Stenografični zapisnik
jednajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 5. januarja 1. 1888.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar grof Gustav Thurn - Valsassina. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, grof Er vi n Auersperg, Luka Robič, ekscelenca baron Josip Schwegel.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika X. deželno -zborske seje dnč 3. januarja 1888.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi mostu čez Beli Potok na meji med kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Belega in Črnega Potoka (k prilogi 53.).
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva Budanje za podporo za popravo cesta in mostov na občinskih cestah Budanje - Podvelb in Budanje - Dolge Poljane.
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega preparatoma Ferdinanda Schulc-a, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjunkta.
pMpgliljer §ra#
ber etfffen Strung
des ktninifdun lanifaps
?u ITat&atfj
ctm 5,	1888»
jUtwefettbe: ©orfi|enber: Sanbe8$auptmann @u* ftab ®raf S$urn«®alfaffina. - Vertreter ber f. f. Regierung: Sanbešprafibent Sinbreaž greifjerr b. SBinller. - ©ammtfidje Sftitgiieber mit Slušnafjme bon: gfürftbifcfjof ®r. Sacobu§ SKifjia, ©r min @raf SluerSp er g, Sufa§ Siobič, ©jceaenj Sofef S3aron ©djmegei.
®agesordnung:
1.	2efung beg ifkotofoffeg ber X. Sanbtaggfifsung hont 3. Jänner 1888.
2.	SRittfjeilungen beg Sanbtaggprüfibiumg.
3.	ÜHitnbli^er Seridit beg ginanjaugfctyuffeg Betreffenb ben Sau ber Ärain unb Äärnten öerbinbenben ©renjbrüde über ben SBeifjenbadj unb bie bamit in Sufammenpang ftepenben Sor» rectionen beg SBei§en= unb Sd/toarjenBacijeg (jur Seüage 53).
4.	»lünblicper SSertdEit beg ginanjaugfcEmffeg über bie Petition be§ ©emeinbeamteg Subaine unt ©uböention für Strafien» unb SrütfenperfieHungen auf ben ©emeinbeftra&en Subaine» ©ol unb Subaine»Sangenfeib.
5.	rnnblidjer Seridjt beg Serioaitunggaugfcpuffeg über bie $e= tition beg ©emeinbeamteg äßippacp um SetniHigung jur ©in» Hebung einer Auflage bon 1 fi. 50 fr. per §eftotiter Sier.
6.	üßünbridjer »eridjt beg SBerinaitunggaugfcfjuffeg über bie $e» tition beg Sftufealpräparatorg gerbinanb ©cpuij um Ser» lei^ung beg Xi teig unb ©parafterg eineg SWufeaiabjuniten.
28
7.	Priloga 66. Poročilo upravnega odseka glede spremembe nekaterih določil zakona z dne 13. junija 1. 1882., dež. zak. št. 26 1. 1886., o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe (k prilogi 27.).
Obseg: Glej dnevni red in interpelacijo poslanca gospoda Pakiž-a in tovarišev.
7.	Seilage 66. SBeridjt be§ aSeri»altung8au§fd)uffe§ in Setreff fnberung einiger Seftimmungen beg ®efe$e§ hont 13. Sunt 1882, 2. ©. 581. Rr. 25 de 1886, Betreffenb bie äibtöfung ber auf Realitäten ^aftenben ©elbgiebigfeiten unb RaturaG leiftungen für Strien, Pfarren unb beren Organe (jur Set= läge 27).
3n^alt: ©iefje SageSorbnung unb bie ^Interpellation be§ Slbge^ orbneten §errn Raiiž unb ©enoffen.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
fSeflinn i»er £>ifcung um 10 flljr 30 ¿Minuten.
<£<wti>es{)(iuj>fmantt:
8c£> conftatire bte SBefd&lu§fä^igfeit be§ fjofjen fiau* fe§ unb bitte bert §errn (Schriftführer, ba§ fßrotofoit ber lebten ©ifsung ¿u beriefen.
1.	Branje zapisnika X. deželno - zbor-
ske seje dne 3. januarja 1888.
1* Sefung beg fßrotofoücg ber X. Sottbiagg*
ft^uttg bom 8. Jänner 1888.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik 10. seje v nemškem jeziku. — ©ecretör Pfeifer berliešt bctš jßro* tofoli ber 10. (Sijsung in beutfcfjer (Sprache.)
£ anbes^attptwanu:
SBünftfit Seinanb ber Herren irgenb tbefdje Seri** tigung be§ foeben bernontmenen ?ßrotofoIIe§ ?
(Nihče se ne oglasi. — Süemunb melbet fidj.)
Sft nicht ber gatt. SDiitffitt erffare idj ba§ 5ßro= iofoß ber lebten ©iguttg für genehmiget.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
2.	Mtitfjeilungen beg Sanbfaggfjraftbtuntg.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Pakiž in tovariši izročili so mi interpelacijo. Prosim gospoda tajnika, da jo prebere.
(Tajnik Pfeifer bere: — ©ecretdr Pfeifer liešt:) Interpelacija.
„Deželnemu odboru je bilo že naloženo, da izdela in predloži slavnemu deželnemu zboru načrt deželne cestne postave in načrt o uvrstenji cesta po deželi. Ker pa teh načrtov le še nij in ker so te deželne cestne postave prevažnega pomena za vso deželo, sta vijam do visokorodnega gospoda deželnega glavarja vprašanje: Ali pride v teku tega zasedanja načrt postave o deželnih cestah na vrsto ali ne, in v zadnjem slučaji: Zakaj ne?
Primož Pakiž.
Mohar.
Dev.
V.	Pfeifer. Klun.
Dr. Šterbenec. Šuklje.
Višnikar. Hinko Kavčič. A. Kraigher. Lavrenčič. Dr. Papež. Hren.“
Deželni glavar:
Na to interpelacijo bom precej odgovoril.
Poročevalec v deželnem odboru gospod Detela je že izdelal dotično cestno postavo in obravnavalo se bode o njej v prihodnji seji deželnega odbora; potem se bode postava precej izročila slavnemu deželnemu zboru.
Prosim ta moj odgovor vzeti na znanje. (Klici — 9iufe: Dobro! dobro!)
Gospoda poslanca ekscelenca baron Schwegel in grof Auersperg se zarad bolehnosti ne moreta vde-ležiti današnje seje. Tudi gospod poslanec Robič je zbolel, treba bo vsled tega voliti novega verifikatorja. Volitev se bode vršila po dognanem današnjem dnevnem redu.
Izročam sledeče peticije:
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani prosi prenareditve §. 6. postave z leta
1879.,	ki ureja število plemenskih juncev.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem SSermaltungsaušfcijuffe ¿ugetmefen.)
Okrajno-cestni odbor logaški prosi, da bi se med deželne ceste uvrstila cestna črta Planina -Rakek-Bloškapolica-Ribnica, - črta Bloškapolica - Babno-polje in cesta iz Unice skoz Gozd v Postojno.
(Se izroča	upravnemu	odseku.	—	SBirb	bem
SBerttmItung3au§fd)uffe pgetttefen.)
Gospod poslanec dr. Papež izroča prošnjo županstev v Radečah in drugih zavolj denarne podpore za zgradbo Savskega mostu pri Radečah.
(Se izroča	upravnemu	odseku.	—	SBirb	bem
S3ermaitung§au§fcf)uffe pgemiefen.)
Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo slovenskega dramatičnega društva	v Ljubljani za podporo.
(Se izroča	finančnemu	odseku.	—	SBtrb	bem
gtnanpušfcfiuffe pgemiefen.)
3 Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi mostu čez Beli Potok na meji med kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Belega in Črnega Potoka (k prilogi 53.).
8« 9Wmtbitdjer ¿Betttfjt beš ginanjau^f^uffci bctrcffcnb ben ber bratit unb $tirn= te« Oerbtnbenben ©rettjbruife itber ben SBetftenbadj unb bie banttt in gufam* ntcitljang fteljenben (£orrecttonen be§ 2Bet|en* nnb 0&nmrjenba&e§ (mr 33et* iage 53).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! V prilogi 53 poroča nam deželni odbor o zgradbi mostu čez Beli Potok na meji med kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Belega in Črnega Potoka.
