GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 507
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 16. OKTOBRA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 • TEL. 38-933
Zakaj se Nemčija oborožuje
se vprašujejo tudi sami Nemci
Pod naslovom «Mar je vojna pred durmi?* je izšel v zahodno-nemški reviji «Stern» članek, v katerem Sebastian Haffner kritično razpravlja o politiki Zah. Nemčije glede na njene velike izdatke za državno obrambo in vojaške potrebe sploh.
Prepričani smo, da bo članek zanimal tudi bralce Gospodarstva, saj je vprašanje že vrsto let na dnevnem redu razorožit-vene konference, veliko pozornost mu je posvetila tudi konferenca nevezanih držav v Kairu. Upravičeno se ljudje vprašujejo, kaj bi se lahko dalo narediti v prid človeštva z denarjem, ki gre zdaj v topove, letala, vojne ladje, podmornice in atomsko orožje. Z razorožitvijo bi gotovo dosegli večjo varnost za človeštvo. (Prip. ur.).
Nemška zvezna republika potroši za oboroževanje okoli 23 milijard mark (nad 4.000 milijard lir) letno, kar predstavlja velik del celotnega državnega dohodka. Čemu se Nemčija tako oborožaije? Zakaj se s takšno vnemo pripravlja na vojno, kot da bi le-ta bila pred durmi? Baje zato, da bi bila pripravljena za vsak primer, tako vsaj zatrjujejo pristojni krogi. Toda ali je res mogoče biti pripravljen za vsak primer, kakor na primer tudi na možnost totalne atomske vojne, ki bi — če bi do vojne sploh prišlo — bila v Nemčiji dokaj verjetna.
NIHČE NE OGROŽA NEMČIJE
Proti smrti ni nikakega zelišča, ugotavlja člankar in se vprašuje, zakaj Nemška zvezna republika ne usmerja svoje politike na dolgo dobo miru, temveč jo dosledno in temeljito u-smerja edino v smeri možnosti več ali manj konvencionalne vojne, ki naj bi izbruhnila v času od pet do deset let. Zakaj na naj bi prišlo do vojne leta 1970 ali 1975? Saj vendar nihče na svetu ne zahteva od Nemške zvezne republike karkoli, za kar bi se ona morala boriti. Niti njeni sosedje na vzhodu ne: Češkoslovaška in -Nemška demokratična republika ne zahtevata od Nemške zvezne republike niti ene same vasi; Poljska nima mk&ke teritorialne zahteve niti do Vzhodne Nemčije, kaj šele nasproti Zvezni republiki. Istotako ne zahtevata od te ničesar Sovjetska zveza in Kitajska, ki gotovo ne pripravljata komunističnega križarskega pohoda proti njej, ker imata po vsem druge skrbi. Dejansko se Nemška zvezna republika upravičeno nadeja, da preživi ostanek tega stoletja, kakor je zadnjih 15 let, v nemotenem miru — alko to hoče. Toda hoče to? V tem pogledu je treba vsekakor pripomniti, da hoče Nemška zvezna republika imeti vrsto reči, ki jih brez vojne ni mogoče doseči, namreč: celo Vzhodno Nemčijo, velike dele današnje Poljske in majhen del današnje Sovjetske zveze. Kot dodatek k vsemu temu bi nekateri ljudje, ki so še vedno zastopani v vladi, hoteli imeti še dele Češkoslovaške. Seveda bi vse to hoteli doseči — tako trdijo — po mirni poti, brez sile. Toda spričo dejstva, da se nenehoma zahteva nekaj, česar brez sile očitno ni mogoče doseči, zvenijo vsa zagotovila o miroljubnih in nenasilnih namenih dokaj čudno, zlasti še, če se kdo istočasno tako enostransko in brez potrebe pripravlja na vojno, kot to dela Nemška zvezna republika. Posebno če pomislimo, da je Nemška zvezna republika ta-korekoč po tradiciji naslednica bivšega nemškega cesarstva ter da predstavlja tisti del Nemčije, ki tvori brez presledka nadaljevanje nemškega cesarstva, tistega cesarstva, ki je bilo nekoč zelo bojevita država, ki je nastala iz treh vojn in ki je pozneje stala kot glavni junak v žarišču dveh naj večjih svetov-
nih vojn. če se pa država, ki se smatra za nadaljevalko takšnega cesarstva (Reicha), zopet tako odločno pripravlja na vojno, kot to nedvoumno dela Nemška zvezna republika, bi moral biti človek pač zelo naiven, da bi si pri tem nič ne mislil.
VOJNA. NE MORE BITI
V INTERESU NEMČIJE
Haffner dvomi, da bi bili vsi državljani Zvezne republike zares tako naivni, prav gotovo pa niso tako ljudje izven njenih meja. Vojno je mogoče napraviti bolj verjetno s tem, da se s svojim ravnanjem le preveč u-smerjamo nanjo. Je-li to v interesu Zvezne republike? če u-poštevamo njeno zemljepisno lego* gostoto njenega prebivalstva in njen obseg, tega zares
ne moremo trditi. V predatom-ski dobi je mogla velika Nemčija z gotovo logiko iskati svojo varnost v lastni vojaški sili in stalni vojni pripravljenosti, čeprav se končno niti tako ni kaj prida odrezala. Toda za majhno Zvezno republiko bi v atomski dobi vojna, na katero se z velikimi stroški tako skrbno pripravlja, pomenila samo popolno, vnaprej brezupno, nesmiselno in nesmotrno lastno razdejanje.
Haffner zaključuje svoja izvajanja z upanjem ,da bo morda Nemški zvezni republiki kljub vsemu vojna vendarle prihranjena, kar je treba iskreno želeti. Prav zato pa postavlja vpra. šanje: Ali se izplača trošiti za vojne priprave milijarde in milijarde. ki so za druge namene zares krvavo potrebne?
Ali bo nemška industrija zvišala cene kemikalijam?
Presežek v italijanski plačilni bilanci
V trgovinski večji porast izvoza
Malokatera industrijska panoga se je v Zah. Nemčiji v povojnem času tako razvila kakor prav kemična. V njo so vložili izredno mnogo denarja: treba je bilo kemično industrijo zgraditi skoraj popolnoma na novo, ker je bila med vojno u-ničena. K izvoznemu uspehu Zahodne Nemčije je v veliki meri pripomogla kemična industrija. Združenje kemičnih tovarn se v enem izmed svojih zadnjih sporočil pritožuje.. da se proizvodni stroški dvigajo in da bodo zahodnonemške kemične tovarne le z izredno težavo ohranile izvoz na sedanji ravni.
V prvem polletju 1964 je delež V kemični industriji dosegel 9 odsto vsega prometa zahodnonemške industrije, izvoz kemičnih industrijskih proizvodov pa je znašal kar 14 odsto vsega zahodnonemškeea izvoza. Promet kemičnih tovarn se je v primeri z lanskim letom povečal za 11 odsto. izvoz kemičnih proizvodov pa se je dvignil za 18 odsto v primeri s prvim polletjem lanskega leta. Indeks kemične proizvodnje (1950 ie 100) se je dvignil na 458, medtem ko znaša indeks vse industrije 304. Nemci so dosegli te uspehe z inštalacijo povsem novih strojev, ki so deloma lahko nadomestili povišane stroške za delovno silo. Indeks cen kemičnih proizvodov (1958 ie 100) znaša danes 95, kar pomeni, da so kemični proizvodi cenejši kakor leta 1958.
Tehnično se obratovanje ke-
mičnih tovarn, tako trdijo industrijo!, ne da več izpopolniti. Tako utegne nadaljnje povišanje plač negativno vplivati na ceno kemičnih proizvodov. Po zadnjem dogovoru so bile plače povišane za 8 odsto; učinek tega povišanja se bo čutil v drugem polletju 1964.
ENI v Zahodni Nemčiji
Muenchen, okt. — Izgraditev petrolejske čistilnice italijanske državne . ustanove ENI (Ente Nazionale Idrocarburi) v Ingol-stadtu na Bavarskem je skoraj dokončana:	mehanske preiz-
kušnje so se že izvršile, tako da bi naprave za vodo, paro in komprensiran zrak že lahko sedaj delovale. Proučujejo tudi možnost, da bi se uporabljal surov bencin za pogon priprav na visoki pritisk. Rafinerija je stala ENI okrog 150 milijonov mark.
Širijo se tudi govorice, da namerava ENI zgraditi še druao rafinerijo v Heilbronnu ob reki Neckar v zvezni deželi Wurttem-berg.
Naftovod, ki bo vodil iz Genove čez Švico v Ingolstadt bi moral biti po načrtih dograjen že v prvih mesecih prihodnjega leta. Ir.vesticiie za del naftovoda, ki bo vodil po nemškem o-zemliu (255 km) znašajo okrog 80 milijonov mark in večji del te vsote je bil že uporabljen.
Ko je govora o plačilni bilanci imamo v mislih razmerje med terjatvami in obveznostmi ali saldo-razliko med vsemi dolgovi in terjatvami neke države nasproti tujini. V prvih osmih mesecih tega leta nam italijanska plačilna bilanca prikazuje prebitek ali aktivni saldo od nekai nad 100 milijonov dolarjev. Ni dvoma, da je to uspeh politike Državnega zaklada in Banke I-talia, da se zaustavi razvrednotenje lire.
V	istem obdobju lanskega leta je znašal primanjklaj italijanske plačilne bilance okroglo 750 milijonov dolarjev ali 465 milijard lir in je letos torej zabeležen višek približno 63 milijard lir.
Navajamo nekaj najbolj tipičnih razlik ali saldov italijanske plačilne bilance v milijonih dolarjev:
Razlike Januar — avgust
1962	1963	1264
Blagovna izmenjava
—748.8 —1543.5 —1144 Tekoče postavke (blagovni saldo, turizem, rimese)
+ 280.9 — 534	— 19.1
Vsota vseh razlik (tekoče postavke in promet kapitelov)
+ 171.9 — 744.1 + 101.5
Primanjkljaj v blagovni izmenjavi (uvoz manj izvoz) se je znižal nasproti lanskemu za približno četrtino. To še ni uspeh, ker manjši uvoz pomeni tudi počasnejši ritem investicij ali naložb. V samem avgustu se je primanjkljaj znižal za 94 milijonov dolarjev in če bi se nadaljevalo v tel smeri ni izključeno, da se z lahkoto doseže normalna situacija v skupni blagovni izmenjavi.
Saldo iz tekočih postavk je skoro izginil v teh osmih mesecih. Dohodki od turizma so o-stali skoro nespremenjeni, dohodki od ladijskih najemnin (nolo) in izseljeniška nakazila (rimese), ki ustvarjajo dohodke v tujini so v porastu, kar nudi zaupanje v liro, posebno, če primerjamo tečaj švicarskega franka za lire oz. gibanj e cene zlata na italijanskih trgih.
Saldo ali razlika, ki vsebuje tekoče postavke in promet kanj-ta lov se je zakl jučil, kot smo' navedli že v začetku s primanjkljajem 1963. leta in s presežkom v osmih mesecih tega leta in ie odveč vsak komentar.
V	podobnih okoliščinah ie jasno da Banca dTtalia lahko mirno pristoni k pobudam denarnega prometa, da doseže ravnovesje plačilne bilance, s primernimi vskladitvami, za rad* potreb notranje likvidnosti. Podčrtati
Boj za plin in nafto na severu
Po odkritju ležišč na Nizozemskem mrzlično iskanje tudi v drugih državah
Kongres svetovne letalske družbe
V drugi polovici septembra so imele svetovne letalske družbe, združene v Mednarodnem zračnem prevoznem združenju (International Air Transport Asso-ciation — EATA) kongres v Bogoti, glavnem mestu Kolumbije.
Številke, ki so jih prebrali na kongresu IATA o razvijanju svetovnega zračnega tovornega prometa so zares pomembne. V preteklem letu so dosegli 17 milijard tonskih kilometrov in 128,9 milijarde potniških kilometrov. Zračni tovor se je dvignil na 2664 milijonov tonskih kilometrov. Mednarodni turizem je leta 1963 izzval potrošnjo 8.255 milijard dolarjev. Američani sami so porabili 3.190 milijard dolarjev v turističnem uživanju, zahodni Evropejci 4.050 milijard. Afričani, Južni Američani in A-zijci pa 1.015 milijard dolarjev. Spodbudni činitelji svetovnega turizma so bile: Olimpijske zimske igre v Innsbrucku. Olimpijske igre v Tokiu. n~wyorška svetovna razstava in švicarska razstava v Lausanni. Pri tem so igrale veliko vlogo prav letalske družbe, sa' je njihovih 73000 velikih potniških letal prepeljalo
J no p^mi/vne, tvri-niV-mr .
Ko so vrtine petrolejskih družb ESSO in SHELL naletele v severni Nizozemski na območju Slochteren pod Severnim morjem v delti reke Eems na velikanske količine zemeljskega plina, je izbruhnil vihar konkurenčnih bojev med svetovnimi petrolejskimi in premogovnimi družbami, katera bodo dobila dovoljenje iskati nafto ali plin na obalah Severnega morja. Anglija ima velik del svojega morskega obrežja na Severnem morju, dalje zelo mnogo Norveška, precej Danska in nekaj malega tudi Nemčija. Najprej hočejo priti do morebitnih zalog zemeljskega plina na dnu svojega dela Severnega morja Angleži. Na 100.000 kv. km morskega dna v Angliji je dobilo dovoljenje za raziskovanje 31 petrolejskih svetovnih družb. Med njimi so velikani, sama znana super-podjetja kakor npr. SHELL ESSO, PHILLIPS. MOBIL, CALTEK, GULF in CONTINENTAL. Polovica kapitala teh družb je ameriška.
V dobi modeme industrializacije sveta so doslej našli le zelo malo ležišč plina in nafte v bližini velikih industrijskih središč. Prvi primer velikanskih zalog plina je Slochteren na Nizozemskem, saj se okoli njega vrstijo same industrijske države z velikanskimi industrijskimi objekti. Vse nade v še večji evropski razvoj, dokler ne bo stekla proizvodnja cenene jedrske e-nergije, počivajo na upanju, da bodo v sami Evropi odkrili velikanske zaloge nafte ali plina. Nafta ali plin morata prihajati na površino v sami bližini evropskih tržišč! Nizozemska odkritja so že nekaj, zdaj pa upajo, da je velik del Severnega morja en sam rezervoar plina in nafte. Če najdejo zaloge plina tudi v drugih državah ob Severnem morju, potem se bodo gospodarske razmere evropskih držav, ki nimajo petrolejskih vrelcev, v petih letih korenito spremenile, a spremenile se bodo seveda tudi razmere v državah, ki že imajo nafto.
Zaloge zemeljskega plina Slochteren, ki sta ga po dolgih letih vrtanja odkrili skupaj ES
lijonov kub. metrov plina letno, od tega odpade na nizozemske potrebe polovica, a druga polovica pojde v izvoz. V mednarodnih poslovnih krogih močno sumijo, da sta SHELL in ESSO prikazali dosti nižjo količino plina na prvih najdiščih, da sta lahko pobrali še druge zaloge, preden so druge družbe zvedele za kako velikansko odkritje gre.
Nizozemska vlada je prepustila raziskovanje in črpanje zalog plina v Slochteren skupni družbi ESSO in SHELL pod imenom NAM, a je vztrajala na tem, da bo nizozemska državna premogovna in plinska družba Staatsminjen imela v rokah razdelitev in preskrbovanje s plinom. Ta nizozemska državna družba skuša dobiti nadvlado v družbah, ki se ukvarjajo s prodajo in razdeljevanjem plina v sosednih državah. V Belgiji so v podobni družbi že pristali na polovico nizozemske udeležbe, a v Nemčiji so na nizozemske pogoje pristali v družbi Thyssen-gas, last znane družine Thyssen.
Nemške industrijske kroge skrbijo načrti SHELL-ESSO, ki hočeta imeti nadzorstvo nad slehernim plinovodom, ki bi peljal iz Nizozemske preko Nemčije do Avstrije.
PLINOVOD IZ NIZOZEMSKE
V ANGLIJO?
Avstrija, Švica, Francija in Anglija spadajo v vrsto držav, ki iim je težko prodati plin. Anglija in Francija imata lastno podržavljeno proizvodnjo plina zato ti dve ne bosta hoteli pristati na sodelovanje v razdeljevalci trgovski mreži plina, pač pa se ne bosta odrekli kupovanju nizozemskega plina. Potrebe Francije po plinu rastejo, a njene plinske zaloge gredo .koncu ter novih ni. Ker so dobave plina iz Alžirije čedalje bol
zozemska skupina je prepričana, da bo prodrla na angleško tržišče in pripravlja načrte za gradnjo plinovoda pod Severnim morjem v Anglijo v vrednosti 26 milijonov funtov ter izdeluje nove pogoje za dobavljanje Angliji 5.000 milijonov kub. metrov plina.
