CeZaR CENTER ZA RAZVOJ KNJIŽNIC Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016 2 0 1 8 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016 Avtorji:  Strokovna izhodišča, metodologija in vprašalnik: Milena Bon (vodja), Narodna in univerzitetna knjižnica; mag. Nina Hriberšek Vuk, Mariborska knjižnica; Srečko Maček, Osrednja knjižnica Celje; Andrej Pavlič, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota; dr. Klaudija Sedar, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota; Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica; Andreja Videc, Osrednja knjižnica Celje  Analiza stanja: Milena Bon, Narodna in univerzitetna knjižnica; dr. Klaudija Sedar, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Zasnova naslovnice: Kabinet01 Tehnično urejanje in prelom: Blaž Lesjak, Linda Škufca Uredila: Milena Bon © Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018 Imetnik avtorskih pravic na tem delu je Narodna in univerzitetna knjižnica. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku ob priznanju avtorstva delo reproducirati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati. Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018 Za knjižnico: Martina Rozman Salobir Način dostopa: https://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/studije.php 1. izdaja Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297913344 ISBN 978-961-6551-91-5 (pdf) 2 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T KAZALO KAZALO 3 Kazalo slik 6 Kazalo preglednic 7 1 | UVOD 9 2 | ZAKONSKE PODLAGE 10 2.1 | Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), 2001 10 2.2 | Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003 10 2.2.1 | Mreža splošnih knjižnic 11 2.3 | Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (OOK), 2003 12 2.4 | Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015, podaljšani do 30. aprila 2017) 13 2.5 | Zakon o lokalni samoupravi, 2007 14 3 | ZGODOVINSKI PREGLED IN RAZVOJ DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI SKOZI RAZVOJ SLOVENSKIH KNJIŽNIC 14 4 | STROKOVNA IN METODOLOŠKA IZHODIŠČA ZA POPIS DOMOZNANSTVA V LETU 2017, STANJE NA DAN 31. 12. 2016 15 4.1 | Opredelitev problema 15 4.2 | Hipoteze in cilji 16 4.3 | Metode in vzorec 16 4.4 | Vprašalnik 17 4.5 | Terminska razporeditev 18 4.6 | Izhodišča za vrednotenje stanja domoznanstva v splošnih knjižnicah in UKM 19 5 | REZULTATI IN ANALIZA DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH IN V UKM, STANJE NA DAN 31. 12. 2016 20 5.1 | Osnovni podatki o knjižnici 21 5.2 | Organizacija knjižnične domoznanske dejavnosti 21 5.2.1 | Domoznanska dejavnost glede na 2., 16., 27. in 29. člen ZKnj-1 21 5.2.2 | Aktivna vključenost organizacijskih enot (KK) v vzajemni bibliografski sistem 23 5.2.3 | Organizacija strokovne obdelave domoznanskega gradiva 23 5.2.4 | Dodeljevanje enotno dogovorjene oznake »DOM« domoznanskemu gradivu 25 5.2.5 | Dejavnosti za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti28 5.2.6 | Izdelovanje bibliografij 30 5.2.7 | Promocija domoznanskih vsebin 32 5.2.8 | Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju 35 3 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.2.9 | Sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z drugimi sorodnimi ustanovami 37 5.2.10 | Priprava vsaj enega domoznanskega projekta letno v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami 38 5.3 | Obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva 42 5.3.1 | Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 42 5.3.2 | Prirast domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 44 5.3.3 | Prirast domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 46 5.3.4 |Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva 47 5.3.5 | Zbirka in prirast serijskih publikacij ter bibliografsko obdelanih člankov na dan 31. 12. 2016 v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (splošne knjižnice) 48 5.3.6 | Zbirka neknjižnega gradiva na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (splošne knjižnice) glede na vrsto domoznanskega gradiva 49 5.3.7 | Domoznansko gradivo v UKM, stanje na dan 31. 12. 2016 50 5.3.8 | Dodatna pojasnitev prirasta domoznanskega gradiva 52 5.4 | Število in usposobljenost strokovnega kadra v domoznanstvu 54 5.4.1 | Strokovni delavci, ki skrbijo za domoznansko dejavnost 54 5.4.2 | Stopnja formalne izobrazbe zaposlenih v domoznanski dejavnosti 56 5.4.3 | Usposobljen kader z dovoljenji/pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS 58 5.4.4 | Udeležba na različnih strokovnih usposabljanjih zaposlenih, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo 59 5.4.5 | Zaposleni v domoznanski dejavnosti, ki so se usposabljali v obdobju 2014-2016 (strokovno, širše knjižničarsko …) 60 5.5 | Prostor in oprema za domoznansko gradivo 61 5.5.1 | Knjižnica ima samostojen domoznanski oddelek 61 5.5.2 | Ureditev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 63 5.5.3 | Postavitev domoznanskega gradiva v mreži splošnih knjižnic - v organizacijskih enotah (KK) 65 5.5.4 | Oblikovanje nove domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009-2016 v knjižnični mreži 67 5.5.5 | Dostop do domoznanskega gradiva 68 5.5.6 | Izposoja domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 71 5.5.7 | Posredovanje domoznanskih informacij 72 5.5.8 | Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva 72 5.6 | Digitalizacija domoznanskega gradiva 73 5.6.1 | Izvajanje digitalizacije domoznanskega gradiva 74 4 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.6.2 | Dostopnost digitaliziranega gradiva uporabnikom 76 5.6.3 | Načrti digitalizacije v naslednjih treh letih 77 5.7 | Sinergijski učinki sodelovanja s knjižnicami na območju 81 5.7.1 | Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja 81 5.7.2 | Zadovoljstvo OOK s sodelovanjem s knjižnicami na območju na področju domoznanske dejavnosti 85 5.7.3 | Zadovoljstvo OK s sodelovanjem z OOK na področju domoznanske dejavnosti 86 5.7.4 | Prispevek k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK 90 5.8 | Pozitivni učinki koordinacije domoznanske dejavnosti na območju 91 5.9 | Razvoj domoznanske dejavnosti 95 5.9.1 | Mnenja in predlogi glede domoznanske dejavnosti na ravni Slovenije 95 5.9.2 | Vizija domoznanske dejavnosti 98 6 | ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE 105 6.1 | Pregled stanja domoznanstva po popisih za leti 2006 in 2009 105 6.2 | Stanje domoznanske dejavnosti, 31. 12. 2016 106 6.3 | Potrditev hipotez o domoznanski dejavnosti 113 6.4 | Predlogi sprememb 114 7 | ZAHVALA 115 8 | DOSTOP DO ANALIZE PO OBMOČJIH 115 9 | TERMINOLOŠKA POJASNILA 115 10 | VIRI IN LITERATURA 129 11 | PRILOGE 132 11.1 | Priloga 1: Pregled po območjih, OOK in OK ter pripadajoče občine, 2016 132 11.2 | Priloga 2: Razdelitev splošnih knjižnic glede na število potencialnih uporabnikov 132 11.3 | Priloga 3: Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016, anketni vprašalnik (OOK in OK) 133 11.4 | Priloga 4: Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016, anketni vprašalnik (UKM) 145 11.5 | Priloga 5: Mreža splošnih knjižnic, občine, število prebivalcev, občine brez neposredno dostopne knjižnične dejavnosti, stanje na dan 1. 1. 2017 156 5 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Kazalo slik Slika 1: Mreža slovenskih splošnih knjižnic glede na število prebivalcev, stanje 1. 1.2017 11 Slika 2: Domoznanska dejavnost v OOK glede na 2., 16. in 27. člen ZKnj-1 21 Slika 3: Domoznanska dejavnost v OK glede na 2. in 16. člen ZKnj-1 22 Slika 4: Vključenost organizacijskih enot splošnih knjižnic (KK) v vzajemni bibliografski sistem 23 Slika 5: Organizacija strokovne obdelave domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 24 Slika 6: Dodeljevanje enotno dogovorjene oznake »dom« domoznanskemu gradivu v vzajemnem bibliografskem sistemu v splošnih knjižnicah 25 Slika 7: Dejavnosti za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah 28 Slika 8: Izdelovanje bibliografij v slovenskih splošnih knjižnicah 30 Slika 9: Promocija domoznanskih vsebin v splošnih knjižnicah 32 Slika 10: Število splošnih knjižnic, ki promovirajo domoznanske vsebine 32 Slika 11: Promocija domoznanskih vsebin preko družbenih omrežij in število splošnih knjižnic, ki jih uporabljajo 34 Slika 12: Število splošnih knjižnic glede načrtov na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju 35 Slika 13: Število splošnih knjižnic, ki sodelujejo, organizirajo in usklajujejo strokovno delo z drugimi sorodnimi ustanovami 37 Slika 14: Delež slovenskih splošnih knjižnic, ki pripravijo letno vsaj en domoznanski projekt v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami 38 Slika 15: Kader s pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v splošnih knjižnicah 58 Slika 16: Zaposleni, ki se v splošnih knjižnicah ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, se udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj 59 Slika 17: Oblike strokovnih usposabljanj, ki se jih udeležujejo zaposleni v domoznanski dejavnosti iz splošnih knjižnic 59 Slika 18: Število usposabljanj zaposlenih iz splošnih knjižnic v domoznanski dejavnosti v obdobju 2014 - 2016 61 Slika 19: Samostojni domoznanski oddelek v splošnih knjižnicah 62 Slika 20: Ureditev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 64 Slika 21: Postavitev domoznanskega gradiva v UKM 64 Slika 22: Postavitev domoznanskega gradiva v mreži splošnih knjižnic v njihovih organizacijskih enotah (KK) 65 Slika 23: Oblikovanje nove domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009–2016 v knjižnični mreži splošnih knjižnic 67 Slika 24: Izposoja domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 71 Slika 25: Načini posredovanja domoznanskih informacij v splošnih knjižnicah 72 Slika 26: Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z IFLA načeli v splošnih knjižnicah 73 Slika 27: Izvajanje digitalizacije domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 74 Slika 28: Razlogi za nedigitalizacijo domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah 75 Slika 29: Načini digitalizacije in viri sredstev v splošnih knjižnicah 76 Slika 30: Dostopnost digitaliziranega gradiva v splošnih knjižnicah 76 Slika 31: Zadovoljstvo OOK z OK na področju koordinacije domoznanstva 85 Slika 32: Zadovoljstvo OK z OOK na področju koordinacije domoznanstva 87 Slika 33: Razlogi za kvalitetno gradnjo domoznanske območne zbirke v OOK 91 Slika 34: Pozitivni učinki koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na območju OOK 91 6 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Kazalo preglednic Preglednica 1: Območja OOK in število prebivalcev na celotnem, ožjem in širšem območju, število OK, stanje na dan 1. 1. 2017 11 Preglednica 2: Pregled vsebinskih področij in z njimi povezanih predpisov 17 Preglednica 3: Splošne knjižnice in Univerzitetna knjižnica Maribor 21 Preglednica 4: Strokovna obdelava domoznanskega gradiva izven oddelkov knjižnice po območjih OOK 24 Preglednica 5: Druge oznake, poleg enotno dogovorjene, za označevanje domoznanskega gradiva v podpolju 992b po območjih OOK in v UKM 26 Preglednica 6: Druge oznake za označevanje domoznanskega gradiva po območjih OOK 26 Preglednica 7: Druge dejavnosti knjižnic na področju domoznanske dejavnosti po območjih OOK in v UKM 29 Preglednica 8: Območja OOK s številom OK, ki ne izdelujejo bibliografij 30 Preglednica 9: Razlogi za (ne)izdelovanje bibliografij po območjih OOK 31 Preglednica 10: Promocije domoznanskih vsebin po območjih OOK 33 Preglednica 11: Načrti za urejanje domoznanske dejavnosti (triletno obdobje) v splošnih knjižnicah po območjih OOK in v UKM 35 Preglednica 12: Druga sodelovanja, organiziranost in uskladitev strokovnega dela po območjih OOK37 Preglednica 13: Sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami pri domoznanskih projektih po območjih OOK 38 Preglednica 14: Obseg naslovov in inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v OOK in njihovih KK 43 Preglednica 15: Obseg naslovov in inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v OK in njihovih KK 43 Preglednica 16: Število naslovov in inventariziranih enot domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v splošnih knjižnicah 43 Preglednica 17: Prirast domoznanskega gradiva v OOK in njihovih KK v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 v OOK (naslovi, inventarne enote) 44 Preglednica 18: Prirast domoznanskega gradiva v OK in njihovih KK v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) 44 Preglednica 19: Prirast domoznanskega gradiva v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) 45 Preglednica 20: Prirast domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) 45 Preglednica 21: Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva po območjih OOK, 2016 45 Preglednica 22: Prirast domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) 46 Preglednica 23: Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah (naslovi in inventarne enote) 47 Preglednica 24: Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva v UKM (naslovi in inventarne enote) 48 Preglednica 25: Število naslovov, inventarnih enot in prirast ter število neobdelanih inventarnih enot serijskih publikacij in drugega gradiva v splošnih knjižnicah na dan 31. 12. 2016 48 Preglednica 26: Število naslovov, inventarnih enot in prirast ter število neobdelanih inventarnih enot serijskih publikacij v UKM na dan 31. 12. 2016 49 7 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 27: Število naslovov bibliografskih enot in prirast ter število neobdelanih bibliografskih enot v splošnih knjižnicah in v UKM na dan 31. 12. 2016 49 Preglednica 28: Stanje neknjižnega gradiva na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva v 58 splošnih knjižnicah in v UKM 49 Preglednica 29: Neknjižno (starejše) gradivo v Zbirki drobnih tiskov v UKM 51 Preglednica 30: Zbirka drobnih tiskov (klasične inventarne knjige) 51 Preglednica 31: Dodatna pojasnila o prirastu domoznanskega gradiva po območjih OOK in v UKM 52 Preglednica 32: Število strokovnih delavcev (osebe), ki skrbijo za domoznansko dejavnost v splošnih knjižnicah in v UKM, 2016 54 Preglednica 33: Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) oseb, ki skrbijo za domoznansko dejavnost v 57/58 splošnih knjižnicah in v UKM, s številom knjižnic ter izraženo v deležu, 2016 55 Preglednica 34: Ravni izobrazbe s številom strokovnega kadra in opravljenim bibliotekarskim izpitom v domoznanski dejavnosti v splošnih knjižnicah in v UKM, stanje 31. 12. 2016 57 Preglednica 35: Navedene druge oblike usposabljanj po območjih OOK in UKM 60 Preglednica 36: Površina in leto ustanovitve domoznanskih oddelkov v splošnih knjižnicah in v UKM 62 Preglednica 37: Postavitev domoznanskega gradiva v OK po območjih OOK »drugo« 65 Preglednica 38: Postavitev domoznanskega gradiva v KK »drugo« 66 Preglednica 39: Oblikovanje domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009-2016 po območjih OOK 67 Preglednica 40: Dostop do domoznanskega gradiva v OOK in v KK ter v UKM 69 Preglednica 41: Dostop do domoznanskega gradiva v OK in mreži KK 70 Preglednica 42: Računalniška izposoja domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 71 Preglednica 43: Drugi načini posredovanja domoznanskih informacij po območjih OOK 72 Preglednica 44: Splošne knjižnice po območjih OOK, ki ne digitalizirajo gradiva in razlog 75 Preglednica 45: Načrti digitalizacije v naslednjih treh letih po območjih OOK in v UKM 77 Preglednica 46: Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva po območjih OOK in v UKM - pričakovanja 81 Preglednica 47: Zadovoljstvo s sodelovanjem po območjih OOK in UKM na področju domoznanske dejavnosti 85 Preglednica 48: Zadovoljstvo OK z OOK na področju koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva (ocena in argumentacija) po območjih OOK 87 Preglednica 49: Pozitivni učinki koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na območju OOK in UKM 92 Preglednica 50: Nabor predlogov za razvoj domoznanske dejavnosti po območjih OOK in UKM 95 Preglednica 51: Vizija domoznanske dejavnosti po območjih OOK in v UKM 98 Preglednica 52: Število oseb v splošnih knjižnicah 2008, 2011 in 2016 (v 2016 tudi UKM) 108 Preglednica 53: Ločena postavitev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah. Meritve NUK, 2011 (arhiv NUK) 110 Preglednica 54: Povezave do analiz domoznanske dejavnosti po posameznih območjih OOK. 115 Preglednica 55: Primer Celjskega območja in Osrednje knjižnice Celje glede na delitev pokrivanja prebivalstva na območju OOK 118 Preglednica 56: Osrednje območne - OOK (10) in osrednje – OK (48) knjižnice ter pripadajoče občine (212) s šifro, 2016 132 8 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 1 | UVOD Do sprejema Zakona o knjižničarstvu leta 2001 (v nadaljevanju ZKnj-1, 2001 in spremembe) je razvoj slovenskih splošnih knjižnic temeljil na zasnovi enotnih splošnoizobraževalnih knjižnic. Z letom 2001 so bile v zakon formalno uvedene pokrajinske knjižnice - osrednje območne knjižnice, ki jim je bilo s tem določeno izvajanje štirih posebnih nalog. Status osrednje območne knjižnice (v nadaljevanju OOK) je dobilo 10 knjižnic: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Ravne na Koroškem. 12. septembra 2003 je začel veljati Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (v nadaljevanju Pravilnik o OOK, 2003), ki ureja izvajanje posebnih nalog. V Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) pa je bila določena mreža osrednjih knjižnic (v nadaljevanju OK), ki so razdeljene na deset območij. Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, imajo zakonsko določeno nalogo, da zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo (16. člen, ZKnj- 1, 2001 in spremembe). Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK) v skladu s 33. členom ZKnj-1 (2001 in spremembe) opravlja tudi naloge Centra za razvoj knjižnic (v nadaljevanju CeZaR), izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju ter pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva. V skladu s Pravilnikom o OOK pripravlja NUK strokovna izhodišča za delo svetovalnih služb v območnih knjižnicah in evidentira zbirke domoznanskega gradiva v državi ter jih statistično predstavlja (15. člen, Pravilnik o OOK, 2003). Popise domoznanske dejavnosti so delovne skupine domoznancev iz OOK po veljavnosti Pravilnika o OOK (2003) izvedle trikrat (stanje za 2003, 2006, 2009), s tem da je bil šele popis za leto 2009 izveden na vseh desetih območjih in je vključeval tudi Univerzitetno knjižnico Maribor (v nadaljevanju UKM), ki je zakonska izjema in je edina visokošolska knjižnica, ki opravlja domoznansko dejavnost. Zaradi zgodovinskega razvoja sta Mariborska knjižnica in UKM leta 2013 sklenili skupni dogovor o izvajanju domoznanske dejavnosti, pri čemer Mariborska knjižnica ostaja koordinator na ravni splošnih knjižnic, UKM pa lahko na podlagi skupnega dogovora dobi del ministrskih sredstev za digitalizacijo. Mariborska knjižnica dejavnosti v UKM ne koordinira, zavzema pa se za dobro sodelovanje med obema institucijama. Popisi domoznanstva v preteklih letih so nakazali težave in razlike pri izvajanju domoznanskih dejavnosti na posameznih knjižničnih območjih. Izkazalo se je, da določenih vsebinskih sklopov ni mogoče primerjati. Zato je na podlagi 8. člena Pravilnika o OOK (2003) ravnateljica NUK imenovala delovno skupino za pripravo enotnih metodoloških izhodišč za popis domoznanstva in izhodišč za vrednotenje (anketa o stanju domoznanske dejavnosti). OOK so izdelale popis in analizo stanja v splošnih knjižnicah po območjih ter primerjavo s Slovenijo, kar je podlaga za učinkovitejše in sistematično strokovno knjižničarsko delo na področju domoznanske dejavnosti. Cilj celotnega dela delovne skupine je bil, da se na podlagi analize poveča partnerstvo med knjižnicami in drugimi deležniki na lokalni ravni ter zagotovi večja kakovost informacij lokalnega značaja za uporabnike knjižnic. Naloga delovne skupine je bila razdeljena v dve fazi: ● oblikovanje dokumenta o strokovnih izhodiščih in priprava metodologije za popis domoznanstva z upoštevanjem obstoječe terminologije ter priprava vprašalnika za popis stanja domoznanske dejavnosti z upoštevanjem obstoječe zakonodaje v letu 2016. ● izvedba popisa domoznanske dejavnosti, stanje na dan 31. 12. 2016, v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM, ki mu je sledila analiza po območjih in na ravni Slovenije. 9 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 2 | ZAKONSKE PODLAGE 2.1 | Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), 2001 ZKnj-1 v poglavju »1. Splošne knjižnice« v 16. členu določa, da splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva splošne knjižnice upoštevajo navodila nacionalne knjižnice (24. in 33. člen). Splošna knjižnica posamezne naloge iz druge alineje lahko prenese na OOK ali v soglasju z njo na drugo knjižnico s tega območja. OOK je splošna knjižnica, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v soglasju s svojim ustanoviteljem opravlja za širše območje posebne naloge. Ena izmed njih je koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje (27. člen). Zelo pomembno določilo v ZKnj-1 je način financiranja, v okvir katerega nedvoumno, kot del dejavnosti splošnih knjižnic, sodi tudi domoznanska dejavnost. Če več občin soustanovi splošno knjižnico ali posamezna občina sklene pogodbo o zagotavljanju knjižnične dejavnosti na svojem območju s splošno knjižnico v drugi občini, se finančna obveznost za skupne stroške razdeli na te občine premo sorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama. Občine zagotavljajo sredstva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v dvanajstinah v skladu s pravilnikom iz 36. člena tega zakona in glede na število prebivalcev občine. Občine zagotavljajo sredstva za materialne stroške in nakup gradiva v skladu s sprejetim finančnim načrtom knjižnice. Skupni stroški iz prvega odstavka tega člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih služb. V dvomu, ali določeni stroški sodijo med skupne stroške, odloči minister, pristojen za kulturo (53. člen). 2.2 | Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003 Pravilnik (UL RS 73/ 03) v 12. členu določa, da »splošna knjižnica lahko za opravljanje nalog na domoznanskem in informacijskem področju oziroma za opravljanje dejavnosti za skupine uporabnikov s posebnimi potrebami, tudi v sodelovanju z drugimi knjižnicami, organizira posebne zbirke knjižničnega gradiva, vendar le takrat, ko ima najmanj 5.000 naslovov takega gradiva.« Čeprav pravilnik določa, da je knjižnična zbirka splošne knjižnice urejena tako, da omogoča prost dostop do večine gradiva in učinkovito samostojno uporabo, območna knjižnica pa tako, da omogoča prost dostop do večine aktualnega gradiva in da ima vsaka splošna knjižnica referenčno gradivo v prostem pristopu, je domoznansko gradivo postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko (13. člen). Strokovni delavci, ki vodijo strokovno delo knjižnice ali izvajajo izbor gradiva za nakup in izločanje, bibliografsko obdelavo, posredovanje informacij, promocijske in izobraževalne storitve za uporabnike, domoznanstvo ali vodijo dejavnosti oziroma posebne zbirke, morajo biti bibliotekarji ali višji knjižničarji (14. člen). Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena ZKnj-1 ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca za vsako od nalog navedenega člena, ki jo izvaja. V to kvoto sodi naloga zbiranja, obdelave, varovanja in posredovanja domoznanskega gradiva. Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj. 10 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Za opravljanje posebnih nalog v OOK ima splošna knjižnica zaposlene vsaj 3 strokovne delavce z najmanj univerzitetno izobrazbo. Za opravljanje nalog iz 27. člena ZKnj-1 ima zaposlene delavce za področja katalogizacije in posredovanja informacij, svetovanja pri organizaciji knjižnične mreže, načrtovanja in usklajevanja računalniškega sistema ter koordinacije domoznanske dejavnosti in izločanja gradiva. Soglasje k sistemizaciji knjižnic za del dejavnosti, namenjene izvajanju nalog OOK, izda ministrstvo, pristojno za kulturo. 2.2.1 | Mreža splošnih knjižnic V prilogi 1 Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe je določena tudi mreža splošnih knjižnic z območji in občinami, ki jih pokrivajo splošne knjižnice. Na sliki (Slika 1) je predstavljenih deset območij OOK z vrisanimi mejami OK ter številom prebivalcev na območju, stanje 1. 1. 2017. Slika 1: Mreža slovenskih splošnih knjižnic glede na število prebivalcev, stanje 1. 1.2017 V spodnji tabeli (Preglednica 1) pa so območja OOK, število prebivalcev na območju, na ožjem in širšem območju, število knjižnic na območju in število občin na območju, stanje na dan 1. 1. 2017. Preglednica 1: Območja OOK in število prebivalcev na celotnem, ožjem in širšem območju, število OK, stanje na dan 1. 1. 2017 Potencialni uporabniki, 1. 1. 2017* Število knjižnic Število občin Območje na območju na območju Št. prebivalcev ožje širše Celjsko 302.419 64.573 237.846 12 36 Dolenjsko 212.662 64.913 147.749 9 25 Gorenjsko 203.800 81.779 122.021 5 18 Goriško 117.747 58.239 59.508 4 13 Koroško 70.761 24.936 45.825 4 12 11 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Potencialni uporabniki, 1. 1. 2017* Število knjižnic Število občin Območje na območju na območju Št. prebivalcev ožje širše Obalno-kraško 149.248 54.590 94.658 6 11 Osrednjeslovensko 571.738 344.898 226.840 9 29 Pomursko 115.477 55.295 60.182 4 27 Spodnjepodravsko 84.719 68.481 16.238 2 19 Štajersko 237.324 182.012 55.312 3 22 Skupaj 2.065.895 999.716 1.066.179 58 212 * Vir podatkov o prebivalcih: Statistični urad Republike Slovenije, 2017 V Sloveniji je na dan 1. 1. 2017 živelo 2.065.895 prebivalcev v 212 občinah. Največje območje po številu prebivalcev je Osrednjeslovensko (571.738 prebivalcev), ki pa je v slovenskem merilu po številu občin (29 občin) na drugem mestu za Celjskim območjem (36), najmanjše pa je Koroško (70.761 prebivalcev) in obsega 12 občin. Največ prebivalcev izven medobčinske mreže osrednje knjižnice – Mestne knjižnice Ljubljana - je koncentrirano naseljenih na Osrednjeslovenskem območju (344.898 prebivalcev). Najmanj prebivalcev na širšem območju živi na Spodnjepodravskem območju (16.238 prebivalcev), ki ima hkrati tudi samo eno OK na svojem območju, obsega pa veliko število (19) občin. Največ OK (12) je na Celjskem območju in hkrati je na tem območju tudi največje število občin (36) (Preglednica 1). Glede na določilo 17. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe splošna knjižnica deluje v mreži, ki obsega osrednjo in krajevne knjižnice ter postajališča potujoče knjižnice in premičnih zbirk. Mreža je oblikovana tako, da omogoča primerno izvajanje knjižnične dejavnosti v vseh občinah, ki skupaj ustanovijo splošno knjižnico ali s knjižnico podpišejo pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti (Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji). Sedež samostojne knjižnice (osrednja knjižnica) je načeloma v občini z največjim številom prebivalstva izmed tistih, ki so soustanoviteljice ali pogodbene partnerice knjižnice. Iz preglednice (Preglednica 1) lahko ugotovimo, da je mreža občin največja na območjih OOK Vzhodne Slovenije (Celjsko - 36, Pomursko - 27, Štajersko - 22) in najmanjša na območjih Zahodne Slovenije (Obalno-kraško – 11, Goriško - 13). 2.3 | Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (OOK), 2003 V 6. členu Pravilnika OOK je določeno, da ima območna knjižnica lahko domoznansko zbirko za celotno območje, če je taka zbirka posledica zgodovinskega razvoja in če za to dejavnost pridobi soglasje občin, na območju katerih izvaja dejavnost območne knjižnice. Občine so dolžne odobriti take zbirke, če njihove OK domoznanske dejavnosti ne izvajajo na lokalni ravni. Osrednje knjižnice so sicer dolžne izvajati domoznansko dejavnost za območja občin, na katerih delujejo. V primeru sprememb OOK pokrivajo območja glede na situacijo, ki je zakonsko pogojena. Knjižnice lahko izvajajo domoznansko dejavnost tudi izven svojega širšega območja, še posebej OOK, ki izvajajo koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva. V nadaljevanju Pravilnik o OOK (2003) v 11. členu poglavja IV. določa koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva, in sicer pravi: »Območna knjižnica načrtuje in koordinira pridobivanje domoznanskega gradiva za knjižnice na svojem območju, zlasti gradiva, ki se zbira v skladu z zakonodajo o obveznem izvodu. Izvaja informiranje zavezancev za obvezni izvod in posreduje nacionalni knjižnici informacije o zavezancih s svojega območja.« Območna knjižnica seznanja uporabnike z drugimi domoznanskimi zbirkami (tudi v sorodnih kulturnih zavodih, zlasti muzejih in arhivih) na območju (12. člen). Območna knjižnica je dolžna organizirati bibliografsko obdelavo vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega območja v sistemu COBISS, tudi polpubliciranega gradiva, serijskih publikacij in člankov, po 12 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T kriterijih, določenih za potrebe Slovenske bibliografije. Bibliografska obdelava tega gradiva se zagotavlja v knjižnicah, ki to gradivo zbirajo (13. člen). Območna knjižnica določi vrste domoznanskega gradiva, katerih bibliografska obdelava ima prednost in roke za njihovo obdelavo v sistemu COBISS. Izvaja normativno kontrolo in nudi pomoč drugim knjižnicam pri razreševanju identitete lokalnih avtorjev in gesel. Posebno pozornost posveča polpubliciranemu in elektronskemu gradivu (14. člen). Nacionalna knjižnica strokovno koordinira izvajanje domoznanske dejavnosti (15. člen), tako da evidentira zbirke domoznanskega gradiva v državi in jih statistično predstavlja, izvaja normativno kontrolo avtorjev in gesel, določa kriterije za izbor publikacij in člankov za potrebe Slovenske bibliografije ter določa kriterije za hranjenje gradiva. V sodelovanju z OOK izobražuje zaposlene za potrebe izvajanja domoznanske dejavnosti (11.-14. člen). Cilj nove organiziranosti sistema knjižnic je bil vzpostaviti učinkovita in gospodarna informacijska središča na celotnem območju države (več o tem na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ook). 2.4 | Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015, podaljšani do 30. aprila 2017) Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015, podaljšani do 30. aprila 2017 (v nadaljevanju Standardi) kot strokovna priporočila opredeljujejo, da je splošna knjižnica namenjena informiranju in potrebam vseh prebivalcev po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju pismenosti, zato: ● omogoča dostop do knjižničnega gradiva in informacij v knjižničnem informacijskem sistemu in v drugih informacijskih sistemih, kakor tudi rabo knjižničnega gradiva; ● seznanja z dosežki preteklega in sedanjega ustvarjanja ter podpira dialog med kulturami; ● zagotavlja dostop do vseh vrst informacij in gradiva ter uradnih dokumentov, ki so pomembni za lokalno skupnost in posameznika; ● oblikuje zbirko domoznanskega gradiva in informacij; ● se vključuje v vseživljenjsko učenje; ● razvija in utrjuje bralno kulturo, sodeluje pri informacijskem opismenjevanju in spodbuja prebivalce za uporabo knjižnice; ● utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti. V poglavju 4.2 Standardi priporočajo, da se posebna ali domoznanska zbirka knjižničnega gradiva oblikuje ločeno, kadar ima knjižnica najmanj 3.000 naslovov takega gradiva. V poglavju Standardov 5.1.1.1 Strokovni knjižnični delavci z univerzitetno izobrazbo je zapisano, da strokovni knjižnični delavec z univerzitetno izobrazbo vodi domoznansko dejavnost, obdeluje zahtevnejše knjižnično gradivo, skrbi za promocijo knjižnice v njenem okolju, sodeluje, organizira in usklajuje strokovno delo z drugimi sorodnimi ustanovami (muzeji, arhivi, galerijami, itd.), z raziskovalnim delom skrbi za teoretični in praktični razvoj področja. V poglavju 6.2.3 Referenčno območje je zapisano, da je v referenčnem območju za in uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov v knjižnici tudi prostor za domoznansko in druge posebne zbirke, ki se povezujejo s priročnimi skladišči. 13 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 2.5 | Zakon o lokalni samoupravi, 2007 Občina je za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev dolžna zagotavljati splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbeti za kulturno dediščino na svojem območju (21. člen). 3 | ZGODOVINSKI PREGLED IN RAZVOJ DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI SKOZI RAZVOJ SLOVENSKIH KNJIŽNIC Za začetke današnjih osrednjih območnih knjižnic Kodrič-Dačićeva navaja nekdanje javne študijske knjižnice, ki so nastale po letu 1850 v avstrijskih deželah. Po drugi svetovni vojni je Uredba ministrstva za prosveto 1945 na Slovenskem sistematično uvajala (okrajne) študijske knjižnice. Te naj bi »upravnim strukturam, ustanovam in društvom okrožja zagotavljale potrebno strokovno literaturo /…/, predvsem pa naj bi zbirale slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano ter rokopisno gradivo, ki se po svoji vsebini nanaša na okrožje« (Kodrič-Dačić, 2011, str. 20). Študijske knjižnice so torej že od začetka imele nalogo zbiranja domoznanskega gradiva. Prve študijske knjižnice so bile ustanovljene leta 1946 v Mariboru, Celju in Novem mestu, v naslednjih letih so sledile še na Ravnah (1949), Ptuju (1948), v Novi Gorici (1949), Kranju (1950), Kopru (1956) in Murski Soboti (1955) (Glazer, 1963; Kodrič – Dačić, 2011; Odločba, 1955; Rogoznica, 2014). Zakon o knjižnicah je leta 1961 uvedel matične knjižnice. V 35. in 36. členu je bilo opredeljeno, da njene naloge »za območje ene ali več občin opravlja knjižnica, ki jo določi občinski oziroma skupno več občinskih ljudskih odborov /…/«, in še, da se poleg rednih nalog »na svojem področju ukvarja z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižničarske službe in stroke, posreduje izposojo knjižničnega gradiva, vodi registracijo knjižnic in evidenco njihovega knjižničnega gradiva, pomaga pri strokovnem delu knjižničarskega osebja in skrbi za njegovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje«. Zakon o knjižničarstvu iz leta 1982 predvideva, tako Krnel-Umek in Rajh, »da se knjižnice na območju ene ali več občin dogovorijo, katera bo v okviru svoje dejavnosti zbirala in dokumentirala tudi domoznansko gradivo (15. člen). Domoznanska dejavnost nastopa torej kot del knjižnične dejavnosti in ji tako pripada tudi poseben družbeni pomen v okviru sistema družbenega informiranja (4. člen)« (Krnel-Umek, Rajh, 1985, str. 1). Kodrič-Dačićeva tako povzema razvoj: »Študijska knjižnica, ki temelji na znanstveni usmerjenosti, obveznem izvodu ter domoznanski zbirki in domoznanski dejavnosti, je del naše tradicije. Osrednje območne knjižnice, kot so določene v veljavnem zakonu, so s svojimi koordinacijskimi nalogami predvsem naslednice matičnih knjižnic. V praksi pa bolj kot svoji matični vlogi sledijo poslanstvu študijske knjižnice. Domoznanske zbirke in znanje o lokalnem okolju postajajo vse bolj cenjeno in iskano blago« (Kodrič-Dačić, 2011, str. 27-28). Zunaj knjižničarske stroke je raba besede domoznanstvo še vedno manj pogosta in njen pomen manj poznan. Mojca Gedrih je na revijo Jezik in slovstvo naslovila vprašanje o pomenu in rabi besede domoznanstvo. Breda Pogorelec s Filozofske fakultete v Ljubljani ji je takrat odgovorila, da je bila beseda zapisana že leta 1880, kasneje v Pleteršnikovem slovarju in tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in da »bi kazalo v bibliotekarski stroki in drugod ta izraz ponovno uveljaviti, saj za celoto boljšega nimamo na voljo /…/« (Pogorelec, 1981/82, str. 113). Krnel-Umek in Rajh o besedi domoznanstvo ugotavljata, da »je bilo kmalu po drugi svetovni vojni odpravljeno tudi ime za poseben osnovnošolski predmet "domoznanstvo", ki je obsegal zemljepisno in 14 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T zgodovinsko materijo o domovini, pogosto celo o širši. Tako se je izraz umaknil iz praktičnega slovenskega besednjaka /…/, ohranjal, oživljal in širil pa je svoj pomen pri slovenskih knjižničarjih, ki mu s posebno knjižnično dejavnostjo dajejo tudi nov obseg« (Krnel-Umek, Rajh, 1985, str. 2). Sicer pa njun elaborat prinaša pregleden popis domoznanske dejavnosti, tuja in domača teoretična izhodišča, opis domoznanske dejavnosti devetih knjižnic v Sloveniji in razmišljanja o razvoju domoznanske dejavnosti. Razprava o rabi besede ostaja aktualna tudi danes. Bonova (2012) ugotavlja, da so nekatere knjižnice svoje domoznanske zbirke tudi poimenovale in jih tako v svojem in širšem okolju naredile bolj prepoznavne (primer: Pomurjana, Prekmurjana …). Da bi bilo smiselno domoznansko gradivo »zbrati v posebnih zbirkah (domoznanski oddelki), kjer je analitično obdelano in tako uporabniku ponujeno kot domoznanska informacija,« je razmišljal tudi Goropevšek (1995, str. 62). O razvoju pa, da bi bilo »povsem dovolj, če bi nam uspelo dejavnost postaviti vsaj na isti imenovalec (temelje), medtem ko bi v nadgradnji posameznim knjižnicam pustili prosto pot. To pomeni, da bi morale biti metode dela čim bolj poenotene, obseg in kvaliteta dela pa bi bila odvisna od realnih zmožnosti in potreb posameznih knjižnic /…/« (Goropevšek, 1995, str. 65). 4 | STROKOVNA IN METODOLOŠKA IZHODIŠČA ZA POPIS DOMOZNANSTVA V LETU 2017, STANJE NA DAN 31. 12. 2016 Pri pripravi strokovnih izhodišč in metodologije smo preučili zakonodajo in literaturo, ki se nanaša na domoznanstvo v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM, evidentirali podatke, ki jih lahko pridobimo iz letnih statistik knjižnic (BibSiSt Online) in analizirali vprašalnike iz preteklih popisov. Na tej podlagi smo pripravili anketni vprašalnik v spletni aplikaciji (1KA), za vse strokovne termine, ki jih zajema vprašalnik, pa pripravili terminološka pojasnila, ki smo jih oblikovali v domoznanski slovarček (8| TERMINOLOŠKA POJASNILA). 4.1 | Opredelitev problema ZKnj-1 (2001) nalaga vsem splošnim knjižnicam izvajanje domoznanske dejavnosti. Če so vse splošne knjižnice to dejansko udejanjile, so bili v ta namen, poleg meritev razvitosti knjižnic1, izvedeni trije popisi stanja domoznanstva (za leta 2003, 2006, 2009). Prvi popis je bil izveden na premajhnem številu knjižnic, zato rezultati niso bili reprezentativni in uporabni za primerjavo s kasnejšimi rezultati popisov. Naslednja popisa stanja domoznanstva pa sta bila metodološko pomanjkljiva, tako da še vedno nimamo dejanskega prikaza stanja domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah. Vendarle pa je iz analize predhodnih popisov stanja domoznanstva v Sloveniji razvidno, da je izvajanje domoznanske dejavnosti in stopnja razvitosti le-te v splošnih knjižnicah po Sloveniji raznolika. Splošne knjižnice še ne izvajajo določil zakona v celoti in ga različno uresničujejo v praksi. Prav zato si je delovna skupina zadala cilj, da ugotovi stanje knjižnične dejavnosti na področju domoznanstva, kot tudi sive lise, in na tej podlagi pripravi izboljšave. Da bi bili rezultati čim bolj relevantni, smo pripravili strokovna izhodišča (naslonitev na pravne podlage), ustrezno metodologijo, raziskovalne hipoteze in izboljšali anketni vprašalnik. Zasnovan je bil kot spletni vprašalnik in bil posredovan slovenskim splošnim knjižnicam in UKM. 1 Prve meritve razvitosti je CeZaR izvedel leta 2004 (za leto 2002), ker so bili šele takrat sprejeti vsi potrebni podzakonski akti. Leta 2008 so bile sprejete spremembe 11. člena Pravilnika, vendar glede same metodologije izračunavanja razvitosti ni bilo nobenih sprememb. V letu 2009 je CeZaR izvedel meritve razvitosti splošnih knjižnic (57) za leto 2008. 15 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Namen popisa stanja domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah po Sloveniji in v UKM je torej ugotoviti trenutno stanje, predlagati načine za izboljšanje in morda tudi nov pristop, ki bo temeljil na doslednejši in bolj dinamični domoznanski dejavnosti v celoti. Pri tem bo posledično razviden vpliv koordinacije domoznanske dejavnosti pri posameznih splošnih knjižnicah. Navedeni razlogi in 36. člen ZKnj-1 (2001), ki določa knjižnicam, ki izvajajo knjižnično javno službo, da morajo imeti ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva, ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev, ustrezen prostor in opremo ter ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti, so podlage za pripravo strokovnih izhodišč, metodologije in hipotez za pripravo vprašalnika za popis stanja domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM na dan 31. 12. 2016. 4.2 | Hipoteze in cilji Delovna skupina je pripravila hipoteze, ki so vse vezane na izpolnjevanje zakonskih določil, in sicer: 1. H1: Vse splošne knjižnice in UKM zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo domoznansko gradivo (ZKnj-1, 2001, 2. in 29. člen). 2. H2: Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, 13. člen). 3. H3: Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima knjižnica 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, 14. člen). 4. H4: Vse domoznansko gradivo, ki ga hranijo splošne knjižnice in UKM, je obdelano in dostopno v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. 5. H5: Vse splošne knjižnice in UKM digitalizirajo domoznansko gradivo, ki je nato v digitalni obliki dostopno na daljavo. S popisom smo želeli: ● ugotoviti, kakšno je stanje v 58 slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM, in sicer obseg, izbor, strokovna urejenost ter prostor in oprema za domoznansko gradivo na ravni Slovenije in na posameznih območjih OOK glede na zakonske in podzakonske predpise, ● kako na posameznih območjih poteka izvajanje domoznanske dejavnosti glede na zakonske in podzakonske predpise, ● preveriti ustreznost zakonske ureditve domoznanstva in na podlagi analize popisa predlagati dopolnitve, izboljšave ali spremembe normativnih aktov, ● ugotoviti število in usposobljenost strokovnega kadra, ki se ukvarja z domoznansko dejavnostjo in ustreznost števila glede na zakonodajo ter zahteve strokovnih opravil, ● ugotoviti stopnjo sodelovanja med knjižnicami na območju na področju izvajanja domoznanske dejavnosti (glede digitalizacije, sinergijskih učinkov), ● zbrati mnenja in predloge splošnih knjižnic ter predlagati načrte za razvoj domoznanske dejavnosti. 4.3 | Metode in vzorec Dokument zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali in analizirali zakonske predpise in študije, ki opredeljujejo oz. obravnavajo domoznanstvo v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM. Ta del je temeljil na deskriptivni metodi in metodi kompilacije, s pomočjo katerih smo opisali relevantne vidike obravnavanih vsebin, potem ko smo jih analizirali, povezali in smiselno povzeli. 16 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T V empiričnem delu smo, na podlagi strokovnih izhodišč v okviru metode spraševanja, pripravili anketni vprašalnik v spletni aplikaciji 1KA. Pripravili smo dva ločena vprašalnika, enega za 58 slovenskih splošnih knjižnic, pri čemer vprašalnik vključuje tudi njihove organizacijske enote ter drugega za UKM. Dostop do vprašalnika smo posredovali preko elektronskih naslovov, hkrati pa direktorje splošnih knjižnic in ravnateljico UKM prosili, da ga izpolnijo osebe, ki so zadolžene za izvajanje domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah in v UKM. Univerzitetno knjižnico Maribor smo vključili v svoj vzorec, ker le-ta izhaja iz študijske knjižnice in je zaradi zgodovinske vloge izjema v ZKnj-1 (2001) glede opravljanja domoznanske dejavnosti med visokošolskimi knjižnicami. Vprašalnik za UKM smo prilagodili. 4.4 | Vprašalnik Anketni vprašalnik je vseboval 8 vsebinskih področij, vezanih na zakonodajo in druge predpise ter priporočila, in sicer: ● osnovne podatke o knjižnici, ● organizacijo knjižnične domoznanske dejavnosti, ● obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva, ● število in usposobljenost strokovnega kadra v domoznanstvu, ● prostor in opremo za domoznansko gradivo, ● digitalizacijo domoznanskega gradiva, ● sinergijske učinke sodelovanja s knjižnicami na območju, ● predloge za razvoj domoznanske dejavnosti. Preglednica 2: Pregled vsebinskih področij in z njimi povezanih predpisov Pravilnik o pogojih za Pravilnik o Zakon o izvajanje osrednjih Standardi Vsebinska področja knjižničarstvu knjižnične Drugo območnih 2005-2017 (2001) dejavnosti kot knjižnicah (2003) javne službe (2003) Osnovni podatki o knjižnici Sklep 4. sestanka delovne skupine domoznancev OOK, z dne 13. 12. 2011: »Domoznansko Organizacija 2., 16., 24., 27., gradivo se s 1. 1. knjižnične 6., 13., 57., 58. 41. in 29. člen 13. člen 2012 v domoznanske člen (UKM) katalogizaciji dejavnosti označuje v polju 992b z oznako dom. OOK in Cezar o tem obvestita vse splošne knjižnice.« Obseg in izbor IFLA načela za strokovno urejenega 6., 24.,36., 57., hrambo 6., 13. člen 1.2, 4.2 knjižničnega 58. člen knjižničnega domoznanskega gradiva in 17 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Pravilnik o pogojih za Pravilnik o Zakon o izvajanje osrednjih Standardi Vsebinska področja knjižničarstvu knjižnične Drugo območnih 2005-2017 (2001) dejavnosti kot knjižnicah (2003) javne službe (2003) gradiva ravnanje z njim, 2005 Število in 16., 27., 29., 36., usposobljenost 39., 39. a, 39. b, 14. člen 13., 14., 15. člen 5.1.1.1 strokovnega kadra v 40., 69. člen domoznanstvu Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje Prostor in oprema za nacionalno domoznansko 36. člen 13., 14. člen 6.2.3 pomembnega gradivo domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, 2013 Digitalizacija domoznanskega NPK gradiva Sinergijski učinki sodelovanja s knjižnicami na območju Zakon o uresničevanju Predlogi za razvoj javnega interesa domoznanske za kulturo (ZUJIK), dejavnosti 2017, 9., 31., 35. člen 4.5 | Terminska razporeditev Priprava strokovnih in metodoloških izhodišč je razdeljena v dve časovni obdobji: I. 2016: priprava strokovnih izhodišč, metodologije, vprašalnika in pilotno testiranje ● Oblikovanje strokovnih izhodišč in priprava metodologije za popis domoznanstva z upoštevanjem obstoječe terminologije. ● Vnos vprašalnika (splošne knjižnice in UKM) v 1Ka odprtokodno aplikacijo za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si strežnika Centra za družboslovno informatiko FDV, ki je potekal do konca avgusta 2016 (OOK Murska Sobota). ● Preizkus delovanja vprašalnika (stanje na dan 31. 12. 2015) znotraj ožje delovne skupine od 5. do 15. septembra ter od 27. septembra do 3. oktobra 2016. ● Predstavitev vprašalnika delovni skupini domoznancev OOK 28. oktobra 2016 in glede na pripombe redakcija vprašalnika. ● Pilotno testiranje na vzorcu 6 splošnih knjižnic od 9. do 22. novembra 2016. K sodelovanju smo povabili dve OOK (Murska Sobota, Nova Gorica) in 4 OK (Krško, Sežana, Jesenice, Grosuplje). ● Po opravljenem pilotnem testiranju oblikovanje končne verzije vprašalnika v ožji skupini. 18 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T II. 2017: izvedba popisa, analiza popisa in poročilo o stanju ● 11. januarja 2017 NUK posreduje vprašalnik (v pdf obliki) direktorjem 58 splošnih knjižnic in ravnateljici UKM, da strokovne delavce, zaposlene v domoznanski dejavnosti, seznanijo z vsebino do 31. januarja 2017. ● Od 1. do 22. februarja 2017 aktiviran dostop do vprašalnika na spletnem naslovu: http://www.1ka.si/a/2517 in potek popisa v 58 splošnih knjižnicah in UKM. Do izteka roka ga iz opravičenega razloga ni izpolnila ena OK. Po ponovnem pozivu je izpolnjen vprašalnik oddala 8. marca 2017. ● Za popis stanja domoznanske dejavnosti v UKM je bil pripravljen ločen vprašalnik. UKM je po 29. členu ZKnj-1 (2001) namreč edina visokošolska knjižnica, ki se ukvarja z domoznanstvom. ● Po 22. februarju 2017 pregled rezultatov in ugotovitev, da se 47 OK eno vprašanje, zaradi tehničnih težav, ni prikazalo, odgovori pa so bili za analizo pomembni. Zato je bil od 10. do 23. marca 2017 vzpostavljen dodatni dostop do spletne ankete za izpolnitev vprašanja »Dostop do domoznanskega gradiva v osrednji knjižnici (OK) in v krajevnih knjižnicah (KK)«. ● Od 24. marca do 4. aprila 2017 je potekalo združevanje vseh anket in izločanje neuporabnih odgovorov. ● 16. maja 2017 so bili preliminarni rezultati analize predstavljeni na sestanku delovne skupine domoznancev, kjer so bile opažene tudi nekatere površnosti in nelogičnosti (npr. pri vprašanju 4.1 Strokovni delavci, ki skrbijo za domoznansko dejavnost). ● Od 20. maja do 16. junija 2017 preverjanje relevantnosti posredovanih podatkov s strani domoznancev v OOK pred izdelavo analize po območjih. ● Do konca septembra 2017 vnos popravkov, posredovanih s strani domoznancev OOK, v spletne ankete posameznih knjižnic. ● Priprava vzorca analize po območjih na primeru Pomurskega območja. ● Izvedba analize po posameznih območjih OOK. Zaključeno in posredovano do konca februarja 2018. ● Zaključena analiza popisa na nacionalni ravni s predlogom sprememb. ● Poročanje in objava na spletnem naslovu: https://cezar.nuk.uni- lj.si/analize/studije.php 4.6 | Izhodišča za vrednotenje stanja domoznanstva v splošnih knjižnicah in UKM Čeprav domoznanska dejavnost predstavlja v knjižnični dejavnosti nadvse pomembno komponento, je kljub temu vseskozi ostajala nekako v senci in skrita. Resda se je v preteklosti večkrat opozarjalo na problematiko, a sama dejavnost ni zaživela na ravni, ki si jo zasluži. Vidni premiki segajo v osemdeseta leta 20. stoletja, ko so nastala tako rekoč prva pomembna strokovna dela o domoznanski dejavnosti v slovenskih knjižnicah ter v devetdeseta leta, ko je Strokovni svet za knjižničarstvo sprejel dokument Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu, ki je narekoval sodobnejši način dela v razvoju domoznanske dejavnosti, predvsem pa večji posluh za njeno financiranje. Novi Zakon o knjižničarstvu (2001) je to področje knjižnične dejavnosti dosledneje opredelil, iz česar so potem izhajali vsi podzakonski akti: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2003), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (2003) in Pravilnik o razvidu knjižnic (2003). Vse zakonsko sprejete spodbude in podlage za učinkovitejše strokovno delo na tem področju so dvignile pomen in vlogo domoznanske dejavnosti. Spremljanje se izvaja z meritvami o razvitosti knjižnic, v obliki koordinacije domoznanske dejavnosti v NUK, s popisi domoznanske dejavnosti (za leta 2003, 2006, 2009) in s statističnimi meritvami splošnih knjižnic. Navedeni načini so namenjeni preverjanju izpolnjevanja zakonskih določil in uspešnosti politik pri izvajanju domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah. 19 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Za nadaljnje odločitve in predloge sprememb so pomembni izsledki meritev in analiz ter priprava predlogov sprememb za še boljše izvajanje domoznanske dejavnosti na skupnih zakonskih in podzakonskih osnovah, kar ima lahko le pozitiven vpliv tako na izvajanje domoznanske dejavnosti kot tudi posledično na uporabnike in lokalno skupnost. V zadnjih nekaj letih je namreč domoznanska dejavnost deležna vse večje pozornosti, tudi po zaslugi novih storitev, ki so domoznanske vsebine približale različnim ciljnim skupinam na inovativen in aplikativen način. Prav zaradi tega so v zakonodaji potrebne določene spremembe, ki lahko pripomorejo k še skladnejšemu in kreativnemu razvoju domoznanske dejavnosti. Domoznanska dejavnost je s sprejetjem ZKnj-1 (2001) postala dejavnost, ki se mora razvijati v vsaki osrednji knjižnici in se znati približati vsakemu uporabniku, kajti s tem splošne knjižnice vstopajo tudi na področje kulturne dediščine. V obdobju 2003–2013 je bilo v ta namen pripravljenih nekaj strokovnih podlag: ● Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, NUK, 2012; izdelana na podlagi 24. člena ZKnj-1 (2001). ● Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika, NUK, 2012; izdelana na podlagi 13. člena ZKnj-1 (2001). ● Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM za leto 2007 (Smernice za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov, Smernice za izbor gradiva za domoznansko zbirko, Smernice za pridobivanje domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah), NUK, 2009; 1. festival domoznanstva 15. maja 2009 v Kopru. ● Smernice za digitalizacijo knjižničnega gradiva, NUK, 2010. ● Svetovalno delo območnih knjižnic, NUK, 2012. Izdelano a podlagi 8. člena Pravilnika o OOK (2003). ● Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji: ocena depojev v osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor, ZBDS, 2012; 2. festival domoznanstva 21. septembra 2012 na Ravnah na Koroškem. ● Informacijsko-komunikacijska tehnologija v splošnih knjižnicah, NUK, 2010. 