častitim gospodom poslancem je iz obširnega in temeljitega poročila znano, zakaj je postala neob-hodno potrebna zgradba novega mostu čez Beli Potok, kateri veže koroško in kranjsko deželo od Bele Peči proti Trebižu. Povodenj 1. 1885. je bregove in most tako poškodovala, da se je moral precej napraviti most za silo, ki pa ni dosti močan, da bi služil še
dalje in je treba,vda se zagradi tudi nekaj bližnjih bregov Belega in Črnega Potoka. Most, ki je skupen deželi koroški in kranjski, je tudi napraviti ob skupnih troških tako, da donaša vsaka dežela polovico in enako tudi napravi vsaka dežela svojo dovozno cesto k temu mostu. Druga Zgradba, zagradba Belega in Črnega Potoka pa se deli deloma med deželo kranjsko in koroško in na drugej strani med državnim zbolj-ševalnim zakladom.
Kakor obširno poročilo kaže, donaša k zagradbi Belega Potoka razun Kranjske enako zboljševalni zaklad državni, kakor tudi dežela koroška. K zagradbi Črnega Potoka pa donaša le zboljševalni zaklad državni in dežela kranjska. Zavolj doneska od strani dežele koroške so bile precej obširne in deloma celo burne razprave, ker je naš deželni odbor zahteval, naj tudi koroška dežela - pripomore k zagradbi tega potoka, ker vse služi le temu, da povodenj ne podere skupnega mostu. Koroški deželni odbor pa se je trdovratno in z vspehom držal stališča, da vsaka dežela nosi troske za zagradbo hudournikov, ki spadajo v njen krog, ki teko v dotični deželi. Deželni odbor je dvakrat poskusil dokazati koroškemu deželnemu odboru, naj bi tudi on kaj donašal za zagradbo Črnega Potoka, a obveljal je končno ugovor koroške. Po mojih mislih je ta ugovor pravilen in bode veljal tudi za druge slučaje, v katerih bi se morda od naše dežele zahtevalo, naj donaša k zagradbi hudournikov, ki teko v sosednih deželah, katerih zagradba pa služi tudi našej deželi.
Kakor je razvidno iz poročila deželnega odbora, se torej zahtevajo iz našega deželnega zaklada sledeče svote: Za zgradbo mejnega mostu čez Beli
Potok............................1-700	gld.
za zgradbo	dovozne ceste......... 250	„
za popravo	Belega	Potoka....... 1.650	„
za popravo	črnega	Potoka	....	■	1.700	„
torej	skupaj	.	.	5.300	gld.
Tabela na 5. strani poročila pa kaže, koliko donašajo drugi konkurenti. Državni zboljševalni zaklad donaša za popravo Belega Potoka 3.300 gld., za popravo Črnega Potoka 1.700 gld., vsega skupaj torej
5.000	gld. Kranjska dežela mora doprinašati ravno prej navedene svote, Koroška pa za zgradbo mostu polovico, ki spada nanjo, to je 1.700 gld., za dovozno cesto pa, ki od koroške strani več stane, kakor od kranjske, donaša 600 gld., za popravo Belega Potoka ravno toliko, kakor kranjska dežela, namreč 1.650 gld. Za vso potrebščino v znesku 14.250 gld. torej donaša zboljševalni državni zaklad 5.000 gld., kranjska dežela 5.300 gld., koroška dežela pa 3.950 gld.
Načrt zakonu, kateri je predložen, obsega razdelitev teh doneskov, izrekoma kolikor spadajo na kranjsko deželo in kolikor donaša državni zboljševalni zaklad. Sicer je zakon načrtan po izgledu enakih za take namene v slavnem zboru že sklenjenih zakonov, katerega priporoča finančni odsek slavnemu zboru se sledečimi, zgolj jezikovnimi popravki.
Finančni odsek predlaga, naj se v slovenskem tekstu v §. 1. v 3. vrsti namestu „deželnih sredstev“ reče „deželnega premoženja“. V §. 2. slovenskega teksta je spremeniti v 4. vrsti beseda „sredstev“ v „premoženja“; — v §. 3. slovenskega teksta naj se zarad lepoglasja besedi „proračunjenega zneska“ pre-
stavite v 2. vrsto in se prečrta beseda „tedaj“ za tema besedama tako, da se začetek §. 3. glasi: „Ako bi troški popravnih del ne dosegli za Bpli Potok zneska proračunjenega na 6.600 gld. in za Črni Potok na 3.400 gld., je doneske . . . .“.
Dalje naj se v 3. vrsti §. 4. slovenskega teksta beseda „varuje“ nadomesti z besedo „brani“.
V nemškem tekstu je spremeniti v 4. vrsti §. 2. sedanje besede tako, da za besedo „iPteliorationS-fonbeS" pride vejica in odpade beseda „unb", v zadnji vrsti tega paragrafa naj se popravi tiskovna pomota in piše „abjufcpiiefjenben" namestu „abjufdjieffenben". V §. 4. naj se v drugej vrsti beseda „28affergenoffen= fdjaften" zbriše in uvrsti v 4. vrsto za besedama „im 93erwaltung§wege". To so vse spremembe, katere v imenu finančnega odseka predlagam. Priporočam, da se preide v nadrobno razpravo tega zakona.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. (Nihče se ne oglasi. — Stiemanb rnelbet fidj.)
Preidemo v specialno debato.
Poročevalec dr. Poklukar:
(Bere načrt zakonu z jezikovnimi spremembami, katere nasvetuje finančni odsek, potem naslov in uvod. Vse obvelja brez debate. — 2ie§t ben @eje|= entwurf mit ben bom gtnanjaušjdjuffe beantragten Säuberungen, bann ©itel unb ©ingang. SBirb oljne ^Debatte angenommen.)
Predlogi, katere finančni odsek nasvetuje, se glase tako-le:
a)	V prilogi 53. nahajajočemu se načrtu zakona o popravah Belega Potoka in Črnega Potoka pri Beli Peči se pritrjuje.
©etn in ber Beilage 53 enthaltenen ©efe|ent= Wurfe betreffenb bie ©orrectionen be§ SSeigenbacfjež unb be§ ©djwarjenbadjeg bei SßeifjenfelS wirb bie guftim» mung ertfjeilt.
b)	Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu izprosi Najvišje potrjenje.
©er 2anbe§au§fd)uj3 wirb beauftragt, um bie 2lHerf)öc!)fte (Sanction biefeS @efe|entwurfe§ einjufdjreiten.
c)	Slavni deželni zbor naj dovoli donesek iz deželnega zaklada in sicer: Za zgradbo mejnega mostu
čez Beli Potok ........................ 1.700 gld.
za zgradbo	dovozne ceste.................. 250	„
za popravo	Belega Potoka................ 1.650	„
za popravo	Črnega Potoka	....	■	1.700	„
torej skupaj .	.	5.300 gld.
©er hofje Sanbtag molle bie 93eitrags(eiftung ju bem SSaneber ©renjbruefeitber ben SBeifsenbacf) pr. 1.700 fl. ju bem S3aue ber ©trafjenrampe pr. .	.	250	„
jur ©orrection	be§	SBeifjenbadjeS pr. .	.	1.650	„
jur ©orrection	be§	©djwarjenbacf)e§ pr.	.	1.700	„
baijer jufammen	.	5.300	fl.
au§ bem 2anbe§fonbe bemilligen.
(Obvelja — Slngenommen.)
Predlagam, naj se predmet sprejme v tretjem
branji.
(Obvelja — Slngenommen.)
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva Budanje za podporo k popravi cesta in mostov na občinskih cestah Budanj e-Pod-velb in Budapje-Dolge Poljane.
4. Spfüttbltdjer ©eridjt be§ gittattjattgfiijttffeg über bte ^cititon beg ©emetttbeamieg ©ttbattfe «m 0ubbentto« für 0traffe«= uub ©rütfcnfjcrftciiungett auf bcu ©e= ntetitbefiraffe« ©uba«Jc=(£ol uub ©«banje* £a«ge«felb.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka o prošnji občine Budanje za podporo k zgradbi podpornega zidu na glavni občinski poti.
Občina Budanje povdarja v tej prošnji, da se je podrl podporni zid pod farovžem na glavni občinski poti v dolgosti nad 20 m, da bode torej treba zidati nov podporen zid v dolgosti blizu 28 m in v visokosti 9 m. Troski so proračunjeni na 705 gld. Dalje se povdarja v tej prošnji, da je občina zares ubožna, da so bile letine zaporedoma slabe in so ljudje zadolženi čez mero. Navaja se dalje, da ta občina še nikdar ni dobila in tudi ni prosila nobene podpore in je zarad tega opravičeno, da dobi primerno podporo k tej zgradbi.
