodnoosvobodilno borbo, je pteate-Iju uspelo prikazati široko množično sodelovanje jugoslovanskega Ijud-stva z osvobodilno borbo. V tem prvem slovenskem umet-niškem filmu sodelujejo igralci Slo-venskega narodnega gledališča vs Ljubljane, Maribora in Trsta ter igralci okro&nih gledališČ, kot na pr%-mer z Jesenic, Kranja, Celja in No-vega mesta. Reiiserja filma sta to-variš štiglic in tovariš Gale, glasbo za film pa je napisal skladatelj Mar-jan Kozina. Film je dolg približno 3000 metrov, to se pravi nekoliko več kot normalni celovečerni film. 8 filmom >Na svoji zemlji* 86 je , obrnila prva stran zgodovine slo- \ venslcega umetniškega filma. Slovcn-ska kinematografija je dokazala, da ima polno pravico in sposobnosti za samostojno življenje. Naše Ijudstvo upravičeno pričakuje od slovenskih kinemaiografistov novih, visokoidej- ] nih in kvalitetnih filmov. Ne more biti dvoma, da bodo slednji, oboga-teni - izkzcšnjami filma »Na svoji zemlji«, ta svoj d#lg tudi časino iz-polnili. Organizacijska vprašanja OF Okrožnice, naslovlfene krajevnim ali vaškim odborom OF, mnogokrat iz raznih vzrokov obležijo v predalih sekretarfev ali predsednikov odbo-rov. Da bo nai sleherni frontooee natanko seznanjen z delom frontnih organizacij na vasi, bomo v našem listu objavljali tzčrpne tzvlečke tz plana Okrajnega odbora OF, ki bo zajel najvaznejka organizacijska in druga vprašanja ter tekoče naloge froninih organizacij na vasi. 1. Da bi se naše irontne organizacije še bclj pomaožile, je trcba Čim prej pristopiti k vključevanju novLh članov, predvsem iz vrst viničarjev ter malih in srednjih kmctov, na drugi strani pa izločiti iz OF vsc tiste kulake, ki s svoj'm de!om in odnosom do naše dnižbene stvarnosti nasprotujejo vsem našim spložaim gospodarskim interesom. 2. Ustanavljanje in krepitev žc ustanovljenih štadijsldli krožkov OF bo v veliki mcri pripomoglo k poglobitvi difcrcnciacije oziroma zaostrevanju razredne borbc na vasi. 3. Sporazumno s sindikalno organizacijo bo v tem mesecu za-ključena sečnja drV v Novem mestu, kamor bo šc predhodno poslaua pomoč delovni brigadi. Novih 2000 kub. metrov drv za kurjavo je uasa nakazacib y našem okrajii. 4. V predpripravi za gradnjo zadružirib domov v priiiodnjem letn je treba pričeti z organiziranjem poljskšh opekarn in kopanjem gline. Letošnje priprave morajo biti tcmeljitejše kot so bile lanske. 5. V tem mesecu ustanoviti 50 osnovnih organiz&cij AF2 ter t.z obstoječe organizacijsko utrditi. Naloga njih je raobilizir&ti do-polnilo posebni frontovski brigadi, ki dcla ˇ tekstilnl tovami v Kranju. 6. Nalage mladine glej v delovni resolticiji, ki jc bfla sprejeta na skupni ckrajni konferenci SKOJ-a in LMS in jc objavljcna v ca-nasnji števiiki »Našega dela«. Novo življenje naših otrok v okrajnem dečjem domu >Težko m odgovorno je delo z na-šimi malimi,« je dejala tov. Ljubi-čeva, medicinska sestra in upravtiica okrajnega dečjega doma na Ljuto-merski cesti, ko sem jo ob neki pri-liki obiskal in zaprosil, če bi si lahko ogledal notranjost doma naših naj-manjšib.. Zelo živo mi je pripovedo-vala o domu, otrocih, delu med njimi ter o težavah, v katerih je zrastel dečji dom. Eno izmed prvlh pobud za ustanovitev takega doma je dal takratni tajnik OLO tov. Debenjak Slavko, ki je kljub takratnim teža-vam vztrajal in uporno zagovarjal potrebo po istem. Okna, stopnišče, zidovi in luči v hiši so bili v popol-.loma demoliranena stanju, kar JQ zahtevalo generalne preiireditve po-slopja, Po trudapolnem delu je bil dom urejen ter tako začel vršiti svojo veliko nalogo. Število prvih »malih. stanovalcev« je bilo majhno, z dotokom novih otrok pa so nastale nove težave, pred vsem v pomanj-kanju potrebnega perila. Pomoč v tem je nudil OO-RKS, ki je poleg perila preskrbel tudi