Poštnina plačana r gotovini.
L VM Št. 37 G»«Jutro" xnM 211 a)
Ljubljana, 14. septembra I93I
Cena 2 Dir
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št S122. 3123, 8124 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL - Tel 3492 in 2402.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 51 13 — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St t - Telefon a 190.
Podi-nžniiC Jesenice: pri kolodvora št.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta št 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bauro-
sartnerja.
		
1 I		
■	1 m■	h
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva uliea 5. TelefoS št 3122, 3123. 3124 3125 in 3128.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi p« tarifu.
Dvanajsturna revolucija v Avstriji
V noči od sobote na nedeljo so Heimwehrovci pod vodstvom dr. Pfrimerja zasedli glavne lira je zgornje Štajerske in Nižjeavstrijske ter proglasili revolucionarno vlado - Vlada je alarmirala vojaštvo ter upor v par urah zadušila - Dr,
Pfrimer je pobegnil, ostale voditelje pa so večinoma aretirali - Na Dunaju je mir
Dunaj, 13* septembra č. V pretekli noči so na gornjem in vzhodnem štajerskem skušali člani Hetmtvehra izvesti državni prevrat, kar jim je sprva uspelo. Štajerski člani Heimivehra pod vodstvom dr. Pfrimerja so zasedli železniške postaje Mtirzzuschlag, Knittelfeld, Bruck a. M., Judendorf, Fohns-dorf in ostale večje kraje ob Muri. Dr. Pfrimer je odvezal prisege zvestobe republiki vse oficirje in moštvo avstrijske vojske ter pozval tudi uradništvo, naj se pridruži njegovemu pokretu ter prizna njegovo vlado. te v teku noči so skušale štajerske oblasti zbrati orožništvo v ostalih krajih vzhodne štajerske, vendar pa jim to zaradi slabih zvez ni uspelo. Niti v Gradcu ni bilo toliko orožništva, da bi ga mogli poslati v kraje, kjer je bila potreba. Dunajska vlada, ki je takoj zvedela za prevrat, je odredila potrebne ukrepe in kakor se poroča, se je avstrif-shl vojski že posrečilo, da je zadušila revolucijonami pokret in vzpostavila zopet red. X?r. Pfrimer \e baje že pobegnil v Italijo. V vsej Avstriji vlada veliko razburjenje, lno-zemici beže trumoma.
Dunaj, 13. septembra. Heimwehr, ki »loji pod vodstvom dr. Pirimerja, je da-les poskusila izvesti puč v Avstriji. Pri ieželrii vladi v Gradcu so davi prispele vesti iz Brucka, Knittelfelda, Leobna, Miirzuschlaga in Judenburga, da korakajo heimvvehrovske patrulje po cestah imenovanih mest. Nadaljnje vesti so javile, da namerava Heimwehr izvesti puč ter da je
zasedla poslopja okrajnih glavarstev v Brucku, Miirzzuschlagu in Judenburgu.
Po nalogu zvezne vlade je prišlo iz Gradca in Brucka na pomoč vojaštvo, ki je ,Heimwehrovce spodilo iz zasedenih okrajnih glavarstev in vzpostavilo mir v teh krajih.
Do krvavih spopadov
je prišlo v Kapfenbergu. Heimwehr je z dvema strojnicama napadla tamošnji Delavski dom. Pri streljanju sta bila
dva delavca ubita, 4 pa so težko ranjeni
Dalje je prišlo do nasilstev v raznih gornještajerskih občinah. V Voitsbergu je Heimwehr aretirala socialnodemo-kratskega poslanca Elserja in tamošnje-ga sccialnodemokratskega župana. — JHeiimvehr je nato
zasedla mostove preko Mure v Liebenau in Kreuzdorfu, kaznilnico v Metzeadorfu in zapore okrajnega sodišča v Kindsbergu.
Proti poldnevu so prišle iz Gornje Avstrije vesti, da nameravajo tudi tamkaj Heiimvehrovci izvesti puč in da pripravljajo vse potrebno, da bi zasedli železniško progo. Iz Linza so odposlali v ogrožene kraje vojaštvo. Popoldne so prišle vesti, da je mir tamkaj zopet vzpostavljen. Zvečer je vlada dobila poročilo, da so oddelki tleiimvehra vdrli v Amtsstatten in da poskušajo zasesti progo zapadne železnice ter da hočejo vzdolž te železniške proge
prodreti proti Nižje-Avstrijskemu. Iz St Poltna je šla Heimwehrovcem nasproti brigada zvezne vojske, da ustavi njihovo prodiranje in da jih razprši. V Leobersdorfu ob južni železnici so Heiimvehrovci skušali organizirati lokalen puč. Zvezna vojska je vkorakala v ta kraj ter vzpostavila mir. V Klosterneuburgu je 700 močno oboroženih Heimvvehrovcev postavilo v bližini mesta taborišče ter ga je vojaško utrdilo. Ker je bilo orožništvo proti močno oboroženim Heimwehrovcem brez vsake moči, je bila konsignirana posadka v Klosterneuburgu. Napadalni oddelek zvezne vojske je sežgal taborišče, razorožil Heimwehrovce ter aretiral voditelje. Zvečer se je govorilo, da je
vlada izdala tiralico proti voditelju
Heimwehra dr. Pfrimmerju in njegovemu tovarišu inž. Rauterju. Govori se, da je dr. Pfrimer že aretiran, da je pa inž. Rauter pobegnil.
Zdi se, da je
prehitro prišlo do tega puča. Puč bi se moral izvesti, kakor doznava vaš poročevalec, šele koncem tega meseca in sicer v vseh provincah Avstrije naenkrat. Dr. Pfrimer pa je prekmalu udaril, zaradi česar Heimwehrovci na Koroškem, Solnograškem, Nižjeavstrij-skem in na Tirolskem niso stopili v akcijo in je, kakor se zdi, puč končal z neuspehom.
Dunaj, 13. septembra, č. Socialno demokratska stranka je zahtevala od vlade, naj takoj nujno uporabi vsa sredstva državne sile, da zaduši poizkus pre- ,
vrata in aretira osebe, ki so ga povzročile. Za nasprotni primer izjavlja socialno demokratska stranka s strokovnimi organizacijami vred, da si pridržujejo svobodne roke, ako se bi to ne izvršilo v najkrajšem času in da bodo uporabile vsa sredstva, ki so jim na razpolago v svrho zadušitve prevrata in vzpostavitve miru.
Vlada fe odposlala vojaštvo
Vlada dr. Burescha izjavlja, da je podvzela vse potrebno, da bo prevrat še v teku dneva likvidiran. V razne kraje Zgornje Štajerske je bilo odposlanih več vojaških čet. Pristaši Heimwehra so bili iz posameznih krajev na Zgornjem Štajerskem pregnani in so se zatekli v gore. V dolini okoli Linza so se Heimvvehrovci zbrali v velikih skupinah oboroženi s strojnicami. Doslej ni bilo večjih spopadov. Kakor se je izvedelo, je v Kapfenbergu na Štajerskem došlo do spopada med člani Heimwehra in delavci, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, dve pa hudo ranjeni. Doznava se, da je dr. Pfrimer pobegnil v Judenburg, za njegovo trenutno bivališče pa se ne ve.
Starhemberg podpira Pfrimerja
Trdi se, da je Starhemberg izdal na-redbo, naj Heimwehrovci sodelujejo pri poizkusu prevrata. Vlada je odredila aretacijo dr. Pfrimerja. Doznava se pa kot gotovo, da je že snoči Starhemberg pozval brigadnega poveljnika v Linzu polkovnika Weilerja, naj se vojaštvo pridruži Heimvvehru, kar pa je polkovnik odbil in sporočil zadevo dunajski vladi, ki je podvzela potrebne ukrepe.
Na Dunaju mir
Na Dunaju je v ostalem popolen mir. Samo socialistični delavci so alarmirali svoj Schutzbund, ki se nahaja zbran v večjih pkupinah zlasti okoli Dunaja. Dopoldanska posebna izdaja »Abeiter-zeitung« ostro očita štajerskemu deželnemu glavarju dr. Rintelenu, da ni pravočasno podvzel potrebnih ukrepov za uspešno zadušitev poizkušenega prevrata, temveč je nasprotno postopal tako, kakor da bi se hotela cela stvar s strani vlade sabotirati.
Pohod Heimwehra
Dunaj, 13. septembra, č. Ob 2. zjutraj je prejela centrala republikanskega Schutz-bun-da na Dunaju poročilo iz Brucka ob Muri, da so oboržene heimwehrovske tolpe s strojnicami odšle v pohodu v neznano smer. Takoj 7- "•-ti so doš^ vesti iz Schlad« mitza in nekaterih drugih manjših krajev na Štajerskem ter iz Judenburga in iz Kirchdorfa na Zgornjem Avstrijskem, da so Heiimvehrovci zasedli te kraje. Ob 2.30 zjutraj je prejel Schutzbund brzojavno vest, da so se pri voditelju štajerskega Heimwehra dr. Pfrimerju zbrali tudi vsi ostali heimwehrovski voditelji, med njimi tudi njegov znani prijatelj Tibor. V istem času so javljali iz Judendorfa, da so člani Heimwehra zasedli okrajno glavarstvo. Povsod so nabiti lepaki s proglasom dr. Pfr imerja, da je prevzel oblast v svoje roke. Ob 6. zjutraj so zasedli oboroženi Hemwehrovci s strojnicami mesto in kolo« dvor Bruck ob Muri. Del Heimwehra je zasedel Fonhsdorf. Močnejši oddelek Heim-wehra je prišel tukaj v občinsko poslopje ter sporočil socialno-demokratskemu župa* nu Horvatku, da je Heimwehr prevzel obllast v svoje roke ter ga pozval, naj se stavi v službo nove vlade. Ker je Horva-tek to zahtevo odklonil, so ga aretirali. Ob 6. zjutraj je bil dunajski republikanski Sohutzibund alarmiran, socialistični centralni odbor pa je zbran v permaneno. Socialni demokrati so izdali proglas, v katerem priporočajo vsem delavcem nai ohranijo najstrožjo disciplino, naj nikogar ne napadajo, pač pa se odločno brani jo. Iz Duaia«
ja je odšel poseben vlak policistov na Štajersko. V teku dopoldneva sta odšla tudi iz Gradca dva posebna vlaka z vojaštvom na Zgornje Štajersko.
Mobilizacija na Dunaju
Po službeni objavi, izdani dopoldne, trdi dunajska vlada, da je vSe pripravljeno, da se vzpostavi red v nekaj urah. V Gradcu in na Dunaju vlada popolen mir. Na Dunaju je mobilizirano vse vojaštvo, ognje-gasci, policisti in orožniki pa so v pers manentni službi. Danes popoldne so se pričakovali na Dunaju komunistični izgredi, ker hočejo komunisti izkoristiti nastale pris like v svoje namene. Dogodke pretekle no-či del občinstva ostro obsoja češ, da bodo škodovali v poslovnem pogledu Avstriji, dočim se drugi iz poizkušenega prevrata norčujejo in mu ne pripisujejo nobene važ= nosti,
Zakaj je prišlo do puča
Dunaj, 13. septembra, o. Ob 1.30 popoldne se je izvedelo, da ima Heirmvehr Kapfen-berg še vedno v svojih rokah. O znanem voditelju ultra-radikalnega dela Heimwehra dr. Pfrimerju je znano, da se je pred par dnevi pogajal s Starhembergom in da je potem izjavil, da se je z njim sporazumel. — Nekateri pravijo, da je Heimwehr izvršil prevrat po starem načrtu, drugi pa mislijo, da so se Heinmehrovci razburili zaradi zahteve socialističnega kongresa, naj se izvede nacionalizacija vseh podjetij,_ kar so hoteli na ta način s silo preprečiti.
Heimwehrovci se zopet umikajo
Dunaj. 13. septembra, č. Davi ob 9. se prišle vladne ?ete v Bruck ob Muri. Ob tej priliki so bili osvobojeni oni policisti, ki jih je Heimwehr ujel. Na Zgornjem Avstrijskem so Heimwehrovei v nekem kraju ujeli okrajnega glavarja, vendar pa je tudi njega oprostilo vojaštvo, čim je zasedlo okrajno glavarstvo. \ dobro poučenih krogih trdijo, da bo v teku dneva mir vzpostavljen po vsej Avstriji.
Dnnaj, 13. septembra, č. V Brucku ob Muri, v Kirchdorfu in vseh tamošnjih krajih kakor tudi na Dunaju je bil ob 11. dopoldne mir. Službeno javljajo, da je varnostni aparat po vsej državi na delu Iz socialno-demokratskih krogov se doznava, da je republikanski Schutzbund v strogi pripravljenosti. Razen tega «e je odpeljalo z Dunaja več bataljonov policije v mnogoštevilnih avtomobilih na Štajersko. Davi ob pol 7. so odšle vojaške formacije tudi iz Gradca. Zatrjuje se, da je bil v Heimwehru objavljen ultimat, po katerem se ima vdati do poldneva, vendar pa se ta vest ne potrjuje.
Pfrimerfev proglas
Gradec, 13. septembra. Vodja štajerskih Heimwehrovcev dr. Pfrimer je izdal proglas. ki ga razširjajo Heinmehrovci in v katerem izjavlja, da bo izdal začasno ustavo in po heimwehrovskih načelih prevzel oblast v državi. Dunaj bo kot zvezna država črtan in zopet priključen Dolnji Avstriji. Dr. Pfrimer je podpisal proglas kot vodja avstrijske države in ga zaključuje z izjavo, da je v najvišji stiski pozvan za vrhovnega čuvarja avstrijskega naroda.
Položaj ob 6. zvečer
Dunaj, 13. septembra. Situacija na Gornjem Štajerskem je ob 6. zvečer približno naslednja: Okoli 1000 pučistov je zbranih nedaleč od Leobna, drugih 1000 pa v okolici Knittelfelda in pri Judenburgu. Kolodvore v Selzthalu, Grobnitzu in Liezenu so zasedli Heiimvehrovci. Oddelke IIeimwehra, ki so se udeležili puča, potiskajo oddelki zvezne armade med Leoben in Judenburg. Pehota koraka iz Celovca in bo najbrž že v nekaj urah stopila v akcijo. Graška gar-nizija je v Bruck an der Mubru izgnala Heimwehrovce in zasedla Kapfenberg. Vlada izjavlja zvečer, da upa še tekom noči popolnoma likvidirati upor.
Aretacije Heimwehrovcev
Dunaj, 13. septembra. Tekom današnjega dneva je bilo tukaj aretiranih 44 Heimweh-
rovcev. Dunajski kolodvori so močno policijsko zastraženi, tudi vsa državna poslopja so strogo zastražena. Miru do sedaj niso nikjer motili.
Razkol med Heimwehrom
Dunaj. 13. septembra. Nižjeavstrijski (krščansko - socijalni Heimwehrovci so izdali proglas, v katerem izjavljajo, da z dr. Pfrimmerievim pučem nima ničesar skupnega. ga obsojajo in bodo aktivno nastopili proti vsakemu takemu poskusu. Istočasno daieio svoje sile in formacije vladi na razpolago, da bi mogla čimprej vzpostaviti mir in red.
Inomost, 13. septembra. Deželno vodstvo tirolskih Heimwehrov objavlja, da za ie dr. Pfrimerjev puč presenetil in nima nobene zveze z njim. Obenem obžaluje, da s takimi akcijami diskreditira ves ookret Vodstvo Doziva vse člane, naj ohraniio mirno kri.
Hitlerjeve! pustili
Pfrimerja na cedilu
Dunaj, 13. septembra. Tudi narodni socialisti so danes izdali proglas, v katerem izjavljajo, da te akcije Hcimwchra ne bodo podpirali.
Klavern konec nekrvave revolucije
Dum.}, 13. septembra. Po vesteh iz Štajerske ni do 2. popoldne nikjer došlo do spopadov med Heim\vehrom in vladnimi četami. Dva bataljona iz Gradca in Celovca sta bila poslana na sever proti Heimwehru, ki se je umaknil iz Brucka v Leoben. V Kapfenbergu in v kopališču Ausee je še vedno mnogo formacij Heinv-\vehra. Na Solnograškem sploh ni bilo močnih koncentracij Heimatschutza, kakor tudi ne na Zgornjem Avstrijskem. Orožništvo je v vseh teh krajih takoj vzpostavilo normalne razmere in aretiralo večja število članov Heimvvehra. Republikanskemu Schutzbundu, ki je po vsej državi v pripravljenosti, ni bilo treba stopiti v akcijo. Vlada zagotavlja, da je gospodar položaja in da bo v nekaj urah povsod zopet vzpostavljeno zakonito stanje. Mnogo članov Heimwehra je bilo aretiranih. Ponovno se trdi, da je dr. Pfrimer pobegnil v Italijo, vendar pa ta vest še ni potrjena, Na Dunaju ni bil mir nikjer kršen, toda pred vsemi javnimi poslopji stoje podvojene straže.
Atentat na orijentekspresn! vlak
na Madžarskem
V pretekli noči so komunisti 30 km od Budimpešte pognali v zrak železniški viadukt baš v trenutku, ko je vozil čezenj OE vlak — Lokomotiva in šest vagonov je z mostom vred padlo v 100 m globok prepad — Do sedaj 30 smrtnih žrtev — Komunisti groze z
nadaljnimi atentati
Budimpešta, 13. septembra, č. V pretekli noči je strašen zločin razburil vso Budimpešto. Okrog 3. ponoči je brzo-vlak, ki je krenil ob 2. ponoči z vzhodnega budimpeštanskega kolodvora, zle-tel v zrak pri Bia Torbagy, 30 km daleč od Budimpešte na progi proti He-gyeshalonu. Takoj so bili odposlani štirje pomožni vlaki z železniškim osob-jem, zdravniki, bolničarji, raznimi reševalnimi pripravami in zdravili. O katastrofi smo zvedeli naslednje podrobnosti:
Na omenjenem mestu so pognali komunisti v zrak del viadukta in sicer v času, ko je vozil preko njega brzovlak. Viadukt vodi nad prepadom, globokim 100 metrov. Da gre za komunistični atentat, ie razvidno iz listka, ki so ga atentatorji pustili v kuverti poleg kraja zločina in na katerem je napisano: »Ker nam kapitalistični sistem noče dati dela, si ga hočemo najti sami.«
Prav na mestu kjer se je dogodila eksplozija, je prepad najbolj težko pristopen. Zato je razumljivo, da se do 10. dopoldne še ni moglo izvedeti točno število mrtvecev. Do tedaj so namreč izkopali izpod razvalin 10 trupel n 18 hudo ranjenih. Od vlaka, ki je imel 12 vagonov, je padlo v globino 6 vagonov in sicer štirje potniški in dva poštna voza.
Na mesto nesreče so prvi prispeli orožniki in policisti, ki so pričeli tako) z reševanjem. Prihitelo je tudi civilno prebivalstvo iz okolice, toda zaradi velike strmine reševalno delo počasi napreduje. Iz globine se čujejo obupni klici hudo ranjenih. Iz Budimpešte je bila odposlana posebna skupina političnih
detektivov, da preiščejo, v kolikor je mogoče, okolico in ugotove, kako je bil atentat izvršen.
Prvo vest o atentatu je prejel par minut po eksploziji prometni uradnik v Torbagyju od čuvaja skretničarja, oddaljenega le en km od viadukta. Čeprav je bilo to sporočilo precej nejasno in je skretničar jecljal v prevelikem razburjenju, je uradnik takoj skočil k aparatu ter ustavil arlberški vlak, ki je pravkar prihajal na postajo in tako preprečil, da ni vozil dalje preko drugega podminiranega viadukta. Prometni uradnik je takoj sporočil dogodek na vzhodni kolodvor v Budimpešti in tako se je tukaj izvedelo za nesrečo. Ljudje so bili že- zaradi tega razburjeni, ker arlberški vlak ni bil predpisno napovedan s postaje izza viadukta. Da pa je katastrofa tako ogromna, ni nihče niti slutil.