5 | REZULTATI IN ANALIZA DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH IN V UKM, STANJE NA DAN 31. 12. 2016 Analiza skupaj z anketo povzema stanje domoznanske dejavnosti splošnih knjižnic skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor. V analizi uporabljamo oznako OK za 48 splošnih knjižnic kot osrednjih knjižnic. OOK je oznaka, ki predstavlja podatke za 10 osrednjih območnih knjižnic, ki so osrednje, poleg tega pa izvajajo še štiri posebne naloge iz Zakona o knjižničarstvu. KK pa je oznaka za organizacijske enote tako OK kot OOK oziroma vseh 58 splošnih knjižnic. V letu 2016 so slovenske splošne knjižnice izvajale knjižnično dejavnost v 271 krajevnih knjižnicah (v nadaljevanju KK), na 93 postajališčih premičnih zbirk ter z 12 bibliobusi, ki so se ustavljali na 720 postajališčih. Med 212 slovenskimi občinami ima eno ali več KK 166 občin, v 39 občinah pa je dejavnost zagotovljena z bibliobusom ali pa s postajališčem premične zbirke. V 8 občinah prebivalstvu ni neposredno dostopna dejavnost splošnih knjižnic, kar pomeni, da nimajo ne KK ne postajališča 20 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T premične zbirke in tudi ne postajališča bibliobusa2. Za vse navedene enote (z izjemo premičnih zbirk in bibliobusov) so bile splošne knjižnice in UKM pozvane, da naredijo popis stanja domoznanske dejavnosti. 5.1 | Osnovni podatki o knjižnici Anketni vprašalnik o domoznanski dejavnosti, stanje na dan 31. 12. 2016, je izpolnilo vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic, od tega 10 OOK in 48 OK, ter UKM (Preglednica 3). Preglednica 3: Splošne knjižnice in Univerzitetna knjižnica Maribor Frekvenca Odstotek Osrednja območna knjižnica (OOK) 10 17 % Osrednja knjižnica (OK) 48 83 % Skupaj 58 100 % Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) 1 100 % 5.2 | Organizacija knjižnične domoznanske dejavnosti 5.2.1 | Domoznanska dejavnost glede na 2., 16., 27. in 29. člen ZKnj-1 Opravljanje domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah je natančno določeno v ZKnj-1 v 2. in 16. členu, za OOK pa še v 27. členu in za UKM v 29. členu ZKnj-1. Preverjali smo (ne)opravljanje te dejavnosti, posebej za OOK (Slika 2) in posebej za OK (Slika 3). Slika 2: Domoznanska dejavnost v OOK glede na 2., 16. in 27. člen ZKnj-1 Vse OOK opravljajo domoznansko dejavnost, ki je opredeljena v 16. členu ZKnj-1 (zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva; organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane z domoznansko dejavnostjo) in prav tako vse dejavnosti iz 27. člena (koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje) (Slika 2). Vse OOK pa ne opravljajo v celoti knjižnične dejavnosti iz 2. člena ZKnj-1, in sicer: od 10 OOK sta dve izjemi: Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica, ki sta navedli, da ne opravljata nalog varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik. UKM opravlja vse domoznanske dejavnosti, ki se nanašajo na 2. in 29. člen ZKnj-1 (zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva; varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik; posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev). 2 Podrobnejši podatki so objavljeni na spletnem mestu: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/stanje_mreze.php 21 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 3: Domoznanska dejavnost v OK glede na 2. in 16. člen ZKnj-1 Vse OK (48) so navedle, da zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Organizacija kulturnih prireditev, ki so povezane z njihovo domoznansko dejavnostjo, se izvaja v 47 od 48 OK (98 %). Te naloge ne opravlja ena knjižnica (Knjižnica Radlje ob Dravi) (Slika 3). Posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev izvaja 37 (77 %) od 48 OK, knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik, pa varuje 22 od 48 OK (46 %) (Slika 3). Primerjava pridobljenih podatkov z analizami prejšnjih vprašalnikov ni možna, saj vprašanja niso bila oblikovana v tej smeri. Glede na to, da so naloge zakonsko predpisane že od leta 2001, vse splošne knjižnice zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Naloge, ki se nanašajo na 2. člen, pa ne opravljajo v celoti. Najslabše je pri varovanju knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, kjer 2 OOK in 24 OK odgovarja, da tega ne izvajajo. Se pravi, da 26 od 58 splošnih knjižnic (44,8 %) ne skrbi za varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik. Glede na rezultate odgovorov ugotavljamo, da splošne knjižnice domoznanske dejavnosti, predpisane v ZKnj-1 (2001), še 15 let od sprejetja zakona leta 2016, ne izvajajo v celoti. Predvsem ne posredujejo bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev. Tudi stanje glede varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, ni na zadovoljivi ravni.3 Razlogi, zakaj ne posredujejo bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, so delno navedeni v poglavju 5.2.6 (Preglednica 9). Glede knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik pa moramo vsekakor vzeti v ozir, da nekatere knjižnice tovrstnega gradiva nimajo in v tem primeru naloge iz 2. člena ZKnj-1 ne morejo izvajati. Med OOK sta to navedli Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica (razvidno tudi iz Poročila o dejavnosti osrednjih območnih knjižnic (OOK): izvajanje posebnih nalog v obdobju 2014-2016)4. Toda v primeru MKL so v vzajemnem katalogu na voljo podatki o knjižničnem gradivu, ki je kulturni spomenik: (https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=py%3D1500%3A1800&db=mkl&mat=allmat erials&sort=py). Za pridobivanje natančnih podatkov in analiz bo treba to vprašanje v prihodnje vsekakor razjasniti in dopolniti. 3 5. člen ZKnj-1 (2001) pravi, da je knjižnično gradivo, ki ima lastnosti kulturnega spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka razglasitve. Ne glede na prvi odstavek se s tem zakonom razglasi za kulturni spomenik naslednje knjižnično gradivo: - kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjižno, kartografsko, notno in podobno gradivo, nastalo pred letom 1800; - arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo značaj Slovenike iz prve alineje 33. člena tega zakona ali pa so kot taki določeni s predpisi o obveznem izvodu. 4 Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/studije.php 22 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.2.2 | Aktivna vključenost organizacijskih enot (KK) v vzajemni bibliografski sistem Splošne knjižnice so s strokovno-organizacijskega vidika v celoti (vseh 58 splošnih knjižnic) povezane v nacionalni vzajemni bibliografski sistem (COBISS), kar pomeni, da je uporabnikom kjerkoli preko spleta omogočen vpogled v zbirke vseh splošnih knjižnic v Sloveniji. Nas je zanimalo, ali to velja tudi za njihove organizacijske enote (krajevne knjižnice). Slika 4: Vključenost organizacijskih enot splošnih knjižnic (KK) v vzajemni bibliografski sistem Rezultati kažejo, da vse KK kot organizacijske enote splošnih knjižnic še vedno niso aktivno vključene v vzajemni bibliografski sistem. Po posredovanih podatkih je takih 3 % (Slika 4), vključno s potujočimi knjižnicami, po čemer eksplicitno nismo spraševali. Anketiranci so navedli, da v vzajemni bibliografski sistem še ni vključena enota Goriške knjižnice Franceta Bevka - Kanal na Goriškem območju in pa enote Matične knjižnice Slavko Grum Litija na Osrednjeslovenskem območju, kjer je dostop delno omogočen v dveh potujočih knjižnicah (kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Vače in Gabrovka), medtem ko v ostalih osmih dostop ni omogočen. Zaključimo lahko, da vsaka organizacijska enota, ki je odprta po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (2003), omogoča dostop do interneta in je tako aktivno vključena v vzajemni bibliografski sistem, kljub temu pa tudi tiste enote, ki so odprte krajši čas, ne smejo biti izven sistema, še predvsem, ker so navadno na območju, kjer imajo prebivalci oteženo dostopnost do večje enote knjižnice. V ZKnj-1 je že leta 2001 zapisano, da je knjižnična dejavnost javna služba, ki se financira iz javnih sredstev ter da se v nacionalni vzajemni bibliografski sistem lahko vključijo vse knjižnice, ki se obvežejo, da bodo upoštevale skupne strokovne osnove za delovanje v tem sistemu. Da pa je knjižnica vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, se šteje, ko je njen lokalni katalog uporabnikom dostopen preko tega sistema (41. člen ZKnj-1). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v 57. členu določa, da mora biti katalog aktivnega dela knjižnične zbirke knjižnice javno dostopen v vzajemnem bibliografskem sistemu ali preko svetovnega spleta najkasneje v roku 6 let od uveljavitve pravilnika, v 58. členu pa, da bi se morale tudi KK oziroma izposojevališča vključiti v vzajemni bibliografski sistem najkasneje v treh letih od uveljavitve pravilnika. To pomeni, da bi morale biti vse organizacijske enote splošnih knjižnic aktivno vključene v sistem od leta 2006 naprej. Stanje v letu 2016 (deset let kasneje) kaže, da 3 % KK ni vključenih v sistem. 5.2.3 | Organizacija strokovne obdelave domoznanskega gradiva Slovenske splošne knjižnice domoznansko gradivo obdelujejo v skladu z Navodili za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega knjižničnega domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah (2013), ki imajo podlago v 24. členu ZKnj-1 (2001) in 6. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). Območna knjižnica je dolžna organizirati bibliografsko obdelavo vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega območja v sistemu COBISS, tudi polpubliciranega gradiva, 23 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T serijskih publikacij in člankov, po kriterijih, določenih za potrebe Slovenske bibliografije. Bibliografska obdelava tega gradiva se zagotavlja v splošnih knjižnicah, ki to gradivo zbirajo glede na določilo 13. člena Pravilnika o OOK (2003). Slika 5: Organizacija strokovne obdelave domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah Domoznansko gradivo v največji meri strokovno obdelujejo na oddelku obdelave (46 splošnih knjižnic oziroma 79 %), sledi obdelava na domoznanskem oddelku (18 splošnih knjižnic oziroma 31 %) in v okviru drugih oddelkov (10 splošnih knjižnic oziroma 17 %). 7 splošnih knjižnic od 58, kar predstavlja 12 %, pa navaja strokovno obdelavo domoznanskega gradiva pod »drugo«, kar pomeni, da imajo obdelavo tega gradiva urejeno drugače in se obdelava ne izvaja v nobenem od zgoraj naštetih oddelkov, kot je to razvidno iz spodnje preglednice (Preglednica 4). Na obeh oddelkih (domoznanskem in na oddelku obdelave) domoznansko gradivo strokovno obdelujejo v 15 splošnih knjižnicah (5 OOK in 10 OK) in tudi v UKM. Preglednica 4: Strokovna obdelava domoznanskega gradiva izven oddelkov knjižnice po območjih OOK Obrazložitev strokovne obdelave Območje Knjižnica domoznanskega gradiva Zaposlena delavka v domoznanstvu je hkrati Dolenjsko Knjižnica Brežice odgovorna za obdelavo gradiva, edina v knjižnici ima tudi dovoljenji B in C. Ne obdelujemo, saj nimamo katalogizatorja; Knjižnica Črnomelj pošljemo v Knjižnico Mirana Jarca NM. Ljudska knjižnica Metlika V okviru OOK. Knjižnica ima en sam prostor, v katerem poteka vse Osrednjeslovensko Knjižnica Medvode pisarniško in strokovno delo (pisarniško delo, obdelava ...). Organiziran specializiran center za domoznanstvo in Mestna knjižnica Ljubljana specialne humanistične zbirke - Slovanska knjižnica. Nimamo oddelkov, ampak se obdelava izvaja v Pomursko Splošna knjižnica Ljutomer pisarni za obdelavo, včasih tudi na izposoji. V Knjižnici Lenart nimamo zaposlenega strokovnega Štajersko Knjižnica Lenart delavca, ki bi posebej skrbel za domoznanstvo. Kot je iz zgornjih navedb razvidno (Preglednica 4), se nekatere OK soočajo tako s kadrovskim oz. strokovnim primanjkljajem kot tudi s prostorsko stisko, kar otežuje obdelavo domoznanskega gradiva. Knjižnica Brežice, ki je navedla, da obdeluje domoznansko gradivo pod drugo, je hkrati označila, da to opravlja tudi v okviru domoznanskega oddelka in oddelka za obdelavo, medtem ko je ostalih šest splošnih knjižnic označilo obdelavo le pod drugo. Nobena od 10 OOK domoznanskega gradiva strokovno ne obdeluje le na domoznanskem oddelku. Polovica OOK (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinska in študijska 24 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T knjižnica Murska Sobota) obdeluje gradivo v okviru domoznanskega oddelka in/ali na oddelku za obdelavo. Na oddelku obdelave ali na drugih oddelkih poteka strokovna obdelava v štirih OOK (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Mestna knjižnica Kranj, Mariborska knjižnica). Posebna izjema je Mestna knjižnica Ljubljana, ki ima specializiran center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke v organizacijski enoti Slovanska knjižnica, kjer obdelujejo vse domoznansko gradivo. UKM obdeluje domoznansko gradivo na domoznanskem oddelku in na oddelku obdelave. 5.2.4 | Dodeljevanje enotno dogovorjene oznake »DOM« domoznanskemu gradivu Bibliografske zapise za domoznansko gradivo morajo knjižnice ustrezno označevati. Na sestanku delovne skupine domoznancev OOK z dne 13. 12. 2011 je bilo izpostavljeno vprašanje o metodah merjenja bibliografske obdelave domoznanskega gradiva na sekundarni ravni. Domoznanski oddelki namreč veliko časa namenjajo obdelavi člankov, vendar tega dela ni zaobjela nobena uradna statistika. Knjižnice so imele različne prakse označevanja domoznanskega gradiva, kar je bilo razvidno iz zbranih podatkov o označevanju domoznanstva s strani koordinacije OOK v NUK, ki jih je zbrala koordinatorica v NUK. Zato je bilo na 4. sestanku delovne skupine domoznancev OOK, z dne 13. 12. 2011, sklenjeno: »Domoznansko gradivo se s 1. 1. 2012 v katalogizaciji označuje v polju 992b z oznako dom. OOK in Cezar o tem obvestita vse splošne knjižnice.« Tako naj bi se označevanje člankov poenotilo na nacionalni ravni z oznako "dom", Institut informacijskih znanosti (v nadaljevanju IZUM) pa je to rešil z dodatnim poljem v 992b, kar bi omogočalo primerljive statistike za vse splošne knjižnice. Enotna merila oziroma metode za prikazovanje obdelave člankov bi morali upoštevati vsi katalogizatorji. Hkrati knjižnice lahko uporabljajo tudi druge, že uveljavljene oznake. V anketnem vprašalniku smo preverili, ali se knjižnice tega sklepa držijo, ga upoštevajo oziroma kako dejansko označujejo svoje domoznansko gradivo. Slika 6: Dodeljevanje enotno dogovorjene oznake »dom« domoznanskemu gradivu v vzajemnem bibliografskem sistemu v splošnih knjižnicah Enotno dogovorjeno oznako »dom« domoznanskemu gradivu v vzajemnem bibliografskem sistemu v podpolju 992b dodeljuje 41 (71 %) slovenskih splošnih knjižnic. Izključno samo to oznako dodeljuje 29 splošnih knjižnic (50 %), medtem ko jih 12 (21 %) dodeljuje poleg enotne oznake "dom" še druge oznake (Slika 6). Poleg enotno dogovorjene oznake »dom« dodeljuje še druge tudi UKM. Navedene druge oznake so v spodnjem pregledu (Preglednica 5). 25 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 5: Druge oznake, poleg enotno dogovorjene, za označevanje domoznanskega gradiva v podpolju 992b po območjih OOK in v UKM Območje Knjižnica Druge oznake poleg enotne “dom” v podpolju 992b Še npr. č172 (članki), ž11 (dom. članki po OK na območju, ž11 -primer za Hrastnik), bibl172 (vodenje Celjsko Osrednja knjižnica Celje osebnih bibliografij), d172 (domoznanske knjižne novosti). Goriška knjižnica Franceta Oznaka dom, ki vsebuje tudi leto in mesec Goriško Bevka Nova Gorica (dom2017feb). Lavričeva knjižnica Ajdovščina dom/letnica domcla/letnica. Oznako dom uporabljamo šele nekaj let, starejše Mestna knjižnica in čitalnica gradivo te oznake nima. Da je gradivo domoznansko, je Idrija razvidno iz elementa idz* v signaturi. Koroško Knjižnica Radlje ob Dravi Rjak, rkt, r (pri nabavi) bzod (za potrebe izposoje) . Dz, dz ko. soba, dz sp, dz arhiv, dz koledarji, dz zbirni Obalno-kraško Kosovelova knjižnica Sežana zapisi ... Mestna knjižnica Izola DomR, domčl, domk, domA. Knjižnica Jožeta Udoviča Osrednjeslovensko Letnica, mesec. Cerknica Oznako katalogizatorja za lokalne potrebe. V podpolju 993b imamo Mestna knjižnica Ljubljana interni Mestna knjižnica Ljubljana domoznanski šifrant, ki vsebuje 30 domoznanskih tematskih oznak. Knjižnica-Kulturni center Pomursko DO. Lendava Pokrajinska in študijska P. knjižnica Murska Sobota Domoznanstvo-primarno, domoznanstvo-sekundarno1, Štajersko Mariborska knjižnica domoznanstvo-sekundarno2. Periodika (domoznanska): perio_domletnica; periodika (mariborenzija): domukmperiomb - UKM domoznanske oznake vezane na posameznika, na primer: vsd=vlastas*_domukm* Enotne oznake »dom« za označevanje domoznanskega gradiva v vzajemnem bibliografskem sistemu v podpolju 992b ne uporablja 17 knjižnic (29 %). Katere oznake uporabljajo te knjižnice za označevanje domoznanskega gradiva, čeprav je bila s sklepom leta 2011 določena enotna oznaka »dom«, je razvidno v preglednici (Preglednica 6). Preglednica 6: Druge oznake za označevanje domoznanskega gradiva po območjih OOK Območje Knjižnica Druge oznake v podpolju 992b Domoznansko gradivo je označeno v signaturi ob Celjsko Knjižnica Velenje inventarizaciji. Doslej smo domoznansko gradivo označevali z interno oznako: d - domoznanstvo (gradivo, ki se kakorkoli nanaša na občini Rogaška Slatina in Rogatec, hranjeno v posebnem prostoru, ni namenjeno izposoji) do - domoznanstvo - izposoja (gradivo, ki se nanaša na Knjižnica Rogaška Slatina občini Rogaška Slatina in Rogatec, hranjeno na posebni polici Domači kraji, namenjeno izposoji) v prihodnje bomo poleg doslej uporabljanega načina označevanja domoznanskemu gradivu dodelili enotno dogovorjeno oznako »dom« v podpolju 992b. 26 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Druge oznake v podpolju 992b Ob prehodu na COBISS3 je bil tak dogovor. Medobčinska splošna Označujemo pa z interno oznako “do” za monografske knjižnica Žalec in “spd” za serijske publikacije. Domoznansko gradivo označujemo z interno oznako dz. tudi domoznansko gradivo v obeh KK je označeno z Dolenjsko Knjižnica Brežice oznako dz. Ostali izvodi znotraj id domoznanskega gradiva so označeni glede na oddelek, kjer so postavljeni. Zapisov ne kreiramo, ampak jih le prevzemamo. Ljudska knjižnica Metlika Domoznanskemu gradivu sicer dajemo interno oznako dg. Označujemo ga v signaturi. Lahko, da bomo v Valvazorjeva knjižnica prihodnje uporabljali oznako »dom«. Ker smo gradivo začeli označevati že pred dogovorjeno Knjižnica Antona Tomaža Gorenjsko oznako, označujemo ga z DZ in oznakami občin, na Linharta Radovljica katere se gradivo nanaša (RA, BL, BB, GO). Knjižnica Ivana Tavčarja Z interno oznako dz v polju 996/997. Škofja Loka Gradivo označujemo od začetka vzpostavitve Obalno-kraško Mestna knjižnica Piran domoznanske zbirke z oznako “d” in v dogovoru s predlagatelji oznake “dom” smo obdržali “d”. Osrednjeslovensko Cankarjeva knjižnica Vrhnika V podpolje 996r vpišemo oznako »dom« (leto). Knjižnica Franceta Balantiča Ker je domoznansko gradivo postavljeno v posebni Kamnik zbirki, to označimo v signaturi z interno oznako DO. Enotno dogovorjeno oznako »dom« smo uporabljali do 1. 4. 2009, ko smo se kot knjižnica izločili iz Mestne Knjižnica Medvode knjižnice Ljubljana in postali samostojni javni zavod. Da bi ločili dotedanje in naše nove domoznanske zapise, smo se odločili za oznako DGM. Matična knjižnica Slavko Ker za ta dogovor nismo vedeli. Pri obdelavi gradiva pa Grum Litija že v signaturi označimo domoznansko gradivo. Zaradi kadrovske podhranjenosti bomo zadeve uredili Javni zavod Knjižnica Gornja Pomursko ob novi zaposlitvi; za gradivo lokalnih ustvarjalcev Radgona imamo seznam, ki nam služi pri poročanju. Knjižnica Franca Ksavra Spodnjepodravsko V polju 610 Domoznanska zbirka SIKORM. Meška Ormož Knjižnica Josipa Vošnjaka Štajersko Ker uporabljamo interno oznako “d”. Slovenska Bistrica Knjižnice pojasnjujejo, da uporabljajo svoje interne oznake za označevanje domoznanskega gradiva, ki jih tudi navajajo (Preglednica 6). Odločitev za svojo interno oznako splošne knjižnice argumentirajo z razlogi, da niso vedele za ta odgovor ali da so že pred dogovorom uporabljali svoje oznake in so jih tudi ohranili ipd. Glede na koordinacijsko nalogo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva bodo morale OOK na osmih območjih (Preglednica 6) temu posvetiti dodatno pozornost, še posebej, ker so glede na 13. člen Pravilnika o OOK (2003) dolžne organizirati bibliografsko obdelavo vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega območja v sistemu COBISS, tudi polpubliciranega gradiva, serijskih publikacij in člankov, po kriterijih, določenih za potrebe Slovenske bibliografije za vse splošne knjižnice na območju, ki to gradivo zbirajo. Podatki o bibliografski obdelavi domoznanskega gradiva se zbirajo tudi s statističnimi meritvami. 27 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.2.5 | Dejavnosti za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti Za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti imajo nadvse pomembno vlogo različne dejavnosti, na podlagi katerih postaja domoznanska dejavnost posamezne knjižnice tudi bolj prepoznavna. Slika 7: Dejavnosti za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah Kot prikazuje Slika 7, sta najpogostejši dejavnosti za predstavitev zbirk domoznanskega gradiva in dejavnosti organizacija domoznanskih prireditev in razstavna dejavnost. Ti dve dejavnosti je namreč izbralo 56 splošnih knjižnic (97 %). Organizacija kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo knjižnic, je knjižnicam naložena s 16. členom ZKnj-1 (2001) in tudi z 11. členom Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (2003): »Knjižnica organizira prireditve, s katerimi promovira svoje knjižnične zbirke in svoje storitve. Uporabnikom omogoča prost vstop na te prireditve«. Na podlagi slike (Slika 7) še ugotavljamo, da se v najmanjši meri (pod 50 %) opravljajo dejavnosti, ki so vezane na pripravo biografskih gesel za biografski leksikon v elektronski obliki, kar seveda zakonsko ni določeno, in domoznanske dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami, kar pa je zakonsko določeno.5 Slednjo dejavnost opravlja le 24 splošnih knjižnic (41 %), kar kaže, da 34 splošnih knjižnic (59 %) ne izvaja dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami s področja domoznanske dejavnosti. UKM opravlja vse navedene dejavnosti, razen domoznanske dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. V vprašalniku je bila možnost “drugo”, tj. opisno odgovarjanje, v kolikor njihove dejavnosti na področju domoznanske dejavnosti, poleg ponujenih, zajemajo še kaj drugega. Druge dejavnosti za predstavitev zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti so navedli respondenti 9 knjižnic (16 %) in so zbrane v spodnji preglednici (Preglednica 7). 5 Splošna knjižnica lahko v okviru domoznanskih nalog na področju dejavnosti za skupine uporabnikov s posebnimi potrebami, tudi v sodelovanju z drugimi knjižnicami, organizira posebne zbirke knjižničnega gradiva, vendar le takrat, ko ima najmanj 5000 naslovov takega gradiva (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003). 28 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 7: Druge dejavnosti knjižnic na področju domoznanske dejavnosti po območjih OOK in v UKM Območje Knjižnica Dejavnosti knjižnic, ki jih izvajajo poleg navedenih Osrednja knjižnica Celjsko Mednarodno sodelovanje. Celje Vnašanje enot digitaliziranega in digitalnega gradiva in njihovo opremljanje z metapodatki (po standardih Dublin core) v Knjižnica Velenje administrativnem vmesniku brskalnika po digitalni domoznanski zbirki Knjižnice Velenje. Občinska knjižnica Gorenjsko Projekt Kako so včasih živeli. Jesenice Kosovelova Obalno-kraško Svetovanje uporabnikom pri ravnanju. knjižnica Sežana Zagotavljanje / posredovanje e-domoznanskih informacij na Mestna knjižnica daljavo, sodelovanje s posamezniki, ustanovami, društvi, Piran organizacijami v naši občini. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Raziskovalna dejavnost. Koper Knjižne uganke za osnovnošolce, ki potekajo enkrat mesečno, obravnavajo vsaj enkrat na leto tudi domoznansko vsebino (v decembrski uganki 2016 so se otroci seznanili s pokojnim skladateljem Janezom Tometom iz Preske in z vokalno skupino Osrednjeslovensko Knjižnica Medvode Sorške kresnice, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič Sora, v Knjižni uganki v maju 2016 so se imeli otroci možnost seznaniti z Zbirko umetniških del Knjižnice Medvode ...). Mestna knjižnica Pomoč drugim knjižnicam pri katalogizaciji posebnih Ljubljana domoznanskih zbirk. Odgovorni smo za izid dveh domoznanskih publikacij. Prva je zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, ki izhaja na dve leti (vse od leta 1969), v knjižnici skrbimo za izid od 2010. Razdeljeno je na sedem poglavij, v katerih je predstavljeno naše področje z različnih vidikov, na koncu pa zbornik prinaša bibliografijo monografskih publikacij in člankov za obdobje dveh Mestna knjižnica let. Druga publikacija je domoznanska knjižna zbirka, ki vsako leto Grosuplje prinaša novo knjigo in se nanaša na enega od naših avtorjev. V tej zbirki smo do zdaj predstavili naslednje avtorje: Ana Gale: skozi našo vas, narodopisno knjigo Antona Markuna, Gospa Mihaela iz Višnje Gore, Neznani Ivan Zorec Mihaela Glavana, Zgodbe z razglednic občine Ivančna Gorica, Novi svet: ljudje in vizije: izbrani odlomki iz dvanajstih Adamičevih knjig, razglednice z zgodbami: Občina Grosuplje avtorice Marije Samec. Skrbništvo posebnih zbirk, upravljanje s kulturno dediščino, UKM raziskovalna dejavnost, referalna dejavnost. Knjižnice promovirajo domoznansko dejavnost tudi preko različnih projektov, kot je to razvidno iz preglednice (Preglednica 7). Posebna omemba gre prav gotovo mednarodnemu sodelovanju, na podlagi česar postaja dejavnost prepoznavna tudi v mednarodnem okolju, potem raziskovalni dejavnosti, s katero se odpirajo vrata v interdisciplinarnost in globalna povezovanja, ter seznanjanju z domoznanskimi vsebinami vseh generacij, od najmlajših naprej. 29 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije pa domoznanski dejavnosti ponuja številne možnosti, da kulturno dediščino in njene vsebine prikaže v digitalni obliki. Temu bi morale knjižnice v prihodnje posvečati vse več pozornosti. 5.2.6 | Izdelovanje bibliografij Bibliografija je veda o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij ter strokovno urejen popis bibliografskih enot, npr. bibliografija knjig, časopisja, člankov, prevodov.6 2. člen ZKnj-1 (2001) določa posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev kot eno izmed dejavnosti knjižnice. Izdelava bibliografij je strokovna dejavnost, za katero so ravno bibliotekarji najbolj usposobljeni. Tako knjižnice med svojimi storitvami ponujajo izdelavo bibliografij. Bibliografije nedvomno pripomorejo k izboljšanju obveščanja uporabnikov tudi o domoznanskem knjižničnem gradivu in posledično k njegovi uporabi. V anketnem vprašalniku nas je zanimalo, koliko knjižnic to storitev ponuja in v kakšni obliki. Slika 8: Izdelovanje bibliografij v slovenskih splošnih knjižnicah Na zastavljeno vprašanje nista odgovorili 2 splošni knjižnici (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Splošna knjižnica Slovenske Konjice), tako da so v analizi zajeti odgovori 56 splošnih knjižnic. Od teh bibliografij ne izdeluje 25 (45 %), ostalih 31 splošnih knjižnic (55 %) pa jih, in to bodisi v tiskani in/ali elektronski obliki. V tiskani obliki bibliografije izdeluje 21 splošnih knjižnic (38 %), v elektronski obliki 24 splošnih knjižnic (43 %), od tega v obeh oblikah 14 splošnih knjižnic (25 %) (Slika 8). UKM izdeluje bibliografije v tiskani in elektronski obliki. Na podlagi odgovorov prav tako ugotovimo, da bibliografije izdelujejo vse OOK. Te storitve torej ne izvajajo manjše splošne knjižnice, in sicer 25 OK (45 %) (Preglednica 8). Preglednica 8: Območja OOK s številom OK, ki ne izdelujejo bibliografij Območje Število OK, ki ne izdelujejo bibliografij Celjsko 5 Dolenjsko 5 Osrednjeslovensko 3 Gorenjsko 3 Koroško 3 Goriško 2 Pomursko 2 Spodnjepodravsko 1 6 Bibliotekarski terminološki slovar, str. 44. 30 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Število OK, ki ne izdelujejo bibliografij Štajersko 1 Skupaj 25 Od 25 OK so respondenti iz 20 knjižnic navedli razloge, zakaj ne izdelujejo bibliografij, ostalih 5 odgovora ni podalo (1 knjižnica Celjskega območja – Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, 4 knjižnice Dolenjskega območja – Knjižnica Brežice, Knjižnica Črnomelj, Knjižnica Kočevje in Valvazorjeva knjižnica Krško). Razlogi so razvidni iz spodnje preglednice (Preglednica 9). Preglednica 9: Razlogi za (ne)izdelovanje bibliografij po območjih OOK Območje Ime knjižnice Razlogi, zakaj se bibliografije ne izdelujejo Knjižnica Mileta Celjsko Ker je to šele v načrtu. Klopčiča Zagorje ob Savi Knjižnica Toneta Nimamo katalogizatorja z vsemi licencami. Seliškarja Trbovlje Gradivo, ki je domoznansko in obdelano, je razvidno na Knjižnica Šentjur COBISS/OPACU; neobdelano je urejeno tako, da ga lahko zaposleni in uporabnik pregleda. Medobčinska splošna Pomanjkanje kadra. knjižnica Žalec Dolenjsko Knjižnica Sevnica Še ni bilo potrebe. Knjižnica dr. Toneta Gorenjsko Ni kadra. Pretnarja Tržič Knjižnica Ivana Tavčarja Pomanjkanje kadra. Škofja Loka Ljudem pomagamo pri vnosu njihovih del v COBISS, Občinska knjižnica posebnih bibliografij pa ne izdelujemo zaradi kadrovskih in Jesenice časovnih ovir. Knjižnica Cirila Kosmača Goriško Ni kadra. Tolmin Zaloga domoznanskega gradiva je razmeroma majhna, kar Mestna knjižnica in velja še zlasti za letni dotok. Pri uporabnikih ne opažamo čitalnica Idrija potreb po posredovanju informacij na ta način. Koroško Knjižnica Dravograd Premalo kadra. Knjižnica Ksaverja Ni povpraševanja – izdelajo se v OOK na Ravnah. Meška Slovenj Gradec Knjižnica Radlje ob Pomanjkanje kadra, manjše število avtorjev na tem Dravi območju, to opravlja OOK. Osrednjeslovensko Knjižnica Domžale Ni se pokazala potreba po izdelavi. Za zdaj še ni bilo potrebe oziroma povpraševanja, poleg Knjižnica Logatec tega je težava tudi časovna stiska, po nujnosti žal domoznanstvo pade na zadnje mesto. Knjižnica Medvode Za zdaj ni bilo poizvedovanja, poleg tega nam manjka kadra. Javni zavod Knjižnica Pomursko Nimamo kadra. Gornja Radgona Splošna knjižnica Premalo kadra. Ljutomer Knjižnica Franca Ksavra Spodnjepodravsko Pomanjkanje strokovnega kadra. Meška Ormož Štajersko Knjižnica Lenart Nimamo strokovnega delavca. Rezultati kažejo, da splošne knjižnice bibliografij najpogosteje ne izdelujejo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra (11), sledi navedba, da doslej s strani uporabnikov še ni bilo potrebe oziroma 31 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T povpraševanja za izdelavo bibliografij (6). Med razlogi so navedeni še naslednji: časovna stiska (2), opravlja OOK (2), premajhna zaloga domoznanskega gradiva (1), imajo v načrtu (1), ker je domoznansko gradivo obdelano in razvidno v sistemu COBISS, neobdelano pa pregledno urejeno (1). 5.2.7 | Promocija domoznanskih vsebin S promocijo javno predstavimo domoznansko dejavnost in lokalno okolje ozaveščamo o pomenu knjižnice in njenih dejavnosti. Promocija domoznanskih vsebin lahko znatno obogati ponudbo knjižnice, kajti skozi te vsebine se kulturna dediščina lokalnega okolja približa uporabnikom in obiskovalcem knjižnice iz domačega okolja kot tudi od drugje. V kolikšni meri so domoznanske vsebine promovirane v slovenskih splošnih knjižnicah, je razvidno iz spodnje slike (Slika 9). Slika 9: Promocija domoznanskih vsebin v splošnih knjižnicah Glede na odgovore respondentov se domoznanske vsebine promovirajo v 57 (98 %) splošnih knjižnicah (10 OOK in 47 OK) in v UKM. Ne promovirajo se v eni OK (2 %) na Celjskem območju, in sicer v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi, kjer so navedli, da to načrtujejo v bližnji prihodnosti. 5.2.7.1 | Medijske poti za promocijo domoznanskih vsebin Za promocijo domoznanskih vsebin imajo knjižnice z razvojem spleta in digitalizacije na voljo različna sredstva oglaševanja in različne medijske poti. V osnovi pa se knjižnice, kot javni zavodi, morajo predstavljati na spletu in s tem prebivalcem omogočiti dostop do informacij o sebi in svojem delovanju. V splošno vsebino, v informacije javnega značaja, sodi tudi domoznanska dejavnost, kjer se predstavlja identiteta in ustvarjalnost lokalne skupnosti (povz. po Novljan, Spletne strani splošne knjižnice, 2003). V kolikšni meri knjižnice uporabljajo posamezne vrste promocije in katere med njimi so najbolj pogoste, prikazujeta spodnji sliki (Slika 10 in Slika 11). Slika 10: Število splošnih knjižnic, ki promovirajo domoznanske vsebine 32 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Kot je razvidno iz slike (Slika 10), knjižnice izmed ponujenih možnosti svoje domoznanske vsebine v največji meri promovirajo preko spletnih strani in portalov (56 splošnih knjižnic oziroma 97 %), kar je tudi osnova za prepoznavnost neke institucije in njenega dela. Sledijo socialna oziroma družbena7 omrežja (52 splošnih knjižnic oziroma 90 %), tiskani mediji (49 splošnih knjižnic oziroma 84 %), promocijski material (46 splošnih knjižnic oziroma 79 %), radio (44 splošnih knjižnic oziroma 76 %), najmanj pa uporabljajo promocijo preko televizije (32 splošnih knjižnic oziroma 55 %), čeprav je tudi ta medij dobro zastopan. UKM promovira domoznanske vsebine preko vseh navedenih medijskih poti. Za pridobitev tovrstnih podatkov smo oblikovali pol odprti tip vprašanja, kar pomeni, da smo poleg ponujenih možnosti dali na voljo tudi način promoviranja domoznanskih vsebin pod “drugo”. To možnost je izbralo 6 splošnih knjižnic (10 %) in UKM (Preglednica 10). Preglednica 10: Promocije domoznanskih vsebin po območjih OOK Območje Knjižnica Drugi načini promocije domoznanskih vsebin Celjsko Osrednja knjižnica Celje Osebni stiki ob različnih priložnostih. Dolenjsko Knjižnica Mirana Jarca Publicistična in založniška dejavnost. Novo mesto Koroško Z razstavami in vključitvijo domoznanskih vsebin v druge Knjižnica Radlje ob dejavnosti, prireditve, projekte (bralna značka za odrasle, Dravi pravljične ure, potopisna predavanja). Obalno-kraško Kosovelova knjižnica Druge predstavitve v javnih zavodih, krajevnih skupnostih, za Sežana zaprte skupine. Pomursko Javni zavod Knjižnica Izdana literarna dela predstavimo na literarnih večerih. Gornja Radgona Spodnjepodravsko Knjižnica Franca Ksavra Ustno. Meška Ormož Javni dogodki, razstavna dejavnost v UKM in izven nje, ulične UKM postavitve razstav. Šest splošnih knjižnic je navedlo, da se poleg zgoraj prikazanih medijskih poti (Slika 10 in Slika 11) predstavljajo tudi preko ustne komunikacije, v okviru različnih prireditev in predstavitev kot tudi v publicistični in založniški dejavnosti (Preglednica 10). UKM dodaja zanimivo razstavno dejavnost v obliki ulične postavitve. Vse to, poleg utečenih medijskih poti, še dodatno prispeva k promociji domoznanskih vsebin tako v lokalnem okolju kot tudi širše. 5.2.7.2 | Družbena omrežja za promocijo domoznanskih vsebin Z uveljavitvijo družbenih omrežij so se pojavile številne možnosti za brezplačno promocijo domoznanskih vsebin, s čimer se lahko znatno poveča prepoznavnost domoznanskih vsebin in vsebin slovenske kulturne dediščine v ožjem kot tudi širšem okolju. V anketnem vprašalniku smo preverili, katera družbena omrežja knjižnice najpogosteje uporabljajo za promocijo domoznanskih vsebin. 7 Gliha Komac priporoča uporabo zveze družbena omrežja, ker je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben. Vir: Doc. dr. Nataša Gliha Komac: Socialna, družbena in družabna omrežja. Ljubljana: Lektorsko društvo Slovenije. Pridobljeno 28. 7. 2017 s spletne strani http://www.lektorsko-drustvo.si/zunanje-sodelovanje/socialna-druzbena- in-druzabna-omrezja. 33 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 11: Promocija domoznanskih vsebin preko družbenih omrežij in število splošnih knjižnic, ki jih uporabljajo Domoznanske vsebine na družbenih omrežjih promovira 52 splošnih knjižnic (vseh 10 OOK in 42 OK), 6 jih ni podalo odgovora (Celjsko območje - Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi; Dolenjsko – Knjižnica Kočevje; Goriško – Mestna knjižnica in čitalnica Idrija; Obalno-kraško – Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica; Pomursko – Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona; Štajersko – Knjižnica Lenart). 52 splošnih knjižnic (90 %) in UKM imajo vzpostavljene strani oziroma profile na družbenem omrežju Facebook, medtem ko se za ostala družbena omrežja ne odločajo tako pogosto. Na družbenem omrežju YouTube promovira domoznanske vsebine 12 splošnih knjižnic (21 %), na Instagramu 2 knjižnici (3 %), na Pinterestu 1 splošna knjižnica (2 %). Na Snapchatu promocija še ni zaživela. Poleg navedenih možnosti so respondenti 4 splošnih knjižnic pod možnost “drugo” navedli Twitter, UKM pa domblog. Pri tem velja poudariti, da je Facebook resnično najbolj prepoznavno in priljubljeno družbeno omrežje. Žal ne doseže vseh uporabnikov, zato je za prepoznavnost in večji uspeh promocije potrebno vključevati še druge komunikacijske kanale in jih med seboj povezovati, predvsem tiste, kjer je prisotno ciljno občinstvo. Za optimalni izkoristek pri uporabi družbenih medijev je potrebno tudi strateško načrtovanje promocije vsebin. Podatki zadnje raziskave o prisotnosti in uporabi družbenih medijev kažejo, da knjižnice najpogosteje uporabljajo družbena omrežja kot promocijsko orodje, kot spletno (internetno) oglasno desko. Med najbolj priljubljenimi družbenimi omrežji sta Facebook in Twitter (Lah, 2017)8, kar pa rezultati našega anketnega vprašalnika ne potrjujejo, saj promocije domoznanske dejavnosti preko družbenega omrežja Twitter skorajda ni (samo 4 knjižnice). 8 Družbeni mediji so v prvi vrsti komunikacijska orodja in kot take jih je smiselno tudi izkoristiti. Uporabniki družbenih omrežij z njihovo pomočjo navezujejo in ohranjajo stike z družinskimi člani, prijatelji in znanci, z njimi komunicirajo, se pogovarjajo, sprašujejo, pridobivajo informacije in se izobražujejo. Načeloma je uporabnikom malo mar za to, kaj želijo v družbenih medijih povedati in pokazati podjetja ter različne organizacije, tudi knjižnice. Vzpostavljanje komunikacije z uporabniki v družbenih medijih zato ni ravno preprosta naloga. Pozornost uporabnikov na družbenih medijih pridobimo, če znamo na zanimiv in zabaven način pripraviti in ponuditi zanje koristne vsebine. Šele, ko nam uspe pridobiti njihovo naklonjenost, ko nas prepoznajo kot relevanten izobraževalni in informacijski vir, bodo želene pozornosti deležne tudi naše promocijske vsebine in aktivnosti. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov? Če hočemo izkoristiti družbene medije za to, da z njihovo pomočjo pridobimo nove uporabnike, moramo stopiti v njihove čevlje in se posvetiti njihovim potrebam in problemom, s katerimi se ukvarjajo. Družbene medije je v tem pogledu smiselno izkoristiti kot kanal za posredovanje izobraževalnih in informativnih vsebin, ki so v prvi vrsti koristne za uporabnika. Šele ko bo uporabnik v vsebinah, s katerimi želimo pritegniti njegovo pozornost, prepoznal korist zase, se bo nanje odzval, tudi z obiskom knjižnice. Vir: Lah, S. (2017). Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije? (dostopno na http://blog.cobiss.si/2017/06/27/zakaj-knjiznicarji-potrebujejo- druzbene-medije/). 34 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.2.8 | Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2008) predpisuje za javne zavode na področju kulture obveznost priprave strateških načrtov. Načrtovanje dela, najsi bo to v kratkoročnem ali v dolgoročnem obdobju, je izjemno pomemben del sleherne dejavnosti. Tudi domoznanske, kot dela dejavnosti splošne knjižnice, kajti prav načrtovanje zagotavlja vzpostavitev sodobnih in kakovostnih storitev ter optimalno ohranitev in dostopnost slovenske pisne kulturne dediščine. Hkrati pa ne smemo pozabiti na pomen domoznanske dejavnosti in njeno dodano vrednost lokalnemu okolju, kar naj bi se posledično kazalo na obisku in uporabi domoznanske zbirke. zaposlitev strokovnega delavca za domoznansko 8 dejavnost oblikovanje samostojnega domoznanskega oddelka 11 drugo: 24 poudarek na ustreznem varovanju in zaščiti gradiva 29 (skladno z načeli IFLA) oblikovanje domoznanske zbirke 28 0 10 20 30 40 Slika 12: Število splošnih knjižnic glede načrtov na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju Na vprašanje o načrtih na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju je odgovorilo vseh 58 splošnih knjižnic in UKM. Izmed navedenih predlogov knjižnice v največji meri načrtujejo oblikovanje domoznanske zbirke (28 splošnih knjižnic oziroma 48 %) in pa ustrezno varovanje in zaščito gradiva (skladno z načeli IFLA) (29 splošnih knjižnic oziroma 50 % in UKM). Oblikovanje samostojnega domoznanskega oddelka načrtuje 11 splošnih knjižnic (19 %), zaposlitev strokovnega delavca za domoznansko dejavnost pa 8 splošnih knjižnic (14 %). Preglednica 11: Načrti za urejanje domoznanske dejavnosti (triletno obdobje) v splošnih knjižnicah po območjih OOK in v UKM Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v Območje Knjižnica naslednjem triletnem obdobju Večji obseg domoznanske dejavnosti v KK, raziskovalni Celjsko Osrednja knjižnica Celje domoznanski projekti in promocija domoznanske dejavnosti. Zbiranje in obdelava dodatnega domoznanskega gradiva (letni načrti dela in programi zavodov in podjetij), obdelava Knjižnica Velenje slikovnega in vizualnega gradiva, obdelava z metapodatki neobdelanih enot digitalnega domoznanskega gradiva in promocija digitalne domoznanske zbirke. Knjižnica Mileta Promocija domoznanske dejavnosti, objave na portalih. Klopčiča Zagorje ob Savi Medobčinska knjižnica Pridobiti nove prostore. Žalec Knjižnica Mirana Jarca Urejanje gradiva, pridobivanje gradiva, oživljanje kulturne Dolenjsko Novo mesto dediščine, ureditev prostorov domoznanskega oddelka. Obdelava in inventarizacija neinventariziranega gradiva, Knjižnica Brežice digitalizacija, objave na Kamri, dLib-u. 35 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v Območje Knjižnica naslednjem triletnem obdobju Valvazorjeva knjižnica V prihodnjih treh letih načrtujemo selitev domoznanstva v Krško preurejene prostore znotraj kapucinskega samostana. Knjižnica Antona Gorenjsko Tomaža Linharta Digitalizacija gradiva. Radovljica Knjižnica Ivana Tavčarja Za to obdobje nimamo podrobnega načrta. Nadaljevali Škofja Loka bomo z zbiranjem. Goriška knjižnica Dokončna ureditev in postavitev posebnih domoznanskih Goriško Franceta Bevka Nova zbirk (likovno gradivo, zemljevidi, zapuščine). Gorica Trenutno nimamo izdelanih načrtov, čutimo pa potrebo po Mestna knjižnica in bolj načrtnem organiziranju te dejavnosti - prostor, oprema, čitalnica Idrija zaposlitev. Knjižnica Cirila Kosmača Digitalizacija razglednic, obdelava čim večjega števila Tolmin člankov. Koroška osrednja knjižnica dr. Franceta Zaposlitev dodatnega strokovnega delavca za Koroško Sušnika Ravne na domoznanstvo. Koroškem Osrednja knjižnica Obalno-kraško Prenova oddelka za vodene oglede. Srečka Vilharja Koper Knjižnica Bena Digitalizacija člankov in drugega gradiva. Zupančiča Postojna Kosovelova knjižnica Osveščanje vseh zaposlenih o pomenu domoznanske Sežana dejavnosti. Razvoj dejavnosti katalogizacije domoznanskih tematik ter Mestna knjižnica Osrednjeslovensko prenova domoznanske spletne strani in spletne Ljubljana bibliografije. Mestna knjižnica Dopolnjevanje in urejanje domoznanske zbirke, elektronski Grosuplje biografski leksikon. Knjižnica Franceta Ureditev zbirke drobnega tiska. Balantiča Kamnik Nadaljevanje dosedanjega načina dela, prizadevanje za Knjižnica Medvode nadgradnjo knjižnice in s tem pridobitve novih prostorov, tudi domoznanskega kotička. Matična knjižnica Širitev dostopnosti - digitalizacija, on line dostopi do Slavka Gruma Litija nekaterih zbranih vsebin (objava na Kamri ...) Knjižnica – kulturni Pomursko Dopolnjevanje zbirke z novim gradivom. center Lendava Knjižnica Josipa Štajersko Vošnjaka Slovenska Dopolnjevanje domoznanske zbirke. Bistrica UKM Povezovanje znotraj knjižnice – digitalizacija, repozitorij. Drugi načrti 23 splošnih knjižnic (6 OOK in 17 OK; 1 OK načrtov ni podala v pisni obliki) in UKM na področju domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju so navedeni v preglednici (Preglednica 11). Načrti so razvojno naravnani na podlagi obstoječega stanja. Tako splošne knjižnice načrtujejo dopolnjevanje zbirk ali oddelkov ter obdelavo še neobdelanega domoznanskega gradiva vključno z drobnim tiskom. V več splošnih knjižnicah načrtujejo digitalizacijo gradiva in pa promocijo domoznanske dejavnosti. Vsekakor pa velja izpostaviti načrt Osrednje knjižnice Celje za povečanje obsega domoznanske dejavnosti v KK, kar bi pravzaprav moralo biti v strateških načrtih vseh splošnih knjižnic. 