Okrajno glavarstvo v Postojni prav toplo podpira to prošnjo, povdarja tudi, da je občina uboga in da so jo slabe letine jako poškodovale, da pa je ravno ta občina jako marljiva in tako rekoč izgledna občina tega okraja in bi vsled tega podpora bila popolnoma opravičena.
Tudi finančni odsek je smatral prošnjo za opravičeno, pogrešal je le, da se o troških v prošnji ne nahaja nič natančnega. Rečeno je le, da bode stavba veljala 500 gld., most čez nek jarek 50 gld., most čez drug jarek in zidan držaj pa 105 gld. Da bi bili troški na drobno izkazani, tega ni razvideti iz te prošnje. Zarad tega je finančni odsek sklenil nasvetovati, naj deželni odbor o tem poizveduje in tirja natančen izkaz. Ne bode treba tehničnega načrta, ampak zadostoval hode nadroben proračun, kakor ga napravi vsak stavbni mojster. Potem šele bode mogoče natanko preračuniti troske in odmeriti primerno podporo.
Finančni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja se izroča deželnemu odboru, da preiskuje stvar glede proračunjenih troškov dotične stavbe in dovoli v primeri potrebe podporo do 300 gld.
Poslanec Lavrenčič:
Glede na to, da so meni dotične razmere in potrebe popolnoma znane, ker prav blizu stanujem, štejem si v dolžnost stvar razjasniti, kolikor se to še ni zgodilo v prošnji sami. Soseska budanjska leži na zelo rebrenim kraji; ob mokrem vremenu, kadar dolgo dežuje, — kakor pretečeno jesen — ker je
spodaj večji del lapor (sovdan), se vsled tega celi kosovi zemlje kakor plazovi prepeljujejo in s tem podzidje in pota zrušujejo.
Poprava podzidja in potov pa bo stala gotovo še več, kakor je omenjeno v prošnji.
Kar zadeva ljudstvo, da je ubogo, o tem ni treba tu pripovedovati mnogo, saj vsi gospodje poznajo Budanjce, ki so večji del sami branjevci, kateri po letu tukaj kupčujejo s sadjem, da se zamorejo preživeti po zimi. Pa še to se jim je tako skrčilo v zadnjem času, da ne more imeti vsak tega zaslužka, ker si je treba omisliti „patent“, kateri velja 10 — 12 gld. Torej je le bolj trdnim, bolj premožnim mogoče pečati se s to kupčijo, večina prebivalstva pa je v velikih stiskah in potrebah.
Torej bi toplo priporočal, naj se od občine ne zahteva, kakor predlaga to finančni odsek, obširen in natančen načrt itd. Kajti ko bi se moral načrt napraviti po inženirji, stalo bi to gotovo polovico tega, kar se podpore da. Mislim, da se to da doseči tudi na drug način, namreč s tem, da deželni odbor določi kakega zvedenca, naj stvar pregleda in o njej poroča.
Ta svoj nasvet prav toplo priporočam slavnemu deželnemu odboru.
Poročevalec Detela:
Povdarjal sem že pred, da se ne tirja tehničen načrt o tej zgradbi, ampak zgolj natančnejši izkaz troškov in proračun, katerega, kakor sem omenil, lahko napravi vsak polir. To je malenkost, katera ohčini ne bode stala skorej nič, ampak pravilno je, da se za vsako podporo ima natančno podlago. Pri tem ne bode za občino tudi nič zadržka in gospod poslanec vipavski naj bode prepričan, da se bode deželni odbor oziral na to potrebo in dovolil podporo čem prej mogoče.
Prosim torej, naj se pritrdi nasvetu finančnega odseka.
(Obvelja. — Slngenommen.)
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva.
5. Sttmtbltdjer ©eridjt beg ©eritjalt««gg= a«gftf)«ffeg iibcr bte ^eititott beg ©e* tnetnbeamieg ©Jtojiaifj «m ¿Beimtttgmtg 3«r ©utlje&uug ettter Mfage bon 1 f(, 50 fr. per pdMihv ©ter.
Deželni glavar:
To točko moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker gospod poročevalec še ni sprejel potrebnih pojasnil od občine Vipavske.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega prepara-torja Ferdinanda Schulz-a, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjunkta.
6.
SJiuttblidjer ©etidjt be§ aušf*nffe§ liber bte ^etition beg Mufe* alnratoaraiorS gerbtnanb ©tfjuls um ©er» leitjuug beg Sitelg uub (£ljaeafteti3 etueg SLUufeaiabiuntten.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! V osmi seji se je upravnemu odseku izročila prošnja Ferdinanda Schulza.
V tej prošnji prosi Ferdinand Schulz, prepa-rator deželnega muzeja, naj se mu da naslov m značaj „muzejskega adjunkta“. V prošnji sami se petit glasi še nekoliko obširneje, do besede, namreč tako:
„@in Mjer Sanbtag geruije bem eMurcpbolI ©efertiaten ben Sitel unb Gijarafter ettteS SKufefllab* iuniten nebft ben befinitiben, in bie ^enfton etnrec§en= baren fiptt S3egiigen eine§ fcahtifdjert Scmbešbeamten gnabigft gu nerleitjen."
V prošnji navaja prošnik, da je bil imenovan preparatorjem 1. januarja 1885. L, potem navaja, da ima stalne plače 500 gld., 4 petletnice po 50 gld., stanovanje in drva; dalje navaja, da se mu je 9. decembra 1885. L, torej pred dvema letoma dovolila osebna doklada 100 gld. na leto.
Prošnik navaja dalje svoje zasluge posebno za preselitev in urejenje stvari, ki so v deželnem muzeji spravljene in navaja, da ga ni v vsem lepem in bogatem zavodu drugega uradnika, kakor je kustos sam in da imajo drugi taki zavodi saj po dva uradnika.	,
Upravni odsek ni imel pred seboj vsega potrebnega gradiva v podporo tega, kar je jtukaj navedeno, kar prošnik sam navaja in ker ne gre samo za podelitev naslova, da bi se mu namreč reklo „mu-zealni adjunkt“, ampak ker se gre tudi za to, da se mu njegova stalna plača, katero dobiva, vračum tudi v pokojnino in da se on premesti iz vrste deželnih služabnikov med deželne uradnike, torej je mislil upravni odsek, da je za tak sklep treba nadrobnih poročil o njegovih študijah in zmožnostih, v prvej vrsti od strani onih oblastev, katera imajo poklic , o tem soditi. Od strani deželnega odbora v tej zadevi nimamo nikakoršnega poročila, ravno tako ne od strani vodstva deželnega muzeja, in zato upravni odsek, akoravno je rad pripoznal veliko spretnost prošnikovo za uredovanje stvarij, ki so v muzeji spravljene, in njegove zasluge, katere je pripoznal tudi deželni zbor pred dvema letoma s tem, da mu je dovolil osebno doklado 100 gld., ne more nasvetovati, naj se prošnji ugodi. Upravni odsek je namreč dvomil, sme se li deželni služabnik na podlagi prošnje, katero je le on spisal in nihče kompetenten ni ocenil, prestaviti v vrsto deželnih uradnikov.
Glede na vse to je upravni odsek sklenil slavnemu zboru nasvetovati, naj se ta prošnja odkloni.
To je storil tem ložje, ker bode za slučaj, da je prošnja utemeljena, za slučaj, da bi deželni odbor in vodstvo deželnega muzeja spoznala, da pristaja prošniku, ali da zasluži po svojem delovanji, da se mu podeli morebiti drugačen naslov, kakor prepa-rator — jaz sem o teh stvareh premalo izvežban, da bi mogel presoditi, da li je naslov preparator tako malo časten, da bi bilo potrebno spremeniti ga v kakšen drugačen naslov — imel deželni odbor, kateri ima nalog predložiti organizacijo deželnih uradov, z ozirom na lani storjeni sklep, po katerem so se podelile draginske priklade — priliko, ako se bode vse to dokazalo, kar prošnik trdi in vrhu tega, da ima vse potrebne študije in zmožnosti za deželnega uradnika, v prihodnjem zasedanji glede ravno te osebe svoje predloge staviti.
Upravni odsek je soglasno sklenil slavnemu zboru nasvetovati:
„Prošnja Ferdinanda Schulza se odkloni“.
