NARODNA IN
UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj
Odgovorna urednica: Mojca Trtnik (e-pošta: mojca.trtnik@nuk.uni-lj.si) Tehnični urednik: Jani Pečenko
Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Janko Klasinc, Meta Kojc, Veronika Potočnik, Gorazd Vodeb, Damjana Vovk Naslovnica: čitalnica Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov (NUK), fotografija Jani Pečenko
Naklada: 400 izvodov
Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana
Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-148 Naročnina za leto 2014: 50.00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30.00 EUR za dostop do elektronske oblike
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2	11
Spoštovane knjižničarke in knjižničarji, bralke in bralci,
veseli me, da vas lahko pozdravim kot nova urednica Knjižničarskih novic, ki v leto 2014 vstopajo v osveženi podobi in z novim uredniškim odborom. Na ustvarjalno pot se tako podajajo Tomaž Bešter, Janko Klasinc, Meta Kojc, Veronika Potočnik, Gorazd Vodeb in dosedanja urednica Knjižničarskih novic Damjana Vovk. Hvaležna sem jim, da so se skupaj z mano odločili stopiti novemu izzivu naproti.
Knjižničarske novice bodo ob sedanji vsebinski zasnovi postopoma pridobivale tudi nove vsebine. Prva letošnja novost je rubrika Iz dnevnega tiska, v kateri bomo sledili medijskim odzivom s področja knjižničarstva in knjižnic v Sloveniji. Gre za izbor člankov, ki vam jih podajamo v skrajšani, preglednejši obliki.
Ker pa Knjižničarskih novic ni in ne bi bilo brez vas knjižničarjev, si želimo, da pri njihovem ustvarjanju čim več sodelujete. Se v vaši knjižnici uvaja kakšna novost na katero bi radi opozorili ali dogodek na katerega ste ponosni? Ste prebrali dober strokovni članek in ne bi radi, da ostane neopažen? Se ukvarjate s kakšnim zagatnim strokovnim vprašanjem? Odgovor morda pozna kdo izmed bralcev Knjižničarskih novic. Ker prihajamo iz najrazličnejših knjižnic, včasih težko sledimo eden drugemu. Tu je priložnost, da drug z drugim delimo znanje, izzive in cilje.
Spremembe so del življenja, učijo in spodbujajo nas, da smo lahko še boljši. Včasih pa nas presenetijo in nas ulovijo nepripravljene. Zato zaključujemo z opravičilom za zamudo pri izidu prve letošnje in nekaterih prejšnjih številk Knjižničarski novic. Potrudili se bomo, da ne bo več tako. Brez vaših člankov nam ne bo uspelo, zato vsi še enkrat prijazno vabljeni k soustvarjanju Knjižničarskih novic.
Mojca Trtnik, odgovorna urednica
V TEJ ŠTEVILKI
KAZALO
Tretja elektronska izdaja Univerzalne
decimalne klasifikacije	2
Spremembe vrstilcev UDK
v skupinah 58 in 56	3
Dostop do gradiva na portalu Digitalne knjižnice Slovenije - dLib.si prek COBISS	4
Masovno razkislinjenje knjig: ohranjanje kulturne dediščine v Narodni in univerzitetni knjižnici 6
Osnutek Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu	7
Projekt KSS: Knjižnica slepih in slabovidnih. Usposabljanje deležnikov in zainteresirane javnosti 8
Vseživljenjskost učenja	8
Obvestila	9
Filipinske pravljice v MKI	10
Pogovor z ilustratorko Lauro Ličer	10
Iz dnevnega tiska	13
Novosti v zbirki Informacijskega centra za bibliotekarstvo, NUK	14
Vabila	15
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
STROKOVNE TEME
Tretja elektronska izdaja Univerzalne decimalne klasifikacije
V januarju 2014 je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) izdala tretjo elektronsko izdajo Univerzalne decimalne klasifikacije z letnico 2011 (UDCMRF 2011). Dosegljiva je na spletnem naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/udcmrf2011.
Mednarodno standardno referenčno zbirko vrstilcev UDCMRF (Universal Decimal Classification Master Reference File) izdaja Konzorcij UDC s sedežem v Haagu. Prevod je narejen iz angleškega izvirnika srednje izdaje UDCMRF 2011. Koordinator prevoda je NUK. Tretja izdaja zajema, poleg vrstilcev iz prve in druge izdaje, še vse spremembe in dopolnitve vrstilcev UDK od leta 2007 do leta 2011. Skupina enajstih prevajalcev iz različnih strokovnih področij je prevedla 11.712 vrstilcev.
Tretja elektronska izdaja vsebuje 55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev. Nove vsebine iz različnih področij znanosti so opisane z dodanimi vrstilci, nekateri vrstilci so opuščeni, nekateri pa delno spremenjeni glede na prvo in drugo elektronsko izdajo. Vse te tabele smo izdelali in so za uporabnike dosegljive v zavihku »Pomoč« (Seznam izbrisanih glavnih vrstilcev, Seznam izbrisanih vrstilcev iz pomožnih tabel, Seznam dodanih glavnih vrstilcev, Seznam dodanih vrstilcev v pomožnih tabelah). Za pomoč uporabnikom smo pripravili seznam sprememb glede na posamezne skupine UDK, kjer so razvidne razlike med novo in prejšnjimi izdajami. Nove glavne vrstilce UDK in splošne privesne vrstilce UDK v UDCMRF 2011 po skupinah UDK (v primerjavi z UDCMRF 2006) si lahko ogledate v tabeli:
SKUPINA UDK	ŠT. NOVIH VRSTILCEV
Skupina 0 Splošno	13
Skupina 1 Filozofija. Psihologija	1
Skupina 2 Verstva. Teologija	140
Skupina 3 Družbene vede	208
Skupina 5 Naravoslovne vede. Matematika	1615
Skupina 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnologija	138
Skupina 7 Umetnost. Razvedrilo. Zabava. Šport	14
Skupina 8 Jezikoslovje. Filologija. Književnost	260
Skupina 9 Geografija. Biografija. Zgodovina	214
Splošni privesni vrstilci za jezik =...	365
Splošni privesni vrstilci za obliko (0...)	1
Splošni privesni vrstilci za kraj (1/9)	2022
Splošni privesni vrstilci za rase in ljudstva (=...)	9
Splošni privesni vrstilci za čas »...«	454
Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe -0...	37
Iz tabele je razvidno, da je največ na novo dodanih vrstilcev v naravoslovju (skupina 5) in sicer s področja botanike. Prav tako je delno spremenjena in dopolnjena skupina 94 Zgodovina. Na področju zgodovine so dodani primeri sestavljenih vrstilcev iz različnih zgodovinskih področij posameznih držav, prav tako je veliko bolj podrobno opredeljena zgodovina glede na krajevno območje. V skupini 8 Jezikoslovje. Filologija. Književnost so dodane književnosti iz različnih držav. Med splošnimi privesnimi vrstilci zasledimo največ sprememb oziroma dodanih vrstilcev pri splošnih privesnih vrstilcih za kraj, delno spremenjeni so tudi splošni privesni vrstilci za čas. Pri splošnih privesnih vrstilcih za jezik je dodano veliko jezikov z območja Južne Amerike, Azije in Afrike.
Skladno z uporabo tretje elektronske izdaje Univerzalne decimalne klasifikacije UDCMRF 2011 v COBISS-u, v polju 675, podpolju $v vpisujemo kodo UDCMRF 2011.
Do konca februarja 2014 bomo pripravili še posodobitev spletnega mesta UDK, ki bo vključevalo nove funkcije iskanja:
•	iskanje znotraj posamezne UDK skupine, vzporedno z besedilom (tako bo možno hkrati iskati po UDK vrstilcu in tekstu),
•	omogočeno bo iskanje po izbrisanih vrstilcih UDK, ki eksistirajo v UDCMRF 2006 in bodo posebej označeni,
•	možno bo iskanje po točnem znakovnem nizu,
•	iskanje z Boolovimi operatorji (AND, NOT, OR),
•	iskanje po delnem ujemanju (%oil%),
•	iskanje po celotnem nizu (»...«),
•	prav tako bomo omogočili »personalizacijo« UDK vrstilcev. (Uporabnik bo lahko vrstilce dodajal v svoj seznam priljubljenih in dodajal opise, označeval vrstilce, si naredil svoj nabor najbolj uporabljenih vrstilcev, pisal komentarje in jih kasneje urejal in si tako zgradil svoj seznam vrstilcev, ki jih največkrat uporablja, pri katerih mora biti še posebej pozoren ipd. Do svojega nabora bo lahko dostopal samo on, z uporabniškim imenom in geslom).
Tudi letos bo NUK v maju in novembru 2014 izvedel brezplačna tečaja o Univerzalni decimalni klasifikaciji in uporabi tretje elektronske izdaje UDCMRF 2011. Podroben program in vsebino tečaja si lahko pogledate v Programu izobraževanja 2014, tečaj št. 11: Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije. Program izobraževanja za leto 2014 je dosegljiv na spletni strani NUK (http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/2014/ Program%20izobrazevanja_NUK_2014.pdf). Za konec naj povemo, da se naročnikom na elektronsko izdajo UDK pravica uporabe avtomatsko prenese na izdajo UDCMRF 2011.