Takoj so odposlali na mesto nesreče pomožne vlake, v avtomobilih pa tudi policiste, orožnike in vojaštvo, ki so v velikem krogu obkolili mesto nesreče, dočim so vsi ostali započeli z reševalnimi deli, kolikor je bilo mogoče. V bližnjem grmovju so našli kovček iz vul-kaniziranega platna, v njem pa listek z napisom: »Mi bomo te atentate vsak mesec ponavljali; naj sprejmejo vsi na znanje, da imamo močne zaveznike in da so naši ljudje vsak na svojem mestu. Občutili boste našo moč! Ako nam ne daste dela, si ga bomo našli sami.«
Potem preiskave je pokazal, da je bil komunistični atentat izveden na prav enak način kakor atentat pri Jii-terbockn na ekspresni vlak Kassel— Berlin. To zlasti dokazuje mina, ki je bila položena na drugi viadukt Peklen-
ski stroj je bil postavljen pod viadukt in z električnim vodom spojen v baterijo tako, da je bila žica pritrjena na tračnice. Lokomotiva prihajajočega vlaka je vzpostavila kontakt in tako povzročila eksplozijo. Pri preiskavi povzročila eksplozijo. Pri preiskavi druge bombe, ki so jo odstranili z največjo opreznostjo, so dognali, da je bila napolnjena s silno množino eksploziva, namreč z 1.5 kg ekrazita.
Budimpešta, 13. septembra, č. Ob 11. dopoldne še ni bilo točno znano število smrtnih žrtev katastrofe pri Bia Torba-gy. Znano je bilo do tega časa, da so našli 22 trupel pod razvalinami vlaka v globini pod viaduktom. Končno število se v teku dneva ne bo zvedelo, računajo pa, da je vsekakor nad 30 smrtnih žrtev.
Budimpešta, 13. septembra. V ponesrečenem vlaku so bili potniki večinoma iz Carigrada, Beograda Aten, Angore, Sofije. Subotice in Bukarešte v kopališče v Ostende, v London itd. Eksplozija se je dogodila točno v času. ko se je nahajal na progi proti Dunaju OE na polovici viadukta. Vlak je imel 12 vagonov, v katerih je bilo kakih 120 potnikov, ki so večinoma spali. Lokomotivo vlaka, poštni vagon in pet spalnih vagonov je eksplozija dvignila med silnim trušfem v zrak. nakar so padli v prepad. Od preostalih šest vagonov so trije ob-viseli v zraku na viaduktu, na progi pa so ostali samo trije.
Sreča v nesreči je bila. da je nasproti prihajajoči arlberški ekspresni vlak, ki je vozil z Dunaja, imel zamudo, da je 10 minut »o eksploziji došel v Torbagv. kjer ga je prometni uradnik mogel pravočasno ustaviti. Kakor je preiskava ugotovila, je bila namref sreča v tem. ker ni bil odposlan preko drugega viadukta, ki je bil istotako podminiran. Le par minnt razlike je prečilo še večjo katastrofo.
Taf$@r narodnih borcev v Laškem
Lepo uspela skupščina naše delavne narodnoobratnbne organizacije
Družbe sv. Cirila in Metoda
Laško. 13. septembra.
Eno naših najmlajših mest. letovišče Laško ob Savinji, ie danes soreiemalo v svoji sredi številne delegate delavne narodno-obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. V Laškem se ie cb nriliki 40-letnice obstoia podružnice CMD vršila XLII. redna velika skupščina CMD. ki :e rotekla izredno svečano in v najlepšem redu. Delegate, ki so nrišli v izredno velikem številu od vsepovsod. od severa ;n juga. ziasti v velikem številu Da od naše ogrožene meie. ;e Dozdravil na nostaii predsednik nodružnice g. Ivan Četina. ki se ie zahvalil za nadvse časten noset. omeniaio.č obenem tudi slavie 40-Ietnice podružnice, nakar so se delegati podali s nerona nroti n os I on i u termalnega kopališča. kier so iih na notu oričakali sokolska mladina in Sokoli v kroju. Pod slavolokom je Drvomestnika CMD in ostale d°'-~ate nagovorila mala Sokolica Brinarieva. ki j ni ie želela dobrodošlico in obljubila, da tudi mladina znala braniti narodne ide-a'e in bo posnemala v delu stare borce, ki so znali vedno in povsod braniti našo zemljo in našega človeka. Po tem nozdravu so odšli delegati do poslopja radiotermal-nega kopališča. kier se ie pred redno skupščino vršila zaunna seia odbora ;n delegatov. Po končani seli so se zbrali vsi dslecnti in delegatke v veliki lepi dvorani ■ kopališča, kier ie kmalu no 11. otvoril zbor prvomestnik dr. Rado Kušei.
O. prvomestnik ie v prvi vrsti pozdravi' pomočnika bana g. dr. Pirkrnaieria. zastopnika liubHanskega žunana občinskega svetnika g. Likozaria. sreskega načelnika g. Ludovika Pinkavo. predstojnika sodišča v Laškem g. dr. Pernata, laškega žunana g. dr. Roša. zastopnika Sokola kralievine Jugoslavije brata Smertnikji iz Celja, d a! i e stare narodne borce g. dr. Hra-šovca i/ Celja, nadzornika g. Potočnika, go. Svetkovo, go. Šentjurčevo in go. Bevkovo in vse dame. ki so si stekle zasluge družbo, naposled vse številne delegate, zlasti i7 obmejnih krajev. Za tem ie g. predsednik obrazložil nomen in deloVanie družbe nred prevratom in ugotovil potre-
bo obstoia CMD do prevratu. V sedanjih
razmerah se nudi vsepovsod 113. 11 a rodno-obrambnem Doliu vedno več dela. V preteklem letu ie delovalo SS podružnic, to ie 5 več kakor v letu 1929.
V nadaliniem govoru se ie g. prvomestnik snominial vseh v preteklem letu umrlih članov, zlasti na predsednika Notajske zbornice in predsednika CMD notarja g. Aleksandra Hudovernika. katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim vzklikom: Slava! Zatem je g. prvomestnik apelira! na članstvo, da se še vneteie posveti delova-niu za družbo in naš narod, in ie zakHu-či! govor z besedami: »Omogočite družbi. da razširi svoie delo. kaiti no niei no-inaga nailažie vsak izmed nas onim našim bratom in sestram, ki so pomoči naiboli potrebni.
Skupščino so nato pozdravili župan e. dr. Roš. želeč. vsem udeležencem nainri-srčne;šo dobrodošlico pomočnik b^a g. dr. Pirkmaier. ki se ie Drisrčno zahvalil za pozdrav, obenem Da naglašal potrebo, da se pritegne k delu v družbi tudi mladina. tako akademska kakor srednješolska, brat Smertnik v imenu Sokola, ki ie ome-nial skuono borbo Sokola in CMD za interese našega naroda, g. Likozar kot zastopnik liubiianske mestne občine, profesor g. dr. Bož;č v imenu Kluba koroških Slovencev, ki ie omenja! cilje te organizacije. ki so Dooolnoma blizu ciljem CMD. in šolski nadzornik g. Potočnik, ki ie naglašal potrebo, da se vcenlia mladini še večia ljubezen do rodne grude, kar ie naloga učiteljstva. ki nai dela po Drogramu CMD v blagor naše lene države.
Prvomestnik g. dr. Kušej je nato preči-tal besedilo vdanostne brzojavke, ki se je odposlala z zbora Nj. Vel. kralju Zatem je prečital pozdravne brzojavke skupščini, ki so jih poslali minister za gradbe dr. Albert Kramer, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, odbornik dr. Derea.nl in podružnice z Jesenic, Črnomlja in Kočevja.
Lepe besede na skupščino je naslovil nato zastopnik akademske mladine akademik g. Ivo Brnčič, za niim pa je izpre-govoril 5e zastopnik srednješolske omla-dine g. Tugomer Prekoršek.
ovice
Bled. 11. septembra.
Preteklo sredo je bila končana prva polovica velikega turnirja na Bledu. Pomemben turnir leži z njo že pred nami. Cel turnir. Vsak izmed štirinajstih mojstrov je igral že z vsakim drugim svojo partijo.
Blejska prireditev je zasnovana v velikem stilu, še en cel tak turnir bo tvoril njen drugi del. še enkrat bo vsak igral z vsakim svojo partijo. To pot pa z zamenjanimi figurami. Kdor je imel v prvem turnirju bele, bo ime! v drugem črne.
Lajiki si predstavljajo, tla morata dva tako slična turnirja končati slično. Podvojil 'oo prepresto rezultate, točke v tabeli in domišljeval si bo, da že ima končno sliko velikega dvokolnega turnirja v rokah. Videli boste, da ne bo tako. Videli boste, da ima razpoloženje igralcev velik pomen, da premostuje uspešno malenkostne razlike med silami veliko mojstrov. Videli boste, kako važno je igralcem nuditi priliko. cla igrajo z belimi in s črnimi figurami.
Zato je vendarle zanimivo, ogledati si natančneje prvi sedaj končani turnir, prvo samostojno polovico blejskega veleturnirja, tur iir, ki bi že sam zase imel v šahovski zgodovini velik pomen. Saj je združeval skoro tri tedne najmočnejše igralce sveta. Z malenkostnimi izjemami.
Prav za prav preteklo sredo prvi turnir prvi turnus blejskega veleturnirja še ni V popolnoma končan. Dve partiji sta ob-viseli. čakati bi morali tedaj še do prihodnjega torka. Takrat prideta po turnirskem redu te dve igri zopet na vrsto. Toda vidi se mi. da so z vso pravico že danes lahko govorim.
G.l onih dveh nedokončanih partij je pred vsem prva, Ki sta jo 'igrala Bogoljubov in Astaloš, že zaključena. V prekinjeni po-z;ciii je imel Bogoljubov tako imenovani večni šah v rokah. Njegova dama je lahko nadlegovala nasprotnikovega kralja s šahi brez prestanka v vsaki potezi, ki bi še prišla, v vsa »saeculal, saeculorum«. Bogoljubov pa druge pametne možnosti ni imel. Pa je Astalošu povedal, da stojita pred »večnostjo«. Seveda sta se takoj zmiriia in zelinila na remis.
Prekinjena partija Kashdan-Tartakovver j« za Američana izgubljena. Tako gotovo in neizprosno izgubljena, da sem jo kar zapisal v tabelo. Pa mislim, da sem storil vse. kar sem smel in moral in zato bom govoril o prvem delu blejskega turnirja, kakor d a ga imam res že celega pred seboj.
Na prvem mestu vidimo svetovnega mojstra dr. Aljehina z 11 in pol točke. Tako se tudi spodobi boste rekli, saj je prvi na svetu. V redu! Toda, ali se spodobi, da ima 4 točke več kakor najbližji njegov konkurent? Po trinajstih partijah? Je li v redu, d:-- je dosegel skoro 90 odst. vseh možnih točk v takem turnirju?
Običajno ima prvi zmagovalec v mednarodnih turnirjih približno 75 odst. vseh možnih točk. Primeri se, da zadostuje manj Seveda doseže včasih tudi več. Toda 8S odstotkov? To je mnogo, zelo mnogo. Tem več je to. ker turnir nima slabih igralcev, taVo imenovanih »sigurnih točk«.
Res je. da na Bledu vsi velemojstri, ampak res vsi. igrajo zelo medlo. Res je, da je Aljehin imel dokaj sreče. Rešil je izgubljeno ^artije proti Astalošu. proti Kashdanu Vkljub vsemu temu pa je njegov uspeh vendarle ogromen Samo enkrat je dr. La-sVrr dosegel več. V pariškem turnirju leta 1000 Tisti turnir pa ni bil tako močan, kakor je naš blejski.
Ni verjetno, da bo Aljeliin v drugi polovici našeea veleturnirja ponovil svoi usneh Verjetno ia tudi ni. da bi sra v rlruarem delu veleturnirja še kdo vjel. Nihče ne mo-
re premostiti tistih štirih točk, ki tvorijo svetovnemu prvaku na Bledu prestol. Alje-hin je že odnesel prvo nagrado.
To dejstvo jemlje seveda naši prireditvi velik del športnega čara. Nihče se prav za prav ne zanima več za prvo nagrado. Aljeliin igra sedaj tako rekoč hors coneours. Aljeliin je na Bledu kasta zase. Mogoče tudi sploh v šahovskem svetu. Ni izključeno.
Tem zanimivejša pa je in bo na Bledu borba za drugo nagrado, za nadaljnjih pet nagrad sploh. Ta borba je bila do sedaj izredno trda, nenavadno žilava. Pozabimo tedaj na Aljehina in mislimo si, da res igra izven konkurence.
Na drugem mestu najdemo mladega Američana Kashdana s 7 in pol točke. Dosegel je tedaj okroglo 58 odstotkov vseh možnih točk. To je malo, za drugo nagrado izredno malo. Zato pa je Kaslidanovo mesto zelo ogroženo. Pol točke za njim stoji cela četvorica: Bogoljubov, Flohr. Spielmann in Vidmar Vsi štirje imajo 7 točk.
Če bi v sredo že bil turnir končan, bi Koshdan odnesel drugo nagrado, Bogoljubov Flohr, Spielmann in Vidmar pa vsak četrtino vsote nadaljnjih štirih nagrad. Veliki mojstri kakor Njemcovič in Tartakovver bi odšli brez nagrade. Da, tako bi bilo. Mladiča Kashdan in Flohr sta jih izpodrinila.
Bcmo videli, če ho tako ostalo. Njemcovič se ne da izločiti, že se je pririnil na sedmo mesto. Tam je ob koncu prve polovice stal s 6 in pol točke. Pol točke samo pa je v obljubljeni deželi. Kaj res mislite, da je ne bo našel?
Pa saj imajo teoretično še vsi igralci dobre šanse na nagrade, šest igralcev je imelo 5 in pol točke. Do drugega mesta sta vsem manjkali dve točki. To vendar ni tako hudo. Vsi še upajo, vsi še lahko upajo.
Da je naš Pire s 4 in pol točke ostal na zadnjem mestu, nam seveda ni prav. Zaslužil je več. še vedno sem prepričan, da se bo popravil. Pa saj se popravlja, vidno popravlja, Zadnja kola je že dokaj bolje igral. Ko bo popolnoma premagal depresijo, se bo pognal navzgor. Mislim, da dobro prorokujem. Simpatičnemu mlademu, zelo nadarjenemu našemu mojstru moramo želeti uspeha.
Ni odveč, če si ogledamo tudi vrstni red jugoslovenskih mojstrov. Dosegli so: Vidmar 7, Astaloš in Kostič 5 in pol, Pire 4 in pol točke. Vidi se mi, da so vsi štirje»do-segli premalo. Vsi štirje niso v najboljši formi.
Preteklo sredo, ko smo igrali zadnje kolo prve polovice našega veleturnirja, smo menda vsi čutili, da zaključujemo turnir. Poznalo se je v igri. V zadnjem kolu se rade dogajajo neverjetne reči. Razburjenje jih prinaša Pa so se tudi to pot primerile dve. lajiku nepojmljive stvarice.
Prva v Pirčevi partiji. Naš nervozni mojster je slabo stal. Pa se je energično poskušal rešiti. Ni mnogo manjkalo do uspeha Toda kaj se primeri? Pire prezre mat v eni potezi, čisto preprost mat, ki mu ga je Colle dal s trdnjavo na prvi liniji. Kako je to mogoče? Kajne, kako je to mogoče! živci!
Druga komična, tudi neverjetna reč se je primerila velikemu Bogoljubovu. Kmeta je ime! več v končnici dam z Astalošem. Pa ga je žrtvoval, ker je mislil, da bo nasprotniku dal mat v dveh potezah. Ta mat je celo napovedal, glasno in razločno. Profesor iz Sarajeva se je seveda močno prestrašil. Potem pa je mat prav preprosto ubranil in partija je tekla naprej. Kaj pravite? Neverjetno! živci so huda reč. če ne verjamete, pa sf jih pridite pogledat. Vse-dit.e sp malo k Njpmoovičpvi nartiii in zadovoljni boste.
Dr. Milan Vid«iar.
Tajniško poročilo je podal g. inž. Janko Mačkovšek, ki je izvajal: Martirij, ki ga prenaša del našega naroda ob razvalinah svojih narodnih domov, v požganih bivališčih naših kmetov, ob razpuščenih prosvetnih društvih, ob uničenem narodnem šolstvu, ob razbiti zadružni in narodni organizaciji, z nasilno potujčenimi krstnimi in rodbinskimi imeni, ob uničenem svojem časopisju in izrinjevanju iz cerkve in ob poslovanju izrednega tribunala— ta martirij je tolikšen, da ni besede, s katero bi mogli izraziti svoja čustva ob mislih na to trpljenje. Oddolžimo se jim le z vzklikom. ki prihaja z globočine srca: »Slava jim!« V teku zadnjega leta srno doživeli nov zanimiv pojav glede manjšinskega šolstva v Jugoslaviji. Že do sedaj dobro razvito nemško manjšinjsko šolstvo je doseglo novo okrepitev. Najnovejše zadevne odredbe se zlorabljajo. Če se hoče nekdanje odpadništvo ponovno organizirati in če se za nemške šolske akcije lovijo slovenski otroci in se starši teh otrok z neresničnimi navedbami spravljajo v zmoto in se celo zlorabiia njihova gospodarska odvisnost, je treba takemu postopanju napraviti brezobziren konec.
Blagajniško poročilo je podal namesto odsotnega dr. Janka Kersnika g. prvomestnik in je razvidno iz tega ugodno finančno stanje družbe. Istotako je podal prvomestnik poročilo nadzorništva s tem. da je prečita! pismo nadzornika g. dr. Ravniharja, ki predlaga odboru razrešnico, delovanju pisarne CMD pa še posebno pohvalo.
Pri volitvah 5 članov v družbeno vodstvo so bili izvoljeni naslednji člani: gg. dr. Ernest Dereani, inž. Janko Mačkovšek, Ivan Prekoršek in Miro Senekovič. Namesto umrlega g. Aleksandra Hudovernika je bil izvoljen g. Fran Jamšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: gg. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, Martin Majcen in Evgen Lovšin, v razsodišče pa gg. Matija Marinček Franc Pahernik. dr. Fran Tekavčič, dr. Janko Tekavčič, dr. Janko Žirovnik in dr. Lasič. Za tem je bil soglasno sprejet proračun za leto lf>31., nakar so pri slučajnostih posegli v debato gg. dr. Lasič. Ivan Prekoršek, g. Anton Verbič in nekateri drugi, nakar je bila lepo uspela skupščina zaključena.
Ljubljanski dogodki
Ljubljana, 13. septembra.
Po sobotnem neprestanem deževju je bila današnja nedelja prijetna vremenska izs prememba. Dopoldne je bilo sicer nekoliko hladno, popoldne se jc pa nebo lepo zve-drilo. Ker je v soboto deževalo so Ljub« ljančani povečini ostali doma in zato je b:la dopoldanska promenada neobičajno živahna. Popoldne so se pa števine množice zgrnile na Kongresnem trgu, kjer *e je vršila tombola šišenskega Sokola.
Ob pol 11. dopoldne sc je vršila v cerkvi sv. Frančiška v Ši>ki
zadušnica za nesrečne štiri žrtve bazoviške tragedije
Marušiča. Bidovca. Valenčiča in Miloša. Cerkev je bi'a natlačena občinstva, zlasti primorskih rojakov. Pred mašo je imel lepo prdigo, v kateri je orisal trpljenje našega naroda, župnik g. Doktorič iz Radomlja. oP maši zadušnici ie večina udeležencev v tihem sprevodu odšla v mesto in nato po glavnih ulicah pred univerzo, kjer so vsi ostali pred okrašeno sponvnsko ploščo, ob kateri so gorele štiri svečke. Zbrana množica trikrat vzkliknila »Slava« in se je nato nrrno razšla.