(Obvelja. — Slttgenommen.)
7.	Priloga 66. Poročilo upravnega odseka glede spremembe nekaterih določil zakona z dne 13. junija
1.	1882., dež. zak. št. 25 1.188©., o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe (k prilogi 27.).
7.	ŠBeilaae 66. ©eridjt be§ ©erhmltuugš» ou§fč^ttffe§ in iBctreff Slnberung eintger ©efttutntitngen be§ @efe#e§ bom 18. 3nut 1882, S. O. ©I.	25 de 1886, be*
treffenb bte Slblofung ber auf 9tcalitaten haftenben ©elbgiebtgfeiten unb Maturah letftnngen fiir SHrdjen, ^farren unb be* reu Organe (¿ur 33eitage 27).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Poročati mi je o načrtu zakona, s katerim se spreminjajo nekatere določila zakona z dne 13. junija 1. 1882., dež. zak. št. 25 1. 1886 o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe.
Dotičen načrt zakona, predložen po deželnem odboru, izročil se je upravnemu odseku, da o njem
poroča.	. , v , v ,
Upravni odsek je v obče sprejel načrt deželnega
odbora z malimi spremembami. V §. 5. se je sprejela kot doba, po katerej se ima določevati odvezm kapital, namestu nasvetovanih let „1877 do 1886“ doba od leta „1878 do 1887“ in v §. 13. namestu „na zahtevanje večine zavezancev“ seje reklo: „nazahtevanje večine vseh zavezancev“, da se izogne dvomu, jeli soštevati večino po glavah ali pa po velikosti davščin.
Glede na razloge v poročilu priloge 66. in v poročilu deželnega odbora, predlagam v imenu upravnega odseka:
Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Priloženi načrt zakona se potrdi;
b)	deželnemu odboru naroča se, da temu načrtu zakona izprosi Najvišje potrjenje.
Ser Ejo^e Sanbtag molle hefcpeftert:
a)	Ser beiliegenbe @efe|entttmrf mirb genebmiget;
b)	Ser Sanbesausfdjuf) mirb Beauftragt, bie SlHer=
f)bd)fte ©auction biefe§ @efe|entwurfe§ p ertutrien.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. (Nihče se ne oglasi. — iJliemanb melbet ftc^.)
Preidemo v specialno debato.
Poročevalec Tisnikar:
(Bere člen I., §. 5. in 12. iz priloge 66., ki obveljata brez debate. — Siest Strtifel I, §. 5 unb 12 ou§ SSeilage 66, melctje oljne Sebatte genefpniget merben.)
(Bere §. 13. - Sie§t §. 13.)
Deželni predsednik baron Winkler:
Visoki deželni zbor! Pri §§. 5. in 12. ni bilo treba od moje strani posebnih opazk. Pri §. 13. pa moram opomniti, da kot vladni zastopnik ne morem pritrditi vsebini tega paragrafa. Ta paragraf se namreč bistveno razločuje od prvotnega §. 13., kateri veleva, da je na zahtevanje le jednega samega zavezanca treba začeti dotično odkupno obravnavo, med tem ko bi bilo po predlogu častitega upravnega odseka treba zahtevanja večine vseh zavezancev, da bi se pozvali prejemalni opravičenci, vložiti svojo napoved. To je bistven razloček med sedanjim in nasvetovanim paragrafom. Določilo, katero želi častiti odsek sprejeti v §. 13., se ne nahaja v nobenem enakem zakonu drugih avstrijskih dežel, in ko bi se to sprejelo, gotovo bi se odkupno pravilo zadržalo, ako ne popolnoma ubranilo, kar bi bilo vsakako proti duhu dotične postave.
Bilo bi pa tudi težko zvršiti §. 13. tako, kakor naj bi se glasil sedaj, ker bi bilo treba še le poizvedovanj, kaj da je večina vseh zavezancev; to ni določeno, ampak bi se moralo še le določiti s posebnimi razsodbami po rednih sodnih stopnjah. Tudi to bi oviralo dotično odkupno opravilo, in zato v imenu vlade odsvetujem, da bi se sprejel ta paragraf tako, kakor ga nasvetuje častiti odsek.
¿Iflgeorbttefet fS5aron Jlpfaffterit:
8d) bitte um§ SBort! Siacfjbem id) mit SSergniigen bernommen ijahe, baf§ felbft bon@eiteber f)o£)en9tegierung gegen bie 33eftimmnng be§ §. 13 Sebenfen erfjohen tborben ftnb, fiiljie id) mid) umfomefjr ermuntert, aud) meinerfeits bie Šrflantng abgugeben, bafs id) unbebingt gegen bie Sieftimmung mid) au§fpred)en muf) unb ¿mar au§ bem ©runbe, meil id) bie ©timmung unb bie
3)eferenj, meldje in ben Maffen ber Sanbbebolfernng fjtnfidjtlid) ber fjodjmittbigen ©eifttidjfeit borljerrfcfjt, geniigenb fenne, um ¿u toijjen, baf§, menu biefer ipa= ragrapf) in biefer SBeife angenommen mirb, fobann ba§ '
SSer|ättni§ ber -Jlaturalleiftungen im 2anbe berfteinert merben foEE, unb baf§ biefe, auf bie bon ber (Segenpartei befonberž jperljorreSctrten ®ominifalberl)äitniffe ¿uriicfmei* fenbe 23eftimmung unb 33ered)tigung in train noc| befteijen fotl, ttmljrenb ade anberen Sänber ber 2Infid)t ftnb, bafš eine foldje ben SBerljaltniffen nidjt mel)t angenteffen ift. Scb merbe ba^er gegen ben §. 13 ftimmen unb id) glanhe bie 21nfd)auungen meiner berefjrten @5efinnung§* genoffen genügenb ¿u fennen, um anpneljnten, baf§ aud) fie gegen biefen ißaragrapi) ftimmen merben.
Poslanec Klun:
Slavni zbor! Pred vsem moram omeniti, da nikakor ne govorim Cicero pro domo sua, ako sem se oglasil pri tem predmetu; ker odkar je duhovenska plača po kongruenskem zakonu uravnana, ni treba več gledati, da bi se dohodki duhovnikov po biri in drugih zaslužkih varovali, kakor je bilo prej potrebno. Ako se dohodki vsled odkupa znižajo, dobi duhovnik vender po zakonu odmerjeno plačo. Tudi ne mislim ponavljati razlogov, katere sem obširno omenjal pri razpravi tega zakona 1. 1880., ki govore za to, da je našemu ljudstvu veliko boljše in primernejše, ako plačuje svojo plačo duhovnikom v poljedelskih pridelkih, kakor če jo mora plačevati v denarjih.
Oglasil sem se le zavoljo tega, da izrečem svoje začudenje, kako more slavna vlada oporekati §. 13., ker sem pričakoval, da bo ravno slavna vlada §. 13. podpirala, ako se hoče ozirati na korist državnega zaklada.
To hočem dokazati.
čudno načelo je v sedanjih konstitucijonalnih časih, ako se samo pri tem zakonu, samo pri odkupnini bire vsa oblast da enemu samemu zavezancu, da zamore z njo terorizirati vse druge občane in v zadrego spraviti tudi slavno vlado. Slišali smo, da slavna vlada zavoljo tega ni za ta zakon in za §. 13., ker se načelo, ki je tii izraženo, ne nahaja v nobenem drugem enakem zakonu sosednih dežel. To lahko verjamem, ker vsi tisti zakoni so bili sklenjeni, predno smo imeli zakon o duhovenski kongrui. Takrat je bilo čisto umevno, da je vlada, katerej je bilo vse eno, ali duhovnik dobiva toliko ali toliko plače, pritrdila temu zakonu in omogočila odkup, da je enemu samemu dala oblast, da je zamogel vse svoje soza-vezance prisiliti k odkupu. Vlada ni trpela škode. Ali drugače je sedaj. Sedaj pride tudi vlada v poštev, ker mora dopolnjevati vsled zakona o kongrui iz verskega zaklada, kar duhovnom odpade vsled odkupa bire. To pa mi boste priznali, da bode odkupnina bire, ako se zvrši, taka, da bodo duhovniki vsled odkupnine v denarjih veliko rnenj dobivali, kakor so dobivali prej v poljskih pridelkih. Vsled tega pa oni ne bodo škodo trpeli, ker se jim bode primanjkljej doplačeval iz verskega zaklada; zgube bodo torej zadevale le verski zaklad, in zato se čudim, kako je mogla vlada, ki gleda na vsak krajcar, ki je pred kratkem na Češkem sprožila misel, da bi se celo delavci obdačili, da bi se delavcem po fabrikah naložil prihodninski davek, (Veselost na levi — feeu terfeit ItnfS) tukaj kar tako blagodušno privoliti v načelo, katero bode vladi, ako obvelja, precej veliko škode napravilo.