Špela Razpotnik, Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica
2
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
STROKOVNE TEME
Spremembe vrstilcev UDK v skupinah 58 in 56
UDCMRF 2011 prinaša spremembe vrstilcev v skupini 582 (sistematska botanika), ki je bila zadnjič revidirana leta 1997. Predvsem so spremenjene skupine UDK 582.4/.9 (semenke). Spremembe in dopolnitve vrstilcev so bile objavljene v Extensions and Corrections to the UDC (2011).
Dosedanja razporeditev organizmov v skupini 582 je bila zasnovana na taksonomskem sistemu ameriškega botanika Arthurja Cronquista iz leta 1981. Nova klasifikacijska shema pa temelji na sistemu Angiosperm Phylogeny Group (APG) iz leta 2009.
Nova ureditev skupine 582 je bistveno bolj podrobna, kot je bila prejšnja. Mnogi rastlinski taksoni so po novem dobili svoj vrstilec, kar bo omogočilo natančnejšo klasifikacijo gradiva.
Primer: V tabeli UDCMRF 2006 so bile borovke (Pinaceae) označene z vrstilcem 582.475 in tu se je razdelitev končala. V tabeli UDCMRF 2011 pa sledijo podrobnejši vrstilci:
582.475.1	Pinus	(bor)	(rod)
582.475.3	Picea	(smreka)	(rod)
582.475.5	Larix	(macesen)	(rod)
582.475.6	Pseudotsuga	(duglazija)	(rod)
582.475.7	Abies	(jelka)	(rod)
582.475.8	Cedrus	(cedra)	(rod)
582.475.9	Tsuga	(čuga)	(rod)
Nov taksonomski sistem smatra nekatere rastlinske taksone za zastarele. V izogib težavam so neveljavni taksoni povsod, kjer je to mogoče, ohranjeni vzdolž nove klasifikacije, na kar nas opozarjajo opombe.
Primer: 582.57 Liliales / Liliiflorae (lilijevci)
Tukaj razvrščamo tudi Liliidae (znanstveno zastarel takson). Ta razred uporabljamo za razvrščanje takrat, ko bolj podrobna razvrstitev ni potrebna ali ni mogoča.
Liliidae so bile prej razvršene v skupini 582.57.
Številni vrstilci so ukinjeni, njihova vsebina pa je prenesena na druga mesta v tabeli. V novi klasifikacijski shemi noben ukinjen vrstilec ni dobil novega pomena, ampak so bile nove vsebine razvrščene v nezasedene skupine UDK.
Primer: 582.540 Bromeliaceae (bromelijevke) prej 582.548.11
582.688.8 Primulaceae (jegličevke) prej 582.689.2
Na mnogih mestih v tabeli je spremenjena besedna razlaga vrstilcev. Pri razlagi vrstilcev ima prednost latinsko poimenovanje organizmov, slovensko ime je dodano v oklepaju. Pri vrstil-cih, ki označujejo rodove, je v oklepaju dodan kvalifikator (rod).
Primer: 582.477.5 Juniperus (brin) (rod)
Dodane so številne podrobnejše opombe o uporabi vrstilcev. Pri posameznih vrstilcih so v opombah našteti taksoni, ki jih uvrščamo pod določen vrstilec.
Primer: 582.471 Taxaceae (tisovke)
Rod Pseudotaxus ter rod Austrotaxus, kot tudi strogo izumrla rodova Palaeotaxus in Marskea.
Za rodove Amentotaxus, Cephalotaxus in Torreya glej 582.474.
Hkrati s spremembami vrstilcev v skupini 582 je bila preurejena tudi skupina 56 (paleontologija). Do sedaj smo izumrle rastlinske taksone razvrščali v skupini 561 (sistematska paleobotani-ka). Skupina 561 se je podrobneje delila enako kot skupina 582 (sistematska botanika). V tabeli UDCMRF 2011 pa so izumrli in recentni organizmi razvrščeni v isti tabeli. Pri izumrlih taksonih je dodana opomba v oklepaju. Vzporedna razvrstitev izumrlih organizmov v skupini 56 je ukinjena.
Primer: 582.41 Progymnospermopsida (izumrlo) prej 561.41
582.42 Archaeosperma (prve golosemenke) (izumrlo) prej 561.42
Fosilne ostanke recentnih organizmov izrazimo tako, da vrstilec 56 z dvopičjem povežemo z vrstilcem za organizem.
Primer: Fosilne preslice smo do sedaj izrazili z vrstilcem 561.374.2, ki je izhajal iz vrstilca 582.374.2. Po novi ureditvi pa bomo fosilne preslice izrazili takole: 56:582.374.2.
Metka Sternad Narodna in univerzitetna knjižnica
2	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

STROKOVNE TEME
Dostop do gradiva na portalu Digitalne knjižnice Slovenije - dLib.si prek COBISS
Portal Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si) deluje že od leta 2005. V vseh letih delovanja je doživel več prenov in izboljšav, bistveno pa sta se povečali tudi količina in raznovrstnost objavljenega gradiva. Tako lahko danes na portalu najdemo izvorno digitalne publikacije kot tudi digitalizirano gradivo iz različnih zbirk NUK in drugih knjižnic. Ob koncu leta 2013 je celotna zbirka vsebovala skupno že 629.640 zapisov.
Pri tako veliki količini gradiva se vedno znova poraja vprašanje, kako uporabnikom čim bolj olajšati dostop in iskanje. Za ta namen razvijamo čim bolj optimalne nabore metapodatkov, gradivo pa skušamo čim bolje razporediti po tipih ali vsebinskih sklopih. Že dalj časa smo načrtovali tudi, kako bi omogočili dostop do gradiva neposredno iz COBISS zapisov, saj ima velika veličina gradiva zapise v sistemu COBISS, ta pa je za večino uporabnikov slovenskih knjižnic poglavitna točka dostopa do informacij o gradivu, ki ga hranimo. Poleg tega se predvsem v zadnjem času vedno bolj kaže potreba po ureditvi dostopa do obveznih izvodov izvorno digitalnih publikacij, ki jih zbiramo v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij (Ur. l. RS, št. 69/2006, 86/2009).
Format COMARC omogoča vnos URL povezav v zapise, kar se največkrat uporablja za navedbo izdajateljeve spletne lokacije pri izvorno digitalnih publikacijah, vedno bolj pa tudi za navedbo dostopa do digitaliziranih verzij tiskanega gradiva. Ker bi bilo ročno vnašanje vseh povezav v zapise izredno zamudno, smo se v sodelovanju z IZUM dogovorili za paketen uvoz. IZUM za potrebe uvoza povezav do oddaljenih elektronskih virov (spletnih baz podatkov) uporablja servis ELINKS, zato je bilo najbolj smiselno po isti poti poskrbeti tudi za uvoz povezav na dLib.si.
Po uspešnem dogovoru jeseni 2013 je bil najprej opravljen uvoz v testno bazo, s pomočjo katere smo lahko poiskali večje napake in pomanjkljivosti. Uvoz v živo bazo je bil opravljen v začetku leta 2014 za 40.762 zapisov, kar predstavlja glavnino gradiva na portalu dLib. si. Število objektov na dLib.si je veliko večje od zapisov v COBISS, ker so na portalu serijske publikacije objavljene po številkah ali po člankih, v COBISS pa je za vsak naslov periodike le en zapis.
Za potrebe uvoza povezav v zapise za serijske publikacije smo ustvarili 652 zbirnih zapisov na dLib.si. Na ta način je v COBISS zapisu le povezava do zbirnega zapisa na dLib.si, ta pa služi kot vstopna točka do številk in/ali člankov določenega naslova. Zbirne zapise namaravamo postopno obogatiti tudi s kratkimi tekstovnimi opisi, ki bodo poleg obstoječih metapodatkov vsebovali še nekaj več informacij o vsaki serijski publikaciji (Slika 1).
Uvožene povezave so vidne v lokalni bazi NUK in vzajemni bazi, vendar le v okolju COBISS OPAC. Ker je bil uvoz izveden s pomočjo servisa ELINKS, povezave niso vidne v okolju COBISS 3. Pri IZUM bodo uvoz izvajali vsake tri mesece. Vsakič bodo uvozili vse podatke, ki jih bodo dobili s strani NUK, tako da bodo upoštevane čisto vse spremembe, ki jih bomo opravili v vsakem vmesnem obdobju.
V vsak zapis so bili uvoženi trije podatki. V polje 856g URN identifikator, v 856u URL povezava, ki omogoča dostop do gradiva, v 856a pa navedba gostitelja (Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si).
Slika 1: Zbirni zapis za serijsko publikacijo na portalu dLib.si
2
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
Pri gradivu, ki je prosto dostopno, povezav v COBISS zapisih ne spremljajo opombe. Te so vnesene le pri gradivu z omejenim dostopom v prostorih NUK (večinoma obvezni izvodi in nekatera visokošolska dela) in pri zapisih za serijske publikacije, kjer je naveden podatek o dostopnosti letnikov na dlib.si (Slika 2).
Slika 2: Zapis v COBISS OPAC s povezavo (URL) do gradiva in URN identifikatorjem
Tečaj dLib.si
Vabimo vas, da se nam tudi v letu 2014 pridružite na brezplačnem tečaju Učinkovite rabe portala dLib.si. Skupaj si bomo ogledali praktične načine iskanj in kako najučinkoviteje do gradiv, ki jih ponuja portal.