Sokol v Šiški si gradi lasen dom in da bo stavba čimprej pod streho, je priredil da* nos
na Kongresnem trgu tombolo,
ki je lepo uspela. Na tomboli je bilo zbra; nih več tisoč ljudi. Za glavna darila se jc pa Fortuna nasmehnila nastopnim udeležencem: prvo darilo je dobil Joilko Mihelič. trgovski pomočnik Nabavljahe zadruge državnih železnic, drugo Branimir Dražil, dijak 3. razreda državne gimnazije, tretjo France Cerkvenik, mizarski pomočnik, četrto Martin Veldin, 6tavbni delavec z Rud* nika, peto Vinko Breskvar, dijak 3. razreda realne gimnazije, šesto darilo sta si pa delila dijakinja Štefka Zrimčcva in Ivan Rozman.
Današnja nedelja je bila izredno mirna. Policija ni intervenirala v nobenem primeru, pa tudi reševalna postaja je samo enkrat stopila v akcijo. Pripetila se jc
samo ena nesreča in sicer ob zaključku tombole na Kongres« nem trgu. Ko 60 po končani tomboli nakladali pohištvo na voz, da ga odpeljejo^ n« dom srečnega dobitnika, se je kos pohištva zvrnil na 81etnega dijaka Borisa Šego. De« ček jc dobil hude noškodbe na glavi in si nekoliko pretresi možgane. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico.
Sreča v avtomobilski nesreči
Kranj, 13. septembra.
Ena naših najprometnejših avtomobilskih
cest je Ljubljana—Bled—Kranjska gora. To je razvidno tudi iz mnogih nesreč, ki so se že pripetilo v zadnjih letih na tej cesti. Danes dopoldne 6e je pa na Fidru blizu tovarne čevljev Prešeren v Kranju zopet pripetila avtomobilska nezigoda, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev, dasi je bil položaj zelo resen.
Snoči sta se peljala skozi Kranj v elegantni limuzini, last ljubljanskega avtotak-sija Mihe S., dva starejša gospoda na Bled. Davi se je vsa družba precej vesela vračala proti Ljubiljani. Ko je avtomobil privozil pred omenjeno tovarno, se mu je pripeljal nasproti neki ljubljanski avto, šofer S. je naglo okrenil na desno, ker pa volana ni imel preveč v oblasti, se je nenadoma znašel v obcestnem jarku. Naglo je zagrabil za krmilo in ga okrenil na nasprotno stran. Posledica je bila, da je avto preko ce6te švignil na levo stran, se zvrnil v levi jarek ob cesti in pokopal vso družbo pod 6eboj.
Avtomobil se je precej razbil, streha je uničena, razbite so šipe in precej je trpela vsa karoserija, dočim so veseljaki s šofer* jem vred ostali nepoškodovani. Škoda znaša okrog 20.000 Din. ŠofeT je po kratkem razgovoru s kranjskimi orožniki svečano zatrjevaje, da je nasprotni avtomobilist
kriv nesreče. Nato je sedel za volan avto* mobila, ki so ga bili izvlekli na cesto in katerega motor je ostal nepoškodovan. Odpeljal se je proti Ljubljani, dočim sta oba gospoda iz Ljubljane zaradi večje sigurnosti sedla na vlak in se odpeljala v Ljubs ljano.
Pouk živih jezikov (nemščine, francoščine, angleščine, španščine, italijanščine) v tečajih in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave se sprejemajo dnevno od 18 do 19. Beethovnova ulica «. pritličje. — Prof. S. J. Guinot-Jeras.
Vode so zopet upadle
Velike poplave pri Kranju — Smrtna žrtev naraslega potoka — Včeraj so spričo lepega vremena začele vode
zopet padati
Ljubljana, 13. septembra.
Nalivi so po vsej dravski banovini povzročili večje in manjše poplave. Sava je z Gorenjskega pritekla močno narasla; od Zaloga dalje pa je z Ljubljanico združena prestopila bregove in poplavila obrežna polja od Zaloga do Hrastnika proti Zidanemu mostu, kjer je dobila p.ov močan dotok Sa» vinje. Od Zidanega mosta dalje je drvela Sava proti Brežicam v nezadržnem naletu in je na vsej svoji poti povzročila mnogo škode. Vsa 6rcča je, da je današnja nedelja prinesla zopet lepo vreme in so vode za; čcle upadati.
*
Kranj. 13. septembra.
Nalivi zadnjih dni do vsei Gorenjski so Dovzročili. da sta naši reki Kokra in Sava z vsemi oritoki vred močno narasli in delno Drestooiii bregove. Najhujša nevihta ie diviala v noči od oetka na soboto. V soboto ziutrai sta Sava in Kokra nosili s seboi velike hlode. Po Kokri ie plaval del mostu in polno druge navlake, kar ie oričalo. da ie bil v goni iih delih silen vihar. Naiboli sta bili zaradi DODlave prizadeti in poškodovani cesti Krani - Jezersko in Krani -Cerklje.
Kakih 300 metrov od znane Povšnar.ieve gostilne se ie na dveh krajih zaradi nalivov sesedla zemlia in cesta ie bila tako močno poškodovana, da so io morali včerai za avtomobilski Dromet zapreti. Danes dopoldne so prebivalci cesto toliko popravili.
da ie bil promet zapet mogeč.
Pred nekai dnevi ie odnesla voda b' zu Krania iez Mavrieve elektrarne v noči od petka na soboto oa ie ogromna množina vode zcoet Dridrla in odnesla še en del iozu.
Blizu Komende ie včerai obtičal sredi naihuišega naliva in zaradi hudournika s hriba avtobus, ki vozi na nrogi Jezersko-Krani Samo požrtvovalnosti vaščanov se ie zahvaliti, da so avtobus rešili Dred katastrofo.
Silni nalivi so žal zahtevali tudi človeško žrtev. Ob potoku Reki ima svoi m ;n posestnik Anton Osel. V soboto ie narasli Dotok ogražal njegov mlin in zatvornico in da oboie reši nred katastrofo, ie odšel k zatvornid. da io odpre. Pod nogami ^e mu ie prelomil tram in padel ie v vodo. ki ga ie nesla nroti Cerkljam. kier so poz-neie potegnili niegovo truplo iz vode.
Danes popoldne so se vršile strelske vaie na strelišču kranjske strelske družine. Udeležil se jih ie tudi uradnik »Juso-češke« Gutler. ki se ie avtomobilom od-nelia! ti a. Pot ga ie vodila mimo Save. ki ie zelo narasla. Avtomobil ie obstal v vo-■di. vendar so ga nozneie s komi izvlekli. Ko se ie Outler oozneie vračal, ie avto zopet obstal v vodi to pot ga pa niso mogli več izvleči in so ga morali pustiti v narasli Savi. Če bo voda še narasla, potem ie avtomobil izgubi'en.
Sokolske tekme v Mariboru
Maribor. 13. septembra.
Danes se je vršila na telovadišču Sokola Maribora Matice tekma 14 jugoslovenskih sokolskih žup s člani in osem sokolskih žup z moškim naraščajem. Začetek tekem je bil ob G. zjutraj. Ker je bilo vreme lepo, ^o se vršile tekme na prostem. Od 6. do 10. dopoldne je bilo prvo izločilno tekmovanje vseh moštev, od 10. do 12. pa drugo izločilno tekmovanje zmagovalcev iz prve tekme, popoldne od 4. do 6. pa je bilo končno glavno tekmovanje za prvenstvo. V tem času se je vršilo tekmovanje med najboljšimi jugo-slovenskimi in češkoslovaškimi vrstami.
Priprave in tekme je vodil brat Mačus. Tekmovala so društva s člani Bjelovar. Veliki Bečkerek. Celje, Karlovac, Kranj, Ljubljana, Maribor. Novi Sad, Novo mesto, Osijek, Pančevo. SuSak. Varaždin in Zagreb. z naraščajem pa Beograd, Veliki Bečkerek. Celje, Ljubljana. Maribor, Novo mesto, Osijek. Varaždin in Zacreb.
V prvem kolu so tekmovali Novi Sad — Karlovac 15:7 (13:2). Kranj — Sužak 15:3 (15:1), Osijek - Celje 15:7 (15:1), Veliki Bečkerek — Novo mesto 13:7 (13:9), Ljub-
ljana — Varaždin 13.8 13.11), Zagreb — Bjelovar 13.9 (13:2). Maribor — Pančevo 13:2 (13:1).
V	drugem kolu so tekmovali Kranj — Novi Sad 13:7 (13:8), Osijek — Veliki Bečkerek 13:3 (13:5). Ljubljana — Zagreb 15:13 18.1G), Maribor je bil v drugem kolu prost.
V	tretjem kolu so tekmovali: Osijek — Kranj 13:4 (15:13). Maribor — Liublian-t 15:13 (15:11).
Četrto kolo članov finale se ie igralo popoldne med Mariborom in Osijekom. Rezultat je bil 15:10 (15:10).
Popoldne se je igrala tudi finalna tekni.* med Mariborom in Zagrebom 13:0 (15:02).
Popoldne so tekmovali češkoslovaški telovadci, ki so nastopili s sijajnimi produkcijami. Rezultati so bili v prvem polčasu 15:3, v drugem polčasu 15:0 za Čehoslovake.
V	ožjo tekmo sta torej prišla Ljubljana in Maribor ler Osijek in Maribor. V prijateljski tekmi Maribor — Ljubljana je bil prvi polčas za Maribor 15:3, v drugem polčasu pa je igrala Ljubljana 20:18.
Zasledovanje nevarnih zločincev v okolici Ptuja
Ptuj. 13. septembra 1931 Vest »Jutra« o zločinski tolpi v okolici Ptuja je v toliko popraviti, da je bila tolpa zajeta v Novi vasi pri Ptuju. Tudi se je izkazalo, da zločinci niso ušli iz kaznilnice v Lepoglavi, ampak gre za zločinsko cigansko tolpo. Do aretacije petih pajdašev nevarne zločinske tolpe, ki je povzročila precej strahu med okoliškim prebivalstvom, je prišlo takole:
V noči od srede na četrtek je bilo vlomljeno v Klemenčičevo gostilno v Vurberku. Žlikovci so odnesli okrog 150 steklenic vina in več steklenic žeania in izginili.
Minuli četrtek okrog 9. dopoldne je v Novi vasi pri Ptuju šla posestnica Marija Dre-venškova v blžnji eozd. ki leži blizu njene hiše. da bi nabirala gobe. Prišedši v gozd je naletela tam na tolpo kakih 10 oboroženih ciganov, ki so tam taborili in se zalivali ? vinom in žganjem, tako da so bili že vsi pijani. Cigani so žensko zgrabili in jo zlorabili. Imeli so jo ujeto do 2. ure popoldne, ko
Hmeljsko tržišče
Žalec, 12. septembra. Poročilo Hmeljarskega društva: Nakupovanje se nadaljuje po cenah od 9 do 12 Din za 1 kg. 80 % letošnjega pridelka je že v drugih rokah.
Žalec, 13. septembra. Prav živahno povpraševanje pri čvrstem položaju in neiz-premenjenih cenah.
Mož, ki išče svojega morilca
V Lodzu se je zgodil te dni dogodek, ki mu navzlic tragičnim okoliščinam ne ne-dostaje neke 'groteskno komične note.
Trgovec J. je postal žrtev gospodarske krize, polom in beda sta pretila njemu in njegovi družini V svoji stiski si je mož izmislil nenavaden izhod. Zavaroval se je za 105.000 dolarjev, ki naj bi po njegovi smrti pripadli njegovi ženi in otrokoma. Če bi nato izvedel samomor, bi zavarovalna družba ne priznala svojih obveznosti, zato je trgovec poskusil nekaj drugega. Bral je v listih, da so brezposelnega delavca V., očeta cele kopice otrok, deložirali in da nujno potrebuje pomoči. Povabil ga je k sebi, položil je na mizo 500 zlo.tov m — samokres ter mu velel, da si zlote lahko obdrži, če mu z revolverjem konča življenje. Nihče ne bo nikoli zvedel, kdo je bil morilec, da se jc- pa zgodil umor, bo vidno na prvi pogled Nato je trgovec mirno stopil k steni, odvrnil obraz in čakal, da delavec izvrši naročeni umor.
Toda delavec je bankovce vtaknil v žep. pograbil samokres in — izginil skozi vrata.
Epilog te čudne zgodbe je bil te dni nred sodniki. Ti so oba moža oprostili, vrhu tega je trerovec delavcu podaril vsoto, za katero naj bi ga ta umoril.
so od pijanosti po vrsti zaspal]. Ko je zadremal tudi risan, ki je bil določen za stražo. se je ženska splazila proč in pobegnila. Bežala je na orožniško postajo v Ptuju m tam zločince prijavila.
Patrola orožnikov je takoj odšla na lice. mesta. Našla je cigane že na drugem mestu, kakih 150 metrov proč.
Ko so cigani, ki so bili oboroženi z vojaškimi karabinkami in revolverji, opazili orožnike, so pričel; streljati. Razvila se je med njimi in orožniki prava pravcata bitka, ki ie trajala cele po ure. Štirje člani so -e nato vdali, ostali pa so pobegnili. V petek zvečer so orožniki, ki so takoj energično nadaljevali zasledovanje, ujeli še petega. ' ri verjetno je, da bodo tudi ostali v najkrajšem času v rokah pravice.
Izkazalo se je tudi, da so prav ti cigaiii izvršili vlom v Vurberku. Preiskava je t;>-di ugotovila, da so ti cigani iz Cirkovcev, iz družine Baranjeve.
Ljudožeri na Novi Gvineji
Švedski konzul Lindahl, ki se je pravksr vrnil z Nove Gvineje, poroča, da na tem otoku še danes cvete Ijudožrstvo.
Pred nekoliko meseci so papuanski divs jaki n. pr. snedli nekega Nemca po ime* nu Baum. Ta je bi! lastnik zlatega rudnika v notranjosti Nove Gvineje. Nekega dre je bil na poti z 18 spremljevalci v gorah za Vaom Sedel je v svojem šotoru pri sa-movaru, ko se je pojavilo nekoliko doma« činov in mu ponudilo sadja. Nekateri divjaki so mu prišli ncopaženo za hrbet in so mu z bati raztreščili lobanjo. 12 njegovih spremljevalcev so Papuanci isto tako usmrs tili. 6 jih je pa ušlo in so sporočili oblastim v Rabaulu, kako so divjaki na licu mesta razsekali nesrečneže in jih skuhali.
Oblasti so organ iz rale kazensko ekspe-dic'jo, ki je šest zločincev ujela. Ker pa je smrtna kazen na Novi G-''neii odpravi]_• -a in ker poslujejo tamošnja sodišča zelo počasi. bo trajalo po L;ndah!ovem mnenju precej dolgo, preden jih bo doletelo zasluženo plačilo.
Ta primer ljudožrstva je samo edep med mnogimi, ki se še vedno dogajajo v tem koncu sveta. Pred p lavnim so Papuanci nekega bolnega Melanezijca celo ugrabili iz bolnišnice v Rabaulu in ga potem po« jedli. Evropsko sodstvo so r»o Lindahl >vcn naziranju še prezgodaj uvedli na Novi Gvineji.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Lep prosvetni praznik v Preski
Otvoritev nove moderno zgrajene osnovne šole
Medvode, 13. septembra.
Danes dopoldne je bila v Preski s slovesno otvoritvijo izročena svojemu namena novozgrajena osnovna šola. S tem je temeljno prosvetno delo v medvodski občini storilo velik korak naprej v razvoju sodobnega šolstva. Novo. moderno in vsem predpisom ustrezajoče šolsko poslopje je najboljše jamstvo, da se bodo pri šolski mladini že doslej doseženi dobri uspehi še zboljšali, tako da nova šola svojim sosedom ne bo le vzgled v pogledu svoje lepe zunanjosti, temveč še vse bolj zaradi svojega vzornega delovanja. Saj bo nova šola najlepša vzpodbuda in opomin k marljivosti učencem kakor tudi uSiteljstvu. Bremena, ki si jih je z gradnjo šolskega po-siopja naprtila občina, pa bodo rodila zlate sadove prosvetnega in kulturnega razvoja Medvod, ki stopajo z današnjim dnem v krog najnaprednejših slovenskih občin.
Novo šolsko poslopje stoji nekaj minut ol glavne ceste in kolodvora v Medvodah v vasi Preski. Prostor je na vzvišenem prostoru in kraljuje šola daleč po vsej Savski dolini od Sorskega polja proti Mednemu, šmarni gori in dalje do zasavskega hribovja. Proti severu je najlepši razgled na Kamniške planine, proti zapadu pa se Tzdigujejo pobočja Polhovgrajskih dolomitov. Lepšega prostora za šolo res ni bilo mogoče izbrati.
V	poslopju so v visokem pritličju in prvem nadstropju po tri velike in svetle učilnice z novo opremo, nadalje konferenčna soba, pisarna upravitelja, sobe za učila in v vsakem nadstropju ločena, higijenično urejena stranišča. Vse učilnice in drugi prostori imajo dohod iz prostornih, vzdolž vsega poslopja tekočih hodnikov. Na hodnikih je napeljan vodovod z zavarovanimi umivalnicami. Vsi prostori so tudi zadostno opremljeni z električno razsvetljavo, kj jo napaja tok iz kranjske elektrarne. V pri-aemlju so poleg shramb .in kleti pripravljeni prostori za gospodinjsko šolo. V severnem traktu so s posebnim stopniščem in vhodom ločeno stanovanje upravitelja jn sobe za učiteljstvo. Ves šolski prostor je zagrajen z lično ograjo, sadni in ze-Jenjadni vrt pa sta zavarovana z nizkim betonskim zidom. Na vrtu sta tudi dve •topli gredi, tako da bo učencem omogočen tudi koristen pouk o vrtnarstvu in sadjarstvu.
V	visokem podstrešju pa je kasneje po potrebi mogoče opremiti stanovanjske ali učne prostore.
Stavbo je zidala ljubljanska tvrdka Miroslav Zupan kar najsolidneje in je bilo pred tremi dnevi pri kolavdaciji soglasno mnenje vseh izvedencev, da je to ena naj-vzornejših, lepih in zmiselno zidanih šolskih poslopij v banovini.
♦
Slovesna otvoritev se je pričela z mašo ob 10., po kateri je bil v sprevodu obhod .skoži vas. V sprevodu so bili vsa šolska mladina z upraviteljem in učiteljstvom, zastopniki oblastev, občinski odbor z županom, orožniki, gasilci, Sokoli v kroju, narodne noše in drugo občinstvo. Zbrali so se pred šolo, ki je bila vsa okrašena z zastavami, okrog nje pa so bili postavljeni okrašeni mlaji.
Vse zbrane je pozdravil župan g. šušter-š;č Ivan, med njimi zastopnika bana banovinskega nadzornika g. Andreja Rapeta, sreskega poglavarja g. Andrejko, nadzornika g. štruklja, gradbenega vodjo g. inž. škofa, graditelja g. Miroslava Zupana, domačo duhovščino in učiteljstvo sosednih šol, nato pa je šolska mladina skupno z nčiteljstvom zapela državno himno.
Gradbeni nadzornik g. inž. škof je izročil ključe dovršene stavbe g. županu, ta pa upravitelju g. Kržišniku, katerega je pro-sil, naj tudi v novem poslopju vzgaja mladino z isto ljubeznijo kakor v starem.
Domači g. župnik je pojasni pomen bla goslovitve in opravil obrede ob asistenci d\f-h duhovnikov.
Banovinski nadzornik g. Rape je v za stopstvu g. bana, ki je bil zadržan, čestital k napredku občine; prav tako je izroči! čestitke prosvetnega šefa g. Mazija Nato je nadaljeval:
»Otvorjeno je torej in blagoslovljeno svetišče, ki ste ga še nedavno zasanjali v vaših srcih. Ta dom vas vseh skupaj je še prav posebno tvoj, ljuba mladina.
Ljubezen tvojih staršev ga je zidala, ona ljubezen, ki ne pozna mej, ona materinska in očetovska ljubezen, ki ne išče povračila, ker je sveta, ker je nesebična kakor nobena druga.