36 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.2.9 | Sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z drugimi sorodnimi ustanovami Aktivno strokovno in organizacijsko sodelovanje knjižnic z drugimi ustanovami lahko znatno pripomore k učinkovitejšemu delovanju in prepoznavnosti splošnih knjižnic tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju in/ali mednarodni ravni. S katerimi ustanovami slovenske splošne knjižnice sodelujejo, organizirajo in usklajujejo strokovno delo, smo preverili v vprašalniku (možnih je bilo več odgovorov). Slika 13: Število splošnih knjižnic, ki sodelujejo, organizirajo in usklajujejo strokovno delo z drugimi sorodnimi ustanovami Slovenske splošne knjižnice se pri svojem delu v največji meri povezujejo z drugimi knjižnicami in z društvi, zavodi, združenji in lokalnimi skupnostmi (53 splošnih knjižnic oziroma 91 %). Sledi sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z muzeji (51 splošnih knjižnic oziroma 88 %), z osnovnimi šolami (47 splošnih knjižnic oziroma 81 %), z arhivi (34 splošnih knjižnic oziroma 59 %) in s srednjimi šolami (32 splošnih knjižnic oziroma 55 %). V manjši meri poteka to povezovanje z galerijami (22 splošnih knjižnic oziroma 38 %) in z višjimi in/ali visokimi šolami (10 splošnih knjižnic oziroma 17 %) (Slika 13). UKM sodeluje, organizira in usklajuje strokovno delo z vsemi drugimi sorodnimi ustanovami, ki so bile zajete v vprašanju. V preglednici (Preglednica 12) je 6 splošnih knjižnic in UKM navedlo, s kom, poleg navedenih sorodnih ustanov, še sodelujejo, organizirajo in usklajujejo strokovno delo. Preglednica 12: Druga sodelovanja, organiziranost in uskladitev strokovnega dela po območjih OOK Sodelovanje, organizacija in usklajevanje strokovnega dela še Območje Knjižnica z drugimi ustanovami Celjsko Osrednja knjižnica Celje Posamezniki/zbiralci (imetniki) domoznanskih gradiv. Knjižnica Mirana Jarca Dolenjsko Znanstvene institucije (ZRC SAZU). Novo mesto Občinska knjižnica Gorenjsko Ljudsko univerzo Jesenice. Jesenice Koroška osrednja Koroško knjižnica Zamejstvo (knjižnice, inštituti, društva). dr. Franceta Sušnika 37 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Sodelovanje, organizacija in usklajevanje strokovnega dela še Območje Knjižnica z drugimi ustanovami Ravne na Koroškem Osrednja knjižnica Obalno-kraško Ambasada Italije, Albanije in Kosova v Republiki Sloveniji. Srečka Vilharja Koper Piran Z italijansko narodno skupnostjo. UKM NUK. Nekatere knjižnice, ki delujejo na obmejnih območjih, sodelujejo še z ustanovami izven meja države, prav tako omenjajo znanstveno institucijo ZRC SAZU in Ljudske univerze, med posebne in pomembne partnerje pa zagotovo sodijo posamezniki. UKM je navedel sodelovanje z NUK. 5.2.10 | Priprava vsaj enega domoznanskega projekta letno v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami Ker domoznanski projekti strokovno bogatijo knjižničarje in izpopolnjujejo domoznansko zbirko vsake knjižnice ter ji dajejo dodano vrednost, nas je zanimalo, v kolikšni meri knjižnice le-te izvajajo v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami. Slika 14: Delež slovenskih splošnih knjižnic, ki pripravijo letno vsaj en domoznanski projekt v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami Vsaj en domoznanski projekt letno v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami pripravi 48 splošnih knjižnic (83 %) in UKM, medtem ko 10 splošnih knjižnic (17 %) tega ne izvaja (Slika 14). Sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami pri domoznanskih projektih po območjih OOK prikazuje Preglednica 13. Preglednica 13: Sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami pri domoznanskih projektih po območjih OOK Območje Knjižnica Sodelovanje z ustanovami pri domoznanskih projektih Knjižnice na območju, v Sloveniji in tudi v sosednjih državah (Hrvaška), muzeji, arhivi, tuje univerze, kulturna društva (vse Celjsko Osrednja knjižnica Celje na območju) - vsebine za portal Kamra, biografski leksikon, domoznanske razstave, literarni večeri ... Knjižnica Antona Sodelujemo z osnovno šolo: Hrastnik in Hrastničani na starih Sovreta Hrastnik razglednicah in fotografijah. Občina Laško - proslavitev jubilejnega leta; revitalizacija Knjižnica Laško Jurkloštra STIK _ DEKD, Muzej Laško - razstavna dejavnost, 38 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Sodelovanje z ustanovami pri domoznanskih projektih UTŽO - domoznanski krožek, OŠ - domoznanski kviz, Etno odbor Možnar - domoznanska predavanja ob martinovem, Gasilska zveza Laško - lektoriranje publikacije. Postavitev razstave z domoznansko vsebino v sodelovanju z: Knjižnica Rogaška Občino Rogaška Slatina, Zbirateljskim društvom Rogaška Slatina Slatina, Zavodom za kulturo in turizem Rogaška Slatina. Dogodke organiziramo z Gimnazijo Slovenske Konjice in Splošna knjižnica Zgodovinskim društvom Konjice (Zgodovinska prevetravanja, Slovenske Konjice predavanja, izobraževanja, pogovorni večeri) … Muzej novejše zgodovine Celje, Kozjanski park, Razvojna Knjižnica Šentjur agencija Kozjansko, Občina Šentjur, osnovne šole Občine Šentjur. OOK Celje - Kamra, Zavod za varstvo kulturne dediščine Knjižnica Šmarje Slovenije – DEKD. Knjižnica Toneta Zasavski muzej Trbovlje, Glasbena šola Trbovlje, Delavski Seliškarja Trbovlje dom Trbovlje, osnovne in srednje šole v občini Trbovlje. Muzej Velenje, Galerija Velenje, Mladinski center Velenje, Knjižnica Velenje Zavod za kulturo Šoštanj, Festival Velenje, Vila Mayer Šoštanj. Na domoznanskem področju redno sodelujemo z ZKTŠ Žalec, ZKTŠ Vransko, TIC Polzela, muzeji (Muzej novejše zgodovine Medobčinska splošna Celje, Pokrajinski muzej Celje), Zgodovinski arhiv Celje, knjižnica Žalec šolami, vrtci, Javni sklad za kulturne dejavnosti, društva, Univerza za III. življenjsko obdobje, UPI - Ljudska univerza Žalec ... Dolenjski muzej NM: organizacija domoznanskih prireditev, Knjižnica Mirana Jarca ZRC SAZU: organizacija domoznanskih prireditev, Zavod za Dolenjsko Novo mesto varstvo kulturne dediščine: založniška dejavnost, osnovne in srednje šole: bibliopedagoška dejavnost. Toporišičevo leto (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (oddelek za slovenistiko), Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (oddelek za slovanske jezike in književnosti), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Zavod za šolstvo RS, vas Mostec, Občina Brežice, Posavsko slavistično Knjižnica Brežice društvo, Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece, Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Gimnazija Brežice, Posavski muzej Brežice, Album Slovenije (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), sprehod skozi staro mestno jedro (vrtec Mavrica Brežice), knjižnice. S Kulturnim centrom Semič, JSKD OI Črnomelj, šolami, Knjižnica Črnomelj brošura o lokalnem avtorju (npr. Janko Lavrin, Lojze Krakar). Valvazorjeva knjižnica JSKD, šole - bibliopedagoško delo, muzeji - razstave, Krško strokovna srečanja, društva - razstave Ljudska knjižnica Zbiranje spominov - z OOK, recitiranje ob svetovnem dnevu Metlika poezije - s knjižnicami, literarnimi klubi. Muzej Ribnica in Knjižnica Ribnica - postavitev stalne zbirke Miklovih v Miklovi dvorani knjižnice. Knjižnica Ribnica je v Knjižnica Miklova hiša sodelovanju z osnovnimi šolami Ribnica, Sodražica in Loški Ribnica Potok sodelovala pri evropskem projektu z naslovom V iskanju identitete (izšli 2 brošuri z leposlovnimi prispevki osnovnošolcev na temo domači kraj + 1 knjiga Usaka vas ima 39 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Sodelovanje z ustanovami pri domoznanskih projektih suj glas - raziskovanje ribniškega narečja z osnovnošolci). Knjižnica Sevnica S Posavskim muzejem Brežice. Sodelujemo z Dolenjskim muzejem in ZVKDS, OE Novo mesto (domoznanske prireditve), sodelujemo pri tradicionalnih DEKD, ki jih organizira ZVKDS, osnovnim šolam Knjižnica Pavle Golie zagotavljamo domoznansko bibliopedagoško dejavnost, z Trebnje lokalnimi društvi in zavodi sodelujemo pri organizaciji domoznanskih prireditev in zbiranju domoznanskega gradiva. Gorenjski muzej, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj, Zavod za varstvo kulturne dediščine, druge splošne knjižnice Gorenjsko Osrednja knjižnica Kranj Gorenjske, osnovne in srednje šole, lokalna društva in posamezniki - skupaj pripravimo vsakoletni domoznanski september, kjer zbiramo lokalno gradivo na določeno temo. Gornjesavski muzej Jesenice, Ljudska univerza Jesenice (kako so včasih živeli), Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Občinska knjižnica (domoznansko gradivo), druge knjižnice (Kamra, Gorenjci.si, Jesenice domoznanski september), lokalna skupnost (kako so včasih živeli), šole (domoznansko gradivo, kako so včasih živeli). Knjižnica Antona Z ostalimi gorenjskimi splošnimi knjižnicami in muzejem na Tomaža Linharta razstavnem področju. Radovljica Knjižnica Ivana Tavčarja Gorenjske splošne knjižnice, Loški muzej in Muzejsko Škofja Loka društvo. Knjižnica dr. Toneta Muzej - domoznanske razstave, OŠ - bibliopedagoške Pretnarja Tržič dejavnosti, ZKO Tržič - organizacija domoznanskih prireditev. Goriška knjižnica Goriški muzej in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zbiranje Goriško Franceta Bevka Nova gradiva za razstave, Kamra, zbiranje spominov. Gorica Goriški muzej - kulturna in tehnična dediščina, Pokrajinski Lavričeva knjižnica arhiv v Novi Gorici, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Ajdovščina Gorica. Mestna knjižnica in Goriška knjižnica Franceta Bevka. čitalnica Idrija Koroška osrednja Muzeji, društva, medgeneracijski centri, osnovne šole, knjižnica dr. Franca srednje šole, gimnazija (vse na področju razstavne in Koroško Sušnika Ravne na predstavitvene dejavnosti domoznanstva in posebnih zbirk, Koroškem uporabe zbirk …). Z Društvom upokojencev Dravograd, z Osnovno šolo Knjižnica Dravograd neznanih talcev Dravograd - prireditve, razstave. Knjižnica Radlje ob Dravi Koroški pokrajinski muzej. Knjižnica Ksaverja Knjižnica F. Sušnika Ravne na Koroškem - izobraževanje Meška Slovenj Gradec uporabnikov, portal Kamra, razstave znanih Korošcev. Knjižnica grofa Grisoni = FHŠ - Fakulteta za humanistične študije Koper; NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana; Promocijsko središče Carlo Combi Koper; PAK - Pokrajinski arhiv Koper; benediktinski samostan Praglia pri Osrednja knjižnica Padovi (Italija), koprski škof in reformator p. p. Vergerij ml. - Obalno-kraško Srečka Vilharja Koper 500 let protestantizma = FHŠ - Fakulteta za humanistične študije Koper; DAHŠ - Društvo za antične in humanistične študije Ljubljana; Biblioteca nazionale Marciana Benetke (ITA); Samoupravna skupnost Italijanov "Santorio Santorio" Koper. Monaldovi dnevi = frančiškanski samostan sv. Ane 40 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Sodelovanje z ustanovami pri domoznanskih projektih Koper; minoritski samostan Sv. Frančiška. JSKD, osnovne šole, Turistično društvo, Kulturna društva - Knjižnica Makse Samsa literarni večeri, razstave, predstavitve raziskovalnih nalog, Ilirska Bistrica predstavitev domoznanskega oddelka. DEKD - društva, šole, muzeji, italijanska skupnost itd. - glede na vsebino srečanja v Piranu - italijanska skupnost, društva (Anbot, Filatelistično društvo Piran itd.), ohranjanje Mestna knjižnica Piran pomorskih tradicij - it. skupnost, zavod Mediteranu, pomorski muzej itd., Kamra - OOK Koper, Primorci.si - OOK Koper. Knjižnica Bena Notranjski muzej. Zupančiča Postojna Kosovelova soba, Kosovelov dom (razstava, domoznanski večer, večeri in projekti, ki se nanašajo na Srečka Kosovela, svetovanje pri popisu gradiva, izdelava internih katalogov), Goriški muzej - izpostava Sežana (zbiranje in predstavitev gradiva), občine ustanoviteljice (razstave, pomoč pri Kosovelova knjižnica predstavitvi knjižničnega gradiva), osnovne šole (zbiranje Sežana domoznanskega gradiva, razstave ter domoznanski večeri, zbiranje seminarskih in raziskovalnih nalog), drugi javni zavodi (vrtec, gasilci, glasbene šole, društva ... ), TIC (sodelovanje v projektih - zlasti okrogle mize na temo kmetijstva, turizma, obrti ...),Botanični vrt Sežana (skupne prireditve, zbiranje gradiva ...) Univerza za tretje življenjsko obdobje, različni muzeji in društva, arhiv RTV SLO, Arhiv RS. Čez več let poteka cikel Ljubljana v gibljivih slikah, kjer nam partnerji prispevajo Mestna knjižnica filmske posnetke. Predvsem sodelujemo na področju Osrednjeslovensko Ljubljana razstavne in prireditvene dejavnosti. Glede pridobivanja domoznanskih vsebin smo napeljali povezave s številnimi ustanovami, ki nam redno pošiljajo v dar po en izvod svojih publikacij. Knjižnica Jožeta Udoviča Fran Gerbič, OŠ na ožjem Notranjskem, Notranjski regijski Cerknica park, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Etnografski muzej, NUK ... Društva (organizacija domoznanskih prireditev), osnovne Knjižnica Domžale šole (domoznanska bibliopedagoška dejavnost). Kulturno društvo Motnik - Križnikov pravljični festival, Medobčinski muzej Kamnik - gradivo za Kamniško- Knjižnica Franceta komendski biografski leksikon, ZRC SAZU Inštitut za Balantiča Kamnik slovensko narodopisje - priprava Križnikovih pravljic za objavo. Matična knjižnica Slavko Z javnim zavodom Bogenšperk in Mestnim muzejem Litija - Grum Litija na področju različnih obletnic dogodkov in znanih osebnosti. DEKD (v sodelovanju z osnovnimi šolami); zbiranje spominov (Europeana, Območna služba Mestna knjižnica Ljubljana); simpozij o dr. Andreju Gosarju (ZRC SAZU, Občina Logatec, Knjižnica Logatec Mohorjeva družba, Naravoslovnotehniška fakulteta); snemanje dokumentarnega filma o dr. Andreju Gosarju (RTV, Občina Logatec), digitalizacija občinskih zbornikov (veliko različnih društev, območna služba MKL) itd. Muzejsko društvo Vrhnika - razstave, Muzej usnjarstva Cankarjeva knjižnica Šoštanja - sodelovanje na simpoziju, ZVKD - DEKD in TKD - Vrhnika dogodek, letos gostili regijsko srečanje. 41 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Sodelovanje z ustanovami pri domoznanskih projektih Knjižnice na Pomurskem območju - izobraževalna dejavnost; lokalne skupnosti, tj. občine - razstavna dejavnost; cerkvene Pokrajinska in študijska Pomursko organizacije - razstavna in založniška dejavnost; Zveza knjižnica Murska Sobota Slovencev na Madžarskem - razstavna in založniška dejavnost. Knjižnica – Kulturni JSKD (Izpostava Lendava) – založništvo, predstavitev lokalnih center Lendava literarnih ustvarjalcev. Splošna knjižnica OŠ Križevci, Gimnazija F. Miklošiča. Ljutomer Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Knjižnica Ivana Potrča Zgodovinsko društvo Kidričevo, Društvo za oživitev gradu Spodnjepodravsko Ptuj Borl, Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj. Področje sodelovanja: Kamra, domoznanske razstave in prireditve. Z lokalnimi društvi, npr. z Društvom za razvoj Lira Ruše vsako leto ob Glazerjevem rojstnem dnevu izpeljemo v Rušah domoznanski posvet; v sodelovanju z muzejem NO, Sinagogo Štajersko Mariborska knjižnica in I. gimnazijo Maribor izvajamo domoznanske zgodovinske projekte, npr. mariborski Židi; s Pokrajinskim arhivom in UKM sodelujemo pri izboru gradiva za digitalizacijo. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Z osnovnimi šolami. Bistrica OOK - Mariborska knjižnica (razstavna dejavnost, strokovni posveti); NUK (razstavna dejavnost, obdelava rokopisnega UKM gradiva, posebne zbirke, kulturna dediščina); Pokrajinski muzej Maribor (razstavna dejavnost). Slovenske splošne knjižnice pripravljajo domoznanske projekte v sodelovanju s številnimi različnimi ustanovami, ki v glavnem delujejo v lokalnem okolju, nekatere izmed njih pa tudi z ustanovami izven območja delovanja (npr. z ZRC SAZU, RTV, z raznimi fakultetami, zavodi ipd.). UKM navaja sodelovanje z Mariborsko knjižnico, kar je izpostavila tudi slednja, poleg tega pa še sodelovanje z muzejem in z NUK, s katerim po posredovanih podatkih sodelujeta še dve splošni knjižnici (OOK Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in OK Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica). Sodelovanje, najsi bo v ožjem ali širšem okolju, lahko pomembno prispeva h kvaliteti izvajanja domoznanske dejavnosti v knjižnicah. 5.3 | Obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva 5.3.1 | Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 Pri obsegu inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 smo pripravili ločeni vprašanji za OOK in za OK ter UKM. Preglednica 14 prikazuje skupni obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v 10 OOK in v njihovi mreži organizacijskih enot – v krajevnih knjižnicah (KK). OOK so konec leta 2016 imele 296.390 naslovov (279.894 v OOK in 16.496 v KK) in 406.690 inventarnih enot (319.737 v OOK in 86.953 v KK) domoznanskega gradiva. 42 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 14: Obseg naslovov in inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v OOK in njihovih KK 10 OOK V mreži KK Skupaj OOK Število naslovov 279.894 16.496 296.390 - od tega primarno domoznansko gradivo 16.746 692 17.438 (če ločujejo) Število inventarnih enot 319.737 86.953 406.690 - od tega primarno domoznansko gradivo 28.036 4.913 32.949 (če ločujejo) Poglavje o obsegu inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 je izpolnilo vseh 10 OOK, vendar le za skupno število naslovov in skupno število inventarnih enot. Izmed teh je podatke za svojo medobčinsko mrežo organizacijskih enot - KK na svojem območju navedlo 6 OOK (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Mestna knjižnica Kranj so pustile prazno, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper pa je označila, da ni podatka). Primarno domoznansko gradivo v OOK, glede na izpolnjene podatke, ločujeta le Osrednja knjižnica Celje in Mariborska knjižnica, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je navedla, da ni zaloge, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica je pustila polje prazno, ostalih 6 OOK je navedlo, da tovrstnega podatka nimajo. V mreži KK primarno domoznansko gradivo ločuje le Mariborska knjižnica, ki je podala tako število naslovov kot inventarnih enot, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota nima zaloge, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osrednja knjižnica Kranj polja niso izpolnile, ostale štiri OOK podatka o tem nimajo. Preglednica 15 prikazuje obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v 48 OK in v njihovi medobčinski mreži organizacijskih enot – v KK. Preglednica 15: Obseg naslovov in inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v OK in njihovih KK 48 OK V mreži KK Skupaj OK Število naslovov 80.802 10.820 91.622 - od tega primarno domoznansko gradivo 6.355 1.532 7.887 (če ločujejo) Število inventarnih enot 111.414 19.564 130.978 - od tega primarno domoznansko gradivo 6. 941 2.677 9.618 (če ločujejo) Število naslovov za OK je izpolnilo vseh 48 knjižnic. Podatke o številu naslovov v KK pa je vneslo 27 OK, 8 OK je pustilo prazno, 8 da nimajo zaloge, 4 da ni podatka, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica je zapisala, da organizacijskih enot nima. Število naslovov za primarno domoznansko gradivo so podale le 4 OK ki so navedle število tudi v KK. Za inventarne enote je število podalo 45 OK, od tega 27 za KK. Število inventarnih enot za primarno domoznansko gradivo so posredovale le 3 splošne knjižnice. Preglednica 16: Število naslovov in inventariziranih enot domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 v splošnih knjižnicah Splošne knjižnice Skupaj V mreži KK (OOK in OK, brez KK) splošne Število naslovov 360.696 27.316 388.012 - od tega primarno domoznansko gradivo 23.101 2.224 25.325 (če ločujejo) Število inventarnih enot 431.151 106.517 537.668 - od tega primarno domoznansko gradivo 34.977 7.590 42.567 (če ločujejo) V preglednici (Preglednica 16) je prikazan skupen obseg domoznanskega gradiva v 58 splošnih knjižnicah in njihovih KK kot organizacijskih enotah. Te naj bi imele na dan 31. 12. 2016 v svoji zbirki 43 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 388.012 naslovov in 537.668 inventarnih enot domoznanskega gradiva. Žal podatki niso bili posredovani natančno, zato to ni realno stanje, saj vse knjižnice niso podale podatkov o obsegu naslovov in inventariziranega gradiva v svoji mreži KK. Posredovani podatki so pomanjkljivi tudi za primarno domoznansko gradivo v splošnih knjižnicah. Število naslovov in inventarnih enot je prikaz stanja v 55 knjižnicah, ker tri podatkov niso podale. Popolni podatki so tako le za število naslovov v OOK in OK. 5.3.2 | Prirast domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 Kot pri obsegu smo tudi pri prirastu domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 pripravili ločeni vprašanji za OOK in za OK. Preglednica 17: Prirast domoznanskega gradiva v OOK in njihovih KK v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 v OOK (naslovi, inventarne enote) OOK KK Skupaj Število naslovov 5.274 934 6.208 Število veljavnih odgovorov od 10 10 8 (1 = -, 1 = ?) - od tega primarno domoznansko gradivo 609 82 691 (če ločujejo) Število veljavnih odgovorov od 10 2 (6 = -, 1 = 0, 1 = ?) 1 (5 = -, 4 = ?) Število inventarnih enot 7.094 4.002 11.096 Število veljavnih odgovorov od 10 10 8 (1 = -, 1 = 0) - od tega primarno domoznansko gradivo 839 445 1.204 (če ločujejo) Število veljavnih odgovorov od 10 2 ( 7 = -, 1 = 0) 1 ( 8 = -, 1 = 0) Podatke za prirast domoznanskega gradiva v koledarskem letu 2016 so OOK posredovale le za število naslovov in število inventarnih enot v OOK, medtem ko so vsi ostali podatki nepopolni, saj prikazujejo stanje le nekaterih knjižnic, kot je to navedeno pod vsako rubriko. Tako sta npr. za primarno domoznansko gradivo podali prirast 2 OOK, 6 jih je navedlo, da nimajo podatka (oznaka -), 1 je brez zaloge (oznaka 0), 1 ni vnesla podatka (označuje znak ?). Prav tako ni realno število za mrežo njihovih KK, poleg tega sta 2 OOK od 8 navedli izredno majhne številke (1 je navedla 3 inventarne enote in druga 4) (Preglednica 17). Preglednica 18: Prirast domoznanskega gradiva v OK in njihovih KK v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) OK KK Skupaj Število naslovov 3.931 750 4.681 Število veljavnih odgovorov od 48 48 27 (3 = -, 7 = 0, 11 = ?) - od tega primarno domoznansko gradivo 193 89 282 (če ločujejo) Število veljavnih odgovorov od 48 4 (16 = -, 4 = 0, 24 = ?) 3 (11 = -, 7 = 0, 27 = ?) Število inventarnih enot 4.840 1.118 5.958 Število veljavnih odgovorov od 48 48 27 (14 = -, 7 = 0) - od tega primarno domoznansko gradivo 250 184 434 (če ločujejo) Število veljavnih odgovorov od 48 4 (17 = -, 4 = 0, 23 = ?) 3 (13 = -, 7 = 0, 25 = ?) Podobno kot pri prirastu v OOK, je tudi prirast domoznanskega gradiva v OK in v mreži KK podan nepopolno. Vse OK so namreč podale le število naslovov in inventarnih enot v OK, medtem ko vse ostalo ne zadostuje za nadaljnjo interpretacijo (Preglednica 18). 44 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 19: Prirast domoznanskega gradiva v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) UKM Število naslovov 245 Število inventarnih enot 766 V UKM (Preglednica 19) ne ločujejo primarnega domoznanskega gradiva od sekundarnega. Prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 pa je znašal 245 naslovov in 766 inventarnih enot. Podali so tudi opombo, in sicer da se evidentira samo domoznanska periodika (mariborenzija), ne pa drugo gradivo. Preglednica 20: Prirast domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) Splošne knjižnice Skupaj splošne Skupaj splošne V mreži KK (brez KK) knjižnice knjižnice in UKM Število naslovov 9.205 1.684 10.889 11.134 - od tega primarno domoznansko 802 171 973 - gradivo (če ločujejo) Število inventarnih enot 11.934 5.120 17.054 17.820 - od tega primarno domoznansko 1.089 629 1.638 - gradivo (če ločujejo) Prirast domoznanskega gradiva v letu 2016 je tako po posredovanih podatkih v splošnih knjižnicah in v UKM znašal 11.134 naslovov in 17.820 inventarnih enot. Preglednica 21: Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva po območjih OOK, 2016 bibliografska bibliografska bibliografska bibliografska obdelava obdelava obdelava bibliografska obdelava bibliografska domoznanske domoznanske domoznanske obdelava domoznanske obdelava ga gradiva - ga gradiva - ga gradiva - domoznanske ga gradiva - domoznanske članki in drugi Območje skupaj: članki in drugi ga gradiva - skupaj: ga gradiva - sestavni deli: število sestavni deli: članki in drugi število skupaj: število redigiranih in število sestavni deli: kreiranih SKUPAJ redigiranih in prevzetih kreiranih SKUPAJ zapisov prevzetih zapisov zapisov zapisov Celjsko 1.622 1.877 3.499 763 12 775 Dolenjsko 1.257 560 1.817 3.076 119 3.195 Gorenjsko 738 863 1.601 596 31 627 Goriško 2.739 1.788 4.527 2.134 458 2.592 Koroško 1.829 1.762 3.591 1.686 1.421 3.107 Obalno-kraško 1.874 386 2.260 1.570 84 1.654 Osrednje-slovensko 3.297 2.900 6.197 2.465 6 2.471 Pomursko 951 372 1.323 794 8 794 Spodnje-podravsko 1.016 395 1.411 905 87 992 Štajersko 182 210 392 198 35 233 Skupaj SPLOŠNE 15.505 11.113 26.618 14.187 2.253 16.440 Vir podatkov: BibSiSt, 2016 za splošne knjižnice, za UKM podatkov v BibSiStu ne zbiramo Podatkov o bibliografski obdelavi domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah nismo zbirali z vprašalnikom, ker so dostopni v BibSiStu (Preglednica 21). Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva je v 58 splošnih knjižnicah v letu 2016 obsegala 26.618 zapisov, od tega je bilo kreiranih 15.505, redigiranih in prevzetih pa 11.113. Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva - člankov in drugih 45 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T sestavnih delov je obsegala 16.440 enot, od tega 14.187 kreiranih zapisov ter 2.253 redigiranih9 in prevzetih zapisov člankov ter drugih sestavnih delov. Bibliografska obdelava je po knjižnicah na območjih zelo različna. Obstaja tudi območje brez novih zapisov v tem obdobju. Ker se ugotavlja, da knjižnice posredujejo drugačne podatke, kot so dosegljivi v COBISS-u, je bibliografski obdelavi domoznanskega gradiva v prihodnje nujno potrebno posvetiti posebno pozornost. 5.3.3 | Prirast domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 Knjižnice pridobivajo knjižnično gradivo na več načinov, pri čemer je je domoznanskemu namenjena še posebna pozornost. Najpomembnejši način je zagotovo nakup, sledijo pa mu obvezni izvod, darovi, zamena, lastna izdaja ipd. OOK so v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij (2006, 13. člen) tudi depozitarne organizacije, ki so obvezni izvod dolžne sprejemati, zbirati, obdelovati, hraniti in dajati v uporabo za študijske, raziskovalne in podobne namene. Zelo pomemben način, ki je tudi uzakonjen v 14. členu ZKnj-1 (2001), so zagotovo tudi darovi, s katerimi lahko knjižnice močno zapolnjujejo vsebinske vrzeli in kakovostno dopolnjujejo svojo domoznansko knjižnično zbirko. Preglednica 22: Prirast domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (naslovi, inventarne enote) Št. naslovov v Inventarne enote Prirast domoznanskega gradiva Inventarne enote osrednjih v osrednjih Naslovi v KK glede na način pridobivanja v KK knjižnicah/UKM knjižnicah/UKM Nakup 3.500/21 4.398 – 4.653/37 689 3.557 Št. veljavnih odgovorov od 58 57 (1 =0) 56 (1 =0; 1 = -) 30 (11 = 0, 17 = -) 29 (11 = 0, 18 = -) Obvezni izvod 756/149 855/343 17 39 Št. veljavnih odgovorov od 58 10 (30 = 0, 18 = -) 10 (30 = 0, 8 = -) 3 (30 = 0, 25 = -) 3 (30 = 0, 25 = -) Dar 5.057/90 6.363/325 728 1.512 Št. veljavnih odgovorov od 58 57 (1 = -) 55 (1 = 0; 2 = -) 33 (7 = 0, 18 = -) 34 (6 = 0, 18 = -) Zamena (na podlagi 9/0 10/0 152 0 podpisanega dogovora) Št. veljavnih odgovorov od 58 3 (35 = 0, 20 = -) 3 (35 =0, 20 = -) 1 (32 = 0, 25 = -) 0 (33 = 0, 25 = -) Lastna izdaja 202/1 130/4 53 100 Št. veljavnih odgovorov od 58 22 (25 = 0, 11 = -) 20 (26 = 0, 12 = -) 7 (29 = 0, 22 = -) 8 (29 = 0, 21 = -) Splošne knjižnice domoznansko gradivo v največji meri pridobivajo z darovi. Na ta način so v 57 splošnih knjižnicah pridobili 5.057 naslovov oz. 6.363 inventarnih enot gradiva (55 knjižnic). Drugi najpogostejši način pridobivanja je nakup. Splošne knjižnice so v letu 2016 kupile 3.500 naslovov oz. od 4.398 do 4.653 inventarnih enot gradiva. Z obveznim izvodom domoznansko gradivo pridobivajo le OOK, ki s tem zagotavljajo tudi povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva. Na ta način so v OOK zbirko povečali za 756 naslovov oz. 855 inventarnih enot. Splošne knjižnice prirast zagotavljajo tudi z lastno izdajo (202 naslova), zamene se pa, kot kažejo razpoložljivi podatki iz treh splošnih knjižnic, poslužujejo v neznatni meri (9 naslovov oz. 10 inventarnih enot). Pri prirastu je zagotovo pomembna primerjava med OOK in OK, pri čemer se ugotavlja, da je prirast domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja napram OOK občutno manjši (primer: za št. naslovov v osrednjih knjižnicah je bil nakup 3500 naslovov, od tega je delež OOK 2.151). Vendar pa je glede na to, da odgovorov niso podale vse knjižnice, seveda interpretacija prirasta domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja v celoti podana na osnovi razpoložljivih podatkov, ki pa niso popolni. 9 Redigirani zapisi so dopolnjeni ali kako drugače popravljeni zapisi. 46 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T UKM v pojasnilu dodaja, da je po načinu pridobivanja evidentirana samo domoznanska periodika (mariborenzija), ne pa drugo gradivo, za pregled katerega bi bilo potrebno veliko časa. 5.3.4 |Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva Na podlagi pridobljenih podatkov dejanskega stanja o knjižnem gradivu in njegovem prirastu v splošnih knjižnicah v letu 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva ni možno podati. Še najbližje dejanskemu stanju zbirke so podatki za knjižno gradivo, kjer podatkov za število naslovov v zbirki, prirast in število inventarnih enot nista posredovali 2 splošni knjižnici, za prirast inventarnih enot 3 knjižnice, vsi nadaljnji pridobljeni podatki pa kažejo na nerealno stanje domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah. Koliko knjižnic je podalo podatke za posamezno vrsto domoznanskega knjižnega gradiva, kažejo veljavni odgovori, npr. pri starejšem dragocenem gradivu je za število naslovov v zbirki število veljavnih odgovorov 22 (22 = 0, 4 = -, 10 = ?) – navedene številke beremo v naslednjem zaporedju: 22 knjižnic je navedlo podatke o številu naslovov v zbirki za starejše dragoceno gradivo, 22 knjižnic je označilo, da nimajo zaloge (0), 4 so označile, da nimajo podatka (-), 10 knjižnic je polje pustilo prazno. Število naslovov v zbirki (6.530) za starejše dragoceno gradivo velja tako za 22 knjižnic. Ob vrsti gradiva in navedenih številkah zbrane podatke v tabelah navajamo v izogib napačnemu posredovanju pri naslednjem popisu (Preglednica 23), za sklepe pa niso relevantni. Preglednica 23: Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah (naslovi in inventarne enote) Št. enot, ki Prirast še niso Vrsta domoznanskega Št. naslovov v Prirast Št. inventarnih inventarnih računalniško gradiva zbirki naslovov enot v zbirki enot obdelane (ocena) Knjige 181.855 6.747 352.854 12.691 7.483 Št. veljavnih odgovorov od 16 (13 = 0, 15 56 (2 = -) 56 (2 = -) 56 (2 = -) 55 (3 = -) 58 = -, 14 = ?) Starejše dragoceno gradivo 6.530 138 18.784 152 22.084 Št. veljavnih odgovorov od 22 (22 = 0, 4 = 9 (33 = 0, 5 = 23 (22 = 0, 3 = - 9 (33 = 0, 5 = - 10 (28 = 0, 8 58 -, 10 = ?) - 11 = ?) , 10 = ?) , 11 = ?) = -, 12 = ?) - od tega antikvarno gradivo 2.413 19 12.695 20 10.677 Št. veljavnih odgovorov od 18 (23 = 0, 5 = 6 (32 = 0, 6 = 18 (23 = 0, 5 = - 6 (32 = 0, 6 = - 5 (29 = 0, 9 = 58 -, 12 = ?) -, 14 = ?) , 12 = ?) , 14 = ?) -, 15 = ?) - od tega inkunabule 13 0 12 0 3 Št. veljavnih odgovorov od 3 (35 = 0, 5 = 0 (38 = 0, 5 = 3 (35 = 0, 5 = -, 0 (38 = 0, 5 = - 2 (33 = 0, 7 = 58 -, 15 = ?) -, 15 = ?) 15 = ?) , 15 = ?) -, 16 = ?) Siva literatura 10.671 1.114 9.356 494 1.800 Št. veljavnih odgovorov od 19 (16 = 0, 13 15 ( 19 = 0, 13 16 (17 = 0, 14= 12 (21 = 0, 13 12 (15 = 0, 18 58 = -, 10 = ?) = -, 11 = ?) -, 11 = ?) = -, 12 = ?) = -, 13 = ?) Drugo 5.319 207 3.800 160 3.219 6 (19 = 0, 17 Št. veljavnih odgovorov od 7 (21 = 0, 13 = 3 (24 = =, 14 = 4 (22 = 0, 15 = - 2 (25 = 0, 14 = = -, 58 -, 17 = ?) -, 17 = ?) , 17 = ?) -, 17 = ?) 16 = ?) Zbrani podatki niso dovolj uporabni za prikaz stanja domoznanskega knjižnega gradiva na dan 31. 12. 2016, prav tako ne dobimo vpogleda v prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016. 47 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 24: Knjižno gradivo, stanje na dan 31. 12. 2016, in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 - glede na vrsto domoznanskega gradiva v UKM (naslovi in inventarne enote) Št. enot, ki še Št. Prirast niso Vrsta domoznanskega Št. naslovov v Prirast inventarnih inventarnih računalniško gradiva zbirki naslovov enot v zbirki enot obdelane (ocena) Knjige 2.339 206 4.592 399 - Starejše dragoceno gradivo 3.511 55 - - od tega antikvarno gradivo - od tega inkunabule Siva literatura Drugo 3.323 110 - Na podlagi pridobljenih podatkov s strani UKM ne dobimo vpogleda v posamezno vrsto domoznanskega gradiva, le skupno stanje na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016. 5.3.5 | Zbirka in prirast serijskih publikacij ter bibliografsko obdelanih člankov na dan 31. 12. 2016 v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (splošne knjižnice) Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke, za potrebe vprašalnika tudi integrirne vire (nevezane liste z zamenljivo vsebino in spletna mesta). Preglednica 25: Število naslovov, inventarnih enot in prirast ter število neobdelanih inventarnih enot serijskih publikacij in drugega gradiva v splošnih knjižnicah na dan 31. 12. 2016 Število inv. Št. naslovov Prirast Št. inventarnih Prirast enot, ki še niso v zbirki naslovov enot v zbirki inventarnih računalniško enot obdelane (ocena) Serijske publikacije 7.574 1.005 60.761 2.378 5.986 24 (10 = 0, 10 = Št. veljavnih odgovorov od 58 55 ( 3 = ?) 53 (5 = ?) 55 ( 3 = ?) 53 (5 = ?) -, 14 = ?) Drugo 28 0 0 0 0 1 (27 = 0, 5 0 (28 = 0, 5 = 0 (28 = 0, 5 = - 0 (28 = 0, 5 = 0 (27 = 0, 6 = - Št. veljavnih odgovorov od 58 = -, 25 = ?) -, 25 = ?) , 25 = ?) -, 25 = ?) , 25 = ?) Podatke za serijske publikacije (Preglednica 25) so podale skoraj vse splošne knjižnice, število naslovov in inventarnih enot 55 splošnih knjižnic, prirast naslovov in inventarnih enot pa 53 splošnih knjižnic. Kako so sicer odgovarjale knjižnice, je razvidno iz števila veljavnih odgovorov, npr. pri številu inventarnih enot, ki še niso računalniško obdelane, podatke 24 knjižnic (10 = 0, 10 = -, 14 = ?) beremo kot: 24 knjižnic je navedlo podatke o številu inventarnih enot, ki še niso računalniško obdelane, 10 knjižnic je označilo, da nimajo zaloge (0), 10 je označilo, da nimajo podatka (-), 14 knjižnic polja ni izpolnilo. Pod drugo je le 1 knjižnica navedla število naslovov v zbirki, prirasta naslovov/inventarnih enot in števila inventarnih enot pa ni podala nobena izmed knjižnic. Sodeč po odgovorih, imajo knjižnice v domoznanski zbirki tudi drugo gradivo, a zanj nimajo zaloge, skoraj polovica knjižnic (25) pa polj ni izpolnila. 48 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 26: Število naslovov, inventarnih enot in prirast ter število neobdelanih inventarnih enot serijskih publikacij v UKM na dan 31. 12. 2016 Število inv. Število naslovov Število inv. enot, ki še niso Prirast naslovov Prirast inv. v zbirki enot v zbirki računalniško enot obdelane (ocena) Serijske publikacije 1.122 227 15.151 739 - UKM (Preglednica 26) je za serijske publikacije podala podatke v celoti z izjemo inventarnih enot serijskih publikacij, ki še niso računalniško obdelane oziroma še niso v vzajemnem katalogu. Preglednica 27: Število naslovov bibliografskih enot in prirast ter število neobdelanih bibliografskih enot v splošnih knjižnicah in v UKM na dan 31. 12. 2016 Število bibliografskih Število naslovov Prirast naslovov enot, računalniško bibliografskih enot v zbirki bibliografskih enot neobdelanih (ocena) splošne/UKM splošne/UKM splošne/UKM Članki 268.222/28.113 13.133/3.137 36.132/135.000 Št. veljavnih odgovorov od 58 40 (6 = 0, 3 = -, 9 = ?)/1 37 ( 9 = 0, 3 = -, 9 = ?)/1 16 (10 = 0, 17 = -, 15 = ?)/1 splošnih knjižnic/UKM Pomemben del domoznanske dejavnosti predstavlja tudi bibliografska obdelava člankov iz serijskih publikacij, kar je bilo za OOK tudi zakonsko določeno v 13. členu Pravilnika o OOK(2003). Nekatere knjižnice so storitev opravljale že prej. V zadnjih letih, predvsem za potrebe Slovenske bibliografije, obdeluje članke tudi vse več OK. Bibliografska obdelava člankov je seveda pogojena s tem, da ima kader dovoljenje za kreiranje bibliografskih zapisov. 5.3.6 | Zbirka neknjižnega gradiva na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (splošne knjižnice) glede na vrsto domoznanskega gradiva Zbirka neknjižnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah (58) je podana v spodnji preglednici (Preglednica 28), vendar pa je potrebno upoštevati število veljavnih odgovorov, katerih razdelitev nam kaže, koliko knjižnic je dejansko navedlo podatke, koliko knjižnic podatka o zalogi zbirke neknjižnega gradiva nima, koliko knjižnic stanja o vrsti gradiva ni navedlo, npr. pri rokopisih je za število naslovov 21 knjižnic navedlo podatke o številu naslovov v zbirki, 22 knjižnic je označilo, da nimajo zaloge (0), 3 so označile, da nimajo podatka (-), 12 knjižnic je polje pustilo prazno. Podatek o številu naslovov v zbirki velja tako le za 21 knjižnic. Preglednica 28: Stanje neknjižnega gradiva na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva v 58 splošnih knjižnicah in v UKM Število enot, Število ki še niso Število naslovov v Prirast Prirast računalniško inventarnih zbirki splošne splošne obdelane enot v zbirki splošne /UKM /UKM (ocena) splošne /UKM /UKM splošne /UKM Rokopisi 16.211/1100 35/14 16.453/- 19/700 4.469/- 21 (22 = 0, 3 = 7 (35 = 0, 3 = - 19 (22 = 0, 4 = -, 2 (35 = 0, 4 16 (21 = 0, 7 = Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 12 = ?) , 13 = ?) 13 = ?) = -, 17 = ?) -, 14 = ?) Zapuščine (korpusi) 2.400/- 4/3 2.419/- 1/- 4.046/- 49 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Število enot, Število ki še niso Število naslovov v Prirast Prirast računalniško inventarnih zbirki splošne splošne obdelane enot v zbirki splošne /UKM /UKM (ocena) splošne /UKM /UKM splošne /UKM 9 (31 = 0, 3 = - 4 (36 = 0, 3 = - 5 (32 = 0, 6 = -, 1 (37 = 0, 5 14 (20 = 0, 8 = Št. veljavnih odgovorov od 58 , 15 = ?) , 15 = ?) 15 = ?) = -, 15 = ?) -, 16 = ?) Slikovno gradivo 89.724/- 2.168/118 88.809/- 1.393/227 41.752/- 37 (8 = 0, 2 = - 24 (20 = 0, 3 = 35 (9 = 0, 3 = -, 25 (20 = 0, 2 30 (11 = 0, 5 = Št. veljavnih odgovorov od 58 , 11 = ?) -, 11 = ?) 11 = ?) = -, 11 = ?) -, 12 = ?) Glasbeni tiski 6.046/103 37/34 6.996/289 60/48 27/- 36 (10 = 0, 2 = 12 (31 = 0, 3 = 35 (10 = 0, 2 = -, 11 (31 = 0, 3 3 (27 = 0, 11 = Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 10 = ?) -, 12 =?) 11 = ?) = -, 13 = ?) -, 17 = ?) Kartografsko gradivo 3.103/- 71/90 4.571/10.357 103/115 261/- 46 (2 = 0, 1 = - 19 (24 = 0, 3 = 44 (3 = 0, 1 = -, 19 (23 = 0, 3 10 (22 = 0, 8 = Št. veljavnih odgovorov od 58 , 9 = ?) -, 12 = ?) 12 = ?) = -, 13 = ?) -, 18 = ?) Videoposnetki 3.656/88 184/9 5.255/205 221/21 859/20 51 (2 = 0, 5 = 27 (20 = 0, 3 = 27 (19= 0, 3 20 (13 = 0, 9 = Št. veljavnih odgovorov od 58 49 (2 = 0, 7 = ?) ?) -, 8 = ?) = -, 9 = ?) -, 16 = ?) Zvočni posnetki 2.567/184 167/18 4.209/372 317/37 301/- 48 (4 = 0, 6 = - 28 (17 = 0, 3 = 46 (4 = 0, 1 = -, 27 (17 = 0, 3 18 (17 = 0, 9 = Št. veljavnih odgovorov od 58 ) -, 10 = ?) 7 = ?) = -, 11 = ?) -, 14 = ?) Večvrstno gradivo 408/- 4/- 827/- 8/- 121/- 19 (22 = 0, 3 = 4 (35 = 0, 4 = - 20 (22 = 0, 3 = -, 4 (35 = 0, 4 4 (28 = 0, 9 = - Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 14 =?) , 15 = ?) 13 = ?) = -, 15 = ?) , 17 = ?) Elektronski viri 12.706/- 886/- 13.028/- 882/- 2.844/- 32 (12 = 0, 2 = 13 (30 = 0, 2 = 31 (12 = 0, 3 = -, 12 (30 = 0, 3 4 (26 = 0, 10 = Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 12 = ?) -, 13 = ?) 12 = ?) = -, 13 = ?) -, 18 =?) Drobni tiski 45.652/- 1.033/318 48.038/197.943 1.422/950 65.482/- 18 (20 = 0, 6 = 9 (27 =0, 7 = -, 17 (20 = 0, 6= -, 11 (26 = 0, 6 23 (13 = 0, 9 = Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 14 = ?) 15 = ?) 15 = ?) = -, 15 = ?) -, 13 = ?) Mikrofilmi 119/155 0/0 1.704/155 0/0 2/- 6 (34 = 0, 3 = - 0 (40 = 0, 18 = 6 (34 = 0, 3 = -, 0 (40 = 0, 18 1 (33 = 0, 24 Št. veljavnih odgovorov od 58 , 15 = ?) ?) 15 = ?) = ?) = ?) Drugo 3.332/0 60/0 2.876/0 53/0 7.363/0 16 (23 = 0, 3 = 6 (31 = 0, 4 = - 15 (23 =0, 3 = -, 5 (32 =0, 4 = 2 (25 = 0, 31= Št. veljavnih odgovorov od 58 -, 16 = ?) , 17 = ?) 17 = ?) -, 17 = ?) ?) Ugotavljamo, da podatki o neknjižnem gradivu niso relevantni, saj za nobeno vrsto neknjižnega domoznanskega gradiva podatkov niso navedle vse knjižnice (Preglednica 28). Tudi UKM ni posredovala vseh podatkov, po katerih smo spraševali, po odgovorih sodeč za določene vrste neknjižnega gradiva nimajo zaloge (0) oziroma podatka (-). 5.3.7 | Domoznansko gradivo v UKM, stanje na dan 31. 12. 201610 V statističnih meritvah se podatki o domoznanskem gradivu v UKM ne zbirajo, ker je UKM v ZKnj-1 (2001) glede opravljanja domoznanske dejavnosti izjema, saj izvira iz Študijske knjižnice v Mariboru. 10 Pripravila, dr. Vlasta Stavbar, vodja Enote za domoznanstvo in posebne zbirke, Maribor, 28. 2. 2018 (posredovano po elektronski pošti). 50 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Da bi bila informacija o domoznanskem gradivu bolj celovita, smo jih dodatno zaprosili za podatke, ki jih predstavljamo v tem poglavju. Domoznansko gradivo (monografije, periodika, neknjižno) v UKM, glede na podatke v COBIB-u, obsega: 3.763 naslovov in 8.386 inventarnih enot, od tega monografije: 2.539 naslovov in 5.014 inventarnih enot, 97 naslovov periodičnih publikacij (995 inventarnih številk), 1.127 naslovov neknjižnega gradiva (2.377 inventarnih številk) ter 59.371 člankov. V UKM pojasnjujejo, da je domoznanskega gradiva prav gotovo več, saj šele zadnja leta bibliografske zapise opremljajo s kodo za domoznansko gradivo. Deleža starejšega gradiva pa še nimajo v COBIB-u. Letno bibliografsko obdelajo okrog 3.000 člankov, od tega jih kreirajo okrog 2.900, okrog 100 pa jih prevzamejo iz vzajemne baze. Za obdobje 1850-1977 so bibliografski zapisi iz slovenskih in nemških časnikov ter publikacij uvrščeni v klasične listkovne kataloge, v obsegu 410.000 zapisov. Prav tako tudi za obdobje 1978-1985 v obsegu približno 190.000 bibliografskih zapisov. Za obdobje 1986-2000 je 136.177 zapisov v posebni, separatni bazi, dostopni preko OPAC-a (OPAC, Druge specializirane baze, DOM/UKM), od leta 2000 dalje pa v COBIB-u. Torej je za obdobje 1850-2000 v klasičnih katalogih in separatni bazi uporabnikom na voljo več kot 609.000 bibliografskih zapisov (člankov). Uporabnikom je bilo na dan 31. 12. 2016 na voljo 814.000 bibliografskih zapisov o člankih v listkovnih in računalniških katalogih. Posebne zbirke imajo enako zgodovino nastanka in razvoja. Imajo svoje inventarne knjige za določeno obdobje in ločene matične kataloge. Rokopisno gradivo ima svojo inventarno knjigo. Bibliografsko popisanih je 850 Ms (inventarnih enot in 4.832 inventarnih številk). Rokopisno gradivo v zadnjih letih evidentirajo in čaka na popis v COBIB-u (dogovor z NUK). Neknjižno starejše gradivo v Zbirki drobnih tiskov v UKM (razglednice, drobni tiski in plakati, čestitke, slikovni material) ima svoje klasične inventarne knjige, ki izkazujejo naslednje (Preglednica 29): Preglednica 29: Neknjižno (starejše) gradivo v Zbirki drobnih tiskov v UKM Vrsta gradiva Inv. št. (klasične) Stanje leta razglednice 25.910 1997 drobni tiski 24.000 1982 čestitke 3.928 1997/98 slikovni material 1.271 1997 Pozneje so v UKM gradivo pričeli vnašati v COBIB. Stanje iz klasičnih inventarnih knjig je podlaga za beleženje knjižnične zaloge zbirke drobnih tiskov, kar je prikazano v spodnji preglednici (Preglednica 30). Preglednica 30: Zbirka drobnih tiskov (klasične inventarne knjige) Leto Inv. št. 2005 149.545 2010 153.953 2016 165.841 Glasbena, filmska, kartografska zbirka ima za starejša obdobja prav tako ločeno inventarno knjigo in matični katalog. Danes se gradivo vnaša v vzajemni katalog. Ob koncu leta 2016 je bilo stanje zbirke raritet in stare periodike 4.307 enot oziroma inventarnih številk, in sicer:  3.510 enot oziroma inventarnih številk raritetnega monografskega gradiva (lokacija SR), 51 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T  3.367 enot oz. inventarnih številk raritetne periodike - Mariborenzije in Štajerske (lokacija SRP),  940 enot oz. inventarnih številk (periodika iz obdobja Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije) (lokacija DEPO). Poleg tega imajo v UKM še Maistrovo knjižnico, ki obsega okoli 6.000 enot gradiva (monografije in periodične publikacije). 5.3.8 | Dodatna pojasnitev prirasta domoznanskega gradiva Prirast domoznanskega gradiva so respondenti v obliki odprtega vprašanja lahko tudi pojasnili. Odgovore je podalo 35 knjižnic, od tega jih šest navaja, da ne želijo dodatno pojasniti prirasta domoznanskega gradiva, dve pa sta označili s poševnico (/), kar lahko razumemo kot ostale navedbe, tj. da dodatno ne pojasnjujejo prirasta domoznanskega gradiva. Odgovori preostalih 27 splošnih knjižnic in UKM so razvidni v spodnji preglednici (Preglednica 31). Preglednica 31: Dodatna pojasnila o prirastu domoznanskega gradiva po območjih OOK in v UKM Območje Knjižnica Pojasnila o prirastu domoznanskega gradiva V prirastu, prav tako tudi pri prikazu zbirke, smo upoštevali gradivo, ki je postavljeno v domoznanski zbirki v OK v Laškem in ima v polju 996/997 interno oznako i=dom. Tudi podatek za računalniško izposojo (pridobljen s strani IZUM-a) smo navajali Celjsko Knjižnica Laško za gradivo, ki je inventarizirano v Knjižnici Laško - oddelek 01 in ima v interni oznaki i=dom. V načrtu imamo, da v KK Radeče in Rimske Toplice oblikujemo posebni zbirki z domoznanskim gradivom, ki bo tudi ustrezno strokovno obdelano. Opomba k točki 3.6 - poleg v tabeli popisanega Knjižnica Rogaška neinventariziranega neknjižnega gradiva hranimo še: - približno Slatina 400 plakatov - približno 40 tematskih zbirnih map drobnih tiskov in izrezkov iz časopisja - 38 razstavnih panojev. V rubriki 3. 4. – drugo smo zajeli seminarske in raziskovalne Splošna knjižnica naloge lokalnih osnovnih in srednjih šol, vezane na Slovenske Konjice domoznansko tematiko. Knjižnica Šentjur *D igrače Knjižnica bo v letu 2017 začela s katalogiziranjem člankov ter Knjižnica dr. Toneta digitalizacijo fotografskega gradiva, za kar bo izdelana tudi Seliškarja Trbovlje digitalna knjižnica. Knjižnica Velenje Prirast digitalne domoznanske zbirke je ocenjen približno. Medobčinska knjižnica Pod drugo sodi: raziskovalne naloge, članki, letaki, vabila ... in Žalec promocijsko gradivo podjetij in drugih organizacij. Starejše dragoceno gradivo hranimo v okviru posebnih zbirk, ki jih upravlja OK Mozirje. To sta muzejska zbirka Mozirje in Mozirja in v okviru te osebna zbirka Aleksandra Videčnika. To Osrednja knjižnica gradivo ni inventarizirano kot knjižnično gradivo. Veliko Mozirje domoznanskega gradiva še čaka na obdelavo, zato prirast in stanje nista popolnoma realna kazalca stanja domoznanskega gradiva. Pričakujemo, da bo prirast domoznanskega gradiva v prihodnjih letih večji. Pri zbirki in prirastu smo upoštevali samo gradivo z interno oznako dz. Gradiva, ki je po naravi domoznansko in nima Dolenjsko Knjižnica Brežice oznake dz ter stoji na drugih oddelkih, pri statistiki nismo upoštevali. Knjižnica Pavle Golie Precej sekundarnega gradiva nimamo zavedeno kot Trebnje domoznansko gradivo (predvsem leposlovje), tako da ga nismo 52 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Pojasnila o prirastu domoznanskega gradiva mogli upoštevati pri iskanju za to anketo. Načeloma imamo torej več naslovov in enot, kot je zapisano. Oznako dom dajemo (sproti) novejšemu domoznanskemu gradivu, starejše pa žal še ni prišlo na vrsto. Je pa v načrtu. Rokopise imamo v zbirnih mapah posameznih avtorjev, en avtor ima en zbirni zapis in več inventarnih enot. Drobnih tiskov nimamo preštetih, ker se zbirka konstantno dopolnjuje in nimamo kadra, ki bi to počel. Drobnih tiskov ne katalogiziramo in inventariziramo (razen domoznanskih zgibank). Siva literatura je deloma v skladišču (serijske publikacije podjetij, interna glasila, drobni tisk), nekaj tudi v prostem pristopu (908 TR), vendar je še nismo opremili z oznakami siva literatura, tako da ne moremo iskati po tem parametru. V letu 2016 je bilo prevzetih oziroma kreiranih 371 člankov, Knjižnica Sevnica število vseh člankov do 31. 12. 2016 pa je 808. Kljub zmanjševanju finančnih sredstev za gradivo si Valvazorjeva knjižnica prizadevamo, da bi vsako leto dopolnjevali domoznansko Krško zbirko. Vpisano je samo gradivo, ki ima oznako DOM. Posebne zbirke (antikvarno gradivo, raritete ipd.) niso vštete. Prav tako ni Goriška knjižnica všteta domoznanska periodika (tudi na mikrofilmih), ki se hrani Goriško Franceta Bevka Nova posebej na časopisnem oddelku. Pri člankih nimamo vseh Gorica podatkov, ker so se različno označevali čez leta. Ocene računalniško neobdelanega gradiva ne moremo podati pri vseh postavkah. Nimamo sistematične nabave, ozaveščenost izdajateljev je Mestna knjižnica in šibka, svojih izdaj nam (v glavnem) ne ponudijo, zato kljub čitalnica Idrija navezavi stikov težko pridemo do gradiv. Knjižnica dr. Toneta Neobdelanega je še precej drobnega tiska, sive literature, Gorenjsko Pretnarja Tržič brošur. Knjižnica Ivana Posebej kreirani zbirki Vladimirja Kavčiča in Lojzeta Gostiše - Tavčarja Škofja Loka drobni tiski - 37 map. Občinska knjižnica V letu 2016 je zaradi dogovora o vnosu člankov izrazito Jesenice porastel vnos člankov iz domoznanskih serijskih publikacij. Na območju Občine Dravograd letno izide zelo malo tovrstnega Koroško Knjižnica Dravograd gradiva. Knjižnica Ksaverja Drobnega tiska v večini računalniško ne obdelujem. Meška Slovenj Gradec Številke v zvezi s prirastom niso realne, saj mi gradivo, ki ga označimo kot domoznansko (OD) - običajno en izvod, hranimo Knjižnica Radlje ob v posebni omari, ki služi kot nekakšen arhiv (želimo, da se Dravi ohrani), sicer pa je gradivo razporejeno med ostalim gradivom v knjižnici. Knjižnica Bena Pod “drugo” v zbirki neknjižnega gradiva so navedene stare Obalno-kraško Zupančiča Postojna razglednice. Prirast se nanaša na tisto gradivo, ki ga dobimo v okolju, v Kosovelova knjižnica katerem delujemo (monografije ...) in kar s svojim delovanjem Sežana pridobimo. Nato je dostopno tudi našim uporabnikom. Zapuščine (korpusi) - v knjižnici hranimo tri zapuščine - dr. Andreja Gosarja, Ivana Albrehta in Andreja Žigona. Vse Osrednjeslovensko Knjižnica Logatec zapuščine vsebujejo rokopise, a nič od tega ni računalniško obdelano, tudi najverjetneje v nadaljnje ne bo. Neobdelanega slikovnega gradiva imamo ogromno v zapuščini Andreja Žigona, 53 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Pojasnila o prirastu domoznanskega gradiva ki se je ukvarjal s fotografijo, poleg tega imamo računalniško neobdelano tudi zbirko starih razglednic. Javni zavod Knjižnica Pomursko Na zgoraj navedene podatke ne morem odgovoriti. Gornja Radgona Splošna knjižnica Članke smo začeli bibliografsko obdelovati šele v letu 2016. Ljutomer Pri večvrstnem gradivu se izvodi razporedijo glede na vneseno Štajersko Mariborska knjižnica kodo za oznako fizične oblike. 3.4 - pod drugo je zavedena raritetna periodika; 3.5 - zajeta le mariborska periodika; podatki za zbirko so od leta 2000 dalje (COBIB) pred tem je v separatni dom. bazi več kot 150.000 zapisov (COBISS/OPAC), v listkovnih katalogih pa več kot 750.000 zapisov; 3.6 - rokopisi: v katalogu rokopisov je 850 Ms - naslovov (značnic) in 4832 inv. štev., od leta 2000 se delajo letni popisi rokopisnega gradiva. Drobni tiski: v drobnih tiskih je zajeto: drobni tiski, PKG, PKG LEP. Podatki za štev. inv. enot so vodeni od leta 2003 dalje, pred tem se uporablja listkovni katalog, kjer pa ocena ni mogoča. Vsaka zapuščina je šteta kot UKM ena enota. V letu 2016 smo prejeli tri zapuščine kot korpuse. V COBISS je bila vnešena ena glasbena zapuščina ter knjižno gradivo osebne zapuščine, ki smo jo prejeli leta 2016. Glasbeni tiski, videoposnetki, zvočni posnetki: podatki se nanašajo le na gradivo, ki je v COBIB-u označeno kot domoznansko, vendar je realna številka višja, ker se je začelo označevati domoznansko gradivo postopoma komaj leta 2005. Ocena število enot, ki še niso računalniško obdelane, ni mogoča pri nobeni vrsti gradiva. Za vse neknjižno gradivo velja, da je enot gradiva veliko več kot inventarnih številk, ki so navedene v tabeli. Respondenti so se pri dodatni pojasnitvi prirasta domoznanskega gradiva v glavnem sklicevali na predhodna vprašanja o prirastu, kar pomeni, da so tam zabeležene podatke tukaj argumentirali oz. jih pojasnili. Glede na pojasnila opažamo, da veliko domoznanskega knjižničnega gradiva po knjižnicah še vedno ni ustrezno obdelanega (tj. z dodeljevanjem oznak), zaradi česar je prirast marsikje ocenjen približno, prav tako je precej gradiva še neobdelanega. 