Vemo. da duhovščini ta zakon ni bil na korist. Ravno tako pa ta zvakon, kakor je sedaj, ni na korist našemu ljudstvu. Že takrat, ko smo razpravljali ta zakon, sem obširno dokazoval, da naše ljudstvo veliko laglje odrajtuje svojo dolžnost v poljskih pridelkih,
kakor v denarjih.	.	, .
To so pripoznali, gospoda moja, tudi drugod, in sicer možje vaše (desne — renten) stranke. Leto za letom slišimo v budgetnej debati ravno ^ enega poglavitnih voditeljev liberalne stranke bntke tožbe, da se kmetskemu ljudstvu veliko preveč naklada v denarnih plačilih, zato vsako leto slavnej vladi priporoča, naj za to skrbi, da bi se omogočilo kmetu davke odrajtovati tudi v pridelkih, ne pa samo v denarjih. Dostikrat imajo namreč ljudje sicer mnogo poljskih pridelkov, katerih pa ne moiejo v denar spraviti; na drugej strani pa vemo, da mora slavna vlada za svoje zavode, in zlasti vojni erar, veliko reči kupovati prav drago za vojno itd. ioiej prav na korist bi bilo kmetskemu prebivalstvu, ako bi kmetje namestu v denarjih svoje davščine plačevali v pridelkih. Na korist pa bi bilo tudi eraru, kate-remu ne bi bilo treba tako drago kupovati potrebnih reči. Čudno je torej, da ravno sedaj, ko se pretresa načelo, da bi se davki plačevali v poljskih pridelkih, vlada nasprotuje zakonu, kateri omogočuje ljudstvu, svoje duhovnike plačevati v poljskih pridelkih. Mislim, da bi moralo vse to vlado zadrževati, naj ne hiti tako z zakonom, ki obeta vladi veče troške, ljudstvu pa težja bremena.
Ako večina v kakem kraji želi, naj se pira odkupi, dobro, večina naj odločuje. Ako pa večina tega ne želi, in ako tega morda vse občinstvo ne želi in se oglasi le kak človek, ki morda še v fari ne živi, ker ima drugod svoje posestvo, človek, ki plačuje morda le par krajcarjev in bi se s par goldinarji za vselej odkupil, je to strahovanje drugih občanov, kateremu se moramo ustavljati, sicer utegne to načelo obveljati tudi pri drugih rečeh in imeti jako hude posledice.
Prosim slavno vlado, naj te od mene sprožene pomisleke dobro uvažuje in prevdarja ter zakonu, kakor ga nasvetuje odsek, blagovoljno pritrdi.
(Klici na levi: — Suje linfS: Dobro! dobro!)
JlUgeorbneter Platon Jlpfaffrern:
9tur nocf) etn paar Sßorte möchte id) mir erlauben. SBenn ich bie Sebe beS feijr oereprten ®errn Sorreb* nerS ricptig aufgefafjt babe, jo gipfelt bereu ©tun et* gentlid) in bem ©ape, eS foll bei ber 9iaturalleiftung für bie Sircpe unb iljre Drgane bleiben. SBenn bas mirflicp bie Intention ber äJfajoritüt bes §aufe§ tft, bann |ef)e id) niept ein, tnarum mir uns mit einem ©efepe ju plagen haben, melcpeS boep einige ißaragrappe umfajjt. Sin Paragraph allein hätte ooßftänbig geniigt: „2>aS ©efep tiom fo unb fooielten hat aujjer Sßtrf* famfeit ju treten". (Veselost. — Weiterleit.) Silier* bingS hätten mir bann ein ©uriofutn eines ©efepeS ge* habt, allein menn mit bem neuen ©efepe nidjtS anbereS beabfichtiget mirb, als ma§ idj mir tiorpin anjubeuten erlaubt habe, unb beffen ungeachtet baS alte ©efep aufjer SBirffamfeit ju treten hat, fo märe bieS ber einfacpfte Vorgang. Sd) glaube, bie Sntention ber tierehrten 9Ka* jorität ridjtig erraten ju haben. Um aber bie ©acpe
nicht gar übel ausfeljett ju laffen, hat man ein paar Saragrappe gemacht, nämlicp: „®ie SSeprpett ber Ser* pflichteten hat ju entfcpeibcn, bafS bie SBerecfjtrgten ihre Unmelbung einbringen". ®ie SJJeprpeit finbet fiep ntept, folqlicp bleibt es beim Ulten, gür biefen ^uftant» finb auep einige ©riinbe angeführt roorben, meldje titeßetept geeignet mären, eine folcpe Seftimntung plaufibel er* fd)einen ju laffen, meldje aber bei genauer Setracptung als £)tnfäütger Satur fiep ermeifen. ©S mürbe gejagt, bem Sauer mirb eS oiel leichter fein, m natura ju leiften, als bie Ublöfung ju japten. @S lann fein, für ben Moment lann eS mirftiep fo fein, benn bie ©etretbe* preife finb — leiber ©otteS — peute auf ein Stftntmum perabgefunlen, unb ber Sauer mirb feinen SRerltng SBeijen leicpter in natura geben, als baS ©elb, meldje» naep bem SapreSburcpfcpnitte berechnet merben foß. Uber mir, bie mir ^robucenten finb, geben unS boep ber ¿Öffnung pin, bafS eS niept immer bei biefen ^ret)en bleiben mirb, unb menn ber Sertreter ber oberfratntfpert Sanbgemeinben ju biefer Unnapme auep fepr bebädjttg ben topf fcpüttelt, fo gept meine unmajjgeblicpe Meinung boi bapin, bafS bie ©rbe um feinetmißen mept ipre runbe ©eftalt oblegen, fonbern fiep fort unb fort brepen mirb, unb bafS einft tiießeiept boep pöpere ©etretbepretfe fommen merben, als mir fie jept paben. SBenn bte Sreife nun mieber ju ber ¿öpe gelangt finb, mte oor 4 Sapren, fo mirb ber Sauer lieber ben im ©urcpfcpmtte ermittelten ißreiS beS SBeijenS japlen, als bte 6 fl., meldje bamals ber SBeijen gegolten pat.
8n ber IRebe beS tiereprten §errn SorrebnerS tft aud) eine grope Sorgfalt für ben SeligionSfonb ju Sage getreten. @S mürbe berfelbe baburp gefcpäbtget, piep eS, menn er in golge biefeS ©efepeS in pöperem ©rabe in Unfprucp genommen merben mürbe. ©S tft fepr löblich unb tierbienftlicp tiont Werrn Sorrebner, menn er für ben SeligionSfonb eine ßanje etnlegt; aber er lann ooßfommen überzeugt, fein, bafS benfelben Se* ruf fiep beS SeligionSfonbeS anjunepmen, aud) ber ©ul* tuSminifter pat, ber ©ultuSminifter, melier gemtp bet ber ©anctionirung aßer bejüglicpen ©efepe in anberett Sro* tiinjen auep intertienirte unb feine ©inmenbung erpoben, fonbern jugeftimmt pat, bafS jur ©urcpfüprung berfelben gefepritten merbe. Uße bieSbejüglicpen ©efepe ftnb audp factifcp tpeilS burcpgefüprt, tpeils befinben fie ftep tm lepten ©tabiunt ber Surcpfüprung. Sa, jagte ber tier* eprte öerr Sorrebner, bamals mar bie ©ongrua noep nidjt burdjgefüprt unb biefe feine Semerfung pat miep auf einen anberen ©runb gebracht, melier aud) ju ben geheimen ©rünben gepört, tion melcpen fiep bte 9Jiajo* rität leiten läjjt, unb melcpe mir früper jur Semerfung Seranlaffung gegeben paben, bafS eS fiep barum panble, bie in ftrage ftepenben ©iebigfeiten tierfteinert ju con* fertiiren. 2Benn ber Setrag, mit melcpem bie ©ongrua *ur ©rgänjwtg gelangen foß, ermittelt ju merben pat, fo mürben, menn bie Ublöfung ber ©tebigfeüen burep* geführt mirb, bie piefür ben einzelnen SejugSberecpttgten jufomntenben Seträge in bie ©ongrua oollfommen eingerechnet merben. ©S märe bieS eine ganj etnfaepe Secpnung. ®aS moßen nun bie Wem*1 niept, unb bte ©eiftlicpen jagen eS felbft mit ber größten Ungemrtpett, mir braudien baS niept, mir befommen mepr als bte ©ebüpr auSmacpt, mir finb mit ber 97aturalletftung otel beffer baran", fommt eS aber jur Ublöfung, merben fiep bie Säuern gemijj niept bereit finben, bafS fte jur Ublöfung eine pöpere ©ebüpr gelten laffen, mte fte
biefelbe je|t bon galt ju gaH ieiften. Ob wir nun biefern gefteigerten Snanfprudjnetjmen ber 2eiftung§fä£)ig= feit unferer 2anbbeoöiferung Beitreten fotten, erfcEjeint mir einigermaßen jweifelfjaft, mit meinem ©ewiffen wenig» fteng »erträgt fid) bie§ nicfjt. 8d) ijabe fomit ba§ 3Se= fenttic£)fte erwähnt, wag fidj gegen bie ©efeßeSbortage borbringen läßt unb wetdjeS mit bafür fpricf»t, bafš ba§ (Sefeß, weldjeg wir im Saßre 1882 befdjtoffen ßaben, fobatb atg möglich jur ®urd)fül)rmtg gelange.