Življenje je sicer hudo in hude so žrtve, ki ste jih položili na oltar tega domu.
Mnoga znojna kaplja je obvisela na tem oltarju, dnogo truda, samozatajevanja in trpljenja krasi ta novi dom.
In vse to je tem večji, tem lepši doka2 vaše ljubezni do otrok. Zato pa ta nov! dom danes blesti v toliko večjem sijaju, saj ga obžarja ljubezen.
Pa še nekaj krasi ta lepi dom in upam, | da ga bo krasilj vedno. Vidi se mi, kakor da bi objemal vso to lepo stavbo svetal ogenj — ogenj, ki mu je ime hvaležnost otrok.
Resnično, ljuba mladina, tebi je posvečen ta dom, tebi je zidan. Glej zato, da bo ljubezni staršev najlepša zahvala tvoja vztrajna pridnost; ki ti jo daj Bog v obilni meri.
Starši naj bodo kdaj nate ponosni. Šola naj ti bo drugi dom, ki bo gojil v tebi dvoje velikih, dvoje lepih sil:
krepost telesa in duha. lepoto duše in srca.
Ob teh lepih lastnostih, ljubi otroci, boste vredni in vrli državljani in boste v čast narodu in domovini.
In vi Preščani! Kaj ne, danes gledate s ponosom na to delo svojega pravega razumevanja za vzgojo in pouk. Bodi Vam to poslopje vedno v ponos, bodi vedno znamenje vaše lepe ljubezni do mladine.
Gospod upravitelj! Prejeli ste danes ključe tega svetišča. Bo"dite mu veren in zvest.čuvar! Prav nič ne dvomim, da to tudi boste prav kakor doslej.
In vi učitelji te šole! Iz kamena boste delali kruh. Reči hočem, v nepopisane otroške duše boste sadili sadike plemenitosti, lepote in dobrote. Kot blagotvoren studenec naj se pretaka vaše delo v vso okolico tudi izven štirih sten, da bo tudi po Vašem delu blagoslovljen ta novi dom.
Naj končam z besedami, ki sem jih zapisal ob neki podobni priliki:
Naj ta današnji blagoslov razlije se čez novi krov, da v njem bo rasla, v njem bo klila za čast rodu in doma sila!
Kot načelnik ljubljanskega okraja je g. Andrejka iskreno čestital medvodski občini in vsem, ki so pomagali, da se je dvignila ta krasna stavba. Za šolo, ki je najbolj premišljeno in smotreno zidana, je izrazil vse priznanje županu, občini, gradbenemu odboru in graditelju: »Naj bo ta stavba vzor za druge, trdnjava dobrote, lepote in plemenitosti v zarji svobodne Jugoslavije.«
šolski mladini, ki je dobila z novo šolo najlepše darilo, pa je čestital nadzornik g. štrukelj.
Govoril je še upravitelj g. Kržišnik, ki je omenil, da je šolska mladina sreča, radost, up in bodočnost naroda, zato ni zanjo nobena žrtev prevelika.
Šolar Trampuž se je v imenu otrok vsem prav pogumno zahvalil in obljubil, da se bodo v lepih prostorih radi učili, da bodo v veselje staršem in učiteljem, domovini pa v čast in ponos.
Vršila se je kratka slavnostna seja občinskega odbora in je bila Nj. Vel. kralju Aleksandru odposlana udanostna brzojavka.
Občina je pogostila vse učence, povabljenim gostom pa je priredila banket, ki ga je okusno pripravila tvrdka Slamič.
Naj uspeva nova šola .po geslu, ki stoji na njej: Jugosloven bodi vedno zaveden, da domovine sin boš vreden!
groze
v Savinjski dolini
Naraščala je Savinja in zopet je zločinski požigalec zanetil požar pri Gomilskem — Zgorel je Košeninov kozolec na Dragopolju
Groblja, 13. septembra.
Kakor da se je vse zavezalo proti dolini! Ves dman nalivi z nevihtami in točo. Iz vseh krajev so prihajale popoldne vesti, da Savinja s potoki grozeče narašča. Ko je legal mrak na zemljo, je že pričela Savinja prestopati visoke nasipe in trgati obrežja. Pod grobelj-skim mostom je utrgala za 50 m nasipa na šempeterski strani in so se pričele valiti umazane vodne mase po travnikih in njivah vse pokončujoč in opusto-šujoč proti Rojam in dalje proti Vrbju. Preplašeni kmetje so reševali pohištvo in drobno živino na podstrešja in s strahom in žalostjo v srcu gledali, kako uničuje neutolažljiv vodni element trud njihovega dolgoletnega dela. Strahotno je hrumelo valovje v temni noči in kratilo počitek tudi neprizadetim, — kar je buknila pri Gomilskem spet ogromna bakla proti nebu.
Žalski gasilci so bili baš pri slavnostnem obhodu na predvečer zlatega jubileja svojega gasilskega društva. Takoj so pustili slavje in so hiteli na požarišče Od vseh strani se je mešal v bobnenja razsrjenih valov turobni glas gasilskega roga.
Kmalu po deveti uri je nastal požar v Košeninovem kozolcu na Dragopolju pri Gomilski in je bila skoraj nova stavba v kratkem času žrtev plamena. Skupnim naporom številnih gasilskih društev se je posrečilo obvarovati drugi kozolec, novo gospodarsko poslopje in hišo g. Košenine, ki ga udarja nesreča za nesrečo. V teku zadnjih treh let mu je zlobna roka zanetila že tretjič da mu je dvakrat pogorelo gospodarsko poslopje. Enkrat je porezal neizsleden zločinec jezike trem njegovim konjem.
Silna razburjenost se vedno bolj širi po dolini in si ljudstvo pred prazniki in nedeljami sploh ne upa več v posteljo. Gasilna društva so v teh večerih v stalni pripravljenosti. Kljub aretacijam nekih osumljencev mora biti besni zločinec še vedno med nami. Vse kaže, da imamo opravka s posebne vrste verskim blaznežem,' ki hoče v svoji bolni domišljiji menda počastiti predvečer vsake nedelje in praznika. Vse ljudstvo, zlasti gasilstvo, je na stalni preži za tem blaznežem. Da so povsem neosnovane govorice in zlobna namigovanja na težke gospodarske prilike ne-
katerih pogorelcev, je jasen dokaz, da gori vedno ob istem času na predvečer nedelje in le na enem kraju.
Če bi bila domneva samopožiga pravilna, bi pač moralo nastati na isti dan več požarov. Vsi Savinjčani se vendar ne morejo zmeniti, kdaj bo kdo sebi podkuril. Upati je, da se bo vendar posrečilo najti bolnega zločinca. 2e pri Fondovem požaru je bilo videti, da je zločinec polil s petrolejem krmo po vsem gospodarskem poslopju, ker je plamen kar mahoma obliznil vse 40 m dolgo poslopje. Pri Košeninovem kozolcu so našli gasilci, kakor pripovedujejo, kanto od petroleja. Le eno se je bati: da bi razsrjeno prebivalstvo, če ujame požigalca, samo sodilo nesrečneža.
Mariborski nedeljski dogodki
Vlomilec v osijeiko kapucinsko cerkev je vlomil tudi v Ptuju
Ptuj, 13. septembra.
V kapucinski samostan v Ptuju je bilo letos dvakrat vlomljeno. Pri drugem vlomu so kapucini vlomilca sami vjeli in oddali policiji Bil je to neki Štraser Ivan iz Po-brežja, ki je pa še isto noč pobegnil iz zaporov na ta način, da je upognil železje pri oknu zapora. Ker so mu postala tla v Ptuju in okolici prevroča, je odšel dalje proti jugu.
Očividno pa ima posebno piko na kapu-cine, najbrže zato, ker so ga v Ptuju prijeli. Pred dnevi je vlomil, kakor je »Jutro« poročalo, v kapucinsko cerkev v Osi-jeku, kjer pa je imel isto smolo in so ga tudi tamkaj zasačili. Najbrž bodo osije-ski zapori bolj sigurni in kapucinski samostani vsaj za nekaj časa varni pred »jim.
Kongres ASTD v Lwowu
Ljubljana, 13. septembra.
Te dni se bo vršil v Lwowu kongres Asocijacije slovanskih turističnih društev. Na ta kongres so odpotovali od naše s tra-ni gg. dr. Oblak in Hrovatin iz Ljubljane in g. dr. Senjor iz Maribora. Kakor že po-ročano, se bo ob tej priliki prednašal tudi naš slovenski skalaški film »V kraljestvu Zlatoroga«. Pojasnjevanje oziroma uvod k filmu je prevzel naš pisatelj g. dr. Oblak.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU'
Maribor, 13. septembra.
Po viharnem nalivu v soboto ie bilo davi še nemirno vreme, ki ni obetal" ničesar dobreza. Naenkrat Da se ie nebo zias-nilo in popoldne ni bilo videti niti naimani-šeza oblačka. Nočna nevihta ie na vrtovih napravila prav vidno škodo. Kot ostanek Drošlili Jutranjih ur. ie ostala močno kalna
Drava, ki ie precej narastla
in je nosila s seboj cela debla. Danes je bila Drva nedelja, ko ni bilo videti na Dravi niti kopalcev. niti čolnarjev.
Popoldansko zanimanje ie bila vsekakor napovedana motociklistična dirka na Tez-nu. Zaradi silneza deževja na se ie arena tako zmehčala, da so morali dirko v zad-niem hn'DU odpovedati iz varnostnih ozirov. V Drvih Dopoldanskih urah ie Tržaška cesta neverjetno oživela. Po njej so švizali motociklisti. avtomobili in avtobusi Dioč-niki Da so bili polni občinstva. Okroz 15. do Drvem treningu se ie izvedelo, da se dirka zaradi Dolzkeza terena ne bo vršila. kar so mnoštevilni oosetniki sDreieli z mešanimi Čustvi na znanje.
Policijska kronika
nedelje vsebuje dve aretaciji. 12 Driiav In 5 Doročil. Krošnjar Josin Bibič se ie Dre-zrešil Droti DredDisom o prodaji. Franc Hubman ie moral v policijske zaDore zaradi DOteDuštva. Od 12 oriiav se jih tiče osem raznih Drometnih zrešnikov. dveh
ljubiteljev tuje lastnine in dveh DreteDa«
čev.
Prav značilna za današnjo Doliciisko kroniko ie uzotovitev. da v času od sobote na nedeiio ni bil zaort niti prijavljen
noben razzraiač. kar ie v vrsti letošnjih nedeljskih kronik osamljen Dojav.
Kronika nezgod
izkazuje naslednje težje Drimere: V Ko-Drivniku' Dri Framu ie bil od neznanih ljudi naDaden 22-letni Dosestnikov sin Fran Maroh. Vinjeni Donočniaki so za brez Dovoda napadli s koli ter ca tako zdelali, da ie dobi! na zlavi in do vsem telesu ODasne poškodbe. PreDeljali so ca v mariborsko bolnico. Orožniki v Račah so naoadalcem že na sledu. — V delavnici drža-vnih železnic ie oriše! med delom 26-letni kotlar Josip Rozman tako nesrečno med jerme-nie stroia. da mu ie zlomilo levo nozo. Ponesrečenca so oreDeljali z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico. — Pri Sv. Petru nižje Maribora je padel s hruške 56-letni oosestnik Franc Rankovec. Odlomila se mu ie veia in starec si je zlomil levo nozo. Tudi nieza so nreDeljali v bolnico. V tekstilni tvornici Hutter in drttz v Me lin ie stroi odirzal 40-!etni delavki Heleni EDihovi kazalec desne roke in ii ranil tudi druze Drste. Enaka nezzoda ie zadela 19-letno Matildo Kristlievo v tekstilni tvornici Doktor in druz na Ruški cesti. Obe Donesrečenki so oddali v bolnico.
Z dinamitom nad ribe
Zgornja Besnica, 13. septembra. Znano je, da je ena najhujših 6tras<ti podeželskih mladeničev prepovedana ljubezen do tuje divjačine in tujih ribolovov. Poročali smo o tem že večkrat, zlasti o drznosti in nedovoljenih sredstvih ribiških tatov v Zasavju, kjer 60 6e že cesto pripetili prav banditski napadi na ribiške revirje, kjer je dinamit opravil strašen posel in pokončal tudi številen mlad zarod.
Podoben napad na ribiški revir se je zg> dil te dni v Zgornji Besnici, majhnem na« selju na zapadneni vznožju Janč, ki 60 priljubljena izletniška točka Ljubljančan d v. Pri nas ima znani ljubljanski trgovec g. Stepič M;rko 6voje posestvo in si je tukaj uredil tudi svoj ribolov. V stranskem rokavu malega potoka Besnice 6i je zgradil betonirani rezervoar, kjer ima ribje plo-dišče za več vrst rib. V bližini ribogojnice
je nameščen poseben ribiški čuvaj, ki ima često posla z dolgoprstniki, ki ne ločijo tuje lastnine od svoje.
Proti večeru te dni je začul omenjeni čuvaj močno detonacijo. Brž jc stekel v naznačeno smer; mož pa se je silno prestrašil, ko je opazil ribogojnico v rušav:« nah vodo izpuščeno, ribe pa razstreljene 'n uničene. Banditski napadalec je vrgel v ris bogojnico škatlo s precejšnjo množino dinamika, ki je uničil na mah večletni trud g Stepiča in njegovega ribča in povzročil seveda tudi precejšnjo denarno škodo.
O drznem činu tatinskih ribičev so obveščeni orožniki, ki so dinamitnim razboj« nikom že na sledu. Dogodek je vzbudil v v.-.-h ribiških krogih mnogo obsojanja :n j c prav, če dobe storilci za svoj čin eksem-p: ar ion o kazen.
Nevarna roparska in požigalska tolpa na
varnem
Neverjetna pokvarjenost zločinskih pajdašev obeh spolov — Aretacije
še niso zaključene
Novo mesto, 12. septembra
Čitatelji se še spominjajo zločinskih dogodkov, ki jih je prinašalo naše dnevno časopisje z Dolenjske, zlasti pa iz okolice Št. Ruperta, Mirne, Mokronoga in Trebel-inega, kjer so se kar vrstili zločini neznane "zločinske tolpe. Pred njo niso bile varne še tako zamrežene in zaprte shrambe. Čedna družba je imela tudi dobre zveze z raznimi ljudmi iii je po njihovih naročilih zažigala ljudske domove in gospodarska poslopja. Strah in trepet pred tolovajsko tolpo je bil med dolenjskim ljudstvom upravičeno velik.
Zgolj naključje je naneslo, da so prišli tem zločincem naposled vendarle na sled. Vrstile so se aretacije druga za drugo in posamezni člani, ki so redki izrodki človeške družbe, so morali oditi drug za drugim za trdno zidovje jetnišnice novomeškega okrožnega sodišča. Tu jim sodniki neprestano izprašujejo njih kosmate vesti in zločinci pod težo dokazov in konfrontacij drug za drugim priznavajo zločine, ki sc jih zakrivili V teku preiskave so bila pojasnjena že mnoga zločinska dejanja, ki sc jih posamezni člani tolpe storili pred letin bili takrat postavljeni pred sodnike, a vedno se jim je posrečilo dokazati svoj alibi. Sedaj, ko je vsa ta čedna družba pod ključem, izdajajo in obremenjujejo drug drugega, tako da se kar vidno gromadijo sodni zaoisniki, katerih listi živo govore o neštetih zločinih, ki so jih napravili ti zločinci.
Prvenstvo med njimi vsekakor odnese član te družbe, kriminalni filozof Sotler Lojze, človek star preko 40 let in brez pravega poklica, ki je presedeval že težko ječ<» v Gradiški. Sledi mu njegov konkurent Rozman Franc, nato Kraševec Franc, po poklicu kolar, doma iz Čužnje vasi pri
' Trebelnem, kjer je imel ženo in dom, s se je pozneje od nje ločil in je živel sedaj v konkubinatu z neko Radovanovo Lojzko, s katero ima dva nezakonska otroka. Tej je Kraševčeva žena pred leti iz ljubosumnosti zažgala domačijo. Takrat je Lojzka pred sodniki prisegla, da nima s Krašev« cem ničesar skupnega. Prirastek, ki ga imata sedaj, je sad poznejše ljubezni, kakor je dejal Kraševec sam. Kraševcu sledi okrog 25 let stara Jermanova Micka, ki je redek tip pokvarjene žene. Za njo nič ne zaostaja Gelbfarbova Angelca, ki živi ločeno od moža. Naposled spada k tej družbi še Trt-nikova Ančka.
Med vsemi zaprtimi zločinci je najbolj čudaški Sotler, ki s ciničnim nasmeškom našteva in priznava v filozofski obliki svoje zločine. V celici je imel kar cel kup slovenskih kakor tudi nemških znanstvenih m strokovnih knjig, celo Goetheja in Niet-scheja. Pred dnevi si je dal Sotler poslat! po pošti ponovno neke nemške znanstvene knjige. Na dan je prišlo, da je Sotler te znanstvene knjige nekje ukradel in si jih po tretji osebi dal v svoji drznosti poslati naravnost v kaznilnico.
Sledile bodo še nadaljnje aretacije in bo pri tem procesu, kakršnega še ni imelo novomeško sodišče, sedelo na zatožni klop! najbrž okrog 20 oseb.
Tri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda \z-borno delovanje črevesa. »Frauz Josefova< grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Zabava
Ljubljana, 13. septembra.
Vse kaže, da je ljudi obšel letos čuden nemir. Vse si želi čim več izprememb, pa naj bo izprememba še tako majhna, spravi človeka v neko ravnotežje, da potem, ko mine, nekam laže trpi nič kaj božajočo vsakdanjost.
*
Ob zadnjih slavnostnih dneh je bilo marsikaj opaziti. Ljudje so kar očitno na vse mogoče načine kazali, kako hrepene po veselju, kako naveličani so enoličnega življenja, ki jim daje le pičli kruh.
Težko je življenje — in vsem se hoče omame, da pozabijo včerajšnji in današnji
dan, da ne mislijo na jutrišnjega.
*
Godba je tu in tam. Harmonike pojo — kakor je kdo razpoložen: Žalostno ali veselo, divje in hreščeče. Tudi za ples je poskrbljeno. Evropa in Amerika producirata neverjetno veliko plesov, kličeta na pomot Afriko in Azijo, na vrsto prihaja že Avstralija.
Preteklost bo za veselje kmalu izčrpana. Kaj potem, ko bo človekov duh moral veselje črpati samo iz sedanjosti? Samo iz te hude sedanjosti?
*
A dasi so prav polna zabavišča in vsi kraji, kjer se človek more le malo razvedriti, se človeku nehote vsiljuje misel, da
ljudem le ni toliko za veselje, kolikor jim je za nekaj povsem drugega. — Letošnjo pomlad, ko so bili misijoni, so bile tudi cerkve prav tako polne kakor zabavišča! In vanje so hodili isti ljudje, katerim se neprenehoma hoče godbe in plesa, živih slik, petja in omame.
Čemu? In zakaj?
Pa ni denarja. O, saj veselje je tudi že na obroke. Luksus na obroke. —
— Prav tako — bog naj nam odpusti gre-he — dobi človek že tudi jabolka in hruške na obroke.
Mar bo nekega dne vse zastonj? — Toliko bo obrokov za vse stvari, da se bodo računi mešali, kakor so se Babiloneem zmešali jeziki.
*
Tam v Vegovi ulici je bila med realko in Glasbeno Matico napeta črna žica. Takole okrog pol šeste ure ali devete zvečer je zadnjih štirinajst dni pel čuden, kdaj pa kdaj malo hripav gramofon, slovenske narodne pesmi, valčke, fokstrote, in za nameček še kako rusko zborovsko pesem —-da je bilo vsem ustreženo.
In ljudje so drli od južne in severne strani k tisti žici, pod katero je bila čez cesto razpeta in z debelima koli podprta velika mreža.