Tečaj bo potekal 3. aprila 2014 od 10.00 do 12.00 ure v računalniški učilnici NUK na Turjaški 1.
Prijave na tečaj zbiramo na naslovu: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si
Vabljeni!
Poleg lažjega iskanja digitaliziranih kopij tiskanih publikacij bo prvič urejen tudi dostop do izvorno digitalnih vsebin, ki jih hranimo v NUK. Upamo, da bodo povezave v COBISS zapisih bistveno prispevale k boljšemu iskanju in dostopanju do digitalnih vsebin ter povečale prepoznavnost portala dLib.si.
Janko Klasinc Narodna in univerzitetna knjižnica
OBVESTILA
Izbrani zapis		train a povezava	
Polni ISBD		COMARC zapis 11/1]	
	Naslov	Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja	
	Ključni naslov	Problemi (Ljubljana)	
	Skrajšani ključni naslov	Problemi (Ljubi.)	
	Vrsta/vsebina	lip časopis	
	Jezik	slovenski	
	Leto	1962-	
	Številčenje	Leto 1, št.1 (1962)-	
	Založništvo in izdelava	Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962-	
	Fizični opis	24 cm	
	Pogostnost	Mesečnik	
	Opombe	Ima podserije: Problemi. Literatura; Problemi. Razprave; Problemi. Eseji Založnik se spreminja	
	Ima pod zbirko	Problemi. Literatura = ISSN 0353-4022 Problemi. Razprave = ISSN 0353-4014 Problemi. Eseji = ISSN 0353-4030	
	ISSN	0555-2419	
	Predmetne oznake (nekontrolirane)	ku Itu ra 1 fi 1 ozofija i književn ost	
	UDK	008 82.09	
	URL	http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MSFUK65F-Dostop do celotnega besedila: od 1962/1963, letniki, številka 1 do 2006, letnik44, številka 7/8	
	URN	URN:NBN:SI:spr-MSFUK65F	
COBISS. SI-ID		13608448	
			
		VVorldCat SFX ZALOGA V DRUGIH KNJIŽNICAH "S? MEDKNJIZNICNA IZPOSOJA SPREMENI ISKALNO ZAHTEVO	
zapis [1/1] (T) Dostopna je elektronska verzija dokumenta ali pa gre za elektronski vir			
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
11
STROKOVNE TEME
Masovno razkislinjenje knjig: ohranjanje kulturne dediščine v Narodni in univerzitetni knjižnici
Med pomembnejše naloge Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) sodi ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine. Za pravilno ravnanje z gradivi so pomembne tudi raziskave, katerih dognanja so podlaga za oblikovanje ustreznih metodologij in postopkov hranjenja kulturne dediščine. Zato smo v okviru raziskovalnega projekta »PaperTreat« (6. okvirni program Evropske komisije) leta 2006 opravili pregled zbirke monografij NUK. Rezultati projekta so pokazali, da je bila večina knjig med leti 1870 in 1990 natisnjenih na zelo neobstojnem papirju. Izkazalo se je, da je stanje tega dela kulturne dediščine kritično, saj je tretjina monografskega gradiva že krhka in je primerna za uporabo le v izjemnih primerih. Razlog za slabšo obstojnost je v spremenjenem postopku izdelave papirja po letu 1850. Papir iz tega obdobja ima nizek pH, kar pospešuje njegovo razgradnjo. Predvidena doba uporabnosti t. i. »kislega papirja« je le sto let, zato se čas za njegovo reševanje že izteka.
Ogroženemu gradivu lahko podaljšamo življenjsko dobo s hranjenjem pri nižji temperaturi ali s postopkom razkislinje-nja, s katerim papirju dvignemo pH in posledično upočasnimo njegovo razgradnjo. Za obdelavo večjih količin vezanega gradiva so primerni predvsem nevodni postopki razkislinje-nja, ki so na voljo pri številnih tujih ponudnikih (npr. Paper-Save, PaperSave Swiss, CSC Book Saver, Bookkeeper). V okviru omenjenega raziskovalnega projekta »PaperTreat« je bila izvedena tudi primerjava različnih postopkov masovnega razkislinjenja. Izkazalo se je, da vsi testirani postopki papirju podaljšajo življenjsko dobo. Pri postopku Bookkeeper, ki podaljša življenjsko dobo papirja za 3,5-krat, smo na testiranih knjigah zasledili najmanj negativnih stranskih učinkov, kot so npr. zlivanje črnil, žigov, poškodbe vezav in pojav madežev.
Na javnem razpisu smo za razkislinjenje gradiva NUK izbrali ponudnika Preservation Technologies B.V. iz Nizozemske, ki pri razkislinjenju uporablja postopek Bookkeeper. Novembra 2013 smo v podjetje Preservation Technologies poslali več kot 8.600 naslovov (1.400 kg) arhivskih izvodov publikacij. Gradivo za razkislinjenje smo zaradi stanja gradiva in nuje po trajnem ohranjanju pričeli izbirati med najstarejšimi arhivskimi izvodi monografskih publikacij. V manj kot treh mesecih smo pregledali več deset tisoč izvodov. Izbirali smo predvsem nepoškodovane izvode, ki bi jim postopek lahko še podaljšal življenjsko dobo, saj knjig, katerih papir je že krhek, s postopkom razkislinjenja ne moremo več rešiti. Le-te smo uvrstili na seznam za digitalizacijo, saj lahko, navkljub dotrajanemu fizičnemu nosilcu informacije, s prenosom na nove nosilce ohranimo vsaj zapis.
Gradivo, izbrano za razkislinjenje, je moralo skozi postopek bibliografske obdelave, del gradiva pa smo morali še posebej pripraviti (npr. razrez pol ali manjša konservatorsko-resta-vratorska popravila). Evidenco o poslanem gradivu smo vodili preko segmenta COBISS/Izposoja in ker večina gradiva še ni bila opremljena s črtnimi kodami, smo morali najprej zagotoviti potrebno opremo gradiva. Za postopek avtomatizirane izposoje je bilo potrebno urediti podatke o zalogi.
Zaradi velike količine knjig in kratkih rokov oddaje gradiva žal istočasno ni bilo možno urediti tudi vseh bibliografskih zapisov. Ker je večje število zapisov za starejše gradivo še vedno samo v lokalnem katalogu NUK (retrokonverzija), bomo zapise uredili po vrnitvi knjig v knjižnico v začetku februarja. Takrat bomo opravili tudi analizo, s katero bomo ugotovili morebitne poškodbe gradiva. Pri projektu je sodelovalo okrog petdeset zaposlenih iz različnih oddelkov in zbirk NUK, ki so z odličnim sodelovanjem omogočili, da je bila naloga v treh mesecih odgovorno in uspešno opravljena.
Masovno razkislinjenje je vključeno tudi v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014 - 2017 (drugi cilj v poglavju 11. Knjižnična dejavnost), ki je dostopna na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201399&stevil-ka=3551, zato se v NUK že pripravljamo na pripravo nove pošiljke, ki jo bomo poslali v razkislinjenje v letu 2014.
» *■
Sv	"
i -i
Ji j
Mtmm
Primer gradiva, ki je že krhko zaradi kislinske razgradnje papirja. (foto: NUK)
Jasna Malešič, Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica
2
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
STROKOVNE TEME
Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu
Ministrstvo za kulturo (MK) je v januarju letošnjega leta objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Kot so zapisali na spletni strani MK, novela Zakona o knjižničarstvu predvideva novosti in spremembe, ki bodo pripomogle k hitrejšemu in kakovostnejšemu razvoju omenjenega področja. Predvidene spremembe osnutka bodo pripomogle tudi k uresničevanju določil Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, del katere je že v izvajanju. Predlagani osnutek med drugim predvideva strateški dokument nabavne politike knjižničnega gradiva za obdobje najmanj petih let, ki bo javno dostopen; spreminja postopek soglasij in pristojnosti k predlogu programa dela in finančnega načrta javnih zavodov na tem področju; določa varovanje osebnih podatkov uporabnikov; spreminja pogoje za imenovanje in razrešitev direktorja splošne knjižnice; opredeljuje stopnje izobrazbe za zaposlovanje v knjižnicah in spreminja sestavo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Javna razprava o osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu je potekala 5. februarja 2014 na MK. S strani MK so sodelovali minister Uroš Grilc, Tatjana Likar, Luka Nabergoj in Špela Spanzel ter predsednica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, Melita Ambrožič.