Poslanec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Nisem bil namenjen spregovoriti pri tem sicer jako važnem, pa v našej zbornici že obširno razpravljenem predmetu. Ker se pa je gospod predgovornik nekako skliceval na me, mu bom brez ovinkov tudi izrekel v tej zadevi svoje prepričanje.
Kar v prvej vrsti zadeva suppozicijo, da večina deželnega zbora našega želi prav za prav, naj se razveljavi ona postava, katero je sklenila druga večina tega deželnega zbora, je morebiti ta stvar resnična; toda pri razpravi v upravnem odseku se ni o tem izreklo ničesar in gospodje so lahko prepričani, da, ako bi večina želela , da se prekliče ona postava, o katerej se je dosedaj pokazalo, da je mrtvo rojeno dete, bi to izrekla brez ovinkov. Tudi poprejšna večina slavnega deželnega zbora naj bi brez ovinkov izrekla svoje prepričanje. Zakaj je prejšna večina maskirala nasilstvo, katero tiči v tej postavi, s tistim slamnatim možiceljnom, katerega je za vsako občino potrebnega zaznamovala. Mislili so gospodje: V vsa-kej občini se bode eden našel za odkup ali z lepa ali pa po majhnem pritisku. Za stranko, ki se rada imenuje „liberalno“, je to slabo spričalo. Mi smo navajeni dandanes svoje sklepe storiti po večini glasov in naša stranka pokazala je pri tem, da je liberalnejša od one, ki se rada tako imenuje. (Klici na levi: — jRufe linig: Res je!)
Gospoda moja, poglejte na drobno od vas sklenjeno postavo in prepričali se bodete, da ste s tem, da ste postavili neko dobo za cenitev, v katerej so bili poljski pridelki najdražji, veliko krivico storili vsem, ki so dolžni, biro dajati. Upravni odsek si je prizadeval, odpraviti to krivico. Že v predlogu deželnega odbora se je vzelo veliko pravičnejše merilo, ker se je privzelo nekaj let, v katerih se je sedaj res zelo nizka cena že izraževala, tako da se je poprečna cena nekoliko znižala, dasiravno ostane še zmirom krivična za zavezance.
Pomislite gospoda, naj nam žitne cene še padajo, — in kdo je porok za to, da ne bodo padale? Gospod grajščak baron Apfaltrern je sicer govoril iz želje svojega srca, ko je risal nado, da bodo cene postale zopet višje. Ampak, naj se ozira na dejanske razmere in tista njegova nada se mu bode precej pokazala prazna. Opozarjam gospoda, da Amerika dandanes še ne producira onega, kar more, da je Indija prestopila v evropski trg šele pred par leti. Mislite li, da bodo ona sredstva za promet, po katerih se za nič prevažajo velikanske množine žita in mesa iz Amerike in Indije, prenehala v prihodnje? Dokler pa je to, gospoda, ne bomo imeli nikdar več visokih cen. Železnice in parobrodi so take iznajdbe, da jih nobena še tako topla želja našega kmetovalca ne bode odstranila. Nada, da bode cena poljskih
pridelkov šla navzgor, je kriva. Potem pa se kaže, kolika velikanska krivica tiči za zavezance v §. 13. In to pravico naj bi dali v roko enemu samemu, menda kakemu beračiču, ki bi se odkupil s par krajcarji! Alijo to pravično, ali je to liberalno? (Klici na levi: — iftufe linfg; Dobro, dobro!)
Na tem stališči stojimo in mislimo, da je pravično, ako se ne sili po eni sami osebi cela občina, da se po dragem merilu odkupi bire; zarad tega predlagamo §. 13.
Na stališči, da bi se postava preklicala, nismo stali. Ko se je tukaj prvič razpravljala postava, smo culi glasove iz duhovniških in kmetskih krogov, kateri načrtu niso bili protivni. Mogoče, da je bira res v škodo posestnikom. Po predlogu upravnega odseka se bode, ako se oglasi večina glav dotične občine — katera večina morebiti še tretjine ali petine vse bire ne plačuje — se bode morala vdati vsa občina. Ali vsaj večine oseb zavezancev je potreba. Mislim, da je ta stvar pravična, in da se bode dala prepričati tudi slavna vlada, ker je pri tem prizadeta tudi njena lastna korist.
Torej toplo priporočam §. 13. po predlogu upravnega odseka.
(Klici na levi: — 9iufe tinfS: Dobro, dobro!)
Poslanec Šuklje:
Prosim besede!
JtBgeorimefer pefcjjtttatttt:
Si) Bitte um’§ SBort! (Klici na levi: — 9iufe Iinf§ : „Gospod Deschmann ima besedo“!)
S d) Bitte! £err ^rofeffor Šnftje fjat fid) juerft jum SBorte gemeibet. (Veselost. — §eiterfeit.)
Poslanec Šuklje:
Res je, da sem se oglasil zajedno z gospodom Deschmannom za besedo, ali po opravilnem redu gre njemu prednost, ker je govornik proti zakonu.
JlBgeotimefer Pef^tnann:
Sef) bitte um'§ SBort! feien mir auf bie Slusfuljrungen bes unmitteibaren .perrn $orrebner§ ein paar SSemerfungen geftattet.
SDa berfelBe ber liberalen $artei ben 23orWurf gemadjt f)at, baf§ bei Sefdjlupfaffung biejeS ©efe^eS gegen bie Sanbbebolferung rucfficf)t§io§ borgegangen worben fei, inbent man bie ©rmitttung be§ 2Bertl)e§ ber iftaturatteiftungen nad) bem burdjfdjnittlidjen SDlarftpreife ber Scdjre 1870 — 1879 feftgefefjt ijat, alfo nad) einem ijeitraume, mo bie ©etreibepreife befannttid) fe|r fjodj geftanben finb. 97un mbdjte id) bocf) ben §errn SBor» rebner fragen, metdje Greife benn in ba§ ©efef) fjatten aufgenommen merben fotten, etwa bie bon ben gufunftš» jafjren ? (Veselost. — igeiterfeit.) ©S ift bie§ oljne»
f)in ein ©efejj, beffen §tu§fut)rang fid) in einer uner= ftartidjen SŠJeife fo tange berjdgert fjat. ®ie bamalige Stiajoritat fonnte ja gar nidjt miffen, bafS in biefer nadjfolgenben ^eriobe eine fo bebeutenbe §erabminbe= rang ber Greife ftattfinben merbe. <Sie fonnte nur Greife annetjmen, metdje fiir bie bamalige geit attge»
nteffen erfc£;tenen, alfo jene ber ißeriobe üon 1870 — 1879. Šteje ©ttiteenbung alfo, glaube id), ijt £)tnfäHig unb bie§bejüglich ijt ber bamaligen SRajorität etn ©or* Wurf nicht ju machen.