Verjetno bodo v prihodnjih mesecih izpeljani še mnogi premiki v plinski, premogovni, P6; trokemični ter naftini industriji Severne Evrope.
je treba, da v prvih mesecih leta 1963 so bili denarni zavodi zadolženi nasproti tujini za 763 milijonov dolarjev ali 477 milijard lir in da Banca dTtalia pri tem sploh ni bila prizadeta. V osmih mesecih tega leta opažamo, da je dolg kreditnih zavodov nasproti tujini nadel na 426 milijonov dolarjev oz. 266 milijard lir.
Italijanska državna banka je v tem obdobju deloma zamenjala zasebne banke, in sicer z zadolžitvijo v tujini za kakih 239 milijonov dolarjev in je segla po rezervah zaradi zboljšanja italijanskega kreditnega položaja. Zmanjšala se je uradna razpoložljivost za 111 milijonov dolarjev in poravnan je bil dolg nasproti Mednarodnemu valutnemu skladu z vplačilom 57,5 milijona dolarjev, ki predstavlja del nedavnega povečanja italijanske kvote v Mednarodnem valutamem skladu. Poleg tega je vrnila v avgustu skladu 65,3 milijona dolarjev, posolilo najeto v marcu, da bi se liri zagotovila stabilnost na mednarodnem finančnem trgu.
če se še ozremo na kratko na zunanjo trgovino, ki tudi vpliva na plačilno bilanco, opazimo, da v istem obdobju osmih mesecev tega leta, nokazuje primanjkljaj 744 milijard lir. Uvoz je dosegel 3.121 milijard (1963 je 3.043 milijard), izvoz pa 2.377 milijard (1963 je 2.032 milijard), je primanjkljaj še vedno kroničen pojav italijanske trgovinske izmen lave s tujino. Lani ie primanjkljaj znašal 1.011 milijard lir. Iz gornjih podatkov je razvidno, da ie izvoz zabeležil večii porast od uvoza (17 oz. 2.6 odsto). Malenkostni prirastek uvoza je pripisati zmanjšanju uvoza surovin in instrumental-nih-orodnih dobrin, kar da slutiti. da bo v bližnji ali daljši bodočnosti padla tudi proizvodnja. Padec v uvozu omenjenih dobrin ni za vse enak. velja le za nekatere, in za druge je opaziti celo dvig.
Na nrimer za tekstilna vlakna (zaradi laži e primerjave navajamo količinske podatke) vidimo, da je v prvih osmih mesecih leta 1963 uvoz znašal 1 milijon 548 000 stotov surovega bombaža, letos v istem razdobju 1.724 000 stotov. Za desetino približno se je znižal uvoz rastlinskih vlaken (brez bombaža) 688 tisoč stotov lani, 616.000 stotov v osmih mesecih tega leta.
Celuloza na sploh ie zabeležila porast, ip sicer od 5 452.000 stotov leta 1963 na 5 960.000 stotov letos. Uvoz navadnega, finega in neobdelanega lesa prikazuje rahel dvig: 15.522.000 stotov na 15.871.000 stotov. Padel je u-voz gradben etra lesa: od 13 mi-liionov 471000 stotov na 12 milijonov 890.000 stotov do avgusta 1964.
Nagel in stalen porast je zabeležen pri uvozu surovega petroleja:	29.416.000 stotov leta
1963 in 35,945.000 stotov do avgusta letos. V nazadovanju je uvoz skoro vseh vrst rud, ki ie v skupnih podatkih znašal 90 milijonov 507.000 stotov 1963 in je padel do avgusta 1964 na 76 milijonov 392.000 stotov. Padec je zabeležen tudi pri uvozu strojev, naprav in orodja, razen u-voza neelektričnih motornih strojev, krogličnih ležajev in telekomunikacijskih aparatov. Dokaj je padel uvoz avtomobilov; od 142.000 uvoženih avtomobilov v osmih mesecih 1963, je bilo uvoženih v istem obdobju letos le 101.000 oz, po vrednosti od
Sedanji Trst v luči severnoitalijanskih gospodarskih krogov
95 milijard se je uvoz znižal na 67 milijard lir. Uvoz plovnih objektov in njihovih delov se je znižal na petino; od 693.000 stotov na 141.000 stotov leta 1964, vedno v osmih mesecih za obe leti.
Naj zaključimo ta kratek pregled obeh bilanc s tem, da v kritičnem gospodarskem položaju v katerem se je znašla Italija, da bi podjetjem omogočila porast aktivnosti (ob istočasnem pritisku za zvišanje mezd in ob vedno ostrejši konkurenci od zunaj), se je vlada odločila, da bo del socialnih dajatev financirala s proračunom (za 70 milijard od septembra do decembra 1964). kar bi sicer bre menilo podjetja. V istem času zaradi pokritja tovrstnih izdat kov ie vlada zvišala prometni davek, davek na dohodek nan določeno ravnijo davek na razkošna stanovanja itd., kar naj bi vrglo približno 240 milijard lir dohodkov.
Čeprav inflacija še ni odpravljena, kaže občuten znak ublažitve. Decembra 1963 je primanjkljaj plačilne bilance znašal 1251 milijonov dolarjev, avgusta meseca pa ,ie bila zaključena s presežkom, ki je omogočil vplačilo valutam emu skl°du 122 8 milijonov dolarjev. To je delno tudi rezultat izbolišania stanji a trgovinske bilance. Zmanjšanje stopnie porasta uvoza glede na stopnjo porasta izvoza, omogci-a Italiji obnavljanje denarnih rezerv, ki so se od 2.735 milHo^-vv v začetku leta dvignile na 2 Trii mdiionov dolariev avgusta. Približno v istem času so se zmanjšale italiianske zadolžitve v tujini za okrog 500 milijonov dolarjev.
kaša za 100 odsto italijansko povprečje. Prometne zveze z Italijo so slabe ker je železniška proga Mestre — Trst samo enotirna, a avtomobilska cesta bo baje končana šele leta 1967.
Pred desetimi leti je imel Trst takoj za Milanom drugo mesto najvišjega osebnega dohodka, zdaj je padel na četrto mesto. Nesorazmerje med velikanskimi podporami in neznatnimi dosežki je prava uganka: ali gre za mestno središče, ki je prehudo prizadeto, ker je izključeno od svojega naravnega zaledja ali pa ni Ritn znal smotrno razdeljevati svoje podpore.
Položaj Trsta je težak, ker ne gre za konjunktumi polet mladega organizma, ampak se )e bati neogibnega razkrajanja starega ustroja.
Lepi avstrijski časi se ne morejo več povrniti, če države bivšega avstro-ogrškega imperija ne marajo več uporabljati tržaškega pristanišča, ki ga imajo pred nosom ni to krivda zgodovine in niti ne zemljepisa ampak ljudi na odgovornih mestih. Tržaško pristanišče se ni rodilo *z potreb Italije in tudi ne razpolaga z nacionalnim italijanskim zaledjem. Moglo pa bi biti veliko mednarodno tranzitno pristanišče evropskega pomena. Razni razlogi zaradi katerih to ne more postati, so pravzaprav en sam: tržaško pristanišče u-pravljajo na italijanski način.
Italijanski liberalni dnevnik »Corriere della Sera* je poslal svojega posebnega dopisnika v Trst, da ob desetletnici sklenitve Londonskega sporazuma in ponovne priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji ugotovi sedanje stanje v Trstu. Naš list seveda zanimajo predvsem gospodarske ugotovitve:
Dva posebna zakona iz leta 1954 in 1958 sta nakazala 75 milijard lir za obnovo Trsta, dalje je vlada nakazovala vsako leto še po 10 milijard lir v poseben sklad, ki ga je upravlial vladni komisar ter oo 5 milijard lir letno za plače državnih uslužbencev, kar vse skupaj znese 150 milijard lir. IRI dobil 30 mTijard za obnovo plavžev. 45 milijard so vložila zasebna podjetja v žaveljsko industrijsko pristanišče, 10 milijard rotacijskega sklada in še nekaj desetin milijard za razna financiranja in davčne olaišave. Nič ni izpuščeno, kar je bilo dano, in sicer nekaj nad 300 milijard lir za 300 000 prebivalcev ali milijon lir na prebivalca.
Dopisnik meni. da so se dosegli določeni uspehi zlasti v zavel j skem pristanišu s 5.400 u-službenci. Tržaško prebivalstvo nima naravnega prirastka in tudi ne novega naseljevania iz Italije. V preteklem desetletju so dobili le istrske begunce, ki so bili večinoma državni uradniki in trgovci in so take službe in zaposlitve spet sprejeli v Tr- .
stu. Ladiedelnice ne uspevalo, i to je na najslabsi način, ker so stroški za 30 odsto višji | L* st »Corriere della Sera* so-od nemških in nizozemskih kil ^ kar je že v njegovi polstolet-
spadaio v skupno evropsko tržišče. Oblasti so brez kriterija delile na levo In desno trgovske obrtnice, zaradi česar ie število trgovin znatno narastlo in pre-
Korno odločitev: Naftovod Trst-Ingolstadt bo gradila ustanova ENI
ŠČEČIN - mesto mladih
Poljsko pristanišče Ščečin (Szcezcin), se razteza ob izlivu Odre, torej tik na meji med Vzhodno Nemčijo in Poljsko-Nemški Stettin so zavezniška letala skoraj popolnoma porušila 30 avgusta 1944, ko so spustila nanj okoli 2.000 bomb. P<> ljaki so ob koncu vojne našli skoraj popolnoma zapuščeno mesto, a že iulija 1945 je živelo v njem okoli 84.000 prebivalcev. Prometne zveze in pristanišče je bilo treba graditi skoraj povsem na novo, tako j c bilo porušenih 54 mostov in viaduktov. Misliti je bilo treba posebno na nastanitev prebivalstva v popravljenih ali novih stanovanjih. Tako so v dvajsetih letih zgradili oziroma popravili 155 tisoč stanovanjskih prostorov, po načr' i bi morali do leta 1970 zgraditi 40.000 novih prostorov. Po koncu vojne so zgradili 35 šol. V nobenem noliskem mestu se dandanes prebivalstvo ne množi po naravnem prirastku (z novimi rojstvi) kakor ravno v ščečinu. Temu ustrezno postaja potreba po novih sta-novaniih pa tud* po šolah toliko bolj pereče. Zanimivo je, da znaša povprečna starost orebi-vezane na politične pogoje, si! valcev samo 26 let. 40 odsto pre-Francija ne more privoščiti, da | »rivalstva pa ima mani kakor ne bi pristala na nizozemsko j 24 let. ščečin ie torej mesto ponudbo 5.000 milijonov kub. m plina na leto. Angleško državno
podjetje «Gas Board* vztraja na tem. da morajo biti cene nizozemskega plina pod cenami angleškega umetnega plina, ki ga proizvaja veliki angleški ke-
.«50 »n pwwT,T, znaša to 30.000 mi-1 miAni jmm!h*n<+ jot t«** p<-
mladih Leta 1963 *e bilo 120 one takšnih prebivalcev, ki so bili roieni v ščečinu Danes šteje Šče~’"n Okoli a oo 000 lindi, da leta 1980 tako računajo, se bo tv-oH voietvn dvignilo kar na 470 O00 ljudi.
,<2i c-Ttim e *■* An o cn zoeeU o-raniM
pristanišče šele leta 1956, in to na podlagi povsem novega na-■ -a. Pristanišče hočejo pravzaprav premestiti od izliva Odre, kjer se nabirajo velike količine Peska, na Svineminde, kjer je morje globlje. Vzporedno z izgrajevanjem novega pristanišča narašča tudi promet, ki je lani v obeh smereh dosegel 9,5 milijona ton (pomorski promet čez tržaško pristanišče znaša letno okoli 6 milijonov ton). Lani je prispelo v ščečin 5.305 ladij pod zastavo 33 držav.
Poleg raznih tovarn, kakor tovarne fosfornih umetnih gnojil, strojne tovarne, sladkorne tovarne, tovarne ribjih konserv. tovarne papirja itd. so postavili tudi velike ladjedelnice, ki so v času od 1952 do 1964 zgradile okoli 100 ladij. V Svinemindeju bodo pristaniške naprave tako uredili, da bodo ladje izkrcavale v irvi vrsti množično blago.
Poljaki so sicer imeli že pred vojno lastno pristanišče na Baltiku (Gdin.jo), vendar se njihovo pomorstvo ni moglo v predvojnem času še dovolj razviti. Primanjkuje jim zlasti strokovno izvežbanih pomorščakov. Za to skrbijo zdaj ustrezne pomorske šole. poleg tega so v ščečinu odprli tudi tri visoke šole, in sicer politehniko medicinsko fakulteto in visoko šolo za kmetijstvo. Pristaniška uprava je podrejena ministrstvu za plovbo v Varšavi, kamor se steka tudi denar: tega vrača država v obliki investicij za izgraditev pri staniških naprav., ki so doslej znašale 2 milijardi zlotov.
Ministrski odbor za državne udeležbe je pod predsedstvom vladnega načelnika Mora sklenil na svoji seji dne 6. t.in., da bo polagala- projektirani naftovod iz Trsta do Bavarske, ustanova E.NT. ‘Na seji so bili poleg ministra za državne udeležbe Bo, minister za državni proračun Pieraccini, minister državnega zaklada Colombo, minister industrije Medici ter minister za delo Delle Fave. Za gradnjo naftovoda se je potegovala tudi mednarodna skupina petrolejskih družb British Petroleum, Esro in Shell, katera je bila predložila italijanskim oblastem svoj zadevni gradbeni načrt meseca avgusta 1963. Sicer je bilo pričakovati, da bodo merodajni vladni činitelji ščitili koristi tako važne italijanske u-stanove kot je E.N.I., katere glavni delničar je pač sama država. Razen tega utemeljujejo sklep medministrskega odbora tudi s tem, da so koristi italijanske u-stanove za tekoča goriva v skladu s potrebami evrop. potrošnikov, češ da proži »internacional izaci j a in integracija* nafto-vodne mreže bistvene ugodnosti zlasti prebivalcem področij, skozi katera bo tekla nafta, ker bodo lahko neposredno črpali iz njenega voda tekoče gorivo. Tako bo ta pobuda koristila skupnemu evropskemu gospodarstvu.
Okoli 500 kilometrov dolgi naftovod bo namreč spojil Sredozemsko morje z enim najvažnejših evropskih trgov petrolejskih izdelkov, kjer bo nič manj kot
5	velikih čistilnic lahko letno predelovalo 13 milijonov ton nafte. Tri teh čistilnic so last prej omenjenih mednarodnih koncernov British Petroleum, Esso in Shell, ki so skupaj, kakor je tudi sama ustanova ENI zaprosila za gradbeno dovoljenje naftovoda, četrta čistilnica pripada italijanski družbi za tekoča goriva, ki sedaj dokončuje srednjeevropski naftovod v dolžini 645 kilometrov: no njem bo lahko teklo vsako leto do 10 milijonov ton goriva iz Genove v Ingolstadt.
Iz Koroške se bo oo načrtu odcepil od naftovoda Trst - Bavarska še 350 km dolgi vod do Dunaja z letno zmogliivostjo 30 mili ionov ton. od katerih je avstrijski prestolnici namenjeno
6	milijonov ton letno.
Nekatera tuja petrolejska podjetja se sedaj pogajajo z ustanovo ENI ker se hočejo posluževati naftovoda, ki spaja Ligurijo z Bavarsko. Ta Pogajanja bi verjetno propadla, če bi rimska vlada kratila koncernu ENI dovolienje za pol ara nje nafto voda Trst — Ingolstadt.
tega sporazuma po dolgih porajanjih. Jugoslovani so kar upravičeni biti zadovoljni, da so to dosegli. Kaže, da uživajo Jugoslovani večino prednosti, do katerih imajo pravico članice SEV, poleg pa imajo še prostost, da se lahko izogibajo neprijetnostim.
Jugoslavija bo sodelovala s SEV skladno z načeli enakopravnega postopanja in medsebojnih koristi v zadevah vzajemnih interesov. Lahko bo namreč prisostvovala sejam komisij SEV in celo sodelovala v organizacijah Sveta in izvršnega odbora SEV. Priporočila SEV Jugoslaviji pa ne bodo toliko časa uveljavljena, dokler jih ne odobri Izvršni zvezni svet v Beogradu. Sporazum predvideva poleg tega tudi. da Jugoslavija lahko sklepa sporazume o različnem industrijskem sodelovanju na čisto navadni dvostranski podlagi z državami - članicami SEV. V Beogradu čutiio, da stojijo pred razvojem velike trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja na najrazličnejših področjih z vzhodno Evropo ter da bo to pripeljalo sicer do naravnih tesnejših stikov s SEV, toda brez kakšne etikete, ki bo mogla vreči senco dvoma na dejstvo, da je Jugoslavija nean-gažirana država. SEV smatra Jugoslavijo kot poseben primer svojega delovanja, a moglo bi biti tudi to, da obstoji neka pripravljenost. da bi to rodilo zanimive posledice na prihodnji razvoj te organizacije same.
ni tradiciji, da je glavno zlo tržaškega pristanišča skupno zlo vseh 'italijanskih pristanišč in predvsem Genove, ki je dala slab zgled, obstoj pristaniščnih družb za vkrcavanje in izkrcavanje blaga ki so monopolne organizacije. Te naj bi namreč diktirale previsoke cene tako da so italijanske pristaniščne tarife ne samo neprimerno dražje od jugoslovanskih, ampak celo od nemških, kjer so pristanišeni delavci zaradi visokega nemškega življenjskega standarda neprimerno bolje plačani od italijanskih delavcev. Po daljšem primerjanju in analiziranju dela v raznih pristaniščih Evrope prizna, da ne gre samo za vprašanje visokih mezd pristaniščnih delavcev, ampak da znajo druga pristanišča, tudi Reka, posebno pa Hamburg bolje razdeliti in vodit* delo, da drugod vpeljujejo čedalje bolj avtomati, zirano delo in da obnavljajo svoje pristaniščne objekte.