obleke in živila, posteljnino pa je podarila takratna uprava narodne knovine. Veliko po-moči je nudil soc. zdravstveni odsek pri OLO, predvsem pa OIO sam, kar je dosedaj edinstven primer v Slove-niji. V dom so bili sprejeti nezakonski ter zdravstveno in socialno ogroženi otroci, sirote, nedonoščki ter otroci obojestransko zaposlenih staršev. Trecutno je v domu 40 otrok, od teh je 29 do 1 leta starosti, ostali pa do 3. leta. Prostora je sicer za 50 otrok, vendar pa jih vsled tehničnih nepri-kladnosti ne sprejemajo več. Tudi sedaj se še upravno osobje bori z raznimi objektivnimi težava- mi, kakor je pogrešanje separatnih prostorov (igralnic in jedilnic), kjer bi lahko zaposlili starejše otroke. Ministrstvo za ljudsko 2idrav3tvo je dalo obljubo, da bo interveniralo za pravočasno dobavo naročenih otro-ških oblek, vendar pa še do danes ' ni storilo ničesar. Verjetno je v svo- \ jem gledanju na naziv doma preveč birokratski, ker je slednji registii-ran kot »Dom dojenčkov«, zaradi če-sar starejši otroci še vedno čalcajo na obleko. Po objektivni presoji pa bi le moralo uvideti, da so potrebs le potrebe! Tudi odsek za trgovino in preskrbo pri OLO je nekoliko ne-resen pri sprejemanju naročil za do-bavo zelenjave. Matere obiskujejo svoje otroke ob nedeljah, ki jih pa lahko vidijo lo skozi okno. Tako zahteva hišni red, ; tako zahtevajo zdravstveni predpisi ! in pravila. Doječe matere pa imajo reden dostop k dojenčkom. Posebna skrb se posveča higieni ' samih otroik, ki so dnevno okopani ! in preoblečeni. Tudi kakovosti hrane ; se posveča stroga pažnja. Slabotni | in mlajši otroci prejemajo dnevno 7 rednih obrokov, vštevši nočne obroke, starejši otroci pa 5 rednih obrokov, kot dodatek pa prejemajo še sadje, pecivo in čokolado. Razen vestne in požrtvovalne tov. Ljubičeve, ki je otrokom kakor mati, so še 4 otroške negovalke ter 7 prak-tikantk za fitroške negovalks. Tov. Ljubičeva drži negovalkam redna strokovna predavanja in so vezana | na pomoč, ki jih nudi negovalkani pri njihovem praktičnem delu. Take domove je lahko dala samo ljudska oblast, ki nudi vsestransko pomoč pri rasti, razvoju, negovanju in vzgoji naših najmlajših. Prvo nagrajevanje prosvetnih delavcev v okraju Da bi &e najpožrtvovalnejšim pro-svetnim delavcem okraja dalo zaslu-ženo priznanje za njihovo vestno in neutrudno delo v žoli in izven nje, se je v sejni dvorani MLO v Ptuju zbralo 86 učiteljev, kjer so jim na slavnosten način bile podeljene de-n3.rne nagrade. Tov. 2ivic Jože, član OK KPS in član OIO, je vsem navzočim čestital k njihovira uspehora ter podčrtal veliko delo, ki ga opravlja naš pro-svetni delavec na vasi. Tudi vzgojno delo je vezano na razne in velike težave, posebno v našem okraju. Ve-liko truda in naporov bo treba vlo-žiti pri preusmeritvi nasega novega vzojnega dela, katerega smoter mora biti v popolnem skladu z novimi družbenimi temelji v naši državi. Ve-liko vlogo mora odigrati naš prosvet-ni delavec pred vsem v poglobitvi razredne diferenciacije na vasi ozi-roma v zaostrevanju rasredne borbe proti izkoriščevalskim in špekulativ-nim tendencam kulakov. Ob koncu je ponovno čestital nagrajenoem ter jih pozval k še intenzivnejšemu delu pri vzgoji ne saino naši najmlajših, tem-več tudi pri kulturni preobrazbi vse ljudske množice. Nato sta pomočnik poverjenika za prosveto tov. Franjo Hribernik iri okrajni prosvetni inStmktor tov. Stane Stanič podelila navzoeim de-narne nagrade v zuosku od 2000 do 5000 dinarjev. Ob koncu se je v imenu nagrajen-cev s toplimi in dirljivimi besedami zahvulila tov. Mervič Dora, učiteljica k Markovc, ter dejala, da le pogoji ljudske oblasti omogočajo sleherne-mu državljanu vsestranski razvoj in uspeh pri delu. III. revija SKUD-ov — pobuda za novo kulturno-umetniško