Uroš Grilc je v uvodu dejal, da veljavni Zakon o knjižničarstvu dobro opravlja svojo vlogo in da je malo vsebinskih sprememb. Vendarle je poudaril dve, po njegovem mnenju bistveni, spremembi. Prva je strateški dokument nabavne politike za pet let z ustrezno evalvacijo s strani Narodne in univerzitetne knjižnice. Ob tem je poudaril na transparentnost in javno dostopnost nabavne politike knjižničnega gradiva. Druga sprememba se nanaša na določbo o prekrških, sankcijah in zavezancih, ki med drugim predpisuje globo za neizvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Tatjana Likar je na kratko predstavila potek priprave osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, ki je bil zaradi kompleksnosti dolgotrajen in zahteven. Melita Ambrožič je poudarila problematiko varovanja osebnih podatkov članov knjižnice. Osnutek določa, da je trajanje članstva lahko največ pet let, osebni podatki o članih se v zbirki lahko vodijo še največ eno leto od poteka članstva v knjižnici. Poudarila je še, da so določila glede varstva osebnih podatkov članov usklajena z informacijsko pooblaščenko. Pojasnila je tudi vstopne pogoje za delo v knjižnicah. Osnutek predvideva, da se bo za delo bibliotekarja lahko potegoval tudi kandidat z visokošolsko izobrazbo z drugih področij oziroma poklicev, če bo že med študijem ali pozneje pridobil znanje iz bi-bliotekarstva, vredno najmanj 43 kreditnih točk. Bibliotekarske izpite organizira in izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica. Opozorila je še na spremembo sestave Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Minister je uvodni del javne razprave zaključil z mislijo, da v medresorskem usklajevanju pričakuje še nekaj dilem, zato je še posebej pomembno, da strokovna in zainteresirana javnost poda mnenje oziroma pripombe k osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Prvi so se k besedi javili predstavniki splošnih knjižnic (Viljem Leben, Jelka Gazvoda, Vesna Horžen) in nastopili dokaj enotno. Vsi trije govorci so poudarili najbolj problematične člene in spremembe, kot so: strateški dokument nabavne politike, pogoji za direktorja splošne knjižnice, pogoji za zaposlene iz drugih poklicev, ki bodo opravljali dela bibliotekarja (kreditne točke) ter sestava Sveta za nacionalno knjižnično dejavnost. Menijo, da strateški dokument nabavne politike ni potreben, ker knjižnice že imajo načrte, ki o tem govorijo. Ne strinjajo se s pogojem za imenovanje direktorja za splošne knjižnice, ki po novem predlogu določa izobrazbo s področja družboslovja ali hu-manistike. Enotni so bili tudi glede nestrinjanja spremembe 39b člena, ki določa, da dela bibliotekarja poleg diplomiranih bibliotekarjev lahko opravljajo tudi zaposleni drugih poklicev, ki bodo v okviru študijskega programa s strani akreditiranega visokošolskega zavoda opravili najmanj 43 ESCT kreditnih točk obveznosti s področja bibliotekarskih vsebin. Finančna situacija večine knjižnic ne omogoča dodatnih stroškov, zato se bojijo, da bodo stroške za tovrstno izobraževanje morali kriti zaposleni sami.
Viljem Leben (Osrednja knjižnica Kranj) je, poleg že zgoraj omenjenih pomislekov, opozoril še na pomanjkljivost osnutka, saj le ta ne predvideva dikcije, da knjižnice svojim članom lahko zaračunajo letno članarino, Jelka Gazvoda (Mestna knjižnica Ljubljana) pa je dodala, da bo, kljub drugačnim zagotovilom, sprejetje zakona imelo tudi finančne posledice za knjižnice. Eva Kodrič Dačic (Center za razvoj knjižnic, NUK) je opozorila na pomembnost strateškega dokumenta nabavne politike, ki je pogoj za strokovno delo vsake knjižnice. Poudarila je tudi predvideno analizo poročil o izvajanju nabavne politike knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah. Smiselna se ji zdi le v primeru strokovno in ciljno usmerjene evalvacije. Alenka Šauperl (Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo) je opozorila na kompetence diplomantov bibliotekarstva, ki so usposobljeni za delo v vseh vrstah knjižnic. Anamariji Rožič (predstojnica Centralne medicinske knjižnice) se zdi petletno načrtovanje nabavne politike težko izvedljivo, sploh na področju medicine. Ze na letni ravni je težko predvideti razmerje med podatkovnimi bazami in informacijskimi viri na eni strani ter klasičnimi, tiskanimi viri na drugi strani.
Po dveurni razpravi (premalo, da bi vsi prisotni lahko izrazili svoje mnenje) se je izkazalo, da je pripomb na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu s strani vseh vrst knjižnic še veliko in da knjižničarji še zdaleč niso/nismo enotni.
Mojca Trtnik Narodna in univerzitetna knjižnica
2	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

Projekt KSS: Knjižnica slepih in slabovidnih Usposabljanje deležnikov in zainteresirane javnosti
Kako se učijo ter berejo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja?
V	okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, je 28. 1. 2014 v Narodni in univerzitetni knjižnici, potekala delavnica z naslovom Kako se učijo ter berejo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja?
Namen delavnice je udeležence seznaniti s problematiko slepih in slabovidnih uporabnikov pri dostopu do vseh vrst informacij, predstaviti knjižnično dejavnost za slepe in slabovidne ter jih seznaniti z osnovami didaktičnega dela s slepimi, slabovidnimi in osebami z motnjami branja. Predavateljici Nina Schmidt in dr. Aksinja Kermauner (knjižnica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana in knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih) sta na predavanju med drugim pojasnili definicijo slepote in slabovidnosti, obrazložili kaj štejemo pod osnovne napake vida, kakšne so posebnosti zaznave slepih in slabovidnih, obenem pa smo se udeleženci lahko z vajami o čutilih za nekaj minut postavili v vlogo slepega oziroma slabovidnega ter se tudi seznanili s knjižničnim gradivom za slepe in slabovidne uporabnike.
Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja?
V	Narodni in univerzitetni knjižnici je 6. 2. 2014, potekala delavnica z naslovom Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja? Delavnica je namenjena knjižničarjem, pedagoškim in socialnim delavcem ter družinskim članom slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja.
Udeleženci smo bili seznanjeni s problematiko slepih in slabovidnih uporabnikov pri dostopu do informacij. Predstavljene so bile možnosti izkoriščanja elektronskih virov, ki jih ponuja nova informacijsko komunikacijska tehnologija. Spoznali smo tehnične pripomočke za branje, pisanje in upravljanje z informacijami za slepe, slabovidne in dislektike. Udeleženci smo se seznanili z ovirami, ki jih imajo slepi in slabovidni pri dostopu do svetovnega spleta in obenem pogledali primere dobro prakse s tega področja. Seznanili smo se s prilagojenim informacijskim sistemom, formatom DAISY in obenem preizkusili delovanje DAISY predvajalnikov. Delavnico izvajajo Kristina Janc, Dušan Jankovic ter Robert Hrovat Merič.
Brezplačni delavnici Kako se učijo ter berejo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja? ter Kako berejo ter uporabljajo splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja? bosta potekali še v drugih osrednjih območnih knjižnicah po Sloveniji. In sicer v Celju (11. junija), Kopru (22. maja), Kranju (20. marca), Ljubljani (28. oktobra, 30. oktobra), Mariboru (17. aprila), Murski Soboti (24. aprila), Novem mestu (27. marca), na Ptuju (18. novembra), v Ravnah na Koroškem (3. aprila).
POROČILA
Kontaktna oseba za prijave in dodatne informacije je Polona Marinšek, Narodna in univerzitetna knjižnica, Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center, tel.: 01/2001160, e-pošta: izobrazevalni-center@nuk.uni-lj.si. O izobraževanju si lahko preberete tudi na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.
Vljudno vabljeni k udeležbi!
Nina Mrak
Narodna in univerzitetna knjižnica
Vseživljenjskost učenja
Knjižnica, ki je sprva veljala le kot izposojevalnica knjig in znanja, se je v sedanjem času izoblikovala v prostor navdiha, učenja, srečevanja in druženja. Deluje kot odprto učno okolje, kjer lahko uporabniki v raznovrstnih aktivnostih brezplačno pridobivajo številna nova znanja ali obnavljajo to, kar so se skozi življenjska obdobja že naučili.
Na Koroškem je v zadnjem obdobju velika brezposelnost in padec življenjskega standarda, izobraževanje je postalo dosegljivo le redkim posameznikom. Ravno v pravem trenutku smo dobili povabilo s strani Javnega zavoda Mocis iz Slovenj Gradca, da postanemo partner v projektu Center vseživljenjskega učenja Koroška, s poudarkom na neformalnem izobraževanju nezaposlenih in starejših. Seveda smo ta izziv z veseljem sprejeli, saj smo v sodelovanju videli priložnost za kvalitetnejše opravljanje svojega poslanstva in večjo prepoznavnost svoje ustanove. Organizirali smo dejavnosti, kjer smo v prvi vrsti upoštevali želje in potrebe uporabnikov. Izvajali smo delavnice, predavanja, izobraževanja z različnimi vsebinami s poudarkom na učenju tujih jezikov, računalniških spretnosti, osebnostni rasti itd. V naših prostorih je živela tudi Točka za samostojno učenje, kjer so imeli udeleženci možnost individualnega učenja na sodobni IKT opremi. Na voljo jim je bila usposobljena mentorica, ki jih je usmerjala in jim lajšala začetne težave pri uporabi multimedijskih učnih gradiv.
Začetni tečaj Word: februar 2010
8
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
OBVESTILA
Rezultati našega dela so bili dokaj hitro vidni, predvsem v zadovoljstvu udeležencev, predavateljev in zato lahko z gotovostjo trdimo, da so bila naša pričakovanja uresničena in cilj absolutno dosežen. Projekt se je trenutno zaključil, smo v obdobju mirovanja, vendar pa želimo, da bosta politika in ekonomska situacija dovolili, da bodo tovrstni projekti še naprej financirani in da bodo živeli vsaj v tolikšni meri, kot je to bilo do sedaj.