V Trstu so se leta in leta tolažili, da dobiva Reka samo revno tranzitno blago, medtem ko pa zna Trst s svojo izkušeno roko in ustrezno organizacijo tudi izven pristaniščnih prostorov pravilno ravnati z bogatim, bolj občutljivim blagom. Toda dejstva zadnjih let kažejo, da pobirata Hamburg in Bremen blago, bogato in revno, vseh av-stro-ogrskih naslednik držav, da je obseg reškega tranzitne ea prometa prekosil dva milijona ton medtem ko je tržaški tranzit padel na poldrugi milijon ton.
Tržaško pristanišče umira. Izvedenci predlagajo celo vrsto ukrepov: znižane železniške tarife, nove pomorske tovorne proge, celo dajanje nagrad pod roko tujim uvoznikom itd. Toda tvegamo, da zavržemo brez haska še več denarja. Vprašanje je treba reševati v Rimu z novimi pravnimi ureditvami. Prva dva članka o Trstu sta zares polna zaskrbljenosti glede njegove bodočnosti.
15 držav na sejmu »Sodobne elektronike»
Ravnotežje Jugoslavije med OECD in SEV
Jugoslovani so zdaj uravnovesili svoj položaj opazovalca v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s tem, da so sklenili še poseben podoben sporazum s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV - COMECON). Prišlo je do
Jutri bo slovesna otvoritev 11. mednarodnega sejma »SODOBNA ELEKTRONIKA*, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem bo odprt do 25. oktobra. Kakor na lanskem jubilejnem sejmu, so tudi letos na Gospodarskem razstavišču zbrana vsa najpomembnejša jugoslovanska podjetja, ki proizvajajo najrazličnejše elektronske in podobne naprave, brez katerih si danes sploh ne moremo zamisliti napredka v industriji, prometu, telefoniji, medicini in drugih dejavnostih. Ob praktično celotni jugoslovanski elektronski industriji na bodo tudi letos razstavljali številni ugledni proizvajalci z vzhoda in zahoda, ki že vrsto let obiskujejo te mednarodne specializirane seime, kot so SIEMENS - HAL-SKE, ITT ■ STANDARD. PHILIPS. RAVTHEON (ZDA) BED RAM. D LA - FIEKTRONIK (DR Nemčija), METRIMPEX (Mad-ŽARSKAL METALEXPORT in ElEKTRIM (Poljska) ter drugi.
Na letošnjem seimu SODOB NA ELEKTRONIKA bodo razstavljali proizvajalci iz 15 držav, in sicer jz Avstrije, Belgije, Bolgarije (ki razstavlja prvič na tem seimu) Danske. DR Nemčije. Francije, Italije. Japonske, Jugoslavije, Madžarske, Nizozemske Poljske, švedske, ZDA in ZR Nemčije. Med domačimi razstavljale! so pripravili skupno razstavo poslovnega sodelovanja podjetja RIZ. ISKRA in RUDI ČAJAVEC. Velik razstavljale na sejmu bo seveda tudi
El - Niš, prvič pa sodeluje na tem sejmu tudi poslovno združenje UNIMATIK iz Beograda.
Tako kot že vrsto let so bili tudi na tem sejmu oddani vsi razpoložljivi prostori. V tjurč-ku» je tudi letos obiskovalcem na razpolago (tako kot lani) raznovrstno širokopotrošno blago. Lanska praksa je namreč pokazala, da so obiskovalci zelo ugodno sprejeli to pobudo, sai se jim je na tem sejmu ustvarila priložnost, da si nabavijo nekatere proizvode, ki jih je sicer težje dobiti v trgovinski mreži.
Posebna zanimivost letošnjega sejma bo tudi predvaianje številnih poučnih, propagandnih in strokovnih filmov, ki so jih izdelala nekatera inozemska podjetja. V lopi B bodo te filme ob tehnični pomoči podjetja »SAVA FILM* brezplačno predvajali po več ur dnevno, tako da si jih bo lahko ogledal vsak obiskovalec sejma. Nedvomno bo ogled barvnih filmov s področja elektronike, telekomunikacij, nukleonike, astronavtike, vakuumske tehnike in drugih panog zanimiv ne samo za vsakega strokovnjaka, marveč tudi za povprečnega obiskovalca.
Za letošnji sejem SODOBNA ELEKTRONIKA vlada povsod živo zanimanje tako doma kot v tujini saj so svoj prihod najavile tudi nekatere inozemske delegacije med njimi iz DR Nemčije. Romunije in še nekaterih držav.
P. o.
•	KANADSKI FRANCOZI IN ANGLEŠKA KRALJICA. Angleška kraljica Elizabetta n. se je 13. oktobra vrnila po večdnevnem obisku iz Kanade. Povsod so jo Kanadčani zelo lepo sprejeli z izjemo Ouebeca, glavnega mesta petih milijonov kanadskih Francozov. Kanadski Francozi imajo sicer zelo velike narodnostne pravice, svojo univerzo z vso mrežo raznih stopenj šolstva in razne druge enakopravne položaje v državi. Toda del Francozov, zlasti mladina po univerzah se pritožuje, da jo angleška večina nekako potiska v stran. Zahtevajo samostojnost in večina francoskega prebivalstva ni šla na ceste sprejemat kraljico ali pa je samo hladno in tiho gledala kraljičin sprevod avtomobilov po Quebe-cu.
#	POLET VESOLJSKE LADJE «VOSHOD». štiriindvajset ur je trajal polet vesoljske ladje «Vo-shod». Ta polet je spet skrajšal poskusne lete pred dokončnim letom ljudi na Luno. Napredek je tokrat velik. Trije ljudje so bili v kabini, med njimi kapitan ladje, znanstvenik na področju vesoljskih raziskav in še zdravnik, ki so vseh 24 ur nenehno merili, opazovali in ugotavljali iz svojega letečega laboratorija. Tudi sam način pristanka na zemljo v bližini Aral-skega morja, torei v bližini same izhodiščne točke, od koder so odleteli, je pomenil napredek.
MEDNARODNA TRGOVINA
Steklo po postopku Float-Glass
Pri podružnici francoske tovarne stekla Saint-Gobain v Piši so v teku obsežna dela za povečanje proizvodnje, za kar bes do investirali preko 10 milijard lir. Zgradili bodo novo peč za proizvodnjo surovega stekla po sistemu «Float-Glass». Dalje bodo izpopolnili nov postopek za poliranje kristalnega stekla. Nova peč, ki bi začela obratovati predvidoma že prihodnjega novembra, bo imela proizvodno zmogljivost 180 ton dnevno. Steklo bodo proizvajali po najsodobnejših postopkih in bo najboljše kakovosti. V tem pogledu se bo tovarna v Piši uvrstila med najsodobnejše obrate te vrste.
Zaradi sedanjega neugodnega gospodarskega položaja v Italiji predstavlja velika investicija tovarne Saint-Gobain zares pogumno pobudo, zlasti še, če se upošteva, da sedanja italijanska proizvodnja skoro popolnoma krije potrebo na domačem trgu. Zato je povsem jasno, da bo proizvodnja nove peči obilno presegala potrebe domačega trga. Zato ie očitno, da računa tovarna na izvoz na tuje trge.
Posebno steklo po postopku »Float-Glass* bodo pridobivali s tem, da bodo stekleno maso vlivali na plast raztopljene kovine, pri čemer odpade vsako nadaljnje mehansko obdelovanje. To steklo bodo začeli proizvajati leta 1965. Proizvedli ga bodo 175 ton dnevno.
Značilnosti zagrebškega spomladanskega velesejma
Letošnji jesenski sejem v Zagrebu, ki je bil zaključen 20. septembra, je obiskalo nenavadno mnogo ljudi: kar 1,700.000. Dan pred zaključkom sejma je nekdo naštel pred vhodom kar 3.000 osebnih avtomobilov. Podrobnih podatkov o zaključenih kupčijah še ni, ni dvoma, da so bile te glede na tako veliko u-deležbo razstavljalcev in številom držav (53), ki so se udeležile jesenskega sejma, obsežne.
Uprava zagrebškega sejma se je že posvetovala z domačimi in tujimi interesenti glede spomladanskega sejma v prihodnjem letu. Ta posvetovanja so dovedla do sklepa, naj bi se spomladanska prireditev, ki je trajala doslej 14 dni, skrčila na 7 dni. Tako bo prihodnji spomladanski sejem odprt od 17. do 25. aprila. Spomladanski sejem bo tudi prihodnje leto zajel več specializiranih razstav. V okviru spomladanskega sejma bo II. mednarodni sejem lesnih izdelkov, nadalje IX. sejem pohištva, kakor tudi razstava turizma in gostinske opreme, razstava športnih potrebščin ter III. mednarodni sejem gradbeništva.
Jugoslovani v Gradcu
O jugoslovanski udeležbi na jesenskem sejmu v Gradcu, ki je bal zaključen 11. t.m., smo prejeli še naslednje poročilo (prvo je bilo objavljeno v prejšnji številki).
Na graškem jesenskem sejmu nastopa Jugoslavija s kolektivno razstavo, ki jo je letos organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Razstave se je udeležilo okoli 50 gospodarskih organizacij iz SR Slovenije in SR Hrvatske. Kolektivna razstava je bila v paviljonu, ki sta ga bili izgradili GZ SR Slovenije in GZ SR Hrvatske. Razdeljena je bila na tri dele: turistični, ki je prikazoval s številnimi črno-belimi slikami zimo v Jugoslaviji, lesni, kjer ie bilo razstavljeno jugoslovansko najkvalitetnejše po. bistvo in prehranjevalni, kjer go bili razstavljeni najrazličnejši živilski proizvodi v konservah. Pripomniti je, da je bil paviljon zelo okusno urejen.
V zvezi s kolektivno razstavo sklepata Gospodarski zbornici SR Slovenije in SR Hrvatske s štajersko trgovinsko zbornico v Gradcu sejemske sporazume, ki so kljub široki liberalizaciji, katero danes že uživa jugoslovansko blago v Avstriji, še vedno ohranili svoj pomen. Ta porp.en, kot kaže izredno dobro izkoriščanje, se bo še stopnjeval ter daje možnost tako za uvoz novih jugoslovanskih proizvodov na avstrijski trg, kakor tudi novih avstrijskih proizvodov na jugoslovanski trg, čeprav seveda količine po sejemskem sporazumu niso zelo velike. Vsekakor je možno vedno znova ugotavljati, da so sejemski sporazumi v obojestranskem interesu.
Delovni krožek alpskih sejmov (Arbeitskreis alpenlandi-scher Hessen) v Celovcu sporoča, da je osresdnji avstrijski kmetijski sejem v Welsu zadobil mednarodni značaj glede na to, da se je letošnjega sejma ude-
Poglavitni sklepi kairske konference o gospodarstvu držav v razvoju
Poudarek druge konference nevezanih držav v Kairu na mi-ležilo nad 2000 razstavljalcev iz: roljubnem sožitju proti nasilne-
20 držav. Zato se bo ta sejem odslej imenoval «Mednarodni sejem v Welsu — osrednji avstrij. ski sejem».
PO SEJMU V BRNU
četrti mednarodni sejem mehanike, ki je bil od 6. do 20. septembra v Brnu na češkoslovaškem si je ogledalo niad 800 tisoč oseb, med temi je bilo 30 tisoč tujcev. Sejem v Brnu se čedalje bolj uveljavlja, to ugotovimo lahiko že po številu sodelujočih tvrdk, ki nenehoma raste: leta 1959 je razstavljalo na sejmu 432 podjetij, leto kasneje 492, leta 1961 že 505, lansko leto so jih našteli 577, letos pa 708. Na sejmu so prikazali kakih 10.000 mehanskih proizvodov iz 36 držav, od tega so 80 odsto prodali kar na sejmu. V času sejma so zaključili več trgovinskih pogodb, tako so na primer oddali za 26 milijard lir orodnih strojev in za približno enako vsoto železarskih proizvodov. češkoslovaški gospodarstveniki so razen tega podpisali nekaj pogodb za dobavo popolnih inštalacij za električne centrale, cukrarne, tovarne gumija in za druge industrijske o-brate v tujino, naročili pa so pri tujih podjetjih za 60 mili-jard lir razne strojne opreme,
RAZSTAVA ORODNIH
STROJEV
Prejšnjo nedeljo so na milanskem razstavišču odprli IV. mednarodno bienalo orodnih strojev pod geslom BI-MU (Bien-nale Macchine Utensili). Na površini 28.000 kv. metrov se je razporedilo okrog 600 razstavljalcev iz Italije in tujine, med temi 140 predstavnikov 550 tujih tovarnarjev. Na sejmu so zaključili večje število ugodnih kupčij. Razstava se je zaključila 11. oktobra.
KOMPENZACIJA MED ITALIJO IN ROMUNIJO
Turinska družba FIAT je prodala Romuniji 2.000 avtomobilov za približno 2 milijona dolarjev. V zameno mora FIAT nabaviti za isto vsoto denarja blago v Romuniji.
£>JE
ZMAGA GOLDWATERJA BI POMENILA OSLABITEV DOLARJA. «The Statiste (London) je mnenja, da bi Goldwaterjeva zmaga na predsedniških volitvah oslabila položaj dolarja. List tudi pripominja, da so zlasti rudniki v Južni Afriki v veliki meri odvisni od političnega razvoja v tej državi.
mu reševanju mejnih, medsebojnih in kolonialističnih ostankov imperialistične preteklosti je še bolj poudaril vzajemno reševanje gospodarskega razvoja in sodelovanja med nevezanimi državami.
Nadrobno postavljene teze v deklaraciji, izdani ob zaključku kairskega posvetovanja, raz-širjujejo predloge o skupnih gospodarskih smernicah, ki so jih postavili pred tremi leti na prvi konferenci nevezanih lržav leta 1961, ki so jih nato poglobili leta 1962 na posebni konferenci v Kairu, ker je zaskrbljujoče rastla razlika med industrijskimi državami in državami v razvoju. Letos spomladi je svetovna konferenca OZN v Ženevi o svetovni trgovini razvoju še bolj precizirala stališče novih držav v razvoju in tudi starejših držav, ki so v glavnem izvoznice surovin.
V Kairu so ugotovili, da strukturi svetovnega gospodarstva in sedanjim mednarodnim institucijam za mednarodno trgovino in razvoj ni uspelo zmanjšati razlik v dohodku na prebivalca med državami v razvoju in razvitimi državami. Nobena mednarodna akcija ni bila še uspešno ukoreninjena, da bi se huda nesorazmerja med razvitimi državam' in državami v razvoju izgladile.
Zato so v Kairu postavili zahtevo, da nujno uresničijo ne-izvršena priporočila, ki so jih sprejeli na spomladanski konferenci OZN o trgovini in razvoju.
Posebno važna za nevezane države je nova mednarodno delitev, da bi pospešili industrializacijo držav v razvoju in da bi modernizirali njihova kmetijstva.
ONZ bi morala revidirati načrt o desetletnem gospodarskem razvoju.
Višino zneskov kapitala in ter-
mine ter pogoje transfera državam v razvoju je treba povečati in izboljšati.
Omogočiti dostop surovin držav v razvoju na tržišča industrializiranih držav.
Nevezane države naj uskladijo ukrepe za tesnejše gospodarske odnose. Na letošnjem prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, naj se 77 držav v razvoju posvetuje za usklaje-nje svoje politike za prihodnjo svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ki bo leta 1966.
O potrebi skladnega sodelovanja držav v razvoju
Pojem dežel v razvoju se je v gospodarski literaturi in v politiki pojavil šele kasno v povojni dobi, a vendar dovolj zgodaj, da na podlagi izkušenj, kako so se dosedaj obnesle te države v lastnem gospodarstvu in v zunanji politiki, že postavljajo gospodarstveniki teze, kakšno pot bi morale ubrati v svoji gospodarski praksi.
Ker so gospodarski viri teh mladih držav v razvoju zelo pičli in redki, naj bi zanje veljalo staro pravilo, da morejo ne glede na tujo pomoč ali pa na lastno moč zelo trezno izkoristiti to, s čimer razpolagajo, da bi
Koliko obresti zahtevajo
Iz ameriškega časnika «Time» navajamo zanimive podatke, zbrane na podlagi raznih statistik o obrestnih merah na posojila v posameznih državah na svetu, članek, ki je zelo na preprost način napisan, bo prav gotovo zanimal tako povprečnega človeka kot ljudi iz poslovnih krogov, ker bo vsakomu takoj razumljiv in jasen.