dejavnost Revija je dala nov konkreten do-kaz, kako raste v glcbino le umet-ik st, ki ni ločena od naroda, od iiiode ljudstva in njegove splošne dejavnosti. Pokazala je, da imajo kraji z najmočneje razvito industrijo tudi najboljša kulturno-umetniška društva (Trbovlje, Maribor, Jeseni-ce, Ki-anj). Večina zmagovalcev raz-nih sekcij (godba Guštanj in Trbov-lje, dramatski odseki Jesenice, Tr-bovlje, pevski odseki Maribor, Kranj, piesni Javornik, Kranj, Guštanj) je h. industrijskih centrov. Značilno je, da imajo prav ta središča obenem največ mladega novega kadra in naj-več uspeha zaradi svojega velikega razumevanja in svoje nagnjenosti za poglobljen ideološki m resen stro kovni študij pri kulturno-umetni-škem delu. Nadalje je pokazala re-vija, da so tista društva, ki so po-stala organizacijsko že trdna enota (Moškrič, Ljubljana, A. Besednjak, Majribor, L. Hohkraut, Trbovlje) uspevala na vseh podrocjih svojega udejstvovanja • ter da je osnovna organizacijska podlaga društev z re-vijo v glavnem že izvršena, da jo bo pa potrebno še močno utrjevati, or-ganizacijsko in idejno poglabljati in so izven društev obstajajoče posa-mezne skupine le še drugotnega po-mena. Vsekakor so pol?azale godbe na pihala največji napredek v primeri z ostalimi sekcijami. Kljub slabim in-strumentom in ponekod še pomanj- kljivi zasedbi je od devetib. kar se-dem godb doseglo 75odstotno oceni-tev (Trbovlje, Guštanj, Hrastnik, Je-senice, Besednjak Maribor, Rožanc in poštarji Ljubljana). Med 13 na-stopajočimi pevskimi zbori je do-seglo tako visoko kvaliteto 6 zborov (Moškrič in Mazovec Ljubljana), S. Klavora in A. Besednjak Maribor, Kranj in Murska Sobota), od šestih drsanatskih skupin tri (Jesenice, Tr-bovlje, Ptuj). Orkestri in harmoni-ka^ji bistveno kvalitetno niso zrasli od zadnje revije v maju in jim bo potrebno dajati več strokovne po-moci ter- uvajati v orkestralne sek-cije več mladega šolanega kadra. Plesne sekcije so pokazale pri svo-jera delu mnogo ljubezni in domisel-nosti invso že prešle iz osnovnih or-ganizacijskih težav v oni stadij, ki poLrebuje predvsem mnogo poglob-ljenoga študija. Programom, poseb-no za instrumentalno glasbo, ki so bili v glavnem dobri, naj društva v zvezi s širšim študijem in boljšo po-vezavo s strokovnjaki v bodoče po-svecajo v celoti še več pažnje. Celoten pregled dela z nakaza-nimi smernicami bo služil sindikal-nim kulturno-umetniškiin društvom v zvezi s celotnim gradivom, ki bo v kratkem izšlo v tisku, kot drago-cen pripomoček za poglobljeno delo-vanje v zimski sezoni. Strokovne konference po raznih sekcijah, ki bodo na osnovi teh izkušenj, pa bo-do še bolj konkretno nakazale bodoče naloge. Na občnih zborih društev, ki so se-daj po reviji, naj društva temeljito pristopijo k študiju vsega materiala \z izkušenj ob III. reviji in tako še k resnejšemu in še uspešnejšemu delu. Kajti revija je imela s svojira kritičnim in avtokriti^nim načinom dela namen pobude za kvalit,etnejšo kulturno-umetniško dejavnost, ki jo delavski razred vrši in se tudi s to dejavnostjo preoblikuje v nove za-vestne socialistične ljudi. Šolski otroci v Cirkulanah imajo svojo kuhinjo Haloški predeli so najbolj revni del našega okraja. Sker ljudstvo po svoji zavednosti pri vseh akcijah v dobrobit skupnosti ne kaže tega vtisa. Vzemimo samo ljudsko poeo-jiio ali pa sodelovanje haloškega ljudstva v narodno-osvobodilni borbi. Seveda, primemo temu je tudi od-J ziv naše ljudske oblasti za potrebe i Haložanov. En taki primer je šolska kuhinja PRKS. Za lansko šolsko leto se je na pobudo OO RKS ustanovila šoLska kuhinja s 50-timi gojenci. 