Naroinina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhafa vsako nedeljo l. LETO KRAJINA Murska Sobota, 17. |uli|a 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraiaio ŠTEV. 20 Reparacije in državni dolgovi Konferenca v Lozani je končana. Nemčija je dosegla velik uspeh, ker je glavna njena zahteva izpolnjena. Reparacije so ukinjene. Po svetovnem časopisju se razlega veliko veselje nad tem sporazumom, češ da gremo sedaj boljšim časom nasproti. Naša država tega sporazuma o reparacijah ni podpisala. Deloma v znak protesta, ker malih držav sploh niso hoteli pripusti k razpravam, deloma pa iz razloga, ker naša država s tem sporazumom utrpi veliko gospodarsko škodo. Naša država ima 38 milijard dolgov. Od tega je predvojnih dolgov 9 milijard in sicer jih je imela Srbija in Črna-gora skupaj 3 in pol milijarde, ostale pokrajine pa 5 in pol milijard. Ostalih 29 milijard je nastalo medvojno za obrambo domovine In za druge investicije. V normalnih časih bi ti dolgovi za našo državo ne pomenili preveliko breme. Prejšnja leta je država letne obroke svojih dolgov mogla plačevati in poleg tega še investirati velike vsote za nove železnice, za šole, bolnice, ceste in druge prepotrebne naprave. Obroke dolgov tudi danes točno plačujemo. Toda ustaviti smo morali nove gradnje, treba je bilo znižati plače državnih uslužbencev, nekatere srednje šole so se ukinile in na vseh področjih smo začeli obupno štediti, samo da smo zbrali zneske za plačilo dolgov. Točno plačevanje dolgov je sicer pomagalo, da se dinar v inozemstvu niti takrat ni zrušil, ko se je celo angleški funt pričel majati. Toda to točno plačevanje dolgov smo izvedli le na račun in .škodo našega kulturnega napredka. Mi ne moremo več tako hitro kulturno napredovati, ker ne moremo vsled pomanjkanja denarja naših naprav in ustanov izpopolnjevati, kakor bi bilo to želeti. Tolažil' smo se. da boHemo dobivali od Nemčije rep -Sije, s katerimi bodemo rogli tik del naith potreb. Toda d[ v si Naši državi ne bo preostalo drugo, kakor da bo z vso energijo zahtevale od velesil znižanje naših inozemskih dolgov. Ako so velesile enostransko brez nas ukinile plačevanje reparacij in s tem naši državi odvzele važen vir dohodkov, je edino pravično, da se ozirajo na naše žrtve tekom svetovne vojne, upoštevajo naše gospodarsko stanje in ukinejo naše inozemske dolgove. Takrat bo tudi po naših krajih zavladalo prepričanje, da velja pravica tudi za male države in da ne vlada samo sveti egoizem. I Dokler se pa to ne zgodi, ne moremo z velesilami deliti veselja nad uspehi konference v Lozani, ker nismo prepričani, da je bil to uspeh za vse države, bodisi male, bodisi velike. G. poslanec Benfto na veliki V nedeljo so se vršile v logaškem srezu, ob meji Italije, veličastni shodi J. R. K. D., na katerem so govorili številni poslanci iz vseh krajev naše države. Med njimi je bil tudi poslanec našega sreza g. Benko, ki ga je tamošnjo ljudstvo posebno prisrčno pozdravljalo in sprejelo. O tem sporoča „Jutro" sledeče- Po govoru g. dr. Hodžera, poslanca iz Južne Srbije je povzel besedo narodni poslanec g. Josip Benko, ki se je uvodoma zahvalil za nepričakovano lep sprejem ter nato v svojem govoru obširno razpravljal o gospodarskem položaju po svetu in pri nas ter o nalogah Narodne skupščine in vlade, kakor tudi o težkočah, v katerih se morajo zastopniki naroda boriti v sedanjih težkih časih. Zborovalci so z največjo pazljivostjo sledili njegovim izvajanjem ter s čestim pritrjevanjem dajali duška svojemu priznanju za storjeno delo in obsojali one, ki skušajo to delo ovirati ali ga celo onemogočiti. G. poslanec Benko je podrobno razpravljal o gospodarskih odnošajih med posameznimi državami, očrtal vzroke in posledice nazadovanja izvoza kmečkih pridelkov ter orisal gospodarsko politiko vlade, ki gre v prvi vrsti za tem, da pomaga kmetu in delavstvu, ki sta najhujše prizadeta. V tej smeri je vlada znižala proračun za 3 milijarde, znižala davke na zemljišča za 25 odstotkov in začasno zaščitila kmečko prebivalstvo z zakonom o zaščiti kmetov, dokler se vprašanje kmečkih dolgov ne bo končnoveljavno rešilo. Podčrtal je tudi važnost ukinitve žitnega monopola za dravsko banovino ter se ob koncu svojega govora bavil z agitacijo nasprotnikov, ki so se spozabili tako daleč, da so začeli agitirati za odcepitev naših krajev od skupne države in za ustanovitev samostojne Slovenije. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere pri nas in kdor zna količkaj trezno in gospodarsko misliti, ta mora odkrito priznati, da bi pomenil ta korak za nas gospodarski pa tudi politični in kulturni pogin, kar je dovolj znano baš v logaškem srezu. Ne razdirati, marveč v slogi, bratstvu in ljubezni graditi, to je naloga vseh, ki resnično ljubijo Slovenijo in slovensko ljudstvo. Govoru je sledilo viharno pritrjevanje. Dr. Milan Srskič, Tomaž Bat'a mrtev. V torek je hotel znani velein-dustrijalec Tomaž Bat'a odpotovati z letalom v Švico. Letalo, s katerim se je dvignil, je kmalu po odhodu padlo z višine 700 metrov na tla in se razbilo. Pilot je bil takoj mrtev, Tomaž Bat'a pa je izdihnil med prevozom v bolnico. Nenadna smrt velikega češkoslovaškega industrijca je izzvalo povsod ogromno senzacijo. Bat'a je bil eden največjih evropskih producentov čevljev. Samo v Zlinu, središče njegovega delovanja je imel 32 tvornic, v katerih je bilo zaposlenih 21.000 nameščencev. Na dan so izdelali do 150.000 parov čevljev. Razpečevalnice njegovih izdelkov so razkropljene po vseh večih krajih. Bat'a je bil svojevrsten pojav v vsej srednjeevropski industriji: slovanski Američan. Pravijo, da Slovani nismo dobri gospodarji. Bat'a je ta predsodek ovrgel z sadovi svojega neumornega in ogromnega dela. POLITIČNI PREGLED ini ib '.udi :a Jugoslavija. Novo imenovani notranji minister g. Žika Lazič je pri-speo v Beograd. Prisrčno slovo v SkopljuJasno priča kak je bio priljubljen g. Žika Lazič v vardarski banovini. Novi minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič je prevzeo r\jsle. — Kak znamo je svoječasno na pritisk svojih predpostavljenih mo-gao narodni poslanec g. župnik Janko Barlč, odložiti svoj poslanski mandat. Ostavka g. Barleta bo objavljena na prihodnji seji Narodne skupščine, nakar bo o tem razpravljao verifika-cijski odbor. — Na zadnji seji ministrskega sveta so razpravljali o oživo-tvorjenju gospodarskega sveta i sklenili, da se ta važna ustanova čimprej sestane i prične s svojim delom. — V nedeljo so se vršili veliki shodi J. R. K. D. v Starem trgu i Cerknici. Ljudstvo, štero je bilo zbrano v ogromnem številu, je enodnšno manifestiralo za neomajno zvestobo do novi predsednik jugoslovenske vlade, G. dr. Srskič je bil rojen v Sarajevu in je igral že pred vojno vidno ulogo v javnem življenju Bosne in Hercegovine. Med vojno je pobegnil kakor mnogo drugih voditeljev jugoslovanskega pokreta v inozemstvo, kjer je z vso vnemo deloval za ustvaritev naše svobodne domovine. Po ujedinjenju je bil gosp. dr Srskič vedno med vodilnimi politiki. V raznih vladah je bil minister. V kabinetu g. dr. Ma-rinkoviča je bil notranji minister. Z njegovim imenovanjem ža notranjega ministra, je bil na to vodilno mesto postavljen državnik, ki ima za to funkcijo najboljše in vsestranske sposobnosti. kralja i velke, močne i uedinjene Jugoslavije. Shoda so se udeležili številni poslanci iz vseh krajev. Med njimi je bio tiidi poslanec našega sreza g. Benko. — Nj. Vel. kralj je od-potovao v Črno goro, gde mu je prebivalstvo priredilo prisrčen i navdušen sprejem. Avstrija. Na plenarni seji Narodnega sveta, je predložo finančni minister naknadni proračun za 1.1932. Proračunski primanjkljaj znaša v 1. 1931. 322.1 miljonov šilingov. Glavni vzrok primankljaja so večji izdatki pri železnici, pri jcj.u i delavskcj preskrbi. Poostrcr *e povzro- čila, da so za po > brezposelnim, porabili preko 80 miijonov šffinj Vlada namerava za kritje primanJJ^H skrčiti stvarne izdatke, zvišat ni davek in povišati carino . a ! nijalno blago. Tfldi telefonske i i javne pristojbine se bodo poi — Za posojilo, štero bo dcbi!a / ja v iznosu od 3( 0 miljonov šii bo morala podpis ti: olit?čn> prc po šterom se bo norala z . r 20 let odreči vsak-, lolit^ni darski prostosti gibanja Ta ot bo veljala do letž 1953 vvitzu so bili heiim i socialnimi demokrati krvavi padi, pri šterih je bilo mnogo hGdo ranjenih. Nemčija. Ar so na 3aVa-a vsigdar večja nasilja hitlerjev 1$. organ5;: , lia v svrho samoobratr v društvi: , Ba-l Lokomotivi sta triill Pri Pittsburgu v Ameriki sta trčili dve lokomotivi s polno paro. Strojevodji in kurjača so v zadnjem trenutku skočili na zemljo in s tem oteli svoje življenje. Po čudežnem naključju ni bil nihče izmed potnikov usmrčen ali hudo ranjen. varska straža." — Državljanska vojna traja z vso srditostjo naprej. Neprestano se ponavljajo spopadi med narodnimi socialisti i komunisti. Ne mine dan, da ne bi prišlo v