V Hongkongu, Rimu, Buenos Airesu, Zurichu in v tolikih drugih mestih, ki jih iz razumljivih razlogov ni mogoče našteti, pravi pisec članka, srečujemo pred blagajniškimi okenci bank dolge vrte ljudi. Ni jim žal čakanja, ker prosijo za posojilo za katero so pripravljeni plačati določeno ceno, t.j. toliko kolikor se v posameznih državah zahteva obresti na posojila. Od Aristotela do Adama Smitha je bila «cena denarja* vedno različna, tako v času kot v kraju.
Leta 1964 se je denar podražil. Pod pritiskom inflacije in ekonomske ekspanzije, centralne banke ZDA, Nizozemske, Belgije, Francije, švedske, Vel. Britanije in Japonske so letos povečale diskontno mero, kar je povzročilo, da so tudi zasebne banke zvišale obrestno mero, Inflacija, ki je preplavila števil-
Prelep pogled z Montreala
Z Monreala je prelep pogled na Conca d’oro — Zlato kotanjo, kakor imenujejo velikanske nasade limon in pomaranč, ki se širijo desetine kilometrov daleč okoli Palerma do točno določene višine na hribovskih pobočjih, a od tam naprej pa neizmerne površine pašnikov in senožeti na sicilijanskih gorah. Mesto Palermo je ležalo pod nami, vidno do najmanjše podrobnosti, do ran, ki so jih prizadejala bombardiranja zaveznikov pred izkrcanjem na Sicilijo, na temne gmote zgodovinskih spomenikov iz arabske in norman-ske vladavine in končno še velikanske kupole baročnih cerkva, a ob robu modema stanovanjska naselja, seveda manjša kakor v severni Italiji. Ker je bila nedelja, so avtobusi neprestano dovažali vernike k mašam v staro normansko katedralo. Kupovali so velike množice svečic, ki so na razpolago obiskovalcem cerkva v vsej Italiji za prižiganje na določenih pločevinastih obsežnih stojalih pred podobami Matere Božje, Srca Jezusovega ali pa Svetnikov priprošnji-kov.
Italijanske cerkve so prepolne stotisočev umetniških slik od zgodnjega srednjega veka pa do današnjih dni, toda svečice gorijo v stotinah plamenov navadno samo pred malimi na gladko lepenko tiskanimi večbarvnimi industrijskimi ponatisi, ki nimajo z umetnostjo nobene zveze in ki so postavljeni od spredaj pred glavno oltarno vedno umetniško sliko, ki jo delno zakrivajo. To velja za sicilijanske cerkve, kakor tudi v veliki večini za cerkve moderne severne Italije in tudi za mestne cerkve Julijske krajine, to je za mestne cerkve Trsta, Gorice, Vidma in drugih večjih krajev.
PRIŽIGANJE SVEČIC PO
ITALIJANSKIH CERKVAH
V Sloveniji gori po nekaj s ve čic v ljubljanski stolnici pred podobo brezjanske Matere Božje na samih Brezjah v stranski
a.*. Križem kražem po Italiji
kapeli s sliko Marije. Italijanski način prižiganja stotin svečic pred podobami, ki so posebno pri srcu proprostemu ljudstvu spominja na pravoslavne običaje, ki od nekdaj prižigajo sveče ali kar na cerkvenih tleh v posebnem kotu ali pred posebnimi ikonami. V Palermu sem pred ogledovanjem mestnega središča videl cele mestne predele preprečene z gostim o-mrežjem tisoč in tisoč električnih žarnic, zvoniki cerkva in njihava pročelja so tudi bila pokrita s plaščem električnih napeljav s tisoči žarnic. Ko sem se kasneje vračal v mraku iz Palerma, smo potniki od časa do časa strmeli skozi okno na oddaljeno gorsko vas, v kateri je cerkev z zvonikom žarela v soju električne razsvetljave. Ob koncu junija in začetku julija praznujejo posamezne cerkve krajevne verske praznike z razsvetljavami, umetnimi ognji, glasbenimi koncerti na pihala, procesijami in velikimi celodnevnimi pobožnostmi. V bližini glavne Ulice Roma, ki jo ima nekako obvezno sleherno italijansko mesto, se širi palermitan-ski trg z zelenjavo, ribami, sadjem in drugimi jestvinami. Trg je čudovit zaradi lepega in cenenega sadja, zaradi malih gostilnic, v katerih se tiščijo vojaki in mornarji, zaradi načina, kako kuhajo hobotnice in jih po kosih prodajajo mimoidočim, zaradi živahnega reglanja prodajalk in vsega veselega in pisanega življenje preprostega ljudstva.
OSTALO JE MALO
SICILIJANSKE FOLKLORE
Premišljeval sem, kje se za temi veselimi obrazi skriva mafija. koga naj vprašam, kaj sodijo o mafiji, da se ne zamerim. Ostal sem pri samem obiskovanju lokalov in krajev, koder so se zbirali prekupčevalci in trgovci z raznimi življenjskimi potrebščinami zahajal v ozke ulice in v pristaniščne predele a mafiia se ne izdaja niti zvitim sicilijanskim policijskim ko-
misarjem kaj šele meni nerodnemu tujcu.
Težko se je bilo ločiti od Sicilije, kjer me je čakala še vsa južna obala, vsa notranjost Sicilije, pa Etna s Catanijo. Toda nabralo se je že precej dni in marsikaj me je čakalo še v severni Italiji. Ko sem se v nočnih urah vračal, sem ugotavljal, da je Sicilija nekoliko drugačna od tiste, ki sem si o njej napravil sliko na podlagi zemljepisnih knjig. Predvsem sem si jo predstavljal bolj ravno, s ploskimi od sonca ožganimi griči ne pa s tako razvitimi gorskimi verigami, že vnaprej na sem vedel, da v Siciliji ne more biti več dosti folklornih ostankov. Značiln-ih vozičkov na dveh velikanskih kolesih, slikovito pobarvanih sploh ni bilo videti, še celo oslov, ki jih jahajo Sicilijanci na njihove oddaljene njive je bilo videti ze lo redko. Sami Sicilijanci so bili dosti bolj zadržanj in manj glasni od Ne-apeljcev. Prehod iz Sicilije preko mesinske ožine na italijanski polotok je imel v nočni temi svoj poseben čar v razsvetljavi mest ob obeh obalah. Za razmere v trgovini z vini v Italiji, in čisto podobno tudi v Jugoslaviji je značilno to: Pri baletu na trajektu sem naročil četrt sicilijanskega vina, ki je bilo naj-cenejša pijača, cenejša od raznih mineralnih vod. cenejša od vseh umetnih osvežilnih pijač. Bilo je torej vino cenejše od vod in kemikalij, po okusu maršala, toda trpka pijača.
ITAL. ŽELEZNIČARJI
SO ZADRŽANI
Vlak proti Rimu je bil polovico prazen in v «cuccetti» spalnem ležalniku sem prebil do Latine malo pred Rimom. Pri tem sem imel še več opravka z železničarji-sprevodniki. Nam Jugoslovanom pada v oči njihovo zadržano obnašanje;'nimajo težkih torb kot naši z raznimi knjižicami in notesi, ampak čisto majhno priročno aktovko. Bili so prijazni, ali ne glasno vsiljivi. Z vlaki potuje razno občinstvo, različnega socialnega
položaja, večidel pripadniki srednjega stanu. Oni sami, železničarji stopajo večkrat v stavke ter so v večini člani socialistič-no-komunistične CGIL. Njihovo zadržanje pomeni torej, tako sem si tolmačil, neko neodvisnost do potnikov, katerim morajo po svoji službi biti na razpolago; dajo čutiti, da stoji za njimi močna organizacija.
Po tirenski obali do Riviere skozi same predore
V Rimu sem si privoščil še pol dneva Rima za slovo, ki mi je po vrnitvi z juga seveda napravil vtis večje urejenosti. Ko sem v zgodnjih popoldanskih urah nadaljeval potovanje ob zahodni obali proti Genovi, je bil vlak še bolj prazen. Za velikimi površinami posestnih parcel so se za CiVitavecchia skoraj do Grosseta vrstile ravnine bonificirane zemlje v nekdanji Maremmi. Tipična izboljšana in izsušena zemlja na velikanskih površinah, brez naselij in brez skrbne obdelave malih posestnikov. Kot razlito srebro je ležalo popolnoma mirno morje, a proti vhodu so se poiavljali prijazni toskanski griči. Presenetilo me je, da sem z zahodne strani spet videl piza-nsko katedralo in poševni pizanski stolp. Od Lucche naprej pa se je lepota s Toskane zlila prav do obale in so se vrstili zalivi, obdani s parki in vilami, a na notranji strani dežele so začeli rasti Apenini, a pod njimi so nešteta naselja okoli Carrare in Masse izbirala naj lepše položaje v gričevju in se zagrinjala v zelenje. Vse to je bilo kot nekaka napoved še lepših razgledov na Rivieri. La Spezia je ležala v svojem globokem zalivu in je še po rtiču razstavila svoje srednjeveške kamnite čipke in novejše vile, a nato je prišlo razočaranje. Vrstil se ie predor za predorom huje kot v Baški grapi, ker je postala obala strma in ravno pripravna, da ščiti spomladi in jeseni premožne o-biskovalce jz cele Evrope.
(Dalje prihodnjič)
ne države je prisilila posojilodajalce, da so dvignili obrestno mero, da se zavarujejo proti razvrednoteni valuti, ki jo prejemajo v obliki obrokov na podeljeno posojilo.
S kreditom oz. posojilom imajo velike težave v Latinski Ameriki. Posojilojemalci so pripravljeni plačati na posojila tudi 60 odsto obresti. V Braziliji plačujejo celo 20 odsto mesečno. V Argentini je prišlo do incidentov, ko je vlada sporočila, da je zagotovljeno mednarodno posojilo za financiranje gradnje stanovanj. .številna množica je namreč v tekmi za posojilom vdrla v banko, da pride prej na vrsto in v gneči razbila okna in prevrnila pisarniške mize in drugo opremo. Vse zato, da si zagotovi posojilo in ga drago plača.
V	jugovzhodni Aziji znaša o-brestna mera 20 odsto, v Iranu od 8 do 15 odsto. Na Srednjem vzhodu, npr. v Libanonu poslovni ljudje plačujejo od 5,50 do 12 odsto obresti na prejeta no-sojila.
V	Švici je denar »poceni*. Letna obrestna mera znaša 4,5 odsto, v ZDA 5 odsto. V večini zahodnoevropskih držav se obrestna mera za poslovne kroge vrti med 7 in 9 odsto. Nekatere države v razvoju, da bi pritegnile investitorje, so znižale obrestno mero na kredite, v nekaterih primerih na višino Zuricha in New Torka.
Tudi verski moment ima svojo vlogo. Na primer v Združeni A. R. kmetje prejemajo brezobrestna posojila, ker muslimanska vera prepovduje vsako obliko obresti. V Pakistanu je celo parlament ukrepal o predlogu, da se prepove obrestna mera, češ da nasprotuje koranu.
Višina posojila in obrestna mera se razlikujeta ko gre za velike »businese*. Tako npr. po-rurski industrijci z lahkoto pridejo do kreditov po 4,5 odst. o-brestni meri, medtem ko lesna trgovina in industrija na Bavarskem s težavo dobi posojilo po 7,5 odsto. Tudi filmskim producentom zaračunavajo visoke obresti. V Parizu se dovoljuje kredit «novincem» po 32 odsto, medtem ko se starim, že vpeljanim producentom, zaračunavajo 14 odstotne obresti.
Razumljivo je, da na tem polju kraljuje tudi verižništvo oz. oderuštvo. Tako je znano, da v Indiji se bo kmet raje zadolžil pri domačem posojilodajalcu in plačal 75 odsto obresti, kakor da bi prebrodil razne upravne težave in prejel posojilo ceneje. Celo v New Torku je znan primer 25 odsto tedenske obrestne mere, ali kar je isto kot 1.300 odsto letno. Danes 'e to verjetno rekord, ki pa ni presegel obrestne mere, ki je bila zabeležena v Berlinu po nrvi svetovni vojni v. višini 10.000 odsto.
Rado Lautin
dosegli največjo donosnost svojih virov.
Nikar ne smejo graditi samo na tem, da imajo neomejeno ceneno delovno silo, ča pa imajo na razpolago le obupno redko kvalificirano delovno silo, zlasti Pa redke sposobne vodilne kadre.
Nikakor ne kaže tudi raztresti zelo na široko vzgojno - šolsko plat prav na tanko, komaj zaznavno. Tako vzgajajo napol šo. lane in površno vzgojene tehniške in razumniške Kadre, ki so polni velikih ambicij pri pičlem znanju.
Bilo bi zelo razsipno, ako bi se države vrgle v veliko širjenje industrializacije, ako ne bi poskrbele poprej za strokoven in razgledan kader voditeljev, ki bi znali voditi nova podjetja.
V sedanjih razmerah na svetovnih tržiščih so prav industrije, ki delajo samo z eno tretjino svoje zmogljivosti največja ovira za gospodarsko napredovanje marsikatere države v razvoju. Bolje je pravočasno zavreti preveč ambiciozno investiranje za vsako ceno, ki ne more ne skupnosti i nne samemu podjetju prinesti trajnega razvoja.
Kmetijstvu je treba odrediti njegovo zelo pomembno mesto nekje v sredini in ne proti dnu gospodarske lestvice. Sami modernizaciji kmetijstva je treba dati največjo prednost, ako hočejo dežele v razvoju doseči stalno naraščanje izvoznih trajnih viškov in s tem celotnega gospodarstva.
Kaže, da so takšna stališča glede temeljnih pogojev za napredek gospodarstva v deželah v razvoju zmagala v zadnjem
času v celem svetu in zato nekoliko zavrla dosedanje podcenjevanje kmetijstva.
(The Economist London • ar)
Jadranske luke in zaledje
Na pobudo odbora jadranskih industrijcev (Comitato Indu-striali Adriatici - CIA) iz Trsta in Združenje industrijcev iz Barija je bil 10. oktobra v Bariju sestanek, na katerem so proučili vprašanje pomorskih prevozov na Jadranu in to še s posebnim pogledom na industrializacijo Juga. Ta naj bi spet poživila tudi promet na Jadranu, je dejal v otvoritvenem govoru predsednik CIA dr. Dario Doria, ki se je med drugim skliceval na ugotovitev ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija, da je potrebno uravnovesiti stanje prometa na Jadranu in na Tiranskem morju (še zlasti z o-zirom na silovito konkurenco jugoslovanskih ladij).
Glavno poročilo je imel prof. Luigi Ranieri z univerze v Bariju. Obravnaval je sedanji položaj pomorskih zvez na Jadranu (te so zelo pomanjkljive) in jadranskih pristanišč glede na njihovo zaledje (zlasti glede na zaledne države Srednje Evrope in donavskega območja, katerim bi jadranska pristanišča postala idealna vez z novonastalimi, torej še nerazvitimi afriškimi državami). Prav tako se je dotaknil industrializacije zaledja teh pristanišč, nadalje prevoza nin in tarif. To vprašanje je treba končno rešiti, saj povzroča mnogo težav celotnemu pomorskemu prometu in gospodarstvu sploh, nadalje vprašanje turističnega razvoja, kakor tudi vprašanje “infrastruktura med jadranskimi pristanišči. Potrebna vzpostavitev rednih plovnih zvez med notranjostjo polotoka in Jadranom, in sicer dokončna ureditev prekopa Milan - Cremo-na - Pad, in povezave Gardskega jezera z jadransko obalo po rekah Minciu in Padu. Predavala sta tudi prof. Maternini, ravnatelj Inštituta za prevoz in ceste na tržaškem vseučilišču ter inž. Arrigo Usiglio, predsednik trgovinske zbornice v Benetkah.
Višje tarife
v tržaškem pristanišču
V smislu odloka izrednega komisarja Javnih skladišč v Trstu gen Battaglierija z dne 3. sept. se bodo pristaniške tarife za pristaniške usluge v Trstu od 1. novembra zvišale za 6 odsto. Res je, da so bile dosedanje tarife v Trstu nekoliko nižje kakor v Genovi in Benetkah, pač zaradi izjemnega- položaja tržaškega
pristanišča,.,ki skoraj,jjima «Mt cionalnega* zaledja. Prav glede na to okolnost in zaradi hude konkurence drugih pristanišč v
Mednarodna federacija kme- Tudi Francija se je zadovoljila
tijskih proizvajalcev (Federa-tion Internationale des Produc-teurs Agricoles -r- FIAPA) je v svojem zadnjem septemberskem biltenu objavila obračunski pregled kitajskih nakupov žitaric v tujini.