2al pa pri vsem prizadevanju okrajnega koordinacijskega odbora, predvsem tov. Krajnc Lidunke, stvar ni naj-boliše potekala. Krajevne edinice RKS so metale odgovornost na šol-sko upraviteljstvo, to pa na Podmla-dek RKS itd. Tako se je zgodilo, da v letošnjem šolskem ietu kuhinja ni delovala vse do druge polovice sep-terabra. Od tega časa naprej je pa delovanje kuhinje doseglo zelo viso-ko stopnjo. Ker nam je ostalo nekaj neizrabljenega kontingenta od mese-ca septembra, smo takoj pomnožili število rejencev od 50 na 110. Uvedli smo takšno poslovanje, da je vsaka hepravilnost onemogočena. Otroci dobijo trikrat tedensko obed z me-som, solato, juho, kavo z žganci, ječmenovo kašo itd. Obroki pa so zelo izdatni, da dnevno ostane po 5 do 15 obrokov za tiste učence, ki ostajajo popoldne na učnih krožkih in ki so zelo oddaljeni, Kontrola z GO RKS iz Ljubjjane je z delova-njem naše kuhinje bila zadovoljna, uvidela je potrebo haloških otrok in takoj odobrila, da zvišamo število obrokov od 50 na 110. Tako bomo z novim letom sprejeli na hrano še več otrok. Ljudstvo celega šolskega« okolisa pozdravlja prizadevanje RKS in dnevno pomaga s svojimi prosto-voljnimi prispevki, predvsem s po-vrtninami, katerih nam RKS ne more dati v zadostni količini. Zanimiva pa je, kako se KLO Cir-kulane odziva na naše prošnje glede potreb šolske kuhinje. Naj samo na-vedem primer, ko smo se obrnili na KLO Cirkulane s prošnjo, da nam prodajo za šolsko knhinjo 2 m drv. Na seji odbora smo jim obrazložili, da bomo v slučaju, da nam drva zmanjkajo, prisiljeni zapreti kuhinjo. In kaj so nam odgovorili? »Naj si jih pa starši sami redijo!« je cinično predlagal kulak po premoženju In miselnosti — Arbajter Anton — ia večina odbornikov, yeliki kmeti, kot so Voglar Franc, Brlek Anton, 2u-ran Ivan, od katerih niti eden ni vpi-sal tiiti dinarja ljudskega posojila, so pritrdili Ln skoraj začeli ploskati »imenitnerau« dovtipu. Ni čudež, da potem, pri vsem prizadevanju ljud-stva, v KLO Cirkulane vse stvari po-tekajo v takem neredu. Obrnili pa smo se tudi za pomoč ostalim od-borom in tov. Rajher Stanku, ki je našel več organizacijskih možnosti in socialnega. čuta, kot cel odbor RKS v Cirkulanah. Solska kuhinja je pripomogla k iz-boljšanju učnih uspehov in šolskega obiska na šoli, ki je lani v tein po-gledu bila med zadnjimi v Sloveniji. Hlapec Jernej in njegova pravica Nii na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro na stežaj! Ni berač in popotnik, kdor je gospodaril stirideset let; ni brez doma, kdor $i je sam dom postavil; ni ma treba prositi kraha, kdor ie sam obdeloval prostrana polja. Ti, ki »i delal — tvoje je delo: to je postava! Našel bom pravico, dodeljana mi bo; če mi fe oi ne prisodite, sodniki ne-spametni, kriviini; velik je svet, mnogo /e sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog. IV Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. Spotoma je srečal Človeka, ki ni bil ne gospod, ne štu-dent, ne hlapec; oblečen je bil v čr-no, nosil je brado, vedel je to in ono, drugače pa je bil malopriden človek, ki ni imel ne doma, ne Ijudi; prika-zal se je časih, ker je bil rojen na Betajnovi, pa je nenadoma izginil bogvedikam; tudi vere ni imel in se ni odkrival pred cerkvijo. »Poprašam ga, nevernikalc je po-mislil Jernej, in ga je ustavil. >Bog daj, Gostačev!« >Bog daj, Jernej!< »Ti, ki si učen in poznaš postave: tole mi povej! Štirideset let sem de-lal, postavil sem hišo, s svojim po-tom sem pognojil polje in senožet: čegav je dom?« črni študent je samo privzdignil obrvi in molčal. »Takole je torej, premisli: štiride-set let sem delal na tem svojem do-mu; če tam poklekneš, natanko po-gledaš grudo, pa boš videl, da je rao-ja, pa boš spoznal mojo kri. Tudi če pogledaš na hišo, te bodo v mojem imenu pozdravljala tista zelena okna ... Kako torej misliš ?