5.4 | Število in usposobljenost strokovnega kadra v domoznanstvu 5.4.1 | Strokovni delavci, ki skrbijo za domoznansko dejavnost Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena ZKnj-1 (2001), v tem primeru gre za nalogo zbiranja, obdelave, varovanja in posredovanja domoznanskega gradiva, ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, 14. člen). Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke pa ima knjižnica še 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj (ibid.). Preglednica 32: Število strokovnih delavcev (osebe), ki skrbijo za domoznansko dejavnost v splošnih knjižnicah in v UKM, 2016 Odstotek knjižnic z Št. oseb Št. knjižnic Skupaj št. oseb določenim št. oseb 0 2 0 4 % 1 22 22 39 % 2 15 30 27 % 3 5 15 9 % 54 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Odstotek knjižnic z Št. oseb Št. knjižnic Skupaj št. oseb določenim št. oseb 4 4 16 7 % 5 4 20 7 % 6 3 18 5 % 7 1 7 2 % Skupaj splošne / 56 128 100 % UKM 6 1 6 100 % SKUPAJ splošne in UKM / 57 134 Na vprašanje o številu strokovnih delavcev je odgovorilo vseh 58 splošnih knjižnic, od tega sta dve knjižnici navedli, da nimata zaposlene osebe, ki bi skrbela za domoznansko dejavnost, dve knjižnici pa sta na jasno zastavljeno vprašanje podali neveljaven odgovor in smo ju vsled zagotavljanja verodostojnega pregleda stanja iz analize izvzeli. Ob upoštevanju ostalih odgovorov je bilo na dan 31. 12. 2016 v 56 splošnih knjižnicah 128 oseb, zaposlenih za domoznansko dejavnost. V Sloveniji je za to področje knjižnične dejavnosti zaposlenih 134 oseb vključno s šestimi v UKM. Od skupno 128 oseb v slovenskih splošnih knjižnicah, ki skrbijo za domoznansko dejavnost, jih je 36 zaposlenih v OOK in 92 v OK Tako v OOK kot v OK opažamo neenakomerno porazdelitev števila zaposlenih za domoznansko dejavnost. V preglednici (Preglednica 32) vidimo, da ima največ splošnih knjižnic (22 oziroma 39 %) zaposlenega 1 strokovnega delavca, ki skrbi za domoznansko dejavnost, sledi 15 splošnih knjižnic (27 %), ki imajo 2 zaposlena za to dejavnost. Večje število zaposlenih strokovnih oseb je v OOK. Od 2 strokovnih delavcev v 5 OOK do od 3 do 7 v ostalih 5 OOK. V UKM je za domoznansko dejavnost zaposlenih 6 oseb. Skrb vzbujajoče je, da glede na izvajanje podzakonskih določil in pomen domoznanske dejavnosti za lokalno okolje 2 knjižnici poročata, da nimajo osebe, ki bi se ukvarjala z domoznansko dejavnostjo. To sta na Celjskem območju Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi in na Pomurskem območju Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona. Preglednica 33: Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) oseb, ki skrbijo za domoznansko dejavnost v 57/58 splošnih knjižnicah in v UKM, s številom knjižnic ter izraženo v deležu, 2016 Ekvivalent polne Število EPZ in število Odstotek knjižnic z Število knjižnic zaposlitve (EPZ) knjižnic določenim EPZ 10 0,10 1 17% 9 0,5 4,50 16% 8 1 8,00 14% 6 0,2 1,20 10% 4 2 8,00 7% 3 0,3 0,90 5% 2 2,5 5,00 3% 2 1,5 3,00 3% 2 0,25 0,50 3% 2 0,16 0,32 3% 1 5 5,00 2% 1 3,5 3,50 2% 1 0,7 0,70 2% 1 0,6 0,60 2% 55 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Ekvivalent polne Število EPZ in število Odstotek knjižnic z Število knjižnic zaposlitve (EPZ) knjižnic določenim EPZ 1 0,55 0,55 2% 1 0,4 0,40 2% 1 0,35 0,35 2% 1 0,15 0,15 2% 1 0 0 2% Skupaj splošne 57/58 43,67 98% UKM 1 6 6 100% Skupaj splošne 58 49,67 in UKM Preglednica 33 prikazuje ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) v 57 od 58 slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica Velenje s Celjskega območja podatka ni navedla. Glede na rezultate odgovorov je bilo na dan 31. 12. 2016 v 57 od 58 slovenskih splošnih knjižnic (brez Knjižnice Velenje) zaposlenih za domoznansko dejavnost 43,67 zaposlenih, izraženo v EPZ. V 10 OOK predstavlja 36 zaposlenih v ekvivalentu polne zaposlitve 24 EPZ, v 47 OK11 pa 19,67 EPZ. V povprečju je v 47 OK 0,41 EPZ. Ekvivalent polne zaposlitve za domoznansko dejavnost je manjši glede na rezultate meritev razvitosti za leto 201112, ko je bilo v splošnih knjižnicah v deležu EPZ 46,69 strokovnih delavcev za domoznansko dejavnost. Od tega je bilo takrat v OOK 25,7 EPZ, v OK pa 20,99 EPZ. V UKM je število EPZ enako številu oseb, to je 6. V Sloveniji je skupaj (v 57 splošnih knjižnicah in UKM) za domoznansko dejavnost, izraženo v ekvivalentu polne zaposlitve zaposlenih 49,67 EPZ. 5.4.2 | Stopnja formalne izobrazbe zaposlenih v domoznanski dejavnosti ZKnj-1 (2001) določa, da so strokovni knjižničarski delavci: knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Opravljajo strokovna dela, ki so temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Imeti morajo raven izobrazbe, predpisano v 39. a členu tega zakona, ter opravljen bibliotekarski izpit iz 39. b člena tega zakona. Pristojni minister iz 58. člena tega zakona lahko predpiše podrobnejše vrste izobrazbe. Pravilnik o pogojih knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) v 14. členu določa, da morajo biti strokovni delavci, ki vodijo strokovno delo knjižnice ali izvajajo izbor gradiva za nakup in izločanje, bibliografsko obdelavo, posredovanje informacij, promocijske in izobraževalne storitve za uporabnike, domoznanstvo ali vodijo dejavnosti oziroma posebne zbirke, bibliotekarji ali višji knjižničarji. Oseba, ki se zaposli kot strokovni knjižničarski delavec, mora imeti opravljen bibliotekarski izpit. Ne glede na to določilo pa se oseba lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta (39. b člen). Strokovni delavci knjižnic so morali bibliotekarski izpit po tem zakonu opraviti v roku 2 let od uveljavitve zakona do decembra 2017 (69. člen ZKnj-1). 11 Tu ni možno podati EPZ za določeno število zaposlenih, saj se število OK, ki so podale število oseb ne ujema s številom OK, ki so dale podatke o EPZ. 12 Podatki so iz arhiva CeZaR/NUK. 56 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 34: Ravni izobrazbe s številom strokovnega kadra in opravljenim bibliotekarskim izpitom v domoznanski dejavnosti v splošnih knjižnicah in v UKM, stanje 31. 12. 2016 Z opravljenim Raven izobrazbe Število bibliotekarskim izpitom do 5 - gimnazija in srednješolsko izobraževanje 8 5 6/1 - višješolski program 11 10 6/2 - specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni program; bolonjski visokošolski 12 12 strokovni in univerzitetni program (1. bolonjska stopnja) Splošne 7 - univerzitetni program, specializacija po visokošolskem knjižnice strokovnem programu; bolonjski magisterij stroke (2. 83 83 bolonjska stopnja) 8/1 - specializacija po univerzitetnem programu, 9 9 magisterij znanosti 8/2 - doktorat znanosti (tudi 3. bolonjska stopnja) 3 3 Skupaj splošne 126 122 6/2 - specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni program; bolonjski visokošolski 1 1 strokovni in univerzitetni program (1. bolonjska stopnja) UKM 7 - univerzitetni program, specializacija po visokošolskem strokovnem programu; bolonjski magisterij stroke (2. 3 3 bolonjska stopnja) 8/2 - doktorat znanosti (tudi 3. bolonjska stopnja) 2 2 SKUPAJ 132 128 Glede ravni izobrazbe smo dobili podatke za 132 oseb (vključno s 6 iz UKM). Kot kažejo rezultati anketnega vprašalnika (Preglednica 34), glede ravni izobrazbe v času popisa 8 oseb še ni izpolnjevalo 14. člena Pravilnika o pogojih knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), in sicer: na Celjskem območju – Osrednja knjižnica Mozirje, 1 oseba; na Dolenjskem območju – Knjižnica Miklova hiša Ribnica, 3 osebe; Knjižnica Sevnica, 1 oseba; na Goriškem območju – Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, 1 oseba; na Osrednjeslovenskem območju – Cankarjeva knjižnica Vrhnika, 1 oseba; na Štajerskem območju – Knjižnica Lenart, 1 oseba. Poleg tega 3 osebe od teh niso imele opravljenega bibliotekarskega izpita. Bibliotekarskega izpita prav tako ni imela opravljenega ena oseba z izobrazbo 6/1. Največ strokovnih delavcev v slovenskih splošnih knjižnicah (83 od skupaj 126), zaposlenih v domoznanski dejavnosti, ima 7 stopnjo izobrazbe. 3 osebe pa imajo doktorat znanosti - stopnjo izobrazbe 8/2. Pomembno je omeniti, da smo pri analizi anketnega vprašalnika pri splošnih knjižnicah opazili razhajanja v številu strokovnih delavcev, ki so prikazani v poglavju 5.4.1 in pa številu oseb, ki jih dobimo s seštevkom zaposlenih z določeno stopnjo izobrazbe. V prvem primeru so knjižnice skupaj navedle 128 oseb, v drugem pa 126. Pri pregledu posameznih odgovorov smo ugotovili, da so nekatere knjižnice navedle število zaposlenih pri prvem vprašanju, istega števila pa v naslednjem odgovoru glede izobrazbe niso upoštevale. V UKM ima strokovni kader v večini 7 stopnjo izobrazbe, imajo pa tudi 2 doktorja znanosti. Vsi so imeli opravljen bibliotekarski izpit. 57 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.4.3 | Usposobljen kader z dovoljenji/pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS Vse slovenske splošne knjižnice (58) in UKM so članice Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov COBISS, katerega naloge izvaja Institut informacijskih znanosti (IZUM). Vse splošne knjižnice in UKM kreirajo, prevzemajo in redigirajo bibliografske zapise knjižničnega gradiva v vzajemnem katalogu COBIB.SI. Za kreiranje bibliografskih zapisov morajo katalogizatorji pridobiti posamezna dovoljenja za vzajemno katalogizacijo COBISS (kategorije A, B1, B2, C in D). Slika 15: Kader s pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v splošnih knjižnicah Na vprašanje o usposobljenosti kadra z dovoljenji za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS je odgovorilo 52 knjižnic. Odgovorile niso: Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona, Knjižnica Črnomelj, Splošna knjižnica Slovenske Konjice, Knjižnica Lenart, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik in Ljudska knjižnica Metlika. Vse knjižnice, ki so odgovorile, imajo dovoljenje A (52 knjižnic oz. 90 %), večina jih ima tudi dovoljenje B (45 knjižnic oz. 78 %) in C (47 knjižnic oz. 81 %), nekoliko manj (24 knjižnic oz. 41 %) knjižnic ima dovoljenje za redakcijo zapisov v normativni bazi podatkov CONOR, najmanj (11 knjižnic oz. 19 %) pa ima dovoljenje D (Slika 15). V UKM imajo vsa dovoljenja/pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS. Pri tem dodajajo, da se število zaposlenih s posameznimi dovoljenji nanaša izključno na sodelavce Enote za domoznanstvo in posebne zbirke in ne na zaposlene v celotni knjižnici. Podrobnejši pregled, koliko zaposlenih ima posamezna dovoljenja v splošnih knjižnicah in v UKM, kaže naslednje podatke: dovoljenje A ima 188 (in 6 v UKM) zaposlenih, dovoljenje B1 ima 128 zaposlenih (in 5 v UKM), dovoljenje B2 ima 73 zaposlenih (in 3 v UKM), dovoljenje SER ima 48 zaposlenih (in 3 v UKM), dovoljenje C ima 137 zaposlenih (in 6 v UKM), dovoljenje D ima 21 zaposlenih (in 2 v UKM) in dovoljenje CONOR ima 61 zaposlenih (in 3 v UKM). Pri tem je potrebno dodati, da so poleg domoznancev všteti tudi ostali zaposleni. Pravilnik o OOK (13. člen) določa, da je območna knjižnica dolžna organizirati bibliografsko obdelavo vseh vrst domoznanskega gradiva s svojega območja v sistemu COBISS, tudi polpubliciranega gradiva, serijskih publikacij in člankov, po kriterijih, določenih za potrebe Slovenske bibliografije. Bibliografska obdelava tega gradiva se zagotavlja v knjižnicah, ki to gradivo zbirajo. Glede na rezultate dve OOK (Mariborska knjižnica in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem) nimata pooblastila za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva – dovoljenja D, medtem ko imajo katalogizatorji v preostalih osmih OOK vsa pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. V OOK Ravne na Koroškem so podali pojasnitev glede dovoljenja za katalogizacijo antikvarnega gradiva, in sicer da imata obe strokovni delavki v domoznanskem oddelku dovoljenje za katalogizacijo antikvarnega gradiva in vse tečaje, ki so potrebni za COBISS2. Večino antikvarnega gradiva knjižnice sta že pred leti vnesli v COBISS2. Kasneje, ko je knjižnica prešla na bazo COBISS3, je IZUM vse te zapise iz 58 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T COBISS2 prenesel v testno bazo COBISS3. Težava je, da je antikvarno gradivo v testni bazi in ga ni možno ponovno katalogizirati za pridobitev končnega dovoljenja, ker bi vsaka potrebovala pet zapisov. V prihodnje bodo to poskušali rešiti v sodelovanju z IZUM-om. 5.4.4 | Udeležba na različnih strokovnih usposabljanjih zaposlenih, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo Študij bibliotekarstva ne omogoča pridobivanje potrebnih znanj in kompetenc za opravljanje dela na področju domoznanske dejavnosti v splošni knjižnici. Za uspešno in produktivno delo je treba znanja nadgrajevati in zato je pomembno permanentno izobraževanje zaposlenih. Nova znanja pripomorejo k večjim kompetencam, ki so pomembna tako za posameznika kot za stroko, v kateri deluje. Slika 16: Zaposleni, ki se v splošnih knjižnicah ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, se udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj 57 splošnih knjižnic (98 %) in UKM so odgovorile, da se zaposleni, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj. Ena knjižnica (2 %) je odgovorila, da se zaposleni ne udeležujejo strokovnih izobraževanj zaradi pomanjkanja števila zaposlenih (Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona) (Slika 16). V nadaljevanju je teh 57 knjižnic navedlo vrsto oziroma obliko usposabljanj, ki se jih udeležujejo zaposleni v domoznanski dejavnosti. Slika 17: Oblike strokovnih usposabljanj, ki se jih udeležujejo zaposleni v domoznanski dejavnosti iz splošnih knjižnic 59 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Kot je razvidno iz slike (Slika 17), se največ zaposlenih udeležuje različnih predavanj (odgovorilo 50 knjižnic oziroma 86 %), tečajev (odgovorilo 43 splošnih knjižnic oziroma 74 %), delavnic (odgovorilo 42 splošnih knjižnic oziroma 72 %) in seminarjev (odgovorilo 41 splošnih knjižnic oziroma 71 %), nekoliko manj kongresov (odgovorilo 23 splošnih knjižnic oziroma 40 %), najmanj pa se udeležujejo izobraževanj v tujini (odgovorile 4 OOK, in sicer MB, CE, LJ, KP - oziroma 7 %). Možnost “drugo” je izbralo 5 splošnih knjižnic (9 %) in 4 od teh so tudi navedle usposabljanja, ki se jih poleg naštetih še udeležujejo. Zaposleni v UKM se udeležujejo vseh navedenih oblik strokovnih usposabljanj. Preglednica 35: Navedene druge oblike usposabljanj po območjih OOK in UKM Območje Knjižnica Druga usposabljanja Spremljanje lokalnih medijev, obisk dogodkov partnerskih org. Celjsko Celje (muzeji, arhivi ...). Gorenjsko Jesenice Domfest. Goriško Idrija Redna letna srečanja domoznancev v okviru OOK. Osrednjeslovensko Medvode Enkrat letno udeležba na Domfest-u. UKM Izobraževanja v sorodnih dejavnostih (arhivi). Dve splošni knjižnici sta izpostavili udeležbo na Domfestu - festivalu domoznanstva, katerega začetki segajo v leto 2009. Festival poteka načeloma na vsaki dve leti, vsakič v drugi OOK z izbrano strokovno tematiko, kjer se predstavijo novosti in izmenjajo primeri dobrih praks. Navedba o udeležbi enkrat letno na Domfestu (Knjižnica Medvode) je lapsus calami13, saj so srečanja praviloma na dve leti. Seznanjanje z delom sorodnih oziroma partnerskih organizacij pa je prav tako zelo pomembna oblika izobraževanja, ki pripomore k bogatitvi dela v lastni stroki, navedli so ga v UKM (Preglednica 35). 5.4.5 | Zaposleni v domoznanski dejavnosti, ki so se usposabljali v obdobju 2014- 2016 (strokovno, širše knjižničarsko …) Glede na Kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994 in sprememba 2017) imajo zaposleni dolžnost in pravico, da se strokovno izpopolnjujejo (44. člen) v časovnem obsegu:  z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsake tri leta,  z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na vsake tri leta,  s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni na vsake tri leta. Z usposabljanji si zaposleni pridobijo nova znanja in veščine ter se še dodatno izpopolnijo za delo, ki ga opravljajo, zato je zelo pomembno, da jim je ta možnost omogočena, saj so navsezadnje zaposleni tisti ključni dejavnik za prihodnost določene dejavnosti znotraj same organizacije oz. institucije. 13 Lapsus calami - napaka med pisanjem 60 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Usposabljanja zaposlenih 0 3 1 20 2 19 b ose 3 8 o vil 4 3 Šte 5 1 6 1 7 1 0 5 10 15 20 25 Število knjižnic Slika 18: Število usposabljanj zaposlenih iz splošnih knjižnic v domoznanski dejavnosti v obdobju 2014 - 2016 Na vprašanje o usposabljanju v obdobju 2014-2016 je odgovorilo 56 knjižnic in UKM, 2 knjižnici odgovora nista podali, in sicer Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona, ki je že pri prejšnjem vprašanju odgovorila, da se usposabljanj zaradi kadrovske podhranjenosti ne morejo udeleževati, in Knjižnica Radlje ob Dravi. Izmed zaposlenih v domoznanski dejavnosti se je v obdobju 2014-2016 v največji meri iz posamezne knjižnice usposabljala 1 oseba (navedlo 20 knjižnic oziroma 34 %), čemur sledi usposabljanje 2 oseb (navedlo 19 knjižnic oziroma 33 %) (Slika 18). V tem obdobju pa se zaposleni v domoznanski dejavnosti v obdobju 2014-2016 niso usposabljali v 3 OK (Knjižnica Medvode, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Splošna knjižnica Ljutomer). V UKM se je izobraževalo 6 zaposlenih. 5.5 | Prostor in oprema za domoznansko gradivo Referenčno območje obsega tudi prostor za domoznansko in druge posebne zbirke (Standard, 2005). Pri opremljanju, hranjenju in dostopnosti knjižnice se upoštevajo Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah (2013), pri opremi domoznanskega gradiva pa knjižnice smiselno uporabljajo tudi priročnik Oprema knjižničnega gradiva na primerih kulturne dediščine NUK (Poličnik-Čermelj, T. (2010)). Pri hranjenju domoznanskega gradiva knjižnice smiselno uporabljajo priročnik IFLA načel za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (2005). Domoznansko gradivo, ki je razglašeno za kulturni spomenik, obravnavajo knjižnice v skladu s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine. Upoštevajo pa še Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika (2013), ki jih je pripravil NUK na podlagi 5. člena ZKnj-1 (2001). Kje in kako je postavljeno domoznansko gradivo v slovenskih splošnih knjižnicah, katerih velikost je pogojena s številom in strukturo prebivalcev na določenem območju, številom enot knjižničnega gradiva in vlogo knjižnice na območju delovanja, prikazujejo rezultati v nadaljevanju. 5.5.1 | Knjižnica ima samostojen domoznanski oddelek Na vprašanje o samostojnem oddelku v knjižnici za leto 2016 je odgovorilo vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic. 61 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 19: Samostojni domoznanski oddelek v splošnih knjižnicah Kot je razvidno iz zgornje slike (Slika 19), so v manjšini splošne knjižnice, ki imajo samostojne domoznanske oddelke. Nima ga 32 knjižnic oziroma 55 %, ima pa ga 26 splošnih knjižnic oziroma 45 %, in sicer 8 OOK in 18 OK. Da vse splošne knjižnice nimajo samostojnega domoznanskega oddelka, je popolnoma razumljivo, ker tudi domoznanskega gradiva in zbirk nimajo v tako velikih količinah, da bi bilo treba urediti samostojni domoznanski oddelek. Dovolj je zakonsko določena ločena postavitev domoznanskega gradiva. Glede na izvajanje tretje posebne naloge OOK pa bi bilo pričakovati, da imajo vse OOK samostojni domoznanski oddelek. Seveda pa priporočil ali smernic za oblikovanje domoznanskih oddelkov v Sloveniji še nimamo. Domoznanski oddelek ima tudi UKM. 5.5.1.1 | Površina in leto ustanovitve domoznanskega oddelka Preglednica 36: Površina in leto ustanovitve domoznanskih oddelkov v splošnih knjižnicah in v UKM Knjižnica Površina (v m2) Leto ustanovitve Knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 40 1994 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 200 1994 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 150 1971 Osrednja knjižnica Celje 325 1976 Mestna knjižnica Ljubljana 600 2008 Knjižnica Srečka Vilharja Koper 275 1976 Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica 317 2000 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 40 2003 Knjižnica Šentjur 22 2006 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 56 1994 Knjižnica – Kulturni center Lendava 15 1976 Cankarjeva knjižnica Vrhnika 70 2014 Osrednja knjižnica Mozirje 45 2010 Lavričeva knjižnica Ajdovščina 16 2009 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 50 1992 Knjižnica Bena Zupančiča Postojna 20 1990 Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 23,86 2006 Knjižnica Lenart 22,27 2000 Splošna knjižnica Slovenske Konjice 10 2010 Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin 40 2006 Matična knjižnica Slavko Grum Litija 30 1992 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 29,44 1999 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 50,8 2006 62 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Knjižnica Površina (v m2) Leto ustanovitve Kosovelova knjižnica Sežana 250 1991 Mestna knjižnica Grosuplje 46 2007 Knjižnica Velenje 70 1993 Skupaj 2.813.37 1971-2014 UKM 500 1966 SKUPAJ 3.313,37 1966-2014 Vseh 25 knjižnic (8 OOK in 17 OK), ki imajo domoznanski oddelek, je tudi navedlo površino (m2) in leto ustanovitve oddelka. Na podlagi preglednice (Preglednica 36), v kateri so zbrani podatki iz vprašalnika, ima največjo površino (600 m2) domoznanski oddelek v Mestni knjižnici Ljubljana, najmanjšo (10 m2) pa Splošna knjižnica Slovenske Konjice. Med OOK ima največjo površino domoznanski oddelek v Mestni knjižnici Ljubljana (600 m2), najmanjšo površino obsegata domoznanska oddelka v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in Knjižnici Franca Sušnika Ravne na Koroškem (40 m2). V OK obsega največjo površino domoznanski oddelek v Kosovelovi knjižnici Sežani (250 m2), najmanjšo pa v Splošni knjižnici Slovenske Konjice (10 m2). Prvi domoznanski oddelek v slovenskih splošnih knjižnicah je bil ustanovljen leta 1971 v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, kot zadnji pa v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki leta 2014. V UKM je bil domoznanski oddelek ustanovljen že leta 1966. Primerjava z rezultati vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM za leto 2007 ni možna, saj vse knjižnice tedaj niso poslale svojih odgovorov ( le 9), poleg tega so nekatere knjižnice, ki so tedaj označile, da domoznanskega oddelka nimajo, po sedanjih podatkih oddelek takrat že imele, kot se ugotavlja po navedbi letnice ustanovitve oddelka. V Sloveniji nimamo strokovnih izhodišč ali priporočil za ustanovitev domoznanskega oddelka. Pri tem bi bilo smiselno upoštevati velikost knjižnice in njene domoznanske zbirke, število zaposlenih in umeščenost oddelka v organigram knjižnice. Večina OK sploh ni tako velikih in nima števila zaposlenih, da bi oddelek lahko oblikovala. Zato bi bilo popolnoma dovolj, da se oblikuje samo posebna domoznanska zbirka, ki je ločeno postavljena. 5.5.2 | Ureditev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah V 13. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) je glede ureditve domoznanskega gradiva zapisano: »Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko.« V kolikšni meri knjižnice to upoštevajo, je razvidno iz spodnjih slik (Slika 20 in Slika 21). 63 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 20: Ureditev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah Odgovore je podalo vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic. Izmed ponujenih možnosti, med katerimi so respondenti lahko izbrali več odgovorov, ima največ knjižnic domoznansko gradivo postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom (25 knjižnic oziroma 43 %) bodisi na domoznanskem oddelku (25 knjižnic oziroma 43 %). V posebne zbirke je domoznansko gradivo organizirano v 22 knjižnicah, kar predstavlja 38 %. Domoznansko gradivo je le v 12 splošnih knjižnicah (oziroma 21 %) postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko, kot je to opredeljeno v 13. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), in vse so OK: Knjižnica Črnomelj, Knjižnica Miklova hiša Ribnica, Osrednja knjižnica Mozirje, Knjižnica Logatec, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Knjižnica Sevnica, Knjižnica Dravograd, Knjižnica Pavla Golie Trebnje, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Knjižnica Domžale. Slika 21: Postavitev domoznanskega gradiva v UKM V UKM imajo domoznansko gradivo postavljeno na več načinov, kot kaže zgornja Slika 21. Poleg tega pa navajajo še (drugo), da imajo za domoznansko in arhivsko domoznansko gradivo posebne domoznanske depoje. Posebne zbirke imajo ločene prostore. Domoznansko gradivo ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva v 3 splošnih knjižnicah, kar predstavlja 5 % vseh. To so Mariborska knjižnica, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi in Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona. Med odgovori je bila ponujena tudi možnost »drugo«, ki jo je označilo 9 splošnih knjižnic (oziroma 16 %) in jo dopolnilo z razlago (Preglednica 37). 64 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 37: Postavitev domoznanskega gradiva v OK po območjih OOK »drugo« Območje Knjižnica Postavitev domoznanskega gradiva v OK Domoznansko gradivo z interno oznako »dz« je ločeno postavljeno in urejeno v domoznanski zbirki, ostalo Dolenjsko Knjižnica Brežice domoznansko gradivo (v primeru več izvodov) v okviru posameznih oddelkov. Nekaj domoznanskega gradiva je v posebnih zbirkah v Knjižnica Pavle Golie Trebnje skladišču. Domoznanska zbirka je postavljena ločeno in je kot Valvasorjeva knjižnica Krško posebna zbirka. Goriška knjižnica Franceta Domoznansko gradivo je postavljeno na časopisnem Goriško Bevka Nova Gorica oddelku. Mestna knjižnica in čitalnica Dvojnice so v prostem pristopu, ločene od ostalega Idrija gradiva. Koroška osrednja knjižnica dr. Dvojnice so postavljene tudi v študijskem oddelku in Koroško Franca Sušnika Ravne na oddelku za otroke in mladino. Koroškem Domoznansko gradivo je organizirano kot Obalno-kraško Mestna knjižnica Piran domoznanska zbirka in postavljeno ločeno od ostalega gradiva, v ločenem prostoru. Osrednjeslovensko Cankarjeva knjižnica Vrhnika Vrhnika postavljeno ločeno, Borovnica deloma ločeno. Nimamo domoznanskega oddelka, ampak le Pomursko Splošna knjižnica Ljutomer domoznansko zbirko. Posebni domoznanski depoji za domoznansko in UKM arhivsko domoznansko gradivo. Posebne zbirke imajo ločene prostore. 5.5.3 | Postavitev domoznanskega gradiva v mreži splošnih knjižnic - v organizacijskih enotah (KK) Poleg postavitve domoznanskega gradiva v OK nas je zanimala tudi postavitev v KK. Na voljo so bile podane možnosti, izmed katerih so lahko knjižnice označile, kako imajo prostorsko urejeno gradivo v organizacijskih enotah (KK). S tem smo tudi preverili ali izpolnjujejo 13. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). Slika 22: Postavitev domoznanskega gradiva v mreži splošnih knjižnic v njihovih organizacijskih enotah (KK) Odgovore je podalo 56 knjižnic, 2 knjižnici Spodnjepodravskega območja pa na vprašanje nista odgovorili (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož). 65 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Kot določa Pravilnik, ima domoznansko gradivo postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko, 8 knjižnic oz. 14 % (Grosuplje, Črnomelj, Logatec, Mozirje, Ajdovščina, Sevnica, Trebnje, Kamnik), sicer pa načeloma domoznansko gradivo v vseh organizacijskih enotah ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva (navedlo 21 knjižnic oziroma 36 %) oziroma je postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom (navedlo 20 knjižnic oziroma 34 %) (Slika 22). Postavitev gradiva pod »drugo« ima 11 knjižnic oz. 19 %. Preglednica 38: Postavitev domoznanskega gradiva v KK »drugo« Območje Knjižnica Ureditev domoznanskega gradiva v KK Dolenjsko Ljudska knjižnica Metlika Ločeno, v posebni zbirki. Samo v eni enoti imamo ločeno postavljenih nekaj Valvasorjeva knjižnica Krško polic za domoznanstvo. Koroško Knjižnica Dravograd Nimamo organizacijskih enot. Knjižnica Ksaverja Meška V KK ne hranimo domoznanskega gradiva. Slovenj Gradec Knjižnica Makse Samsa Ilirska Nimamo KK. Obalno-kraško Bistrica Knjižnica Bena Zupančiča Domoznansko gradivo hrani OK. Postojna Mestna knjižnica Izola Nimamo organizacijskih enot. Domoznansko gradivo je organizirano kot Mestna knjižnica Piran domoznanska zbirka in postavljeno ločeno od ostalega gradiva, v ločenem prostoru. Osrednjeslovensko Knjižnica Medvode Nimamo drugih organizacijskih enot. KK imajo sprotno - aktualno domoznansko gradivo, ki Mestna knjižnica Ljubljana je vezano na lokalno okolje in ga po določenem časovnem obdobju pošljejo v center za domoznanstvo. Štajersko Knjižnica Lenart Knjižnica Lenart v KK nima domoznanskega gradiva 11 knjižnic oziroma 19 % je pojasnilo, da imajo domoznansko gradivo v organizacijskih enotah postavljeno drugače, pri čemer sta dve knjižnici (Ljudska knjižnica Metlika in Mestna knjižnica Piran) navedli, da je domoznansko gradivo v organizacijskih enotah postavljeno ločeno v ločenem prostoru, Valvasorjeva knjižnica Krško ima samo v eni enoti postavljeno ločeno, 4 (Knjižnica Dravograd, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Knjižnica Medvode) so navedle, da nimajo organizacijskih enot oziroma KK, 3 knjižnice (Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Knjižnica Lenart) v KK nimajo domoznanskega gradiva, 1 (Mestna knjižnica Ljubljana) pa je navedla le, da je v KK vedno na voljo aktualno domoznansko gradivo (Preglednica 38). 66 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.5.4 | Oblikovanje nove domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009-2016 v knjižnični mreži Slika 23: Oblikovanje nove domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009–2016 v knjižnični mreži splošnih knjižnic Na vprašanje o oblikovanju nove domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009– 2016 v knjižnični mreži je odgovorilo vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic, in sicer je bila v tem obdobju oblikovana nova domoznanska zbirka, oddelek in/ali posebna zbirka v 22 knjižnicah (38 %), v 36 knjižnicah (62 %) do oblikovanja še ni prišlo (Slika 23). V UKM v obdobju 2009–2016 ni bila oblikovana nova domoznanska zbirka, oddelek oziroma posebna zbirka. Preglednica 39: Oblikovanje domoznanske zbirke, oddelka, posebne zbirke v obdobju 2009-2016 po območjih OOK Nova domoznanska zbirka, oddelek, posebna zbirka v Območje Knjižnica obdobju 2009-2016 Celjsko Osrednja knjižnica Mozirje Domoznanska čitalnica, 2010. Splošna knjižnica Slovenske Leta 2010 je bil v matični knjižnici Slovenske Konjice Konjice oblikovan samostojen domoznanski oddelek. Oblikovane so bile štiri posebne zbirke: domoznanska Knjižnica Velenje digitalna zbirka, zbirka Karla Destovnika Kajuha, zbirka Nestla Žganka in zbirka Jožeta Hudalesa. Medobčinska splošna Leta 2016 je bila v Občinski knjižnici Polzela urejena knjižnica Žalec Nežina soba (soba Neže Maurer). Knjižnica Ribnica je v letu 2016 pridobila nov prostor in Dolenjsko Knjižnica Miklova hiša Ribnica novo opremo za postavitev domoznanskega gradiva. KK Mirna, Zbirka DVD-jev snemalca Janeza Janežiča, 2009 KK Šentrupert, zbirka DVD-jev snemalca Janeza Janežiča, 2009 KK Mokronog, zbirka DVD-jev snemalca Knjižnica Pavle Golie Trebnje Janeza Janežiča, 2009 KK Ivana Zorca Veliki Gaber, zbirka del Ivana Zorca, 2015. Nekaj zbirk je še v pripravi. Gorenjsko Občinska knjižnica Jesenice Spominska soba Pavleta Zidarja, 2013. Knjižnica Ivana Tavčarja Gostiša – 2010, Kavčič – 2015, drobni tisk – 2013, Škofja Loka ilustratorji – 2014. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Pretnarjeva spominska soba 2012. Tržič Rara (raritete, 2009), drobni tiski (2011), plakati Goriška knjižnica Franceta Goriško (2012), plemiška družina Teuffenbach (2012), Bevka Nova Gorica antikvarno gradivo (2014). 67 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Nova domoznanska zbirka, oddelek, posebna zbirka v Območje Knjižnica obdobju 2009-2016 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Domoznanski oddelek, 2009. Fond Bibliotheca Iustinopolitana - antični koprski Osrednja knjižnica Srečka Obalno-kraško avtorji in njihova dela (ustanovljeno 2011); fond Vilharja Koper Rarissima - rokopisi in kodeksi (ustanovljeno 2011). Knjižnica Makse Samsa Ilirska Zapuščina Toneta Logarja, 2013. Bistrica Mestna knjižnica Piran Knjižnica Lucija, 7. 7. 2014. Zbirke z domoznanskim gradivom v enotah Komen, Kosovelova knjižnica Sežana Divača in Kozina. Zbirka Prešerniana (2015), zbirka Franceta Škerla Osrednjeslovensko Mestna knjižnica Ljubljana (2016), zbirka razglednic (2013-2014). Knjižnica Franceta Balantiča Donacija dr. Nikolaja Sadnikarja, 2012. Kamnik V letu 2012 in 2014 smo v knjižnici postavili dve samostojni omari (2,6 m2), eno za arhivsko, drugo za Knjižnica Medvode domoznansko gradivo. Del domoznanske zbirke stoji skupaj z ostalim gradivom. V letu 2016 smo izoblikovali zbirko GOSAR, ki združuje Knjižnica Logatec vsa dela dr. Andreja Gosarja. Vrhnika, 2014, knjižnica IUV Vrhnika, 2016, Knjižna Cankarjeva knjižnica Vrhnika zbirka čebelarja Jožeta Tršarja. Pokrajinska in študijska Februarja 2015 je bil ustanovljen Romski oddelek s Pomursko knjižnica Murska Sobota knjižnim in neknjižnim gradivom v romskem jeziku. DT; (Toševa zbirka), 2014 Jurovska zbirka; 2015 Štajersko Knjižnica Lenart Maistrove prireditve, (Aleš Arih) 2015. V obdobju 2009–2016 so knjižnice najpogosteje oblikovale nove domoznanske oz. posebne zbirke, prav tako pa je bilo nekaj na novo oblikovanih domoznanskih oddelkov. Izmed navedenih novosti je zanimiva zbirka na podlagi donacije (Knjižnica Kamnik), kar ima dejansko tudi podlago v 14. členu ZKnj-1 (2001), da knjižnica prevzema donacije knjižničnega gradiva, ki je pomembno po merilih knjižnične stroke (Preglednica 39). 5.5.5 | Dostop do domoznanskega gradiva Vsaka splošna knjižnica je, v skladu s predpisano zakonodajo, dolžna zagotavljati dostopnost do gradiva in informacij najširšemu krogu svojih uporabnikov. Po Pravilniku o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003; 13. člen) je knjižnična zbirka splošne knjižnice urejena tako, da omogoča prost dostop do večine gradiva in učinkovito samostojno uporabo, območna knjižnica pa tako, da omogoča prost dostop do večine aktualnega gradiva. Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko. Vprašanje o dostopu do domoznanskega gradiva v OK in v KK so posebej izpolnjevale OOK in posebej OK. 68 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 40: Dostop do domoznanskega gradiva v OOK in v KK ter v UKM OOK V mreži KK Veljavni UKM odgovori da ne da ne Gradivo je v prostem pristopu 6 3 7 1 9 1 (67 %) (33 %) (78 %) (11 %) Gradivo je delno v prostem 3 4 3 2 7 1 pristopu (43 %) (57 %) (43 %) (29 %) Gradivo je postavljeno v skladiščnih prostorih knjižnice 7 1 1 3 8 1 in strokovno urejeno, da omogoča takojšnjo dostopnost (88 %) (13 %) (13 %) (38 %) Gradivo je postavljeno na 7 1 1 3 8 1 domoznanskem oddelku (88 %) (13 %) (13 %) (38 %) Drugo 0 2 2 1 3 1 (0 %) (67 %) (67 %) (33 %) Kot je razvidno iz preglednice (Preglednica 40), imajo OOK domoznansko gradivo znotraj knjižnice postavljeno na več načinov in se dostop do tega gradiva po OOK razlikuje. Tako ima domoznansko gradivo v prostem pristopu 6 OOK (Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Mestna knjižnica Kranj in Mariborska knjižnica), delno v prostem pristopu pa 3 OOK (Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana in Osrednja knjižnica Celje). V mreži KK ima domoznansko gradivo v prostem pristopu postavljeno 7 OOK (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Mariborska knjižnica, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), delno v prostem pristopu imajo gradivo postavljene 3 OOK (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Mestna knjižnica Ljubljana in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper). V skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, tako da omogoča takojšnjo dostopnost, je domoznansko gradivo postavljeno v 7 OOK (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Mestna knjižnica Kranj). V mreži KK ima domoznansko gradivo v skladiščnih prostorih postavljeno le 1 OOK (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper). Na domoznanskem oddelku je domoznansko gradivo postavljeno v 7 OOK (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem). 69 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T V mreži KK pa ima domoznansko gradivo na domoznanskem oddelku postavljeno le 1 OOK (Mestna knjižnica Ljubljana). Drugače imata urejen dostop (možnost »drugo«) do domoznanskega gradiva v svoji medobčinski mreži KK 2 OOK (Mestna knjižnica Ljubljana in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica). Število KK, kjer dostop do domoznanskega gradiva še ni urejen, je navedla le OOK Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, ki poroča, da v 6 od 7 KK domoznansko gradivo ni v delnem prostem pristopu, v 7 KK, torej v nobeni, pa ni na domoznanskem oddelku. UKM ima domoznansko gradivo v prostem pristopu, delno v prostem pristopu, v skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, tako da omogoča takojšnjo dostopnost, na domoznanskem oddelku, poleg tega tudi na drugi lokaciji (oznaka »drugo«). Dostop do domoznanskega gradiva v OK in v KK pa prikazuje spodnja preglednica (Preglednica 41). Preglednica 41: Dostop do domoznanskega gradiva v OK in mreži KK Veljavni OK V mreži KK odgovori da ne da ne gradivo je v prostem pristopu 18 16 25 8 39 (46 %) (41 %) (64 %) (21 %) gradivo je delno v prostem pristopu 25 11 9 20 37 68 %) (30 %) (24 %) (54 %) gradivo je postavljeno v skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, 12 18 4 20 30 da omogoča takojšnjo dostopnost (40 %) (60 %) (13 %) (67 %) gradivo je postavljeno na 23 11 2 21 34 domoznanskem oddelku (68 %) (32 %) (6 %) (62 %) V prostem pristopu ima domoznansko gradivo 18 OK, v svoji mreži KK pa ga ima 25 OK. Delno v prostem pristopu je domoznansko gradivo v 25 OK, v mreži KK pa v 9 OK (Preglednica 41). 12 OK ima strokovno urejeno domoznansko gradivo v skladiščnih prostorih knjižnice, tako da omogoča takojšnjo dostopnost. V svoji mreži KK imajo gradivo na ta način postavljene 4 OK. Na domoznanskem oddelku je gradivo postavljeno v 23 OK, medtem ko imata 2 OK domoznanske oddelke tudi v svoji mreži KK. Vendar se število OK, ki imajo domoznansko gradivo postavljeno na domoznanskem oddelku, ne ujema s številom domoznanskih oddelkov (Poglavje 5.5.1), kjer rezultati kažejo, da ima domoznanski oddelek 17 OK. Za razjasnitev dileme je bilo ugotovljeno naslednje: 6 OK, ki pravzaprav nimajo domoznanskega oddelka, je označilo, da ima gradivo postavljeno prav tam (Celjsko območje: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje; Gorenjsko območje: Občinska knjižnica Jesenice, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič; Osrednjeslovensko območje: Knjižnica Domžale; Pomursko območje: Splošna knjižnica Ljutomer). 70 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.5.6 | Izposoja domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 Od vseh 58 knjižnic je na vprašanje odgovorilo 57 knjižnic (odgovora ni podala OOK Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), od tega jih 46 (81 %) domoznansko gradivo izposoja na dom, 11 knjižnic (19 %) ga ne izposoja (Slika 24). UKM domoznansko gradivo izposoja na dom. Slika 24: Izposoja domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah Zanimal nas je tudi podatek o računalniški izposoji domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016. Preglednica 42: Računalniška izposoja domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah in v UKM v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 Skupno Število število Povprečje Minimum Maksimum knjižnic izposoj Računalniška izposoja domoznanskega gradiva v obdobju od 39 79.430 2.036,7 10 16.930 1. 1. do 31. 12. 2016 UKM 1 56 56,0 56 56 Skupaj 40 Da gradivo računalniško izposojajo na dom, je od 46 splošnih knjižnic, ki so to označile, število izposoj navedlo 39 splošnih knjižnic, 7 splošnih knjižnic podatka ni navedlo. Preglednica 42 prikazuje skupno število izposoj, povprečje ter največjo in najmanjšo izposojo domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 v 39 splošnih knjižnicah. Največ inventarnih enot izposojenega domoznanskega gradiva (16.930) je zabeležila Mariborska knjižnica, ki pojasnjuje, da je pri številu izposoj zajeta izposoja vsega domoznanskega gradiva, torej primarnega in sekundarnega. Najmanj izposoj (10) pa je bilo v dveh splošnih knjižnicah, in sicer v Cankarjevi knjižnici Vrhnika in Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pojasnjuje, da domoznanskega gradiva ne izposojajo, saj izposoja tega gradiva na dom praviloma ni mogoča, razen izjemoma za razstave, digitalizacijo itd. V letu 2016 je bilo takih izposoj 242. Seveda pa omogočajo izposojo v čitalnico. Po računalniški evidenci so tako v letu 2016 zabeležili 3.030 izposoj gradiva v čitalnico, skupaj z ročno evidenco pa 4.108 izposoj v čitalnico. V podatek niso zajeti vpogledi v digitalizirano domoznansko gradivo, delež katerih je vsako leto večji. UKM je v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016 zabeležila 56 izposoj (Preglednica 42). 71 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.5.7 | Posredovanje domoznanskih informacij Poleg zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva je ena izmed funkcij domoznanske dejavnosti tudi posredovanje domoznanskih informacij. Odgovore je podalo vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic in UKM, pri čemer vse navajajo, da posredujejo domoznanske informacije, kar nakazuje, da posredovanje domoznanskih informacij na nacionalnem nivoju dobro teče. Posredovanje domoznanskih informacij lahko poteka na več načinov. Na podlagi ponujenega so respondenti lahko izbrali med različnimi možnostmi. UKM posreduje domoznanske informacije na vse tri načine, tj. osebno, po telefonu in po elektronski pošti. Slika 25: Načini posredovanja domoznanskih informacij v splošnih knjižnicah Vse splošne knjižnice (58) posredujejo domoznanske informacije osebno, drugi najpogostejši način posredovanja je po telefonu, preko katerega posreduje domoznanske informacije 51 knjižnic, po elektronski pošti pa 47 knjižnic (Slika 25). Če posredujejo še na kakšen drug način, ki ni bil naveden v vprašalniku, je bila na voljo možnost »drugo«, kar so izbrale in navedle 4 knjižnice (Preglednica 43). Preglednica 43: Drugi načini posredovanja domoznanskih informacij po območjih OOK Posredovanje domoznanskih informacij pod Območje Knjižnica možnost »drugo« Z objavami vsebin na spletnih portalih, Celjsko Osrednja knjižnica Celje družbenih omrežjih, domoznanskih člankov v tiskanih medijih. Medknjižnična izposoja za potrebe razstave Osrednjeslovensko Knjižnica Logatec (NUK, Gosar) in filma (RTV, Gosar) Spodnjepodravsko Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Preko socialnih omrežij (FB). Štajersko Mariborska knjižnica Servis Vprašaj knjižničarja. 5.5.8 | Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva Načela za hrambo knjižničnega gradiva in ustrezno ravnanje z njim predpisujejo, da bi odgovorno oziroma strokovno osebje moralo biti predano načelom varovanja gradiva, ki ga upravljajo, in skrbnega ravnanja z njim. Kot se ugotavlja, dajejo splošne knjižnice največji poudarek zagotavljanju varnosti in preprečevanju nesreč v knjižničnih zgradbah in okolici (55 knjižnic oziroma 95 %), za tem pa izvajanju reprodukcije gradiva (fotokopiranje, mikrofilmanje in digitalizacija) (43 knjižnic oziroma 74 %). Na tretjem mestu je skrb za ustrezno ravnanje s tradicionalnim gradivom, fotografskim in filmskim gradivom ter 72 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T avdiovizualnimi nosilci (40 knjižnic oziroma 69 %), najmanjša skrb pa je za primerne klimatske pogoje (37 knjižnic oziroma 64 %) (Slika 26). Slika 26: Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z IFLA načeli v splošnih knjižnicah Glede na pridobljene rezultate splošne knjižnice še vedno posvečajo premalo pozornosti zaščiti in hranjenju knjižničnega gradiva, zato je nujno potrebno oblikovanje primerne politike materialnega varovanja gradiva kot tudi ozaveščanje strokovnih delavcev o skrbi za pravilno zaščito in hranjenje knjižničnega gradiva. UKM skrbi za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z vsemi načeli IFLE. 5.6 | Digitalizacija domoznanskega gradiva Pomembna novost ali sprememba, ki jo je prinesel čas in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, je tudi digitalizacija (predvsem domoznanskih) vsebin, ki se je začela intenzivneje razvijati v preteklih desetih letih. Novljanova razmišlja: »Gradivo na medmrežju, na spletni strani knjižnice ali na skupnem portalu omogoča in razširja uporabo in hkrati uveljavlja fizično obliko gradiva v lastnem okolju in zunaj njega /…/. S tem se uveljavlja še knjižnica, ki ga je izbrala in ga hrani« (Novljan, 2005, str. 29). Digitalizacija je svetovni trend. Njen pomen je bil poudarjen tudi v Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017: pot do novega modela kulturne politike (str. 130): »Digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov s področja kulturne dediščine (arhivi, knjižnice, muzeji, galerije), zanjo pa skrbijo tudi drugi subjekti (…). Med ustanove javnega sektorja, ki so dolžne zagotoviti ponovno uporabo digitalnih gradiv, ki jih hranijo, so bile s sprejemom Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja junija 201314 uvrščeni tudi knjižnice, muzeji in arhivi, saj se glede razvojnega in poslovnega potenciala digitalno kulturno gradivo ne razlikuje od digitalnega gradiva ostalih organov javnega sektorja«. Knjižnice omogočajo dostop do digitaliziranega gradiva na več načinov: preko portala Digitalna knjižnica Slovenije – dLib, na portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva, nekatere vsebine knjižnice objavijo lokalno, torej v prostorih knjižnice. V zadnjih letih je nastalo več spletnih biografskih leksikonov, ki prinašajo življenjepise pomembnih osebnosti s posameznih geografskih območij, vendar te ne ustvarjajo samo knjižnice. Takšni leksikoni so: Spletni biografski leksikon Celjskega območja in Zasavja (http://www.celjskozasavski.si/), Dolenjski biografski leksikon (http://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/), Gorenjci.si (www.gorenjci.si), Notranjci.si (www.notranjci.si), Primorci.si (www.primorci.si), Pomurci.si (www.pomurci.si), 14 Dostopno na http://eur-lex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do? uri=CELEX:32003L0098:SL:NOT 73 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Spodnjepodravci.si (www.spodnjepodravci.si), Štajerci.si (www.stajerci.si), Posavci.si (www.posavci.si), Šaleški biografski leksikon (http://www.saleskibiografskileksikon.si/), e-Biografski leksikon Koroške (Reg-Kult) (http://www.reg-kult.si/Biografski-leksikon), Mariborski biografski leksikon (www.mariborski-biografski-leksikon.si), Kamniško-komendski biografski leksikon (www.leksikon.si), Obrazi, srca Slovenije (www.obrazisrcaslovenije.si), Koroški biografski leksikon (koroski-biografski-leksikon), Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si), Znani Slovenci.si (www.znanislovenci.si) (Bešter Zeni, 2016). Resmanova o digitalnih domoznanskih zbirkah pravi, da »postanejo z internetom povezljive, ponuja se možnost skupnega kreiranja, ustvarja se obsežen arhiv, ki ne odseva le spomina ene skupnosti, marveč vseh naših skupnosti« (Resman, 2005, str. 43; v Reid, 2003). Prav tako so domoznanske zbirke lahko partner v razvoju kulturnega turizma in promociji lokalnega okolja (Domfest 1, 2009, str. 15; Resman, 2005, str. 44). Digitalizacija domoznanskega gradiva je v zadnjih letih dosegla izjemen porast v knjižnični dejavnosti, saj so na ta način domoznanske zbirke širše dostopne, hkrati pa se s pretvorbo iz analogne v digitalno obliko redko in občutljivo gradivo zaščiti pred nadaljnjo obrabo in zagotovi ohranjanje. Tudi Nacionalni program za kulturo (2014-2017) je opredelil, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov s področja kulturne dediščine. 5.6.1 | Izvajanje digitalizacije domoznanskega gradiva Slika 27: Izvajanje digitalizacije domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah Na vprašanje o digitalizaciji domoznanskega gradiva je odgovorilo vseh 58 knjižnic. Na podlagi podanih odgovorov domoznansko gradivo digitalizira 45 knjižnic oziroma 78 %, ne digitalizira pa ga 13 knjižnic oziroma 22 % (Slika 27). Izmed 45 knjižnic projekte digitalizacije izvajajo vse OOK (10) in kar precejšnje število OK (25 od 48). Prav tako tudi UKM izvaja digitalizacijo domoznanskega gradiva. Razlogi, zakaj nekatere splošne knjižnice ne digitalizirajo domoznanskega gradiva, so: pomanjkanje sredstev in kadra ter avtorske pravice (Slika 28). 74 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 28: Razlogi za nedigitalizacijo domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah Najpogostejša razloga, da knjižnice ne digitalizirajo domoznanskega gradiva, sta pomanjkanje sredstev in pomanjkanje kadra, oba je označilo po 11 knjižnic oziroma 44 %, 2 knjižnici (8 %) ne digitalizirata zaradi neurejenih avtorskih pravic, pod »drugo« pa je kot razlog pomanjkanje opreme navedla ena knjižnica (4 %). Splošna knjižnica Slovenske Konjice ni označila razloga, zakaj ne digitalizirajo, kar smo v tabeli označili s črtico (-) (Preglednica 44). Preglednica 44: Splošne knjižnice po območjih OOK, ki ne digitalizirajo gradiva in razlog Neurejene Pomanjkanje Območje Knjižnica Pomanjkanje avtorske Drugo sredstev kadra pravice Knjižnica Antona × Sovreta Hrastnik Celjsko Knjižnica Toneta × × Seliškarja Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob × × × Savi Splošna knjižnica - - - - Slovenske Konjice Dolenjsko Knjižnica Črnomelj × × × Knjižnica Sevnica × × Knjižnica Kočevje × × Mestna knjižnica in Goriško × × × čitalnica Idrija Koroško Knjižnica Dravograd × × Knjižnica Ksaverja × × Meška Slovenj Gradec Knjižnica Radlje ob × × Dravi Javni zavod Knjižnica Pomursko × Gornja Radgona Knjižnica Franca Ksavra Spodnjepodravsko × × Meška Ormož Glede na prejete odgovore se digitalizacija domoznanskega gradiva ne izvaja v nekaterih OK na 6 območjih OOK. Tako se na Celjskem območju, ki obsega 11 OK, digitalizacija ne izvaja v 4 splošnih knjižnicah, na Dolenjskem območju, ki obsega 8 OK, se ne izvaja v 3 splošnih knjižnicah, na Goriškem območju se ne izvaja v 1 splošni knjižnici, na Koroškem območju je ne izvajajo v nobeni od 3 OK, na 75 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Pomurskem območju se ne izvaja v 1 od 3 OK, na Spodnjepodravskem območju se prav tako ne izvaja v edini OK na tem območju. 