Začetni tečaj nemškega jezika: marec 2012
Trenutno pa s področja vseživljenjskega učenja v naših prostorih poteka projekt Študijski krožek kot oblika neformalnega izobraževanja za odrasle, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. V krožku je manjše število ljudi, ki so se pridružili z namenom, da se naučijo nekaj novega, da naredijo nekaj koristnega za svoj kraj. Sestajajo se enkrat mesečno pod vodstvom usposobljene mentorice, vsebina krožka pa se začrta na začetku šolskega leta. V preteklih letih smo nabirali zelišča, organizirali zdravstvena predavanja, zbirali domoznansko gradivo, brali v domu starostnikov. Letos smo krožek poimenovali Letni časi in ustvarjanje, kjer udeleženci obujajo stare navade, ki so povezane z določenim letnim časom oz. s praznikom, izdelujejo drobna darila, aranžmaje, okraske, nakit. Zaključno dejanje je predvideno v poletnem obdobju, kjer bodo udeleženci pripravili razstavo izdelkov.
Izdelovanje okrasnih sveč: januar 2014
Tudi v prihodnje se želimo pojavljati v vlogi partnerja pri raznih projektih in v prvi vrsti ostati prijazna ustanova, ki zna prisluhniti potrebam in željam svojih uporabnikov. Hkrati pa se bomo trudili postati moderno informacijsko središče, z možnostjo uvajanja novih tehnologij, ter procesa vseživljenjskega učenja za vse ciljne skupine.
Lidija Štruc Knjižnica Dravograd Avtorica fotografij Jerneja Ban
Potrebe po branju ljudi s senzornimi, fizičnimi in kombiniranimi ovirami in drugimi ovirami na področju branja v Sloveniji
V	Narodni in univerzitetni knjižnici je v sodelovanju Fakultete za socialno delo, Univerze v Ljubljani ter Narodne in univerzitetne knjižnice, 4. 2. 2014, potekalo brezplačno predavanje oziroma predstavitev raziskave o potrebah po branju ljudi s senzornimi, fizičnimi in kombiniranimi ovirami in drugimi ovirami na področju branja v Sloveniji. Dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo je predstavila rezultate raziskave potencialnih uporabnikov knjižnice za ljudi s senzoričnimi, fizičnimi in kombiniranimi ovirami ter drugimi ovirami na področju branja v Sloveniji. Na predavanju je bila poudarjena potreba uporabe modela univerzalnega oblikovanja, oziroma »universal design modela« gradnje in opremljanja knjižnic. Pomemben je univerzalen dostop do knjižničnih storitev, dostop za vse vrste uporabnikov z ovirami, kot tudi za ljudi, ki niso ovirani. Univerzalno oblikovanje za univerzalen dostop pa naj se načrtuje že v začetku gradnje, opremljanja knjižnic, da ni morebitnih kasnejših potreb po prilagajanjih.
Nina Mrak
Narodna in univerzitetna knjižnica
t * m* •« ■
A B C D E V & * * _ • * • * • * *
mm *	• *	^	*	m
H i J J< L M N
r:	*
■ < • • ••
Q R S T o • * * * * ^
■mm * » • *
X V 2
Braillova pisava (vir: http://tlc.howstuffworks.com/)
Projekt: Prostorska analiza knjižnične mreže. Študija o dostopnosti splošnih knjižnic uporabnikom
Naročnik: Center za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.
V	sklopu projekta Prostorska analiza knjižnične mreže je bila izvedena študija o dostopnosti splošnih knjižnic uporabnikom. Rezultate študije je v Narodni in univerzitetni knjižnici 4. 2. 2014, predstavila dr. Vlasta Vodeb iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, ki je tudi izvajalec študije. Dr. Vodeb je prikazala Zasnovo prostorske analize dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo, pri študiji je bil uporabljen geografski informacijski sistem. Obenem je predstavila in prikazala tudi delovanje prototipa spletne aplikacije za analizo dostopnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo. Študija z rezultati je objavljena na spletni strani Centra za razvoj knjižnic, Narodne in univerzitetne knjižnice.
Nina Mrak
Narodna in univerzitetna knjižnica
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
9
PRI REDITVE
Filipinske pravljice v MKI
V torek 3. decembra 2013, so lahko otroci namesto običajne ure pravljic prisluhnili pravljici Deklica s svetilko, ki sta jo v duhu Waldorfske pedagogike pripravili Irena Menih in njena hčerka Katarina Tomšič. Lepe, iz polsti ročno narejene lutke je animirala Katarina, ki je med Ireninim pripovedovanjem pravljice tudi prižigala in ugašala svečke. Irena je pravljico začela in dokončala s pesmico, ki pripoveduje o tem, kako nas osvetljuje sonce, mi pa moramo biti sonce, ki razsvetljuje in z ljubeznijo ogreva druge ljudi. Zaigrala je tudi na ročno izdelano miniaturno liro. Ker Waldorfska pedagogika poudarja pomen tišine, je že prej opozorila starše in otroke, naj po končani igrici ne ploskajo. Otroke je drugačen pristop prevzel, zavzeto so sledili premikanju figuric in prisluhnili pripovedovanju.
Zvečer pa smo kljub zelo slabi udeležbi doživeli lep večer, na katerem je bila predstavljena knjiga filipinskih ljudskih pravljic Mesečeva vila. Sodelovala je prevajalka Tea Štoka, ki je sicer doktorica literarnih ved, pesnica, prevajalka in bibliotekarka na Visoki šoli za zdravstvo. Ilustratorka Laura Ličer, ki je kljub mladosti uspešna in prepoznavna slikarka s svojstvenim likovnim stilom, je povedala, kako so nastale ilustracije. Laura je sicer študentka geografije, a ker jo s prošnjami za ilustracije zasipajo od vsepovsod, nima časa dokončati študija. Poleg slikanja, vodenja likovnih delavnic za otroke, odrasle in brezdomce v društvu Kralji ulice je še osebna negovalka in spremljevalka gospe Elene Pečarič. Kristina Menih pa je z izjemnim talentom pripovedovala pravljice, ki se jih je prav za ta večer naučila na pamet. Tako smo izvedeli, kako je nastal svet, kako je bog ustvaril prve ljudi, kako so nastali Filipini, zakaj imajo Filipinci rjavo polt in še veliko drugih zanimivih zgodb.
Iz poučne spremne besede pa smo se naučili, da Filipine sestavlja več kot 7000 (sedem tisoč) otokov, da v filipinskih tropskih gozdovih rase več kot 10.000 različnih rastlin, več kot 1000 vrst orhidej in se po drevesih spreletava 325 vrst papig. Tu živita tudi najmanjši jelen na svetu in največji orel na svetu. V morju plava več kot 2000 vrst rib, morsko dno pa krasi več kot 10.000 vrst školjk. Skratka, veliko naravno bogastvo, ki se odraža tudi v pravljicah, kjer je stik z naravo globok in pristen, tudi nobena smrt ni zaman - iz vsake smrti se rodi novo življenje, najsi bodo to nove vrste riža in koruze, ali pa zvezde, kometi in planeti. Škoda, da smo organizatorji 4. PPF tako slabo poskrbeli za reklamo!
Ilustracije Laure Ličer
Besedilo in fotografije Špela Pahor Mestna knjižnica Izola
Pogovor z ilustratorko Lauro Ličer
Lauro Ličer sem spoznala v času, ko je ilustrirala knjigo brazilskih ljudskih pravljic Krakajoči papagaj. Knjigo je izdal Založniški atelje Blodnjak in je prva v zbirki Nit. Sledila ji je še knjiga filipinskih ljudskih pravljic z naslovom Mesečeva vila, ki jo je prav tako ilustrirala Laura. Srečali sva se na predstavitvi najprej prve, nato še druge knjige in ostali povezani preko e-mailov, smsov, facebo-ok sporočil in občasnih telefonskih klicev. Večkrat sem si ogledala tudi njeno spletno stran http://www.laura-licer.si/ in k temu vabim tudi vas. Ker so njene ilustracije nekaj tako posebnega in ker je njeno likovno delovanje mnogostransko, sem Lauro prosila za pogovor, ker bi jo rada predstavila tudi vam, dragi bralci.
Laura Ličer: Kauru
Špela: Laura, bi se nam najprej predstavila? Od kod prihajaš, kam si hodila v šolo?
Laura: Sem Laura Ličer. Živim v Ljubljani, tukaj sem se tudi šolala in preživela večji del življenja, na vsake toliko pa se imam tudi za Trebušanko, kjer sem v otroštvu preživela večino vikendov.
Špela: Si slikala že v otroštvu ali si ljubezen do slikanja začutila kasneje? Si morda likovno nadarjenost podedovala po starših ali starih starših?
Laura: Slikala sem že in predvsem v otroštvu. Vzorci in stvori, ki sem jih risala pri treh letih, so enostavne verzije tega, kar ustvarjam sedaj, v osnovi je isti sistem. Že kot otrok sem bila malce obsedena s simetrijo, risala sem nekakšne mandale. Vedno se je začelo v centru, od koder sem vlekla črte. Kasneje je vse skupaj malo zamrlo z rahlimi vmesnimi prebliski, zares pa sem obudila svojo ljubezen do ustvarjanja pred petimi leti, tako da sedaj delam nadure za nazaj. Strast do risanja je v družini. Mama je zelo nadarjena in rada slika, ampak slik ne kaže naokoli, samo bližnjim srečnežem. Prigovarjam jo v razstave, ker ima res poseben stil. Morda se bo nekega dne odločila. Dedek je tudi rad slikal. Žal je odprl ventil samo ko sva bili najprej mama in potem jaz majhni. Duška si je dal le ob ustvarjanju z otroki.