« Student je strmel in molčal. Jernej je upognil hrbet globoko, nagubančil je čelo in položil kazalec na kazalec, da bi natanko razložil In razkazal. »Tako je namreč! PriSel sem pred štiridesetimi leti — odkod? Iz Resja, se mi zdi — iz Resja sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se na-potil; dolgo je že, tudi ne sanja se mi nikoli več, ne o materi, ne o bra-tih; in če bi nama zdajle prišli na-proti, bi jih ne pozdravil... Glej, in sem prišel in sem ustvaril tisti dom — tja poglej, tja pod klanec!« Študent je pogledal in se je za-čudil. »To je Sitarjevo... tam!« »Katerega Sitarja, vprašam? Kod si se klatil, da ne veš? Umrl je, vče-raj smo ga pokopali! Jaz sam sem še ostal, poslednji gospodar!« »Kam se je izgubil mladi Sitar?« »Ozri se, tam stoji, pred hišo; po-znam ga, ker stoji tako moško... Bog varuj, nič hudega o njem: do ber delavec bi bil, le malo prevec pije in nagle jeze je... Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj se ščeperi v božjern imenu, saj je mlad!« >Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar po očetu!« Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je široko zamahnil. »Kaj blebečeš, puhla učenost? Nisem te zato ustavil na cesti! ... Dedič je in gospodar po očetu — še-ga je, tudi pravica morda, Bog bo že vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: štirideset let je delal Jernej, šti-rideset let je Jernej zidal, Bog je blagosiovil Jernejevo delo, da je ob-rodiip obilen sad, stoteren in tisoče-ren. Cegavo je delo, čegav je sad? — to mi zdaj povej! Katera posvetna postava in katera božja zapoved je naredila, da nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena, da bi bila, če ga nakopičim, gora višja od Ljub-ljanskega vrha? in da nimam skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame z ržj6, pšenico ui ajdo? Učenjak, to mi zdaj povej!« študent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. »Jernej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hišo in ka-dar bo dozidal: gospodar na peč, Jer-nej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo ko-sil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal sen6 in slamo, in ko bo na-polnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta go-spodar in Jernej: goepodar bo sedel na zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili stelji. xaKO je nareana posveuna puattiva.. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari so-sed na desno lice, ponudi mu še levo; in če ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!« »Lažeš!« je vzkliknil Jernej. »Bog ni naredil krivicel« Morda je seglo študentu socutje v srce, zakaj ni se več smejal. »Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah tn božjih zapovedih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka, Hotel sem razložiti ljudem krivico sveta in postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico, Jer-nej, in je ne imenuj! Vrni se, pokle-kni pred gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot tiste hiše, ki si jo sam postavil, za skorjo ti-stega kruha, ki si ga sam pridelal. Tako stori, pa boš ubogal posvetne postave in božje zapovedi!« Jernej je počasi zmajal z glavo, »Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne in brez-božne besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni, kadar boo truden in lačen: postelja bo tam zate in žlica!« Tako je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko. In sta šla vsak po svoji poti. Naši sindikalisti pri sečnji drv Pred dnevi smo dobili pismo naSih tovarisev, ki v dolenjskih gozdovih pripravljajo drva za nase sindika-liste. Pismo se glasi: *Prva brigada je odSla iz Ptuja 3. novembra. Zelo dobro se počutimo v dolenjskih gozdovih, Brigada je formirana iz sindikalistov raznih podjetij. Presenetijo te znani obrazi Ptujčanov. Marsikateremu izmed njih sta delo v gV kmečko-obdelovalno zadrugo nas mislijo vtakniti. To ni za naše ljudi«, je poostril Pavlek svoj glas. »Res smešno, da nasedate parolara naših sovražnikov. Ali smatrate laž kot resnico?