62
Literatura
m archesetti , C., 1896–1897: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Trieste. 727 pp.
Pericin , C., 2001: Fiori e Piante dell' Istria. Unione Italiana – Fiume & Universita Popolare di 
Trieste, Rovigno – Trieste. 463 pp.
Pos Pichal , E., 1897: Flora des österreichischen Küstenlandes. Erster Band. Franz Deuticke, 
Leipzig &Wien. 574 pp.
s koberne , P.,  2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska 
disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Ljubljana. 
192 pp.
s tefani , a ., 1895: La Flora di Pirano. Tipografia G. Grigoletti, Rovereto. 202 pp.
Wraber , T., 2007:  Amaryllidaceae – narcisovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 744–
446.
Wraber , t . & P. s koberne , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.
Zahvala
Zahvaljujeva se dr. Tinki Bačič za dopolnila in opozorilo na doktorsko nalogo Petra 
Skoberneta.
iGor & ljudMilA dAkskoBler
Himantoglossum adriaticum H. Baumann
Novi nahajališči v bližini Laškega 
New localities in the vicinity of Laško
9857/ Slovenija: Štajerska, Laško, ob cesti Laško Šentjur na koncu zaselka Lahomno (pri 
kapeli) desno. Približno 200 m v hrib; Vrh nad Laškim, 100 m od križišča za Jurklošter v 
vasi Vrh nad Laškim desno, prbližno 50 m po makadamski cesti na levi strani. Oboje det. 
P. Guček, 20.5.2006, 2.6.2007, 10.6. 2008.  
Jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum H. Baumann) je v Istri in 
na Krasu razmeroma pogosta vrsta ekstenzivnih travnikov in gozdnih robov, drugod v 
Sloveniji pa velja za redko vrsto. Po trditvi avtorjev Kaligariča in sod. (2004) so se med 
»kontinentalnimi« nahajališči (izven submediterana) do danes ohranila le nahajališča v 
Halozah, kjer gre za razmeroma številčno populacijo na fragmentih suhih travišč. Kot 
trdijo avtorji omenjenega prispevka, je vrsta na »vmesnem« delu areala (Bizeljsko, 
Zasavje), od koder jo omenjajo stari podatki (več kot 65 let), izumrla zaradi fragmentacije 
habitata na katerem raste. V okolici Laškega (Hum pri Laškem in Zidani most) je 
Notulae ad floram Sloveniae

63
jadransko smrdljivo kukavico omenjal že Hayek, novejša podatka za širše območje pa 
sta Pišece nad Brežicami na Bizeljskem (leg. T. Wraber, 1955; Wraber 1960) in Rimske 
Toplice (leg. H Scheu; Wraber 1969). Kljub slabi napovedi za obstoj te vrste v Zasavju pa 
njeno uspevanje lahko potrdimo z novima nahajališčema, ki sta bila odkrita v letu 2006 
in potrjena v letih 2007 in 2008. Ker gre za vrsto iz Priloge II »Direktive o habitatih« 
(Čušin in sod., 2004), ima odkritje njenih nahajališč izven do sedaj znanih območij še 
dodatni pomen.
Leta 2006 smo našli to redko vrsto na prisojnem pobočju pri Vrhu nad Laškim, 
leto kasneje pa še na nahajališču v Lahomnem, od prejšnjega oddaljenem približno 
2,5 km zračne linije. Na obeh lokalitetah je vrsta uspevala na negnojenem termofilnem, 
bazofilnem travniku s prevladujočo vrsto Bromus erectus. Ocenjujemo, da gre za asociacijo 
Onobrychido-Brometum, v kateri so razen pokončne stoklase prevladovale naslednje vrste: 
Briza media, Brachypodium rupestre, Cirsium pannonicum, Buphthalmum salicifolium, 
Centaurea  jacea, Centaurea scabiosa, Carex flacca, Carex caryophyllea, Echium 
vulgare, Knautia arvensis, Salvia pratensis, Dianthus cartusianorum, Poligala vulgaris, 
Ranunculus bulbosus, Ranunculus acris in Plantago media. Prisotne so bile tudi številne 
druge kukavičevke, kot npr.  Ophrys apifera, Ophrys sphegodes, Orchis tridentata in 
Anacamptis pyramidalis.
Rastišči predstavljata travnika, ki ju še kosijo in imata izrazito sončno lego. Na obeh 
nahajališčih je bil najden samo po en primerek obravnavane orhideje. V letu 2008 je vrsta 
cvetela na obeh nahajališčih, v letu 2009 pa na nobenem od njiju. To kaže, da se vrsta sicer 
še ohranja, vendar gre očitno za zadnje ostanke nekoč večje populacije. Vprašljiva je tudi 
možnost njenega razširjanja s semeni, saj travnike pokosijo preden primerkom dozorijo 
semena. 
Vsekakor bi bil podroben pregled (kartiranje habitatov) ustreznih rastišč na širšem 
območju Zasavja najustreznejša metoda za to, da bi ugotovili še ostale morebitne lokalitete 
v osrednji Sloveniji. Smatramo, da bi morali to vmesno populacijo (med Halozami in 
submediteranskim fitogeografskim območjem) ustrezno zavarovati, saj pomeni ostanek 
nekoč številčnejše populacije, ki se morda nekoliko razlikuje od drugih populacij. 
Predlagamo redno košnjo rastišč konec poletja ter redno vsakoletno spremljanje opazovanje 
in iskanje novih primerkov.
Literatura
čušin B. (ur.) 2004: Natura 2000 v Sloveniji Rastline. ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana 
Hadžija (Ljubljana):102-106.
Hayek a., 1956: Flora von  s teiermark 2(2): Monokotyledonen Akademische druck- und 
Verlagsanstalt, Graz. 147 pp.
m. kaliGarič , s. kaliGarič, B. štumBerGer & s. škornik, 2004: Pojavljanje Jadranske 
smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum H. Baumann) v Halozah (SV Slovenija). 
Annales (Koper): 14: 113-118.
wraBer, t., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik 7: 29-37.
wraBer, t., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik 17: 173-192.
Peter Guček
Hladnikia 25: 45-67 (2010)