SBeiterS würbe bemerlt, baj§ ber ©eftimmung be§
§. 13 jufolge ein einziger Übelwollenber bie ganje ©e* nteinbe ju terrorifiren in ber Sage ijt. -¡Run, biejer ŠSortourf trifft nidjt jo fe£)r bett frainijc^en Sanbtag, be= ¿iel)ung§Weife bie frühere SRajorität bešfelben, al§ and) oielnte|r alle übrigen SanbeSgefeijgebungen, weldje fidj mit benjelben ©cfe^en befaßt haben, tuo man bod) burd) ©rfalfrung belehrt, eine joldje ©eftimmung in ba§ @e* fe| aufgenommen hat, baf§ nämlich and) auf bie Sltt= melbung eine§ ©injigen bie Slbiöfung ftattfinben rnüffe. ©djon ber erfte IRebner in biejer §rage f)at auf bie grofje Seferenj ber Sanbbeüöllerung tion ber hodjwür* bigen ©eifttidjlett htngewtefen, too id) nicht gerabeju bie Slnfidjt au§fpred)en teilt, at§ ob ein paternelle» 9Ser= Ijältnil gtetfc£)en ben ißfarrlinbern unb iljren geiftlidjen güljrern nicht gewifs etwa§ fe£)r wünfchen§werthe§ fei. (Veselost na levi — Weiterleit lin!§). Slllein id) glaube, man teirb mir jugefteljen müffen, baj§ bei einer beben* tenben $aht ber betreffenben @eiftlid)en bod) ein ge* wiffe§ 93eftreben üorherrfcht, baf§ e§ bei ber bisherigen Übung üerbteibe unb ¿war aus bem jtractifdjen ©runbe, weit bie ©iebigleiten in ben fjaffiorten fei)r niebrig ein* geftetlt fittb, teeSljalb namentlich ber üerefjrte §err ©orrebner .illutt, ber jo Warnt für ben 3MigionSfonb eingetreten ift, allen ©rurtb haben füllte, im Suterefje beS DietigionSfonbeS auf bie fchteunige Slbiöfung biejer ©iebigleiten ¿u bringen, inbem ficherlid) bie ermittelten ©eträge, welche lünftigijin ¿u ¿ahlen fein werben, fidj höher fternusftellen bürften, als bie in bie betreffenben gaffionen eiugeftetlten. ©erabe ba§ Sntereffe beS 9Mi* gionSfonbeS alfo wäre für ben Werrn ©otrebner ein ©runb, auf bie Slbiöfung ber ©iebigleiten ¿u bringen.
@§ Würbe WeiterS gegen baS beftehenbe @efe| non jener Seite üorgebradjt, bafs auf ©runb beSfelben oft nur ein ©injelner bie ganje ©emeinbe terrorifiren tann. @S ift bteS ¿war Wahr, aber meine Werren, Sie haben ja hoch fchon bie 2öal)rnef)mung gemacht, bafs nicht immer bie SRajoritäten bie Sräger ber richtigen Sbeen finb. (Živahna, vstrajna veselost na levi. — Sebljafte, anfjaltenbe Weiterleit linfs. Poslanec dr. Vošnjak: — Slbgeorbneter Sr. ©ošnjat: „6 let smo to čutili!“ Klici na levi. — fftufe lintS: Dobro! dobro! Res je to!“) Sie practifdjefte Sbee geht oft tion einem ©injelnen auS, unb wirb bann ¿u einer mächtigen Sawine. SRit ber ¿jeit befreunben ficf) felbft bie ©egner mit einer foldjen Sbee, ¿umal, wenn fie ein* feljen werben, bafs fie ber fatalen Stellung gegenüber bem ©eiftlidjen, Welcher üon Wau§ 3U Wau§ feine ectur einjnheben hat, enthoben finb. Sa) lann nur üer* idhern, bafs ich felbft üon geiftlidjen Wetten oft bie Sin* idji habe auSfpredjen hören, wie feht fie bie Slbiöfung wünjdjen. (Poslanec Klun: — Slbgeorbneter Slutt: „Zakaj se pa ne oglase!“) Sa allerbingS melbeten fie fidj nicht. (Poslanec Klun: — Slbgeorbneter Wlun: „Sie fömten eS ja tl)un!") Ser ©runb ift fotgenber: ©S gibt nämlich dßerhältniffe, wo ber Setreffenbe ge* wiffermaffen in einem ©arme fiel) befinbet (Veselost na levi — Weiterleit linlS), wo er weifj, bie Slbiöfung wäre beffer, aber er müfje auf jeine ©otlegen fRüdfidjt nehmen. Sch glaube, bafs bieS namentlich ber ©runb ift, warum uns bisher leine Slnmelbungen üon Seite ber
©eiftlidjleit belannt geworben finb. Stilein foüiel ich Weih, hat fich einmal ein ©eiftlidjer mit ber inftünbigen ©itte an ben SanbeSauSfdjufj geteenbet, eS möge baS ©efeh hoch ehebalbigft burchgeführt werben, bamit enbiid) bem ©eiftlichen baS unteürbige ©ettetn' üon Waa§ 5U WauS erfpart werbe.
8d) glaube hiemit ben üerfdjiebenen Slnwürfen, bie gegenüber ber früheren SRajorität ungerechterweife er* hoben worben finb, begegnet ¿u haben.
Poslanec Šukije:
Slavni zbor! Nisem nameraval, spuščati se v meritorno debato, temveč izprosil sem si bil besede le zaradi tega, da bi nasvetoval neko majhno stilistično spremembo, katera se tiče nemškega teksta. Toda oglasil se je zajedno z menoj gospod Deschmann, po opravilnem redu gre njemu, ki je govornik proti nasvetovanemu zakonu, oziroma proti §. 13., prednost, in vsled tega sem jaz, ker je gospod Deschmann govoril pred menoj, tudi primoran nekoliko stvar razpravljati , nekoliko govoriti stvarno v razjasnilo svojega stališča in vsled tega se tudi nekoliko ozirati na pomisleke, katere sta izraževala gospoda baron Apfaltrern in Deschmann.
Čudno se mi je danes videlo, ko sem čul iz ust velikega posestnika izjavljati tako nado, katera je po izpovedbah vseh strokovnjakov za sedaj gotovo čisto neopravičena. Gospod baron Apfaltrern je sam priznaval, da so cene poljskih pridelkov sedaj tako nizke, da bi reluiranje posestnikom veče breme nakladalo, nego odrajtovanje „in natura“, pa dejal je, te nepovoljne razmere se bodo predrugačile, te cene bodo poskočile. Gospoda, to se lahko reče pri kaki slučajni krizi, pri krizi pa, — in pod tako zdihuje danes poljedelstvo —. ki je provzročena po svetovnih dogodkih, ne velja tak ugovor. Kaj je povod temu, da padajo tako izredno cene poljskim pridelkom? Z jedne strani trgovska politika sosednih držav, katero je inauguriral knez Bismarck na Nemškem. Vsled tega so meje naših sosednih držav tudi zaprte našemu avstrijskemu eksportu in naravno je torej, da je cena naših poljskih pridelkov, kateri ne morejo več čez mejo, morala pasti. Z druge strani pa, — in to je važno, kajti trgovska politika se da predrugačiti, pravi povod pa se ne hode predrugačil, in ta agrarna kriza bode še trajala desetletja in desetletja in toliko časa bode poljedelstvo zdihovalo pod njenimi posledicami —, z druge strani nas tare konkurenca v poljedelskem oziru mladih dežel& z našim kontinentom. Koliko producira Amerika žita in živeža? Poglejte Indijo! Ako bode vzhodna Indija vse svoje moči pokazala v tej konkurenčni borbi, potem bode cena poljskim pridelkom še drugače padala, kakor do .sedaj.
Gospod baron Apfaltrern je nam dalje supponiral, da smo prav za prav proti vsemu zakonu in da ga hočemo z današnjo spremembo le z lepa odstraniti. Eden predgovornik z naše strani je temu že ugovarjal, jaz bi pa nasproti vprašal, ali ni neka jednaka neodkritost Vas bila vodila takrat, ko ste sklenili ta zakon? Zakaj pa niste tedaj imperativno zaukazali, zakaj je odkup odvisen od volje jednega samega zavezanca? To se pravi: Tak pojedini zavezanec se bode našel v vseh slučajih, torej bi se odkup bire
po Vaših intencijah bil moral imperativno uvesti. Da bi bili popolnoma odkriti, bi ravno Vi, gospoda, morali zaukazati imperativni odkup.