10
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
Špela: Kje pa si se slikanja učila? Si morda obiskovala kakšne likovne tečaje ali si samouk?
Laura: Pri šestih letih sem obiskovala tečaj v Pionirskem domu in kasneje na gimnaziji.
Špela: V letih, odkar se posvečaš slikanju, si ilustrirala že kar nekaj knjig in slikanic. S katerimi založbami vse sodeluješ?
Laura: Ilustriranje je bila moja skrita želja že od nekdaj, tako da sem zelo vesela, da se premikam v to smer. Moja prva knjiga - Dežka - pisatelja Francija Rogača je izšla v samozaložbi. Sledilo je sodelovanje z založbo Blodnjak, Literarnim valom in sedaj še z založbo Stella. Všeč mi je, da lahko pri vseh treh delam v svojem stilu, da je zelo pester spekter bralcev, ki so jim knjige namenjene ter da so književni zvrsti zelo raznolike - od otroških pesmic do pripovedk za odrasle.
Špela: Vse tvoje ilustracije so zelo živih, močnih barv. V kakšni tehniki so narejene? In zakaj te tako pritegnejo močne barve, saj se mi zdiš po naravi zelo nežen človek?
Laura: Najbolj uživam ob slikanju z akrili. Močni kontrasti so skupna točka mojih slik. Poskušala sem malo omiliti zadevo, vendar na koncu vedno pristanem pri kontrastih, ki jih še dodatno poudarja črna črta, ki obkroža vsak detajl. Močne barve me pritegnejo iz več razlogov, tako da zaenkrat nič ne kaže, da bom šla v bolj nežne vode.
Špela: Na tvoji spletni strani sem videla, da so pogost motiv tvojih slik mačke, ki si jim posvetila celo mačjo kolekcijo. Pa imaš tudi doma kakšno muco?
Laura: To je bil prvi sklop slik pred petimi leti. Že kot otrok sem naslikala črno mačko, ki je imela v svoji notranjosti živobarvne vzorce. Zdaj se je ta mačka zopet pojavila, le da so tokrat vzorci zunaj nje. Vsaka slika ima svojo zgodbo, in ker sem imela kar veliko povedati, je nastalo okoli 150 slik z mačjim motivom, vendar je mačka le opazovalec dogajanja, ki se spreminja od slike do slike.
Špela: Ustvarila si tudi igralne karte, katerih motiv so muce. So te karte priljubljena igra med tvojimi prijatelji? Kje se jih da kupiti?
Laura: Mačji tarok je bolj za mačkoljubce kot za hude kvartopir-ce, saj so ti večinoma navajeni na svoje ponošene karte. Vendar je vseeno lepo darilo za manj strastne igralce oziroma za tiste, ki se igranja šele učijo. Kupiti se jih da v nekaj trgovinah in na sejmih, kjer prodajam svoje stvaritve. Vsak tarok ima svojo zgodbo, zgornji del je časovno prej, spodnji pa potem.
Špela: Svoje slike tudi razstavljaš, kakšni razstavni prostori ti najbolj odgovarjajo?
Laura: Do sedaj sem imela okoli 25 razstav slik, nekaj tudi razstav ilustracij ali oboje. Zelo rada razstavljam v knjižnicah, svoja dela pa sem imela na ogled tudi na drugih lokacijah, kot so Mladinski center Litija, Metelkova mesto, Etnografski muzej in kakšni lokali, ki jih polepšamo z barvami. V prihodnosti bi rada razstavila tudi v kakšni galeriji.
Špela: Tvoja domišljija ne pozna meja. Ustvarjaš različna pravljična bitja in se poigravaš z vzorčki. Tudi svoji facebook strani si dala ime Bitjastovzorčasti svet Laure Ličer. Kje sploh dobiš ideje za vse te kreacije?
Laura: Ne vem točno. Dostikrat razmišljam o tem vprašanju, ampak nisem še prišla do končne ugotovitve, je tako bolj zanimivo. Velikokrat so utrinki iz realnega sveta, ki me obkroža. Zgodbe se tičejo mene osebno ali pa so me navdihnile zgodbe koga drugega. Potem jih dam v cedilo in na drugi strani pridejo ven v bitjastovzorčasti svet.
Špela: Tudi tvoji človečki so mi zelo všeč. Kako si prišla na idejo zanje?
Laura: Človečki so ljudje v bitjastovzorčastem svetu, ki je večinoma svet živali, oziroma ljudi upodobljenih kot živali. Tako da so človečki bolj izjema, pojavijo se le sem pa tja. Da me spomnijo, da obstajajo tudi v takih oblikah.
Špela: Ti sodeluješ tudi na raznih sejmih, vodiš likovne delavnice za otroke in odrasle, po želji komu poslikaš tudi stene v stanovanju. Kdaj sploh najdeš čas za vse te dejavnosti? Kako poteka tvoj delovni dan?
Laura: Ustvarjanje pride na vrsto po zaposlitvi. Saj ni tako nemogoče. Če nekaj res rad počneš, z veseljem ugasneš tv in izklopiš računalnik, ki jemljeta preveč časa. Ustvarjanju posvetim kakšne 4 ure dnevno, včasih več včasih manj.
Špela: Kje pa imaš atelje ali morda ustvarjaš kar doma?
Laura: Ustvarjam doma.
Špela: Kako pa je prišlo do tvojega sodelovanja z Založniškim ateljejem Blodnjak?
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
11
PRI REDITVE
Laura: Z Bojanom in Katarino Meserko smo se spoznali na ustvarjalnem sejmu v Novem mestu. Takoj sta mi omenila tradicionalne pripovedke ljudstev sveta in povedala, da iščeta ilustratorja. Nad idejo sem bila zelo navdušena, saj sem študirala geografijo in se mi je takoj zdela zanimiva povezava in super izziv.
Špela: Doslej si za to založbo ilustrirala knjigi brazilskih in filipinskih pravljic, ki sta že izšli. Naredila si tudi že ilustracije za naslednjo knjigo nigerijskih pravljic, nato pa se boš lotila še židovskih in ostalih. Zanima me, kako nastane knjižna ilustracija? Verjetno najprej prebereš pravljice, ampak kako pride do ideje kaj naslikati?
Laura: Najprej preberem vse pravljice, takrat približno vidim scene. Tradicionalne zgodbe so mi res zelo všeč, tako da imam ob branju kar pestro risanko v glavi. Nato določim, katere zgodbe bom ilustrirala. Žal sem omejena le na 7 ilustracij za vsako knjigo. Zgodbe določim bolj sistematično kot po navdihu, pazim na to, da so ilustracije približno enako oddaljene ena od druge. Ko imam izbrane zgodbe, pa nastopi navdih. Izberem tisto sceno, ki me v zgodbi najbolj pritegne - ker se mi zdi ključna za vsebino ali pa zato, ker se mi zdi, da bi tisti trenutek v zgodbi najbolje upodobila. Ko je izbrana scena, okvirno vem kaj bo, bistvo slike pa ponavadi nastaja sproti ali pa na koncu.
Špela: Originali teh ilustracij so kar majhni, vsi so na formatu A4. Se kdaj lotiš tudi večjih slik?
Laura: Za knjižne ilustracije zaenkrat ne, verjetno pa bo po potrebi sledilo tudi to. Slike, ki jih ustvarjam na platna in jih ne spremlja napisana zgodba, so pa tudi večjih formatov. Pravkar delam sklop slik, ki bodo različnih dimenzij in bodo povezane v eno samo nenapisano zgodbo. Imela bo samo naslov in sicer Na jasi. Pred časom sem naredila tudi zgodbo v slikah z naslovom Sobitja in upam, da nekega dne izide kot knjiga.
Špela: Pa se vrniva k ljudskim pravljicam. Teh je za celo zbirko, zato si se ustvarjanja lotila premišljeno: filipinske si zaradi neba in morja, ki obdaja otoke, pobarvala v modro, brazilske, ki se dogajajo v amazonskih gozdovih, so zelene, nigerijske so pretežno rjave, rumene in oranžne. Kaj te pri teh ljudskih pravljicah še nagovori?
Laura: Nek splošen utrip, ki je bil do sedaj pri vsaki državi drugačen. Ne znam točno opisati kaj bi to bilo. Nekatere barve mi sploh ne gredo zraven posamezne zbirke, pa ne le zaradi narave ali barv na zastavi. Nagovorijo me čustva, ki so v zgodbah, velikokrat pa tudi, ali so dogodki bolj prizemljeni ali bolj v oblakih. Na primer brazilske so se mi zdele kljub pravljičnim junakom bolj na realnih tleh, medtem ko je bila pri filipinskih najbolj primerna upodobitev z modro in predvsem vijolično.
Špela: Ilustrirala si tudi dve knjigi pravljic za odrasle, ki jih je napisala Breda Smolnikar. Tudi te so izšle pri istem založniku. Katere tvoje slikanice so še izšle v knjižni obliki?