Vse kaže, da bo letos izvoženo iz ži-tr rodnih držav okoli 6 milijonov ton žitaric. Prodaja žit v deželah z žitnimi viški za zunanje trge se že pripravlja in je pripravljeno za odvoz že 5,6 milijonov ton. Kitajska bo uvozila še več žitaric kakor leta 1963, ko je uvozila 3,4 milijone ton žitaric.
Po letu 1960 je Kitajska kupila 22 milijonov ton žit. Največ v Avstraliji in Kanadi. Spočetka so kitajske trgovske oblasti plačevale kupovine žita z gotovino, toda od leta 1961 so 'sklepale kreditne sporazume z Avstralijo in Kanado. Avstralija je privolila v obročno plačevanje na 12 mesecev, : redtem ko je Kanada pristala na kredit 18 mesecev.
z odlašanjem plačila. Vsa svoja plačila je Kitajska opravila v točno določenem roku, a večkrat je celo plačala obroke vnaprej.
Na Kitajskem letos pričakujejo boljšo žitno leto kakor lani. Toda trgovski strokovnjaki sodijo, da bo Kitajska morala u-važati žito še nekaj let.
Poglavitni žitni dobavitelj Kitajske je bila Avstralija ki je doslej dobavila Kitajski 8,7 milijonov ton, takoj za njo je Kanada, ki je izvozila v Kitajsko 7,8 milijonov ton, Francija 2 milijona in Argentina 1,5 milijona ton.
DODATEN UVOZ ČEBULE
IZ MADŽARSKE
Ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da smejo domači operaterji uvoziti z Madžarskega 2.000 ton čebule, in sicer čez carinarnico v Trstu. Fre-notacije niso dovoljene.
tržaškem zaledju bo zvišanje pristaniških tarif prav gotovo močno prizadelo promet v pristanišču. Glede na povišanje tarif Javnih skladišč so tržaški špediterji povišali svoje tarife za 15 odsto.
Razvoj jugoslovanskega ladjedelstva
Genoveški «L’Avvisatore Ma-rittimo* (od 22. sept.) objavlja v daljšem članku podatke o razvoju jugoslovanskega ladjedelstva. Ladjedelnica «Split> je izročila družbi »Pakistan Ship-ping Lines- (Karači) tovorno ladjo s tonažo 12.000 BRT. V isti ladjedelnici so splavili 12 tisoč 800 tonsko ladjo, ki jo je naročila sovjetska družba «Su-doimport» iz Moskve. V Splitu bodo zgradili še 7 enakih ladij za Sovjetsko zvezo. V okviru programa za izgraditev jugoslovanske mornarice bo splitska ladjedelnica zgradila 12 ladij s celotno tonažo 244.000 BRT, in to do poletja 1967. V to tonažo je vključena tudi 36.000-tonska petrolejska ladja za «Jugosla-vensko tankersko piovidbo* v Zadru.
Ta družba se je pogodila z ladjedelnicami v Trogiru glede zgraditve dveh petrolejskih ladij z zmogljivostjo 5.600 in drugih dveh z zmogljivostjo 3.500 ton. V tej ladjedelnici so splavili te dni petrolejsko ladjo 5.000 BRT.
Reška ladjedelnica «Treči maj» je izročila brodarju Lem-nos čezoceansko ladjo «Skiron Xiron» (24.000 BRT). Piranska ladjedelnica je izročila Cejlonu prvo izmed petih naročenih ribiških ladij, ostale bodo izročili konec januarja 1965. V Savo so spustili v beograjski ladjedelnici «Tito» ladjo, ki jo je naročila Burma, prav ta ladjedelnica je že lani izgradila petrolejsko ladjo za Burmo.
izraelsko odposlanstvo je te dni obiskalo ladjedelnico v Splitu, da bi se dogovorilo glede graditve nekaterih ladij za družbo «Zicn Line». Zgradili naj bi štiri ladje, dve po 9.000 ton, in dve po 5.000 BRT.
(List ne omenja velike ladjedelnice «Uljanik» v Pulju, ki gradi tudi za inozemstvo; predvsem ima velika naročila iz Sovjetske zveze. Z ladjedelnico je združena tovarna Dieslovih motorjev).
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
1 "Motorna ladj£Tv«D?ec!»^e J6 9i"bktobra zasidrala v Abidjanu. Ladja «Bohinj» je 9. oktobra odplula iz Takoradija proti jadranskim pristaniščem. «Fohorje» zapusti te dni Abidjan namenjena v Takoradi. «Zelengora» je 9. oktobra pristala v Splitu. «Bo-vec» je priplula 10. oktobra v St. Vincent, odkoder je odpotovala proti Jadranu. »Ljubljana* se je 9. oktobra zasidrala v Re-eifeju, od tu pa je dan kasneje nadaljevala plovbo proti jadranskim pristaniščem.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Grobnik» 21. oktobra;
Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Bovec* konec oktobra;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Risnjak* 27. oktobra:
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Korana* 17. oktobra, »Marjan* 15. novembra; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala* 22. okt.; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Jesenice* 20. oktobra;
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit* 20./30. novembra.
(MBS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon st 38-101, 38-045 brzojavni naslov; BANKRED
OBIŠČITE Iti OGLEJTE SI NAJNOVEJŠE DOSEŽKE S PODROČJA ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, ATOM ATI KE TER NUKLEARNE TEHNIKE NA
TAZSTAVLJALCI BODO RAZSTAVLJALI SVOJE EKSPONATE NA
Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure
11. MEDNARODNEM SEJMU »SODOBNA ELEKTRONIKA*
OD 17. DO 25. OKTOBRA 1964

A. BRAN00LIN Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnice
PLOČEVINE	j
VSEH VRST Ji
■
Stran S,
Na političnem obzorju
Upravne volitve dne 22. in 23. novembra
Ali bolj kaže kuriti s premogom ali s kerozenom?
V nedeljo 22. novembra ves dan in v ponedeljek 23. novembra dopoldne bodo po vsej Italiji upravne volitve, katerih se bo udeležilo nad 27 milijonov volilnih upravičencev. V nekaterih občinah ne bo občinskih volitev, ker so bile pred enim letom ali malo prej. Taka izjema je tudi Trst, ki se bo udeležil le pokrajinskih volitev.
Volilci bodo izvolili za dobo petih let nove občinske in pokrajinske svete. Letos bodo prvič tudi v 'občinah z nad pet tisoč prebivalca volili po pro-porčnem sistemu. Doslej so lahko po tem sistemu volili samo v občinah z nad deset tisoč prebivalci. Na Tržaškem prideta v poštev dve slovenski občini: Dolina in Devin-Nabrežina, kjer so doslej volili po večinskem sistemu. V ostalih dveh slovenskih občinah, to je v Zgoniku in Re-pentabru, pa bo še vedno veljal večinski sistem.
Po novem proporonem sistemu se število vseh oddanih glasov v občini za vse predložene kandidatne liste deli najprej s številom za vsako občino predpisanih občinskih svetovalcev. Količnik, ki ga pri tej delitvi dobimo, pa s številom glasov, ki jih je prejela vsaka posamezna kandidatna lista. Ta volilni sistem je sicer najbolj pošten, ker dovoljuje udeležbo še tako majhnih skupin pri nravi občine, a je v praksi pokazal nekatere hibe, predvsem težko sestavo občinskih odborov. Zato so ga izključevali za občine do deset tisoč prebivalcev. Večinski sistem pa bo še vedno v veljavi v manjših občinah z manj kot pet tisoč prebivalci.
Fri pokrajinskih volitvah pa je nokraiina razdeljena v prav toliko volilnih področij kot znaša število pokrajinskih svetovalcev. Kandidatne liste se lahko predložijo v vseh volilnih okrožjih ali le v nekaterih. Za pokrajinske svetovalce pa so izvoljeni pristaši tiste kandidatne liste ali stranke, ki so prejeli po količniku predpisano število glasov. Ta količnik dobimo, če vse oddane glasove v pokrajini delimo s 'številom svetovalcev več dva.
če povzamemo, kar smo doslej povedali, bodo volilni tržaške pokrajine in občin 22. novembra izvolili 24 Pokrannskih svetovalcev v prav tolikih vo mnih okrožjih. V občinah De-vin-Nafcrežina . in Dolina po ^0 občinskih svetovalcev ter občini Milje 30 občinskih svetovalcev no proporcyem, sistemu; ■ občini- Zgonik in Reoentabor, pa po 15 občinskih svetovalcev po večinskem volilnem sistemu.
V	Trstu so doslej predložili tri kandidatne liste za pokrajinske volitve v naslednjem vrstnem redu* Italijanska komuni-Sa partija. Krščanska demokracij in Italijanska soma-listi čno-demokratska stranka^ V petih mani šib občinah pa šest kandidatnih list.
Volilna potrdila bodo zapeli prinašati na dom v prihodnjem
tednu.	.	,.
V	Trstu so ustanovni! odbor za volilno premirje. Ta je sklenil, da se bodo popoldanski volilni govori začeli ob 15. uri ter zaključili ob 21. uri. Volilno agitacijo bodo zaključili v petek 20. novembra ob 24. uri
URADNI LIST BO IZHAJAL TUDI V SLOVENŠČINI Dne 1. septembra je izšla prva številka «Uradnega lista« samoupravne dežele Furlanija -Julijska krajina. Vsebovala je osnovne določbe glede sestave deželnega odbora in pristojnosti deželnega predsedništva ter deželnih odborništev. Na žalost je Uradni list izšel samo v italijanščini. Slovenski deželni svetovalci so zaradi tega upravičeno zahtevali, da mora iziti tudi v slovenskem jeziku. V tem smislu so posredovali pri predsedniku deželnega sveta de Rinaldi-niju, pri deželnem predsedniku Berzantiju, pa tudi pri ostalih odbornikih. Njihovo prizadevanje je bilo dobro poplačano, preteklo sredo je namreč predsednik Berzanti javil, da je deželna vlada sprejela zahtevo in da bodo Uradni list odslej tiskali tudi v slovenščini. DELEGACIJA SKGZ
V	SLOVENIJI
Delegacija Slovenske _ kulturno - gospodarske zveze iz Trsta se je mudila tri dni tega tedna v Sloveniji. Delegacijo so sestavljali: Boris Race kot predsednik ter člani Izidor Predan, dr. Peter Sancin, Bogo Samsa, Gorazd Vesel, dr. Angel Kukanja, Marko Valtrič, Drago Pahor, inž. Stanko Renko in Edvin Švab. Kljub slabemu vremenu je delegacija obiskala vrsto organizacij, ustanov in podjetij, da bi se seznanila o gospodarskem in kulturnem razvoju republike Slovenije, a po drugi strani je obvestila razne javne delavce o stanju slovenske narodne manj šine no desetih letih, odkar je v veljavi Londonska spomenica in zlasti njen Posebni statut ter navedla, kateri členi navedenega Statuta niso še uresničeni ter kakšni so obeti za prihodnost. Člani delegacije so se posebno zanimali za stanje italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji.
RUMOR — MORO, POTRJENO VODSTVO DC
Za političnega tajnika italijanske demokrščanske stranke je bdi ponovno izvoljen poslanec Rum or, ki bo podpiral Al da Mora kot predsednika italijanske vlade levega centra.
Bliža se zimski čas in z njim skrb za kurjavo. Najbolje ukrenemo, če že zdaj poskrbimo za nakup peči, ako nimamo doma centralne kurjave. Pri nabavi primerne peči in goriva nekoč nismo imeli posebne izbire, odločiti se nam je bilo treba le med drvmi in premogom. Danes imamo na voljo poleg teh dveh vrst goriva še elektriko, gorilni plin (mestni ali tekoči) in ke-rozen. Edina skrb nam je torej pravilna izbira. Dobro je, da se že kar takoj pobrigamo za nakup peči, kajti sicer nas bo mraz dohitel. Eden najvažnejših italijanskih izdelovalcev peči je naglasil, da gredo njegove peči v promet šele po nastopu prvega mraza in prvega prehlada.
Navajamo nekaj zanimivih podatkov o raznih vrstah goriva (in peči), da si lahko bralec ustvari jasno sliko o tem, katero je po njegovem mnenju najprimernejše. Govorili pa bomo le
0	kerozenu in premogu, ki prav gotovo najbolj zanimata gospodinje.
KEROZEN IZPODRIVA PREMOG
V	zadnjih letih so se v nekaterih evropskih deželah, zlasti v Nemčiji, »deželi premoga« silno uveljavile peči na kero-zen. Tudi v Italiji jih ljudje čedalje raje nabavljajo in se o njih dokaj laskavo izrekajo.
Kaj je pravzaprav kerozen? To gorivo ni nič drugega kot do določene mere rafiniran petrolej. Kerozen je danes razmeroma poceni, ker so že pred leti znižali proizvodni davek nanj; liter kerozena nas stane nekako 50 do 55 lir, ponekod celo manj. Peči na kerozen so estetsko lepo izdelane, razen tega so tudi praktične in posebno pri večjih pečeh ni nevarnosti pred strupenimi hlapi.
Uporaba take peči je enostav na. Ni nam treba drugega, nego da napolnimo tank s kerozenom in skozi, zadevno špranjo z vžigalico podtaknemo plamenček; nato slednjega uravnamo tako, da oddaja zaželeno toploto. Kerozen kupimo v 15 do 20 ali 50 litrskih posodah. Po navadi moramo za vsako posodo plačati prodajalcu določeno kavcijo.
V	prodaji sta bistveno dva tipa tovrstnih peči: manjše, ki oddajajo 1000 do 2000 kalorij na uro (kalorija je enota topline, ki je potrebna, da se temperatura 1 litra vode dvigne za
1	stopinjo) in večje, ki razvijajo od 7 do 10.000 kalorij. Razlikujejo se po tem, da imajo večje peči tudi izpušno cev, katere pri ihanjših ni. Manjše pečke so potemtakem bolj praktične, saj jih po mili volji prevažamo iz šobe v sobo, a večje so prav gotovo manj zdravju škodljive. Pri izgorevanju goriva se namreč sproščajo strupeni plinski hlapi (predvsem karbolna kislina ali fenol), ki se skozi izpušno cev povezano z dimnikom razbežijo na odprt zrak, do-čim ostanejo pri pečeh brez izpušne cevi v sobi in po določenem času (kakih treh urah) je treba prostor dobro prezračiti. Seveda se lahko tudi pri večjih pečeh zgodi, da plinski hlapi v manjših količinah prepojijo zrak v stanovanju, a to je treba pripisati le morebitni zamašitvi dimnika ali pa kapljicam kerozena, ki so "pri polnjenju tanka padla mimo peči na tla.
visna od njene toplotne moči. Pečka, ki oddaja 3500 do 5000 kalorij na uro stane 50 do 55 tisoč lir, če oddaja 8 do 10.000 kalorij stane 75 do 85 tisoč lir, večje, takorekoč »luksuzne« pečke pa prodajajo celo po 150 do 170 tisoč lir. Poraba kerozena je tesno povezana s toplotno močjo: tako porabi peč z 9000 kalorijami (ki segreje približno 300 kub. metrov zaprtega prostora) nekaj več kot liter kerozena vsako uro, kar pomeni za nas izdatek 55 do 60 lir na uro.
■PREMOG KLJUBUJE
KEROZENU
Vzporedno s prodiranjem kerozena se je začela poraba premoga pri domači kurjavi manjšati. Vendar premog noče popustiti novemu gorivu... Lahko bi rekli, da se je v zadnjem času njegovo umikanje ustavilo, kar pripisujejo v prvi vrsti njegovi ugodni ceni, saj velja za najcenejše kurivo. Tisoč kalorij, ki jih odda koks nas na primer stane pet do šest lir, dočim nas te stanejo pri cenenem kerozenu sedem lir. Na drugi strani se ljudje radi otepajo premoga, ker povzroča doma precej umazanije, pa tudi dela je biio doslej vedno precej z njim. Toda danes prodajajo peči na premog najrazličnejših oblik in velikosti, ki so prav dobro izdelane. V zelo dobri peči se ohrani plamen s koksom do 50 ur, a z antracitom celo do 100 ur kar nepretrgoma. Povprečno peč pa lahko nadevlješ s premogom le zjutraj in zvečer, a podnevi le uravnaš izgorevanje.
Površina Kalorije
Tudi najbolj zaposlena gospodinja lahko to opravi brez večjih težav.
PECI NA PREMOG
NISO DRAGE
Današnjih peči na premog sploh ne moremo primerjati z nekdanjimi. Prevlečene so z na4-finei širni barvami in laki, celo poslikane so. Grajene so res solidno. Cena take peči je odvisna od velikosti in od kakovosti materiala uporabljenega pri njeni izdelavi. Ako vzamemo za osnovo peč, ki razvija 4800 kalorij na uro ugotovimo, da nas stane 28.000 lir, če je grajena v pločevini in šamotu, 42.000 lir če je iz litega železa, a 46.000 lir, če je prav tako iz litega železa, ampak uvožena iz tujine. Na voljo imamo tudi vedle in povsem dovršene peči, ki imajo vgrajeno še avtomatično napravo za uravnavanje toplote, stanejo pa nekaj iznad 100.000 lir.