Gramofon poje pol ure. Ljudi je vse več. Kmalu je zbrana črna množica ljudstva, ki nestrpno čak" Spremembe dneva, senzacije, prvih slovenskih plesalcev na vrvi.
O, to je imenitno. Slovenci bomo kmalu enakovredni velikim narodom. In res, kdo ve, če je povsod na svetu toliko volje, po-kazati svojo moč, kolikor je je pri nas.
Vendar, konec koncev gre le za smeh in za malo strahu.
Kaj če pade z vrvi?...
Ali slovenska akrobata se predrzno bližata sredini. Eden je oblečen v bel plašč, na glavi ima cilinder: nihče ne ve, ali bo igral zdravnika ali brivca.
Množica izteza vratove. Vse nestrpno pričakuje.
Eden pa nese, kljub dolgi in ne pra* lahki palici še kuhinjski stol.
Sešla sta se. Prvi se onemu s stolom skoro do vrvi odkrije. Množica vzklika. Ploska. Kaj bo?
Drugi postavlja stol počasi na vrv. Stoji nekaj predrznih obratov in akrobat sed'. kakor da je v kuhinji pred veliko skledo žgancev.
Tedaj pa se prvi, ki ima bel plašč in cilinder na glavi, z nasmeškom zgane, odviha plašč — in v večernem solncu se zablisk?. bridka — britev.
Skrivnost je rešena.
Množica vpije in ploska.
Oni na stolu pa je glavo nagnil vznak:
Visoko v zraku je prava brivnica.
Z elegantnimi kretnjami ometuje brivec tovarišev obraz z milom — pa mila ni vi-deti... In, ko se mu zdi dovolj, zdi se,
da bi najraje zasukal rokave, začne onemu strgati obraz.
Ljudje so kar zamaknjeni, veseli in zadovoljni.
Usoda hoče, da imajo Ljubljančani, in menda vsi meščani po vsem svetu, zmerom kaj novega.
Že nekaj dni ponavljajo zastavni fantje in brhke gospodične:
Yim Lvggett!
Yim Lvggett!
Zamorec! Atlet! Akrobat! Boksar!
To je sreča, da so naši na vrvi svojo umetnost že pokazali. Zdi se, da je zamorec bolj privlačen.
V petek zvečer okrog pol enajste ure Je prišel — ne prilomastil! v kavarno. Lepo, skromno, kakor zahtevajo to ameriški običaji, je sedel — kljub svoji velikanski postavi — v najmanjši kotiček.
Hm, ljudem ni bilo prav!
Ljubljana ni Chicago! — so godrnjali.
Jugoslavija ni Amerika!
Pri nas vemo, kaj je človek Spoštujemo prav tako črnca kakor belca. Saj naše simpatije do Indijancev in afriških plesov so povsod dobro znane!
Vzrok vsemu 'emu godrnjanju pa je bil ta, da se zamorec ni videl po vsej kavarni. — Vendar — iznajdljivi ljubljanski obiskovalci in obiskovalke kavarn — so kmalu našli rešitev
Od gornjega in doljnega konca se je za cula pravcata zmešnjava korakov. Pričelo
se je romanje: kakor pred kakim svetnikom. Ljudje so gledali vanj z izbuljenimi očmi in odprtimi usti. Pa še potem, ko so odhajali, se jim glave nikakor niso hotele obrniti. Zastale so jim.
Zamorec, kljub svoji res impozantni zunanjosti in nedvomno velikanski moči, nt krenil z glavo. Lepo mirno je bral nemški časopis in srkal črno kavo. In si je nemara mislil:
»Kaj bi se borec menil za čast in slavo in občudovanje pred bitko!«
Nekaj pa je že, kar je treba pripomniti: fantje se za svoja dekleta zelo boje! —< kaj če se katera v slavnega in močnega tujca, ki je nekoč prišel iz daljne zamorske dežele — zaljubi...
Treba bo paziti.
m
Velika unionska dvorana bo razprodana. Ljudje si že vsekrižem, z mrzlično naglico izposojujejo denar. Sicer ima ta ali on! strgane čevlje, preluknjan komolec, nekaj tisoč dinarjev dolga, ali bog vedi kakšne križe nad seboj, toda boksa in zamorca ni videti vsak mesec.
*
Veselje, razvedrilo, izprememba so res čudne stvari. Zdi se, kakor da one vodijo svet. Seveda, veliko greha povzroče, veliko bridkosti, in ko je mera polna, potem se človek, ki se je vse leto veselil in delal potoži bogu, da vbogajme ali za svečo —» in vse je spet dobro.
Iznajdljivost brezposelnih
Augusto B. Leguia, ki je celih petnajst let despotsko vladal Peru, je zdaj pod ključem. Nihče ga nc sme obiskati. Njegov sin sedi v isti jetnišnici in od časa do časa se smeta srečati z očetom. Tako živi bivši predsednik Peruja že devet mesecev. Prej je pošiljal v to bastiljo tiste, ki jih je hotel pokopati žive.
Nenavadnemu jetniku je danes 6S let. Zaprt je v popolnoma ločeni celici, med tem pa zunaj iščejo milijone, katere je baje deponiral v inozemskih bankah. Vsa dosedanja poizvedovanja so bila zaman. Le-guia sam molči kakor zid in vselej kadar ga privedejo pred sodnika, se zaničljivo smeje svojim izpraševalcem. Z neverjetno energijo prenaša sleherno torturo. Od nekdanjega robustnega moža je ostal samo še možiček s suho in uvelo kožo. Nad nočne srajco nosi kimono modre barve. Nič ne ve, kaj se godi zunaj jctnišnice. Vendar pa vztraja. Ne da si omajati vere v boljšo usodo, skrivnost svojih milijonov pa hrani zase in jo ponese, če bo treba, na drugi svet.
Vera, da se bn njegova usoda izboljšala, ni brez podlage. Enkrat v življenju je namreč že bil v sličnem položaju. Vise) je na eni sami nitki. L. 1S09, ko je bil šele leto dni predsednik, ga je vjel klopčič prekucuhov in ga hotel justificirati. Pre- i den se jo to zgodilo, pa so mu pomolili I
pod nos listino, s katero se odreka predsedniškemu mestu. Poveljnik upornikov je dejal: : Podpišite, a!i pa boste pri priči ubiti!« Leguia ni tremi z očesom, a tudi podpisal ni. Začel se je pogajati z uporniki in je z njimi debatiral tako dolgo, da so ga rešile iz njih oblasti vladne čete. Pet let pozneje je doživel podobno reč in tudi srečno ušel smrti. Zdaj se nadeja, da mu bo ysoda naklonjena že v tretje, kajti že star pregovor pravi, da »trikx'at rado gre«.
Tardieu na telefonu
Te dni je neznan zlikovec zlorabil ime ministra Tardieuja in kruto potegnil župana od Aubervilliersa, mesteca blizu Pariza. V telefonskem razgovoru je zaprosil krivi Tardieu župana, naj naznani sinu nekega Bouteillea, poslanca tistega okraja, da je bi1 njegov oče nevarno ranjen o priliki avtomobilske nesreče v provinci in naj sin pohiti na mesto nesreče. Ali ne bi župan posodil mladeniču 300 frankov, ker ni časa, da bi se poslal denar za vožnjo?
Seveda se župan ni upal ustavljati prošnji odličnega moža. Kmalu nato se je znašel pri njem tudi mlad mož, ki se je predstavil za Bouteillea in hvaležno sprejel denar. Sedaj išče mladeniča policija, i lahkoverni župan pa prisega, da ne bo I nikdar več zaupal telefonu.
Neprijetnosti športnega zvezdnika
Slavni španski nogometaš Zamora mora po končani nogometni tekmi deliti avtogra-
me« navdušeni športni mladini.
Srečen pristanek oceanskega letalca v Ameriki
svoje vozilo in ga daš temeljito popraviti, če ie kai v neredu, dalie da se oskrbiš z zadostno množino bencina, kajti do konca poti. do Petsama ne boš imel nikjer prilike za večia oooravila in za obnovitev kuriva. Pot vodi večinoma skozi neskončno široke pustinje. pragozdove in močvirja. V poedinih laoonskih taboriščih, ki iih od-kriieš. na te soreiemaio povsod z naivečio gostoljubnostjo in — snažnostio. Hudo oa ie voziti tod v visokem poletju. v avgustu, ko gosoodari v teh kraiih naivečia nadloga lanonske zemlje — komarji.
V	Petsamu te bo v tem času naibolj pre-senetilo morje. Pričakuješ, da ga boš videl pokritega z ledenimi Dloščami i;i da te snreime z mrazom — a ni dnsti drugačno od naših morij. V opoldanski uri te celo zapeljivo vabi h konaniu. nu. Dalca na nogi ti ni treba prei iz previdnosti vtikati v vodo. da poskusiš. kako ie mrzla. Pogumen Dlavač na se lahko sDonrime ž njo.
V	bližini Petsama gradijo ta čas še velik in razkošen hotel za poletne goste. Pa v preprosti tamošnii gostilni se odoočiieš prav tako od naoorov zanimive vožtiie v najsevernejše predele naše stare celinc.
Nemški prekooceanski letalec Wolfgang Gronau je dovršil svoj polet iz Evrope v Ameriko (preko Groenlanda) in srečno pristal na Michiganskem jezeru pri Chicagu.
Na sliki: Gronau s svojimi stromitelji.
Z avtem do Ledenega morja
Samo ena avtomobilska cesta vodi v Ev-roni sto in sto kilometrov preko tečajnega kroca do Severnega Ledenega morja, oziroma do mesteca Petsamo v najsevernejšem delu finske Lanonske. Zadn.ii konec ie poti sn dovršili letos in vožnja no njej ie ena najzanimivejših na naši celini.
Začetek te ceste ie med Stralsundom in otokom Ruiano. kier se izvrši prevoz vozila z brodom. A že nastaja tu most, ki bo temu brodu napravil konec. Od Sassnitza na Rujani do Trelleborga na Južnem Švedskem se izvrši prevoz preko Baltskega morja istotako z brodom oziroma trajektom. z ladjo, ki ima v svojem obsežnem trebuhu dovoli prostora za cel vlak in kai šele za oreorost avtomobil.
Na Švedskem čaka vozača prva neprijetnost — privaditi se mora vozarenia no levi strani ceste, kajti v tej deželi vlada takšen predpis. Po Južnem Švedskem to še orecei leno. ker cesi-e so dovoli široke in dnbro oskrbovane, dalie na severu na ie teži e. ker so cesto tako ozke. da ie komaj še prostora za vožnjo po sredini. Imaio na švedski avtomobilisti veliko prednost pred avtomobilisti v večini evropskih držav: plačujejo v glavnem samo davek na bencin in obročih, letni davek oa ie zame majhen in ga plačujejo no teži svojih vozi.
Po krasni olaniavi Južne Švedske, ki ie prava žitinca Skandinavije, mimo južno-švedskega glavnega mesta MalmSja gre pot do švedske prestolnice Stokholma, ki je eno najlesO mest na svetu, a gotovo
najmoderneie urejena evropska prestolnica. saj ie država bogata in ne pozna gospodarske krize. Garažni problem ie v tem mestu rešen idealno: »avtomobilska palača« ima n. or. prostora za 2000 vozil.
Med Stoklioimom in najsevernejšim švedskim mestom Hanarando gre pot nedaleč od Botiiiškega zaliva in ie dolga preko 1000 km. V dveh vožnjah i o premagaš, zlasti še. ker so lani razveljavili prepoved za vožnjo z brzino preko 35 km. V ostalem računajo v Skandinaviji z miljami po 10 km. Mudi se ti na ne nikamor: ni strahu, da bi te zalotila k i e noč. kajti v poletnem času traja dan v teh krajih no več — tednov.
Haoarando in ono finsko mesto Torneo spaja preko reke Torneje nov most. Po nrejšniem lesenem mostu ie vozil samo enkrat en sam avto — krmarila ga ie neka Angležinja, ki ie med časom postala znamenita letalka. Po neznanih noteh — kaj ti sedanja cesta še ni bila dograiena — ie prispela ta drzna športnica kot prva z avtomobilom do Ledenega morja.
Pri vstopu na finska tla ie treba ponovno voziti po desni strani. Ob Aavasaksi. najvišji gori ob Tečajnem krogu doživiš prvič, da solnce o polnočni uri ne zaide. Odslej te spremlja vsako noč in sploh ne boš vedel, kdaj ie noč in kdai dan.
Do Rovaniemija. »laponske prestolnice« vodi zelo slaba pot. odškoduie te morda to. da se tu prvič seznaniš s nraprebivalci visokega severa. Laponci. Od tu dalje ti ie potreben poseben notni list za potovanje po obmejnem pasu. Finske oblasti pa ti ga rade dado. Važnejše ie. da dobro pregledaš
čeprav je Španija že več tednov republika, vendar se dežela ne more pomiriti. V Barceloni je izbruhnila ponovno splošna stavka. Nad 300.000 delavcev ne dela. Trgovine so zaprte, promet ustavljen, mesto je brez plina in elektrike. Prišlo je že do hudih nemirov. Spopadi stavkujočih s policijo so na dnevnem redu.
Dva nemška brezposelna delavca sta po tri-četrtletnem delu izdelala točen posnetek ulmske stolnice v višini 2 m, ki ga kažeta po nemških mestih za denar
Kralj Silnia
Maurice Chevalier, ki so ga hollywooiske zvezdnice izvolile za >• kralja filma«.
Delavec toži bivšega cesarja
V Berlinu je zbudila nemajhno pozornost tožba delavca Franca Vossa proti bivšemu cesarju Viljemu. Voss je bil zaposlen na hohenzolleinskem posestvu Bornstedtu pri Berlinu. 1. t. m. so mu službo odpovedali brez vsakega odpovednega roka, ker se je branil delati nadure, izplačali pa mu niso niti njegovega zaslužka v znesku 150 mark. Voss mora rediti sedem otrok. Sodniki so skušali pripraviti Viljemovega odvetnika do poravnave z delavcem, a ta je izjavil, da mora prej govoriti s svojim mandantom.
V znamenja naše dobe
Neka tovarna klavirjev v Gloucestru (na Angleškem) je odredila sežig 300 • odsluženih s klavirjev, ker v dobi radia ne najde človeka, ki bi kupil stare klavirje.
Valentin Katajev:
Oni teden se je moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin končno vendarle vrnil s svojega potovanja okoli sveta, »s katerim je imel namen seznaniti se s kulturnimi in drugimi razmerami v zapadni Evropi in Severni Ameriki ter hkratu napraviti serijo posnetkov flore, faune in arhitekture zgoraj omenjenih dežel v obče«, kakor je bilo to napisano s Pudeljakinovo lastno roko v tozadevni anketi.
Priznati moramo, da v obširni zgodovini svetovno znanih potovanj okoli sveta Pu-deljakinova znanstvena turneja nikakor ni na poslednjem mestu. Zato smatram za svojo sveto dolžnost, povedati vsemu civiliziranemu človeštvu zgodbo o tem, kako je potoval moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin okoli sveta.
Dolgo pred Pudeljakinovim odhodom na potovanje okoli sveta sem mu nekoč dejal: >.Pudeljakin, dobro bi bilo, če bi si kupil nove copate. Glej, saj ti že prsti gledajo ven. Kaj si bo neki mislila o tebi zapadna ' Evropa in kaj si bo mislila Severna Amerika? Sam veš, da je nerodno takole pred drugimi ljudmi...«
Pudeljakin pa je imel zastran javnega mnenj' "sapadne Evrope in Severne Amerike po vsej priliki drugačne misli. Ignatij Pudeljakin ni bil človek, ki bi obupaval. Narobe, Ignatij Pudeljakin se je zagonetno nasmehnil in pisnil:
>Nak, nič ne bom kupoval. Copati, to je
malenkost. Glavno je vizum. Prsti pa naj kar gledajo ven, če hočejo, to je njihova zasebna stvar. Prišel bom v Evropo, tam pa so med drugim tudi čevlji poceni. Za naših osem rubljev dobiš že prav dobre čiž-me. Da, tako je!«
Na postaji sem Pudeljakina nežno objel.
»Glej, da mi ne pozabiš pisati! Doletela te je redka sreča potovati okoli sveta. Izrabi priliko v polni meri!«
»Bom, bom«, je zamišljeno pritrdil Pudeljakin. »Bodite prepričani.«
Solze so mi stopile v oči.
>Nu, srečno pot, Pudeljakin! Težko bom pričakoval tvojih razglednic. Piši o vsem, ne izpusti nobene podrobnosti. Opiši bezgo-vo cvetje Pariza in to, kako jesenski somrak laskavo obdaja močno ogrodje Eif-flovega stolpa, opiši smaragdne valove Rena, opiši veličastne obrise rimskega Koli-zeja in geometrično moč Brooklinskega mostu v Newyorku. Poleg tega ne pozabi na zagonetno sfingo in transatlantski par-nik, na katerega krovu boš premeril Atlantski ocean.«
»Ne, ne bom pozabil,« je brezbrižno obljubil Pudeljakin in privzdigoval palec desne noge, ki je molel iz popolnoma strgane copate, »samo da pridem do Evrope, tam pa -oho-ho!«
»Le glej, Pudeljakin! Zanesem se nate, Pudeljakin! Uverjen sem, da ne bo tvojim bistrim očem ostalo skrito nič: niti žolti valovi Tibere, ki se prelivajo kakor širok potok, kadar zapiha vroči dolinski veter, ki..
»Nič ne bo ostalo skrito,« je zatrjeval
Pudeljakin ter odpotoval v Zapadno Evropo in Severno Ameriko.
Pudeljakin je svojo obljubo držal, čez teden dni sem prejel od Pudeljakina prvo razglednico:
»Dragi Saša! Ura! ura! ura! Končno sem v Zapadni Evropi, ki je razširjenju mojega duševnega obzorja tako silno potrebna. Včeraj sem prišel v Varšavo. Ko sem osta-vil postajo, sem takoj odšel kupovat čižme. Vse je fenomenalno poceni. Par prekrasnih čevljev velja v našem denarju (pomisli!) samo deset rubljev. Nekaj sila fantastičnega! Pri nas ne dobiš takih za štirideset rubljev. Toda čevljev vendarle nisem kupil. Pravijo, da so na Dunaju dvakrat cenejši in trikrat boljši. Zelo sem vesel, da sem končno v Zapadni Evropi. Nežno te poljubljam. V Varšavi dežuje. Jutri odpotujem na Dunaj. Tvoj Pudeljakin.«
»Zdravo, Saša! Pišem ti z Dunaja. Zares fenomenalno. čeveljčki, kakor se spodobi. Krasota: deset rubljev v našem denarju. Toda pravijo, da so v Berlinu še cenejši in boljši. Zato jih za zdaj še nisem kupil. Ob 9.40 odpotujem v Berlin. Bolje je par dni počakati in nato kupiti dobro blago, kajne? Lepo je v Zapadni Evropi, vrag naj jo vzame, samo udobnosti je premalo: po ulicah je na primer toliko črepinj, da sem si včeraj na levi nogi pošteno obrezal peto. Drugače je pa Dunaj prav prijetno mesto. Na skorajšnje svidenje! Pudeljakin.«
»Saša! čevlji — sedem rubljev v našem denarju! čarobno! Pravijo pa, da so v Hamburgu polovico cenejši. Namenjen sem v .