5.6.1.1 | Izvedba in financiranje domoznanskega gradiva Slika 29: Načini digitalizacije in viri sredstev v splošnih knjižnicah Glavni način izvajanja in financiranja digitalizacije domoznanskih gradiv v slovenskih splošnih knjižnicah je v okviru izvajanja posebnih nalog OOK, kar je označilo 36 splošnih knjižnic, 6 splošnih knjižnic pa digitalizacije ne opravlja v tem okviru. Sledi digitalizacija z lastnim kadrom in opremo v 28 splošnih knjižnicah, 13 splošnih knjižnic pa teh pogojev za opravljanje digitalizacije nima. Z lastnimi sredstvi digitalizira 28 splošnih knjižnic, medtem ko 13 splošnih knjižnic nima lastnih sredstev. Pri zunanjem izvajalcu poteka digitalizacija v 25 splošnih knjižnicah, medtem ko 14 splošnih knjižnic ne izvaja digitalizacije pri zunanjem izvajalcu. Da digitalizacijo opravljajo še kako drugače, je označilo 7 splošnih knjižnic (Slika 29). UKM izvaja digitalizacijo pri zunanjem izvajalcu in s finančnimi sredstvi v okviru posebnih nalog OOK, prav tako pa še na kakšen drug način oz. z drugimi sredstvi (možnost »drugo«). 5.6.2 | Dostopnost digitaliziranega gradiva uporabnikom Ministrstvo za kulturo je s programskimi sredstvi OOK omogočilo, da pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so digitalizirani viri prosto dostopni na spletu. Slika 30: Dostopnost digitaliziranega gradiva v splošnih knjižnicah 76 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 30 prikazuje, da je digitalizirano gradivo uporabnikom dostopno v enakem razmerju lokalno v splošni knjižnici kot tudi z dostopom na daljavo. Za obe možnosti se je namreč opredelilo 40 splošnih knjižnic (69 %). Ker pa so respondenti lahko označili tudi obe možnosti – lokalno v knjižnici in z dostopom na daljavo, vpogled v rezultate vprašalnikov kaže, da je digitalizirano gradivo uporabnikom dostopno tako lokalno v knjižnici kot z dostopom na daljavo v 31 splošnih knjižnicah (od tega v 7 OOK). Samo lokalno v 9 splošnih knjižnicah in samo z dostopom na daljavo prav tako v 9 splošnih knjižnicah (od tega v 3 OOK). Na vprašanje o dostopu digitaliziranega gradiva ni odgovorilo 9 splošnih knjižnic, torej tiste, ki gradiva ne digitalizirajo. 4 OK, ki gradiva prav tako ne digitalizirajo, pa glede na odgovore digitalizirano gradivo hranijo. Izmed teh je v 3 OK dostop urejen z dostopom na daljavo, in sicer na Dolenjskem območju v Knjižnici Črnomelj in Knjižnici Sevnica, na Goriškem območju v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija, v 1 OK pa lokalno v knjižnici, in sicer na Celjskem območju v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Digitalizirano gradivo UKM je dostopno tako lokalno v knjižnici kot z dostopom na daljavo. 5.6.3 | Načrti digitalizacije v naslednjih treh letih K uspešnejšemu izvajanju domoznanske dejavnosti sodijo v okviru strateške usmeritve oziroma načrtov v določenem (srednjeročnem) obdobju tudi projekti digitalizacije. Knjižnice morajo za gradnjo knjižnične zbirke v digitalni obliki (tako kot za analogno) skrbeti načrtno in premišljeno ter v skladu s potrebami svojih uporabnikov, lokalne skupnosti in različnih interesnih skupin. Pomembno vlogo za splošne knjižnice na območju pri digitalizaciji imajo OOK, ki na območju koordinirajo digitalizacijo gradiva za OK tako s strokovnega kot finančnega vidika (s sredstvi Ministrstva za kulturo za izvajanje posebnih nalog OOK). Preglednica 45: Načrti digitalizacije v naslednjih treh letih po območjih OOK in v UKM Območje Knjižnica Načrti digitalizacije Skupaj s knjižnicami na območju in drugimi partnerskimi organizacijami (zavodi, podjetji, občinami, KS, društvi …) Osrednja knjižnica Celjsko načrtujemo nadaljevanje digitalizacije periodičnih tiskov podjetij Celje in lokalnih skupnosti; starejših knjižnih in rokopisnih gradiv, glasbenih tiskov … Knjižnica Antona V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. Sovreta Hrastnik Gradivo iz zapuščine prof. Miloša Rybara in Eda Jelovška, Kamra: objava digitalnih zbirk - zidanice na območju Laškega in Rimskih Toplic; geograf in prvi predsednik slovenskega planinskega Knjižnica Laško društva prof. Fran Orožen; zbirka Valentina Deželaka digitalizacija serijskih publikacij: bilten Občine Laško 1999-2005; Krpan digitalizacija zanimivih domoznanskih posnetkov na VHS. Želimo digitalizirati okoli 1.500 enot slikovnega gradiva in ga ponuditi uporabnikom z dostopom na daljavo. Letos nas čaka digitalizacija rokopisnega gradiva o zgodovini trga Mozirje, ki ga bomo izvedli skupaj z Osrednjo knjižnico Celje v okviru posebnih nalog OOK. Letos bomo pripravili in digitalizirali gradivo za vsaj Osrednja knjižnica eno digitalno zbirko na portalu Kamra, v naslednjih letih pa 2 Mozirje zbirki letno. Pripravljali in digitalizirali bomo tudi gradivo za biografski leksikon Celjskozasavski.si, kjer smo se obvezali, da bomo prispevali vsaj 3 gesla na leto. V domoznanski čitalnici je veliko gradiva, ki ga je treba digitalizirati in s tem obvarovati pred fizičnim uničenjem. To nalogo bomo izvajali skladno s kadrovskimi zmožnostmi. Knjižnica Rogaška Postopoma nameravamo digitalizirati celotno domoznansko 77 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Načrti digitalizacije Slatina zbirko starih razglednic Rogaške Slatine (okoli 900 razglednic). Splošna knjižnica V okviru OOK je v načrtu digitalizacija: zbornik Konjice z okolico Slovenske Konjice (2 štev.). 2017-2019: Jožko Jager: pesmi; Benjamin Ipavec: Ob Savinji, notni rkp.; serijska publikacija: Šentjurske novice (ne izhaja več); Knjižnica Šentjur Ana Wambrechtsamer: Planinska kronika; Zdenka Plavsteiner: Josip Čretnik šentjurski rodoljub. Knjižnica Šmarje Digitalizacija starih razglednic, fotografij in plakatov. Knjižnica Toneta V knjižnici načrtujemo digitalizacijo fotografskega gradiva in Seliškarja Trbovlje drobnega tiska ter vzpostavitev digitalne knjižnice za to gradivo. Ob rednem delu zbiranja, evidentiranja in obdelovanja gradiva še dopolnitev domoznanske zbirke z letnimi poročili lokalnih zavodov in podjetij, publicistična dejavnost, obdelovanje Knjižnica Velenje digitaliziranega/digitalnega gradiva z metapodatki v brskalniku, promocija digitalne domoznanske zbirke, postavitev dela digitalne zbirke na splet. Prispevki na portalu Kamra (najmanj 6 zgodb), digitalizacija in Knjižnica Mileta objava starih razglednic, objavljanje v Albumu Slovenije, Klopčiča Zagorje ob vpisovanje gesel (najmanj 2 vsako leto) v Celjsko - zasavski Savi biografski leksikon. Medobčinska splošna Digitalizacija karikatur Boruta Pečarja, digitalizacija zapisnika knjižnica Žalec Savinjske posojilnice, zapisnika Mestne komune trga Žalec ... Digitalizacija in ureditev digitalnega arhiva slikovnega gradiva, Knjižnica Mirana Jarca Dolenjsko digitalizacija domoznanske periodike, digitalizacija in Novo mesto restavriranje knjižnih redkosti. Terminsko: 2017-2019; vsebinsko: zbirka starih razglednic, zapuščina Savice Zorko (kronika, zapiski s knjižničarskih tečajev, fotografije, korespondenca, priznanja in diplome), stare fotografije Knjižnice Brežice; digitalizacija v okviru OOK (Novo Knjižnica Brežice mesto) - poslani predlogi za leto 2018: Življenje ljudi v Posavju med obema vojnama (projektno delo OŠ Brežice), časopis Naš glas 1994-1997, zbirka Zgodovinske in bajeslovne snovi za brežiški, kozjanski in sevniški šolski okraj (1903) Spodnje slovensko Posavje (1956), akad. prof. dr. Jože Toporišič. Valvazorjeva knjižnica Nadaljevanje digitalizacije domoznanskih plakatov, digitalizacija Krško serijskih publikacij. Digitalizacija knjige Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine Knjižnica Miklova hiša (Anton Skubic) in knjige Ljudska glasba med rešetarji in lončarji Ribnica v ribniški dolini (Zmaga Kumer) v roku naslednjih nekaj let, ko bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva in kader. Knjižnica Sevnica Digitalizacija in objava gradiva na Kamri. Digitalizacija domoznanskega časopisja s sredstvi OOK - Knjižnica Pavle Golie digitalizacija neknjižnega gradiva (slikovno gradivo, drobni tisk) Trebnje v okviru rednega delovnega časa in rednih delovnih nalog domoznanstva. Zaključiti digitalizacijo gorenjskih tovarniških glasil, drobni tiski Gorenjsko Mestna knjižnica Kranj (razglednice, letaki, plakati). Občinska knjižnica Digitalizacija rokopisov knjig Cirila Pračka in preostanek Jesenice Zidarjeve dediščine (rokopisi, raziskovalne naloge o njem). V okviru posebnih nalog OOK digitalizirati 3 naslove letnikov Knjižnica Antona serijskih publikacij. V okviru sprotnega domoznanskega dela Tomaža Linharta digitalizirati slikovno gradivo in dokumente za objavo na spletu Radovljica (npr. Kamra). 78 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Načrti digitalizacije Seznam naslovov domačih avtorjev po dogovoru z muzejskim Knjižnica Ivana društvom Škofja Loka. Izvedba v skladu z možnostmi sredstev Tavčarja Škofja Loka OOK. Zbirni zapisi za drobni tisk in nato digitalizacija le tega. Obdelava Knjižnica dr. Toneta neobdelanega gradiva (brošure, siva literatura ...). Pohvala OOK Pretnarja Tržič Kranj za digitalizacijo našega gradiva. Digitalizacija pomembnih goriških in primorskih tiskov, Goriška knjižnica večinoma periodike, v dogovoru s knjižnicami na območju, Goriško Franceta Bevka Nova glede na sredstva pridobljena za letno digitalizacijo v okviru Gorica poziva OOK. Lavričeva knjižnica Digitalizacija starejših šolskih glasil - digitalizacija videokaset z Ajdovščina domoznansko vsebino. Mestna knjižnica in Glede na to, da sami ne digitaliziramo, le predlagamo OOK, kaj čitalnica Idrija iz naše zaloge bi bilo smiselno digitalizirati. Digitalizacija celotne zbirke razglednic, starejših fotografij ter Knjižnica Cirila starejših internih šolskih glasil. Radi bi tudi uredili dostop do teh Kosmača Tolmin gradiv na daljavo. Nadaljevanje z digitalizacijo periodičnih publikacij, ki so izhajale Koroška osrednja in izhajajo na območju Koroške in slovenske Koroške v Avstriji, knjižnica dr. Franca Koroško ter slikovnega in drugega dragocenega rokopisnega gradiva. V Sušnika Ravne na prihodnje pa še digitalizacija domoznanskega zvočnega in video Koroškem gradiva (magnetoskopski trak, video kasete, zvočne kasete ...). Skladno z dogovorom izvaja digitalizacijo za naše območje OOK Knjižnica Dravograd Ravne. Knjižnica Radlje ob Prenos vsebine z videokaset na sodobnejše nosilce. Dravi Digitalizacija novo pridobljenega dragocenega gradiva Knjižnica Makse Samsa Obalno-kraško (predvsem stare razglednice) v okviru razpoložljivih denarnih Ilirska Bistrica sredstev. Digitalizacija in dopolnjevanje domoznanske zbirke starih igrač, digitalizacija fotografskega gradiva za album Izole, digitalizacija Mestna knjižnica Izola člankov o "zanimivih Izolanih", digitalizacija 150 razglednic, ki bodo prenesene tudi na medmrežje, ter digitalizacija ostalega pomembnega domoznanskega gradiva. Digitalizacija starih razglednic - letno ter posameznih knjig in/ali Mestna knjižnica Piran serijskih publikacij. Želimo si digitalizirati članke in nadaljevati z zbiranjem in Knjižnica Bena digitalizacijo starih razglednic. Pomanjkanje kadra je ključna Zupančiča Postojna težava pri uvajanju novosti in urejanju zbirke. Pridobili bomo gradivo posameznikov in društev ter podjetij, ki so nekoč zaznamovala naš prostor, ter ga digitalizirali - najmanj tri zbirke letno, posebej še zbirko starih orodij (2018), stara oblačila (2017), digitalizirali bomo tudi gradivo iz svoje zbirke Kosovelova knjižnica (osmislili gradivo), zbirali in digitalizirali gradivo za DEKD na Sežana temo vode (2017), družinske fotografije iz našega arhiva (2017 in 2018), pisma Kosovelovih (ki jih bomo izročili NUK, 2017) sodelovali bomo s šolami, vrtci in javnimi zavodi pri zbiranju tovrstnega gradiva (2017 in 2018). V Slovanski knjižnici obstaja večji fond raritet, za naslednja leta pripravljamo obsežnejši načrt postopne digitalizacije večine teh Mestna knjižnica Osrednjeslovensko raritet, v okviru finančnih zmožnosti in virov financiranja, ter Ljubljana skladno z našimi postavljenimi prioritetami glede domoznanskih, za lokalno skupnost zanimivih gradiv. 79 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Načrti digitalizacije Radi bi digitalizirali knjige Staneta Stražarja, ki je napisal kar nekaj knjig, ki opisujejo naše kraje. Ker je avtor pokojni, bomo Knjižnica Domžale poskušali dobiti dovoljenje za digitalizacijo gradiva od njegovih sorodnikov. Digitalizacijo bi radi izvedli s podporo OOK v naslednjih treh letih. Izdelava elektronskega biografskega leksikona, popis člankov z domoznansko vsebino, dopolnjevanje domoznanskih vsebin na Mestna knjižnica Kamri, izid domoznanskega zbornika (zbornik občin Grosuplje, Grosuplje Ivančna Gorica, Dobrepolje) in izid treh domoznanskih del (stare razglednice) do leta 2019, če bodo na voljo človeški in finančni viri. Digitalizacija izbora domoznanskih monografij, ki so bile izdane pred letom 1940. Vključili bomo tudi prvotiske pesniških zbirk in Knjižnica Franceta drugih leposlovnih del kamniških in komendskih avtorjev. Balantiča Kamnik Digitalizirane domoznanske vsebine bomo objavljali v Digitalni knjižnici Slovenije in spletnem portalu Kamra. Okvirno bomo digitalizirali 2 deli na leto. Veliko gradiva bi bilo treba digitalizirati iz zapuščin, ki jih hrani Knjižnica Logatec knjižnica. V okviru časovnih in kadrovskih in tehničnih zmožnosti bomo to tudi v čim večji meri storili. V sodelovanju z OOK MKL želimo vsako naslednje leto Knjižnica Medvode digitalizirati 8 izvodov monografij, z zunanjim izvajalcem pa slikovno gradivo. Cankarjeva knjižnica Digitalizacija domoznanskih člankov glede na razpoložljiv kader Vrhnika in sredstva. Pokrajinska in Nadaljevati z digitalizacijo pomurskih serijskih publikacij in Pomursko študijska knjižnica starejšega dragocenega gradiva, tiskanega v prekmurskem Murska Sobota knjižnem jeziku. Javni zavod Knjižnica Vse je odvisno od dodatne zaposlitve. Gornja Radgona Splošna knjižnica V letnem načrtu imamo vsaj 3 gradiva za digitalizacijo. Ljutomer Še naprej bomo izvajali digitalizacijo domoznanskega (predvsem Knjižnica Ivana Potrča starejšega) gradiva, ki je pomembno za celo območje in tudi Spodnjepodravsko Ptuj iskano med uporabniki. Vsebine bomo objavljali na portalih Kamra in Digitalna knjižnica Slovenije. Knjižnica Franca Kamra. Ksavra Meška Ormož Digitalizacija gradiva o PGD Maribor-mesto, arhitekturnih načrtov arhitekta Fritza Friedrigerja, zbirke Gradivo za Štajersko Mariborska knjižnica zgodovino Maribora, arhiva Univerze za tretje življenjsko obdobje Mariborske knjižnice, zgodovine o plesni dejavnosti v Mariboru. Digitalizirali bomo Ilaunigov rokopis Moje življenje in sodnijsko Knjižnica Lenart kroniko in razne spise. Knjižnica Josipa Digitaliziranje gradiva v okviru OOK v letu 2017: zbirka Vošnjaka Slovenska Štatenberg (približno 1.200 strani); razstava Knjižnica skozi čas Bistrica (približno 100 strani); Zbirka Lovro s košem gre (11 knjig). UKM Digitalizacija raritetnega domoznanskega gradiva. Okvirni načrt digitalizacije v naslednjih treh letih je podalo 50 splošnih knjižnic, od tega 9 OOK in 41 OK, ter UKM. Med OOK ni podala načrta OOK Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, med OK pa 3 knjižnice z Dolenjskega območja (Knjižnica Črnomelj, Knjižnica Kočevje, Ljudska knjižnica Metlika), 1 80 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T knjižnica s Koroškega območja (Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec), 2 knjižnici z Osrednjeslovenskega območja (Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Matična knjižnica Slavko Grum Litija) in 1 knjižnica s Pomurskega območja (Knjižnica-Kulturni center Lendava). Ostale splošne knjižnice so zapisale svoje okvirne načrte, kot prikazuje Preglednica 45. Največ je želja po digitalizaciji slikovnega gradiva (razglednic, fotografij ipd.), starejšega gradiva, video in zvočnih kaset (obstojnost nosilcev zapisa). Nekatere prav tako poudarjajo, da je pomembno digitalizirati gradiva, ki so pomembna za celotno območje, kar je seveda izvorna naloga OOK. Splošne knjižnice se zavedajo, da so odvisne od višine sredstev, ki jih za digitalizacijo nameni Ministrstvo za kulturo. Le redke splošne knjižnice so navedle vsebinski in terminski načrt, kot je bilo zastavljeno vprašanje. Večina je namreč podala le splošni načrt digitalizacije domoznanskega gradiva v naslednjih (treh) letih. Na podlagi zbranih želja bi bilo po območjih OOK priporočljivo narediti terminske, vsebinske in finančne načrte digitalizacije. Nekatere knjižnice so tudi poudarile, da nameravajo digitalizirano gradivo objaviti na Kamri, na dLib-u in v spletnih biografskih leksikonih posameznih območij. Kot oviro pri urejanju in pripravi domoznanskega gradiva za digitalizacijo so izpostavili pomanjkanje kadrov, kar velja predvsem za manjše slovenske splošne knjižnice. 5.7 | Sinergijski učinki sodelovanja s knjižnicami na območju 5.7.1 | Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja Izvajanje posebnih nalog OOK urejata ZKnj-1 (2001) in Pravilnik o OOK (2003), ki je podrobneje opredelil izvajanje štirih posebnih nalog. Tretja posebna naloga se nanaša na koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva. Kakšna pričakovanja imajo splošne knjižnice od izvajanja te posebne naloge, prikazuje spodnja preglednica (Preglednica 46). Preglednica 46: Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva po območjih OOK in v UKM - pričakovanja Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja Območje Knjižnica domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja Bolj kakovostno zbiranje in obdelavo domoznanskih gradiv (v Osrednja knjižnica e - in klasični obliki) in s tem boljšo dostopnost uporabnikom Celjsko Celje knjižnic na območju ter posledično boljšo prepoznavnost domoznanstva. Knjižnica Antona Enako kot doslej. Sovreta Hrastnik Strokovno svetovanje na domoznanskem področju, skupno strategijo, skupne projekte, vodenje digitalizacije, Knjižnica Laško koordinacijo domoznanskega dela, pomoč pri stikih z zavezanci, pomoč pri obdelavi. Osrednja knjižnica Pričakujemo spodbudo in strokovno pomoč pri zbiranju, Mozirje obdelavi in hranjenju domoznanskega gradiva. Pomoč pri strokovni obdelavi (katalogizaciji) domoznanskega gradiva, če v domači knjižnici nimamo zahtevanih licenc za Knjižnica Rogaška kreiranje bibliografskih zapisov; organizacijo izobraževanj in Slatina usposabljanj s področja domoznanske dejavnosti, informiranje o načrtovanih domoznanskih projektih. Knjižnica Šentjur Obstoječe delo tudi v prihodnje, tj. tehnična podpora. Knjižnica Šmarje Dobro sodelovanje, navodila in strokovno svetovanje. Pričakujemo, da se bomo lahko pri zbiranju, obdelavi in Knjižnica Toneta hranjenju domoznanskega gradiva v svoji knjižnici obrnili po Seliškarja Trbovlje nasvet na osrednjo območno knjižnico. Knjižnica Velenje Glede na dosedanje izkušnje ne pričakujem ničesar 81 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja Območje Knjižnica domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja posebnega. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Enako kot doslej. Savi Medobčinska splošna Predvsem to, kar je zapisano v tej nalogi: koordinacija, knjižnica Žalec svetovanje pri obdelavi, hranjenju ... Knjižnica Mirana Jarca Medsebojna pomoč pri pridobivanju, obdelavi in hranjenju Dolenjsko Novo mesto gradiva in sodelovanje pri projektih. Pomoč pri pridobivanju domoznanskega gradiva, opozarjanje na odpisano gradivo, ki je za drugo knjižnico domoznanske narave. Glede na to, da osrednje knjižnice dobivajo obvezne izvode, bi bilo dobrodošlo, da nas opozarjajo na Knjižnica Brežice domoznansko gradivo. Pričakujemo tudi informiranje o novostih na domoznanskem področju (kot je npr. ta o vnosu oznake dom v polje 992b). Pomoč pri obdelavi gradiva (predvsem članki). Knjižnica Črnomelj Pomoč in usmerjanje. Koordinacija pri digitalizaciji gradiva in pri obdelavi serijskih Valvasorjeva knjižnica publikacij (razdelitev po knjižnicah, obdelavo posameznih Krško domoznanskih serij). Ljudska knjižnica Izvajanje le-te. Metlika Knjižnica Miklova hiša Svetovanje in pomoč OOK pri nadaljnjem oblikovanju Ribnica domoznanske zbirke Knjižnice Ribnica. Koordinacijo, nasvete, pomoč pri težavah (npr. pri objavah na Knjižnica Sevnica Kamri) ipd. Pomoč pri obdelavi domoznanskega gradiva v primeru nejasnosti oz. posebnih vrst domoznanskega gradiva, pomoč Knjižnica Pavle Golie pri izvajanju digitalizacije domoznanskega gradiva in objavi Trebnje zbirk na spletu (Kamra, dLib), nasvete o pravilnem hranjenju in zaščiti domoznanskega gradiva. Dogovore glede zbiranja gradiva, skupne akcije, promocije Gorenjsko Mestna knjižnica Kranj domoznanskega gradiva. Z Mestno knjižnico Kranj lepo sodelujemo. Sodelovanje pričakujemo predvsem pri koordinaciji zbiranja in Občinska knjižnica dogovarjanju o rokih hranjenja gradiva, da se stvari ne Jesenice podvajajo. Pričakujemo tudi organizacijo in koordinacijo izobraževanja. Knjižnica Antona Izgradnja digitalnega arhiva za digitalizirano gradivo Tomaža Linharta (fotografije, video in zvočno gradivo, dokumenti ...). Radovljica Knjižnica Ivana Digitalizacija gradiva. Tavčarja Škofja Loka Knjižnica dr. Toneta Pomoč pričakujemo pri digitalizaciji, medtem ko pri Pretnarja Tržič navedenih postavkah za zdaj ni medsebojnega sodelovanja. Enoten sistem sprotnega obveščanja in medsebojnega informiranja o izdajanju gradiva lokalnega pomena, ki ni Goriška knjižnica dostopno preko ustaljenih distribucijskih poti, koordinacija Goriško Franceta Bevka Nova digitalizacije gradiva na območju (usklajen program), Gorica svetovalna dejavnost pri bibliografski obdelavi gradiva, organiziranje izobraževanj. Mestna knjižnica in Načeloma nič drugega kot to, kar izvaja že zdaj. Mogoče še kaj čitalnica Idrija več konkretnih, praktičnih napotkov oz. pomoči pri 82 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja Območje Knjižnica domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja vsakdanjem delu na področju domoznanske dejavnosti. Več možnosti za raziskovalno in publicistično delo. Nudenje kakovostnih, hitrih in lahko dostopnih informacij našim uporabnikom. Organiziranje čim bolj kakovostnega zbiranja in hranjenje dragocenega domoznanskega gradiva, ki bo Koroška osrednja temeljilo na domačih in mednarodnih priporočilih in knjižnica dr. Franca Koroško standardih. Poenoteno obdelavo domoznanskega gradiva in Sušnika Ravne na končno tudi domoznanski geslovnik. V lokalnem prostoru pa Koroškem seveda povezovanje posameznikov in organizacij ter še več sodelovanja pri skupnih projektih. Pričakujemo in želimo, da bi bili domoznanski oddelki ogledalo kraja in nepogrešljivi v življenju in delovanju posameznikov in organizacij. Možnost dostopa in uporabe domoznanske zbirke za Knjižnica Dravograd uporabnike iz celotnega območja. Knjižnica Radlje ob Dobro sodelovanje. Dravi Pričakujemo, da bodo jasneje zastavljena določila in pravila Knjižnica Ksaverja glede zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega Meška Slovenj Gradec gradiva. Tako kot do zdaj še naprej podajanje informacij in pomoč pri Knjižnica Makse Samsa Obalno-kraško obdelavi domoznanskega gradiva in izbiri domoznanskega Ilirska Bistrica gradiva. Skupno predstavljanje in promocija domoznanskih vsebin na Mestna knjižnica Izola območju. Vsako sodelovanje naj bi prineslo pozitivne učinke, si pa za zdaj - še ni dovolj informacij - težko predstavljamo izvajanje te naloge na področju domoznanstva. Npr.: OK smo pri nabavi v svojih okoljih spletle široke mreže sodelovanja s posamezniki, ustanovami, društvi itd., ki nam svoje občasne publikacije Mestna knjižnica Piran redno dostavljajo, pri obdelavi gradiva vnašamo/dodajamo v lokalne baze gesla, ki so pomembna v našem okolju, opažamo tudi pozitiven odziv uporabnikov na to, da dobijo čim več domoznanskega gradiva in informacij v knjižnicah v kraju / občini bivanja, torej čim bližje domu. Želimo si nadaljnjega sodelovanja pri izobraževanju in Knjižnica Bena organizaciji tečajev ter obveščanja o novostih, povezanih z Zupančiča Postojna domoznansko dejavnostjo v knjižnicah. Predvsem nasvete, usposabljanja in (so) financiranje. Opažamo, da je v našem okolju veliko zasebnih zbirateljev, ki Kosovelova knjižnica ne želijo posoditi gradiva za digitalizacijo niti za razstave, zato Sežana pričakujemo reševanje tudi težave zbirateljstva - ozaveščanje javnosti, da je domoznansko gradivo neke vrste skupno gradivo. Nadaljevanje dobrih praks in projektov, ki so se izkazali za Mestna knjižnica Osrednjeslovensko uspešne: Kamra, projekti digitalizacije, strokovno-teoretično Ljubljana delo v okviru posvetov Domfest. Pričakujemo, da nam bo OOK še naprej nudila svetovanje pri Knjižnica Domžale digitalizaciji in reševanju avtorskopravne dileme s področja pridobivanja soglasij za objavo na Kamri. Domoznanska dejavnost je primarna naloga vsake knjižnice Mestna knjižnica na svojem območju, od OOK pričakujemo pomoč pri obdelavi Grosuplje različnih vrst gradiva. Knjižnica Franceta Pričakujemo koordinacijo in izobraževanje ter pomoč pri 83 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja Območje Knjižnica domoznanskega gradiva OOK - pričakovanja Balantiča Kamnik obdelavi domoznanskih člankov in prispevkov. Matična knjižnica Pomoč pri zbiranju in digitalizaciji - v smislu skupnih regijskih Slavko Grum Litija projektov ter spodbude pri novih znanjih. Pomoč pri zahtevnejših strokovnih nalogah, napotki pri zahtevnejšem domoznanskem delu, predvsem bi si želeli Knjižnica Logatec kakšno izobraževanje s področja domoznanstva - najsi bo o obdelavi, digitalizaciji, hranjenju itn. domoznanskega gradiva. Vzajemna pomoč, nadaljevanje in nadgradnja dosedanjega Knjižnica Medvode sodelovanja. Cankarjeva knjižnica Izobraževanja, finančna in kadrovska podpora. Vrhnika Pokrajinska in študijska Glede na kadrovske razmere smo relativno zadovoljni z Pomursko knjižnica Murska izvajanjem tretje posebne naloge OOK. Želeli bi zaposlitev Sobota domoznanca v Knjižnici Gornja Radgona. Javni zavod Knjižnica Pomoč pri oblikovanju zbirke. Gornja Radgona Splošna knjižnica Koordinacija, strokovno sodelovanje ipd. Ljutomer Knjižnica Ivana Potrča Povečanje dejavnosti na področju domoznanstva na celem Spodnjepodravsko Ptuj območju. Knjižnica Franca Ksavra Dobro sodelovanje. Meška Ormož Večjo odzivnost knjižnic na območju in več predlogov o Štajersko Mariborska knjižnica sodelovanju tudi z njihove strani. Knjižnica Lenart Enako dobro sodelovanje kot doslej. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Pomoč pri oblikovanju domoznanske zbirke. Bistrica UKM Nič ne pričakujemo. Svoja pričakovanja na področju izvajanja tretje posebne naloge OOK, in sicer koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva, je navedlo 51 knjižnic, 7 OK odgovora ni podalo (s Celjskega območja: Splošna knjižnica Slovenske Konjice; z Dolenjskega: Knjižnica Kočevje; z Goriškega: Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin; z Obalno-kraškega: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper; z Osrednjeslovenskega: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, s Pomurskega: Knjižnica – Kulturni center Lendava). Od izvajanja tretje posebne naloge OOK knjižnice na območju (OK) v glavnem pričakujejo, da se bo dosedanje sodelovanje nadaljevalo, predvsem pa okrepilo in obogatilo. OK si želijo koordinacijo praktično na vseh področjih domoznanske dejavnosti, najpogosteje pa so navedle svetovanje in pomoč pri digitalizaciji gradiva, sodelovanje pri skupnih projektih, izobraževanja in usposabljanja s področja domoznanske dejavnosti, obveščanja o novostih, predvsem pa to, kar je zapisano v tretji posebni nalogi OOK. OOK izpostavljajo več povezovanja in sodelovanja, kar lahko pripomore k večji prepoznavnosti domoznanske dejavnosti tako na območju kot na nacionalni ravni, pa tudi usklajeno zbiranje in obdelavo domoznanskega gradiva. Od izvajanja tretje posebne naloge OOK ničesar ne pričakuje UKM, kar je razumljivo, saj je UKM visokošolska knjižnica in ima posledično tudi drugega financerja. Z Mariborsko knjižnico pa ima podpisano pogodbo o sodelovanju. 84 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.7.2 | Zadovoljstvo OOK s sodelovanjem s knjižnicami na območju na področju domoznanske dejavnosti K zadovoljstvu knjižnic na območju veliko pripomore delo na skupnih projektih, kar tudi spodbuja sodelovanje in enakomernejši razvoj dejavnosti na nacionalnem nivoju. Slika 31: Zadovoljstvo OOK z OK na področju koordinacije domoznanstva OOK ocenjujejo zadovoljstvo sodelovanja s knjižnicami na območju na področju domoznanske dejavnosti kot »dobro« (9 OOK oziroma 90 %), kot »zelo dobro« je sodelovanje opredelila Mestna knjižnica Kranj (10 %) (Slika 31). UKM ocenjuje stopnjo zadovoljstva s sodelovanjem na območju kot dobro. Svojo navedbo so splošne knjižnice in UKM tudi obrazložile (Preglednica 47). Preglednica 47: Zadovoljstvo s sodelovanjem po območjih OOK in UKM na področju domoznanske dejavnosti Območje Knjižnice Zadovoljstvo s sodelovanjem na območju OOK Območje Celjske OOK je največje v državi, obstajajo velike razlike po razvitosti domoznanstva med knjižnicami na Osrednja knjižnica Celjsko območju. Posebej velja poudariti dobro sodelovanje pri Celje projektih digitalizacije, več pa bo v prihodnje potrebno posvetiti pozornosti organiziranemu zbiranju dom. gradiv. Osrednje knjižnice so se začele bolje odzivati na skupne Knjižnica Mirana Dolenjsko projekte, kot so digitalne zbirke na Kamri, akcije zbiranja Jarca Novo mesto spominov. Vsako leto pripravimo skupno akcijo zbiranja in promocije domoznanskega gradiva, kjer sodelujejo vse gorenjske Mestna knjižnica Gorenjsko splošne knjižnice. Digitalizacija vsako leto obsega gradivo iz Kranj vseh knjižnic in muzeja, sodelujemo pri oblikovanju gorenjskega spletnega biografskega leksikona. Goriška knjižnica Večinoma sodelujemo zelo dobro, vse pesti pomanjkanje časa Goriško Franceta Bevka za domoznanske naloge (vsi imajo tudi druge zadolžitve). Nova Gorica Knjižnice na našem območju imajo posluh za izvajanje domoznanstva v svojih knjižnicah in v osrednji območni Koroška osrednja knjižnici. Skupno se lahko dogovorimo za vse projekte, pri knjižnica dr. Franca katerih je potrebno sodelovanje vseh. Domoznanci iz Koroško Sušnika Ravne na osrednjih knjižnic se redno udeležujejo sestankov, Koroškem izobraževanj v OOK-ju, kjer poskušamo koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na celotnem območju. Sodelovanje bi verjetno opredelila kot zelo dobro, 85 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnice Zadovoljstvo s sodelovanjem na območju OOK če osrednje knjižnice ne bi bile kadrovsko podhranjene (tudi OOK) in bi se lahko več časa namenilo opravljanju domoznanskih nalog (kar si želijo tudi sami). Osrednja knjižnica Dobro sodelovanje zlasti pri izgradnji skupnih - regijskih Obalno-kraško Srečka Vilharja spletnih portalov (Primorci.si in Dobreknjige.si) in na področju Koper digitalizacije knjižnega gradiva. Knjižnice območja uspešno sodelujemo predvsem na področju digitalizacije gradiv iz fondov knjižnic, ki imajo izrazito domoznanski značaj (npr. občinska glasila in zborniki), kakor tudi pri grajenju zbirk na domoznanskem portalu Kamra. Knjižnicam smo v podporo tudi pri pripravi strokovnih Mestna knjižnica Osrednjeslovensko mnenj, ki so v pomoč knjižnicam pri pridobivanju Ljubljana domoznanskih gradiv in utemeljevanju financerjem glede upravičenosti in pomena nakupa lokalnih domoznanskih gradiv za potrebe posameznih knjižnic. Uspešno poteka tudi koordinacija skupnih projektov domoznanskega značaja (npr. priprava bibliografije domoznanskih serijskih publikacij). Knjižničarji na območju, ki se ukvarjamo z domoznansko Pokrajinska in dejavnostjo, se osebno poznamo in dobro sodelujemo med Pomursko študijska knjižnica seboj, bodisi da gre za izmenjavo informacij preko sodobnih Murska Sobota komunikacijskih poti ali občasnih osebnih srečanj npr. na izobraževanjih. Sodelovanje s knjižnico na območju je sicer dobro, vendar Knjižnica Ivana Spodnjepodravsko zaradi kadrovskih težav večkrat ne morejo sodelovati pri Potrča Ptuj skupnih projektih na območju. Sodelovanje poteka korektno, se uspešno dogovorimo poglavitne stvari, želeli pa bi si več povratnih informacij s Štajersko Mariborska knjižnica strani knjižnic na območju, kar je seveda prav tako pogojeno z zadostnim številom kadrov – domoznancev. UKM V skladu s sprejetim Dogovorom in letnim načrtom. Dobro sodelovanje s knjižnicami na območju, poudarjajo OOK, temelji predvsem na področju sodelovanja na projektih digitalizacije in ustvarjanju spletnih portalov (Kamra, biografski leksikoni, Dobreknjige.si). Mestna knjižnica Ljubljana je poudarila tudi uspešno pripravo bibliografije domoznanskih serijskih publikacij. Se pa hkrati OOK zavedajo in poudarjajo, da bi sodelovanje na področju domoznanske dejavnosti lahko potekalo še intenzivneje in na višji ravni, če bi bile OK kadrovsko okrepljene. 5.7.3 | Zadovoljstvo OK s sodelovanjem z OOK na področju domoznanske dejavnosti OOK so po zakonu dolžne opravljati posebne naloge za širše območje in na tem območju tudi OK povezovati v knjižnično mrežo, kar zagotavlja koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti tudi na področju domoznanstva. 86 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 32: Zadovoljstvo OK z OOK na področju koordinacije domoznanstva OK so v večini (92 %) zadovoljne s sodelovanjem s svojo OOK (Slika 32). 23 OK (48 %) je označilo raven sodelovanja kot »dobro«, 21 OK (44 %) kot »zelo dobro«, 4 OK (8 %) pa so ostale neopredeljene. V UKM ocenjujejo zadovoljstvo s sodelovanjem s knjižnicami na območju na področju domoznanske dejavnosti kot »dobro«. 5.7.3.1 | Koordinacija domoznanstva (ocena zadovoljstva in argumentacija) OK smo prosili, da ocenijo svoje zadovoljstvo glede sodelovanja z OOK na področju koordinacije domoznanstva in svojo oceno tudi obrazložijo (Preglednica 48). Preglednica 48: Zadovoljstvo OK z OOK na področju koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva (ocena in argumentacija) po območjih OOK Zadovoljstvo s sodelovanjem z OOK na področju Območje Knjižnice Ocena koordinacije domoznanstva Knjižnica Antona zelo Celjsko / Sovreta Hrastnik dobro Večinoma smo zadovoljni z dosedanjimi projekti digitalizacije in s skupnimi projekti (Kamra, Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja), s strokovno Knjižnica Laško dobro pomočjo in odzivnostjo. Želimo si še več konkretnega sodelovanja, skupne domoznanske vizije in svetovanja pri poenotenju postopkov obdelave ipd. Sodelovanje z OOK Osrednjo knjižnico Celje je dobro, Osrednja saj smo deležni strokovne pomoči in usmeritev pri dobro knjižnica Mozirje obdelavi domoznanskega gradiva. Sodelovanje poteka na enakopravni ravni. Osrednja knjižnica Celje organizira kakovostna izobraževanja s področja domoznanstva (npr. za vnašalce vsebin na portal Kamra, Biografski leksikon). Knjižnica zelo Zaposleni na domoznanskem oddelku Osrednje Rogaška Slatina dobro knjižnice Celje nam redno posredujejo pomembne informacije, nam nudijo strokovno svetovanje in pomagajo pri reševanju domoznanske problematike. Splošna knjižnica zelo Slovenske / dobro Konjice Nas redno obveščajo, izvajajo izobraževanja: zelo predavanja, delavnice, seminarje, pri načrtovanju dela Knjižnica Šentjur dobro upoštevajo naše predloge in jih v doglednem času izvedejo. 87 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Zadovoljstvo s sodelovanjem z OOK na področju Območje Knjižnice Ocena koordinacije domoznanstva zelo Knjižnica Šmarje OOK nas usmerja in nudi strokovno pomoč. dobro Knjižnica Toneta Naše sodelovanje je zadovoljivo, vendar bi lahko bilo Seliškarja dobro malo bolj intenzivno. Trbovlje Koordinacija oz. sodelovanje z OOK je predvsem niti dobro formalna. Konkretni učinek od koordinacije je le Knjižnica Velenje niti slabo digitalizacija s sredstvi Ministrstva za kulturo. Drugih pozitivnih učinkov koordinacije OOK ne vidim. Knjižnica Mileta zelo Ker že zdaj dobro sodelujemo, si želimo, da bo tako Klopčiča Zagorje dobro tudi v prihodnje. ob Savi Medobčinska Naša OOK je Osrednja knjižnica Celje. S knjižnico oz. zelo splošna knjižnica delavci zelo dobro sodelujemo. Vedno so nam dobro Žalec pripravljeni pomagati, svetovati ... Za oceno zelo dobro manjka pomoč pri zbiranju Dolenjsko Knjižnica Brežice dobro domoznanskega gradiva. Pogrešamo več izobraževanj na temo domoznanstva. Knjižnica dobro / Črnomelj Knjižnica Kočevje dobro / Valvazorjeva Če imamo posamezne potrebe v okviru te naloge, se dobro knjižnica Krško odzovejo. Ljudska knjižnica dobro / Metlika OOK Novo mesto nam vedno priskoči na pomoč pri reševanju težav oz. iskanju odgovorov na porajajoča Knjižnica se vprašanja. Organizirajo različne seminarje in Miklova hiša dobro delavnice na temo domoznanstva, kjer so Ribnica predstavljeni tudi primeri dobrih praks. Enkrat letno se srečujejo tudi katalogizatorji, ki strokovno obdelujejo domoznansko gradivo. Knjižnica Sevnica dobro / Z OOK zelo dobro sodelujemo, nimam pripomb. Če Knjižnica Pavle zelo imam kakršna koli vprašanja, se lahko zanesem na Golie Trebnje dobro njih. Občinska Gre za veliko skupnega sodelovanja pri skupnih zelo Gorenjsko knjižnica projektih (Kamra, Gorenjci.si, obdelava člankov, dobro Jesenice domoznanski september). Knjižnica Antona Koordinacija za domoznanski september gorenjskih Tomaža Linharta dobro splošnih knjižnic in digitalizacije ter obveščanje o Radovljica novostih (npr. Kamra). Knjižnica Ivana Glede na razpoložljiva sredstva izvajamo digitalizacijo Tavčarja Škofja dobro po dogovoru in po naših predlogih. Loka Knjižnica dr. niti dobro Toneta Pretnarja Koordinacije ni. niti slabo Tržič Lavričeva V različnih domoznanskih vprašanjih so nam Goriško knjižnica dobro bibliotekarke z domoznanskega oddelka GKFB vedno Ajdovščina pripravljene svetovati in pomagati. Mestna knjižnica Redni stiki s knjižnicami na območju, obveščanje o dobro in čitalnica Idrija projektih na področju domoznanstva, organizacija 88 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Zadovoljstvo s sodelovanjem z OOK na področju Območje Knjižnice Ocena koordinacije domoznanstva rednih srečanj domoznancev, mogoče malo preveč orientirana na svoje ožje okolje. Knjižnica Cirila dobro / Kosmača Tolmin OOK skrbno in pravočasno obvešča o vseh novostih, spremembah, nudi strokovno pomoč v vsakem Knjižnica zelo trenutku, obdeluje določeno gradivo za potrebe Koroško Dravograd dobro ostalih knjižnic (če določena knjižnica nima ustreznega dovoljenja za kreiranje), redno sklicuje sestanke itd. Manjše knjižnice zaradi pomanjkanja časa/kadra, Knjižnica Radlje opravljamo samo najnujnejše in posebnih povezav ne dobro ob Dravi iščemo, glede posredovanja smernic in usklajevanja pa menim, da dobro sodelujemo. Knjižnica zelo Z območno knjižnico dr. F. Sušnika Ravne na Ksaverja Meška dobro Koroškem odlično sodelujemo že vsa leta. Slovenj Gradec Organizacija in izvedba izobraževanj, srečanj Knjižnica Makse zelo domoznancev, skupno seznanjanje uporabnikov z Obalno-kraško Samsa Ilirska dobro domoznanskimi zbirkami, svetovanje pri katalogizaciji, Bistrica izboru gradiva ... Mestna knjižnica dobro Knjižnice na našem območju dobro sodelujemo. Izola Mestna knjižnica zelo Zanimivi skupni projekti, ustrezna komunikacija, Piran dobro pomoč po potrebi, organizacija izobraževanj ... Knjižnica Bena zelo OOK ima razpoložljiv kader, ki nas usmerja in Zupančiča dobro izobražuje ter seznanja z novostmi. Postojna Kosovelova zelo Izobraževanja že potekajo, razvija se načrt knjižnica Sežana dobro domoznanstva. Knjižnica Jožeta niti dobro Osrednjeslovensko Udoviča / biti slabo Cerknica Knjižnica zelo Vedno se potrudijo, da najdejo rešitev za naše težave. Domžale dobro Mestna knjižnica dobro / Grosuplje Knjižnica niti dobro Franceta Dobro poteka koordinacija na področju izobraževanja. niti slabo Balantiča Kamnik Matična knjižnica Slavko dobro / Grum Litija Vedno so nam na voljo, ko potrebujemo pomoč, zelo Knjižnica Logatec informacije, večkrat smo si izposodili tehnično dobro opremo, sodelovanje je odlično. Korektno sodelovanje, digitalizacija knjižničnega Knjižnica gradiva, pri njih si lahko izposodimo snemalno dobro Medvode napravo, posojajo nam gradivo za domoznanske razstave, pripravljajo izobraževanja za nove projekte. Cankarjeva zelo Predvsem na projektu Kamra je sodelovanje odlično. knjižnica Vrhnika dobro Pomursko Knjižnica- dobro / 89 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Zadovoljstvo s sodelovanjem z OOK na področju Območje Knjižnice Ocena koordinacije domoznanstva Kulturni center Lendava Javni zavod Knjižnica Gornja dobro / Radgona Splošna knjižnica Na zastavljena vprašanja pri OOK dobimo ustrezne dobro Ljutomer strokovne odgovore. Knjižnica Franca zelo Spodnjepodravsko Ksavra Meška / dobro Ormož zelo Štajersko Knjižnica Lenart Vedno so pripravljeni strokovno pomagati. dobro Knjižnica Josipa Vošnjaka zelo Ažurnost in strokovnost pri pomoči na področju Slovenska dobro domoznanstva. Bistrica UKM dobro V skladu s sprejetim Dogovorom in letnim načrtom. Oceno zadovoljstva z OOK na področju koordinacije domoznanstva je podalo vseh 48 OK, od katerih je 23 OK podalo oceno dobro, 21 OK pa zelo dobro. S sodelovanjem z OOK pa so zadovoljstvo kot »niti dobro niti slabo« označile knjižnice s Celjskega (1), Gorenjskega (1) in Osrednjeslovenskega (2) območja. Pri tem so vsekakor zanimive primerjave z ocenami zadovoljstva njihovih OOK, tako na primer z Gorenjskega območja, kjer je Mestna knjižnica Kranj označila sodelovanje s knjižnicami kot zelo dobro, medtem ko izjava OK z njihovega območja ne govori temu v prid. Na splošno so ocene OK o zadovoljstvu glede sodelovanja z OOK načeloma na zadovoljivi ravni, bodo pa OOK morale v sodelovanju z OK na področju domoznanske dejavnosti na območjih preučiti, kako bolje in uspešno sodelovati. 5.7.4 | Prispevek k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK Domoznanska zbirka je gotovo pomembna zbirka vsake splošne knjižnice. Vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od meril, ki se navezujejo na območje in ki ga knjižnica pokriva s svojo domoznansko dejavnostjo:  se po vsebini nanaša na območje,  je nastalo na tem območju,  so ga ustvarili avtorji s tega območja. Po Pravilniku o OOK (6. člen) ima lahko OOK domoznansko zbirko za celotno območje, če je taka zbirka posledica zgodovinskega razvoja in če za to dejavnost pridobi soglasje občin, na območju katerih izvaja dejavnost območne knjižnice. 90 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Slika 33: Razlogi za kvalitetno gradnjo domoznanske območne zbirke v OOK Po mnenju OOK prispeva k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK v največji meri digitalizacija, kar je označilo vseh 10 OOK, sledi sodelovanje knjižnic na območju po mnenju 9 OOK (razen Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper), nato skupni projekti na področju domoznanstva po mnenju 7 OOK (razen Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Mariborske knjižnice), zaradi koordinacije območnih domoznanskih prireditev in projektov po mnenju 6 OOK (razen Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Mariborske knjižnice), usmerjanja izločenega (odpisanega) gradiva v OOK pa po mnenju 5 OOK (razen Osrednje knjižnice Celje, Mestne knjižnice Ljubljana, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Mestne knjižnice Kranj in Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica). Glede na mnenje (možnost »drugo«) Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper prispeva k temu še izgradnja posebnih zbirk in njihova promocija (Slika 33). UKM poudarja digitalizacijo kot razlog za kakovostno gradnjo domoznanske območne zbirke v OOK. 5.8 | Pozitivni učinki koordinacije domoznanske dejavnosti na območju Ena od zakonskih nalog, v kateri nastopajo OOK v vlogi koordinatoric, je tudi koordinacija domoznanske dejavnosti, in sicer da delo splošnih knjižnic na svojem območju povezujejo in usmerjajo, spodbujajo razvoj in izmenjavo dobrih praks, si prizadevajo za strokovna izobraževanja in seznanitev z novostmi na področju domoznanske dejavnosti na nacionalni ravni. Slika 34: Pozitivni učinki koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na območju OOK 91 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Rezultati kažejo, da 53 slovenskih splošnih knjižnic (93 %) in UKM meni, da ima koordinacija domoznanske dejavnosti pozitivne učinke na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju (Slika 34). Nasprotno pa menijo 4 knjižnice (7 %), da ti učinki niso pozitivni. Ena knjižnica z Osrednjeslovenskega območja se ni opredelila glede učinkov koordinacije domoznanske dejavnosti, ki jo izvajajo OOK. Pozitivne učinke koordinacije OOK je 49 splošnih knjižnic in UKM tudi pojasnilo, kot je razvidno iz spodnje preglednice (Preglednica 49). Preglednica 49: Pozitivni učinki koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na območju OOK in UKM Pozitivni učinki koordinacije domoznanske dejavnosti OOK Območje Knjižnica na območju Osrednja knjižnica Predvsem dostopnost digitalnih vsebin preko portalov dLib, Celjsko Celje Kamra, Biografski leksikon. Knjižnica Antona Ker se lahko posvetujemo pred odločitvijo. Sovreta Hrastnik Izvajanje skupnih projektov, strokovna pomoč ipd., nadzor in Knjižnica Laško koordinacija relativno specifičnega in zahtevnega področja. Koordinacija domoznanske dejavnosti ima pozitivne učinke, Osrednja knjižnica saj omogoča knjižnicam enotna merila in smernice pri Mozirje razvoju domoznanske dejavnosti, knjižnice pa so ob tem deležne pomoči pri izvajanju te dejavnosti. OKC usmerja in spodbuja razvoj domoznanske dejavnosti v knjižnicah na območju. Preko sestankov nas seznanja z Knjižnica Rogaška novostmi in projekti na področju domoznanstva v Sloveniji. Slatina Omogoča izmenjavo pozitivnih izkušenj in novih idej na področju domoznanske dejavnosti. Ohranjanje kulturne dediščine na območju in njeno Knjižnica Šentjur populariziranje oz. dostopnost uporabnikom. Ker z nami sodeluje in nas usmerja, predlaga ter izvaja Knjižnica Šmarje srečanja (sestanki koordinacije domoznanske dejavnosti, Kamra ....) Knjižnica Toneta Pozitivni učinki se poznajo pri sodelovanju pri nekaterih Seliškarja Trbovlje projektih (Celjskozasavski.si, Kamra). Knjižnica Mileta Ker se lahko posvetujemo pred sprejemom odločitev - več Klopčiča Zagorje ob glav več vé. Savi Medobčinska splošna Predvsem zaradi več izkušenj na področju zbiranja, hranjena knjižnica Žalec in obdelave. Dostopnost gradiva (Kamra, dLib), koordinirano in usklajeno Knjižnica Mirana Jarca Dolenjsko oblikovanje domoznanskih zbirk na območju, pridobivanje in Novo mesto obdelava domoznanskega gradiva. Ker se zaradi koordinacije v knjižnicah lotevamo tudi projektov, ki se jih sicer verjetno ne bi (Album Slovenije, Knjižnica Brežice Kamra). Zaradi digitalizacije prihajajo naši uporabniki do gradiva, ki ga v svoji zalogi nimamo. Knjižnica Črnomelj Spodbuja, nudi podporo in izobraževanje. Knjižnica Kočevje Možnost digitalizacije gradiva. Digitalizacija gradiva, ki je pomembno za celotno območje Valvazorjeva knjižnica izvedba skupnih projektov na območju (npr. dnevi zbiranja Krško spominov). Knjižnica Miklova hiša Več glav več vé. Ribnica Knjižnica Sevnica Ker je na ta način več gradiva dostopnega tudi na daljavo. 92 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Pozitivni učinki koordinacije domoznanske dejavnosti OOK Območje Knjižnica na območju Knjižnica Pavle Golie Spodbuja razvoj domoznanstva v OK, spodbuja Trebnje izobraževanje domoznancev, spodbuja rast digitalizacije ... Knjižnice se povezujejo v skupnih domoznanskih projektih (portali, razstave, zbiranje spominov), ki so medijsko bolj Gorenjsko Mestna knjižnica Kranj odmevne, kot če bi se jih lotevali vsak posebej, nastajajo relevantne zbirke gradiva celotne regije. S skupnimi močmi se lahko doseže več, kot če dela vsak po Občinska knjižnica svoje. Učinek je večji, če več ljudi dela skupaj in vsak poskrbi Jesenice za območje, ki ga pokriva. Knjižnice dobijo smernice za delovanje. OOK ima pregled nad Knjižnica Antona celotnim območjem, da se zbiranje gradiva ne podvaja oz. da Tomaža Linharta se kaj ne izpusti. Pomoč s strokovnimi mnenji in znanji. Radovljica Nekatere knjižnice malenkost prisili v izvajanje te dejavnosti. Knjižnica Ivana Zadeva se lahko izvaja usklajeno. Tavčarja Škofja Loka Knjižnica dr. Toneta Za nas je posebnega pomena predvsem digitalizacija. Le-te Pretnarja Tržič finančno in fizično ne bi zmogli sami. Goriška knjižnica Sodelovanje knjižnic na območju, skupni projekti Goriško Franceta Bevka Nova digitalizacije. Gorica Lavričeva knjižnica Ker se lahko o določenih domoznanskih vprašanjih Ajdovščina pogovorimo in lažje najdemo domoznansko gradivo. Mestna knjižnica in Bolj celovito pokrivanje območja, delitev nalog, manj čitalnica Idrija podvajanja. Ker to pomeni uveljavljanje strokovne, kakovostne in gospodarne splošne dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij, povezovanje kulture, njenega ohranjanja, predstavljanja in širjenja. Koordinirana domoznanska dejavnost pomeni boljšo kakovost storitev za uporabnike. Koroška osrednja Pozitivni učinek je tudi lažje povezovanje pri svojem delu s knjižnica dr. Franca Koroško sorodnimi ustanovami v našem prostoru in sodelovanje z Sušnika Ravne na uporabniki, drugimi knjižničarji, dobavitelji, ustanovitelji, Koroškem financerji in mediji. Vsi skupaj (koordinirano) dokumentiramo in predstavljamo spomin (preteklost) in utrip (sedanjost) skupnosti ter tako ohranjamo kulturno dediščino in krepimo identiteto lokalnega prostora, ki predstavlja naše poslanstvo in vizijo. Knjižnica Dravograd Večja informiranost, skupni projekti. Z dobro koordinacijo in organizacijo dela je večja verjetnost, Knjižnica Radlje ob da bo pokrito celotno področje in pridobljenega več gradiva. Dravi Prav tako delo poteka lažje in bolj kvalitetno. Ker knjižnice na Koroškem območju nimajo dovolj kadra in Knjižnica Ksaverja tudi ne sredstev, da bi samostojno izvajale dejavnosti in Meška Slovenj Gradec pridobivale gradivo, ga obdelovale itd. Zato nam je OOK v veliko pomoč pri zadovoljevanju potreb naših uporabnikov. Osrednja knjižnica Zaradi usklajevanja, načrtovanja in sodelovanja v smislu: Obalno-kraško Srečka Vilharja Koper "skupaj smo močnejši". Knjižnica Makse Samsa Bolj enotna obdelava domoznanskega gradiva, finančna Ilirska Bistrica pomoč pri digitalizaciji gradiva, izvedba skupnih projektov. Zaradi strokovne pomoči, povezovanja in sodelovanja, izmenjave dobrih praks, saj tako obogatimo območne in Mestna knjižnica Izola lokalne zbirke. Uporabniki pa imajo večje možnosti, da se seznanijo z domoznanskim gradivom in vsebinami. 