Gospod Deschmann se opira na to, da se prenizko fasionirajo one bire, katere se dajaj o „in natura“. Ta skrb je neutemeljena. Za to, da se pravilno fasionira, da se davčni erar ne oškoduje, ima država svoje organe, in le ti bodo že skrbeli zato, da tudi duhovni ne bodo fasionirali prenizko.
V enej zadevi pa moram popolnem pritrditi gospodu Deschmannu. Tu sem v redkem slučaj, da svoje soglasje ž njim svečano konstatujem. On je rekel: „äftajoritäten finb nidjt immer bie Präger bet richtigen Sbeen". Gospoda moja, da je bil ta izraz popolnoma umesten, o tem se je dežela naša prepričala tekom onih žalostnih šestih let, o katerih je bilo sojeno deželi kranjski, da je b% nemškega prebivalstva zavkazalo v tej deželni sobani nad 95^ slovenskega naroda. (Klici na levi: — fftufe linfg: Dobro! dobro!) In da niste bili vedno „bie Präger ber richtigen Sbeen", to ste morda dokazali ravno s tem, da ste storili proti volji, proti želji prebivalstva ta zakon, katerega predrugačiti v nekaterih bistvenih določilih nam je danes naloga.
Kar pa se tiče stilističnega popravka, in o tem sem hotel prav za prav govoriti, bi nasvetoval neko majhno spremembo pri §.13. V nemškem tekstu nahaja se tukaj v drugej vrsti izraz „auf Verlangen ber Sliefirjaf)! aller SSerpflidjteten". če v roko vzamemo vse zakone, kjer se govori o večini in manjšini, tako^ n. pr. državni volilni red, deželni volilni red in načrt novega občinskega reda, povsod nahajamo kongruenten izraz za slovensko „večina“ vedno v nemškem „ 3D7 et;rfjett_" in ne „Skesal)!“, in mislim, da je to utemeljeno. „3Jieijr^ai)i" je naposled vender, skoraj bi dejal, nek drug pojm nego „SJiefjr* f)eit''. „SMjrjafd" dobiva svoj pomen v nasprotji „Sinjaf)P'( to, kar mi v slovenskem velimo „množina“ nasproti „ednina“, to znači Nemec s tem, da pravi „pfeljraafjP' in „©njaEjl".
Zarad tega se mi primernejši vidi izraz „2M)r= l)eit aller SSerpfftdjteten", ker se nahaja v vseh zakonih, v kolikor so meni znane dotične določbe. Nasvetujem torej, naj se v §. 13. v nemškem tekstu v drugej vrsti veli: „Sfteljrfjeit aller SBerpflidjteten“,
^anbes^aupiittimn:
SSemt Sdtemanb mefjr p fpredjen tuünfcfjt ? (Nihče se ne oglasi. — Sftiemanb melbet ftcfi) erteile id) ba§ (Sdjlufjmort bem §errn SBeridjterftatter.
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Ker se je stvar že na obeh straneh tako obširno razpravljala in utemeljevala, smem se prav kratko izraziti.
Prečastita gospoda, mislim, da je vsaka postava skleniti po razmerah, za katere je namenjena, postava naj služi resničnim potrebam in težnjam prebivalstva, za katero se da. Da to ni pri tej postavi, mislim, je razvidno že iz tega, ker je že nad 7 let, odkar J e bila sklenena, a ne more se prav oživeti. Mi smo sprejeli te spremembe v §. 5. in §. 13., da se nekoliko izogne vsaj največim krivicam. Zdi se nam,
da se posebno §. 13. ne da opravičiti, ne iz pravnega ne iz konstitucijonalnega, ne iz liberalnega stališča, ker gotovo ni liberalno, ako en gospodar odločuje osodo vse občine.
Krivično pa je, da se je vzela za podlogo določitvi odkupnega kapitala doba, v katerej so bili pridelki, ki se navadno dajajo po biri, najdražji, t. j.
1.	1870.—1879. Takrat je bil mernik pšenice 3 gld., danes komaj 2 gld. Ako ima torej kmet odrajtovati bire 1 polovnik na leto, sedaj to zamore kupiti za 2 gld., ako pa se ta davščina odkupi, bi imel po obstoječem zakonu na leto 3 gld. plačati, potem še obresti itd., torej prvo leto 6 gld. in po preteku 20 let še zmirej 3 gld. Če pa biro daje „in natura“, plačuje samo po 2 gld. na leto.
Utemeljevalo se je že obširno, da ni pričakovati, da bi se cena pridelkov povišala, nasprotno je prej mogoče. Postavnega določila o tem, da bi se smel zavezanec odkupiti vsako leto, da bi kmet vsakokrat v denarjih plačal to, kar bi imel „in natura“ odrajtovati, mislim, da ni treba, ker teško se bode kedaj kak duhovnik branil, sprejeti to v denarjih, kar je dotični pridelek res vreden, to vsak lahko stori. Postava se je napravila le iz tega razloga, da se kmetsko prebivalstvo odtegne vpljivu duhovščine. Drugega razloga res ne najdem, kajti vse te določbe, katere hočemo danes spremeniti, se mi zde silno krivične.
Kar se tiče po gospodu poslancu Šukljetu nasvetovane stilistične spremembe, se strinjam z njo in predlagam, naj se spremeni beseda „SKefiraaf)!" v „SOieprijeit". Hotelo se je s tem le izogniti vsakemu dvomu, da ima odločevati število zavezancev po glavah, ne pa večina po davščini.
Prosim torej, da se §. 13. po nasvetu odseko-vem sprejme s to spremembo v nemškem tekstu.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec se strinja s stilistično spremembo, katero je predlagal gospod poslanec Šuklje, torej odpade o tem posebno glasovanje.
Glasovali bodemo le o tem, ali se §. 13. sprejme po nasvetu upravnega odseka ali ne. Prosim gospode, ki so za §. 13., kakor ga predlaga upravni odsek s stilistično spremembo v nemškem tekstu, naj blago-vole se vzdigniti.
(Obvelja. — Singenommen.)
Poročevalec Višnikar:
(Bere iz priloge 66. člen II., naslov, uvod zakona in predloga upravnega odseka. — 2te§t au§ ber Beilage 66 Slrtifel II, Site! unb gingang be§ @efe£e§, fotnie bie Anträge be§ šBern>aitung§an§fcf)uffe§.)
(Obvelja brez debate. — SBirb oljne Debatte angenommen.)
Nasvetujem, da se preide v tretje branje, cžanbes^flttpimatttt:
SBenn fein ginfprudf) erhoben toirb gegen bie 2$or* naijrne ber bvitten Sefung, fo »erben mir fofort jn ber* fetten übergefjen. (Ni ugovora. — g§ »irb fein 2Bie* berfprutf) erhoben.)
8* bitte iene §erreu, toeldje ba§ foebeu in Jtuei» ter Sefung angeuommene @efet$ in britter Sefuug ge= nefjntigen, fid) ju erijeben.
(Obvelja. — Slngeitommen.)
Prihodnjo sejo določujem na torek 10. t. m. in sicer z dovoljenjem visocega zbora s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. Siefje gegorbnung bet nadjften @i|uug.)
SBir fdjreiten nun jur 2Ba£)i eine§ SSerififatorS on ©teHe be§ eriraniten §errn Slbgeorbneten jKobtc.
8d) bitte bie ©timmjettei abjugeben.
3u ©crutinatoren ernenne id) bie £erren 2lbge= orbneten Šuilje unb Saron Sidjtenberg.
Konec seje ob 12. uri 45. minut popoldne. —
(Po kratkem prestanku. — 9locf) furjer j^aufe.)
Srf) bitte ba§ 3tefultat befannt ju geben.
Poslanec Šnklje:
Oddanih bilo je 24 glasovnic, torej znaša absolutna večina 13 glasov. Izvoljen je z vsemi glasovi gospod poslanec Feliks Stegnar za verifikatorja.
Deželni glavar:
Finančni odsek zboruje v saboto popoldne ob
4.	uri.
$er šBermattungSauSfdiufj berfammelt fid) ©am= ftag um 10 Ui)r tmrmittagg.
Sklenem sejo. — 8d) fcE)lie§e bie ©ifeung.
^d)lu(j ber ^itung um 12 liljr 45 ^in. nadjmittags.

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal J. R. Milic.