Hamburg in si bom ob tej priliki ogledal še zverinjak. Sedem rubljev, a ? To ni kar tako! Nu, za zdaj na svidenje! Pudeljakin.«
s Pomisli, kakšna smola: prišel sem v Hamburg v soboto zvečer, ko so bile že vse trgovine zaprte. Vso nedeljo sem ko norec presedel v hotelu in nikamor nisem šel. V restavracijo me niso pustili, ne vem, zakaj ne. Komaj sem čakal, da bo ponedeljek čevlji so res fenomenalno poceni. Kakih šest rubljev v našem denarju. Neverjetno, toda resnično. Nek Rus mi je dejal, da v Belgiji lahko dobiš čevlje doslovno zastonj. Do Lježa bom počakal. Ne gori. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Pišem iz Pariza, čevlji — štiri rublje
v našem denarju. V Marseilleu so še cenejši. Zaradi dežja sedim doma. Zvečer odpotujem v Marseille. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Malo je manjkalo, pa bi bil v Marseilleu kupil čevlje. Zvečer se odpeljem v Neapol. Pravijo, da imajo tam fenomenalno ceneno obutev. Pa vsi govorijo, da je Italija poljedelska država. Pločnik v Marseilleu je slab — noge sem si dodobra obtolkel. Na svidenje! Pudeljakin.«
Neapol. čevlji niso zanič potujem v Indijo fenomenalno. Pudeljakin.«
»Bombay. Slabi pločniki čevlji po smešni ceni. Amerika ceneje ponedeljek San-francisko. Pudeljakin.«
»čikago. čevlji po groš prosim brzojavno 300 Melburn fenomenalno uničeni Pudeljakin.«
Poslal sem Pudeljakinu 300 rubljev. Minili so štirje meseci. O Pudeljakinu ni bilo ne duha ne sluha. V začetku petega sem prejel od Pudeljakina razglednico iz Odese. Evo je:
»Dragi Saša! Ni dosti manjkalo, pa bi bil v Carigradu kupil čevlje. Fenomenalno so poceni. Poldrug rubelj v našem denarju. Pa sem, hvala Bogu, srečal poštenega človeka. Ko je izvedel, da sem Rus in da kupujem čevlje, je tlesknil z rokami in vzkliknil: Prijatelj! Kaj ste znoreli? Rusija, to je vendar klasična država kož. V Tverski guberniji je kraj, kjer se vse prebivalstvo peča izključno le z izdelovanjem dobrih in cenenih čevljev!«
»Rad bi se kako privlekel do Kimri. Sicer pa to ni daleč od Moskve. V Carigradu prav za prav ni posebno dosti psov. Pomisli, moje noge so že popolnoma utrjene. Prosim te, prodaj mojo višnjevo obleko za 60 rubljev in mi denar brzojavno pošlji. V petek odhajam v Kimri. Pudeljakin.«
Te dni sem videl velik, lep letak, na katerem je bilo napisano, da bo znani Ignatij Pudeljakin predaval o Zapadni Evropi in Severni Ameriki.
Spored je bil sila vabljiv.
Toda jaz na Pudeljakinovo predavanje nisem šel...
... Kje neki zdaj predavaš, Pudeljakin? Ah, Pudeljakin!... (Iz ruščine B. Ziherl.)
Boj za točke v pcdsavezu
ISSK Maribor in Primorje osvojila po dve, Atletiki in Svoboda pa po eno točko - Ilirija občutno poražena v Mariboru — Hajduk s Mačva remis
Univ. prof. dr. Franz Babinger: Zur Ent-deckung der dalmatinischen Landschafl; dr. Josef Kalibera: Slovenska Metropola Jadrana: Split; dr. Vlastimil Klima: Činnost Cehu na jihoslovanskeni Jadranu; F. S. Co-peland: The Jugoslav Littoral; V.: Šibenik;
F. C. Jugoslav resorts for autumn and win-ter; R. \Varnier: La vie musicale yougosla-ve; dr. \V. Kneblevvski: S. S »Kraljica Marija;: do Grecji in mnogo aktualnih vesti. — Letno predplačilo 120 Din, za inozemstvo 140 Din. Redakcija Split.
Ljubljana, 13. septembra.
Po napetih in zelo zanimivih boj:h v tekmah za državno prvenstvo po ligah, v katerih sta ljubljanska udeleženca — Ilirija in Primorje — k očala svojo karijero na 5. ozir. 6. mestu zagrebške skupine, se .je danes pričelo znova tekmovanje za prven* etvo v podsavezni ligi, v kateri sodelujejo letos po sklepu zadnje glavne skupščine
m n. napad Ž. Jančigaj reši z veliko sreče, lar minut pozneje sname Mahajnc Uršiču z noge. P. forsira levo stran napada. Kot za P. ubrani vratar. P. si pribori še en kot, potem pa Ž. tri po vrsti, brez uspeha. Igra je odločnejša, temperamentna. V 30. min. izvede Urš;č lep napad, poda Jugu, ta pa iz neposredne bližine dvigne čez" drog. Še en kot za P., potem polčas 0 : 0.
Otvoritveno kolo s tremi tekmami ie pri-neo o prav za prav
sama presnečenja.
Najhujše razočaranje je pripravila Ilirija, k; je šla — v sve-sti si težke naloge ojačena s posebnim vlakom »drukarjev« — po ogenj v Maribor, kjer jo je dohitel občuten poraz s 4 goli razlike, ki ji bodo najbrže — tudi pri morebitni pozitivni reprizi — delali neprijetne težave. ISSK Maribor je pokazal, da je bila bojazen Ljubljane za srečanje na tamkajšnjih tleh zelo upravi« cena in da res ni bilo prav, da že v prvem letu liginih tekem a priori ni prišel v kom> bmacijo za morebitno zastopanje LNP.
Zelo nizka — in tembolj pomisleka vredna, ker je bila dosežena v Ljubljani — je
(0:0)
razlika, s katero si je Primorje osvojilo prvi dve točki v tekmi z drugim mariborskim re-prezentantom, Železničarji. Tudi ti so dostojno opravičili svoj sloves in g'las mariborskega nogometa ter bodo vsakemu nas sprotniku iz sedanje pedsavezne lige — posebno še na domač h tleh — gotovo zelo trd oreh. Moštvo je napravilo zelo simpa-ričen vtis in gleda brez dvoma lahko s polnim zaupanjem v bodočnost.
Precej nepričakovano je prišel tudi tretji i/id današnjih tekem podsavezno pr/ei-stvo med ljubljansko Svobodo in celjski 'd Atletik na igrišču SK Olimpa v Celju. Favoriti so bili pi-av za prav — posebni ts. če b' bili lahko igrali na svojem terenu — vendar Atletiki, o katerih je znano, da so pred domačo publiko zelo žilavi nasprotniki. Z ozirom na nekatere nestanovitne rezultate, ki jih je beležila Svoboda v zad* nj'h nastopih, je delitev točk deloma presenetila.
V nastopnem podrobnejša poročila:
Primorje : Železničar 2:1
Preko 600 ljudi je izkoristilo lepo jesensko solnčno popoldne, da prisostvuje otvot rit vi podsaveznaga liginega tekmovanja. Spremljali so živahno potek igre in marši; komu ni b;Io žal, da sc je potrudil na igrišče Frimorja.
Tekma se je pričela ob napovedanem času. Moštvi sta nastopili v postavah:
Primorje: Jančigaj—Svetic, Hassl—Zcm-Ijak, Sočan. Pišak I.—Jug I., Franci, Slam č, Uršič, Trajkovie.
Železničar: Mahajnc—\Vagner, Bauer— Antoličič, Frangeš, Ronjak—Pačnik, Goli-nar, Pezdiček, Pavlin, Konrad. Sodnik g. Dol-nar.
Igra je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta in je sčasoma pridobivala na živa h« nosti, koncem prvega polčasa se je razvila v pravo borbo, ki bi zaslužila epiteton lena. Y tistem razdobju je bilo opaziti lepe kom-Irinacije, smiselne prenose in živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vrati — na eni in na drugi strani — je bilo nekaj zrelih situacij, ki sta jih oba napada dosledno i pustila ali pokvarila. Drugi polčas je po; tekel v stalni premoči domačih, ki iz svoje nadmočne igre v polju niso utegnili izbui v borbi z žilavo obrambo posebnih koristi. Železničarji so od časa do časa, za spremembo, prenesli po krilih igro na drugo polovico in ustvarili nekaj prav kočljivih situacij, boriti so se pa morali še z izrazito smolo, ki jim je skvariia dva že skoro gotova uspeha.
V glavnem sta obe moštvi dali
precej revno in pohlevno igro.
Z izjemo prej omenjenega dela, v katerem sta se povzpeli do malo širekopoteznejših zasnov, sta pri vsej živahnosti in tempera« mentu igrali raztrgano in v pretežnem delu brezsmiselno. Če gre to na rovaš začetka sezone, je še kolikor toliko oprostljivo, v bodoče bi si želeli malo več vsebine v igri.
Primorje je nastopilo z nenavadnim na; padom. Slamič ni centerfor, to je moral opaziti že zadnji laik. Razven dveh, treh uporabljivih predložkov ni napravil nič pozivnega, pokvaril pa mnogo. V drugem polčasu je bil še celo nekoristen. Leva stran napada se je še nekam uveljavljala, zato pa je desna stran skoro povsem odpovedala. Franci je včasih vsaj uspešno »drib-lal«, čeprav po nepotrebnem, sedaj se mu še to orožje izmika, tako da je postal prav malo nevaren napadalec. Najboljši del moštva je bila srednja vrsta,- kjer je Sočan opravil svoj posel v redu: v stranskih kril* cih je imel dobra pornugaea. Branika sta bila zanesljiva razven treh, treh momentov, ko sta si dovolila zamah mimo. Jančigaj ne zna več držati žoge. iz česar nastajajo včasih kritične situacije.
Gostje so imeli močno zaslombo v ožji obrambi, ki je opravila najtrši del posla ii s svojim žilavim razdiralnim delom onemo? gočila nasprotnemu napadu izrabo mnogih napadalnih akcij. V kri-c.h ie Frangeš po dobrem uvodu kmalu opešal in se zopet pojavil šele v drugem polčasu. Ta je uspeval kolikor toliko -udi i ofenzivno igro, stranska krilca pa sta se izčrpavala z obramb« n.mi akcijami. Napal ;e trpel na pomanjkanju opore od za la j, ko pa je prišel v zalet, si je marsikdaj znal ustvariti iepe s"tuacije. Manjkalo je 'lanesij vega strelca, ki bi znal realizirati. Sicer pa je bil lepo povezana linija, v ka'c"i se je samo levo krilo odražalo s svojo šibko igro
Rezultat igre je n-avičen in odgovarja poteku. Toda z malo več srečo bi nam b ii Mariborčani prav lahko priredili malo presenečenje, ki mu ne bi bilo prigovarjati.
Nekaj važnejših momentov
:gre: Začnejo gostje, ki igrajo proti solncu. V prvih minutah dve šaasi za P, ki jih ne izkoristita Uršič in Jug. Odprta gra. V 13.
1 : 0 za P. Aplavz, lep začetek, ki se kmalu pretvori v medlost Igra se v polju. V 8
4:2. Košak in Pfeifer se spuščata v solo-teke. ki pa nimajo uspeha. Žoga roma po
»drukarjk so pospravili zastavice. Ilirija deprimirana vidno popušča. Maribor igra prvovrstno. Dekleva pošilja svoj napad " v boj, toda vse zaman. V 40 min. kombinacija: Božo, Konič. Miro in Bertoncelj in že je žoga zopet v mreži. 6:2 za M. V 41. min. kot za I. V 42. min. fouia Priveršek Stre-hovca; še prerlno sodnik žvižga udari Strehovec Priverška. Sodnik izključi oba. Iliri-
Astaloš drugič
realiziral z Aljehinom
Kostič je premagal francoskega mojstra dr. Tartako-werja — Pire in dr. Vidmar sta delila točki s svojima
nasprotnikoma
min napad Ž. preko Pačnika, prenos na ja protestira proti odločbi sodnika,'ki ima levo Zemljak pade v startu in ze zabije .zaradi nediscipline gostov težko stališče Ss prostostoieci Ko nrad ostro iz n*r metrnv '	• , '- ... n..Li-i_
prostostoječi Ko.irad o6tro iz par metrov razdalje, 1 : 1. P. prevladuje v polju, halfi naravnost obsipljejo napad z žogami. Konč« no najde v 14. nrn. žoga pot v mrežo. 2 : 1 za P. Sicer si pribori napad samo par kotov. V 25. min. ponesrečena intervencija Jan« čigaja. bombo v prazen gol sname Pišek z volevem na sami črti. Par minut pozneje se situacija ponovi, žoga teče po golovi črti in se k sreči odbiie od prečke v polje. Pra« va smola za Ž.l Iz nadaljnjega pritiska P. rezultira še en kot, rezultat pa ostane ne-izipremen jen.
Grafika : Primorie rez. 5:0 (2 : 0)
Kot predtekma se je odigrala prvenstvena borba med Grafiko :n rezervo Primorja, ki spada v tekmovanja ljubljanskega prvega razreda. Grafičarii so zasluženo zmagali in si poleg dve.h točk ustvarili tudi dobro diferenco golov. To tekmo je sodil gosp. Skalar precej šibko.
Maribor : Ilirija 6:2 (2:1)
Maribor, 13. sept.
Za današnjo prvenstveno nogometno tekmo med Mariborom in ljubljansko Ilirijo je vladalo ogromno zanimanje; na tekmi je bilo do 2000 gledalcev, ki so nepristransko priznavali tudi gostom vsako uspešno akcijo. Publika se je vedla brezhibno in domačini so se ji tudi temeljito oddolžili. Zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval, da je Ilirija izgubila z 2:6.
Že v predtekmi med juniorii Maribora in Ilirije se je publika vzradoščena nad lepo igro obeh naraščajev pošteno razgibala, tako da je bilo razpoloženje ob začetku glavnega boja prav napeto. Rezultat
predtekme je bi 1:1 (1:1) Z ozirom na to, da so juniorji Maribora v prvi tekmi v finalu za mladinski pokal SK Ilirije zmagali s 4:1, so postali kljub današ. neodločenemu rezultati zmagovalci v mladinskem turnirju za pokal SK Ilirije, ki aa je oh koncu tekme s kratkim nagovorom izročil 2. Betetto načelniku domače sekcije dr. Planinšku.
Točno ob 16. sta nostopili sodniku g. Cim-permanu iz Ljubljane naslednji enajslo-rici:
Ilirija: Malic, Strehovec, Berglez, Unter-reiter. Dekleva. Pogačnik, Rihar, Lah, Ko-šak. Pfeifer. Rihtar
Maribor: Koren. Bertoncelj II, Božo, Konic, Kirbiš, Jež. Priveršek, Tergletz, Hre-ščak. Bertoncelj I, Miro
Rezultat tekme govori dovolj jasno. Maribor je odigral
svojo najboljšo tekmo ir. je bil Iliriji v vsakem ožim dorastel, v poedinih fazah celo izrazito nadmočen. Predvsem je treba omeniti domačo obrambo in srednjega krilca, ki so uspešno razdirali akcije belo-zelenih. Stranska krilca sta s pedantnim pokrivanjem onemogočila vsako akcijo ilirijanskih kril. Tudi napad je bil kljub blezuri Bertonclja T mnogo bolj povezan kot nasprotni. Belo-črni so prerl-njačili zlasti v : stopingu pokrivanju in dodajanju. Doseženi uspeh je plod izredne požrtvovalnosti vse enajstorice, ki ji gre pohvala brez ozira na poedinca. Ilirija je
nudila odpor samo pred odmorom
in v tem delu igre zaigrala nekako tako kot v uspešnih liginih nastopih. Obramba ni mogla zadovoljiti in zlasti Strehovec je mnogo grešil. Krilci so bili preveč defenzivni in zaradi raztrgane igre napada niso mogli zadrževati nasprotnika. Napad se je zadovoljil s solo-akcijami, ki pa mu niso prinesle uspeha. Valiti krivdo za poraz ha poedinca bi bilo krivično.
Potek igre.
Ilirija je takoj začetkom v napadu in že v 7. min. potrese Pfeifer po lepem solo-teku mrežo. 1:0 za I. Maribor prehaja s kazenskimi streli v nasprotnikovo polje. Igra je izredno živahna in običajne nervoznosti sploh ni opazili. Lah preteče igrišče in se skuša predstaviti z bombo, ki pa konča v outu. Več sreče ima Miro s stičnim nastopom in že je stanje 1:1. Ura kaže 12. minuto. Napadi se hitro menjavajo. V 16. min. reši Pogačnik neizogiben erol z roko. česar pa sodnik — slabo plasiran — ne vidi. Isti igralec blezira takoj nato Bertonclja I., ki zapusti igrišče. Koren lovi v lepem stilu bombe Košaka in Riharia. Malic ga posnema in ne privošči Hreščalui in Tergletzu aplavza. V 28. min. se vrača Bertoncelj burno pozdravljen na igrišče. Že je pri žogi ali blezura ga ovira in igra se prenese na pelje domačih. Jež ujame na liniji, preteče vse nasprotnikove ovire in strelja na gol. Vse je videlo žogo v mreži, toda bila je zunaj. V 34. min. do«eže Tergletz drugi gol. Kombinacija se je glasila: Koren — Hreščak — Tergletz 2:1 za M. Med gosti je opažati vedno večjo nedisciplino. Tlirija napada, toda ne more preko obrambe. Tonček idealno centrira, toda tudi Malič krasno lovi. Igra do konca izravnana. Polčas 2:1 za M.
Po odmoru je že v 2. min. foul Boža. Lah strelja iz daljave 20 m; žoga uide Korenu med rokami in 2:2. Takoj nato Malič krasno brani. Pepček ^dribla? v kazenskem prostoru, kjer ga zruši Strehovec. Sodnik prisodi enajstmetrovko, ki jo Kirbiš efektuira. 3:2 za M. Miro dobro podprt od Ježa pošilia lepe centre. Pepček je ponovno bleziran, tako da komaj še sledi Tergletzu in Hrešča-kn, ki neumorno napadata. Kirbiš igra za dva moža. Malič in njegova bližina imajo obilo posla. V 24 min. =e Bertoncelj revan-
par napadov in konec. Publika burno pozdravlja uspeh domačih, ki jih odnese na ramah z igrišča.
Sodnik g. Cimperman je obvladal situacijo.
Izvršujemo vsa fotoamaterska dela
v 12 urah. Drogerija Kane, Ljub-_Ijana — Maribor	2
Atletiki: Svoboda 1:1 (0:0)
Celje, 13. septembra. Ker je bilo igrišče Atletikov pod vodo, sta se današnja nasprotnika za podsavezno prvenstveno tekmo, Atletiki in ljubljanska
Bled, 13. septembra, vd. V današnjem XVI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se odigrale naslednje partije: Spielmann—Stoltz. Kost;č—dr. Tartako\ver. dr. Aljehin—dr. Astaloš, Maroczv—dr.Vidmar, Kashdan—Colle, Bogoljubov—Niemcovič in Flohr—Pire.
Spielmann je pi*>ti Stoltzu igra! dobro in dobil kmeta. Popoldne pa je popustil in mladi Šved jc dobil napad, v katerem je zmagal.
Kostič in dr. Tartakower sta igra'3 nenavadno otvoritev. Dr. Tartakower je zelo nepazljivo igral in Kostič je dobil kmeta. Popoldne je Kostič v končnici zmagal.
Dr. Aljehin je proti dr. Astalošu igral damski gambit. Dr. Asta'oš pa se je želo dobro branil in že donoldne dosegel remis.
Maroczy in dr. Vidmar sta igra'a zopet igro štirih skakačev. Partija pa je prav kmalu postala zelo mirna ter je že dopoldne končala remis.
Kashdan je proti Colleju igral zanimivo igro, ki je zgodaj prešla v končnico. To pa je Kashdan zelo dobro igral in že do« poldne zmagal.
Zelo čudno je potekla partija med Bogo-ljubovom in NiemcOvičem. Že pred začetkom igre je bilo nekoliko razburjenja Bo*
| Svoboda zedinila da bosta odigrala tekmo goljubov je imel bele figure in s tem tudi
• Tin nroetAm Clr ARmnn "n«*-.«*« _ „ r.i__• _ I	_ .	°
na prostoru SK Olimpa. Domače moštvo je bilo zaradi tega kolikor toliko na slabšem, ker bi bilo sicer lahko igralo na svojih tleh. Izravnanje je padlo po Svobodi v zadnji minuti iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Ochs.
prvo potezo. Ob 9. uri ga še ni bilo. tudi ob 9.15 so ga še čakali. Prišel je ob 9.30 ter s tem zgubil pol ure za premišljevanje. Bo-
goljubov je začetkoma dobil dobro igro in skoraj že popolnoma dobljeno parti'o. Ob 14. uri je bila partija prekinjena v poz ciji. v kateri ni bilo dvoma, da bo Niemcovič zgubil. Popoldne se je N:e'mcovič brani! z vso močjo. Bogoljubov ni pazil ter je ce'o zašel v majh-ie težkoče. Partija e hi!a pre» k in jena v poziciji, ki je ugodnejša za X em-coviča. Ni izključeno, da bo Niemcovič do« bil. vendar pa je renvs verjetnejši.