kakšem kraji do krvavih nemirov, šteri zahtevajo številne človeške žrtve. Najbolj so srdite ulične bitke, pri šterih postavljajo barikade. Za medsebojno napadanje jim slOži vse, kar more stre-či po življenju. Obmetavajo se z kamni, pivskimi steklenicami, polivajo se z vrelo vodo i. t. d. Varnostni organi so proti tem nemirom skoraj brez moči i jim ni mogoče upostaviti red i mir v državi. Seja vseh članov konzorcija »Murske Krajine" se vrši v soboto, dne 16. julija 1932 ob 3. uri popoldne pri gu. poslancu Benko v Murski Soboti. Na seji bomo obravnavali in sprejeli štatute konzorcija, izvolili odbor, reševali tekoče zadeve. Prosimo vse gospode člane iz obeh srezov, da se te seje polnoštevilno udeleže. ry Sreski učiteljski zbor v Murski Soboti. Pred kratkim se je vršo sreski učiteljski zbor v M. Soboti v velki dvorani Sokolskega doma. Pred tem je bilo zborovanje društva, šteroga je vodo g. šol. upravitelj Grabrijelčič. Po kratkom poteku zborovanja je otvo-ro sreski učiteljski zbor g. šol. nadzornik Velnar Jože. Na zborovanji so bili navzoči vsi učitelji murskosoboš-kega sreza, zastopnik oblasti g. sreski načelnik Lipovšek ter nekaj učiteljev kat. i evang. veroizpovedi. Ko je predsednik zborovanja v svojem otvoritvenem govori omeno našega kralja je dvorana gromko odmevala od navdušenih klicev i impo-zantne državne himne, štero so navzoči odpeli. Pozdravu g. sreskemu načelniki Lipovšku, ki je vsigdar stao ob strani učiteljstvu i podpirao njih stremljenje, se je ta zahvalil za besede z željo, da bi bilo delo učiteljstva v Prekmurju kronano s ponovnimi uspehi v delu za narod i domovino. Nato je sledilo poročilo predsednika šol. nadz. Velnarja, šteri je ka-rakteriziral ves razvoj ljfldskega šolstva v zadnjem desetletju v mursko-soboš-kem srezu, kar velja v marsičem tfidi za ostalo Prekmurje. V mursko-sobošketn srezu je danes 52 šolskih poslopij, od šterih je le 24 šol last države, ostale pa pripadajo različnim verskim občinam (21), kraj. šolskim odborom i 1 je last privatnika. Povsod se čuti radi velkega števila šoloobveznih otrok primanjko-vanje šolskih prostorov, kar vsekakor slabo vpliva na vzgojo mladine. Seveda je v zdajšnjih težkih časih težko misliti na realizacijo načrtov, kak hi-tto pa se bodo časi zboljšali, bo treba stopiti krepko k deli i popraviti to, kar se je že zamudilo. O modernih šolskih stavbah v srezu ne more biti govora, ar so vse šole zidane po bivšem madjarskem sistemu, šteri je predvidevo večinoma eno ali dvoraz-rednice. Da so pa bile tak nizko organizirane je vzrok v ustanavljanju verskih šol. Krajevni šolski odbori so povsod pokazali dobro voljo, da sčasoma urede šolska poslopja tak, da bodo ogovarjale današnjim razmeram, rodi tu je z gospodarsko krizo delo zaostalo i so ništerni kr. šol. odbori bili primorani črtati gradbene fonde. Zelo velko potrebo po šolski zgradbi se čuti v Murski Soboti, Tišini, Cankovi i. t. d., gde so skrajno slaba šolska poslopja, število otrok, pa od leta do leta raste. Tak je bilo v šolskem letu 1925/26 v srezu 51 šol z 5657 otrok a danes je v srezu 49 šol s 7071 otrok, šteri so razdeljeni v 151 razredov. Število otrok je narastloza 1441. Števila dovolj jasno govore o položaju šolstva, porast otrok je iz leta v leto večji a za izboljšanje tega se je napravo le majhen korak. Zanimiv je tiidi pregled, kak so otroci razdeljeni po narodnosti. Izmed 7071 otrok je 6820 jugosl., 124 nemške, 116 madž., 4 italj., 7 židovske narodnosti. O tem bi bilo odveč pisati, skratka različne manjšine se izgubijo v masi, kar si naj zapomnijo tisti, ki ešče vedno mislijo, da je Prekmurje kaj drugega kakor izrazito jugoslovansko. Učiteljski kader šteje 75 učiteljic i 62 učiteljev a vkljub temu ešče manjka 13 učnih oseb. S tem bi bio podan kratek pregled šolstva v mursko soboškem sre-zi. Po poročilu g. nadzornika Velner-ja je nato sledo izredno zanimiv referat g. šol. upravitelja Gabrijelčiča, šteri je za svoje izvajanje žeo burno odobravanje. Debata, štera se je na to razvila je zaključila lepo uspeli zbor. Kresovanje Pri nas smo že od nekda kurili kres na velko soboto i driige vuzem-ske svetke. Inači so kresi pri nas ne bili v navadi. Tem vekše veselje nas pa navdaja vse vkup, da smo letos tiidi velki narodni svetek svetili s pri-žiganjom kresov. Povabili, naj naše kr. org. na predvečer Vidovoga dneva viižgejo krese, so se odvzale skoro vse organizacije i so tak povekša-le slavnost Vidovoga dneva. Kresi so