93 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Pozitivni učinki koordinacije domoznanske dejavnosti OOK Območje Knjižnica na območju Npr. skupno lahko izvajamo več zanimivih projektov kot bi to Mestna knjižnica Piran uspelo vsaki knjižnici zase. Knjižnica Bena Brez dejavnosti OOK bi bila (ob pomanjkanju kadra) Zupančiča Postojna domoznanska dejavnost še bolj zapostavljena. Ker se ravnamo po nekih smernicah. Vsekakor pa se mi zdi, Kosovelova knjižnica da bi morala biti domoznanska dejavnost manj “ukalupljena Sežana v pravila”, ker se lahko zgodi, da nas pravila ukalupljajo. Mestna knjižnica Na podlagi odziva knjižnic območja, ki je še posebno Osrednjeslovensko Ljubljana pozitiven pri skupnih projektih digitalizacije. OOK ima navadno kader, ki se ukvarja samo z Knjižnica Domžale domoznanstvom in ima tako več časa ter izkušenj s tega področja, da prenese dobro prakso iz OOK na OK. Matična knjižnica Izpostavljanje vsebin, poudarkov, pomoč pri uvajanju novosti Slavko Grum Litija ter izobraževanje. V manjših knjižnicah je domoznanstvo velikokrat zelo na koncu prioritet dela v knjižnici, zanj je namenjen zelo omejen Knjižnica Logatec čas. S pomočjo koordinacije mnogokrat prejmemo pomoč, zelo dobra oblika le-te so npr. sredstva, namenjena za digitalizacijo domoznanskega gradiva. OOK ima poleg strokovnega kadra tudi več finančnih sredstev, ki omogočajo razvoj dejavnosti, vidnost Knjižnica Medvode domoznanskih vsebin na celotnem območju, poleg tega se dejavnosti ne podvajajo (npr. gradivo je digitalizirano enkrat, povezave omogočajo dostop vsem zainteresiranim). Cankarjeva knjižnica Širše prepoznavanje domoznanske dejavnosti. Vrhnika Pokrajinska in študijska Taka koordinacija povečuje sodelovanje in komunikacijo med Pomursko knjižnica Murska domoznanci pri reševanju predvsem strokovnih vprašanj in Sobota izmenjavo mnenj. Splošna knjižnica Na vprašanja, katera so v dilemi, dobimo vedno odgovor od Ljutomer OOK. Ker spodbuja zavedanje o pomenu domoznanstva in s tem Knjižnica Ivana kakovost opravljenih nalog in s skupnimi projekti povezuje Spodnjepodravsko Tavčarja Ptuj knjižnice. Digitalizirano gradivo ponuja široko dostopnost za največji krog bralcev. Knjižnica Franca Ksavra Ohranjanje gradiva, kvalitetno strokovno delo. Meška Ormož Ker poskušamo domoznansko dejavnost kljub pomanjkanju Štajersko Mariborska knjižnica kadra in finančnih virov začrtati po nekih skupnih smernicah. Knjižnica Lenart Zaradi večje učinkovitosti in strokovnosti. Posredovanje aktualnih informacij o domoznanski Knjižnica Josipa dejavnosti, poudarjanje uporabnosti domoznanske Vošnjaka Slovenska dejavnosti, organizacija izobraževanj s področja Bistrica domoznanstva. UKM Sodelovanje na področju domoznanstva z OK. Štiri splošne knjižnice utemeljitve niso podale (s Celjskega območja: Splošna knjižnica Slovenske Konjice, z Dolenjskega: Ljudska knjižnica Metlika, z Osrednjeslovenskega: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in s Pomurskega: Knjižnica-Kulturni center Lendava). Druge pa poudarjajo pozitivne učinke, ki jo ima koordinacija domoznanske dejavnosti na izvajanje domoznanstva v splošnih knjižnicah na območju. Izstopa predvsem digitalizacija, skupni domoznanski projekti, strokovna pomoč in ostale dejavnosti, ki vidno prispevajo k razvoju domoznanske dejavnosti v OK. 94 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T OOK med pozitivnimi učinki koordinacije izpostavljajo predvsem dostopnost digitalnih vsebin na skupnih spletnih projektih, potem projekte digitalizacije in medsebojno sodelovanje, ki lahko pripomore k večjemu učinku koordinacije. OK pa menijo, da med pozitivne učinke nedvomno sodi strokovna pomoč, na podlagi katere se razrešujejo dileme pri delu, poleg tega se na podlagi koordinacije OOK domoznanska dejavnost v manjših knjižnicah na območju bogati in razvija. Glede na mnenje štirih OK, koordinacija domoznanske dejavnosti, ki jo izvajajo OOK, nima pozitivnih učinkov na Celjskem (Knjižnica Velenje), Goriškem (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin), na Osrednjeslovenskem (Mestna knjižnica Grosuplje) in na Pomurskem območju (Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona). Razlaga dveh knjižnic je: ● Knjižnica Velenje: prevladuje formalno sodelovanje. Učinki koordinacije sicer niso popolnoma zanemarljivi, vendar jih je premalo. Konkretni predlogi OOK o skupnih projektih za našo knjižnico niso pomembni, ker smo jih že izpeljali (npr. biografski leksikon). ● Mestna knjižnica Grosuplje: le pomoč pri obdelavi različnih tipov gradiva, spletne rešitve. Vsekakor je potrebno v prihodnje koordinaciji domoznanske dejavnosti posvetiti več pozornosti, OOK pa OK prisluhniti, jih vključevati v skupne projekte, saj se le na ta način domoznanska dejavnost in kulturna dediščina, ki knjižnice povezuje na posameznem območju, lahko v največji meri ohranja. Domoznanska dejavnost s tem postaja tudi prepoznavna in pomembna komponenta vsake knjižnice. 5.9 | Razvoj domoznanske dejavnosti 5.9.1 | Mnenja in predlogi glede domoznanske dejavnosti na ravni Slovenije Mnenja in predlogi so v sleherni dejavnosti zelo dobrodošli za načrtovanje nadaljnjega dela, tako z vidika organizacije kot pri pripravi razvojnih dokumentov in zakonskih aktov. Vključevanje mnenj in predlogov zaposlenih v določeni dejavnosti, v našem primeru v domoznanski dejavnosti, pa je vsekakor velikega pomena za nadaljnje uspešno in produktivno delo. Preglednica 50: Nabor predlogov za razvoj domoznanske dejavnosti po območjih OOK in UKM Območje Knjižnica Mnenja in predlogi Menimo, da je področje domoznanstva preveč raznoliko, pričakujemo skupen minimum pri dejavnosti, poročanju, Celjsko Knjižnica Laško načrtovanju ipd. Predlagamo še več poenotenja in skupnih projektov, skupne smernice in navodila ter skupno promocijo. Vzpostavitev registra premične kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah (kulturni spomeniki državnega Knjižnica Šentjur pomena). Ureditev lastništva premične kulturne dediščine državnega pomena npr. Kalobški rkp., spletna dostopnost do premičnih kulturnih spomenikov državnega pomena. V okviru domoznanske dejavnosti bi morale splošne knjižnice tudi širše sodelovati, potrebna pa bi bila literatura, ki bi Knjižnica Šmarje dajala strokovne usmeritve za ureditev domoznanskega oddelka v splošnih knjižnicah in njene naloge glede na velikost knjižnice. Knjižnica Toneta Želimo si več povezovanja, izmenjave informacij ter deljenja Seliškarja Trbovlje dobrih praks. Na državni ravni je domoznanska dejavnost ustrezno Knjižnica Velenje institucionalno organizirana. 95 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Mnenja in predlogi Naj ostane vsaj na takšni ravni. Da bi se še naprej srečevali v Medobčinska splošna sklopu Domfesta. Mogoče bi lahko bil večji poudarek (na knjižnica Žalec srečevanjih in posledično vključevanjih na raznih zborovanjih ...) na domoznanskih oddelkih manjših knjižnic. Knjižnica Mirana Jarca Dolenjsko Izdajanje skupne domoznanske revije - strokovna srečanja. Novo mesto Večja promocija domoznanske dejavnosti na nacionalnem nivoju, ozaveščanje prebivalstva o pomenu domoznanske zbirke za sedanjost in prihodnost in prispevanje k bogatenju. Knjižnica Brežice Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva. Predlagam, da knjižnice pri odpisu domoznansko gradivo ponudijo knjižnicam, na katere je vezana vsebina ali avtor (predvsem težko pridemo do starejših izdaj). Domoznanstvo je tista dejavnost v knjižnici, ki njeno delovanje lahko dobro uveljavi v lokalni skupnosti. Knjižnica Valvazorjeva knjižnica pa je z dobro razvito domoznansko dejavnostjo kot nekakšna Krško skrinja spomina lokalne skupnosti, v kateri pa poleg preteklosti beleži tudi sedanje aktualno dogajanje. Vključitev čim večjega števila knjižnic in objavljanje Knjižnica Miklova hiša domoznanskega gradiva na portalu Kamra, dLib-u in Albumu Ribnica Slovenije. Oblikovanje tematskih zbirk (skupen poziv knjižnicam območja OOK). Izobraževanja domoznancev (spoznavanje novih tehnologij in dobrih praks v svetu in doma) - spodbujanje razvoja Knjižnica Pavle Golie Kamre, - želela bi si, da bi imele zbirke tudi pri točkovanju za Trebnje napredovanje večjo veljavo. Trenutno jih uvrščajo med druge razstave (virtualne razstave), kar znese 10 razstav=20 točk, – več sredstev za digitalizacijo. Na področju domoznanske dejavnosti se tako na ravni Gorenjske kot Slovenije veliko dogaja. Če znamo izkoristiti Občinska knjižnica možnosti, ki so na voljo, lahko naredimo veliko (biografski Gorenjsko Jesenice leksikon, Kamra, COBISS). Več bi se na lokalnem ravni dalo narediti s sodelovanjem s sorodnimi institucijami (muzeji itd.). Vsaka OK bi morala imeti zaposlenega, ki bi skrbel za Konjižnica Antona izvajanje te dejavnosti (katalogizacija, inventarizacija, Tomaža Linharta promocija, ustvarjanje vsebin, predstavljanje …). Radovljica domoznanstvo bi moralo najti osrednje mesto v splošni knjižnici. Nimamo dovolj informacij o stanju domoznanske dejavnosti Mestna knjižnica in Goriško na celotnem slovenskem prostoru, zato bi težko karkoli čitalnica Idrija predlagali. Knjižnica Cirila Stremeti bi morali k čim večji decentralizaciji mreže Kosmača Tolmin domoznanskih oddelkov. Menim, da se domoznanstvo z izvajanjem posebnih nalog OOK znotraj domoznanskih nalog boljše razvija (tako v OOK kot OK). Dokaj dobro sledimo trendom informacijske družbe Koroška osrednja in z digitalizacijo predstavljamo in dajemo na vpogled knjižnica dr. Franca Koroško posebne in dragocene zbirke domoznanske zbirke. Še več Sušnika Ravne na pozornosti in naporov bi morali usmerjati v sodelovanje in Koroškem povezovanje med OOK, ki skrbimo za koordinacijo vseh nalog. Treba je dosledno izpolnjevati cilje, ki si jih domoznanci zadamo na vseh ravneh. Financerji (ministrstvo) 96 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Mnenja in predlogi kot tudi NUK (naša krovna ustanova) pa bi morali v večji meri upoštevati zakonske podlage in določila glede števila kadrov, sredstev za delovanje … Več ozaveščanja lokalnih skupnosti o pomenu domoznanske Knjižnica Dravograd dejavnosti. Knjižnica Ksaverja Domoznanci želimo jasna določila, navodila, želeli bi si Meška Slovenj Gradec zagotovo tudi zakonsko opredeljenih kadrovskih dopolnitev. Domoznanska dejavnost se na ravni Slovenije dobro razvija. Knjižnica Makse Predvsem z digitalizacijo in predstavitvijo domoznanskega Obalno-kraško Samsa Ilirska Bistrica gradiva (na Kamri, dLibu in na spletnih straneh knjižnic) je to gradivo postalo dostopnejše širši množici uporabnikov. Mestna knjižnica Izola Skupna promocija in predstavljanje zanimivih vsebin. Želeli bi boljše zaposlovanje za področje domoznanstva – dovolj kadra in jasno sistemizacijo. Večjo vključenost OK pri oblikovanju razvoja. Več izobraževanja v okviru območja Mestna knjižnica (lažja dostopnost, tudi časovno), in izmenjav dobre prakse, Piran med drugim za vsebinsko obdelavo (gesla) vsega domoznanskega gradiva. Na splošno pa menimo, da se domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah razvija primerno in njen pomen raste. Knjižnica Bena Nadaljevanje skupnih projektov, ki domoznansko gradivo Zupančiča Postojna zbirajo in promovirajo prek spleta, na Kamri, Primorci.si ... Menimo, da mora imeti splošna knjižnica avtonomijo pri kreiranju svoje domoznanske zbirke, saj je le-ta specifična Kosovelova knjižnica glede na razmere, v katerih deluje. Mogoče bi se veljalo Sežana usmeriti na sodobnejše gradivo, kajti sodobna tehnologija krajša ali celo zmanjšuje rok hrambe. Pridobiti domoznanski obvezni izvod za območje posamezne OOK. Več sredstev za projekte digitalizacije, predvsem pa po prioritetah in na nacionalni ravni priprava seznama vsebin, ki jih je še potrebno digitalizirati. Tu vidimo veliko vlogo NUK ter njene službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, ki Mestna knjižnica Osrednjeslovensko bi morala pripraviti usklajen akcijski načrt s prioritetami v Ljubljana sodelovanju z vsemi (ne le splošnimi) knjižnicami, ki v svojih fondih hranijo domoznansko in drugo za širšo javnost zanimivo gradivo. Pri tem vidimo tudi pomembno vlogo OOK, ki bi se morale aktivno vključiti v pripravo tovrstne nacionalne strategije digitalizacije. Predlagam, da bi domoznanski delavci imeli v okviru svoje Knjižnica Domžale OOK redna izobraževanja. Potrebna so skupna merila za pridobivanje, obdelavo, Mestna knjižnica hranjenje in posredovanje v skladu s tehničnimi danostmi in Grosuplje potrebami uporabnikov. Tudi v knjižnicah, kot je naša, bi bilo gradiva in dela dovolj za polno zaposlenega delavca na področju domoznanstva, zato Knjižnica Medvode bi bilo morda potrebno razmisliti o znižanju zahtev pri določanju števila domoznanskega gradiva, ki dovoljuje zaposlitev delavca za samo to področje. Čim več skupnih projektov, srečanj. Sistemska/celostna Cankarjeva knjižnica ureditev pravnih osnov na nacionalnem nivoju (digitalizacija Vrhnika – avtorske pravice). Javni zavod Knjižnica Domoznanska dejavnost je zelo pomembna, vendar menim, Pomursko Gornja Radgona da je v lokalnem prostoru premalo posluha in se pozablja, da 97 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Mnenja in predlogi je prav to prepoznavnost posameznega območja, regije, države v celoti. Majhne knjižnice imamo zaradi podhranjenosti kadra težave, Splošna knjižnica saj delamo na vseh mogočih delovnih pozicijah in z različnimi Ljutomer oblikami dela. Menim, da je domoznanstvo na ravni Slovenije dobro organizirano in vse bolj prepoznavno v lokalnih okoljih knjižnic. O tem pričajo zlasti številne domoznanske prireditve, promocija domoznanskih vsebin in seveda digitalizacija. Morda bi se morali zdaj usmeriti v bolj Štajersko Mariborska knjižnica institucionalno-pravne zadeve domoznanstva – narediti revizijo obstoječe zakonodaje, ki se tiče domoznanstva, in oblikovati smernice za ustanovitev domoznanskih oddelkov oziroma zbirk, kar je že bilo v načrtu OOK za leto 2017, vendar na zahtevo nekaterih direktorjev, žal, umaknjeno. V okviru izvajanja zakonodaje bi bilo treba zagotoviti Knjižnica Lenart zaposlitev strokovnih kadrov za to dejavnost; le redke knjižnice imajo to zagotovljeno. Na področju Slovenije je domoznanska dejavnost strokovno organizirana, vendar se kaže potreba po spodbujanju k zbiranju domoznanskega gradiva, predvsem s pravilnimi Knjižnica Josipa pristopi spodbuditi posameznike, ustanove, organizacije, da Vošnjaka Slovenska domoznansko gradivo posredujejo v hrambo knjižnicam. Bistrica Povezovanje knjižnic na širšem slovenskem območju pri oblikovanju domoznanskih zbirk (izmenjava gradiv, izobraževanja, izmenjava dobrih praks ipd.). Enota za domoznanstvo in posebne zbirke deluje v okviru UKM UKM. Mnenja in predloge glede domoznanske dejavnosti na ravni Slovenije predstavljamo v preglednici (Preglednica 50). Navedlo jih je 32 splošnih knjižnic, od tega 5 OOK in 27 OK ter UKM. Na splošno prevladuje mnenje, da se domoznanska dejavnost dobro razvija, k prepoznavnosti le-te pa je v največji meri pripomogla digitalizacija in objava na različnih spletnih mestih in portalih. Največkrat so splošne knjižnice poudarile pomanjkanje kadra in previsoko zahtevo v normativnih aktih glede možnosti zaposlitve kadra za opravljanje domoznanske dejavnosti. Obstajajo predlogi po večjem sodelovanju med knjižnicami in izobraževanju na lokalni ravni s strani OOK ter predlogi po oblikovanju nacionalnih strokovnih izhodišč oziroma smernic (oblikovanje oddelkov, zbirk, vzpostavitev registra premične kulturne dediščine …). 5.9.2 | Vizija domoznanske dejavnosti Glede na to, da domoznanstvo pokriva ves slovenski kulturni in narodnostni prostor ter je ustvarjena domoznanska mreža, je nedvomno izjemnega pomena vizija domoznanske dejavnosti, brez katere je skorajda nemogoče predvidevati, v katero smer se bo ta dejavnost v prihodnosti usmerila in kako najučinkoviteje doseči predvidene cilje. Ob viziji igra zelo pomembno vlogo poslanstvo, kajti prav skupek obeh je dragoceno orodje za razvijanje strategij pri uresničevanju najpomembnejših ciljev. Preglednica 51: Vizija domoznanske dejavnosti po območjih OOK in v UKM Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami Bolj organizirane domoznanske dejavnosti v KK, poudarek na Osrednja knjižnica Celjsko raziskovalnih domoznanskih projektih, promocija domoznanske Celje dejavnosti in posledično večja prepoznavnost knjižnice v 98 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami lokalnem okolju. Knjižnica Antona Zbiranje, ohranjanje, obdelava čim več domoznanskega Sovreta Hrastnik gradiva. Oživili bomo sodelovanje z zbiratelji (za dopolnitev zbirke, vključitev del drugih ustvarjalcev na domoznanskem področju v domoznansko zbirko). Na ta način bomo okrepili in dopolnili zbirko - tudi s pregledom terciarnega gradiva in vključitvijo poglavij, člankov, ki govorijo o našem območju. Uredili bomo domoznanski zbirki v KK. Prizadevali si bomo za večjo uporabo domoznanskega gradiva s strani uporabnikov. Oživili bomo svet za domoznanstvo kot posvetovalno delo. Trudili se bomo za nadaljnji razvoj oziroma opravljanje celotne domoznanske Knjižnica Laško dejavnosti, kakor je potekala doslej. Sodelovali bomo pri dejavnostih domoznanskega krožka UTŽO v okviru Knjižnice Laško. Nadaljevali bomo z digitalizacijo in drugimi dejavnostmi v e-okolju. Nadaljevali bomo z vključevanjem različnih ustvarjalcev v domoznanstvo in se poskušali utrditi kot lokalni povezovalni dejavnik na domoznanskem področju. Spodbujali bomo in sodelovali pri eventualnem domoznanskem publicističnem delu. Naša dolgoročna želja pa je seveda vzpostavitev domoznanskega oddelka. V Osrednji knjižnici Mozirje bomo še naprej izvajali zakonsko predpisano zbiranje, obdelovanje in hranjenje domoznanskega gradiva. Poudarek bo na digitalizaciji gradiva, s tem bomo obvarovali gradivo pred fizičnim uničenjem zaradi prepogoste uporabe, hkrati pa bomo omogočili svojim uporabnikom lažji dostop do gradiva z oddaljenim dostopom. Nadaljevali bomo s Osrednja knjižnica sistematičnim zbiranjem gradiva v sodelovanju z lokalno Mozirje skupnostjo, saj smo prepričani, da bomo na ta način lažje pridobivali gradivo, s katerim bomo ustvarjali digitalne zbirke za objavo na portalu Kamra ter prispevali gesla za spletni biografski leksikon. Posvetili se bomo še dodatni promociji domoznanske dejavnosti. Na ta način bomo postali referenčna točka za iskalce informacij o domačem okolju. Informacije s področja domoznanstva, ki jih nudimo članom in uporabnikom knjižnice, so kakovostne in vedno dostopne. Velik del domoznanskega gradiva je digitaliziran, dostopen tudi preko spleta (Kamra, Album Slovenije, dLib). Z drugimi Knjižnica Rogaška kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami na območju občin Slatina ustanoviteljic (muzeji, galerije, šole) aktivno vzpostavljamo partnerske odnose in sodelujemo v domoznanskih projektih. V lokalnem prostoru povezujemo posameznike in organizacije ter z njimi sodelujemo pri skupnih projektih (npr. razstave, objave na domoznanskih portalih). Poleg zbiranja, obdelovanja, hranjenja in posredovanja domoznanskega gradiva v okviru domoznanske dejavnosti načrtujemo nadaljnjo popularizacijo domoznanske dejavnosti, Splošna knjižnica prireditve, razstave, izobraževanja … Pri delu bomo sodelovali Slovenske Konjice ter se povezovali z različnimi institucijami v lokalnem in širšem slovenskem prostoru. Sodelovali bomo tudi pri pripravi zgodb za Kamro ter dopolnjevanju Biografskega leksikona celjskega območja in Zasavja. Spodbujati zanimanje uporabnikov za domoznanstvo (lokalne Knjižnica Šentjur posebnosti), kulturno dediščino in ga v sodelovanju z drugimi 99 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami sorodnimi institucijami predstavljati uporabnikom oziroma občanom; restavracija knjižnih kulturnih spomenikov knjižnice; pridobiti status kulturnega spomenika nacionalnega pomena za domoznansko gradivo (dela Ipavcev, škofa A. M. Slomška); digitalizirati redke izvode gradiva, ki jih hranimo v domoznanski zbirki. Ureditev samostojnega domoznanskega oddelka in obdelava vsega gradiva (ki še ni obdelano) v domoznansko zbirko, Knjižnica Šmarje zbiranje gradiva ter raziskovanje o kraju in ljudeh ter pripravljanje domoznanskih prireditev. V svoji knjižnici želimo povečati število enot in naslovov domoznanskega gradiva. To bomo skušali uresničiti tudi s katalogizacijo člankov, zbornikov, fotografij in ostalega Knjižnica Toneta domoznanskega gradiva. V knjižnici želimo odpreti tudi Seliškarja Trbovlje domoznanski oddelek, znotraj katerega bi potekale različne dejavnosti za obiskovalce naše knjižnice. Ker pa se želimo širiti tudi navzven, si želimo še boljšega sodelovanja z drugimi ustanovami, društvi in javnimi zavodi v občini in na območju. Obsežnejša promocija domoznanske dejavnosti in zbirk, postavitev lokalnega dostopa do digitalne domoznanske zbirke, obsežnejša raziskovalno publicistična dejavnost. Priprava domoznanskih leksikonov, ki bi združili in v geslih povzeli vsa temeljna znanja z večine področij vedenja o Šaleški dolini in Knjižnica Velenje njenih prebivalcih (Biografski leksikon, glasbeni leksikon, leksikon gospodarstva, kulturne in tehnične dediščine, rastlinstva in živalstva ipd.). Nadaljevanje publicističnega dela na posamičnih domoznanskih področjih (glasba, zgodovina lokalnega gospodarstva ipd.). Knjižnica Mileta Zbrati, ohraniti, obdelati, digitalizirati in objaviti kar največ Klopčiča Zagorje ob domoznanskega gradiva. Savi Medobčinska Nadaljevali bomo z zbiranjem, pridobivanjem, obdelovanjem, splošna knjižnica hranjenjem, digitaliziranjem in promoviranjem domoznanskih Žalec zbirk in gradiva. Vzpostavitev prostorov domoznanskega oddelka (nedokončana Knjižnica Mirana Dolenjsko knjižnica); ureditev zbirke gradiva (drobni tisk, slikovne zbirke); Jarca Novo mesto načrtna in sistematična promocija zbirke. Domoznanska zbirka, knjižnica v malem, dokumentira in predstavlja spomin (preteklost) in utrip (sedanjost) Občine Brežice. Bogastvo zbirke kaže na živost kulturnega, Knjižnica Brežice raziskovalnega ali življenjskega utripa kraja, zato se trudimo ohranjati in vzpostavljati nova partnerstva pri pridobivanju in predstavljanju domoznanskih vsebin. Z digitalizacijo se odzivamo na potrebe časa in okolja. Knjižnica Črnomelj Poseben oddelek za domoznanstvo. Še več prireditev, ki promovirajo domoznanstvo. V naši knjižnici smo začeli s projektom “Diplomski večeri” na pobudo vodstva Knjižnica Kočevje občine. Projekt smo predstavili na ZBDS 2014, plakat pa v Cape Town na zasedanju IFLE. Valvazorjeva Poleg pridobivanja in tekoče obdelave gradiva večja knjižnica Krško usmerjenost v promocijo gradiva. Ljudska knjižnica Domoznanski oddelek v novi knjižnici. Metlika 100 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami Bogatenje in dopolnjevanje domoznanske zbirke, več objav na Knjižnica Miklova portalu Kamra, več prireditev z domoznansko vsebino, hiša Ribnica zaposlitev 1 domoznanca. Sistematično urejena, sproti dopolnjevana in javnosti Knjižnica Sevnica predstavljena kakovostna zbirka, ki bo (delno digitalizirana) dostopna tudi na daljavo. Oblikovati enotno strategijo pridobivanja, obdelovanja in hranjenja domoznanskega gradiva. Večji poudarek katalogizaciji Knjižnica Pavle sestavnih delov in slikovnega gradiva, ki še ni bilo Golie Trebnje katalogizirano. Uporaba dobrih praks drugih knjižnic tudi v našem okolju. Nadaljevanje dobrega dela z objavami izbranega domoznanskega gradiva in domoznanskimi prireditvami. Osrednja knjižnica Nadaljevali bomo z obstoječimi projekti, letos bomo skupaj z Gorenjsko Kranj drugimi OOK zasnovali združen Biografski leksikon. Razvoj domoznanske zbirke in izboljšanje prostorskih pogojev za hranjenje gradiva. Razvoj in izgradnja posebnih zbirk (Ciril Praček, Pavle Zidar, razglednice). Razvoj in sodelovanje pri izgradnji elektronskih zbirk: Biografski leksikon, Kamra, dLib; spremljanje in vnašanje člankov ter posredovanje informacij Občinska knjižnica javnosti; ohranjanje bogate razstavne in prireditvene dejavnosti Jesenice ter sistematična skrb za spremljanje in predstavitev domačih avtorjev; nadaljevanje sodelovanja s sorodnimi institucijami na lokalni ravni in nadgradnja obstoječih projektov ter izvedba novih; promocija domoznanske zbirke na spletni strani in socialnih omrežjih. Postavitev domoznanske zbirke v domoznanski sobi v novi Knjižnica Antona knjižnici; organizirati še več domoznanskih prireditev in Tomaža Linharta sodelovati z novimi vsebinami na Kamri ter spletnem Radovljica Biografskem leksikonu. Počasi vzpostaviti samostojen domoznanski oddelek z Knjižnica Ivana možnostjo predstavitve gradiva. Nadaljevanje digitalizacije Tavčarja Škofja gradiva in pridobitev slikovnega gradiva - razglednice, Loka fotografije. Ureditev samostojnega domoznanskega oddelka in obdelava Knjižnica dr. Toneta vsega gradiva (ki še ni obdelano) v domoznansko zbirko, Pretnarja Tržič zbiranje gradiva, ter raziskovanje o kraju in ljudeh ter pripravljanje domoznanskih prireditev. Nimamo (še) uradnega dokumenta o viziji domoznanstva v knjižnici. Iz programa dela: domoznansko zbirko bomo po že utečenih poteh redno dopolnjevali, dodatno pa jo bomo skušali obogatiti tudi z načrtnim zasledovanjem, pridobivanjem in hranjenjem prvovrstnih, anktikvarnih knjižnih del Goriška knjižnica domoznanskih avtorjev in drugega gradiva domoznanskega Goriško Franceta Bevka pomena. Povezovali se bomo z drugimi ustanovami, ki hranijo Nova Gorica podobno gradivo in sodelovanje izkoristili za skupno promocijo domoznanskega gradiva, skupne projekte ter sodelovanje in svetovanje pri zbiranju gradiva. V zbirki domoznanskega gradiva Goriške knjižnice hranimo tudi starejše dragoceno gradivo in posamezne zapuščine, ki jih bomo uredili, popisali in predstavili uporabnikom. Lavričeva knjižnica Domoznanskemu oddelku zagotoviti večjo kvadraturo. Ajdovščina Mestna knjižnica in Intenzivnejše zbiranje, obdelava in inventarizacija gradiva, 101 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami čitalnica Idrija zagotovitev ustreznega prostora za hranjenje gradiva, zagotovitev ustrezne opreme, kadrovska normalizacija, ker s sistemiziranim 0,10 EPZ-ja, ki domoznansko dejavnost opravlja, kolikor pač zmore, ni mogoče kaj dosti narediti, izboljšati stike z izdajatelji gradiv zlasti v lokalnem okolju. Zaposliti vsaj še 0,5 domoznanca, ustrezno obdelati čim več gradiva (tudi retrospektive), urediti oddaljeni dostop do Knjižnica Cirila digitaliziranih vsebin, izdaja zbornika, priprava novih Kosmača Tolmin domoznanskih razstav, sodelovanje na različnih portalih (Kamra, Primorci.si)... Vizija dejavnosti v naši knjižnici se ni spremenila. Še vedno težimo k dobremu opravljanju vseh nalog na področju domoznanstva, pridobivanju, obdelavi in trajnemu hranjenju domoznanskega gradiva. Želimo čim bolj slediti produkciji vsega Koroška osrednja gradiva na trgu in uporabnikom zagotavljati hitrejše in bolj knjižnica dr. Franca dostopne informacije. Še naprej težimo k digitalizaciji Koroško Sušnika Ravne na dragocenega in redkega gradiva in zagotavljanju dostopa do Koroškem teh informacij (predvsem na portalih dLib in Kamra). Tudi naprej nas vodi skrb za zaščito dragocenega gradiva in zagotavljanje najboljših pogojev za trajno hrambo. Še naprej se bomo trudili povezovati z lokalnim okoljem (in tudi širše) in postati nepogrešljiv vir informacij za naše uporabnike. Knjižnica Dravograd Samostojni oddelek. Z ustrezno kadrovsko ureditvijo bi lahko domoznansko Knjižnica Radlje ob dejavnost izvajali bolje in kvalitetnejše, saj bi se lahko temu Dravi delu bolj posvetili. V prihodnosti načrtujemo tako digitalizacijo kot tudi promocijo in organizacijo domoznanskih prireditev. Knjižnica Ksaverja Kadrovska dopolnitev, pridobitev dodatnega prostora, Meška Slovenj postavitev zbirke. Gradec Nadaljevanje z zbiranjem, pridobivanjem in obdelavo domoznanskega gradiva. Z digitalizacijo gradiva in njegovo Knjižnica Makse postavitvijo na splet omogočiti lažjo in večjo dostopnost Obalno-kraško Samsa Ilirska gradiva širši množici uporabnikov. Nudenje pomoči in Bistrica kakovostnih informacij o domoznanskem gradivu in še naprej uspešno sodelovanje z vsemi zavodi, ustanovami, društvi in posamezniki v lokalnem okolju. Mestna knjižnica Organiziranje domoznanskega oddelka in promocija posebnih Izola zbirk. Oblikovanje domoznanskega oddelka in zaposlitev vsaj enega bibliotekarja za polni delovni čas. Trenutno opravlja bibliotekarka domoznansko dejavnost pol delovnega časa, druga polovica je namenjena dejavnosti za italijansko narodno skupnost. (Obe dejavnosti se glede na zgodovino našega okolja odlično dopolnjujeta in tudi prekrivata). Načrtujemo izdelavo načrta hranjenja posameznih vrst domoznanskega gradiva, Mestna knjižnica izboljšavo vsebinske obdelave (gesla), nadaljevanje ostalih Piran dejavnosti, kot so digitalizacija gradiva, aktivno sodelovanje v domoznanskih portalih in pri drugih domoznanskih projektih; sodelovanje s posamezniki, društvi, ustanovami itd. v naši lokalni skupnosti; promocija domoznanske dejavnosti z različnimi, zanimivimi pristopi, ki naj dosežejo čim širši krog uporabnikov, kar že prinaša rezultate, saj beležimo porast zanimanja po domoznanskem gradivu in informacijah tudi pri 102 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami uporabnikih, ki niso raziskovalci ali študentje. Domoznanske teme jih zanimajo preprosto zato, ker želijo vedeti kaj več o kraju oziroma okolju, v katerem živijo ali so ga obiskali (turisti). Naša zbirka domoznanskega gradiva je majhna, kljub temu jo skušamo letno dopolnjevati in urejati. Želimo si, da bi imeli zaposleni strokovni delavci več časa za dopolnjevanje (in Knjižnica Bena raziskovanje) domoznanske zbirke ter promocijo. Dobrodošla bi Zupančiča Postojna bila tudi višja finančna sredstva za dopolnjevanje zbirke s starejšim gradivom, vendar je to v sedanjih finančnih okvirih nemogoče, saj je skupen prirast knjižničnega gradiva močno pod normativi. Želimo si novih prostorov, kjer bi lahko imeli domoznansko zbirko na enem mestu, uporabniki pa tudi možnost dostopa do gradiva v različni obliki. Nadgraditi želimo sedanje delovanje, ki je usmerjeno v ozaveščanje ljudi, da je knjižnica prostor, ki: ponuja promocijo lokalne skupnosti, dejavnosti, dela, ustvarjalcev, omogoča izdelavo bibliografij, s svojo dejavnostjo izobražuje in razvija čut za pomen domoznanskega gradiva, poleg tega, da zbira, tudi ponuja informacije ter s svojo zbirko služi kot osnova za motivacijo in izobraževanje. S svojim delom želimo vplivati na posameznike in zavode v želji, da bi v knjižnici prepoznali dejavnosti, kot so informiranje, dokumentiranje Kosovelova gradiva in obveščanje, za kar smo v preteklih letih nastavili knjižnica Sežana temelje. K svojemu delu želimo privabiti predvsem mlade in jih motivirati za medgeneracijsko druženje. Tako kot doslej bomo za javnost pripravljali domoznanske prireditve. Pridobiti želimo zapuščino - knjižnico Albina Kjudra - in jo vrniti v Tomaj. Sodelovali bomo pri kreiranju domoznanske zbirke na portalu Kamra in Primorci.si., za digitalizirano gradivo smo registrirali domeno na spletu, da bo naše gradivo bolj varno shranjeno. Obveščali bomo javnost o domoznanski dejavnosti v sredstvih javnega obveščanja, v lokalnih časopisih pa svojo dejavnost in gradivo objavljali v stalni rubriki. Za prednostno nalogo pa smo si zadali izdelati natančen načrt dela s smernicami. Vzpostavitev in razvoj izobraževalnih vsebin za mlade o dediščini mesta kot storitev v prostorih knjižnice in kot zabavna promocija dediščine v virtualnem okolju, ki je domače mladini; uravnoteženje dejavnosti vnosa novih zapisov v vzajemni Mestna knjižnica katalog v smislu boljšega pokrivanja sodobnih vsebin v Osrednjeslovensko Ljubljana primerjavi s skrbjo za obdelavo starejših virov, skrb za kakovostno domoznansko bibliografijo. Krepitev vloge in prepoznavnosti centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Mestna knjižnica Ljubljana tudi na nacionalnem nivoju. Naša vizija je ustanovitev domoznanskega oddelka in enega Knjižnica Domžale strokovnega delavca, ki se bo polni delovni čas ukvarjal z domoznanstvom. Mestna knjižnica Zaposliti strokovnega sodelavca, ki bo skrbel za domoznansko Grosuplje dejavnost. Omogočanje dostopnosti domoznanskega gradiva z Knjižnica Franceta digitalizacijo in ureditvijo gradiva, ki še ni urejeno (drobni tisk, Balantiča Kamnik slikovno gradivo). Matična knjižnica Z zbiranjem domoznanstva omogočati prepoznavnost, Slavko Grum Litija omogočati dostopnost do zbranega gradiva (on-line). 103 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Območje Knjižnica Domoznanski projekti - sodelovanje s sorodnimi ustanovami Nadaljevali bomo z doslej zastavljenim delom (zbiranje, digitalizacija, domoznanski večeri, sodelovanje in izobraževanje lokalne skupnosti o pomenu domoznanstva, sodelovanje na Knjižnica Medvode spletnem portalu Kamra, širjenje vsebin preko družbenih omrežij, samostojni domoznanski oddelek s polno zaposlenim domoznanskim delavcem v novem prizidku knjižnice ...). Cankarjeva Zbiranje, ustrezna obdelava in posredovanje (promocija) preko knjižnica Vrhnika različnih medijev v lokalnem okolju in širše. Pokrajinska in Oblikovanje novih zbirk, npr. slikovnega gradiva, rokopisov in Pomursko študijska knjižnica njihov vnos v COBIB, nadaljevati z digitalizacijo knjižničnega Murska Sobota gradiva, razvijati raziskovalno in publicistično dejavnost. Knjižnica – Kulturni Zagotovitev sredstev za izvajanje domoznanske dejavnosti. center Lendava Javni zavod Upam, da se bodo zadeve uredile z dodatno zaposlitvijo, je pa Knjižnica Gornja tudi to, žal, odvisno od naših ustanoviteljic. Radgona Splošna knjižnica Samostojni oddelek in vsaj 1 zaposleni. Ljutomer Knjižnica Franca Spodnjepodravsko Ksavra Meška Ureditev samostojnega domoznanskega oddelka. Ormož Da bi postavili domoznanstvo na mesto, ki bi mu moralo pripadati, bi bilo treba ustanoviti samostojni domoznanski Mariborska oddelek ali službo, kjer bi se s to dejavnostjo še bolj načrtno in Štajersko knjižnica sistematično ukvarjala. Prav tako bi bilo potrebno, da bi domoznansko gradivo v naših KK stalo ločeno od ostalega gradiva, v OK pa bi bilo oblikovano v posebno zbirko. Sistematična ureditev pomembnih sklopov dejavnosti območja, Knjižnica Lenart ki promovirajo kulturno ustvarjalno dejavnost, digitalizacija le- tega in dostop širši javnosti. Težnja po večjem prostoru z ustreznimi pogoji za hranjenje Knjižnica Josipa domoznanskega gradiva. Spodbujanje in ozaveščanje v Vošnjaka Slovenska domačem okolju (posameznike, društva, organizacije) o Bistrica pomenu hranjenja in zbiranja domoznanskega gradiva. Kontinuirano delo vnaprej (pridobivanje, obdelava, hranjenje domoznanskega gradiva, skrb za kulturno dediščino in upravljanje z njo, posebne zbirke, informacije, razstavna in UKM prireditvena dejavnost, publicistika, podpora raziskovanju in študijskim procesom, raziskovalno delo, digitalizacija, Repozitorij UKM, prisotnost na globalnem e-zemljevidu …). Vizijo domoznanske dejavnosti je podalo 54 slovenskih splošnih knjižnic, od tega 8 OOK in 46 OK, ter UKM. Ta v glavnem temelji na nadaljevanju dosedanjega dela in opravljanju vseh nalog domoznanske dejavnosti, kar bo uporabnikom knjižnic zagotavljalo kakovostne informacije in prepoznavnost domoznanske dejavnosti v okolju. Tiste splošne knjižnice, ki še nimajo domoznanskih oddelkov, si želijo vzpostavitev teh oddelkov, kjer bi se lahko uredile tudi posebne zbirke, večina splošnih knjižnic pa si je zastavila vizijo v smeri prepoznavnosti in promocije domoznanske dejavnosti, ki jo opravljajo. Vizija UKM temelji na kontinuiranem delu, v okviru katerega bodo potekale številne dejavnosti za razvoj, dostopnost in prepoznavnost domoznanske dejavnosti. Za Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM) smo pripravili še dodatno vprašanje, pri katerem so lahko podali morebitne opombe na anketni vprašalnik o stanju domoznanstva. Kot navajajo, bi bila 104 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T dobrodošla možnost sprotnih in razširjenih opomb pri posameznem sklopu, tj. pojasnila k posameznemu navedenemu podatku ali dejavnosti, saj Enota za domoznanstvo in posebne zbirke v UKM opravlja kontinuirano delo z vsemi vrstami gradiva in upravlja posebne zbirke, ki imajo tudi gradivo, ki ni primarno domoznansko, ima pa v večini status kulturne dediščine. 6 | ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE 6.1 | Pregled stanja domoznanstva po popisih za leti 2006 in 2009 Vprašalnik o stanju domoznanstva v OOK in OK je bil za leto 2006 poslan 61 splošnim knjižnicam in UKM. Odgovore je poslalo 53 (85 %) splošnih knjižnic in UKM. Pri popisu za leto 2009 pa je sodelovalo in vprašalnike izpolnilo vseh 58 (100 %) splošnih knjižnic in UKM. Na osnovi izpolnjenih vprašalnikov sta bili opravljeni analizi in objavljeni v prispevkih z naslovoma Analiza vprašalnika 2007. Stanje domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM ter Stanje domoznanstva v splošnih knjižnicah v Sloveniji na dan 31. 12. 2009. Ugotovitve obeh analiz so pokazale naslednje: Štiri knjižnice so vodile ločeno porabo sredstev za domoznansko dejavnost. Po popisu za leto 2006 je 37 (69,8 %) splošnih knjižnic od 53 sodelujočih v anketi imelo poseben prostor za domoznansko zbirko, ostale pa so domoznansko gradivo hranile na različne načine. Največ prostora so domoznanski dejavnosti namenjale OOK, ki so se večinoma (8 od 10) razvile iz bivših študijskih knjižnic, OK pa manj. Pregled deleža domoznanskega gradiva v primerjavi s celotno zalogo gradiva v knjižnici je pokazal, da so po količini domoznanskega gradiva izstopale UKM, večina OOK, od OK pa Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Lendava-Könyvtár Lendva, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin ter Knjižnica Velenje. Oba popisa pa nista dala realnih podatkov o deležu domoznanskega gradiva, saj je velik del knjižnic v opombah zabeležil, da domoznansko gradivo še ni v celoti inventarizirano, zato so podali samo ocene ali pa celo nepopolne podatke. Domoznanski vprašalnik za leto 2006 je pokazal, da je večina knjižnic oddelke ustanovila med leti 1990 in 2006 (Domfest 1, 2009, str. 33). Glede na analizo vprašalnika za leto 2006 je imelo 15 (28,8 %) splošnih knjižnic od 52, ki so nanj odgovorile, samostojen domoznanski oddelek, od teh 8 OK, 7 OOK in UKM kot univerzitetna knjižnica (Domfest 1, 2009, str. 33). Iz tabele v vprašalniku pa izhaja, da je domoznanski oddelek imelo le 6 OOK (Domfest 1, 2009, str. 41), kar kaže na neujemanje podatkov. Po popisu za leto 2009 je imelo domoznanski oddelek 18 od 58 (31 %) splošnih knjižnic in UKM. Knjižnice brez domoznanskih oddelkov pa to dejavnost najpogosteje opravljajo v okviru oddelkov obdelave in nabave ali pa v oddelkih izposoje. OOK so imele na domoznanskih oddelkih zaposlenega vsaj enega sistematiziranega bibliotekarja s polnim delovnem časom, ki se je ukvarjal z domoznanstvom, medtem ko so v OK domoznansko delo opravljali delavci s skrajšanim delovnim časom oz. zaposleni na drugih oddelkih. Glede izvajanja domoznanske dejavnosti so splošne knjižnice domoznansko gradivo pridobivale, obdelovale, hranile in ga izposojale. Posredovale so domoznanske informacije, organizirale domoznanske prireditve, bibliopedagoške, razstavne in publicistične dejavnosti. Glede na popis za leto 2006 se je z izdelavo biografij in bibliografij lokalnih avtorjev ukvarjalo manj kot polovica (27) splošnih knjižnic. OOK so izvajale vse navedene dejavnosti. Razlog za slabše izvajanje domoznanske dejavnosti v OK je pomanjkanja strokovnega kadra in premalo dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. 105 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Večina splošnih knjižnic je pridobivala glavnino domoznanskega gradiva iz naslova nakupa, za manjše OK so po popisu za leto 2009 bili pomemben vir tudi darovi (od 2 % v Knjižnici Domžale, Jesenice in Izola do 89 % v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik in 90 % v Knjižnici Mozirje). OOK so kot pomemben vir pridobivanja domoznanskega gradiva prav tako izpostavile obvezni izvod. Večina splošnih knjižnic je skrbela za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z načeli IFLA za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanja z njim. Po popisu za leto 2009 so bile glede upoštevanja navedenih načel izjeme Mariborska knjižnica (OOK), od OK pa knjižnice Metlika, Trebnje, Logatec, Radovljica, Idrija in Tolmin. V digitalizacijo domoznanskih gradiv so bile vključene vse OOK. Digitalizirano gradivo je dostopno preko portala Digitalne knjižnice Slovenije (www.dLib.si), nekaj tudi na portalu Kamra (www.kamra.si) in lokalno v prostorih knjižnic. OK so se vključevale v projekte digitalizacije skupaj z OOK, nekatere so digitalizirale tudi samostojno. Nekatere pa se zaradi pomanjkanja kadrov, finančnih sredstev in opreme za projekte digitalizacije niso odločale. 6.2 | Stanje domoznanske dejavnosti, 31. 12. 2016 Na zadnji anketni vprašalnik o domoznanski dejavnosti, stanje na dan 31. 12. 2016, so je odzvalo vseh 58 splošnih knjižnic (10 OOK in 48 OK) in UKM. Pri drugem vsebinskem področju smo ugotavljali organizacijo domoznanske knjižnične dejavnosti (za splošne knjižnice določila 2. in 16. člena, za OOK še 27. člena Zakona o knjižničarstvu, 2001). Dobili smo veljavne odgovore od 58 splošnih knjižnic in od UKM. Rezultati kažejo, da posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev ne izvaja 11 knjižnic od 58 (vse OK) z utemeljitvijo, da nimajo dovolj strokovnega kadra ali da uporabniki še niso izrazili potrebe za to. 26 od 58 splošnih knjižnic ne skrbi za varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, od tega tudi dve OOK. Nekatere splošne knjižnice tovrstnega gradiva tudi nimajo. OOK opravljajo vse dejavnosti iz 27. člena, in sicer koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje. Ena OK od 48 ne organizira kulturnih prireditev, ki so povezane z domoznansko dejavnostjo (16. člen). UKM opravlja vse zakonsko predpisane naloge. 3 % KK kot organizacijskih enot splošnih knjižnic še vedno ni aktivno vključenih v vzajemni bibliografski sistem. Domoznansko gradivo v splošnih knjižnicah v največji meri strokovno obdelujejo na oddelku obdelave (79 % oziroma 46 splošnih knjižnic), sledi obdelava na domoznanskem oddelku (31 % oziroma 18 splošnih knjižnic) in v okviru drugih oddelkov (17 % oziroma 10 splošnih knjižnic). 7 splošnih knjižnic od 58 (12 %), navaja, da domoznansko gradivo obdelujejo v izposoji ali v okviru OOK. 13. 12. 2011 je bil na sestanku delovne skupine domoznancev OOK sprejet dogovor o uporabi enotne oznake »dom« za označevanje domoznanskega gradiva v vzajemnem bibliografskem sistemu v podpolju 992b. O tem je NUK obvestil vse direktorje splošnih knjižnic in dopolnil navodila za statistične meritve. Kljub temu te oznake 17 knjižnic (29 %) ne uporablja. Za označevanje domoznanskega gradiva uporabljajo različne interne oznake. Osrednji domoznanski dejavnosti sta organizacija domoznanskih prireditev in razstavna dejavnost (56 splošnih knjižnic in UKM). Knjižnice v najmanjši meri opravljajo dejavnosti, ki so vezane na pripravo biografskih gesel za biografski leksikon v elektronski obliki (28 splošnih knjižnic) in na domoznanske dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami (24 splošnih knjižnic), Bibliografije izdelujejo v vseh OOK, v 23 od 48 OK in v UKM. V preostalih 25 OK je najpogostejši razlog, da se ne izdelujejo, pomanjkanje strokovnega kadra in odsotnost potrebe oziroma povpraševanja po tovrstni storitvi. 106 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Domoznanskih vsebin ne promovirajo le v eni OK na Celjskem območju, v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi, načrtujejo pa to v bližnji prihodnosti. Sicer pa splošne knjižnice svoje domoznanske vsebine v največji meri promovirajo preko spletnih strani in portalov (56 splošnih knjižnic oziroma 97 %), sledijo družbena omrežja (52 splošnih knjižnic oziroma 90 %). Promocijo preko televizije uporablja 32 splošnih knjižnic (55 %). Poteka tudi ustno in v sklopu prireditev ter objav. 52 splošnih knjižnic (vseh 10 OOK in 42 od 48 OK) promovira domoznanske vsebine na družbenih omrežjih, najpogosteje na Facebooku. Kakšni so načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju? Največ splošnih knjižnic načrtuje oblikovanje domoznanske zbirke (28 splošnih knjižnic oziroma 48 %) in ustrezno varovanje in zaščito gradiva (skladno z načeli IFLA) (29 splošnih knjižnic oziroma 50 %). Oblikovanje samostojnega domoznanskega oddelka načrtuje 11 splošnih knjižnic (19 %), zaposlitev strokovnega delavca za domoznansko dejavnost pa 8 splošnih knjižnic (14 %). Pri svojem delu se v največji meri povezujejo z drugimi vrstami knjižnic (53 splošnih knjižnic oziroma 91 %), z društvi, zavodi, združenji in lokalnimi skupnostmi (53 splošnih knjižnic oziroma 91 %). Sledi sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z muzeji (51 splošnih knjižnic oziroma 88 %), z osnovnimi šolami (47 splošnih knjižnic oziroma 81 %), z arhivi (34 splošnih knjižnic oziroma 59 %) in s srednjimi šolami (32 splošnih knjižnic oziroma 55 %). V manjši meri poteka sodelovanje z galerijami (22 splošnih knjižnic oziroma 38 %) in z višjimi in/ali visokimi šolami (10 splošnih knjižnic oziroma 17 %). Vsaj en domoznanski projekt letno v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami pripravi 48 splošnih knjižnic, medtem ko jih 10 tega ne izvede. Domoznanski projekti tečejo v sodelovanju s številnimi in različnimi ustanovami, ki delujejo pretežno v lokalnem okolju, nekatere knjižnice pa sodelujejo tudi z ustanovami izven območja svoje mreže. Tretje vsebinsko področje je zajemalo obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva. Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016 in prirast so posebej izpolnjevale OOK in OK, saj smo želeli pridobiti delež domoznanskega gradiva v obeh. Na to vprašanje nismo dobili veljavnih odgovorov od vseh splošnih knjižnic in UKM ter tako ne pregleda nad stanjem zbirk in prirasta. OOK so v celoti izpolnile le število naslovov in število inventarnih enot, za KK pa so dale zelo pomanjkljive podatke, zato zbrani podatki niso relevantni. Primarno domoznansko gradivo ločujeta le 2 OOK. Podatki za prirast domoznanskega gradiva so pomanjkljivi, saj so OOK posredovale le podatke za število naslovov in število inventarnih enot v OOK, medtem ko so vsi ostali podatki nepopolni. Enako velja za prirast domoznanskega gradiva v OK, kjer so relevantni samo podatki o številu naslovov v OK. Dejansko stanje je razvidno le pri obsegu števila naslovov v OK, pri prirastu v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016 pa za število naslovov in število inventarnih enot v OK. Splošne knjižnice domoznansko gradivo v največji meri pridobivajo z darovi in šele nato z nakupom. Glavna pojasnila k obsegu in izboru strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva s strani knjižnic so, da veliko knjižničnega gradiva domoznanske narave po knjižnicah še vedno ni ustrezno označenega, zaradi česar je prirast marsikje ocenjen le približno. Prav tako je precej gradiva neobdelanega v obeh vrstah merjenih knjižnic (splošne in UKM). Zelo podobna pojasnila so razvidna tudi iz analize vprašalnika 2007. Dejanski rezultati torej ne dajejo realne ocene o prirastu domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016. Glede na zakonsko določilo bi bibliografski zapisi o gradivu, ki je vključeno v domoznansko zbirko, praviloma morali biti dostopni v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Zato bo potreben razmislek, kako se v slovenskem merilu načrtno lotiti vnosa vsega domoznanskega gradiva, če se zavedamo pomembnosti le-tega za lokalno okolje. Prav zato bi bilo treba vse neobdelano gradivo 107 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T prešteti in oceniti potreben čas in kader, ki bi to gradivo obdelal. Za oceno porabe časa za obdelavo domoznanskega gradiva bi lahko služila Študija o postopkih pridobivanja knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah.15 Po številu in strokovni usposobljenosti zaposlenih v domoznanski dejavnosti smo spraševali v četrtem vsebinskem sklopu. Pridobili smo odgovore vseh 58 splošnih knjižnic in UKM. V 58 slovenskih splošnih knjižnicah je zaposlenih 131 oseb, ki skrbijo za domoznansko dejavnost. Od tega jih je 36 v OOK in 95 v OK. Tako v OOK kot v OK smo opazili razlike glede števila oseb za izvajanje domoznanske dejavnosti. V večini splošnih knjižnic zaposleni zgolj v deležu opravljajo domoznansko dejavnost. V največ knjižnicah (23) je zaposlena 1 oseba. Po največjem številu izstopa Mariborska knjižnica (7 oseb). Na tem območju je za področje domoznanske dejavnosti zaposlenih še 6 oseb v UKM. Na nivoju splošnih knjižnic pa 2 OK nimata zaposlenega niti v deležu, da bi skrbel za domoznansko dejavnost. Na dan 31. 12. 