KOLIKO NAS STANE
KURJENJE GEZ VSO ZIMO
Na koncu bi še mdi noše bml-ce z nazornim prikazom v številkah poučili o tem, koliko bi potrošili denarja čez vso zimo (od 1. novembra do 31. marca) in v različnem podnebju (mrzlem, srednjem ali temperiranem in milem) za stalno segrevanje prostorov različne velikosti (75, 150 in 300 kub. metrov površine) s kerozenom, koksom m antracitom; razen tega pa še o številu kalorij, ki bi jih v teh primerih porabile njihove peči vsako uro.
Uspešne in neuspešne posledice ob desetletnici veljave Londonske spomenice
kub. m	za uro
Mrzlo	podn..	75	3750
(do —10 stop.)
150	6750
300	12000
Srednje	podn. 75	3000
(do —5 stop.)
150	5250
300	9000
Milo	podn.	75	2250
(temp. okrog 0)
150	3750
300	6000
Kerozen (50 lir l)
29.000 (591 1)
53.000 (1060 1)
94.000 (1880 1)
20.000 (405 1)
37.500 (709 1) 60.000
(1215 1)
12.500 (253 1) 21.000 (422 1)
33.500 (675 1)
Koks
(28 lir kg)
25.000 (900 kg)
45.500 (1620 kg)
81.000 (2880 kg)
17.300 (617 kg)
30.000 (1080 kg)
51.800 (1850 kg)
11.000 (386 kg)
18.000 (643 kg) 29.000 (1030 kg)
Antracit (36 lir kg)
28.000 (788 kg)
28.000 (1481 kg)
91.000 (2520 kg)
19.000 (540 kg)
34.000 (945 kg)
58.000 (1620 kg)
12.000 (338 kg)
20.000 (563 kg)
32.000 (900 kg)
KOLIKO STANE PEC NA KEROZEN Pri nakupu take peči imamo precejšnjo izbiro. V Italiji izdelujejo mnogo vrst peči na kerozen, vrhu tega pa jih tudi u-važajo iz tujine. Po navadi je peč na kerozen elegantne oblike in kot taka lahko mimo postane del pohištvene opreme. Povprečno je velika, kot manjši gospodinjski hladilnik, le da je ožja (35 do 40 cm). Pred nabavo peči se najprej pozanimajmo, če ta vsebuje posebno napravo za uravnavanje toplote, nadalje kazalec količine karoze-na, ki je v rezervoarju, morebitni termostat (napravo, s katero lahko že vnaprej za določen čas uravnamo temperaturo v stanovanju), varnostno zaklopko (ki avtomatično prekine dotok goriva v tank, če plamen ugasne) in slednjič še velikost tanka.
Cena posamezne pečke je od-
BODO PREMESTILI
TRŽAŠKI VELESEJEM
V BARKOVLJE?
Minuli teden so se v tiskovnem krožku sestali generalni ravnatelj tržaškega velesejma inž. Chiaruttini, inž. Costa in med drugimi odbornik za javna dela dr. Quittan. Zasedanje je vodil deželni odbornik za gospodarska vprašanja odv. Marpille-ro. Razpravljali so o predlogu velesejemske uprave, po katerem naj bi premestili sejmišče v Barkovlje. Postalo je namreč že pretesno, na drugi strani pa ga ni mogoče razširiti, ker je dobesedno obdano z ulicami. Njegova površina bi se lahko povečala le v navpični smeri, a to bi pomenilo konec sejma, kajti v današnji dobi najširše motorizacije se je človek polenil in nerad vidi stopnice, prav tako nerad pa bi se vozil v pavi-Ijonska nadstropja s še tako udobnim dvigalom. Urbanistični izvedenci so raziskali vso tržaško okolico, pa le niso našli ustreznega prostora v ravnini, pravzaprav niti takšnega ne, da bi na njem lahko namestili že samo dosedanje število paviljonov (nekaj večjega od trga Uni-tš.). Uprava velesejma se je zato odločila za velikopotezni načrt. Ob obrežju med Rojanom in Barkovljami, nekako pod svetilnikom bi zasuli 800.000 kubičnih metrov morja v obliki kvadrata (300x300 metrov) in bi tako dobili površino 100.000 kvadratnih metrov. Na tej bi po štirih letih intenzivnega dela, ki bi stalo težke milijone, a bi se vsekakor izplačalo, namestili sodobno in funkcionalno sejmišče. Tu bi našli prostor tudi veliki proizvodi težke mehanike, ki jih doslej niso nikdar prikazali na vzorčnem velesej
mu. Spričo neposredne bližine morja pa bi razstavljali tudi proizvode navtične industrije. Znatno prednost bi ob vsem tem predstavljali železniški tiri, ker bi lahko'"rta sejmišče prevar žali razstavno blago kar z vagoni (pa tudi z ladjami).
TUDI CVETLIČNA RAZSTAVA SE PREMESTI V MIRA-
MARSKI PARK
Enajsta mednarodna cvetlična razstava bo od 22. maja do 6. junija prihodnjega leta v mi-ramarskem parku. Tako so sklenili na posebnem sestanku, ki ga je imel glavni svet ustanove za kmetijsko obnovo pred nekaj dnevi. Sestanku je predsedoval dr. Delise, navzoči pa so bili med drugimi tudi župan Franzil, deželni podpredsednik Dulci, podpredsednik trgovinske zbornice Suttora in tajnik deželnega odbora ea kmetijstvo Caprini. Kakor mano, je postal prostor pomorskega postajališča, v katerem se je doslej vršila razstava že pretesen. Zaradi tega je bila tudi organizacija precej pomanjkljiva. Novi sedež cvetlične razstave bo znatno večji, sploh pa v vsakem pogledu primernejši, ako izvzamemo dejstvo, da bo le nekoliko daleč od mesta. Krajevne oblasti bodo sprejele vrsto koristnih pobud, da se cvetlična razstava res dvigne na kakovostno in mednarodno raven.
KAMNOSEKI SO STAVKALI. Včeraj se je zaključila tridnevna stavka kamnosekov. Udeležba pri stavki je bila visoka Stavka je bila vsedržavna, sindikalne organizacije pa so jo napovedale, ker so so pogajanja med njimi in delodajalci razbila. Kamnoseki zahtevajo zboljšanje delovnih pogojev.
Na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze dne 8. okt. 1964 je podal najprej inž. Stanislav Renko poročilo o desetih letih veljave Lordo-nake spomenice (5. okt. 1954 — 5 okt. 1984). izvršni c-d-sor -SKGZ je nato sklenil naj predsedstvo sestavi na podlagi tega poročila spomenico, ki naj jo pošlje italijanski vladi. To obdobje desetih let sovpada v popuščanju mednarodnih napetosti. V izboljšanju odnosov med obema državama je bila najbolj koristna sklenitev Videmskega sporazuma z izredno uspešnimi posledicami v nasprotju s popolno pasivizaciio določb Posebnega statuta. Začetni sadovi Mešane komisije so bili redki in pičli in so postali učinkovitejši šele njeni sklepi iz 1963. Ob pet-, letnici Londonske spomenice o i soglasju so vsi izvoljeni sloven- j skl pokrajinski in občinski s ve- j tovaloi in župani, od levice do j desnice, poslali posebno spomenico 25. ok. 1959 predsedniku j Segniju, v kateri so ugotovili, d i j »skoro nobena določba Spornem. ■ ce in Posebnega statuta ni bila še izpolnjena«. Poročilo inž. Renke pa ob desetletnici poudarja, da so Slovenci v Italiji prisiljeni ponoviti vse tedanje zahteve rrzcn tiste glede šolstva, ki je bilo medtem uzakonjeno. Velja pa še zahteva po slovenskih šolah za Slovence v videmski pokrajini. Poročilo nadalje nadrobno obravnava boj za šolski zakon z nastopom Slovencev vseh političnih prepričanj, sovražno stališče generalnega komisarja Palamare proti priznanju jugoslovanskih diplom, raznarodovalno naseljevanje italijanskega življa v slovenskih krajih z upravnimi ukrepi proti nabrežinski občinski upravi, zapostavljanje slovenščine na sodiščih, pomanjkljivo pravno zaščito slovenskih narodnih pravic v statutu nove dežele Furlanije - Julijske krajine, ravnanje in razdeljevanje Slovencev v Italiji P° treh kategorijah, končno ustvaritev Kulturnega doma v Trstu, sicer z določenimi upravnimi ovirami, ustanovitev Tržaške kreditne banke tudi še s permanentno oviro, dve zborovanji 100 izvoljenih slovenskih svetovalcev in pismu predsedniku Fanfaniju, nekatere najnovejše ukrepe oblasti, ki pomenijo korak nazaj in končno ponovno ugotovitev o petih skupnih nastopih vseh Slovencev ter o tem da «ima obdobje desetih let dva aspekta, pozitivnega v izboljšanju mednarodnih odnosov in pomnjenja med obema tu živečima narodoma — in manj pozitivnega glede ravnanja s slovensko narodno manjšino^.
Berzanti je to pobudo sprejel, vendar je potreben pristanek o-srednje vlade na ta predlog; kajti omenjena banka zahteva za takšno posojilo jamstvo s strani vlade.
OSEBNE SPREMEMBE
V SKGZ
Igor Kosmina je zaradi kon-i Čanja šolskega študija podal o-; stavko z mesta načelnika komi-1 sije za upravno-politična vpraša-? nja ter je bil na njegovo mestd imenovan Marko Valtrič iz Go?-rice.
Slovo od Josipa Prinčiča
kultura in živfenfe
Pogosto se dogaja, da izginejo iz naših vrst skoraj neopagno najbolj ognjeviti borci za našo
:iasi
stvar, in sicer zaradi s-foje
70-letnica inž. Josipa Rusije
Pred kratkim je slavil svojo 70-letnico inž. Josip Rustja, priznani kmetijski strokovnjak iz Gorice.
Rodil se je 4. oktobra 1894 v Skriljah na Vipavskem. Kmetijsko fakulteto je dokončal na Dunaju. V teku prve svetovne vojne ga zatečemo v avstrijski vojski kot ujetnika v Rusiji, od koder je prešel med jugoslovanske dobrovoljce v Dobrudžo.
Po. povratku in opravljenih študijah ga najdemo skoro za dobo dveh pokolenj kot kmetijskega strokovnjaka v Gorici, kjer še danes ni izpregel kot lastnik «Vinoagrarie». Kot kmetijskega izvedenca naletimo nanj že kmalu v začetku poti kot kmetijskega strokovnjaka v goriški Zadružni zvezi in njenega predstavnika pri tržaški Zadružni zvezi, največ kot organizatorja mlekarn in kot sodelavca pri Gospodarskem listu, Družini, Malem listu, Novem listu, pri goriški Mohorjevi družbi itd.
še dolgo let zdravja in dela mu voščimo tudi mi.
Začetek predavateljske sezone v Slovenskem klubu
Profesor J. Tavčar o značilnih potezah tržaškega slovstva
mednarodno financiranje ZAOSTALIH KRAJEV Krščansko demokratski svetovalec Metus je na zadnji seji deželnega sveta sprožil vprašanje financiranja gospodarsko zaostalih predelov dežele Furlanije - Julijske krajine s strani Evropske banke za investicije. Predsednik deželnega odbora
Razstava gob v Ljubljani
Upadanje poklicnega pobiranja gozdnih sadežev
Od 5. do 7. oktobra je bila razstava gob v enem izmed razstavnih hodnikov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Razstavili so 150 različnih gob. Letos v Sloveniji ni gobje leto in zato so odkupovale! gob, ki vodijo zdaj odkup za vso Slovenijo iz Pirana v veliki zadregi, ker so odkupovali v gobji sezoni le po nekaj kilogramov gob. Nekaj bo krivo tudi letošnje sušno leto, ki ni bilo ugodno za gobe, pač pa za skoro vse druge zemeljske pridelke. Največ pa je kriva pri neznatnem odkupu gob za izvoz spremenjena socialna struktura slovenskega prebivalstva. Kdo pa naj nabira zdaj gobe, ko pa je celotno slovensko aktivno prebivalstvo zaposleno v industriji ali pa v terciarni dejavnosti! ?
«Gosad», podjetje z gozdnimi sadeži, je v prvih povojnih letih nabralo velikanske količine zdravilnih zelišč, borovnic, gob in drugih gozdnih sadežev/ že nekaj let pa iz leta v leto znatno upada nabiranje teh naravnih rastlin in sadežev. Nekaj
več nabiralcev gob je na Primorskem v obmejnem pasu, kjer ni toliko raznovrstne in bogate industrije kot v osrednji Sloveniji. Nabiralce gob na Goriškem privlači tudi to^ da vnovčijo nabrane gobe na goriškem trgu za lire ,a cena gob je v Gorici kar lepa. Nabiranje gob v Beneški Sloveniji za videmski in čedaj-ski trg, a nekatera leta celo za milanski trg, od koder so prihajali prekupčevalci s celo posebnimi lahko prevoznimi in gibljivimi aparati za vlaganje, je tudi v upadanju, ker tudi tam ni ljudi, ki bi delo opravljali, ker služijo v Švici in Nemčiji. Na Koroškem je zaradi vlažne klime in velikih gozdov zmerom dosti gob, toda tam že davno ni več poklicnih nabiralcev gob, niti med slovenskimi kmeti, ker ni delovne sile na kmetih za najnujnejša dela, kaj pa šele za zamudno nabiranje gob.
Pač pa se širi nabiranje gob v Sloveniji med mestnim prebivalstvom kot razvedrilna delavnost, neka posebna športna strast. Motorizacija v Sloveniji
je nabiranje gob za lastne družinske potrebe zelo povečala. Namen sedanje razstave Gobarske sekcije Prirodoslovnega društva v Ljubljani je bil seznaniti nedeljske gobarje z vsemi vrstami užitnih gob in jih opozarjati na redke strupene gobe V sami osrednji Sloveniji ni bilo nikdar dosti primerov zastrupitve, ker so ljudje že od pam-tiveka bili navajeni na nabiranje užitnih gob. Pač pa je prišlo do hudih zastrupitev na Pri; morskem, kjer gob niso nikoli dosti nabirali, a jih je tudi bilo zmerom manj zaradi suhega kraškega ozemlja.
(ar)
Tii^sem
Za odpravo
vizumov med Jugoslavijo in Češkoslovaško
Pretekli teden so predstavniki jugoslovanske in češkoslovaške vlade podpisali sporazum, po katerem bodo odpravili vizume na potnih listih. Sporazum bo pričel veljati brž ko ga bosta obe vladi odobrili. Jugoslavija je doslej podpisala sporazum za odpravo vizumov že z enajstimi državami. Tako je njena vlada konec septembra ratificirala sporazum (podpisan 6. julija letos) tudi z Romunijo, začel bo veljati že 23. oktobra letos.
PRVA INTIMNA PROSLAVA V HOTELU «LEV». Prisrčne počastitve je bil nedavno deležen v novem, najsodobneje urejenem ljubljanskem hotel «LEV» gospodarstvenik Giovanni Ca-po-lettl iz Milana, ki je prišel v Ljubljano po poslovnih opravilih. Prav prijetno je bil presenečen, ko so mu povedali, da je desettisoči inozemski gost hotela «LEV» od njegove otvoritve. Še prijetneje je bil presenečen ob intimni počastitvi v tej zvezi in ob izredno kvalitetni postrežbi ter gostinskih storitvah, ki jih nudi hotel «LEV» svojim gostom. Toplo pohvalno priznanje je zapisal v hotelsko spominsko knjigo zatrjujoč, da sodi hotel «LEV» med najudobneje urejene, kar jih je doslej videl, ter da se bo zmerom prav rad vračal sem, tudi s prijatelji, kadar koli ga bo po poslovnih opravkih zaneslo v Ljubljano.
skromnosti in svojih pogledov na življenje, ki jim niso dajali, da bi se postavljali v ospretije, ko je šlo samo za čast m priznanje. Zato se. niti ne zavedamo, koliko zgubimo, ko nam smrt neusmiljeno pobere taksne rojake.
Te misli so nas navdajale, ko smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil 78-letni Josip Prinčič, poštni uradnik v pokoju in oče profesorice Anke Prinčičeve, ki poučuje na naši srednji šoli ter časnikarice na radiu Koper Ivice por. Tratnik. Umrl je v Bar-kovljah, kjer se je nastanil po drugi vojni. Doma je bil iz Ore-hovija pri Gorici.
Povsem preprosto se je od njega poslovil neki dobrovoljec iz prve svetovne vojne, kakor sta bila boj in žrtvovanje v prvih vrstah za slovenskega izobraženca nekaj povsem samoumevnega:
V prvi svetovni vojni se je boril kot dobrovoljec v Dobru-dži Ib na solunski frdnflft Jkd* ‘ svoboditev slovenske Koroške,"v drugi svetovni vojni pa je bil prav tako ob strani naših narodov v njihovem boju za nacionalno osvoboditev. Dobrovoljci iz prve svetovne vojne ga bomo ohranili v častnem spominu.