Flohr in Pire sta igrala zelo zanimivo .partijo. Flohr je otvoril s kraljevim kmetom. Pire je za nanad žrtvoval dva kme= ta. Partija je dopoldne s ponavljanjem potez končala rem s.
Danes sta se končali tudi dve prekinjeni partiji in sicer brez vsakega boja. Kashdan in dr. Astaloš sta »e zedin la na remis. pri drugi partiji pa se je Kashdan vda! dr. Tars takowerju.
Stanje po XVI. kolu je naslednje? Dr. Aljehin 13 (1), Kashdan 9 (1). Bogoljubov 8 (2> Niemcovič 8 .i), dr. V-7 in po! (2). Spielmann 7 in pol (1). Flohr. Kostič 7 in pol, dr. Astaloš, Maroczy, Stoltz 7. Colie 6 in pol, dr. Tartakower 6 (1). Pire 5 in pol (1).
V jutrišnjem XVII. kolu se bodo odigrale naslednje partije: Flohr—Spielmann, P rc— Bogoljubov. Niemcovič—Kashdan, Colle — Maroczv. dr. Vidmar—dr. Aljehin. dr. Astaloš—Kostič, dr. Tartako\ver—Stoltz.
Finsko čudo tekača,
Paovo Nurmi
je startal včeraj na velikem športnem slavju SC Charlottenburga v Berlinu. Pri tej priliki je poskusil zrušiti svoj svetovni ie-kord na 10 km.
Tekma za drž. prvenstvo
Šabac. 13. seDtembra.
Danes se ie vršila edina državna prvenstvena tekma med najzanimivejšima na-spertnikoma. domačimi »Urujruajci« in splitskim Hajdukom, za katero ie vladalo veliko zanimanje. Tekmo ie srledalo 3000 ljudi.
Hajduk (Split) : Mačva 1:1 (1:0)
Prvi srol ie zab:I v 37. min. Hajduk; Mačva ie mogla v 15. min. drugega Dolča-sa izenačiti. Nasprotnika sta se zelo trudila za drugo točko, toda ves nanor ie b:l zaman. Haiduk ie nustil dragoceno točko.
Ostale nogometne tekme
Beograd: BSK : Rapid (Dunaj) 4:3 (1:1). Kljub slabemu vremenu je bilo 3000 gle; dalcev na igrišču. Igra je bila izredno živahna in zanimiva. Domači so bili ves čas v premoči in Rapid je mogel svoj tretji gol doseči šele tik pred koncem.
Zagreb: Zagreb : Dunaj 1 : 1 (1 : 1). Gol za Z. jc zabil Kokotovič. Igra je bila precej ostra, kar je publiko razvnelo do protestov. Najboljši mož domačih jc bil Mi-hclčič v vratih .
Za<greb II. Repr. pokrajine 1 : 1 (0 : 0).
Čakovec: Orijent (Sušak) : čakovečki SK 3 : 1 (1 : 1).
Dunaj: Avstrija : Nemčija 5 : 0 (2 : 0).
Praga: Slavia : _ Vjktoria-žižikov 3 : 2; Sparta : Cechie;Karlin 1 : 0; Nachod : Kladno 5 : 2.
Budimpešta: Hungaria : Attila 5 : 0; FTC : »33« 7:1; III.'okraj : Somogv 2 : 0; Ujpest : Kispest 6 : 1.
Debrečin: Bocskav : Nemzeti 2 : 1,
Bratislava: Dunaj : Bratislava 4 : 2 (2:1).
Mexico City: Mehi«a : Amerika 5 : 4 (3 : .4).
ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Mikliču. — Načelnik.
Enourni tek SK Ilirije. Ker se radi močnega naliva ni mogel vršiti enoumi tak v 6oboto, se bo vršil danes popoldne ob 18. Med tekom se bo vršilo klubsko tekmo« vanje v troskoku, kopju in krogli. Vstopnina minimalna.
Jugoslavija (Jugoslavenski Turizam), sep-temberska številka^ tega oficijelnega glasila za propagando našega turizma v inozemstvu, prinaša poleg krasnih ilustracij naslednje članke: I. D.: Slovvenische Heilba-der; Jonny Behm: Auf unbekannten We-gen dureb Dalmatien: C. V.: Kamnik ii) Slo-Georg Bijelič: Cavtat bei Dubrov-
vemen;
žira za udarce in z ostrim strelom" postavi nik; Camilla Lucerna; Die Hirten von Rab;
Zaključek plavalnega prvenstva v Parizu
Pariz, začetkom septembra Zadnja dneva tekmovanj za evropsko plavalno prvenstvo sta imela odločiti: Nemčija ali Madžarska?
Na papirju so skoro več izgledov imeli Nemci. Čakale so jih še sigurne točke > hrbtnem in prsnem plavanju, in v skokih s stolpa, kjer so se povsod mogli nadejati ugodnih placementov. dečim Madžarom vsi sobotni in nedeljski finali niso obetali več kot morda kako četrto ali peto mesto, v najboljšem slučaju morda tretje na hrbtu.
Ravno hrbtno plavanje je prineslo že prva presenečenja. Res je Deutsch (Nemčija) zasedel prvo mesto, na drugo in tretje pa sta se placirala Madžara Bitskev m Nagv, dočim je drugi Nemec Lehslng bil šele zadnji, šesti. To že ni šlo v račun. Rila pa je to zato samo po sebi krasna točka in prihod na cilj je bil naravnost diven: cela fronta, pet tekmovalcev v časovnem razmahu 1.6 sekunde!
Rezultat Deutscha 1:14.8 sicer ni prav nič posebnega. Zato pa je naslednja točka, štafeta 4 X 100 m prosto dame dala diven rezultat: holandska štafeta v postavi Bau-meister - Vierdag - Den Ouden - Braun je plavala 4:55. torej povprečno na poedino plavačico 1:13.75!! Jasno, da ji ostale štafete niso mogle do živega in je Anglija, Ikljub skoro nadčloveškim naporom Coo-iperove, ki so jo povsem izmučeno morali izvleči iz vode, zaostala za celih 8 m v še vedno izvrstnem času 5:00.8. Madžarski, ki je mnogo upala, je uspelo zasesti šele tretje mesto s 5:02.2. dočim je Francija brez svoje druge najboljše plavačice Salgadove, iki se še ni bila opomogla od operacije na ■slemiču, v 5:13 bila zadnja.
Dostojno je zadnji dan zaključil prireditev: v polno zasedenem stadionu je dal najboljši rezultat, najlepšo borbo in največje presenečenje!
Presenečenje je bil že rezultat prvenstva v skokih s stolpa: Dunajčanu Staudingerju je uspelo, osvojiti prvo mesto ter potisniti velika favorita. Nemca Riebschlagerja in Neumanna šele na drugo in tretje, Madžar Vajda pa se je proti vsem pričakovanjem plačiral kot peti!
200 m prsno je dalo pričakovani rezultat: Finec Reingoldt si je že v prvih 100 m, katere je preplaval v 1:18(!), pridobil toliko naskoka, da je bil zaman kolosalni \Vitten-'bergov spurt in so Nemci z njim in Sieta-•som zasedli šele drugo in tretje mesto, francoski favorit Cartonnet pa je bil četrti.
Zato pa je dala — za Francoze dokaj •neprijetno — iznenadenje naslednja točka: 4U0 m prosto dame. Francoska šampijonKa hn ljubljenka publike Yvonne Godardova je morala kloniti i pred Holandko Brau-iiovo i pred Angležinjo Cooperovo. Tu je Braunova pokazala svoje veliko znanje in odlične sposobnosti: preplavala je progo * času novega evropskega rekorda, v 5:42, v času, s katerim bi v našem državnem prvenstvu bila na drugem mestu!!! — Škoua. da tu ni startala Lampretova (za to progo ni bila prijavljena): čas šeste (Delboi-t, 'Francija) 6:46.4 bi bila sigurno dosegla!
Poslednja točka: 1500 m prosto: V pro-gnozah je situacija čista: prvenstvo Francoz Taris, drugi in tretji Italijana Costolli 'in Perentin, četrti Madžar Hallassv.
Trenutek pred startom se vlijc silen dež: v debelih kapljah lije na Tourelles.
Favoriti startajo v naslednjem redu: na 'številki 2 Costolli, na 4 Perentin, 6 Hallassv, 7 Taris.
Taris ne okleva: 100 m v 1:07, 200 m v 2:27, 400 v 5:14, 8 m pred Costollijem, za •njima Perentin in Hallassv/Hallassv si je nadel nalogo, držati se za vsako ceno Pe-rentina do spurta pred koncem, ki naj odloči med obema. Zagrizla sta se v borbo, zagrizla tako, da niti nista opazila, da je Costolli pričel zaostajati in pri 600 m so obrnili že vsi trije istočasno za vodečim Tarisom. Costolli je takoj sprejel boj; trojica Hallassy-Perentin-CostoIIi se kolje na življenje in "smrt! Rezultat: pri 800 m Je padel kot prva žrtev — Taris. — Perentin tesno na vodstvu, za njim v isti črti Hallassv, Taris in Costolli.
Stadion buči. besni, tuli... Vmes neizprosno bije dež, kar pa ne moti tisočev,
da ne bi vztrajali kot priče gigantskega boja v mokrem elementu.
900 m. Perentin neoporečno vodi pred Costollijem, dočim Hallassv in Taris, izgleda. pešata. Ali Hallassv ni še končal: samo zbiral je svoje moči za poslednji'udarec: od početka si je nadel nalogo, držati se Peretina in noče se vdati.
Pri 1000 m je Hallassv zopet Perentinu za petami. Costolli poskuša v zadnjih obupnih naporih, držati se ju. Taris. favorit Taris pa je definitivno izpadel.
Publika je zapadla entuzijazmu. Kljub silnemu nalivu vztraja na svojih mestih, borba jo je potegnila za seboj, ves stadion plava s Perentinom in Hallassvjem, vsa srca utripljejo ž njima...
Hallassv hoče odločitve, čim preje. Pri 1200 m je dohitel Perentina. pri 1200 m s« je Costolli vdal, padla je druga žrtev.
Perentin je trdoživ, neizprosen. Vendar uspe Hallassvju pri 1300 m cbrniti pred njim. Tu pa, kot bi ga bil obsedel vrag! Madžar prične s peklenskim spurtom. Perentin še ne odneha, brani se obupno. Brani se proti svojemu velikemu protivniku, brani se proti besiv množici, ki vzpodbuja Madžara. Še enkrat zbere vse svoje moči v poslednjem obupnem naporu in res mu uspe, na zadnjem obratu Hallassvja dohiteti.
Dvajset minut že traja obupni boj — prihodnje sekunde ga bodo odločile. Še enkrat se zagrizeta oba rivala, še enkrat se poko-ljeta v besnem končnem spurtu ...
Hallassvju je uspelo veliko delo. Z na. skokom 1.6 sekunde je v času 20:49 prvak Evrope na 1500 m. Hallassv je izčrpan — Perentin skoraj mrtev. Izvlečejo ga iz vode in kot posekano deblo se zruši na cilju...
Oduševljenje nad Hallassvjevo zmago ;e nepopisno. Najboljši \vaterpoIist sveta, enonogo madžarsko čudo, plavalni velefe-nomen Hallassv je uspel poraziti Perentina. Costollija, velikega Tarisa...
Ko je pla\al poslednje metre, se je nekje na tribuni iz množice iztrgala postava rekorderja Baranvja. V par orjaških skokih je na cilju — že je Hallassv v njegovem objemu, veliki Baranv poljubuje strastno Hali assvja kot ljubeča mati svoje drago dete!
In stadion, ki je ob startu iz enega grla tulil »Allez, Taris!«, vzklika sedaj Madžaru. Pozabil je svojega ljubljenca. Hotelo sc mu je njegove zmage, pa je doživel grenak poraz, grenak, kot je bila grenka solza, ki je spolzela po Tarisovem licu ...
Prvenstvo in Smithov pokal pa so neoporečno osvojili Madžari, topot dete Fortune, veliki, nepremagljivi mojster, absoluten gospod evropskega plavalnega sveta.
Avtomobilizem
Velika garaža v Amsterdamu. V Amsterdamu so odprli v. sredini mesta moderno garažo, ki je grajena iz betona, železa in stekla. V pritličju garaže so prodajalne avtomobilov z velikimi izložbami, pod zemljo so delavnice, prostori za čiščenje avtomobilov in črpaljke za bencin in o:je, v prvem in drugem nadstropju pa je prav za prav šele garaža. V* tej je prostora za nad 300 avtomobilov. Dovoz v prostore za garažiranje je poseben in tako širok, da lahko 2 avtomobila .ožita udobno drug mimo drugega.
Bat'a ne bo gradil tovarne gum. Svoječas-no so inozemski listi prinesli vesti o tem. da namerava znan industrijec Bat'a graditi posebno tovarno za avtomobilske gume. Sedaj pa je la zelo resni projekt končno ovr-žen.
Vožnja z avtobusom je v Ameriki cenejša kakor pa vožnja z vlakom. To je vsekakor zanimivo, ker medtem ko se pri nas smatra vožnja z omnibusom, posebno na daljše proge, še vedno skoro kot luksus. je v Ameriki nasprotno in zato je tudi razumljiva razlika v ceni.
Velika garaža v Amsterdamu. X Amsterdamu so odprli v sredi mesta moderno garažo. ki je grajena iz betona, železa in stekla. V pritličju garaže so prodajalne avtomobilov z velikimi izložbami, pod zemljo so delavnice, prostori za čiščenje avtomobilov in črpalke za bencin in olje. v prvem in drugem nadstronju pa je prav za pri v šele garaža. V tej je prostora za nad 300 avtomobilov. Dovoz prostore za saražiranje je poseben in, tako širok, da lahko dva avtomobila vozita komodno dni? mimo drugega.
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Kateri so cilji feminizma
Cilji feminizma so: 1. Popolna enakopravnost žene z možem. 2. Odprava vsega zla in škode, ki zadevata ženski spol.
V katerem pogledu žena še ni enakopravna z možem? Niti v rodbinskem, niti v poklicnem življenju, niti po nravnih zakonih.
a)	Položaj žene v rodbinskem življenju. Mož je glava rodbine. Zena, ki je bila p«> isakonu pred možitvijo svobodna in enakopravna z možem, izgubi po poroki to za časi ženskega spola važno, principijelno zajamčeno enakopravnost. Poročena žena je po meščanskem zakoniku brezpravna. V vseh gospodinjstvo zadevajočih zadevah se mora pokoravati možu. Izgubi simbol svoje osebnosti, svoje ime in postane tako idejno del moževe osebe. Izgubi pravico podedovati svoje ime na otroke. Izgubi pravico razpolaganja s svojimi otroci. Sama pa pride iz očetove nadvlade v moževo. Slediti mora »vojemu možu v njegovo bivališče. Izgubi svoio državljansko pravico. Cilj feminizma je. odpraviti to brezpravnost.
b)	Položaj žene v poklicnem življenju. Žena v poklicnem življenju praktično ni enakopravna z možem, kajti za enako delo je slabše plačana od moža in težje naredi kari iero.
<•) Položaj žene po nravnem zakonu. Nadaljnje zapostavljanje sega v privatno življenje žene, zlasti v pogledu pravice do ljubezni. Toda tudi vsak drug svoboden razmah je okrnjen, zlasti velja to za mlada dekleta višjih stanov, razen velemestnih deklet.
Odpraviti vso to brezpravnost, je cilj fe minizma. (Iz brošure Antoinette Tintijeve >crwagt das Mutterrechtc)
Razorožitvena konferenca
Prihodnji meseci nam bodo prinesli veliko odločitev v zgodovini človeštva: razoro-iitveno konferenco, ki se bo sestala februarja 1932 v Ženevi. Ne moremo reči preobrat. ker še ne vemo, če bo prišlo do preobrata. Pravijo, da bo 3000—5000 delegatov zastopalo vse države sveta. Prvič, odkar stoji svet. se to dogaja. Prvič, odkar stoji »vet, ima konferenca naloge v tem, da dokonča to ali ono vojno ali pa jo prepreči s pogajanji, temveč konferenca velja vojni kot taki. Zanika — idejno — splošno prepričanje, da je vojna večno potrebno zlo, verjame v to — idejno —, da je človeštvo zmožno, zagotoviti si mir. če ima le zadostno voljo za to. postavlja se — idejno — na stran Kelloggovega pakta, v katerem je vojna nezakonita.
S stališča zgodovine gledano je to ogromno započetje, j>o svojem smislu kakor po svojem obsegu prvo v zgodovini človeštva. Če jasno premislimo: ako uspe v kateremkoli smislu, se prične z njim nova epoha v zgodovini človeštva. Velika je ta zamisel: po tisočletjih nova faza, izključitev sile iz življenja narodov, pravici se odpirajo nova pota.
Lahko si zamislimo to odločitev radikalno. iz notranje zgodovinske nujnosti, kot religijozno odločitev, z religijozno resnostjo, v polnem zavedanju, da si s tem človeštvo postavlja nov zakon. Ali pa si zamislimo to tako, da bodo narodi to |>omlad zrasli nad zakon moči in našli pot, ki jim omogoča razvoj brez plina in tankov. Zakaj naj bi, ako priznavamo cilj. ne napravili enega samega velikega, odločilnega, pogumnega koraka, namesto mnogih malih, zamotanih ovinkov? Tako bi se v zgodovini pojavila veličina kakor ie v redkih trenutkih.
To idejno možnost smo hoteli pokazati, predstavljati si jo moramo. Če tudi le zato, da bomo pravilno presojali to, kar se pri-
pravlja in kar se bo odigralo. Saj ni izključeno, da se bo konferenci razodelo vsaj nekaj njene naloge. Če bi tako padla odločitev, bi narodi resnično doživeli vstajenje.
Ni izključeno, da bi se to zgodilo, več pa si ne upamo reči. Vemo, da govorimo o čudežu, toda o enem izmed tistih, ki se včasih dogajajo, ker jih je spočela zgodovina in ker jih je priklicala s svojo vero cela generacija.
Vrednotenje žene v preteklosti
Razliko med ženami današnje dobe in njihovimi predhodnicami, ki jo očituieta pojmovanje in način življenja, najjasneje spoznamo, ako primerjamo ideala prave ženskosti obeh epoh. Dva tipa karakteri-zirata preteklost: dama in gospodinja, ki pa imata obe svoj izvor v svetovnem nazoru iz dobe, ki še ni poznala strojev, meds tem ko je zrastel sodobni ženi odnos do življenja povsem iz zahtev in potreb sedanjosti.
Dama je bila: 6krbn,o, po najnovejši mo« di in vendar decentno oblečena. Imela je enako negovano telo in duh. Skrbfno šolsko izobrazbo je v bistvu lahko pozabila, da je le dovolj obvladala nekaj tujih jezikov, v katerih se je znala za silo sporazumeti in zasledovati najnovejšo literaturo. Znati je morala presojati to, kakor tudi litera« turo lastnega naroda, glazibo, slikarstvo, plastiko in igralsko umetnost. Vendar ji ni bilo treba sami priti do teh sodb, nabavila si jih je kar gotove, bodisi iz kakega lista, predavanja, ali pa od voditelja te« čajev, katerih se je navadno od časa do časa udeleževala, da bi bila poučena o vseh važnejših literarnih in drugih dogodkih.