2016 je v 57 splošnih knjižnicah 43,67 EPZ (1 knjižnica podatka ni navedla) za domoznansko dejavnost, od tega jih je bilo v 10 OOK 24 EPZ, v 48 OK 19,67 EPZ, skupaj z UKM pa 49,67 EPZ. Podatki kažejo, da je bilo v splošnih knjižnicah konec leta 2016 zaposlenih dobrih 43 EPZ brez Knjižnice Velenje. V preglednici (Preglednica 52) je prikazano nihanje stanja števila zaposlenih (EPZ) v splošnih knjižnicah leta 2008 (42 EPZ) in 2011 (39 EPZ) ter v UKM leta 2016 (43 EPZ) . Preglednica 52: Število oseb v splošnih knjižnicah 2008, 2011 in 2016 (v 2016 tudi UKM) 2008 2011 2016 Število strokovnih delavcev za domoznansko dejavnost (v EPZ) v 42 39 43,67 splošnih knjižnicah Število strokovnih delavcev za domoznansko dejavnost (v EPZ) v - - 6 UKM Skupaj - - 49 Ob tem v razmislek podajamo naslednje: če upoštevamo, da bi 58 splošnih knjižnic dosegalo zakonska in podzakonska določila glede naloge zbiranja, obdelave, varovanja in posredovanja domoznanskega gradiva (0,32 EPZ), bi potrebovali 18,56 EPZ in ob upoštevanju letnega prirasta domoznanskega gradiva za 5.000 enot, bi potrebovali še 58 EPZ. To je skupaj 76,56 EPZ. Dodati moramo še 1 EPZ za izvajanje tretje naloge OOK za koordinacijo domoznanske dejavnosti, kar pomeni, da bi na področju domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah lahko bilo zaposlenih skoraj 87 EPZ glede na obstoječe zakonske in podzakonske akte. Posredovani podatki knjižnic glede prirasta gradiva niso podani realno, zato ne moremo zaključiti, koliko EPZ bi potrebovale splošne knjižnice glede na stanje leta 2016. Za UKM pa normativ za domoznansko dejavnost ne obstaja. Meritve razvitosti splošnih knjižnic in problematika določb Pravilnika o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe (delovno gradivo) avtorjev Kodrič-Dačić, E., Bahor, S., Mrak, N., Vodeb, G., Bon, M. tudi problematizirajo določila pravilnika glede kadrov: »Pogoj v Pravilniku ni enoznačno oziroma smiselno določen, saj:  Ni jasno, kakšen je obseg nalog, ki jih knjižnica izvaja v okviru domoznanske dejavnosti.  Letni prirast gradiva v zbirko, ki je pogoj za zaposlenega delavca, je zelo visok. Posebej še, če ga primerjamo z določbo v 39. členu Pravilnika (kjer za ustanovitev nove, posebne zbirke zadošča že 5000 enot posebnega gradiva) oziroma s številom zapisov, ki jih lahko kreira delavec v enem letu. 15 Dostopno na spletni strani: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/Studija_ZSK.pdf, str. 24 – 30. 108 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Skoraj 66 % kadra v knjižnicah, ki se ukvarja z domoznansko dejavnostjo, ima (83 od skupno 126) VII. raven izobrazbe, skoraj 10 % (12) VIII. raven in 18 % (23) VI. raven izobrazbe. Pri tem poudarjamo neujemanje posredovanih podatkov glede števila strokovnih delavcev. Knjižnice so v enem od vprašanj navedle, da naj bi bilo 131 strokovnih delavcev, ki skrbijo za domoznansko dejavnost, pri ravni izobrazbe so jih navedle 126. Nismo pa delali analize glede pridobljenih strokovnih nazivov in let izkušenj v knjižničarski stroki, kar bi bilo morda priporočljivo za prihodnje popise in analize. Ugotavljamo še, da je bilo 6 % (8 oseb) zaposlenih v domoznanski dejavnosti do V. ravni izobrazbe. Od teh 3 osebe niso imele opravljenega bibliotekarskega izpita. Strokovni delavci knjižnic, ki so vključene v sistem COBISS.SI, lahko sodelujejo v procesu vzajemne katalogizacije ter kreirajo in redigirajo bibliografske zapise za vzajemno bazo podatkov, če imajo za to potrebna dovoljenja/pooblastila. V 52 splošnih knjižnicah je strokovni kader s pooblastili ( dovoljenje A) za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij ter za kreiranje zbirnih zapisov in zapisov za izvedena dela, sledi 45 splošnih knjižnic z dovoljenjem B za katalogizacijo sestavnih delov in kontinuiranih virov in 47 splošnih knjižnic z dovoljenjem C za katalogizacijo neknjižnega gradiva, nekoliko manj jih ima dovoljenje za redakcijo zapisov v normativni bazi podatkov CONOR (24), najmanj (11) pa ima dovoljenje D za katalogizacijo antikvarnega gradiva. Dve OOK (Mariborska knjižnica in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem16) nimata kadra s pooblastili za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva – dovoljenja D, medtem ko imajo v preostalih osmih OOK vsa pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. V UKM ima kader vsa ustrezna dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. Iz 57 splošnih knjižnic se zaposleni, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj. Največ se jih udeležuje predavanj (iz 50 splošnih knjižnic), potem tečajev (iz 43 splošnih knjižnic), delavnic (iz 42 splošnih knjižnic) in seminarjev (iz 41 splošnih knjižnic), nekoliko manj kongresov (iz 23 splošnih knjižnic), najmanj pa izobraževanj v tujini (iz 4 splošnih knjižnic, vse OOK). Poleg tega navajajo še udeležbe na festivalih domoznanstva: Domfest-ih in redna letna srečanja domoznancev (OOK ali na območju OOK). V obdobju 2014-2016 se je med zaposlenimi v domoznanski dejavnosti iz posamezne knjižnice najpogosteje usposabljala 1 oseba (navedlo 20 splošnih knjižnic), čemur sledi usposabljanje 2 oseb (navedlo 19 splošnih knjižnic). V tem obdobju se niso usposabljali v 3 OK, 2 OK pa odgovora nista podali. Peti sklop se je navezoval na prostor in opremo za domoznansko gradivo. Veljavni so vsi odgovori splošnih knjižnic in UKM. Samostojni domoznanski oddelek ima 25 splošnih knjižnic oziroma 43 %, in sicer 8 OOK in 17 OK. Ustanovljeni so bili med leti 1971 in 2014. Največjo površino obsega domoznanski oddelek v Mestni knjižnici Ljubljana (600 m2), najmanjšo pa v Splošni knjižnici Slovenske Konjice (10 m2). Glede na to, da v popisu domoznanstva za leto 2007 niso vse knjižnice podale tega podatka oziroma so ene navedle celo, da ga nimajo, čeprav so ga po navedbah letnic ustanovitve že imele, ni možno podati število novoustanovljenih oddelkov v časovnem obdobju med leti 2008-2016. Knjižnice imajo domoznansko gradivo postavljeno večinoma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom (25 splošnih knjižnic) ali na domoznanskem oddelku (25 splošnih knjižnic). V posebne zbirke je domoznansko gradivo organizirano v 22 splošnih knjižnicah. V 12 splošnih knjižnicah poročajo (vse so OK), da imajo domoznansko gradivo postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične 16 OOK Ravne na Koroškem je dodala tudi pojasnitev. Glej str. 59. 109 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko. Tri splošne knjižnice (1 OOK in 2 OK) so poročale, da domoznansko gradivo ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva in tako ne izpolnjujejo določil Pravilnika. Če vzamemo v ozir rezultate meritev NUK leta 2011, ko je 7 OOK in 45 OK poročalo, da imajo domoznansko gradivo postavljeno ločeno, nakazuje primerjava z rezultati popisa domoznanske dejavnosti, stanje na dan 31. 12. 2016, na nedoslednost pri poročanju (Preglednica 53). Preglednica 53: Ločena postavitev domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah. Meritve NUK, 2011 (arhiv NUK) Ločena postavitev domoznanskega OOK OK KK Slovenija skupaj gradiva DA 7 45 162 214 NE 3 3 97 103 Od 56 slovenskih splošnih knjižnic, ki so podale odgovor o prostorski ureditvi domoznanskega gradiva v organizacijskih enotah (krajevnih knjižnicah), jih največ (21) navaja, da domoznansko gradivo ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva v vseh njihovih organizacijskih enotah. V skladu s Pravilnikom (ločena postavitev od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko) ima v KK le 8 splošnih knjižnic od 56. V obdobju 2009–2016 je bila nova domoznanska zbirka, oddelek in/ali posebna zbirka od 58 slovenskih splošnih knjižnic oblikovana v 22 splošnih knjižnicah. Najpogosteje so bile oblikovale nove domoznanske oz. posebne zbirke, nekaj pa je bilo na novo oblikovanih tudi domoznanskih oddelkov in spominskih sob. OOK imajo načeloma prost dostop do domoznanskega gradiva na domoznanskem oddelku, delno v prostem pristopu ga imajo tudi 3 OOK. OOK imajo v svojih organizacijskih enotah (KK) v glavnem prost dostop do domoznanskega gradiva. Domoznanski oddelek ima v KK ena OOK. Tudi v OK in v njenih KK je v večini domoznansko gradivo postavljeno tako, da omogoča takojšnjo dostopnost. Na domoznanskem oddelku je gradivo postavljeno v 23 OK, v KK pa le v dveh OK. Tukaj se zopet srečamo z neujemanjem odgovorov, kajti v enem prejšnjih vprašanj OK navajajo 17 domoznanskih oddelkov, medtem ko pri dostopu nekatere knjižnice navajajo, da imajo postavljeno domoznansko gradivo na domoznanskem oddelku, čeprav oddelka nimajo. Knjižnice domoznansko gradivo izposojajo tudi na dom, in sicer ga izposoja 46 od 57 splošnih knjižnic, ki so odgovorile. Od tega je računalniško izposojo navedlo 39 splošnih knjižnic, 11 splošnih knjižnic pa domoznanskega gradiva ne izposoja na dom. Vse slovenske splošne knjižnice (58) posredujejo domoznanske informacije. Najpogosteje poteka posredovanje po osebni poti, drugi najpogostejši način posredovanja je po telefonu, preko katerega posreduje domoznanske informacije 51 splošnih knjižnic, po elektronski pošti pa 47 splošnih knjižnic. Poleg tega so 4 knjižnice navedle, da domoznanske informacije posredujejo še preko družbenih omrežij, spletnih portalov, strokovnih objav ali referenčnega servisa »Vprašaj knjižničarja«. Pri skrbi za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z načeli IFLA dajejo knjižnice največji poudarek zagotavljanju varnosti in preprečevanju nesreč v knjižničnih zgradbah in okolici. Tako je stanje je v 55 od 58 splošnih knjižnicah. Sledi izvajanje reprodukcije gradiva (fotokopiranje, mikrofilmanje in digitalizacija) (43 od 58 splošnih knjižnic). Na tretjem mestu je skrb za ustrezno ravnanje s tradicionalnim gradivom, fotografskim in filmskim gradivom ter avdiovizualnimi nosilci (40 splošnih knjižnic). Slabih 64 odstotkov splošnih knjižnic (37) ima primerne klimatske pogoje za hranjenje domoznanskega gradiva. 110 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T V šestem sklopu smo spraševali o digitalizaciji domoznanskega gradiva. Veljavni so odgovori vseh 58 splošnih knjižnic in UKM. Domoznansko gradivo digitalizira 45 splošnih knjižnic (78 %), ne digitalizira pa 13 (22 %) splošnih knjižnic (22 %). Statistični podatki za leto 2016 iz BibSiSta za verifikacijo/evalvacijo ankete kažejo drugačno sliko. O izvajanju digitalizacije ni poročalo več kot 25 odstotkov manj splošnih knjižnic, in sicer 27 (47 %) od 58 splošnih knjižnic. Izmed 45 splošnih knjižnic projekte digitalizacije izvaja vseh 10 OOK in 35 od 48 OK. Najpogostejša razloga, da domoznanskega gradiva ne digitalizirajo, sta v 11 splošnih knjižnicah pomanjkanje sredstev in pomanjkanje kadra, manj (2 splošni knjižnici) zaradi neurejenih avtorskih pravic in 1 splošna knjižnica zaradi pomanjkanja opreme. Digitalizacija se najpogosteje izvaja v okviru izvajanja posebnih nalog OOK (36 splošnih knjižnic). 6 splošnih knjižnic navaja, da digitalizacije ne izvajajo v tem okviru. Sledi digitalizacija z lastnim kadrom in opremo v 28 splošnih knjižnicah, 13 splošnih knjižnic pogojev za opravljanje digitalizacije nima. Z lastnimi sredstvi digitalizira 27 splošnih knjižnic, pri zunanjem izvajalcu pa poteka digitalizacija v 25 splošnih knjižnicah. Digitalizirano domoznansko gradivo je uporabnikom dostopno lokalno v knjižnici in z dostopom na daljavo v 31 splošnih knjižnicah (od tega v 7 OOK), samo lokalno v 9 splošnih knjižnicah in samo z dostopom na daljavo prav tako v 9 splošnih knjižnicah (od tega v 3 OOK). Za digitalizacijo so splošne knjižnice (9 OOK in 41 OK) podajale v glavnem splošni načrt, ne pa tudi terminskega in vsebinskega. Najpogosteje želijo digitalizirati slikovno gradivo (razglednice …), starejše gradivo, video in zvočne kasete (obstojnost nosilcev zapisa). Splošne knjižnice načrtujejo objavo digitaliziranega gradiva na Kamri, dLib-u, spletnih biografskih leksikonih posameznih območij. Sinergijske učinke sodelovanja s knjižnicami na območju smo ugotavljali v sedmem vsebinskem sklopu. Tretja naloga Pravilnika o OOK (2003), ki podrobneje opredeljuje izvajanje štirih posebnih nalog, se nanaša na koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva. Pričakovanja na področju izvajanja te naloge je podalo 51 od 58 splošnih knjižnic, ki pričakujejo nadaljevanje sodelovanja oziroma še okrepitev in obogatitev le-tega. OK si želijo koordinacijo v polnem pomenu besede. OOK pa izpostavljajo več povezovanja in sodelovanja, kar lahko pripomore k večji prepoznavnosti domoznanske dejavnosti tako na območju kot na nacionalni ravni pa tudi usklajeno zbiranje in obdelavo domoznanskega gradiva. OOK ocenjujejo zadovoljstvo sodelovanja s knjižnicami na območju na področju domoznanske dejavnosti kot »dobro«. To mnenje je namreč podalo 9 OOK, 1 OOK pa kot »zelo dobro«. Podano stopnjo zadovoljstva pojasnjujejo na podlagi sodelovanja pri projektih digitalizacije in ustvarjanju spletnih portalov (Kamra, biografski leksikoni, Dobreknjige.si), 1 OOK pa je izpostavila tudi uspešno pripravo bibliografije domoznanskih serijskih publikacij. Vsekakor, dodajajo, bi lahko bilo sodelovanje okrepljeno, če ne bi bile OK kadrovsko tako različno zasedene oziroma nekatere celo podhranjene. Po mnenju OOK prispeva k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK v največji meri digitalizacija in s tem dostopnost digitalnih vsebin, kar je označilo vseh 10 OOK, sledi medsebojno sodelovanje knjižnic na območju po mnenju 9 OOK, nato skupni projekti na področju domoznanstva po mnenju 7 OOK in zaradi koordinacije območnih domoznanskih prireditev in projektov po mnenju 6 OOK. Najmanj, po mnenju 5 OOK, prispeva k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK usmerjanje izločenega (odpisanega) gradiva v OOK. 111 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Večina (53) splošnih knjižnic meni, da ima koordinacija domoznanske dejavnosti pozitivne učinke na izvajanje domoznanske dejavnosti v knjižnicah na območju. Nasprotno menijo štiri OK, da ti učinki niso pomembni, ena pa se do koordinacije OOK ni opredelila. Kot pozitivne učinke OOK izpostavljajo digitalizacijo, skupne domoznanske projekte in strokovno pomoč, kar prispeva tudi k razvoju domoznanske dejavnosti v OK. OK pozitivne učinke koordinacije prepoznavajo v strokovni pomoči, prav tako menijo, da se domoznanska dejavnost zaradi koordinacije OOK v manjših knjižnicah bolje razvija. Osmo vsebinsko področje je bilo namenjeno razvoju domoznanske dejavnosti. Veljavnih odgovorov je bilo 32 s strani splošnih knjižnic in UKM. 32 splošnih knjižnic, od tega 5 OOK in 27 OK, in UKM so mnenja, da je razvoj domoznanske dejavnosti naravnan v pravo smer, svojo vlogo in pomen pa zelo dobro pridobiva z raznovrstnimi digitalizirani vsebinami in objavo le-teh na različnih spletnih mestih in portalih. Obenem splošne knjižnice poudarjajo pomanjkanje kadra in previsoko zahtevo v normativnih aktih glede možnosti zaposlitve kadra za opravljanje domoznanske dejavnosti. Splošne knjižnice poudarjajo tudi potrebo po izobraževanju na lokalni ravni s strani OOK in po oblikovanju nacionalnih strokovnih izhodišč oziroma smernic za domoznansko dejavnost. Za druge se predvideva, da nimajo izoblikovanega mnenja/predlogov oz. jih niso želeli deliti. Splošne knjižnice v podanih vizijah domoznanske dejavnosti (54 slovenskih splošnih knjižnic, od tega 8 OOK, 46 OK in UKM) vidijo kot nadaljevanje dosedanjega dela in opravljanje vseh nalog domoznanske dejavnosti, z namenom knjižničnim (tudi potencialnim) uporabnikom zagotavljati kakovostne informacije, v lokalnem okolju pa doseči čim večjo prepoznavnost domoznanske dejavnosti. Tiste knjižnice, ki še nimajo domoznanskih oddelkov, si želijo vzpostavitev teh oddelkov, kjer bi se lahko uredile tudi posebne zbirke, večina knjižnic pa si je zastavila svojo vizijo v smeri prepoznavnosti in promocije domoznanske dejavnosti, ki jo opravljajo. V letu 2017 izpolnjen anketni vprašalnik podaja oris domoznanske dejavnosti v vseh slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM, stanje na dan 31. 12. 2016. Domoznanska dejavnost naj bi bila vse pomembnejša dejavnost znotraj storitev splošne knjižnice, prav tako naj bi pridobivala pomen tako v lokalnem okolju kot na nacionalnem nivoju. Vendarle pa se v knjižnicah še vedno kaže neizpolnjevanje zakonskih in podzakonskih določil, zato je potrebno na področju izvajanja tretje posebne naloge po območjih temu prioritetno posvetiti posebno pozornost. Pri tem velja poziv OOK, ki so tudi po zakonu dolžne zagotavljati koordinacijo, da stopijo naproti OK in jim pomagajo okrepiti domoznansko dejavnost, ki je sicer prisotna, a se zaradi kadrovske podhranjenosti ne izvaja dobro. Posebno pozornost je treba v prihodnjem obdobju posvetiti vključitvi v vzajemni bibliografski sistem vseh krajevnih knjižnic, ki še niso vključene, in ureditvi (katalogizaciji) vsega domoznanskega gradiva v vseh knjižnicah. V nekaterih KK se domoznanska dejavnost ne izvaja, v drugih pa glede na obstoječe stanje ni občutnega razvoja. Ugotavljamo tudi, da v 8 občinah ni neposredne knjižnične dejavnosti, kljub določbi iz 21. člena Zakona o lokalni skupnosti (2007), ki pravi: občina je za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev dolžna zagotavljati splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost. K napredku in prepoznavnosti domoznanske dejavnosti so veliko pripomogli digitalizacija in spletni portali, ki omogočajo promocijo domoznanskih vsebin. Zato je potrebno nove načine dostopa izkoristiti ter si prizadevati, da bodo aktivno vključene vse splošne knjižnice. Portale bi bilo priporočljivo graditi na nacionalni ravni ter učinkovito promovirati. Čeprav se zbirke domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti predstavljajo skozi številne dejavnosti, bo treba v prihodnje posebno pozornost nameniti tudi uporabnikom s posebnimi potrebami, saj tej skupini uporabnikov zbirk domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnosti ne predstavlja kar 34 splošnih knjižnic in UKM. 112 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Analiza je pokazala, da v domoznanski dejavnosti še vedno ostajajo razhajanja in neenotnost, zato je nujno pripraviti nacionalne smernice, temelj, na katerem bi splošne knjižnice gradile domoznansko dejavnost, upoštevajoč lokalne posebnosti. To so v vprašalnikih izrazile tudi same knjižnice. Kot ena izmed podlag za izvajanje domoznanske dejavnosti so prav gotovo novi standardi za splošne knjižnice.17 Če se splošna knjižnica odloči izvajati vlogo proaktivne knjižnice tudi na področju domoznanske dejavnosti, bo poskrbela za podporo razumevanju, raziskovanju lokalne skupnosti in gradnji njene identitete, za spodbujanje zanimanja za lokalno okolje, za spodbujanje zavedanja pripadnosti lokalni skupnosti in skrbela za ohranjanje vrednot lokalnega okolja. Enoten način upravljanja z zbirko in katalogizacija sta predpogoja za zagotavljanje spremljanja in kakovostnega zbiranja statističnih podatkov, ki v štirih letih od sprejetja sklepa (oznaka dom) in uvedbe meritev do popisa stanja za leto 2016 še vedno ni zagotovljena. Kažejo se težave glede pomanjkanje strokovnega znanja med strokovnimi delavci (predvsem manjše knjižnice), ki skrbijo za domoznansko dejavnost. Prav tako se ali ne zavedajo v zadostni meri funkcije, ki jim jo ponuja domoznanska dejavnost za razvoj in prepoznavnost knjižnične dejavnosti nasploh, ali nimajo možnosti za izvajanje le-te zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. S primeri dobre prakse (kot sta npr. Kamra in dLib.si), ki jih v okviru svojih programov in projektov knjižnice prepoznavajo kot dodano vrednost, sta pomen in vloga te dejavnosti narasla. Izstopajo seveda tiste, ki so rezultat ustvarjanja usposobljenega strokovnega kadra, knjižnice pa imajo jasno postavljene cilje in strategijo razvoja, ki vključuje razvoj kompetenc. Najučinkovitejše orodje za razvoj kadrov oziroma njihovih kompetenc je izobraževanje in usposabljanje, čemur bi bilo treba v prihodnje posvetiti občutno več pozornosti. Večina knjižnic domoznanskega gradiva še ni v celoti popisala oziroma katalogizirala. Zaradi tega so knjižnični katalogi nepopolni, dostopnost uporabnikov do dela domoznanskega gradiva pa otežena ali onemogočena, kar je v nasprotju z ZKnj-1 (2001). Smiselna gradnja domoznanske zbirke je zagotovo na osnovi povezovanja, pri čemer je potrebno zaklade okolja, ki jih knjižnica zbira, obdeluje, hrani in varuje, promovirati čim širšemu krogu uporabnikov. 6.3 | Potrditev hipotez o domoznanski dejavnosti H1: Vse splošne knjižnice in UKM zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo domoznansko gradivo (Zakon o knjižničarstvu, 2001, 2. in 29. člen). Vseh 10 OOK in vseh 48 OK ter UKM zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo domoznansko gradivo, tako da je H1 potrjena. H2: Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, 13. člen). Po poročanju knjižnic je domoznansko gradivo postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko v 12 splošnih knjižnicah (oziroma 21 %). Tovrstno ureditev navajajo OK, medtem ko imajo OOK najpogosteje domoznansko gradivo na domoznanskem oddelku in organizirano v posebne zbirke (7 OOK). 17 Dokument dostopen na spletni strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/201 7/NSKD_PRIPOROCILA_splosne_knjiznice_2017.pdf 113 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T V KK ima domoznansko gradivo postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko, 8 knjižnic, sicer pa jih največ (21) navaja, da v vseh organizacijskih enotah ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva oziroma je postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom (20). S tem H2 le delno potrjujemo. H3: Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima knjižnica 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003, 14. člen). Ker so pridobljeni podatki nepopolni, H3 ne moremo ne potrditi ne zavrniti. Na podlagi pridobljenih podatkov sicer lahko zaključimo, da knjižnice ne izpolnjujejo 14. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, tj. da za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke knjižnice nimajo 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj. Prav tako je potrebno upoštevati še opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena ZKnj- 1 (2001), ki v 14. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti pravi, da ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca za vsako izmed nalog, ki jo izvaja. H4: Vse domoznansko gradivo, ki ga hranijo splošne knjižnice in UKM, je obdelano in dostopno v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Glavna pojasnila k obsegu in izboru strokovno urejenega knjižničnega domoznanskega gradiva s strani knjižnic so, da veliko knjižničnega gradiva domoznanske narave po knjižnicah še vedno ni ustrezno označenega, zaradi česar je prirast marsikje ocenjen le približno, prav tako je precej gradiva neobdelanega. Naša H4 je za splošne knjižnice ovržena. H5: Vse splošne knjižnice in UKM digitalizirajo domoznansko gradivo, ki je nato v digitalni obliki dostopno na daljavo. Na podlagi pridobljenih rezultatov (45 splošnih knjižnic digitalizira, 13 ne digitalizira) H5 ovržemo z vidika, da knjižnice same digitalizirajo, vendar pa jo lahko potrdimo z vidika navedb OK, da za njih v sklopu izvajanja posebnih nalog to izvajajo OOK. Nekatere OK tudi poudarjajo pomembnost digitalizacije gradiva na ravni območja OOK, kar je dejansko izvorna naloga izvajanja posebnih nalog OOK in izhaja tudi iz NPK 2012-2017. 6.4 | Predlogi sprememb Na podlagi analize stanja domoznanske dejavnosti predlagamo nekaj sprememb:  Takojšnje upoštevanje dogovora za polje 992 b v vseh knjižnicah  Ureditev ločene postavitve domoznanskega gradiva (predpis ZKnj-1, 2001) do konca leta 2019.  Dodati zbiranje podatkov o bibliografski obdelavi domoznanskega gradiva za statistične meritve visokošolskih knjižnic za UKM in zbiranje podatkov o stanju in prirastu domoznanskega gradiva v statističnih meritvah v naslednjem letu meritev (2019).  Poskrbeti za čimprejšnjo obdelavo neobdelanega gradiva v splošnih knjižnicah in tudi v UKM.  Treba bi bilo narediti natančen popis gradiva po vrstah ter narediti terminski, finančni in vsebinski načrt za ureditev stanja, najkasneje v roku 5 let.  Pripraviti smernice za ureditev domoznanskih oddelkov in izvajanja domoznanske dejavnosti do konca 2020.  Pripraviti nacionalno strategijo digitalizacije, narediti popis gradiva za digitalizacijo ter pripraviti akcijski in finančni načrt za izvedbo.  Urediti zajem, ohranjanje in dostop do digitalnega gradiva na nacionalnem nivoju.  Spremeniti določilo 14. člena Pravilnika glede kadrov za domoznansko dejavnost, in sicer ker nobena splošna knjižnica ne dosega prirasta v višini 5000 enot domoznanskega gradiva in ker se 114 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T pri obstoječem normativu marsikaj ne upošteva, predlagamo izvedbo raziskave o področjih dela in časovnem obsegu na domoznanski dejavnosti knjižnici ter še posebej za koordinacijo domoznanske dejavnosti v OOK (glede na število OK na območju, na število občin, prebivalcev …). Opredelitev del se mora razširiti na področja, ki jih obstoječi pravilnik ne upošteva: bibliografska obdelava člankov, digitalizacija in sodobni načini zajemanja domoznanskega gradiva, izvorno digitalno nastalega ter zagotavljanje trajnega ohranjanja digitalnih in digitaliziranih virov … in na podlagi rezultatov raziskave določiti kadrovski normativ za domoznansko dejavnost. 7 | ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo domoznancem po območjih OOK, vsem strokovnim delavcem iz slovenskih splošnih knjižnic in UKM za izpolnjevanje ankete in posredovanje podatkov. 8 | DOSTOP DO ANALIZE PO OBMOČJIH Strokovni delavci za domoznansko dejavnost v OOK so naredili analize po posameznih območjih OOK, ki so jih objavili v dropboxu in niso dostopne javnosti. Nekatere OOK imajo objavljene analize svojega območja tudi na spletni strani knjižnice. Do njih dostopate tudi preko povezav v spodnji preglednici (Preglednica 54). Preglednica 54: Povezave do analiz domoznanske dejavnosti po posameznih območjih OOK. Območje OOK Koordinator Dostopno na spletnem naslovu knjižnice Celjsko Celje Srečko Maček Analiza domoznanske dejavnosti za Celjsko območje Novo Dolenjsko Analiza bo predvidoma objavljena v Knjižničarskih novicah mesto Anja Frković Mestna knjižnica Ljubljana kot osrednja območna knjižnica Osrednjeslovensko Ljubljana Tršan Analiza domoznanske dejavnosti za Osrednjeslovensko območje Mestna knjižnica Kranj kot osrednja območna knjižnica Gorenjsko Kranj Jana Zeni Bešter Analiza domoznanske dejavnosti za Gorenjsko območje Simona Šuler Koroško Ravne Analiza domoznanske dejavnosti za Koroško območje Pandev Nova Goriško Breda Seljak Analiza domoznanske dejavnosti za Goriško območje Gorica Murska Andrej Pavlič Knjižnica Murska sobota kot osrednja območna knjižnica Pomursko Sobota Klaudija Sedar Analiza domoznanske dejavnosti za Pomursko območje Spodnjepodravsko Ptuj Mira Petrovič Analiza domoznanske dejavnosti za Spodnjepodravsko območje Nina Vuk Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Štajersko Maribor Hriberšek Analiza domoznanske dejavnosti za Štajersko območje 9 | TERMINOLOŠKA POJASNILA Pri oblikovanju vprašalnika smo posebno pozornost posvetili strokovni terminologiji, ki naj bo kot informativni in razlagalni domoznanski slovarček v pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika. Pri sestavi slovarčka, ki izrazje, razvrščeno po abecedi, pomensko opisuje, smo upoštevali strokovno literaturo in zakonska določila iz bibliotekarske stroke. ● Antikvarna knjiga 115 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 1. Stara, navadno rabljena knjiga. 2. Knjiga, ki je dragocena zaradi svoje starosti, redkosti. 3. V katalogizaciji knjiga, ki je izšla pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okrog 1835; sin. starejša knjiga (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009).18 ● Bibliografija 1. Veda o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij. 2. Strokovno urejen popis bibliografskih enot, npr. bibliografija knjig, časopisja, člankov, prevodov. 3. Seznam literature kot dodatek k razpravi, članku; prim. literatura. 4. Pisanje ali prepisovanje knjig (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). Bibliografija ni samo bibliografov končni izdelek, temveč je tudi praksa. Sestavljajo jo opravila bibliografskega popisovanja in intelektualni nastavki, po katerih bibliografi oblikujejo kriterije za vključitev del v bibliografijo. Bibliografije odsevajo družbene reprezentacije, ki jih lahko razberemo iz uvodov, kadar vsebujejo argumentacijo teh kriterijev. Danes razlikujemo knjižnični katalog od bibliografije. Prvi je abecedno-imenska in/ali tematska evidenca vseh publikacij v knjižnici, druga pa je popis del in/ali publikacij kakega avtorja, dežele, založbe idr. Knjižničarji uporabljamo za izdelavo katalogov in bibliografij isti mednarodni standard za bibliografski opis publikacije (Miškovič, 2010). ● Bibliografska enota 1. Publikacija, dokument v enem ali več delih, ki je predmet bibliografske obdelave. 2. osnovna enota bibliografije, ki vsebuje bibliografski opis in razporejevalne elemente; sin. bibliografski vpis (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Bibliografski opis Po strokovnih načelih izbrani in razporejeni bibliografski podatki; prim. bibliografski vpis, bibliografski zapis (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Bibliopedagoška dejavnost Glej geslo Bibliopedagoško delo. ● Bibliopedagoško delo Izobraževanje zlasti mladih o uporabi knjižnice in informacijskih virov; prim. knjižnična vzgoja, bibliopedagogika (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Članek Krajši sestavek v serijski publikaciji, zborniku, navadno neliterarne vsebine; prim. sestavni del, prispevek (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Digitalizacija 18 Pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika za vprašanje 3.4 Zbirka knjižnega gradiva glede starejšega in antikvarnega gradiva upoštevamo starejše gradivo, od tega redko in dragoceno antikvarno. Različni standardi kot zgornje leto nastanka starejšega in antikvarnega gradiva navajajo letnice med leti 1820 in 1850. Mnenje Svoljšakove (osebna komunikacija, 20. februar 2017) je, da med antikvarno gradivo prištevamo tisto gradivo, ki kaže nedvoumne znake ročne izdelave pisne podlage in vezave (v kolikor ta obstaja), kar naj katalogizator vedno presoja s konkretno knjigo v roki; na različnih koncih Evrope so namreč v industrijsko oz. serijsko proizvodnjo knjige vstopali različno hitro. 116 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. /…/ (BibSiSt Online, 2015). ● Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti (BibSiSt Online, 2015). ● Domoznanska bibliografija Bibliografija, ki popisuje dokumente, publikacije o domačem kraju, območju, osebnostih iz tega kraja, območja, avtorjih, ki so rojeni v tem kraju, na tem območju; prim. krajevna bibliografija, pokrajinska bibliografija (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Domoznanska dejavnost Sistematično zbiranje domoznanskega gradiva, njegovo obdelovanje, hranjenje in nudenje v uporabo (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: ● gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, ● avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, ● gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja. /…/ (BibSiSt Online, 2015). Knjižnice morajo ustrezno označevati bibliografske zapise za domoznansko gradivo, možen način je označevanje z oznako "dom" v polju 992b (sklep sestanka delovne skupine domoznancev osrednjih območnih knjižnic z dne 13. 12. 2011).19 Domoznanska zbirka je knjižnična zbirka z domoznanskim gradivom (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Domoznanski oddelek Oddelek knjižnice, ki opravlja domoznansko dejavnost (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Domoznansko geografsko območje Osrednje območne knjižnice (OOK) pokrivajo svojo medobčinsko mrežo knjižnic kot osrednje knjižnice in hkrati še širše območje (Preglednica 55), ki je območje izven medobčinske mreže območne knjižnice (4. člen Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah). To pokrivajo osrednje knjižnice (OK) (Bon, 2011). 19 Zapisnik sestanka delovne skupine domoznancev osrednjih območnih knjižnic z dne 13. 12. 2011: interno gradivo. 117 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Preglednica 55: Primer Celjskega območja in Osrednje knjižnice Celje glede na delitev pokrivanja prebivalstva na območju OOK osrednja območna število prebivalcev število prebivalcev število prebivalcev območje knjižnica - OOK celotnega območja širšega območja ožjega območja Osrednja knjižnica Celjsko 302.267 238.074 64.193 Celje Podatki o prebivalcih. Vir: SURS, 2016 ● Domoznansko gradivo Knjižnično gradivo, ki je nastalo v domačem kraju, pokrajini oziroma se nanju nanaša, ali so ga objavili domači avtorji in ki je predmet domoznanske dejavnosti; prim. lokalno gradivo (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003). Ločimo: ● primarno domoznansko gradivo Domoznansko knjižnično gradivo, ki se po vsebini nanaša na določen kraj, območje (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● sekundarno domoznansko gradivo Domoznansko knjižnično gradivo, ki je po svojem izvoru vezano na določen kraj, območje (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). Kot sekundarno domoznansko gradivo štejemo gradivo avtorjev z našega območja in gradivo, izdano na našem območju (Goropevšek, 1995). ● Domoznanstvo Domoznanstvo je proučevanje določenega geografskega (upravnega) območja iz najbolj širokega, splošnega vidika (geografsko, arheološko, zgodovinsko, literarno, jezikovno, sociološko, etnološko, biografsko itd.), ki se v praksi večkrat deli na posamezne specialne vede; v knjižnicah pa pomeni posebno dejavnost, ki jo določa zbiranje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva, ki je kakor koli vezano na območje, ki ga knjižnica s svojo celotno dejavnostjo pokriva (domoznansko gradivo). Tako gradivo je v knjižnici zbrano v posebni zbirki (domoznanska zbirka) in analitično obdelano (domoznanska dokumentacija), tako da nudi domoznanske informacije (Krnel-Umek, Rajh, 1985). ● Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedilno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Navadno obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže (BibSiSt Online, 2015). ● Drugo knjižnično gradivo je gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v brajici uvrščamo med knjižno gradivo (BibSiSt Online, 2015). ● Družbena omrežja20 20 Vir: Doc. dr. Nataša Gliha Komac (http://www.lektorsko-drustvo.si/zunanje-sodelovanje/socialna-druzbena-in-druzabna-omrezja ). 118 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Pridevnik socialen ima v slovenskem jeziku po SSKJ štiri pomene, od katerih je zgolj prvi tisti, ki izraža nanašanje na družbo (širši pomen) in je zamenljiv s pridevnikom družben. Težave in pomisleke v besedni zvezi socialna omrežja sprožajo vsi naslednji trije pomeni, ki so povezani le z delom družbenega sistema (tj. 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi; 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer … – poenostavljeno rečeno na socialne pravice, socialni sistem, socialo). S stališča terminologije, kjer je eno ključnih načel težnja po enopomenskoski/enoumnosti/enoznačnosti, je pridevnik socialen zaradi svoje večpomenskosti problematičen, »rešitev« pa omogoča že slovarska sugestija možne zamenjave v pomenu nanašanja na družbo, tj. s pridevnikom družben. Pridevnik družben je veliko bolj »enoumen« in kaže na navezavo na samostalnik družba, kot lahko glede na različne slovarske pomene razumemo (na določen gospodarski in politični način organizirano) skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov, skupino ljudi, ki jih družijo skupni interesi, ali podjetje z več solastniki ali delničarji. Slovarski pomeni samostalnika družba in iz njega izpeljani pridevnik družben tako prekriva različne »namene« povezovanja v spletna omrežja. Še najmanj nedvoumna je zveza družabna omrežja, ki je najpogosteje povezana z navezovanjem družabnih stikov (izhajajoč iz slovarskih pomenov se pridevnik družaben nanaša 1. na razvedrilo in zabavo in 2. na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu) in jo kot tako lahko razumemo kot podvrsto socialnih (v širšem pomenu) oz. družbenih omrežij, ki služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb. In kaj kaže raba, ki sem jo preverila v korpusih Gigafida in Nove beseda. V Gigafidi ima največ pojavitev besedna zveza socialna omrežja (1726 konkordanc), sledi poimenovanje družabna omrežja (597 konkordanc), na zadnjem mestu pa je raba termina družbena omrežja (132 konkordanc). Nova beseda ima na prvem mestu družabna omrežja (244), na drugem socialna omrežja (177) in na tretjem družbena omrežja (40). Če pogledamo pogostnost pojavljanja posamezne besedne zveze po letih, je razmerje naraščanja precej podobno, pa tudi pregled po različnih virih ne prinese natančnejše informacije, kot le podatek o največji razširjenosti zveze spletna omrežja. Priporočam uporabo zveze družbena omrežja, saj je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben. Vloga omrežij skozi čas se spreminja in zato je na mestu, da tem spremembam sledi tudi jezik. Prvotna vloga spletnih omrežij je bila verjetno družabnost, kot lahko razumemo spoznavanje in druženje posameznikov ter izmenjavo informacij nejavnega značaja, in v tem primeru zadošča poimenovanje družabna omrežja. Sčasoma so zaradi možnosti vzpostavljanja neposredne večsmerne komunikacije z različnimi naslovniki in javnostmi prerasla zasebnost, postala so pomemben del širše družbene komunikacije in svojevrsten družbeni medij, kjer lahko sodelujoči uresničujejo zelo različne sporočanjske cilje: se zgolj zabavajo, posredujejo ali izmenjujejo mnenja in informacije, nagovarjajo potencialne kupce in volivce ter oglašujejo. Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij. ● Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je mera števila zaposlenih delavcev v razmerju glede na enega zaposlenega s polnim delovnim časom v enem letu. 119 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Primer: V knjižnici so zaposleni trije delavci: dva od njih za četrtino delovnega časa, eden pa za polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1) (BibSiSt Online, 2015). ● Elektronski viri Glej geslo Zbirka elektronskih virov. ● Fizična enota je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg (BibSiSt Online, 2015). ● Fizični nosilec je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi itd. Pri nekaterih vrstah gradiva je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (npr. trak, film), ki je zaprt v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (npr. kaseta) (BibSiSt Online, 2015). ● Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi (BibSiSt Online, 2015). ● IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/KONSERVACIJA/publikacije/IFLA.pdf ● Inkunabula Knjiga, tiskana do vključno leta 1500; sin. prvotisk, paleotip (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Internet je obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve interneta obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo (BibSiSt Online, 2015). ● Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm itd.). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot eno inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih ipd. inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo, ne glede na to, kako si je knjižnica pridobila pravico do dostopa. Rokopise 120 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah (BibSiSt Online, 2015). ● Izločeno gradivo Knjižnično gradivo, ki je zaradi neustreznosti, zastarelosti, poškodb, obrabe umaknjeno iz redne postavitve; prim. odpisati knjižnično gradivo (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje, ki ga zahteva uporabnik. Izposoja prav tako vključuje kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika, ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (npr. izposoja uporabniku na dom, po pošti). Kot izposojo prav tako štejemo enote, izposojene s knjigomatom. Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu), ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. O izposoji e-knjig govorimo, ko e-knjige izposodimo za določeno časovno omejeno obdobje. V primeru, da si uporabnik prenese e-knjige za nedoločen čas, to ni izposoja, ampak prevzem vsebinske enote. Prav tako za izposojo ne štejemo elektronske dostave dokumentov (posredovane), kadar je njihova uporaba časovno neomejena. Medknjižnično izposojo beležimo posebej (BibSiSt Online, 2015). ● Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališča, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Postajališč premičnih zbirk ne štejemo za izposojevališča (BibSiSt Online, 2015). ● Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, globusi, načrti, topografski modeli, taktilni zemljevidi, zračni posnetki ipd. Sem ne prištevamo atlasov, kartografskega gradiva v mikro-, avdiovizualni ali elektronski obliki (BibSiSt Online, 2015).21 ● Katalogizacija je izdelava kataložnih vpisov, kataložnih zapisov po določenih pravilih (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Kataložni vpis je osnovna enota knjižničnega kataloga, ki vsebuje ali bibliografski vpis ali normativni vpis ali napotilni vpis (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Knjiga 21 Pri izpolnjevanju vprašanja 3.6 Zbirka neknjižnega gradiva anketnega vprašalnika velja: Po definiciji BibSist Online, 2015 med kartografsko gradivo ne sodijo geografski atlasi (spremembe so se zgodile v zadnjem standardu ISO); njihovo število vseeno vodimo pod to rubriko. V bibliografskem opisu namreč tudi atlase opredelimo kot kartografsko gradivo z izbiro ustrezne kode v podpolju 001b. 121 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi, ki ima 49 ali več strani (BibSiSt Online, 2015). ● Knjižnica je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostop do uporabe informacijskih virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne (BibSiSt Online, 2015). ● Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (npr. knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Lahko jih hrani sama ali pa omogoča dostop na daljavo in si je zagotovila pravico dostopa do njih vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, preko konzorcijev ali preko zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih je knjižnica sicer objavila povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. /.../ (BibSiSt Online, 2015). ● Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani (BibSiSt Online, 2015).22 ● Krajevna knjižnica Organizacijska enota, ki jo knjižnica ustanovi za izvajanje knjižnične dejavnosti na določenem geografskem območju (Standardi za splošne knjižnice, 2005). ● Kulturna dediščina je knjižnično gradivo posebnega nacionalnega pomena, ki je opredeljeno v zakonu o kulturni dediščini (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Kulturni spomenik Glej Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika. https://www.nuk.uni- lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/Navodila%20za%20ugotavljanje%20lastnosti%20kultu rnega%20spomenika.pdf ● Lastna podatkovna zbirka je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama oziroma v sodelovanju z drugimi knjižnicami. Štejemo tudi tiste podatkovne zbirke, ki se ne dopolnjujejo več, vendar so uporabnikom še vedno dostopne (BibSiSt Online, 2015). ● Mikrofilmi Glej geslo Mikroobilke. 22 Pri izpolnjevanju vprašanja 3.4 Zbirka knjižnega gradiva anketnega vprašalnika velja: Čeprav so 'knjižno gradivo' po definiciji tako monografske kot serijske publikacije, upoštevamo samo monografske publikacije. 122 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T ● Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Diapozitivi in podobni dokumenti se štejejo za avdiovizualne dokumente (BibSiSt Online, 2015). ● Naslov predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to, ali izide v eni ali več fizičnih enotah in na enem ali več različnih nosilcih zapisov (BibSiSt Online, 2015). ● Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske idr. /.../ (BibSiSt Online, 2015). ● Neto uporabna površina je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižnične dejavnosti. Vključuje čitalnice, skladišča in druge prostore za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje ipd.), toaletne prostore in delovne prostore za osebje. /…/ (BibSiSt Online, 2015). Za vprašalnik o Stanju domoznanstva uporabite opis uporabne površine za izračun površine prostora, namenjenega domoznanskemu gradivu. ● Obisk (fizični) je vstop posameznika v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). /…/ Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če zaposleni uporabljajo isti vhod kot uporabniki, potem prihode in izhode osebja odštejemo. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52 (BibSiSt Online, 2015). ● Obvezni izvod 1. Izvod, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali založnik, oddati določeni ustanovi, organu; sin. dolžnostni izvod, obvezni primerek. 2. Izvod, ki ga mora zavezanec po pogodbi, dogovoru oddati knjižnici (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Odpis je postopek izločanja knjižničnega gradiva iz knjižnične zbirke. Odpisano gradivo mora biti evidentirano po predpisanih pravilih. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. /…/ (BibSiSt Online, 2015). ● Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je bilo trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. /…/ (BibSiSt Online, 2015). 123 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T ● Organizacijska enota Organizacijska enota je nesamostojna knjižnica v mreži (krajevna knjižnica, potujoča knjižnica), ki jo organizira osrednja knjižnica (Standardi za splošne knjižnice, 2005). ● Osrednja knjižnica (OK) Osrednja knjižnica je splošna knjižnica za območje ene ali več občin, ki po potrebi organizira mrežo organizacijskih enot in izvaja skupne funkcije (Standardi za splošne knjižnice, 2005). ● Osrednje območne knjižnice (OOK) so splošne knjižnice, ki za območje pokrajine ali dela pokrajine izvajajo posebne naloge na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, in v soglasju s svojim ustanoviteljem: zagotavljajo povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij, nudijo strokovno pomoč vsem knjižnicam območja, koordinirajo zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju in usmerjajo izločeno gradivo s svojega območja (BibSiSt Online, 2015). ● Periodična publikacija Serijska publikacija, ki izhaja navadno v rednih časovnih presledkih, pogosteje kot enkrat letno in redkeje kot dvotedensko, ter navadno vsebuje raznovrstne prispevke različnih avtorjev; prim. letna publikacija, časnik, časopis, zbornik (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). 23 ● Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa naj bodo posebej označene. Primer: domoznanska zbirka, glasbena zbirka (BibSiSt Online, 2015). Splošna knjižnica lahko za opravljanje nalog na domoznanskem področju, tudi v sodelovanju z drugimi knjižnicami, organizira posebne zbirke knjižničnega gradiva, vendar le takrat, ko ima najmanj 5.000 naslovov takega gradiva (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003). ● Potujoča knjižnica je organizacijska enota knjižnica, ki zagotavlja delovanje premične zbirke (Standardi za splošne knjižnice, 2005). ● Površina Glej geslo Neto uporabna površina. ● Prirast je knjižnično gradivo, inventarizirano in dodano zbirki v času poročevalskega obdobja. Gradivo lahko pridobivamo z nakupom, licenco, obveznim izvodom, digitalizacijo, donacijo ali z zamenjavo. /…/ Gradiva, ki smo ga z retrospektivno katalogizacijo vključili v računalniški katalog knjižnice, vendar je že bilo inventarizirano v klasičnih evidencah knjižnice, ne štejemo kot prirast. Kot prirast 23 Pri izpolnjevanju vprašanja 3.5 Zbirka serijskih publikacij in člankov anketnega vprašalnika velja: K periodičnim publikacijam štejemo vse serijske publikacije. 124 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T upoštevamo samo tiste publikacije, ki so v poročevalskem obdobju v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala (BibSiSt Online, 2015). ● Prireditev je posebna, ciljna oblika vsebinsko in časovno omejene knjižnične dejavnosti, s katero knjižnica želi motivirati določene ciljne skupine za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. Skupinskih usposabljanj uporabnikov ne štejemo kot prireditve (BibSiSt Online, 2015). ● Prosti pristop je ureditev knjižnice, po kateri ima uporabnik dostop do knjižničnega gradiva in si ga sam izbira (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Publikacija je dokument na katerem koli nosilcu, ki je razmnožen in namenjen javnosti (BibSiSt Online, 2015). ● Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza ...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom (BibSiSt Online, 2015). ● Rokopisi Glej geslo Rokopisno gradivo. ● Rokopisno gradivo je originalni dokument, ki je napisan ročno, s pisalnim strojem ali z računalnikom (BibSiSt Online, 2015). ● Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. /…/ (BibSiSt Online, 2015). 24 ● Siva literatura Objavljeni dokumenti, ki niso dosegljivi na knjižnem trgu in so namenjeni ožji ciljni skupini, npr. interne publikacije korporacij; sin. polpublicirano gradivo (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Skladiščna knjižnična zbirka je del knjižnične zbirke, ki je v zaprtem skladišču (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Slikovno gradivo 24 Pri izpolnjevanju vprašanja 3.5 Zbirka serijskih publikacij in člankov anketnega vprašalnika velja: K periodičnim publikacijam za potrebe tega vprašalnika štejemo vse serijske publikacije. 125 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T je tiskano gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe ipd. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki, avdiovizualni ali v elektronski obliki (BibSiSt Online, 2015). Dvodimenzionalne podobe, kompleti podob, izdelanih s tehnikami, kot so risanje, slikanje ali fotografija, npr. grafični list, reprodukcije likovnih del, plakati, razglednice, fotografije, stenske slike (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Socialna omrežja Glej geslo družbena omrežja. ● Splet Glej geslo Internet. ● Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama, in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice (BibSiSt Online, 2015). ● Starejše knjige Glej geslo Antikvarna knjiga in pripadajočo opombo. ● Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti (diplomirani bibliotekarji), ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit (BibSiSt Online, 2015). Strokovni delavci, ki vodijo domoznanstvo ali vodijo posebne zbirke, morajo biti bibliotekarji ali višji knjižničarji. Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca, za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj. Za opravljanje posebnih nalog v osrednji območni knjižnici ima splošna knjižnica zaposlene strokovne delavce z najmanj univerzitetno izobrazbo za opravljanje domoznansko dejavnosti (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003). ● Uporaba gradiva v knjižnici 126 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Merimo jo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. časopisni čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu (BibSiSt Online, 2015). ● Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja storitve in gradivo knjižnice v fizični obliki ali na daljavo (BibSiSt Online, 2015). ● Uradne publikacije so vse publikacije, ki jih izdajajo upravni organi na državni oziroma lokalni ravni in so povezane z izvajanjem njihovih upravnih funkcij, ter publikacije mednarodnih organizacij, kot so npr. Evropska unija, Svet Evrope, UNESCO ipd. /…/ (BibSiSt Online, 2013). ● Večvrstna publikacija Publikacija v več kosih, ki so na različnih fizičnih medijih; sin. multimedijska publikacija, multimedijska enota, garnitura (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Večvrstno gradivo Glej geslo Večvrstna publikacija. ● Videoposnetek Gledanju namenjen posnetek zaporedja slik, ki dajejo vtis gibanja, navadno ob spremljavi zvoka, in je namenjen predvajanju na televizijskem sprejemniku, računalniku; sin. videozapis, videogram (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Vsebinska enota je objavljeno delo ali njegov del v elektronski obliki, ki ga lahko enoznačno identificiramo. Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je original ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so navadno posamični članki, povzetki, knjige ali poglavja knjig, slovarske definicije, članki iz enciklopedije, biografskega leksikona, kazala vsebine, deskriptivni (bibliografski) zapisi, slike itd. Pri merjenju uporabe elektronskih virov štejemo vsak format datoteke kot posebno vsebinsko enoto - npr. PDF, HTML. Pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, sporoča podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah (BibSiSt Online, 2015). ● Vzajemni katalog je računalniški kooperativni katalog, ki omogoča tudi prevzemanje in uporabo kataložnih zapisov drugih knjižnic (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Zapuščina Knjižnično gradivo, ki ga posameznik navadno z oporoko zapusti knjižnici ali to storijo njegovi dediči; sin. volilo, ostalina, legat (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). ● Zbirka elektronskih virov 127 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T so vsi viri v knjižnični zbirki, ki so v elektronski obliki, tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani. Med elektronske vire so vključene podatkovne zbirke, elektronske serijske publikacije in digitalni dokumenti. Viri so lahko dostopni na internetu, nameščeni na samostojnih računalniških delovnih postajah ali shranjeni na fizičnih nosilcih. /…/ (BibSiSt Online, 2015). ● Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja (BibSiSt Online, 2015). ● Zvočni posnetek 1. Poslušanju namenjeno neknjižno gradivo, npr. zvočna kaseta, gramofonska plošča; sin. avdiodokument. 2. Poslušanju namenjen posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvočni zapis, fonogram, slušni zapis (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009). 128 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 10 | VIRI IN LITERATURA 1. Analiza vprašalnika 2007: Stanje domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM. (2009). Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007 (str. 32-37). Ljubljana: NUK. 2. Bešter Zeni, J. Znani ali neznani Slovenci? Slovenski spletni biografski leksikoni. PowerPoint predstavitev na strokovnem posvetu E-domoznanstvo, Ptuj, 20. 5. 2016. Neobjavljeno delo. 3. Bon, M. (et al). (2017). Domoznanstvo v splošnih knjižnicah: strokovna izhodišča, metodologija in vprašalnik za popis domoznanstva. Ljubljana. NUK. 4. Bon, M. (2014). Domoznanstvo v splošnih knjižnicah (in UKM), Novosti v KSS. (2014) in PowerPoint predstavitev na Domfestu v Novi Gorici, 26. 9. 2014. 5. Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2010. Knjižnica : odprt prostor za dialog in znanje : zbornik referatov (str. 171-196). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 6. Bon, M. (2012). Zakaj hraniti in varovati? Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji (str. 7). Ljubljana: ZBDS. 7. Definicije. (2016). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. BibSiSt online. Pridobljeno 8. 4. 2016 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/definicije/index.php 8. Glazer, J. (1963). Domoznanstvena tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic. Knjižnica, 7(3/4), 111- 119. 9. Goropevšek, B. (1995). Domoznanstvo včeraj, danes, jutri : razvoj domoznanstva in domoznanskih zbirk v slovenskih knjižnicah. Knjižnica, 39(3), 61-79. 10. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. (2000). Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo in Arhiv Republike Slovenije. 11. Kanič, I. [ et al]. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica. 12. Kodrič-Dačić, E. (2012). Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 13. Kodrič-Dačić, E. (2011). Študijska knjižnica: skrite korenine osrednjih območnih knjižnic. Sto let razvoja Knjižnice Otona Župančiča (str. 17-28) . Ljubljana: Mestna knjižnica. 14. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. (1994). Uradni list RS, št. 45/94, 45/94, 39/96, 39/99 – ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 32/09, 32/09, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17 in 2/17 – popr. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=KOLP7 15. Krnel-Umek, D. in Rajh, B. (1985). Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižničnoinformacijskem sistemu. Maribor: Univerzitetna knjižnica, Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. 129 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 16. Lah, S. (2017). Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije? Pridobljeno 28. 7. 2017 s spletne strani: http://blog.cobiss.si/category/druzbeni-mediji/ 17. Mišković, V. (2010). Na začetku je (bila) knjiga : bibliografija na Slovenskem. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 18. Nacionalni program za kulturo: 2014-2017: pot do novega modela kulturne politike. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. 19. Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah. (2012). Ljubljana: NUK. Pridobljeno 17. 7. 2017 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2016/Navodila_domoznansko.pdf 20. Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika. (2012) Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 17. 7. 2017 s spletne strani: http://www.nuk.uni- lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/Navodila%20za%20ugotavljanje%20lastnosti%20kultu rnega%20spomenika.pdf 21. Narodna in univerzitetna knjižnica: informacije za… Koordinacija osrednjih območnih knjižnic (OOK). (2016). Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ook 22. Novljan, S. (2005). Domoznanska zbirka: neizkoriščene možnosti? Knjižnica 49(3), 7-37. 23. Odločba o ustanovitvi študijske knjižnice v Murski Soboti, III/1 - štev.: 153/1. Murska Sobota: Okrajni ljudski odbor Murska Sobota, Svet za prosveto in kulturo, 20. 1. 1955. (Hrani PIŠK MS) 24. Pogorelec, B. (1981/82). Pomenski obseg in raba besede domoznanstvo, domoznanski. Jezik in slovstvo, 26(4), 112-113. 25. Poličnik-Čermelj, T., Malešič, J. (2010). Oprema knjižničnega gradiva na primerih kulturne dediščine NUK. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 26. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij. (2007). Uradni list RS, št. 90. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=200790&stevilka=4421 27. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200388&stevilka=4079 28. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73 in spremembe št. 70/2008, št. 80/2012. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540 29. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2008). Uradni list RS, št. 70. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200870&stevilka=3046 30. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2012). Uradni list RS, št. 80. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201280&stevilka=3135 31. Prostorska analiza knjižnične mreže Slovenije. (2016). Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 10. 10. 2016 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ook 130 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 32. Resman, S. (2005). Digitalna domoznanska zbirka. Knjižnica, 49(3), 39-52. 33. Rogoznica, D. (2014). Nastanek in razvoj mestne knjižnice v Kopru. V Mestna knjižnica Koper : nastanek in razvoj Mestne knjižnice v Kopru = Biblioteca civica Capodistria : genesi e sviluppo della Biblioteca civica di Capodistria. (str. 11-69). Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. 34. Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007. (2009). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 35. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost RS. Pridobljeno 6. 4. 2016 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/stand ardi_spl_k_sprejeti.pdf 36. Stanje domoznanstva v splošnih knjižnicah v Sloveniji na dan 31. 12. 2009: analiza podatkov. Knjižničarske novice, 21(7). Pridobljeno 17. 7. 2017 s spletne strani: http://old.nuk.uni- lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=428 37. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2017). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. 38. Statistični urad Republike Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica. (2011). Dopolnitve z novo nastalimi občinami 2013, 2016 (ni več javno dostopno). 39. Štoka, P. [et al.] (2012). Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva: ocena stanja depojev v osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana: ZBDS, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino. 40. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (2003). Uradni list RS, št. 29/2003. Pridobljeno 19. 7. 2017 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2851 41. Zakon o knjižnicah. (1961). Uradni list LRS, št. 26. 42. Zakon o knjižničarstvu. (1982). Uradni list SRS, št. 27. 43. Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87 in spremembe 92/2015. Pridobljeno 12. 7. 2017 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200187&stevilka=4446 44. Zakon o lokalni samoupravi. (2007). Uradni list RS, št. 94. in spremembe 76/08, 79/09, 51/10. Pridobljeno 12. 7. 2017 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 45. Zakon o obveznem izvodu publikacij. (2006). Uradni list RS, št. 69 in spremembe št. 86/2009. Pridobljeno 12. 7. 2017 s spletne strani: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=200669&stevilka=2977 46. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. (2015). Uradni list RS, št. 92. Pridobljeno 8. 1. 2016 s spletne strani: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=201592&stevilka=3612 47. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij. (2009). Uradni list RS, št. 86. Pridobljeno 18. 1. 2013 s spletne strani: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=200986&stevilka=3807 131 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 11 | PRILOGE 11.1 | Priloga 1: Pregled po območjih, OOK in OK ter pripadajoče občine, 2016 Preglednica 56: Osrednje območne - OOK (10) in osrednje – OK (48) knjižnice ter pripadajoče občine (212) s šifro, 201625 11.2 | Priloga 2: Razdelitev splošnih knjižnic glede na število potencialnih uporabnikov Splošne (osrednje) knjižnice so, glede na število potencialnih uporabnikov, razdeljene v 6 skupin: 1. do 15.000 (8 knjižnic): Tržič, Metlika, Dravograd, Hrastnik, Logatec, Ribnica, Ilirska Bistrica, Rogaška Slatina, 2. 15.001-20.000 (19 knjižnic): Medvode, Izola, Radlje, Mozirje, Idrija, Cerknica, Ormož, Zagorje, Trbovlje, Kočevje, Sevnica, Piran, Laško, Ljutomer, Šmarje, Črnomelj, Tolmin, Lenart, Šentjur, 3. 20.001-25.000 (11 knjižnic): Gor. Radgona, Litija, Trebnje, Slovenj Gradec, Postojna, Slov. Konjice, Lendava, Vrhnika, Brežice, Ajdovščina, Sežana, 4. 25.001-50.000 (10 knjižnic): Ravne, Krško, Jesenice, Kamnik, Radovljica, Slov. Bistrica, Grosuplje, Škofja Loka, Žalec, Velenje, 5. 50.001-100.000 (8 knjižnic): Koper, Domžale, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Novo mesto, Ptuj, Kranj, 25 Izdelal SURS-u v sodelovanju z NUK leta 2011. Dopolnitve NUK z novo nastalimi občinami 2013, 2016 (212). Zemljevid na spletnih straneh SURS ni več dostopen. 132 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Nad 100.000 (2 knjižnici): Maribor, Ljubljana (Kazalci, 2016). 11.3 | Priloga 3: Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016, anketni vprašalnik (OOK in OK) Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016 Spoštovani! Pred vami je anketni vprašalnik o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in v UKM, stanje na dan 31. 12. 2016, ki smo ga pripravili, uskladili in s pilotsko študijo preverili člani delovne skupine za pripravo enotnih metodoloških izhodišč za popis domoznanstva in izhodišč za vrednotenje. Prosimo vas, da si vzamete čas ter premišljeno in natančno odgovorite na vsa zastavljena vprašanja, saj bomo le tako dobili dejansko stanje domoznanske dejavnosti v Sloveniji. Analiza anketnega vprašalnika je lahko podlaga za predloge sprememb Pravilnika za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) in Standardov za splošne knjižnice. Kot pomoč pri izpolnjevanju naj vam služi dokument Domoznanstvo v splošnih knjižnicah: strokovna izhodišča, metodologija in vprašalnik za popis domoznanstva, ki je dostopen na spletni strani: www.cezar.nuk.uni-lj.si/povezave/. Delovna skupina za pripravo enotnih metodoloških izhodišč za popis domoznanstva in izhodišč za vrednotenje iz NUK in OOK z vodjo skupine Mileno Bon. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje! 1. OSNOVNI PODATKI O KNJIŽNICI 1.1 Območje OOK: Celjsko območje Dolenjsko območje Gorenjsko območje Goriško območje Koroško območje Obalno-kraško območje Osrednjeslovensko območje Pomursko območje Spodnjepodravsko območje Štajersko območje 1.2 Vaša knjižnica je: Osrednja območna knjižnica (OOK) Osrednja knjižnica (OK) Osrednja območna knjižnica (OOK) 1.3 Ime knjižnice: ● Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica ● Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ● Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ● Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem ● Mariborska knjižnica 133 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T ● Mestna knjižnica Ljubljana ● Osrednja knjižnica Celje ● Osrednja knjižnica Kranj ● Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper ● Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Osrednja knjižnica (OK) 1.3 Ime knjižnice: ● Cankarjeva knjižnica Vrhnika Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Knjižnica Bena Zupančiča Postojna Knjižnica Brežice Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin Knjižnica Črnomelj Knjižnica Domžale Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič Knjižnica Dravograd Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Knjižnica Kočevje Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Knjižnica - Kulturni center Lendava/Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ Knjižnica Lenart Knjižnica Laško Knjižnica Logatec Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica Knjižnica Medvode Knjižnica Miklova hiša Ribnica Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Knjižnica Pavle Golie Trebnje Knjižnica Radlje ob Dravi Knjižnica Rogaška Slatina Knjižnica Sevnica Knjižnica Šentjur Knjižnica Šmarje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Knjižnica Velenje Kosovelova knjižnica Sežana Lavričeva knjižnica Ajdovščina Ljudska knjižnica Metlika 134 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Matična knjižnica Slavko Grum Litija Medobčinska splošna knjižnica Žalec Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Izola/Biblioteca civica di Isola Mestna knjižnica in čitalnica Idrija Mestna knjižnica Piran/Biblioteca civica Pirano Občinska knjižnica Jesenice Osrednja knjižnica Mozirje Splošna knjižnica Ljutomer Splošna knjižnica Slovenske Konjice Valvazorjeva knjižnica Krško 2. ORGANIZACIJA KNJIŽNIČNE DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI 2.1 Domoznanske dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja glede na 2. in 16. člen ZKnj-1: Možnih je več odgovorov zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev organizacija kulturnih prireditev, ki so povezane z domoznansko dejavnostjo 2.2 58 splošnih knjižnic je aktivno vključenih v vzajemni bibliografski sistem. Velja to tudi za vse vaše organizacijske enote (krajevne knjižnice)? da ne 2.2.1 Navedite ime enote/enot, kjer ni zagotovljen dostop do vzajemnega bibliografskega sistema: Organizacijske enote: 2.3 Strokovna obdelava domoznanskega gradiva je organizirana: Možnih je več odgovorov na domoznanskem oddelku na oddelku obdelave v okviru drugih oddelkov drugo Obrazložite: 2.4 Ali domoznanskemu gradivu v vzajemnem bibliografskem sistemu v podpolju 992b dodeljujete enotno dogovorjeno oznako DOM?: da da, vendar tudi druge oznake Katere?___________________ ne Zakaj ne in kako sicer označujete domoznansko gradivo? 135 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 2.5 Druge aktivnosti v okviru domoznanske dejavnosti: Možnih je več odgovorov organizacija domoznanskih prireditev (domoznanskih pogovorov, literarnih večerov ipd.) domoznanska bibliopedagoška dejavnost domoznanske dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami razstavna dejavnost (priprava domoznanskih razstav) publicistična dejavnost priprava biografskih gesel za biografski leksikon v elektronski obliki digitalizacija objava domoznanskih vsebin na različnih portalih izdelovanje bibliografij seznanjanje uporabnikov z drugimi domoznanskimi zbirkami na območju pomoč drugim knjižnicam pri razreševanju identitete lokalnih avtorjev drugo: 2.6 Bibliografije se izdelujejo: Možnih je več odgovorov v tiskani obliki v elektronski obliki se ne izdelujejo Zakaj ne? 2.7 Naše domoznanske vsebine promoviramo: da ne Zakaj ne? Označite oziroma navedite: Možnih je več odgovorov spletne strani, portali družbena (socialna) omrežja promocijski material tiskani mediji radio TV drugo: Naštejte družbena (socialna) omrežja, kjer promovirate domoznanske vsebine: 136 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Možnih je več odgovorov Facebook Pinterest YouTube Instagram Snapchat drugo: 2.8 Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju: Možnih je več odgovorov oblikovanje domoznanske zbirke oblikovanje samostojnega domoznanskega oddelka poudarek na ustreznem varovanju in zaščiti gradiva (skladno z načeli IFLA) zaposlitev strokovnega delavca za domoznanstvo drugo: 2.9 Sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z drugimi sorodnimi ustanovami: Možnih je več odgovorov z muzeji z arhivi z galerijami z drugimi knjižnicami z osnovnimi šolami s srednjimi šolami z višjimi, visokimi šolami z društvi, zavodi, združenji, lokalnimi skupnostmi drugo: 2.10 Kot slovenska splošna knjižnica pripravimo letno vsaj 1 domoznanski projekt v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami: da ne ( da ) Navedite, s katerimi ustanovami in na katerem področju: 3. OBSEG IN IZBOR STROKOVNO UREJENEGA KNJIŽNIČNEGA DOMOZNANSKEGA GRADIVA 3.1 Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016: osrednja krajevne knjižnica knjižnice ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 137 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 3.1 Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016: osrednja krajevne knjižnica knjižnice ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 3.2 Prirast domoznanskega gradiva v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016: osrednja krajevne knjižnica knjižnice ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 3.2 Prirast domoznanskega gradiva v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016: osrednja krajevne knjižnica knjižnice ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 3.3 Prirast domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (število): inventar inventar naslovi v ne enote naslovi v ne enote krajevnih v osrednji v knjižnica krajevnih knjižnici osrednji h knjižnica knjižnici h Nakup obvezni izvod Dar zamena (na podlagi podpisanega dogovora) lastna izdaja 3.4 Zbirka KNJIŽNEGA GRADIVA na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (osrednja knjižnica in krajevne knjižnice skupaj) glede na vrsto domoznanskega gradiva: 138 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T št. enot, ki še št. št. niso inventarn prira naslovov prirast računalniško ih enot v st v zbirki obdelane zbirki (ocena) Knjige starejše dragoceno gradivo - od tega antikvarno gradivo - od tega inkunabule siva literatura Drugo 3.5 Zbirka SERIJSKIH PUBLIKACIJ IN ČLANKOV na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (osrednja knjižnica in krajevne knjižnice skupaj) glede na vrsto domoznanskega gradiva: št. enot, ki še št. št. niso inventarn prira naslovov prirast računalniško ih enot v st v zbirki obdelane zbirki (ocena) ● periodične publikacije ● članki ● drugo 3.6 Zbirka NEKNJIŽNEGA GRADIVA na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (osrednja knjižnica in krajevne knjižnice skupaj) glede na vrsto domoznanskega gradiva: št. enot, ki št. še niso št. inventa računal naslov prirast rnih prirast niško ov v enot v obdela zbirki zbirki ne (ocena ) ● rokopisi ● zapuščine (korpusi) ● slikovno gradivo ● glasbeni tiski ● kartografsko gradivo ● videoposnetki ● zvočni posnetki ● večvrstno gradivo ● elektronski viri 139 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T ● drobni tiski ● mikrofilmi ● drugo 3.7 Želite dodatno pojasniti prirast domoznanskega gradiva? 4. ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST STROKOVNEGA KADRA V DOMOZNANSTVU 4.1 Strokovni delavci, ki skrbijo za domoznansko dejavnost: število: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) - število: 4.2 Stopnja formalne izobrazbe zaposlenih v domoznanski dejavnosti: štev število z bibliotekarskim ilo izpitom ● srednješolska izobrazba - raven 3, 4 in 5 ● višješolski programi do leta 1994, višješolski strokovni programi - raven 6/1 ● specializacija po višješolskih programih, visokošolski strokovni programi, visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) in univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja) - raven 6/2 ● specializacija po visokošolskih strokovnih programih, univerzitetna izobrazba, magisteriji stroke (ZA imenom, 2. bolonjska stopnja) - raven 7 ● specializacija po univerzitetnih programih, magisteriji znanosti (PRED imenom) - raven 8/1 ● doktorati znanosti (PRED imenom), doktorati znanosti (PRED imenom, 3. bolonjska stopnja) - raven 8/2 4.3 Knjižnica ima usposobljen kader z dovoljenji/pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS: Možnih je več odgovorov dovoljenje A - pooblastila za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij (knjig) ter za kreiranje zbirnih zapisov za izvedena dela dovoljenje B - pooblastila za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov in kontinuiranih virov dovoljenje C - pooblastila za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva dovoljenje D - pooblastila za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva dovoljenje za redakcijo zapisov v normativni bazi podatkov CONOR 4.3.1 Število vseh zaposlenih v vaši knjižnici s posameznimi dovoljenji: števil o ● z dovoljenjem A 140 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T ● z dovoljenjem B1 - pooblastila za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov ● z dovoljenjem B2 - pooblastila za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov ● z dovoljenjem SER - pooblastila za vzajemno katalogizacijo serijskih publikacij ● z dovoljenjem C ● z dovoljenjem D ● z dovoljenjem za redakcijo zapisov normativni bazi podatkov CONOR 4.4 Zaposleni, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, se udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj: da ne Razlogi? 4.4.1 Označite oziroma navedite: Možnih je več odgovorov tečaji predavanja delavnice seminarji kongresi izobraževanje v tujini drugo: 4.4.2 Število oseb, zaposlenih v domoznanski dejavnosti, ki so se usposabljale v obdobju 2014 - 2016 (strokovno, širše knjižničarsko ...): 5. PROSTOR IN OPREMA ZA DOMOZNANSKO GRADIVO 5.1 Knjižnica ima samostojni domoznanski oddelek: ● da ● ne (da) 5.1.2 Površina in leto ustanovitve domoznanskega oddelka: Površina Leto ustanovitve: (m2): 5.2 Prostorska ureditev domoznanskega gradiva v osrednji knjižnici (glede na 13. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003): Možnih je več odgovorov domoznansko gradivo ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva domoznansko gradivo je postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko 141 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T domoznansko gradivo je postavljeno na domoznanskem oddelku domoznansko gradivo je organizirano v posebne zbirke drugo: 5.3 Prostorska ureditev domoznanskega gradiva v organizacijskih enotah (krajevnih knjižnicah) (glede na 13. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003): Možnih je več odgovorov domoznansko gradivo v vseh organizacijskih enotah ni postavljeno ločeno od ostalega knjižničnega gradiva domoznansko gradivo je postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko drugo: 5.4 Je bila v obdobju 2009 - 2016 v vaši knjižnični mreži oblikovana nova domoznanska zbirka, oddelek, posebna zbirka? ● da ● ne (da) 5.4.1 Navedite organizacijsko enoto, zbirko oz. oddelek in letnico oblikovanja: 5.5 Dostop do domoznanskega gradiva v osrednji knjižnici in v krajevnih knjižnicah (KK): v v v v osredn osredn število krajev krajev ji ji KK, nih nih knjižni knjižni kjer še knjižni knjižni ci ci ni: cahDA cahNE DA NE gradivo je v prostem pristopu gradivo je delno v prostem pristopu gradivo je postavljeno v skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, da omogoča takojšnjo dostopnost gradivo je postavljeno na domoznanskem oddelku drugo: 5.6 Dostop do domoznanskega gradiva v osrednji knjižnici in v krajevnih knjižnicah (KK): v v v v osredn osredn število krajev krajev ji ji KK, nih nih knjižni knjižni kjer še knjižni knjižni ci ci ni: cahDA cahNE DA NE gradivo je v prostem pristopu 142 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T gradivo je delno v prostem prostopu gradivo je postavljeno v skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, da omogoča takojšnjo dostopnost gradivo je postavljeno na domoznanskem oddelku 5.7 Izposoja domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (upoštevajte samo računalniško izposojo): da ne če da, število izposoj 5.8 Posredovanje domoznanskih informacij: da ne Zakaj ne? 5.8.1 Načini posredovanja: Možnih je več odgovorov osebno po telefonu po elektronski pošti drugo: 5.9 Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva ( IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in predpisano ravnanje z njim): Možnih je več odgovorov z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem nesreč v knjižničnih zgradbah in okolici s primernimi klimatskimi pogoji z ustreznim ravnanjem s tradicionalnim gradivom, fotografskim in filmskim gradivom ter avdiovizualnimi nosilci z izvajanjem reprodukcije gradiva (fotokopiranje, mikrofilmanje in digitalizacija) 6. DIGITALIZACIJA DOMOZNANSKEGA GRADIVA 6.1 Knjižnica izvaja digitalizacijo domoznanskih gradiv: da ne Ne digitaliziramo zaradi: Možnih je več odgovorov pomanjkanja sredstev pomanjkanja kadra neurejenih avtorskih pravic drugo: 6.1.1. Izvedba in financiranje: 143 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T da n e ● z lastnim kadrom in opremo ● pri zunanjem izvajalcu ● z lastnimi sredstvi ● v okviru izvajanja posebnih nalog OOK ● drugo: 6.2 Digitalizirano gradivo je uporabnikom dostopno: Možnih je več odgovorov lokalno v knjižnici z dostopom na daljavo 6.3 Vaš okvirni načrt digitalizacije v naslednjih treh letih (vsebinsko in terminsko, na splošno, ocena): 7. SINERGIJSKI UČINKI SODELOVANJA S KNJIŽNICAMI NA OBMOČJU 7.1 Kaj pričakujete od izvajanja tretje posebne naloge osrednje območne knjižnice - OOK (koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva)? 7.2 Kako ste na področju domoznanske dejavnosti zadovoljni s sodelovanjem s knjižnicami na vašem območju? Zelo dobro Dobro Niti dobro, niti slabo Slabo Zelo slabo Obrazložite odgovor: 7.3 Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z osrednjo območno knjižnico (OOK) na področju koordinacije domoznanstva? Zelo dobro Dobro Niti dobro, niti slabo Slabo Zelo slabo Obrazložite odgovor: 7.4 Kaj po vašem mnenju prispeva k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK? Možnih je več odgovorov sodelovanje knjižnic na območju 144 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T digitalizacija usmerjanje izločenega (odpisanega) gradiva v OOK skupni projekti na področju domoznanstva koordinacija regijskih domoznanskih prireditev in projektov drugo: 7.5 Koordinacija domoznanske dejavnosti, ki jo izvajajo osrednje območne knjižnice, ima pozitivne učinke na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju: da ne Zakaj menite, da koordinacija domoznanske dejavnosti nima pozitivnih učinkov na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju? Zakaj menite, da ima koordinacija domoznanske dejavnosti pozitivne učinke na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju? 8. PREDLOGI ZA RAZVOJ DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI 8.1 Vaše mnenje in predlogi glede domoznanske dejavnosti na nivoju Slovenije: 8.2 Vizija domoznanske dejavnosti v vaši knjižnici: 8.3 Anketo izpolnil: 8.4 Elektronski naslov: 8.5 Telefonska številka: 8.6 Odgovorna oseba: 11.4 | Priloga 4: Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016, anketni vprašalnik (UKM) Domoznanstvo, stanje na dan 31. 12. 2016 Spoštovani! Pred vami je anketni vprašalnik o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah 145 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T in v UKM, stanje na dan 31. 12. 2016, ki smo ga pripravili, uskladili in s pilotsko študijo preverili člani delovne skupine za pripravo enotnih metodoloških izhodišč za popis domoznanstva in izhodišč za vrednotenje. Prosimo vas, da si vzamete čas ter premišljeno in natančno odgovorite na vsa zastavljena vprašanja, saj bomo le tako dobili dejansko stanje domoznanske dejavnosti v Sloveniji. Analiza anketnega vprašalnika je lahko podlaga za predloge sprememb Pravilnika za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) in Standardov za splošne knjižnice. Kot pomoč za izpolnjevanje naj vam služi dokument Domoznanstvo v splošnih knjižnicah: strokovna izhodišča, metodologija in vprašalnik za popis domoznanstva, ki je dostopen na spletni strani: www.cezar.nuk.uni-lj.si/povezave/. Delovna skupina za pripravo enotnih metodoloških izhodišč za popis domoznanstva in izhodišč za vrednotenje iz NUK in OOK z vodjo skupine Mileno Bon. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje! 1. OSNOVNI PODATKI O KNJIŽNICI 1.2 Vaša knjižnica je: Univerzitetna knjižnica Maribor 2. ORGANIZACIJA KNJIŽNIČNE DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI 2.1 Domoznanske dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja glede na 2. in 29. člen ZKnj-1: Možnih je več odgovorov zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje domoznanskega gradiva varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev 2.2 Strokovna obdelava domoznanskega gradiva je organizirana: Možnih je več odgovorov na domoznanskem oddelku na oddelku obdelave 2.3 Ali domoznanskemu gradivu v vzajemnem bibliografskem sistemu v podpolju 992b dodeljujete enotno dogovorjeno oznako DOM? da da, vendar tudi druge oznake ne Katere? Zakaj ne in kako sicer dodeljujete? 2.4 Druge aktivnosti v okviru domoznanske dejavnosti: Možnih je več odgovorov organizacija domoznanskih prireditev (domoznanskih pogovorov, literarnih večerov ipd.) 146 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T domoznanska bibliopedagoška dejavnost domoznanske dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami razstavna dejavnost (priprava domoznanskih razstav) publicistična dejavnost priprava biografskih gesel za biografski leksikon v elektronski obliki digitalizacija objava domoznanskih vsebin na različnih portalih izdelovanje bibliografij seznanjanje uporabnikov z drugimi domoznanskimi zbirkami na območju pomoč drugim knjižnicam pri razreševanju identitete lokalnih avtorjev drugo: 2.5 Bibliografije se izdelujejo: Možnih je več odgovorov v tiskani obliki v elektronski obliki se ne izdelujejo Zakaj ne? 2.6 Naše domoznanske vsebine promoviramo: da ne Zakaj ne? Označite oziroma navedite: Možnih je več odgovorov spletne strani, portali družbena (socialna) omrežja promocijski material tiskani mediji radio TV drugo: Naštejte družbena (socialna) omrežja, kjer promovirate domoznanske vsebine: Možnih je več odgovorov Facebook Pinterest YouTube Instagram Snapchat drugo: 147 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 2.7 Načrti na področju ureditve domoznanske dejavnosti v naslednjem triletnem obdobju: Možnih je več odgovorov poudarek na ustreznem varovanju in zaščiti gradiva (skladno z načeli IFLA) zaposlitev strokovnega delavca za domoznanstvo drugo: 2.8 Sodelovanje, organiziranje in usklajevanje strokovnega dela z drugimi sorodnimi ustanovami: Možnih je več odgovorov z muzeji z arhivi z galerijami z drugimi vrstami knjižnic z osnovnimi šolami s srednjimi šolami z višjimi, visokimi šolami z društvi, zavodi, združenji, lokalnimi skupnostmi drugo: 2.9 Kot slovenska knjižnica pripravimo letno vsaj 1 domoznanski projekt v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami: da ne Navedite, s katerimi ustanovami in na katerem področju: 3. OBSEG IN IZBOR STROKOVNO UREJENEGA KNJIŽNIČNEGA DOMOZNANSKEGA GRADIVA 3.1 Obseg inventariziranega domoznanskega gradiva na dan 31. 12. 2016: ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 3.2 Prirast domoznanskega gradiva v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2016: ● število naslovov - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) ● število inventarnih enot - od tega primarno domoznansko gradivo (če ločujete) 3.3 Prirast domoznanskega gradiva glede na način pridobivanja v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (število): 148 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T inventarne naslovi enote Nakup obvezni izvod Dar zamena (na podlagi podpisanega dogovora) lastna izdaja 3.4 Zbirka KNJIŽNEGA GRADIVA na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva: št. enot, ki še niso št. št. naslovov v prira prir računalniš inventarnih zbirki st ast ko enot v zbirki obdelane (ocena) Knjige starejše dragoceno gradivo - od tega antikvarno gradivo - od tega inkunabule siva literatura Drugo 3.5 Zbirka SERIJSKIH PUBLIKACIJ IN ČLANKOV na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva: št. št. št. enot, ki še niso inventarn prira naslovov prirast računalniško ih enot v st v zbirki obdelane (ocena) zbirki periodične publikacije Članki Drugo 3.6 Zbirka NEKNJIŽNEGA GRADIVA na dan 31. 12. 2016 in prirast v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 glede na vrsto domoznanskega gradiva: št. št. št. enot, ki še niso inventarn prira naslovov prirast računalniško ih enot v st v zbirki obdelane (ocena) zbirki rokopisi zapuščine (korpusi) slikovno gradivo glasbeni tiski kartografsko gradivo videoposnetki zvočni posnetki 149 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T večvrstno gradivo elektronski viri drobni tiski mikrofilmi drugo 3.7 Želite dodatno pojasniti prirast domoznanskega gradiva? 4. ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST STROKOVNEGA KADRA V DOMOZNANSTVU 4.1 Strokovni delavci, ki skrbijo za domoznansko dejavnost: število: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) : 4.2 Stopnja formalne izobrazbe zaposlenih v domoznanski dejavnosti: število z število bibliotekarskim izpitom ● srednješolska izobrazba - raven 3, 4 in 5 ● višješolski programi do leta 1994, višješolski strokovni programi - raven 6/1 ● specializacija po višješolskih programih, visokošolski strokovni programi, visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) in univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja) - raven 6/2 ● specializacija po visokošolskih strokovnih programih, univerzitetna izobrazba, magisteriji stroke (ZA imenom, 2. bolonjska stopnja) - raven 7 ● specializacija po univerzitetnih programih, magisteriji znanosti (PRED imenom) - raven 8/1 ● doktorati znanosti (PRED imenom), doktorati znanosti (PRED imenom, 3. bolonjska stopnja) - raven 8/2 4.3 Knjižnica ima usposobljen kader z dovoljenji/pooblastili za kreiranje bibliografskih zapisov v sistemu COBISS: Možnih je več odgovorov dovoljenje A - pooblastila za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij (knjig) ter za kreiranje zbirnih zapisov za izvedena dela dovoljenje B - pooblastila za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov in kontinuiranih virov dovoljenje C - pooblastila za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva 150 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T dovoljenje D - pooblastila za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva dovoljenje za redakcijo zapisov v normativni bazi podatkov CONOR Število vseh zaposlenih v vaši knjižnici s posameznimi dovoljenji: število z dovoljenjem A z dovoljenjem B1 - pooblastila za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov z dovoljenjem B2 - pooblastila za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov z dovoljenjem SER - pooblastila za vzajemno katalogizacijo serijskih publikacij z dovoljenjem C z dovoljenjem D z dovoljenjem za redakcijo zapisov normativni bazi podatkov CONOR 4.4 Zaposleni, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo, se udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj: ● da ne Razlogi? Označite oziroma navedite: Možnih je več odgovorov tečaji predavanja delavnice seminarji kongresi izobraževanje v tujini drugo: 4.4.2 Število oseb, zaposlenih v domoznanski dejavnosti, ki so se usposabljale v obdobju 2014 - 2016 (strokovno, širše knjižničarsko ...): 5. PROSTOR IN OPREMA ZA DOMOZNANSKO GRADIVO 5.1 Knjižnica ima domoznanski oddelek: da ne 5.1.2 Navedite površino in leto ustanovitve domoznanskega oddelka: Površina (m2): Leto ustanovitve: 5.2 Prostorska ureditev domoznanskega gradiva (glede na 13. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003): 151 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Možnih je več odgovorov domoznansko gradivo ni postavljeno ločeno domoznansko gradivo je postavljeno deloma ločeno, deloma pa skupaj z ostalim knjižničnim gradivom domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko domoznansko gradivo je postavljeno na domoznanskem oddelku domoznansko gradivo je organizirano v posebne zbirke drugo: 5.3 Je bila v obdobju 2009 - 2016 v vaši knjižnici oblikovana nova domoznanska zbirka, oddelek, posebna zbirka? da ne 5.3.1 Navedite zbirko oz. oddelek in letnico oblikovanja: 5.4 Dostop do domoznanskega gradiva: da ne ● gradivo je v prostem pristopu ● gradivo je delno v prostem pristopu ● gradivo je postavljeno v skladiščnih prostorih knjižnice in strokovno urejeno, da omogoča takojšnjo dostopnost ● gradivo je postavljeno v domoznanskem oddelku ● drugo: 5.5 Izposoja domoznanskega gradiva v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 (upoštevajte samo računalniško izposojo): da ne če da, število izposoj na dom 5.6 Posredovanje domoznanskih informacij: da ne 5.6.1 Zakaj ne? 5.6.1 Načini posredovanja: Možnih je več odgovorov osebno po telefonu po elektronski pošti 152 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 5.7 Skrb za pravilno zaščito in hranjenje gradiva (IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in predpisano ravnanje z njim): Možnih je več odgovorov z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem nesreč v knjižničnih zgradbah in okolici s primernimi klimatskimi pogoji z ustreznim ravnanjem s tradicionalnim gradivom, fotografskim in filmskim gradivom ter avdiovizualnimi nosilci z izvajanjem reprodukcije gradiva (fotokopiranje, mikrofilmanje in digitalizacija) 6. DIGITALIZACIJA DOMOZNANSKEGA GRADIVA 6.1 Knjižnica izvaja digitalizacijo domoznanskih gradiv: da ne 6.1.1 Ne digitaliziramo zaradi: Možnih je več odgovorov pomanjkanja sredstev pomanjkanja kadra neurejenih avtorskih pravic drugo: 6.1.1. Izvedba in financiranje: da ne ● z lastnim kadrom in opremo ● pri zunanjem izvajalcu ● z lastnimi sredstvi ● v okviru izvajanja posebnih nalog OOK ● drugo: 6.2 Digitalizirano gradivo je uporabnikom dostopno: Možnih je več odgovorov lokalno v knjižnici z dostopom na daljavo 6.3 Vaš okvirni načrt digitalizacije v naslednjih treh letih (vsebinsko in terminsko, na splošno, ocena): 7. SINERGIJSKI UČINKI SODELOVANJA S KNJIŽNICAMI NA OBMOČJU 7.1 Kaj pričakujete od izvajanja tretje posebne naloge osrednje območne knjižnice - OOK (koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva)? 153 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 7.2 Kako ste na področju domoznanske dejavnosti zadovoljni s sodelovanjem s knjižnicami na vašem območju? Zelo dobro Dobro Niti dobro, niti slabo Slabo Zelo slabo 7.2.1 Obrazložite odgovor: 7.3 Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z osrednjo območno knjižnico (OOK) na področju koordinacije domoznanstva? Zelo dobro Dobro Niti dobro, niti slabo Slabo Zelo slabo 7.3.1 Obrazložite odgovor: 7.4 Kaj po vašem mnenju prispeva k izgradnji domoznanske območne zbirke v OOK? Možnih je več odgovorov sodelovanje knjižnic na območju digitalizacija usmerjanje izločenega (odpisanega) gradiva v OOK skupni projekti na področju domoznanstva koordinacija regijskih domoznanskih prireditev in projektov drugo: 7.5 Koordinacija domoznanske dejavnosti, ki jo izvajajo osrednje območne knjižnice, ima pozitivne učinke na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju: da ne 7.5.1 Zakaj menite, da koordinacija domoznanske dejavnosti nima pozitivnih učinkov na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju? 7.5.1 Zakaj menite, da ima koordinacija domoznanske dejavnosti pozitivne učinke na izvajanje domoznanstva v knjižnicah na območju? 154 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 8. PREDLOGI ZA RAZVOJ DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI 8.1 Vaše mnenje in predlogi glede domoznanske dejavnosti na nivoju Slovenije: 8.2 Vizija domoznanske dejavnosti v vaši knjižnici: 8.3 Anketo izpolnil: 8.4 Elektronski naslov: 8.5 Telefonska številka: 8.6 Odgovorna oseba: 155 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T 11.5 | Priloga 5: Mreža splošnih knjižnic, občine, število prebivalcev, občine brez neposredno dostopne knjižnične dejavnosti, stanje na dan 1. 1. 2017 Št. p. Knjižnica/OBMOČJE OOK Občina Št. preb. širše CELJSKO OBMOČJE 302.419 237.846 Osrednja knjižnica Celje 64.573 Celje 49.380 Dobrna 2.226 Štore 4.242 Vojnik 8.725 1 Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik 9.269 Hrastnik 9.269 2 Knjižnica Laško 17.385 Laško 13.145 Radeče 4.240 3 Osrednja knjižnica Mozirje 16.058 Gornji Grad 2.547 Ljubno 2.572 Luče 1.490 Mozirje 4.038 Nazarje 2.582 Rečica ob Savinji 2.308 Solčava 521 7 Knjižnica Rogaška Slatina 14.045 Rogaška Slatina 10.994 Rogatec 3.051 4 Splošna knjižnica Slovenske Konjice 23.406 Slovenske Konjice 14.726 Vitanje 2.271 Zreče 6.409 5 Knjižnica Šentjur 19.978 Dobje 977 Šentjur 19.001 6 Knjižnica Šmarje 18.036 Bistrica ob Sotli 1.353 Kozje 3.077 Podčetrtek 3.353 Šmarje pri Jelšah 10.253 8 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje 16.221 Trbovlje 16.221 9 Knjižnica Velenje 44.562 Šmartno ob Paki 3.203 Šoštanj 8.641 156 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Velenje 32.718 10 Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi 16.575 Zagorje ob Savi 16.575 11 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 42.311 Braslovče 5.556 Polzela 6.176 Prebold 5.067 Tabor 1.647 Vransko 2.604 Žalec 21.261 DOLENJSKO OBMOČJE 212.662 147.749 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 64.913 Dolenjske Toplice 3.447 Mirna Peč 2.933 Novo mesto 36.433 Straža 3.837 Šentjernej 7.094 Škocjan 3.267 Šmarješke Toplice 3.296 Žužemberk 4.606 1 Knjižnica Brežice 24.204 Brežice 24.204 2 Knjižnica Črnomelj 18.163 Črnomelj 14.365 Semič 3.798 3 Knjižnica Kočevje 16.898 Kočevje 15.881 Kostel 640 Osilnica 377 4 Valvazorjeva knjižnica Krško 28.278 Kostanjevica na Krki 2.425 Krško 25.853 5 Ljudska knjižnica Metlika 8.325 Metlika 8.325 6 Knjižnica Miklova hiša Ribnica 13.437 Loški Potok 1.863 Ribnica 9.390 Sodražica 2.184 7 Knjižnica Sevnica 17.469 Sevnica 17.469 8 Knjižnica Pavla Golie Trebnje 20.975 Mirna 2.555 Mokronog - Trebelno 3.045 Šentrupert 2.853 157 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Trebnje 12.522 GORENJSKO OBMOČJE 203.800 122.021 Osrednja knjižnica Kranj 81.779 Cerklje na Gorenjskem 7.569 Jezersko 625 Kranj 56.081 Naklo 5.350 Preddvor 3.597 Šenčur 8.557 1 Občinska knjižnica Jesenice 30.432 Jesenice 20.754 Kranjska Gora 5.286 Žirovnica 4.392 2 Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 34.768 Bled 7.981 Bohinj 5.149 Gorje 2.816 Radovljica 18.822 3 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 41.951 Gorenja vas - Poljane 7.500 Škofja Loka 22.935 Železniki 6.675 Žiri 4.841 4 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič 14.870 Tržič 14.870 GORIŠKO OBMOČJE 117.747 59.508 Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica 58.239 Brda 5.625 Kanal 5.342 Miren - Kostanjevica 4.838 Nova Gorica 31.825 Šempeter - Vrtojba 6.244 Renče - Vogrsko 4.365 1 Lavričeva knjižnica Ajdovščina 24.708 Ajdovščina 19.093 Vipava 5.615 2 Mestna knjižnica in čitalnica Idrija 16.402 Cerkno 4.602 Idrija 11.800 3 Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin 18.398 Bovec 3.082 Kobarid 4.105 Tolmin 11.211 KOROŠKO OBMOČJE 70.761 45.825 158 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 24.936 Črna na Koroškem 3.308 Mežica 3.573 Ravne na Koroškem 11.302 Prevalje 6.753 1 Knjižnica Dravograd 8.856 Dravograd 8.856 2 Knjižnica Radlje ob Dravi 15.787 Muta 3.389 Podvelka 2.365 Radlje ob Dravi 6.184 Ribnica na Pohorju 1.179 Vuzenica 2.670 3 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 21.182 Mislinja 4.561 Slovenj Gradec 16.621 OBALNO-KRAŠKO OBMOČJE 149.248 94.658 Osrednja knjižnica Srečka Viharja Koper 54.590 Ankaran 51.361 Koper/Capodistria 3.229 1 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 13.482 Ilirska Bistrica 13.482 2 Mestna knjižnica Izola 16.015 Izola/Isola 16.015 3 Mestna knjižnica Piran 17.782 Piran/Pirano 17.782 4 Knjižnica Bena Zupančiča Postojna 22.249 Pivka 6.073 Postojna 16.176 5 Kosovelova knjižnica Sežana 25.130 Divača 4.000 Hrpelje - Kozina 4.371 Komen 3.523 Sežana 13.236 OSREDNJESLOVENSKO OBMOČJE 571.738 226.840 Mestna knjižnica Ljubljana 344.898 Brezovica 12.092 Dobrova - Polhov Gradec 7.618 Dol pri Ljubljani 5.961 Horjul 2.980 Ig 7.277 Ljubljana 288.919 Škofljica 10.917 159 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Velike Lašče 4.303 Vodice 4.831 1 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 16.851 Bloke 1.522 Cerknica 11.494 Loška dolina 3.835 2 Knjižnica Domžale 58.216 Domžale 35.513 Lukovica 5.761 Mengeš 7.752 Moravče 5.309 Trzin 3.881 3 Mestna knjižnica Grosuplje 40.515 Dobrepolje 3.870 Grosuplje 20.284 Ivančna Gorica 16.361 4 Matična knjižnica Kamnik 35.524 Kamnik 29.416 Komenda 6.108 5 Matična knjižnica Slavko Grum Litija 20.760 Litija 15.215 Šmartno pri Litiji 5.545 6 Knjižnica Logatec 13.802 Logatec 13.802 7 Knjižnica Medvode 16.236 Medvode 16.236 8 Cankarjeva knjižnica Vrhnika 24.936 Borovnica 4.376 Log - Dragomer 3.653 Vrhnika 16.907 POMURSKO OBMOČJE 115.477 60.182 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 55.295 Beltinci 8.233 Cankova 1.794 Gornji Petrovci 2.058 Grad 2.110 Hodoš/Hodos 367 Kuzma 1.577 Moravske Toplice 5.831 Murska Sobota 18.870 Puconci 5.948 Rogašovci 3.065 Šalovci 1.430 160 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Tišina 4.012 1 Občinska matična knjižnica Gornja Radgona 19.978 Apače 3.544 Gornja Radgona 8.447 Radenci 5.160 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.827 2 Knjižnica Lendava 22.613 Črenšovci 3.951 Dobrovnik/Dobronak 1.274 Kobilje 560 Lendava/Lendva 10.506 Odranci 1.631 Turnišče 3.248 Velika Polana 1.443 3 Splošna knjižnica Ljutomer 17.591 Križevci 3.613 Ljutomer 11.374 Razkrižje 1.289 Veržej 1.315 SPODNJEPODRAVSKO OBMOČJE 84.719 16.238 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 68.481 Cirkulane 2.344 Destrnik 2.544 Dornava 2.905 Gorišnica 3.968 Hajdina 3.747 Juršinci 2.375 Kidričevo 6.417 Majšperk 4.016 Markovci 4.012 Podlehnik 1.880 Ptuj 23.117 Sveti Andraž v Slov. goricah 1.143 Videm 5.523 Trnovska vas 1.371 Zavrč 1.819 Žetale 1.300 1 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož 16.238 Ormož 12.213 Središče ob Dravi 2.019 Sveti Tomaž 2.006 ŠTAJERSKO OBMOČJE 237.324 55.312 Mariborska knjižnica 182.012 Duplek 6.803 161 N U K | C E Z A R | D O M O Z N A N S K A D E J A V N O S T Hoče - Slivnica 11.285 Kungota 4.788 Lovrenc na Pohorju 3.055 Maribor 111.079 Miklavž na Drav. polju 6.566 Pesnica 7.365 Rače - Fram 7.150 Ruše 7.075 Selnica ob Dravi 4.470 Starše 4.005 Šentilj 8.371 1 Knjižnica Lenart 19.288 Benedikt 2.486 Cerkvenjak 2.074 Lenart 8.251 Sveta Ana 2.309 Sveta Trojica v Slov. goricah 2.071 Sveti Jurij v Slov. goricah 2.097 2 Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 36.024 Makole 2.025 Oplotnica 4.099 Poljčane 4.432 Slovenska Bistrica 25.468 OOK ožje (medobčinska mreža) 999.716 OOK širše (brez medobčinske mreže OOK) 1.066.179 1.066.179 Slovenija 2.065.895 Surs 2.065.895 Legenda: modro so označena območja in osrednje območne knjižnice, rdeče pa občine brez neposredno dostopne knjižnične dejavnosti. 162