Zaradi tega življenjepisa je prava ognjevitost, s katero je rajni Prinčič spremljal življenje našega naroda pod Italijo s političnega, kulturnega in gospodarskega vidika, prav tako nekaj samoumevnega, še posebej se je zanimal za gospodarsko udejstvovanje našega ljudstva, ki ga je vprav strokovno presojal. Sam je bil poln načrtov in zasnov v tem pogledu.
Prav zato je naša dolžnost, da se ga še posebej spomnimo v našem listu.	L. B.
NAŠE SOŽALJE
Pri nas so umrli: v Trstu 67-letna Marija Mljač vd. Zadnik, 59-letna Pavla Blažič vd. Don, 79-letni Mihael Pertot, 88-letna Marija Abram vd. Kocjančič, 63-letna Pavla Turk, 56-letni Maksimilijan Škabar, 71-letni Nikolaj Nardin, 96-letna Josipina O-strouška in 52-letna Karolina Hrevatin por. Parovel; na Proseku 65-letni Filip Lipovšček; na Kontovelu 87-1 et na Marija Simonič roj. Dane v; v Bazovici 78-letni Josip Pečar; v Padričah
76-	1 etni Mihael Grgič; v Gorici
77-	letni Andrej Rojc m 65-letna Marija Zavadlav por. Zavadlav; v Škrlj ah pri Sovodnjah pa 66-letni Franc Cijan.
Slovenski klub je bil začel svojo sezono pravzaprav že teden dni prej, toda le z družabno prireditvijo.
Prof. Josip Tavčar je obravnaval vso pomembno tržaško literaturo, brez razlike po narodnosti, toliko slovensko, italijansko, nemško in angleško. V svojih zanimivih izvajanjih razgledanim čitateljem ni povedal kaj novega, vendar pa je prvič esejistično povezal značilnosti, kar se doslej iz političnih razlogov še ni zgodilo. Ni obravnaval poedinih pisateljev ,razen ob prilikah, marveč le značilne skupne poteze.
V uvodu je ugotovil, da tržaško slovstvo ni imelo tradicije, kar je imelo tudi svojo dobro plat, da je lahko zraslo brez tradicionalističnih ovir in ozirov prav do vrhov evropske umetnosti, kot je to na primer pri James Joyceovem Odiseju. Ob-
ravnaval je njegove značilnosti v trojnem pogledu.
Po zgodovinski plati moremo govoriti o tržaškem slovstvu šele. od dobe Marije Terezije dalje, tja do takrat, ko je Trst postal res že pomembno okno v svet. Zato je tudi nesmiselno govoriti o beneškem vplivu na tržaški temperament. Pravzaprav naslednja doba, velikega trgovskega razmaha s svojo čisto merkantilistično usmerjenostjo literaturi ni bila naklonjena. To se je zgodilo šele v tem stoletju, ko je začelo upadanje trgovskega središča. Pri zemljepisnih vplivih je prof. Tavčar seveda govoril o srečanju srednjeevropskega značaja z mediteranskim, romantičnega s klasičnim. Tržaški človek je brez tradicije, zato pa je moderen, kar je nekaterim ugajalo, a delno jih je odbijalo.
Predavatelj je svoja izvajanja podkrepil s citiranjem nekaterih izvlečkov, ter požel hvaležno priznanje pri številnem občinstvu.
Malo novosti na letošnjem festivalu popevk v Opatiji
V Opatiji je bil v dneh 8., 9. in 10. oktobra VB. festival jugoslovanskih popevk pod geslom »Oktober v Opatiji«. Na njem so najboljši pevci in pevke zapeli 20 modemih skladb ob spremljavi,, orkestrov ljubljanske in beograjske Radiotelevizije.
Gre za eno najvažnejših tovrstnih prireditev v vsej Jugoslaviji, tembolj, ker se vrši v Opatiji, saj spada ta med najbolje obiskane turistične kraje. Povedati pa moramo, da tudi letos niso jugoslovanski skladatelji in pevci dosegli zadovoljivega nivoja pri ustvarjanju in izvajanju popevk, ampak se jim pozna močan vpliv italijanske lahke glasbe. Tega se morajo otresti in ubrati lastno pot.
Uspešno sta se predstavila občinstvu in gledalcem Radiotelevizije pravzaprav samo mladi skladatelj Alfonz Vučer (trenutno služi vojaški rok), ki je pokazal obilno domiselnost, svežo ustvarjalnost in smisel za originalne jšo melodičnost, čeprav se mu pozna, da je blizu Francozov Aznavouria in Becau-ja, ter slovenski pevec Lado Leskovar, ki je s svojim lepim glasom ter obzuteno interpretativ-nostjo dokazal, da je na pravi poti k uspehu.
lin unetle ihti i> planine /
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HS	I
J«r HTifU-
HOTEL «KRIM»
BUD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
ŠTEDILNIKI - PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRICNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno
TRST # Piazza S. Giovanni 1
PRODAJNI SERVIS
m
y
■fU&Gi
■	V
LJUBLJANA * MARIBOR
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
K 1
CASINO
VIL LA ROSA UA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□
0
ROULETTE
BACCARA
Hotel «SL0N
iš__-
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija - narodne specialitete - , _	—“-------/
Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
HOTEL «BLED»
RIM
Slovenski §1 ŠEL ^ O L L & ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu ielezniškt postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sebe s prhami.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami še vedno prevladuje ponudba, vendar pa so cene mehki kakor trdi pšenici čvrste. Povpraševanje po koruzi in rižu se je okrepilo. Cene goveji živini se držijo dobro, posebno cene teletom so visoke. Trg s prašiči je zelo slab, ker ni zanimanja niti za prašiče za rejo niti za klavne prašiče. Na zelenjavnem trgu prevladujejo zmerne cene, ki pa težijo navzgor, posebno za zelenjavo. Zanimanje za maslo je precejšnje, kar vpliva tudi na višanje cen. Dobro se prodaja sir vrste «grana», slabše pa druge vrste sira. Trg z oljčnim oljem je zelo slab; cene so nizke. Zaloge vina lanskega pridelka gredo h koncu in tudi kupčije s tem vinom so slabe. Kar se tiče kupčij z vinom letošnje trgatve so prekupčevalci zelo previdni, ker se je to vino pojavilo le na nekaterih trgih in prve cene še niso stalne.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 50—180, jabolka 30—60, de-licious 70—160, hruške 30—90, tipa Kaiser 100—150, kaki 25 do 80, grozdje 100—140, limone 110 do 140; suh česen (netto) 100 do 180, nesa 30—60, rdeča pesa 30 do 60, korenje 70—90, cvetača 30—100, zelje 30—40, domača čebula 60—90. olupljene čebulice 140—155, dišeča zelišča 250 do 400, svež fižol 90—170. fižol bo-by 40—140, cikorija 40—90, solata 30—70, endivija 60—80, me-lancane 40—80. paradižniki 20 do 100, peteršilj 50—100, zelena 60—120, špinača 70—130, bučice 120—150 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja živina za
zakol; voli I. 360-^00, H. 280 do 300, krave I. 330—360, H. 220 do 260, junci I. 410—450, II. 350 do 370, biki I. 410—640, H. 350 do 400, junci in junice 350—400, teleta 50-70 kg težka 580—630, 70-90 kg 630—650, nad 90 kg težka 650—690; živina za rejo: ne-odstavljena teleta 50-70 kg težka 750—850. 70-100 kg 700—750, junice 95—100.000 lir glava, krave mlekarice 180—280.000, navadne krave 150—180.000 lir za glavo, neodstavljeni prašiči 430 lir za kg, suni prašiči 25-40 kg težki 400, 40-60 kg 390, 60-80 kg 380, debeli prašiči 125-145 kg 385, 160 do 180 kg 385 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 2400—2600 lir za stot, II. reza 2300—2500. IH. reza 2200—2400, detelja 2100—2200, slama 1200 do 1250, sestavljena krma za krave mlekarice 5800—6100, krma za prašiče in svinje 6100 do 6400, krmne pogače iz koruze 5300—5400, pogače iz pese 4800 do 5000, koncentrirana krma za govejo živino 6300—6600, za prašiče 9200—9400 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 610—690 lir za stop/ /stot, Barbera sup. 12-13 stop. 890—960, Oltrepč pa vese 8-9 stop. 580—650. mantovansko rdeče vino 8-9 stop. 600—660, Valpolicel-la Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 stop. 740—820, Raboso 9-10 stop. 685—735, Merlot 10-12 stop. 705—805, Reggiano 9-10 stop. 660—700, modensko vino 9-11 stop. 660—770, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 580—610, rdeče 9-10 stop. 600—630, toskanski Chianti 12-13 stop. 455—495 lir za steklenico, navadno toskansko vino 8-10 stop. 580—690, Aretino belo 8-10 stop. 570—670, belo vino iz Mark 9-10 stop. 610 do 630, rdeče 9-10 stop. 610—650,
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO		29.9.64	6.10.6413.10.64	
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		149 V*	148 %	148 %
Koruza (stot. dol. za 56 funtov .	>	121 V«	121 %	121 Vi
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . . »	P	51,50	56,—	59,—
Cin (stot. dol. za funt) . . . , .		190,—	195,—	210,—
Svinec (stot. dol. za funt) . . . ,		14,—	14,—	14,-
Cink (stot", dol za funt) ....		14,75	14,75	14,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . . .		24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) ....		79,-	79,-	79,-
Antimon (stot. dol. za funt) . . .		45,75	45,75	45,75 63,50
Lito železo (stot. dol. za funt) . .		63,50	63,50	
Živo srebro- J dol. za steklenico) .		340,—	355,—	365,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . . .		31,90	32,60	32,60
Volna (stot. dol. za funt) ....		173,3	173,-	172,5
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)		45 V«	46,-	46,-23 V«
Kakao (stot. dol. za funt) ....		22,37	23 %	
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	*	3,77	3,67	3,66
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) . ,	¥	450,—	476,-	500,—
Cin (funt šter. za d. tono) . . .		1435,-	1520,-	1655,—
Cink (funt šter. za d. tono) . . ,	«	123 Vi	119 V«	119 %
Svinec (funt šter. za d. tono) . t		113 %	119%	118 %
Kavčuk (penijev za funt) . . . ,	6	20%	21,-	21 Vi
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		3336,-	3408,—	3448,—
V minulem tednu so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili močan porast cene činu. V manjši meri so napredovali še svinec, baker, živo srebro, juta, kavčuk, sladkor, pšenica in koruza. Tečaj je nazadoval volni, kakavu in kavi. Cena bombažu, cinku, aluminiju, antimonu in litemu železu se ni bistveno spremenila.
KOVINE
Podražitev čilskega bakra ni imela vidnih posledic na londonski kovinski borzi. Nekateri proizvajalci razpečavajo rdečo kovino po cenah, ki so znatno nižje od uradnih cen na londonskem trgu. Poraba bakra se povsod veča, tako je v prvih osmih mesecih tega leta narasla v Vel. Britaniji za 16 odsto. Tečaj činu je po krajšem zastoju čvrsto napredoval tako v Londonu kot v Singapuru. V Singa-puru je celo presegel rekordno višino, ki so jo zabeležili za časa korejske vojne. Računajo, da bo znašal letošnji primanjkljaj okrog 34.000 ton proti lanskim 15.000 tonam, in sicer bo tako občuten zaradi tega, ker je celinska Kitajska skrčila izvoz te kovine. Do leta 1961 so izvažali Kitajci letno okrog 24.000 ton,
VALUTE V MILANU		
	29.9.64 13.10.64	
Amer. dolar	623,75	623,75
Kana dolar	575,—	575,—
Nem marka	156,92	157,05
Francoski fr.	127,32	127,37
švicarski fr.	144,46	144,55
Avstrijski šil.	24,16	24,16
Avstral. funt	137575	1375.65
Egipt, funt	798,—	805,—
Funt št. pap	1735,—	1735,75
Funt št. zlat	6225,—	6150,—
Napoleon	5900,—	5825,—
Zlato (gram)	718,—	716,—
Dinar 1100) -	- Trst	
drobni 58-60	debeli	58-60
BANKOVCI V CURIHU		
13. oktobra 1964		
ZDA 1 dolar		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,90
Francija <100	n fr.)	87,00
Italija (100 lir)		0,6880
Avstrija GOO	šil.)	16,55
ČSSR <100 lir.)		9,50
Nemčija (100	DM)	107 50
Belgija (100	fr.)	8,60
švedska <100	kr.)	82,75
Nizozemska < 100 goid.)		118,75
Španija (100	pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)		2,15
Eeim <1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0.55
Avstralija (1 av. funt)		9.4750
od leta 1961 do konca lanskega leta so izvozili po 14.000 ton, v prvih šestih mesecih letos na samo 2.000 ton. Zmanjšali so izvoz predvsem zaradi povečane notranje porabe (v železarstvu). Kitajska zdaj ne dobavlja več cina Sovjetski zvezi, zaradi česar ga ta uvaža z Malajskega. V devetih mesecih tekočega leta je ameriška General Services Administration razpečala 23.000 ton cina iz presežkov. Da nadoknadi primanjkljaj, bo do konca leta postavila na trg vsega še 11.000 ton. V Vel. Britaniji se je poraba cina dvignila od januarja do konca avgusta letos samo za 3 odsto. Ako se položaj ne bo kmalu spremenil, bodo začeli v številnih industrijskih obratih pripravljati nadomestne proizvode. Cena svincu se je na londonskem trgu ponovno zvišala. Tečaj cinku se je v Londonu le malenkostno spremenil. Ameriška proizvodnja te kovine je v prvih sedmih mesecih letos dosegla 770.533 t.
VLAKNA
Tečaj bombažu se je v bistvu ohranil na isti ravni, kakor prejšnji teden, vsekakor je razmeroma visok. Strokovnjaki a-meriškega ministrstva za kme-;vo menijo, da bo znašal v sezoni pridelek domačega ibaža 15.274.000 bal, kar bi lenilo 329.000 bal več, kot so ividevali še nedavno od te-Lansko leto so v Združenih ameriških državah pridelali 15
ŽIVILA
Cena kakavu je začela na new-yorškem trgu popuščati. Tečaj kavi je malenkostno nazadoval.
BRAZILSKI IZVOZ KAVE
Avgusta letos je Brazilija izvozila nad 1,2 milijona vreč kave po 60 kg. Od tega so okrog 430.000 vreč nabavile Združene ameriške države.
AMERIŠKE ZALOGE RIŽA
SE KRČIJO
V začetku letošnjega avgusta so znašale ameriške zaloge surovega riža okrog 2,4 milijona stotov, kar pomeni, da so se v primeri z istim časom lanskega leta zmanjša e za 8 Sodsto. Od leta 1956 dalje so bile redkokdaj tako nizke. Oluščenega riža na je bilo v zalogah 772.000 stotov ali 13 odsto več kakor lani.
belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 605—615, rdeče 12-13 stop. 715—795 lir za stop/stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 750—770 lir za kg, fino oljčno olje z največ 3 odsto oljčne kisline 580—610, oljčno olje s 4 odsto kisline 520—550, retifici-rano oljčno olje 570—575, semensko jedilno olje I. 355—360, olje iz zemeljskih lešnikov 390 do 395 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 960 do 970 lir za kg, uvoženo maslo 930—940, lombardsko maslo 930 do 940, emilijsko maslo 920 do 930; sir grana proizv. 1962 1180 do 1230, proizv. 1963 1090—1120, grana svež (1-30 dni) 705—745, uležan (od 30 do 60 dpi) 720 do 770, sbrinz svež 700—730, uležan 790—810. Emmenthal svež 770 do 800, uležan 870—910, originalen švicarski Emmenthal 980 do 1030, avstrijski 790—820, francoski 790—830, provolone svež 670 do 690 uležan 780—800, italico svež 590—640, uležan 710—760, crescenza svež 500—530, uležan 710—750, gorgonzola svež 480 do 510. uležan 740—810, taleggio svež 500—550, uležan 700—740 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7000—7350 lir za stot, dobra merkantile 6750—6950, fina trda domača nšenica 9100 do 9500. merkantile 8600—8800, Ma-nitoba 10—10.100. fina domača koruza 6000—6100. navadna 4300 do 4350, uvožena koruza 4500 do 4600, Plata 4450—4475; neolu-ščen riž Arborio 7600—8300, Ver-celli 7800—8600, R.B. 8700—9100, Rizzotto 8400—8700, Maratelli 8600—9000; oluščen riž Arborio 15.400—15.700, Vialone 18.200 do 19.200 Camaroli 17.600—18.700, Vercelli 15.800—16.000, R.B. 16 tisoč 100 do 16.400, Rizzotto 15.400 do 15.900, Maratelli 15.700 do 16.000, uvožen ječmen 4650 do 4950, domač oves 4600—5650, u-vožen oves 4800—4850, uvoženo proso 4550—4750. presejana koruzna moka 6000—6100 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 450 do 510. uvoženi zmrznjeni piščanci 500—550, žive kokoši 350 do 380, zaklane kokoši 550—600, žive domače kokoši 750, uvožene žive kokoši 350—420. uvožene za klane kokoši 450—500, zaklane pegatke 900—1100 zaklani golobi 1350—1500 domače zaklane mare-4003—1100, živi domači purani 730—740. zaklani purani 900 do 950, uvoženi zmrznjeni purani 400—650, zaklane domače gosi 650—750. uvožene zmrznjene gosi 380—400, zaklane domače race 550—600. zaklani domači zaici s kožo 660—740, brez kože 720—820 uvoženi zmrznjeni zaici 640—700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 29—33, II. 28—32, uvožena jajoa 23—25 lir za jajce.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 185 lir za kg, v škatlah po 5 kg 190, po 0,5 kg 215, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 205, po 5 kg 210, po 1 kg 225, po 0,5 kg 235, v tubah po 200 g 60 lir za tubo, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 150 lir za škatlo.