Laura: Zbirka Bredka Pripovedka je zbirka pripovedk za starejše. Tako njena Pripovedka o Dursumi kot Pripovedka o Abrnci nista kaj dosti pravljični in so ilustracije kot nekakšna paralelna zgodba k realnosti. So mi v velik izziv in se veselim nadaljevanj. Izšla je še pravljica Dežka pisatelja Francija Rogača v slovenskem in angleškem jeziku. Trenutno je tik pred izidom pesniška zbirka Aleksandre Kocmut z naslovom Z zvezde na zvezdo. Ta teden pa se veselim prvenca Miha Praprotnika Rojstvo Ljubljane iz duha zmaja, ki je pravljična predzgodba ustanovitve mesta Ljubljana. V dobrem je še kaj nekaj knjig za leto 2014.
Špela: Ilustriraš morda tudi za otroške revije?
Laura: Zaenkrat še ni prišla ta priložnost mimo, bi pa z veseljem.
Špela: Si morda kdaj sodelovala na bienalih ilustracije?
Laura: Tudi ne.
Špela: Laura, še zadnje vprašanje. Kakšne načrte pa imaš za prihodnost?
Laura: Nadaljevati s slikami in ilustracijami iz Bitjastovzorčaste-ga sveta, sodelovati s čimbolj raznolikimi pisatelji in pisateljicami ter drugimi ustvarjalci. Predvsem pa širiti ideje, ki jih izražam z ustvarjanjem.
Špela: Laura, iskrena hvala za pogovor. Želim ti veliko zadovoljstva na tvoji ustvarjalni poti in sreče v osebnem življenju.
Laura: Hvala in tudi tebi veliko sreče.
Laura Ličer: Kraljica Kuščarica
Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola Ilustracije Laura Ličer
10
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
IZ DNEVNEGA TISKA
Vir: http://www.tra.gov.lb/Library/Images/Uploaded%20Images/press%20releases1.jpg
Za puconske svetnike bibliobus odveč
Delo, 7. 1. 2014, leto 56, št. 5 (Jože Pojbič)
Občinski svetnik Ernest Nemec je ob razpravi o finančnem načrtu Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti dejal, da bi bilo treba racionalizirati delovanje bibliobusa. Tudi Puconski svetniki dvomijo, da so obiski bibliobusa v Puconcih vsaka dva tedna smiselni in ekonomični, saj da si knjig v njem nihče ne izposoja. V Pokrajinski in študijski knjižnici (PIŠK) v Murski Soboti pravijo, da to ni res, poleg tega občina brez bibliobusa ne bi izpolnjevala zakonskih obveznosti do knjižnične preskrbe.
Pričetek obnove neznan
Večer, 7. 1. 2014, leto 70, št. 5 (Andreja Kaučič)
Čeprav ni resnejših birokratskih ovir za novo mariborsko knjižnico, nič ne kaže, da se bo gradnja ene ključnih investicij kaj kmalu začela. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na skoraj 22 milijonov evrov. 10 milijonov naj bi prispevalo ministrstvo za kulturo, letos pa bo za obnovo občina namenila zgolj 200 tisočakov. Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice, je pojasnila, da trenutno čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja za drugo fazo.
V	knjižnicah petkrat več ljudi kot na tekmah
Večer, 24. 1. 2014, leto 70, št. 20 (Melita Forstnerič Hajnšek)
V	Matični knjižnici Kamnik so prvi pri nas izmerili uspeh, kakovost in ekonomski vpliv knjižnice. V lokalnih okoljih je prikazati ekonomski pomen knjižnic še posebno pomembno. Izračunali so, da za vsak vložen evro ustvarijo 4,25 evra dodane vrednosti. Izračun torej dokazuje, da imajo občani korist od uporabe različnih knjižničnih storitev. Raziskava Online Computer Library Center (OCLC) je za leto 2003 postregla s presenetljivi podatki: po svetu se letno vloži v knjižnice 31 milijard dolarjev. Samo ameriške splošne knjižnice letno obišče 1,1 milijarde ljudi, kar je petkrat več kot športne tekme.
Nova ravnateljica NUK bo Martina Rozman Salobir
Dnevnik, 17. 2. 2014, leto 64, št. 39 (nr)
Nova ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) bo Martina Rozman Salobir. Na mesto ravnateljice jo je imenoval minister za kulturo Uroš Grilc. Kot so zapisali na Ministrstvu za kulturo, ima dolgoletne izkušnje na področju knjižničarstva, od tega več kot 20 let vodstvenih. Njen petletni mandat se bo začel 24. julija.
Knjižnice postajajo dnevne sobe
Večer, 26. 2. 2014, leto 70, št. 47 (Metka Pirc)
Kriza in težki gospodarski časi so močno zarezali v družbo nasploh in knjižničarji ugotavljajo, da postajajo knjižnice nekakšni rehabilitacijski prostor, »dnevna soba težav«. Jolanda Železnik, direktorica žalske knjižnice pravi, da se vsi knjižničarji trudijo, da bi ljudje največ prostega časa preživeli ravno v knjižnicah. Opaža, da je več povpraševanja po podatkovnih bazah, serijskih publikacijah, revijah, kar kaže, da si jih ljudje ne morejo več kupiti. Z vsem tem razumevanjem knjižnic se je bistveno spremenila tudi vloga knjižničarjev.
Knjižnica za slepe junija v novih prostorih
Delo, 7. 3. 2014, leto 56, št. 55 (Andreja Žibret)
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne se bo predvidoma junija preselila v nove prostore na Kotnikovi ulici 32 v Ljubljani. Nova knjižnica nastaja v projektu Knjižnica slepih in slabovidnih ter ljudi z motnjami branja (KSS), ki poteka že dobro leto in bo končan februarja 2015. V knjižnici bo shranjeno vse gradivo, skupaj s tehnologijo za uporabo. Uporabljati bodo začeli tudi novi format zvočnih knjig Daisy, ki omogoča struk-turirano branje, tudi po posameznih straneh in poglavjih, kar doslej ni bilo mogoče. Dolgoročno želijo razbijati tabuje o slepoti in slabovidnosti in pomagati slepim k vključevanju v življenje. Ocenjujejo, da je vseh slepih in slabovidnih v Sloveniji 10.000.
Po pomoč v knjižnice
Dnevnik, 11. 3. 2014, leto 64, št. 58 (dv)
V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) bodo še dva tedna lastnikom nepremičnin pomagali pri podatkih o njihovih nepremičninah. Prvo izobraževalno delavnico za lastnike nepremičnin, ki želijo na spletu pregledati ali spremeniti podatke v registru nepremičnin geodetske uprave, so začeli včeraj, naslednji termin pa bo v ponedeljek, 17. marca v Knjižnici Otona Zupančiča. V MKL so se odločili, da bodo v svojih knjižnicah po vsej ljubljanski regiji ponudili tudi individualno svetovanje glede podatkov v registru nepremičnin na spletu.
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
13
PRIPOROČAMO
Novosti v zbirki Informacijskega centra za bibliotekarstvo, NUK
• Reflecting on the future of academic and public libraries
Kakšna bo prihodnost splošnih in univerzitetnih knjižnic? Kako se prilagoditi hitro se spreminjajoči družbi? Kako se pripraviti na različne možne scenarije v prihodnosti?
• 50+ library services
Starejši ljudje kot uporabniki knjižnice? Kako se jim lahko približamo? Se lahko kaj naučimo iz zgodb in projektov ameriških splošnih knjižnic?
DIANTHA OOsV K HULL
REFLECTING
ON THE FUTURE
, q#iH*	^ar- rflMiH ► dJ! lal
Naslovnica (vir: alastore.ala.org)
• Exploring education for digital librarians
Kakšna znanja potrebuje knjižničar, ki gradi digitalno knjižnico? Vloga knjižničarja v dobi digitalizacije? Kako digitalne vsebine vključiti v izobraževalni proces za bodoče generacije knjižničarjev?

50+
library services
i Iti la 41 i .il ■ ■ i> li i il :i
Naslovnica (vir: alastore.ala.org)
• Izmedu javnosti i privatnosti
Elektronska knjiga danes in jutri? Novi izzivi za knjižnice in založnike? Pravni vidiki elektronskih publikacij - avtorska pravica, pravica do dostopa do informacij na spletu, itd.
Naslovnica (vir: store.elsevier.com)
Naslovnica (vir: culturenet.hr)
14
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
VABILA
Slovenska sekcija IBBY vabi:
2. april -mednarodni dan knjig za otroke
Letos je plakat in poslanico pripravila Irska sekcija IBBY, ena od 78 članic Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Plakat je ustvarila ilustratorka Niamh Sharkey, poslanico pa je napisala pisateljica Siobhan Parkinson. Poslanico je v slovenščini prevedla Jana Ambrožič, Slovenska sekcija IBBY pa je poskrbela za njeno distribucijo po vsem slovenskem prostoru.