Sama je morala znati nekoliko muzi čira ti, A-saj igrati na klavir ali pa peti. Če se je razumela celo na slikarstvo, verzifici-ranje in poleg tega še na modeliranje, je zrastla njena vrednost. Z življenjem dame je bilo zvezano potovanje, semkaj je pripadalo tudi, da je igrala vlogo v družbi in sprejemala, da je bila članica nekaterih dobrodelnih društev, v katerih je od časa do časa sprejela mesto v odboru.
Dama se je ponajvečkrat poročila zelo mlada. Po poroki je imela pravico do intenzivnejšega dvorjenja s 6trani gospodov, ki so ravnali z njo kakor z dragocenim luksuznim predmetom. Bila je zvesta v za* konu. Seveda pa je smela flirtati. A če je napravila kak »faux pas«, ni veljala več za damo. Žena, ki je bila hkrati lepa, ljubka in pametna — to so imenovali »esprit« — je bila najbližja prvotnemu idealu dame, vendar je smela od narave manj obdarovana žena nadomestiti izostale čare 6 spretno uporabo umetnih pripomočkov in trai-ningom.
Naravno je bila želja vseh ženskih bitij, da postanejo dame, ali pa da se vsaj kolikor mogoče približajo temu cilju. Vsaka žena, ki ni pripadala vladajoči kasti, je stremela za tem. da bi ji sličila vsaj v nekaterih točkah.
Ker se je življenje dame izpolnjevalo v zunanjostih, je bila tudi vzgoja žene usrner« jena povsem na zunanjost, in ker je po moralnem kodeksu smela živeti kot dama le poročena žena, se je moralo poročiti vsako mlado dekle, tembolj, ker je bila moževa dolžnost, da je nabavil ženi potrebna sredstva za življenje.
Pripadnik družbe se je poročil seveda le z damo. Kdor si je drznil vzeti za ženo dekle iz drugih »krogov«, so ga družabno bojkotirali. S tem je bilo navadno obsoje« no tudi že njegovo potomstvo. Družabno stališče moža pa je ostalo neizpremenjeno,
ako je imel z istim dekletom samo raz« mer je, tudi takrat, če je bilo to dejstvo splošno zmano.
Iz tega je razvidno: spoštovanje, ki ga je izkazoval kavalir dami, ni imelo liče-sar skupnega s spoštovanjem pred ženskim spolom kot takim. Nasprotno: žena ki ni bila dama, je veljala za manjvrednega člo» veka, s katerim je mož tudi smel ravnati temu podobno.
Tega, iz te klasifikacije razvidnega vrednotenja žene ne smemo vnaprej obsojati. Kajti glede na prej vladajoče 6ocijalne razmere je bilo povsem umevno.
Ugotoviti moramo samo, da sedaj vrednotenje po nekakih kapitalističnih načelih ni več upravičeno, ker naš čas, ki je trd in mnogo zahteva od človeka, vrednoti ie subjektivno storitev in mišljenje posameznika in odklanja vse sentimentalne reminis scence na moralo in navade preteklosti.
Razmah cerkvene ženske volilne pravice
osvetljuje poročilo v nekem švicarskem ženskem listu. Žene so se sedaj že v tretjič pasivno in aktivno udeležile volitev svetnikov cerkvene občine v Ženevi. Od volitev do volitev je razviden porast članic. Samo dve ženevski cerkveni občini še nista pripustili žena v cerkveno oblast, drugim pa je postalo žensko sodelovanje samo po sebi umevno, kakor ugotavlja 'Mouvement femi-niste«. Udeležba pri volitvah je bila enako velika s strani mož kakor žena. Poročilo iz Basla pa pravi, 'i »' s volit.« v St. Leon-hardu udeležile žene v mnog večjem številu kakor možje. Kot dokaz napredka v tej smeri nai služi dejstvo, da je bila v Pon-tresini pred kratkim žena izvoljena za načelnih cerkvene občine.
»Žene v stiski«, bo naslov internacionalne umetnostne razstave, ki jo prirede oktobra letos v Berlinu. Poročajo, da bodo šli prireditelji razstave, kar se tiče organizacije in priredbe, povsem nova pota. V komiteju so tudi pri nas po večini znana imena, kakor prof. Kathe Kolhvitz, prof Kolbe, prof. Sandkuhl, /dolf Bthne, Otto Dix, George Gross, Hans Baluschek, Leo v. Konig, John Harfield, Charles Cirod.
Internacionalna zveza akademirark je podelila dve štipendiji za 1. 1031-32. dvema nemškima akademičarkama. Dr. Margarete Bieberjeva, redr.a profesorica arheologije na univerzi v Giessenu, je dobila štipendijo v Ameriki, ki ji bo omogočala nadaljevanje študij zgodovine grške noše in raziskava-nja rimskih kopij po grških statuah. Gospe dr. Betty Heimannovi, profesorici za indo-logijo na univerzi v Halleju, pa je bila podelila dve štipendiji za 1. 1931-32. dvema njih študij indijske filozofije in Indije. Gospa je izdala o tem že celo vrsto knjig in sestavkov. Podelitev štipendij je znak velikega uvaževanja, ki sta ga deležni znanstvenici tudi v inozemstvu.
MALI OGLASI
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna kuhati, sprejmem s lo. septembrom v stalno službo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutrac.	30554-1
Kinooperaterja
samostojnega — i izpitom sprejmem. Naslov pri podružnici »Jutrac v Celju.
39697-1
Učenko
za strojno pletenje, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 40155-1
Vajenko
takoj sprejme modni salon Seljak, Gradišče štev. 10.
40141-1
Učenko
sprejmem v modno trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 4014S-1
Hlapca
nekadilca, poštenega sprejme »Tribuna c F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. 4 40209-1
Elektromonterje
sprejme takoj Električna zadruga Ljubljana, Spodnja Šiška. '	40076-1
Pridna dekleta
natakarice, kuharice, sobarice itd., iščejo službe. — Kotnikova ulica štev. 8.
40202-1
Kroj. vajenca in pomočnika
dobro izurjenesa sprejme Franc Premic, Dunajska c. št 29.	40227-1
Camernikova šoferska šola
Llabliaaa. Dunajska e. M (Jogo A a to) telefon 2236.
P-va obla«t koneftsijonirios
Prospekt 15 tutooj — pt Site ponj!	S5I
pvtnihi
Potnika
za Slovenijo išče vpeljana tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Zmoženc.	40146-5
Vj^otlam
Črno pohištvo
dobro ohranjeno in svilen pinS (Seiden Plnč) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	39921-6
Vinske sode
od 200—500 litrov, fcakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
38445-6
Sočustvovanje
»Veste, mama Jermanova, moj sin si le priboril prvo nagrado.«
»Lahko si mislim, kako vas je sprelete-lo, gospa. Meni se je podobno zgodilo lani, ko je naš pujsek dobil odlikovanje ta gospodarski razstavi!«
J^L
Perzijski plašč
črn, dobro ohranjen [»oceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40271-03
Telefon 2059
Premog (A suha drva
PogsSi&k, BoboriSev« (U S
Spomin iaite se slepih!

Hišo
novo, s 3 stanovanji, pod Rožnikom prodam. Naslov v 02lasne.m oddelku Jutra 40310-20
Slaščičar
spreten in aren delavec, išče službo. G. VTistan, slaščičar, kavarna »Koizck, otok Rab, Dalmacija.
39688-2
Šivilja
pride na dom šivat obleke Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac.	40136-2
Službo šoferja
iščem. Zmožen sem vseh popravil, zanesljiv in pošten, ter imam dveletno prakso. Naslov v odas. oddelkn »Jutra«. 30402-2
Samostojna
kuharica
starejša, Išče službe k mali družini. Ponudbe pod »Vestna kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«.	40094-2
Šofer
s prakso, trezen in zanesljiv ter vešč popravil želi službe. Ljubo Juvan, Zagorje ob Savi. 40051-2

Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija, Stud en to vita ulica št. 9/1.
291-4
Lokal
in malo skladišče oddam takoj na Poljanski cesti. Primeren za vsakega manjšega obrtnika. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40081-19
Lokal
na prometnem kraju na Sv. Petra cesti oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Lokal 1. n-n-vember«.	40312-19
Hotele, gostilne
kavame, restavracije in vl-notoSe prodaja in daje v najem po slovnica za gostfl-ničarstvo M. S. Pavlekoivifi, Zagreb. Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
213-19
ICapiUU
50.000 Din
rabim za že v sedmih državah patentirano iznajdbo, da jo patentiram še v šestih. Vrnem s 50"/« obresti; vknjižba dovoljena. Ponudbe pod »Hitri dobiček« na ogl. odd. »Jutra«. 40108-16
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Lokal
s skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombab, Maribor. Zrinjske-ga trg 6.	40053-17
Metoma
Ford-limuzino
z dvema vratima ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	39971-10
CHRVSLER De Soto
najzadnejši model najzadnji model 1931, vožen 1900 km, limuzina, 4 vrata, popolnoma nov.
ESSEX model 1930 v brezhibnem stanju, vožen 17.000 km 5 sedežna limuzina, štiri vrata.
STEYR Xn
z dvojno karoserijo, zaprto in odprto
DAIMLER, 4 cil. 7 sedežni, odprt 12.500 dinarjev. Informacije: I. Lovše, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1. Telefon 27—28.
Ljubljana Prešernova uL 1
Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina
11441
Dve sobi
pripravni za pisarno, oddam v Komenskega nI. 0 40181-23
fUmwan}a
Vdova
s petletnim otrokom, ilče majhno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39660-21/»
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklini išče majhna družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »Železniški uradnike. 40178-21/a
Sobo
oddam ftalnemn boljšem* gospodu takoj. Rimska e. 2, dvorišče L nadstr.
40069-28
Sobo
lepo opremljeno, snažno, oddam v centra dvein« boljšima osebama takoj. NasJov v ogl. odd. Jutra.
40072-iS
Veliko stanovanje
obstoječe iz 3 sob in kuhinje, oddam v Križevni-ški ulici 11/L 39743-21
Stanovanje
4 sob, z vsem komfoTtom, v Gledališki ulici oddani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra; pod »Komfortna stanovanje št. 2200«-.
40140-21
Stanovanje
dvosobno s kuhinjo in vsemi pritiklinami, elektrika, vrt in vodovod, oddam v Rožni dolini c. VI.-30.
39991-51
Stanovanje
sobe in kuhinjo oddam takoj. Mala vas 49, p. Jezica.
39S98-21

Dve prazni sobi
za pisarno aH solidnemu gospodu oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 39955-23
Majhno sobico
prijazno in čisto, oddam ves dan odsotni solidni gospodični. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. 39774-23
Sobo
čedno, opremljeno, poseben vhod, elektrika, oddam 1 ali 2 gospodični. Kolodvorska 11, II. nadstr.	40252-23
Prazno sobo
veliko, v centra mest« oddam 1 ali 2 priv. osebama s pokiioom. Nasl^r v cglasn' ia oddelka JuAr* 40239-23
Sostanovalko
sprejmem na Sv. Petra e. št. 76.	39957--'?
Sobo
oddam 1 ali 2 jrospodiči ms v Ilirski niici štev. 27 desno.	40300-23
Dijaka
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra«.	40099-22
Dijakinjo
sprejmem v lepo sobo x vso oskrl^o. Klavir na razpolago. Streliška ulica 8'I 40190-22
Dijaka
sprejmem pri Križanskl cerkvi — Ra.lendroia ulic* št. 4, pritličje, vrata 3.
40244-23
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo v Gorupovi ulici 3/JT. levo 40277-23
Mala iznajditeljica
Iz dolžine nerabnih svilenih nogavic in iz krhke svile starih senčnikov je delala karakterne punčke, ki so imele res karakter.
Meni je nekoč omenila, da imam doma Tia.iorže vse polno starih ovratnic, katerih konci so -iz velikega, kosa nagubane svile. Nato sem ji podaril te ovratnice .in v ta veliki kos svile je vezala knjige. Tudi za to je prejemala <lenar.
Ko je hotela imeti svojo sobo sveže poslikano in je sobni slikar zahteval neverjetno veliko, tapetnik pa še več — je kar sama pobelila sobo in nato slikala na stene naj-mičnejže rože z vodnimi barvami pet dolgih poletnih dni. Takrat si je prihranila mnogo denarja.
Z devetnajstimi leti ji je prišlo na um, da bi se učila igrati na klavir. Po šestte-denskem študiju je že poučevala začetnike. Tako je zaslužila večkratni konorar za profesorja.
Pri nas je prestopanje na cestni železnici kar se tiče tarife in linij, precej zamotano. Poleg običajnih vozovnic imamo tudi tedenske, dnevne in vozovnice za enotirno vožnjo. Te vozovnice preščipnejo, še enkrat in spet preščipnejo. Ona pa se je znala voziti z vozovnico za enour.no vožnjo cele dneve. Prihranila je mnogo denarja.
Bila je na vseh velikih koncertih, še več, poslušala jih je iz sobe za nastopajoče umetnike. Pevci in pevke so jo že poznali
in livrirani vratarji pred najsvetejšim so jo pozdravljali z nasmeškom. Od avtogram-skih hijen, čakajočih pred vrati, so pobrali albume in jih prinesli v sobo, kjer so jih položili pred malo, ljubo prevejanko. Podpisovala je, pisala in pisala, ponarejala imena Jeritza, šaljapin in — šaljapin jo je hotel za vedno vzeti s seboj, je ponosno pripovedovala.
Toda prav tako ponosno, ali pa še bolj j? pripovedovala, da je sprevodnik mislil o njenem iz berlinske volne pletenem, ku-štravem kužku, da je pravi pes in je resno zahteval kazensko pristojbino, ker je bil v vozu in poleg tega brez nagobčnika.
Kadar je nato želela prodati takega psa znancem ali pa v trgovini za ročna dela, se ji je to vedno prav s tem psom primerilo ob izstopu.
Nekoč me je vprašala (kajti vame je nekoliko zaupala in se je navadno o vseh svojih malih nakanah posvetovala z menoj) ali je pač kaznjivo, če si nabavi pravi, »odrasli« pisemski papir, kakor ga imajo tvrd-ke, velike trgovske hiše, kjer bi stalo v levem gornjem kotu njeno ime, pod tem umetno-obrtni atelier in še niže številka poštnega čekovnega računa. Od vsega tega hi pa bil res pristen le poštni čekovni račun. že pred leti je privzela bizarno ime in umetno-obrtni atelier je bila dekliška soba z rožami na stenah, ki jih je sama poslikala. Najdragocenejši predmet v sobi: postelja iz medi s sveto podobo nad njo.
Potrebovala je tak pisemski papir, ker je
pričela dopisovati z vsemi velikimi tvor-nicami, ki so izdelovale svilene trakove. Kadar je rekla, da dopisuje, sje to vedno pomenilo, da je samozavestno, naravnost energično zahtevala vzorce. Kdor je le nekoliko, recimo narodno-gospodarsko nao-bražen, seveda ve, da so vzorci tovarn za trakove urejeni po barvnih odtenkih, kakor vzorci večine drugih tkanin ali pa vzorci tovarn za papir. Iz teh za palec dolgih trakcev je potem izdelovala najmičnejši nezmisel, čudovito zamišljene neumnosti v barvnih harmonijah in kakofonijah, za klobuke, obleke, toaletne mizice in tudi vitrine, da so se morali smehljati tudi čemer-neži. Za te stvari so se ljudje kar trgali. Veljalo pa jo je prav za prav le eno znamko. Dela mi računala. Na to iznajdbo je bila najbolj ponosna.
Tedaj jo je usoda privedla k nekemu možu, ki ji je celo ugajal. Ni bil tak, kakor smo mi drugi. Ni poznal norčij, ni pričel takoj govoriti o ljubezni, zaničeval je kino, skratka, bil je resničen, resen mož, ves usmerjen k velikemu. Za njene lične in hudomušne spretnosti je imel le prizanesljiv nasmešek, kajti so bile vse njene zvijačnosti v primeri z veličino njegovega dela. Kadar sta bila skupaj, je cele pole napolnil z računi in cele beležnice z risbami. Samo od časa do časa jo je ošinil z dobrohotnim pogledom. To pa ji je bilo že bogato plačilo. Kako naj bi se bil z igravostjo in ljubimkanjem iztrgal iz svojega življenjskega dela, ki naj bi obema prineslo srečo Majhna
in nevredna se je zdela sama sebi s svojimi prevarami, s katerimi je norčavo jemala ljudem denar, medtem ko se je ta mož ves predal delu za osrečenje človeštva in ni poznal drugih mislL Videla je že na vsaki strehi anteno za sprejem solnčnih žarkov in svetlobe, ki jo je sedaj konstruiral ln ki bo kmalu vsakemu stanovanju dajala solnčno toploto in svetlobo. Kot bi trenil je rešil premogovni problem, k«* j ti pri transformatorju, ki ga je izumil (enkratna nabava) je res treba le enega zgiba pa imaš kurjavo in razsvetljavo za stotin-ko ene pare. In to ni le kupčija, to je svetovna slava. Kajti mala prevejanka je bila strašno častihlepna. Ko je nekoč vzdihnil, da bi le že imel kapital, ki ga potrebuje za svoj stroj, mu je v najnežnejši obliki predlagala svojo pomoč — prosila ga je, če bi smela sodelovati kot družabnica. Korektni človek je silno skrbno preštel njene prihranke, potrdil njene pravice (njegova pokončna pisava se je krčevito vila) in je odpotoval naročit stroje. Domenila sta se, da jo bo obveščal o vsaki razvojni stopnji, ker itak ne bi imel časa za dolga pisma. Ob slovesu ji je dahnil očetovski poljub na čelo Velika iznajditelj je bil tudi v tem neverjetno korekten, kljub temu je opazila njegovo veliko razburjenost.
Po treh mesecih se mi je zaupala. Niti en brzojav ni dospel inpovedala mi je vso zgodbo. Ne da bi ji omenil z besedo, sem vložil pri policiji ovadbo proti velikemu iz-najditelju Ko so ji dostavili vabilo, da bi
vzeli njeno izjavo na protokol, je prišla vsa v solzah k meni. Ljubka, mala prevejanka je mislila, da so jo poklicali zaradi njenega neupravičenega pisemskega papirja, izvabljenih vzorcev in ponarejenih ar-togramov. Toda ne, poklicali so jo zaradi velikega iznajditelja. Tu je ležal tudi velik album z mnogimi fotografijami in spoznala ga je e.i face in v profilu po veliki resnobnosti n'egovega pogleda, četudi je imel iznajditelj na tej sliki šiljasto brado. Od tedaj ne pričakuje nobenega brzojava več, pa tudi komaj še upa, da ji bo policija prinesla njene prihranke. In tako je sedaj opla-šena, da si neupa več naročiti vzorcev, kvečjemu še ovratnice, katerih konci so iz velikega kosa nagubane svile. Jaz pa nimam nouenga več in prosjačim namesto nje pri staromodnih prijateljih, ki jih imajo še nekaj. In mala, ljubka prevejanka ne more več pogledati v oči solncu, ii ga je hotel veliki iznajditelj zajeti zanjo. Kadar se pojavi v kinu na platnu pustolovec, objokuje samo sebe. Kljub temn ja sedaj najraje zahaja k takim komadom in čita take romane. Prijetno ji de trpeti ln pokoriti se, ker je bila v svoji mladosti, pred štirimi meseci, tudi še sama velika prevejanka.
Sedaj pa dopisujem zanjo pod svojim imenom s tvornicami za trakove. In če me bodo nekega dne poklicali na policijo (naj se nikdo uezgodaj ne veseli) se bo tet zgodilo samo zt radi izvabljeaih vzorcev.
M. H.
I Knjigarna
i
Tiskovne zadruge v ljubljani
se priporoča p. n. občinstvu
pri
nakupu kniig
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3
(vogal Knaflieve in Selenburgove ulice)
Urejuje Davorin Kavljen Izdaja za kouzoicij >Jiitra.< Adolf Ribnikar. Za Narod/io tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi x Ljubljani