goreli po vsoj našoj slovenskoj zemli, štera je tak skazala svoje najlepše počeščenje mrtvih junakov, šteri so nam gradili slobodno našo domovino. Pokazala pa je tfidi gorečo ljfibezen, štero nosi v srci naš narod do svojega narodnoga vladara i svoje očetnjave. Mogočen je bio kres pri lendav- ski kapeli, k šteromi so se pridružili po našoj ravnici drfigi, v nešternih vaseh cilo po tretje. Vseširom se je zbranim kresovalcom razlagao pomen Vidovoga dneva. Tii pa tam so celo deca deklamirala lepe pesmice, ali so pa domoljubne pesmi budile v nas ljubezen do svoje rodne zemlje. Tej kresi naj nam gorijo stalno v naših srcih, da bomo močni, vztrajni i odločni, kak so bili kosovski junaki. Da se bomo borili proti vsem notrašnjim i zvfinešnjim sovražnikom, kak so se borili oni proti sovražniki svoje vere i svoje slobode. Sklenimo že ziaj, ka bomo od letos naprej vsakše leto vfižigali krese na predvečer Vidovoga dneva, šteroga bomo ešče slavnostnejše svetili. Murska Sobota — Slovenska pesem. Nenadoma, brez velike reklame, na majnih lepakih so javili ljubljanski akademiki, zbrani okoli drfižbe sv. Cirila i Metoda, da bodo peli v pondeljek večer na vrtu g. Benka. Vse kar ni bilo zadržano, se je odzvalo povabilu i malo po napovedani uri je lahko g. Pertot pozdravil mnogobrojno občinstvo. Sledila je nato pesem za pesmijo, izvedene z veliko preciznostjo i občutjem, da je morala navdušiti vsakšega. Ešče i ešče so morali dodati ob zaključki i le nerado se je občinstvo spoprijaznilo z mislijo, da je sporeda konec. Vsem, ki so pripo mogli do tak lepega večera smo iskreno hvaležni. — V tukajšnji bolnici so umrli meseca junija sledeči: Rajner Anton, mesarski pomočnik 26. 1. M. Sobota; Zelenko Franc, poljski delavec 43. 1. Filovci; Časar Terezija, žena poljskega delavca 24. 1. G. Petrovci; HamlerMihael, Police; Ovček Marija, žena polskega delavca 26. 1. Puconci; Ošlaj Jožef, sin posestnika 38 1. Filovci ; Cokan Neža, viničarka 27 1. Sv. Miklavž; Činč Franc, sin posestnika 4 1. Satahovci. N. v m. p. — Vrtna veselica bo v nedeljo na vrtu g. Benka. Na sporedu so plesne točke g. Hahn Lyvie i Legenstein Lily. — Iz strelske družine. Pri zadnjih rednih vajah so se dosegli prav lepi rezultati; posamezniki so dosegli že 90% vseh dosegljivih točk. Na jesen se pripravlja nagradno streljanje, ki utegne biti spričo gori navedenih dejstev izredno zanimivo. Družina bo tudi uvedla v najkrajšem času sobno streljanje. Prihodnjo redno streljanje se vrši v nedeljo dne 17. VII. 1932 ves dan na strelišču v Mačkovcih. — Veselico na prostem z pečenjem rib priredi v nedeljo dne 17. t. m. g. Baša Franc gostilničar v Dokležovju. — Gostovanje ljubljanske drame v Sok. domi. Prejšnji petek se je uprizorila Begovičeva drama: Brez tretjega v zasedbi odličnih ljubljanskih igralcev g. Danilove i g. Levarja. Polna dvorana je z zanimanjem sledila poteku igre. Kreacije igralcev, štere so bile na visoki umetniški stopnji, so priklenile slehernega gledalca. Gostom smo hvaležni za izreden umetniški večer i vfipamo, da niso ibili zadnjič na našem odru. t Dolnja Lendava Cestni odbor. V cestnem odboru lendavskega ^odbora je prišlo v osebi tajnika do izpremembe. Ugodilo se je vseobči želji našega ljudstva in je to mesto zasedel kvalificiran domač človek. Nikdar nismo stali na stališču lokalnega patriotizma, vendar smo večkrat čutili, da se je tu in tam, zlasti pri službah, domače ljudi preziralo. Naše stališče je: konstruktivno sožitje z vsemi in baš radi tega zahtevamo mesta, za katera imamo kvalificiranedomače ljudi. Ali je to stališče pogrešno ? Mi rečemo, da je pravilno in bomo pri njem ostali. Pri tem nas pa ne vodi nobena mržnja ali osebni razlogi. Tistim, ki se danes opotekajo, pa kličemo v spomin, kako pa je bilo tajniško mesto od vsega začetka zasedeno ? * — Zaključek šol. leta na drž. meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Na drž. meščanski šoli je bilo letos | vpisanih 120 učencev (60 dečkov in 60 deklic) tekom šol. leta jih je izstopilo, odnosno se preselilo 9 učencev, tako da je ob zaključku obiskovalo šolo 111 učencev. Polovica učen- | cev je iz šol. okoliša D. Lendava, os- i tali pa so iz raznih občih dolnjelen- j davskega in soboškega sreza. Zanimiva je statistika narodnosti (68 Jugoslovanov, 43 Madžarov), veroizpovedi (100 rim. kat., 6 evang., 5 izrael.) f in poklicev staršev: uradniških otrok 25, poljedelcev 44, obrtnikov 24, trgovcev 11 in drugih 7. Pouk na šoli je