Plakat: Pismo otrokom vsega sveta
Pismo otrokom vsega sveta
Bralce pogosto zanima, kako pisatelji pišejo - od kod jim zamisli? Najpogosteje dobijo odgovor, da so zgodbe plod pisateljeve domišljije. Ah, seveda, si mislijo bralci. Toda: kje domuje domišljija, iz česa je in ali jo imamo vsi? No, odgovarja pisatelj, domišljijo imam v glavi, seveda, in sestavljajo jo slike in besede in spomini in utrinki iz drugih zgodb in besede in delčki stvari in melodije in misli in obrazi in pošasti. In oblike in besede in gibi in besede in valovi in okraski in pokrajine in besede. In vonjave in občutki in barve. In ritmi in kratki tleski in žvižgi in okusi. In izbruhi moči in uganke in piš in besede. In tam notri se vse to vrtinči in poje in preliva. In lebdi in čepi in razmišlja. In se praska po glavi. Domišljijo imamo vsi, seveda. Kako bi sicer sanjali? A vsaka je sestavljena drugače. V kuharjevi je najbrž več okusov, v slikarjevi več barv in oblik. No, pisateljevo sestavljajo pretežno besede. In tudi v domišljiji tistih, ki zgodbe berejo in poslušajo, se gnetejo pretežno besede. Pisatelj v domišljiji svoje zamisli in zvoke in glasove in like in dogodke obdeluje, jih prede in oblikuje, da nastane zgodba, izražena izključno z besedami, zapisanimi
z brezštevilnimi vijugami, ki se kot bataljoni vrstijo na papirju. Pred očmi bralca te vijuge oživijo. Ostanejo sicer na papirju in so še vedno videti kot zvijugani bataljoni, a se preselijo tudi v bralčevo domišljijo, kjer začnejo svoj ples, da bralec začne oblikovati in sestavljati besede v zgodbo, ki se zdaj prede v njegovi glavi, kot se je na začetku v pisateljevi. Zato je bralec za zgodbo enako pomemben kot pisatelj. A zgodba ima le enega pisatelja, medtem ko ima lahko bralcev na stotine ali na tisoče ali mogoče celo na milijone - bodisi v izvornem jeziku bodisi v prevodih. Brez pisatelja zgodbe ne bi bilo, a brez številnih bralcev po vsem svetu zgodba ne bi zaživela. Bralci posamezne zgodbe imajo vedno nekaj skupnega. Skupaj, čeprav vsak zase, poustvarjajo pisateljevo zgodbo v domišljiji: dejanje, ki je tako zasebno kot javno, tako posamezno kot skupno, tako intimno kot mednarodno. In mogoče smo ljudje v tem najmočnejši.
Berite še naprej!
Siobhan Parkinson Prevod Jana Ambrožič
Osrednja dogodka ob 2. apilu (MKL, Pionirska -center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, bo v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY pripravila):
•	2. aprila ob 11h svečano odprtje razstave poučnih knjig z naslovom »Stoji učilna tiskana«,
•	16. aprila pa strokovno srečanje »V zgodovini so skrite zgodbe / v zgodbah je skrita zgodovina«.
Bližnjica do vabila in prijavnice za aprilsko strokovno sredo: http://www.mklj.si/napovednik#.UyKyNfNhaig
Branospobujevalna akcija »V zgodovini so skrite zgodbe/v zgodbah je skrita zgodovina«
Lanska bralnospodbujevalna akcija, s katero smo spobujali k branju poezije, je bila dobro sprejeta in uspešna. Zato smo se odločili, da letos - spet vsi skupaj - spodbujamo k branju, tokrat zgodb, povezanih z zgodovino, zgodovinskih knjig, pa tudi razlagalnih pravljic, skratka »zgodb, v katerih je skrita zgodovina«. Povezovala se bo s praznovanjem 2000 let Emone in Slovenskim knjižnično-muzejskim MEGA kvizom, ki je v tem šolskem letu namenjen tej temi. Opozarjamo tudi na letošnjo 100. obletnico 1. svetovne vojne (1914) in na 75. obletnico začetka 2. svetovne vojne (1939). Pobudnika in krovna organizatorja akcije sta Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soorganizatorji pa Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, DSP - sekcija za mladinsko književnost, Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga. Akcijo smo začeli 19. marca - na mednarodni dan pripovedništva, in bo potekala prek 2. in 23. aprila pa vse do konca šolskega leta. Predlagamo, da kakšen dogodek iz te akcije ali katere druge bralne dejavnosti (npr. iz bralne značke) v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v splošnih knjižnicah vključijo v Noč knjige, 23. aprila.
Vsa gradiva - poslanica in plakat ob 2. aprilu, vzpodbude za bral-nospodbujevalno akcijo in priporočilna seznam knjig (Pionirske in BDS) - so dostopna na www.ibby.si
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
15
VABILA
Vabilo na Mednarodno konferenco o rabi in ponovni rabi digitalnih vsebin
Innsbruck, 10./11. april 2014
Univerza v Innsbrucku bo 11. aprila pod okriljem mreže EOD -E-knjige po naročilu gostila mednarodno konferenco »Ohranjanje mrežne prihodnosti: uporaba in ponovna raba digitalnih vsebin«.
Na konferenci bo preko večih študij primerov prikazano, kako digitalne vsebine narediti in ohraniti vidne, povezane in trajne. Prvi slavnostni govornik, Martin Kalfatovic (Knjižnice Smithsonian, ZDA), bo predstavil izkušnje z rastjo in trajnostjo na primeru Knjižnice dediščine biotske raznovrstnosti in skušal prikazati, kako pridobljene izkušnje uporabiti tudi na drugih projektih digitalizacije. Drugi slavnostni govornik, Niklas Lindström (LIBRIS, Nacionalna knjižnica Švedske), bo prikazal možnosti, najboljše prakse in izzive s povezanimi podatki, ki predstavljajo osrednje mesto na novo razvite švedske knjižnične infrastrukture in nacionalnega kataloga.
Druga predavanja bodo predstavila:
•	koncept odprtih podatkov, vključno s pravnimi in tehničnimi vprašanji ter uspešnimi primeri iniciative OpenGLAM
•	primer interoperabilnosti med ISNI identifikatorji in drugimi sistemi
•	poizkuse z množičnim zunanjim izvajanjem (crowdsou-rcing) in množičnim zunanjim finnciranjem (crowdfun-ding)
•	dologoročno hrambo virov povezanih odprtih podatkov
•	sorodne teme, ki se nanašajo na založnike
•	ravnovesje med digitalizacijo, omogočanjem dostopa in ohranjanjem digitalnih knjižnic.
Program in povzetki predstavitev so dosegljivi na spletni strani konference. Brezplačne registracije so odprte: http://books2ebooks.eu/eod2014/registration.html.
Pred samo konferenco bo 10. aprila potekalo srečanje mreže EOD, na katerem bodo predstavljeni najboljši primeri iz prakse in skupni problemi pri izvajanju storitve EOD v sedmih letih obstoja ter pogled na dosežke petih let obstoja projekta EOD. Srečanje je odprto za vso zainteresirano javnost, potekalo bo v angleškem jeziku. Konferenco s pomočjo članov mreže EOD organizira Univerzitetna in regionalna knjižnica na Tirolskem (Univerza v Innsbrucku).
Več informacij:
Spletna stran konference: http://books2ebooks.eu/eod2014
Konferenca na Facebooku:
https://www.facebook.com/events/220483378139501
Vabilo k oddaji prispevkov
Spoštovani knjižničarji!
Revija KNJIŽNICA objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter soro dnih ved. Poslanstvo revij e KNJIŽNICA je prispevati k razvoju teorije in prakse ter dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh področjih.
Revija KNJIŽNICA je indeksirana v: LISA (CSA), LISTA (EB-SCO), Proquest Science/Technology Databases (HT&AJ, Technology Journals, Illustrata Technology), Proquest Research Library, ProQuest Library Science, IBZ in DOAJ. Prispevki v celotnem besedilu so prosto dostopni na spletni strani revije (http://knjiznica.zbds-zveza.si/) in v zbirkah podatkov LISA, Google Scholar, dLib in COBISS/OPAC. Vabim vas k oddaji znanstvenih ali strokovnih prispevkov za objavo v naslednjih številkah, predvidoma junija in oktobra 2014.
Posebej bomo veseli raziskav z naslednjih področij:
•	delovanje digitalnih knjižnic
•	uporaba digitalnih virov
•	informacijska pismenost
•	uporabniki in potrebe uporabnikov knjižnic
•	vrednotenje znanstvenega dela
•	vpliv knjižnic na kakovost delovanja matičnih ustanov
•	uvajanja inovacij v delovanje knjižnice
•	statistična raziskovanja
•	katalogizacija
•	vsebinska obdelava gradiva
•	bibliografije
Za vsa dodatna vprašanja in vaše predloge smo vam na voljo na e-naslovu: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si.
Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti = Journal of Library and Information Science ISSN 0023-2424
Hl-i	—
S^^^KNJliNKA fenlj* tm podratf* l>±>lol+kLamvj	
In IrnnrjKijiki nurmli	
-- - JLi£W/Wr m ■ ■■' i 55-T>r-rr	— ———
	i
Alenka Kavčič-Čolič odgovorna urednica revije Knjižnica Narodna in univerzitetna knjižnica
16
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.
Navodila za pripravo prispevkov
Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice.
Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka.
Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki).
Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo »Od leve proti desni:...« . Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu.
Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic.
Pošiljanje prispevkov
Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si. Prispevki niso honorirani.
Uredništvo Knjižničarskih novic
^T/fl	I NARODNA IN
f|4 <	M UNIVERZITETNA
^ptJR I KNJIŽNICA