« ga je vprašal Kladi-vec. >Seveda je resnica. Zadnjič sem či-tal Kardeljev članek, ki naravnost sovražno nastopa proti velikim kme-tom in vaškim bogatašem. Prečital sem nekaj vrst, nato pa sežgal to pro-kleto brošuro.« >Sigurno ste se čutili prizadetega, ko ste čitali o vaških bogataših?« ga je Kladiyec hladno vprašal. >Kako? Prizadetega? Vem, da vi mladi ne boste dosti opravili, ker de-late in ne veste, za koga delate. Ta-ko so se zaganjali Hitlerjevi fanati-ki, ki so si razbili glave«, je izzival-no dejal. »S tem hočete reči, da se bo to tudi z nami zgodilo, kajne?« je tudi Kladivec poostril svoj glas. »Tovariš Pavlek, vas je hitrost našega razvoja tako presenetila, da nimate časa niti zasledovati te do-godke pri velikem ustvarjanju naše-ga ljudstva, posebno pa inladine«, ga je zavrnil Kladivec. »Rad bi le vedel, kaj bo napravila mladina ...«, so razburljivo zvenele Pavlekove besede. Nato je nenado-ma zapustil lokal in odšel. Jurič in Kladivec sta se spogleda-la in odšla. Zakaj Pavlek zopet spreminja svoj obraz, saj je komaj čakal, da bi se dokopal do kakršnega koli položaja v ljudski oblasti. Volitve so minile, Pavlekova prizadevanja pa so osta-la brezuspešna. Čas je hitel. Nova zadružna politika je posta-vila nove naloge, pred vsem decen-tralizacijo zadrug, Tudi v tej vasi bi si morali zadružniki izvoliti uprav-ni in nadzorni odbor svoje zadruge, ki je do sedaj bila le poslovalnica. Predsednik poslovnega odbora je bil Sever, nekdanji Pavlekov tajnik v kmečki posojilnici. Sever kot eden izmed predstavnikov premožnih kmetov si je prizadeval, da bi bo-doči upravni in nad^orni c»dbor pred-stavljali nekdanji ugledni vaščani. Zadružniki še niso bili obveščeni o predvidenem občnem zboru, ker se je Sever bal, da bi vnaprej preraču-nana zmaga ne odplavala po vodi. Zadružniki so šele dva dni pred zborom dobili pismena povabila. Kaj storiti, da ne pade zadruga v roke velikim kmetom? Učitelj Kladivec in pismonoša Ju-rič sta zbrala najboljše frontovce in jih opozorila na pretečo nevarnost. Kratek razgovor so zaključili s skle-pom: na zboru razkrinkati Pavleka in njegove ljudi. • Nedeljsko jutro. Po končani zgodnji maši so se ljudje zbrali v šoli, kjer je bil predviden zbor. Ne-kaj ljudi je odšlo v Pavlekovo go-stilno, kamor so bili povabljeni na čaj. Čez nekaj časa je prlšel zastopnik okrajne zveze. Sever je otvoril se<-stanek in referiral o dosedanjem delu poslovalnice in poslovnega od-bora. V referatu je opustil najvaž-nejšo stvar: ncva zadružna in trgo-vinska politika in njene naloge v izgradnji socializrna. Po referatu je govoril o tem zastopnik okrajne zveze. Slcdila je točka z volitvami uprav-nega in nadzornega odbora. Jlijudje so postali nestrpni. Sever, nekoliko razburjen, je de-jal: »Tako. Sedaj pa iz svoje srede po-iščite človeka, ki bi prevzel predsed-ništvo upravnega odbora naše za-druge...« Vsi so obmolknili. Tudi sain Se-ver ni mogel dalje. Izza mize pri stenski tabli se je dvignil poslovodja Poljanec, in s skoraj prestrašenim glasom začel: »Prepričan sem, da ni treba dolgo izbirati. Predlagam gospoda Pavle-ka, ki je po mojem mnenju edini po-štenjak v kraju ...« Nekateri so dvigali roke v znak pristanka na predlog. Sever je bil , vsled tega prisiljen ponovno sprego voriti v imenu svojega zvestega pri- jatelja Pavleka. ; »Zakaj ne dvigate rok? Delavnej-šega in uglednejšega moža bi ne mo-gli najti pri nas. Jaz sem prvi za njega«, je dejal. | Po teh besedah je nastalo godr-' rnonje. Večina ljudi je nehote d\ag-nila roke. V ozadju se je slišalo: ¦ (Nadaljevanje sledi) ¦