posebno z jezikovnega stališča zelo težaven, vendar se je delo zaključilo s prav dobrim uspehom; razrede je dovršilo 92 učencev (83%), 6 učencev mora razrede ponavljati 13 učencev pa ima v jeseni popravne Izpite. Zaključni izpiti so se vršili od 20. do 24. junija, od prijavljenih je položilo izpit 9, štirje so odklonjeni do jeseni (popravni izpit). Vpisovanje se vrši, kakor vsako drugo leto, tudi letos v začetku šol. leta, to je 1., 2. in j 3. septembra. O pogojih za sprejem in drugo bo še objavljeno starišem v j vednost. — Naši mesari. Zadruga mesar- : jev i prekajevalcev v Maribori se po-tegiivlje za to, ka bi se naj tfidi prekmurski mesari pri njo j včlanili. Mesari lendavskoga sreza so se postavili proti tomi. Oni ostanejo faj v skfipnoj obrtniškoj zadrugi, kde so njfive pravice dobro zastopane. Posebna zadruga bi nam nalagala samo a stroške, haska pa od nje ne čakamo, ar ne bi mogli biti zadosta vnjoj zastopani. 11. septembra tombola Sokolskega društva v Murski Soboti. DOPISI Velika Polana. Na predvečer Vidovega dne sta gorela pri nas dva kresa. Zažgala sta jih tukajšnja požarna bramba. Udeležba članov je bila velika. Ob govorih o pomenu Vidovega dne, se je končala lepa narodna manifestacija. Gornja Bistrica. Na predvečer Vidovega dne, ni zaostala naša lepa vas za drugimi. Na treh krajih so goreli kresovi. Najlepši je bil v gornjem delu, kjer so marljivi fanti na obali Mure, zložili štiri ogromne kupe vejevja, tako, da se je plamen dvignil do 30 metrov visoko. Ob grmenju možnarjev in igranjem godbe pod vodstvom predsednika J. R. K. D. se je započela slavnost, h kateri se je zbralo nad 300 ljudi. V krojih in s svojo brizgalno so prispeli tudi gasilci pod vodstvom g. Magdiča. Vse prisotne je v lepem govoru pozdravil tajnik krajevne organizacije J. R. K. D., ki je tudi razložil pomen Vidovega dne. „Bože pravde," in pevske točke ženskega zbora so zaključili lepo narodno manifestacijo. Ob svitu kresa se je mladina sprijela in zaplesala „Kolo." Z godbo in z petjem so se množice vračale na svoje domove in splošno mnenje je bilo ob zaključku, da tako lepega kresovanja še ni doživela Gornja Bistrica. Lipa. Na predvečer Vidovega dne so člani krajevne organizacije JRKD v Lipi priredili veličasten kres, da tako manifestirajo za idejo vidov-danskih junakov in združenega jugo-slovenskega naroda. Pred 17. uro zvečer, ko je nastopil mrak, je zažarelo šolsko poslopje, ki je bilo vso razsvetljeno. V srednjem oknu prvega nadstropja je visela podoba njih veličanstev kralja Aleksandra I. in kraljice Marije. Slike so bile ovite v zelenju in cvetju, ter močno razsvetljene. Istotako je bil pod tem oknu v pritličju izpostavljen grb naše kraljevine v zelenju in razsvetljen. Vsa druga okna po številu 12, so bila razsvetljena in okrašena s cvetjem. Na vrtu izpod strehe je nad vsem tem vihrala naša državna zastava. Pogled na tako krasno in okusno aranžirano in razsvetljeno šolsko poslopje je bil veličasten. Kaj takega še občina do danes ni doživela in zato ni čuda, da se je mahoma zbrala velika množica občinstva pred šolo. Predsednik JRKD in obenem šolski upravitelj gosp. Janko Ozmec, je postavil v četverorede vso šolsko mladino pred poslopjem. Točno ob 17. uri je zapel „Mladinski pevski zbor" pod vodstvom gosp. Oz-meca državno himno. Nato se je pričela povorka, ki je korakala skozi občino na mesto, kjer je bil pripravljen kres. Na čelu povorke je nosil upraviteljev sin državno trobojnico, za njim so korakali učenci z lampijončki pod vodstvom učiteljice Tavzes, Mladinski pevski zbor iz Lipe, člani krajevne organizacije in ostalo občinstvo. Med pohodom je Mladinski pevski zbor izvajal navdušene nacijo-nalne koračnice, sokolske in narodne pesmi. Občinstvo se je trumoma pridruževalo povorki. Ko se je povorka približala pripravljenemu prostoru, je visoko zaplamtel kres, ki se je daleč na okoli videl. Ljudstvo je obstopilo kres z navdušenimi klici na kralja, kraljevsko hišo, na vlado in našo očetnjavo. Med tem pa je zopet Mladinski pevski zbor izvajal četveroglas-iK /itrljotične in narodne pesmi. Vsej mladini in občinstvu, ki je skupno manifestirala za to veliko jugoslovan- : sko idejo, pa bo ostal ta kres vtraj : nem spominu. Organizacija JRKD pa Sporočamo tužno vest, da je naš član načelstva Kardoš Koloman trgovec v Murski Soboti po kratki bolezni v starosti 30 let preminul. Gremij in celokupno članstvo ga bodo ohranili v trajnem spominu. M. Sobota, dne 8. julija 1932. »Gremij trgovcev za srez Murska Sobota" v Murski Soboti. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočustvovanja, ki so nam došli o priliki smrti našega nepozabnega Kolomana Kardoš izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za tople besede, ki jih je govoril zastopnik trgovskega gremija ob grobu pokojnega, kakor tudi za krasni venec, ki ga je podarila S. K. Mura. Žalujoči ostali. se še mora pri tej priliki posebej zahvaliti šumski upravi ter gosp. Vog-lerju v Beltincih, ki sta veliko pripomogla k temu veličastnemu kresu s tem, da sta dala organizaciji 1 voz primernega lesa brezplačno na razpolago. — D. I. 3ugoslovans&a—Radikalna Hmečha Demokracijo. Nova krajevna organizacija se je ustanovila v nedeljo, dne 10. t. m. v Nuskovi za občine Nuskova, Sv. Jurij, Rogaševce, Serdico in Sotino. Pristopilo je takoj 68 članov. Odbor je sledeči: Mekiš Štefnn, krčmar v Nuskovi, predsednik; Donoša Jožef, župan pri Sv. Juriju; podpredsednik, Černy Viktor, šolski upravitelj pri Sv. Juriju, tajnik; Gaber Rudolf, posestnik v Serdici 54, blagajnik; odborniki so: Lapoša Mihael iz Sotine 29, Kikec Nikolaj od Sv. Jurija 98, Marič Leopold, župan v Rogaševcih, Skledar Franc iz Serdice 97, Bertalanič Franc iz Nuskove 1, Jud Janez iz Sotine 3; revizorja: Fartek Franc, industrijalec iz Serdice, Šalamon Andrej, kovač od Sv. Jurija. Shodi gospoda poslanca Ben-ka, V nribodniih Hneh bo obiskal g. Ben ajevne organizacije JRKD v našem srezu. Povsodi se bo vršil najprej shod, kjer bo g. poslanec razložil gospodarski in politični položaj v naši državi in po svetu, po shodu pa bo sprejemal želje naroda. Prva dva shoda se vršita v nedeljo, dne 17. julija 1932 v Pertoči ob 9. uri prepoldne, za Sv. Jurija faro pa ob 11. uri pri predsedniku krajevne organizacije gu. Mekiš Štefanu v Nuskovi-Prosimo krajevno organizacijo v Pertoči in Nuskovi, da agitira za veliko udeležbo. SOKOL Okrožni zlet v Beltincih. V nedeljo dne 26 junija t. 1. se je vršil v Beltincih okrožni zlet Prekmurskega sokolskega okrožja. Že na predvečer so nam naznanjevali topiči in umetni ogenj, da se pripravlja v Beltincih nekaj izvanrednega. Smelo lahko trdimo, da kaj takega, tako veličastnega kakor je bila .bakljada" in drugi dan povorka, v katero so bili uvrščeni: člani, članice in deca, dalje narodne noše in vojaštvo niso videli še Beltinci. Temu primerno je bilo tudi odobravanje in vsklikanje. Povsod si slišal pozdrav „Zdravo", ki se bo slejkoprej ukoreninil tudi pri nas. Ob 1/2 12 uri so se začele glavne skušnje, ki so trajale do 14 ure. Te so bile povod izredne pažnje domačinov, od katerih jih je mnogo ra-devolje žrtvovalo obed na račun lepega izvajanja vaj vseh oddelkov. Na zletišču — majhnem delu prostranega veleposestniškega pašnika — je vrve-lo nebroj Sokolov, Sokoličev in dece, pomešane z narodom, ki je dajal prav pestro sliko. Po povorki je imel na Sokolstvo in na zbrani narod lep nagovor župni podstarosta brat dr. Makso Kovačič iz Maribora. Goste je pozdravil starosta domačega društva brat Gaberc. Ob 16 uri se je začel izvajati vspored, ki je vseboval 16 točk, t. j. pravcati pregled neumornega dela celega okrožja. Celokupne vaje je vodil okrožni načelnik br. Bračko. Izvajanje je bilo prav dobro. Poleg vseh kategorij so nastopili tudi oddelki moške in ženske šolske dece, kar najbolj priča, da se je začel sokolski duh tudi pri nas uvajati med kmečki narod. Nekako na polovici vsporeda nas je iznenadila mala ploha, ki pa ni skoro nič vplivala na dober potek in koneč-ni uspeh prireditve. Zadivil nas je nastop oddelka vojaštva iz Murske Sobote, ki je vzorno izvajal vaje s puškami, kakor tudi nastop članov društva iz Gornje Radgone, ki so izvajali lepe vaje z vesli na godbo .Buči morje Adrijansko". Značilno je tudi dejstvo, da so se vse vaje izvajale na godbo, kar je seveda podvojilo učinek. Domači narod je odnesel s prireditve nepozabne vtise in zavest, da je Sokolstvo kristalno čista organizacija, ki vzgaja svoje članstvo in predvsem mladino v dobre in zveste državljane, katerim je edina svetinja: Jugoslovenstvo. Prav častno je bila zastopana poleg murskosoboškega sreza tudi naša „Prlekija". Pogrešali pa smo naj-bližnje sosede — brate iz Dolnje Lendave. Zdravo 1 M. Sokolski praznik v Gederovcih Na praznik dne 29. VI, t. 1. je priredila agilna Sokolska četa v Gederovcih na prijaznem vrtu g. Sočiča v Krajni (članstvo je namreč iz Gede-rovec in Krajne) svoj prvi javni