Američani bodo povečali proizvodnjo srebra
Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da namerava sestaviti načrt, po katerem bi povečali domačo proizvodnjo srebra. V ta namen bo nudilo znatno finančno podporo zasebnim podjetjem, ki bodo ustanovila nove rudarske obrate. Dosedanja vladna podpora je pokrila lahko 50 odsto stroškov za odpret j e posameznega rudnika, po novem načrtu pa bi pokrila 75 odsto stroškov. Pri iskanju novih ležišč bodo pomagali strokovnjaki imenovanega ministrstva.
V zadnjih petih letih so v a-meriških rudnikih izčrpali povprečno 34 milijonov unč troy srebra na leto, povprečna letna poraba pa je znašala nad 105 milijonov unč. To pomeni, da pokrijejo Američani dve tretjini porabe z uvoženim srebrom, nabavljenega zlasti v Kanadi, Mehiki in Peruju. Ker pa je v poslednjem času tudi v drugih deželah nastalo določeno pomanjkanje srebra, ne more uvoz več predstavljati zanesljivega jamstva za kritje notranjih potreb.
Velik skok cene
Cena srebra se danes na londonskem trgu suka okoli 112,25 penija za unčo ter je za okoli 40 odsto višja kakor je bila pred tremi leti. Dobava novega srebra iz rudnikov zdaleč zaostaja za povpraševanjem. Po srebru povpračuje zlasti industrija, ki ga uporablja čedalje bolj. Cena bi bila morda še višja, ako bi Združene ameriške države ne potiskale navzdol. Prav iz tega razloga si vlada Združenih ameriških držav prizadeva, da bi pospešila proizvodnjo.
Zaradi dviganja cene je nastopila ugodna konjunktura zlasti za družbo «Oanada Cobalt», ki se že od začetka tega stoletja bavi s proizvodnjo srebra. Nekako tri leta posluje družba Glen Lake, ki si je v zadnjem času pridobila nove rudnike. Meseca avgusta je Glen Lake dosegla nroizvodnjo 179.862 unč, medtem ko se je njena proizvodnja sukala v zadnjih dveh letih okoli 90.000 unč na mesec.
VeSCnlk KMEČKE ZVEZE
Nekaj napotkov za pravilno skladiščenje zelenjave
Zelenjavo, ki bi jo radi vskla-diščili, pospravljamo samo ob suhem vremenu, in sicer je najbolje, če opravimo ta posel dopoldne od 9. do 12. ure. Pri pospravljanju v poznih oopoldan-skih urah se namerč rastline o-grejejo, kar slabo vpliva na tr-pežnost pri skladiščenju.
Zelenjava, ki jo pospravljamo, mora biti dovolj zrela, ker se sicer zelo slabo drži in zelo zgodaj začne gniti. Pri zelju moramo paziti zlasti na to, da od kocena ne odstranimo vseh veh. Praviloma pospravljamo zelje pred korenjem, rdečo peso, kolerabo, črno redkvico itd. Zelenjavo, ki jo poberemo dopoldne, še isti dan prenesemo v skladišče, če pobrane zelenjave takoj ne skladiščimo, se na kupe zložena kmalu segreje, kar znatno zmanjšuje trpežnost v skladišču. Manjše količine zelenjave skladiščimo v suhi in ustrezno hladni kleti, kjer ne zmrzuje. Preden zelenjavo skladiščimo, jo skrbno preberemo in pri tem odstranimo vse. kar je poškodovanega in nagnitega.
V kleti naj toplota ori skladiščenju ne preseže 5 stopinj Celzija. Pri višji toploti rastline močno dihajo, kar zmanjša težo in vsebino hranilnih snovi, predvsem pa količino vitaminov. V določenih časovnih presledkih nadziramo toploto zraka v kleti in če ie klet preveč topla, jo prezračimo.
Kmet in vrtnar sredi oktobra
NA NJIVI: Ob pospravljanju koruze ne pozabimo odstraniti z njive tudi koruznico. Kdor pusti koruznico na njivi, napravi dvojno napako, Koruznica, ki bi sicer lahko služila kot krma, v mešanici z drugimi dodatki, pro-pada in gnije na njivi.
Poleg tega so v koruznih steb-
lih pogosto (na spodnjih' delih stebla), gosenice prosene vešče, ki povzročajo veliko škodo na koruzi in drugih rastlinah s tem, da rijejo v notranjost stebla. Stebla moramo jeseni porezati čisto pri tleh in pokrmtii najkasneje do spomladi. Tako uničimo večje število gosenic. Ne-pokrmljeno koruznico spomladi sežgemo.
V VINOGRADU: Trgatev je že mimo. Začenja se novo vinogradniško leto. Ko trta odvrže vse liste, lahko pričnemo z obrezovanjem trt. Poudarjamo, da je obrezovanje pred odpadanjem listov navadno škodljivo, ker slabi trto. Ne pozabimo, da so listi do trgatve zbirali hrano za grozdje, po trgatvi pa zbirajo hrano za pravilno dozorevanje mladik. Nedozorele mladike so malo odporne proti mrazu in nastop hujše zime nam lahko povzroči veliko škodo na trtah.
SADNO DREVJE: Kar velja za trto glede obrezovanja, velja tudi za sadno drevje. Z obrezovanjem sadnih dreves ne bomo nikdar pričeli preden ne odpade listje. V tem času pripravljamo jame za sajenje novih sadnih dreves. Posebno je to važno letos, ko je zemlja tako mokra. Zemlja se mora malo osušiti in ogreti preden sadimo sadno drevesce. Mlado drevesce ne smemo soditi v blato in v prehladno zemljo.
Z zeljem nadevane paprike
Potrebuješ zelene paprike, zelje, sol, kumino in kis. Trde zeljne glave nareži na tanke rezance kakor za solato. Potrosi jih s sladko papriko, kumino in s soljo, premešaj in pusti, da se dobro razsoli. Operi zelene sladke paprike, odreži jim pokrovčke in jim izprazni seme. Zavri močnega kisa, ga malo osoli in pusti, da se ohladi. Razsoljeno zelje dobro ožmi, ga natlači v pripravljene in izpraznjene paprike, polne pokrij s pokrovčki,
Slabša konjunktura za italijansko tekstilno industrijo
PODRAŽITEV KRME V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski zvezni urad za določanje cen je odredil podražitev nekaterih vrst krme za 60 do 80 odsto. Ukrep zadeva med drugim oljčne tropine in pogače ter rezance sladkorne pese. Na ta način naj bi se cene domačih krmil uskladile s cenami uvožene krme.
Ali bo dovolj urana?
Komisija za atomsko energijo v Washingtonu je mnenja, da se bo za leto, dve znašla industrija za pridobivanje urana pred zmanjšainm povpraševanjem in to tedaj, ko bodo leta 1970 potekle pogodbe z AEC — da p , bo povpraševanje po uranu od leta 1974 dalje naglo naraščalo. Zaenkrat se pogaja komisija za dodatne pogodbe z 12 proizvajalci v ZDA. Po teh pogajanjih naj bi se znižali nakupi U 308 od 12.580, kolikor jih je predvidenih za letošnje leto, na 8.900 ton v letu 1967, in na 7.800 ton leta 1969. Za te količine je tržišče zagotovljeno.
Po letu 1970 je mogoče da bo zasebno povpraševanje nekaj let manjše od 7.800 ton, toda z ozirom na pričakovano porast v proizvodnji jedrske sile računajo, da bo povpraševanje v ZDA znašalo leta 1975 okrog 14 400 ton vsekakor pa re mani kot 8.900 ton Za leto 1980 računajo potrošnjo urana na 26 800 ton, oziroma na najmanj 19 000 ton.
Z ozirom na te številke mislijo. da bodo zaloge nezadostne, da bi zadostile povpraševanju, na bo treba zato misliti na nova najdišča te rude. V zadnjih dveh letih so dodali zalogam ZD\ 19.000ii ton. tako, da cenijo relokimne rezerve na dan 1. iu-liia letos na 159.000 ton. Ta številka se zdi velika, pomisliti na moramo, da ie treba zagotoviti kuncem jedrsko pogonsko energijo za trideset, let, vnaorei V nasprotnem primeru hi nač ne mogli misliti na prodajo reaktorjev.
Konjunktura za tekstilno industrijo v Italiji se je v zadnjem času nekoliko poslabšala. To pripisujejo v pri vrsti skrčenju proizvodne dejavnosti. Medtem ko je proizvodnja leta 1962 napredovala za 7,9 odsto v primeri s prejšnjim letom, se je lani povečala samo za 2.9 odsto. Pokazala se je torej težnja navzdol, ki je prišla še bolj do izraza v prvi polovici letošnjega leta, saj je tedaj celo nazadovala za 2,6 odsto.
Poglejmo, kakšen je položaj na posameznih področjih tekstilne industrije. Proizvodnja bombaža je lani narasla za 3,1 odsto, a proizvodnja majic in nogavic za 15.2 odsto, dočim so v tovarnah svile, volne in trdih rastlinskih vlaken zabeležili rahel zastoj, ki je potisnil navzdol splošni proizvodni kazalec vse tekstilne industrije. V prvem letošnjem polletju se je proizvodnja znižala skoraj v vseh sek torjih, posebno še svile in trdih vlaken; prva je zdrknila za 9, druga pa za 11,5 odsto v primerjavi z istim obdobjem minulega leta.
IZMENJAVA S TUJINO
Izmenjava tekstilnih izdelkov s tujino se v splošnem dobro odvija. To velja bodisi za uvoz bodisi za izvoz. Leta 1962 je znašala 231.000 ton (tu niso vključene surovine in nepredelana vlakna), lani je dosegla že 259 tisoč ton (12,1 odsto več), v prvi polovici tekočega leta pa 142 tisoč ton (16,4 odsto več). Nekako v istem razmerju je narasla tudi vrednost uvoženega oziroma izvoženega blaga; prešla je namreč od 482 milijard lir v letu 1962 na 556 milijard lir lani (15,4 odsto več) in od 255 milijard lir v prvih šestih mesecih 1963 na 300 milijard lir (17,6 odsto več) v času od januarja do konca junija letos.
Pozitiven saldo v bilanci tekstilne industrije je lani in letos naraščal v manjšem merilu kakor zadnja leta, in sicer zato, ker je vrednost uvoženega bla-ba hitreje napredovala kakor vrednost izvoženega blaga. Dvignila se je od 271 milijard lir leta 1961 na 331 milijard lir predlanskim (22,1 odsto več) in na 342 milijard lani (3.3 odsto več), dočim je narasla od 148 milijard v prvem šestmesečiu 1963 na 176 milijard (18,9 odsto več) v prvi polovici tega leta.
Glede uvoza je značilno, da je ta naraščal še posebno lani, ko je v vsakem tromesečju napredoval za 50 odsto več kot v prejšnjem letu. Tako je Italija leta 1962 uvozila 39.154 ton tekstila, lani 62.6263 ton (60 odsto več) in v prvih šestih mesecih letos 36.150 ton, kar predstavlja 12,5 odsto več kakor v istem razdobju lanskega leta (32.127 ton). Skoraj v istem merilu se ie povzpenjala tudi vrednost u-voza, in sicer je narasla od 75,3 milijarde lir v letu 1962 na 107,1 milijardo lir lani (42,2 odsto več) in od 53,6 milijarde v prvem polletju 1893 na 61,7 milijarde (15,1 odsto več) v istem času tega leta. Največji delež so imeli pri skupni vrednosti uvoženega blaga bombažne tkanine (11,3 odsto celotne vrednosti) volnene tkanine (12,6 odsto) svileno predivo in zapredki iz svilenih ostankov (10,9 odsto) tkanine iz umetnih vlaken (9,4
odsto). Sledijo v tem pogledu predivo iz umetnih vlaken, po-zamenterije, perilo itd. v znatno manjših količinah.
Kaj pa izvoz? Količina izvoženih tekstilij se je dvignila od 191.725 ton v letu 1962 na 196.413 ton lani (2,4 odsto več) in od 19.840 ton v prvi polovici lanskega leta na' 105:983 ton (18 odsto več) v razdobju januar - junij 1964. Vrednost izvoza je medtem napredovala od 406,5 milijarde lir v letu 1962 na 448,6 milijarde lani (10,4 odsto več) in od 201,6 milijarde v prvih šestih mesecih lani na 238,1 milijarde (18,2 odsto več)» v razdobju januar-junij letos. Največ so izvozili volnenih majic (za 92,6 milijarde lir ali 20,6 odsto celotnega izvoza), volnenih tkanin (88,3 milijarde lir, 19,7 odsto), prediva iz umetnih in sintetičnih vlaken (73 milijarde lir, 16,3 odsto), prediva iz umetnih in sintetičnih vlaken (55,3 milijarde lir, 12,3 odsto) in majic iz umetnih ter sintetičnih vlaken (43,6 milijarde lir, 9,7 odsto).
Močan porast v uvozu gospodinjskega perila
Parlamentarec Dosi je predložil ministroma za finance in za zunanjo trgovino vprašanje, kaj namerava vlada ukreniti, da zavre pretirano naraščanje uvoza gospodinjskega perila iz Hong-Konga. Leta 1957 so namreč italijanski grosisti uvozili iz Hong-Konga, v manjši meri pa tudi iz drugih vzhodnih dežel za 29 milijonov lir tega perila, a v prvih šestih mesecih letošnjega leta celo za 1.975 milijonov lir. pri tem niso vštete pošiljke, katerih vrednost ni presegla 250 tisoč lir, ker teh ni na seznamu statističnega zavoda za trgovi-
no s tujino. Parlamentarec na-glaša, da domači operaterji u-važajo gospodinjsko perilo z vzhoda po cenah, ki so 2 do 4 krat nižje od cen ustreznih proizvodov na italijanskem trgu, s čimer so hudo prizadeli domačo tekstilno industrijo. Nadalje zatrjuje, da je zaradi tega ostalo na cesti kakih 20.000 obrtnikov in zahteva, naj vlada stori odločen korak proti takemu početju domačih operaterjev, ki škodujejo tudi sami trgovinski bilanci.
A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCUACCIO, S Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
ki si jih prej odrezala, pritrdi nokrovček z zobotrebcem in zloži nadevane paprike tesno v steklenico s širokim vratom ali v kozarec, vmes daj nekaj šalotk in lovorjev listič ter zalij z ohlajenim kisom. Potem steklenico ali kozarec dobro zaveži s pergamentom in jo shrani na suhem in hladnem prostoru. Z zeljem nadevane paprike lahko uporabljaš za solato, k mesu ali k ribam. Nareži jih na koleščke, obloži z njimi meso, ali prereži samo na pol in daj posebej na krožniku na mizo. Pokapaj malo z oljem.
Kmečki pregovori
Sv. Luka liste smuka.
Sv. Uršula mokra, tudi zemlja štirideset dni mokra.
če je sv. Uršula lepa in mila, tudi zima bo lepa in mila.
..GOSPODARST VO*
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1301) lir, polletna 700 lir Pošt tek rac »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stari irg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6
URADNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
JtrijiAJLu/iOfia
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TEIH 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRANS-TRIESTE
ar. i
TRST • TRIESTE, Via Donota 3 • TeL 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA t vse lesne sortmane industrije.
in produkte gozdne
IZVAŽA; vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrstg
gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse mlormaclje se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 m 035 23,
Telefoni:	73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
IMPEXPORT
LVUZ - iZVUZ ZAblUPbIVA
TRST, UL. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725
Oddelek zn kolonialno blago Ul. del Hoaco 20 Tel. 50011) l elegr-: lmpexnort - 'mestu
U VAZA:
VSAKOVRSI KN LKS -CEMENT IN GRAD. BKN1 MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
H I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA. GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

£J U G o L I N I wJ >X
Gestisce i servizi mere) e passeggeri sulle Unec:
ADRIATICU - NORO EUHUPA (servizlo celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni ? giorni ADRIATICU - NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE
partenze ogni 't giorni ADRIATICU - IRAN - 1RAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e raplde navt, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINiJA» accetta il crasporto di mercl anche in porti fuori delle linee regolar
- OaM *
V NvlfV/
:
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUGO LINIJA i - RIJEKA ------------