telovadni nastop. Marsikdo je šel na prireditev skrajno skeptičen, ker ni mogel verjeti, da bi se v kratkem času obstoja te čete, mogel vršiti že samostojen javni nastop. Priznati se mora, da je vsakdo doživel prijetno presenečenje. Ves program, ki je bil sicc: skromen (9 točk), je bil izveden pod vodstvom načelnika br. Stanjka in na-čelnice s.Kinčič-eve s toliko požrtvovalnostjo in disciplino vseh sodelujočih, da se res ne ve ali bi se bolj pohvalilo najmlajše, ki so izvajali svoje težke vaje z veliko dovršnostjo, ali pa članstvo, ki je pokazalo vzorno disciplino. Posebej pa moramo omeniti ljubki nastop deklic z loki, ki so svojo vajo na pesem »Ljubi maj, krasni maj" izvedle prav lepo. Nastop vrste na bradlji iz Murske Sobote je bil deležen odkritega priznanja in občudovanja. Prireditev je korporativno posetila četa iz Zenkovec in Brezovec (člani iz Brezovec so nastopili tudi pri prostih vajah.) Poset prireditve od strani domačega prebivalstva s bii velik, kar dokazuje, da je Sokolstvo v teh krajih priljubljeno in v?.iva ugled. VINO ljutomersko (Globukn) Vanpče (Slovenska — letniki 1921 cca 1928 in 1929 cca 1' 1931 cca 170 hI Sylvaner, ;raminer, i. t. d.) - - prvovi krasno in predobro, gostilničar in vsi dri jako nisikoj ceni, dobrimi pogoji intuon^H' količini pri dr. ŠKRILEC MIHAELU v MURSKI SOBOTI. NOČEMO LENARITI, HOČEMO DELATI Trudimo se, da dovršeno postrežemo svoje odjemalce. Izdelujemo obutev za vsako vreme in vsak poklic Izpopolnjujemo kvaliteto obutve. Za isti denar, ki ste ga preje izdali za en par čevljev, kupite sedaj pri nas obutev za celo družino. Naša obutev je delo jugoslovenskih delavcev in iz usnja domačih tvornic. Bat'a, Murska Sobota. Pri nas dobite dobre in cenene nogavice: Moške Din 5 —, otroške Din 7*—, ženske Din 19 — Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti. V naslednjem poročamo in pri-občujemo imena vseh članov gremija t. j. onih trgovcev, ki imajo registrirane obrtne liste, torej onih, ki so upravičeni trgovati. Razpredelba je zvrščena po posameznih občinah, a za vsakega posameznega trgovca je navedeno 1. ime, na to poklic t. j. vrsta trgovine, ki jo je upravičen izvrševati. Murska Sobota Adanič Ivan, branjarija, Andersch Josip, trg. z materijalnim blagom, drogerija na drobno, Ascher B. in sin, trg. z meš. blagom, Bac Rudolf, trg. z deželnimi pridelki, »Ba ta" trg. z obuvalom in potreb, za obuvalo, usnje, gumi in sorodno blago. Bagari Jožef, trg. s perutnino in jajci, Berger Bela, trg. z usnjem in polj. pridelki, Benčec Franc trg. s pap., šol. potreb., galant. blag., knjige, muzik. umetn., Benko Ludvik trg. z mešanim blagom, Benko Josip trg. z gov. živino, svinjami v živ. in zaklanem stanju, delikatesna trgovina, dež. pridel., perutnina, jajca, divjačina, sadje, mleko in mlečni izdelki, Mr. Ph. dr. Boics lekarna in trg. s fotografskimi potrebščinami, Brata Brumen trg. z mešanim blagom, Brumen Joško trg. z mešanim blagom, Cvetič Janez trg. z mešanim blagom in izd. perila, Cipot Viktor trg. z lesom, drvami, premogom, agent, in kom. trgovina, Cizl Viktor trg. z usnjem, čevlj. potreb. surove kože in jezice, Cor Ana trg. z usnjem, čevlj. potreb. in ježice, • Cvetko Ludvik trg. agentura in komisija s kolon, blag., polj. prid, mlin. izdelki, gradb. materijal, kurivo, stroji vseh vrst, Črnko Rudolf sejmarstvo s kruhom in klobasami, Čeh Franc trg. z mešanim blagom, dež. pridelki in jajca na debelo Debelak Terezija trg. z mešanim bla-, gom in sejmarstvo s sladkorjem, klobasami in kruhom ter drobnarijo, Dittrich Gustav trg. z galant. železni- no in slaščicami, Erd6ssy Barnabaš trg. s pap., igračami, šolskimi potreb , knjigami, koledarji in molitveniki, Frim Ladislav trg. z železnino, dežel, pridelki, tehničnimi in poljedelskimi stroji, FDrst A in Sin trg. z mešanim blag., Fiirst Evgen trgovina s konji, Furst Eduard trgovina z mešanim blagom na drobno in konji, Gašpar Jožef trg. z mešanim blagom, Hahn Izidor trg. s pap., koledarji, molitveniki, šolskimi potreb., šolskimi knjigami, s kratkim blagom, galanterijskim blagom in fotografskimi potrebščinami, Heimer Šamuel trg. z mešanim blagom, Hartner Geza trg. s poljedelskimi obrtnimi stroji, železnino, lesom, dežel, prid. in trgovina z mešanim blagom, Heimer Evgen in Arnold trgovina z mešanim blagom, Heklič Štefan trg. z meš. blagom, železnino, orožjem in strelivom, Hirschl Leopold trgovina z mešanim blagom na drobno, Hirschl Ana trg. z mešanim blagom, gotove obleke, sejmarstvo z gotovimi oblekami, Hirschl Armin trg. s premogom, lesom, polj. stroji, apno, cement, umetna gnojila in sadje na debelo, Holcman Štefan trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Hirschl Kr. in sinova trg. z mešanim blagom, Jarc Josipina trg. z mešanim blagom. (Dalje sledi.) ^ Prolokolacija 3ošar Janeza in Slauhc v Lucovl. Sedež: Lucova h. štev. 12. Dan vpisa: 17. junija 1932. Besedilo: Jošar J. & S. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in sejmarstvo. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 2. novembra 1926. Družabniki: 1. Jošar Slavka, trgovka v Lucovi; 2. Jošar Janez, posestnik v Lucovi. Zanamestovanje upravičen: vsak družabnik zase. Podpis firme: Tvrdko podpisuje vsak družabnik zase in sicer tako, da pod besedilom, bodisi napisanim ali natisnjenim, podpiše vsak zase svo-jeročno svoje ime in priimek. Oftrožno hot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 17. maja 1932 Firm. 543/32. Rg. A III. 213/1. KMETIJSTVO Deteljčni pojalnik. Če hodimo po deteljšči po prvi košnji, večkrat vidimo med deteljco rastline rjave — umazane barve. Navadno idemo mimo teh rastlin, ne posvečamo njim nobene pažnje. Mislimo, da je to tiidi kaka nedolžna rastlinica, kakor mnoge druge. Pa ni tako, ker je to precej nevarna zajedal-ka na deteljci — imenujemo jo deteljčni pojalnik — ki nam lahko napravi veliko škodo, zato pa jo moremo iztrebiti če se pojavi. Ne mislimo pa tukaj na detelj-no predenico (grinte), kakor bi to lejko nekdo mislil po gornjem opisu, ker je pojalnik povsemcdriiga zajedal-ka kak grinte. Le po farbi sta si približno enaka pojalnik in grinte — način življenja pa je ščist drugačno. Pojalnik se ne ovija okrog deteljce kakor grinte, ampak stoji pokončno in od zunaj ne opazimo nobene zveze med pojalnikom in deteljo. Če pa pogledamo deteljčni grm, ki stoji blizu pojalnika, bomo opazili, da je ta mnogo slabejši od dragih, šteri ni majo pojalnika v sosedščini. Da je temu res pojalnik kriv se lejko prepričamo, če pazljivo, da ne pretrgamo korenin, izskupljemo slabotni deteljčni grm s pojalnikom vred. Ko strgamo zemljo s korenin, bomo videli, da pojalnik nima razvitih korenin, ampak se spodaj odebeli kakor liik s katerim se zarije med korenine deteljce in pije, sesa iz njih hrano. Pojalnik nemre sam živeti, ker nema zelene farbe, zato pa jemle hrano od deteljce. Ker pa rabi pojalnik za svoj razvoj dosta hrane, katero jemle od deteljce, ta močno oslabi. Kjer se pojalnik močno razmnoži, postane de-teljišče plešasto in je dosta menje na kosimo. Ker nam dela pojalnik škodo, ga moremo iztrebiti in sicer na sledeči način: Ko se pojavi s svojimi umazanimi žuto- belkastimi cveti, ga takoj izrujmo. Kadar je zemlja vlažna to delo ni težavno, ker se z lahkoto da iz zemlje potegniti. Izruvane rastline poberemo v predpasnik (šorc) in jih pozneje sežgemo ali zakopljemo. Iz-ruvati ga pa moremo prej kak naredi seme. Pojalnik ima zelo drobno (dosta drobnejše kak mak) črno seme in na eni rastlini je do 100 000 zrn. Lejko si mislimo, kak močno se razmnoži ta škodljiva rastlina — če le vsako stoto zrno skljije — ko bo zopet prišla detelja na isto njivo, če ne iz-rujerno pravočasno prve rastline, ko so se pokazele in pustimo, da seme ščrči. Kjer je pa seme ščrčalo. deset let ne smemo deteljco sejati. Sejajmo tiidi le prvovrstno očiščeno deteljčno semen. sladkor kristalni kg. 14*50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg ' 16-— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, - milo navadno kg. 9'Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140 - Din, žito 1 q 160' Din, koruza debela 1 q 110 — Din. koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 110 115 Din ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40-50 Din. 4 Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96* - Din, tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148*— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 —Din, apneni prah pri odjemu celfga vaeo-na 1 q 18 - Din. Cement Trboveljski 1 q 67-—■ Din, cement Splitski 1 q 65'- Din apno žgano 1 q 38 — Din. K odaji je SE nik in hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več se poizve pri gospe GailOP M-OVi v Petanjcih. 2 Tržne cene Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50 - 5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1 — 1 50, ponudba velika, prodaja teška. Svinje žive kg 6 50-8 Din, zaklane 9 10 D