BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: v DSSS je odgovorno vložišče, da je BILTEN takoj po izidu dostavljen v vse TOZD gradbene operative ter v TOZD Lesni obrat, TOZD SPO in TOZD MKO. Vodje splošne službe v TOZD gradbene dejavnosti so odgovorni, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, vodstva gradbišč pa, da je razdeljen med delavce in vajence. Bilten je glasilo kolektiva OOUR SGP PIONIR Novo mesto. Za podjelu glasila članovima kolektiva odgovorni su: U DSSS je odgovoran ekspedit, da se odmah po izlasku iz štampe Bilten dostavi u sve OOUR gradjevinarske operative i u OOUR Lesni obrat, OOUR SPO in OOUR MKO' Vodje opštih poslova u pojedinim OOUR gradjevinskih sektora su zaduženi, da Bilten razdjele po gradilištima i da ga prime svi radnici i učenici u privredi. OKTOBER 1978 12. OKTOBRA 1978 LETO: XII., ŠTEV.: 6(97) Za jubilejno zasjedanje Stalne konferencije gradova i opština Jugoslavije u Novom mestu, PIONIROVI gradjevinari pridružujemo se čestitkama čitave Dolenjske, te želimo delegatima, da se dobro osjećaju kod nas i puno uspjeha u radu! J Pred kongresoma Zveze Sindikatov Le še mesec dni nas loči od dveh pomembnih dogodkov: kongresa zveze sindikatov Slovenije in kongresa zveze sindikatov Jugoslavije. Tako kot na kongresih ZKS in ZKJ, ki sta se odvijala letos spomladi, bosta tudi sindikalna kongresa potrdila tisto, kar se že lep čas zavedajo naši delovni ljudje — pot v boljšo družbo je odprta. Dejavnost zveze sindikatov in drugih družbenih dejavnikov je bila v minulem obdobju usmerjena predvsem v graditev in uveljavljanje družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja v skladu z ustavo in z zakonom o združenem delu. S krepit- vijo materialne podlage družbe smo ustvarili ugodnejše pogoje za izboljšanje življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev, za izboljšanje zdravstvenega varstva, za izboljšanje delovnih razmer in za humanizacijo delovnega in življenjskega okolja, za oddih in rekreacijo delavcev ter za zadovoljevanje izobrazbenih, kulturnih in drugih potreb delavcev kot svobodnih in ustvarjalnih osebnosti. Dejavnost zveze sindikatov je obrodila pomembne rezultate pri izboljšanju in izenačevanju življenjskih razmer delavcev. Delovne razmere in varstvo pri delu zagotavljajo na nov način. Vlaganja v večje varstvo pri delu postajajo sestavni del investicijskih programov in delavci čedalje pogosteje s samoupravnim sporazumevanjem urejajo odnose na tem področju ter tako nadomeščajo zakonsko regulativo. Delovni ljudje v temeljnih delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela in v drugih obl kah združevanja dela in sredstev čedalje bolj postajajo nosilci družbenih zadev, s čimer prevzemajo odgovornost za celoten družbenoekonomski in politični razvoj. Delavci se v delegatskem sistemu uveljavljajo kot neposredni nosilci odločanja na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja. Zveza sindikatov je pomembno prispevala k ustvarjanju pogojev za neposredno odločanje delavcev za delovanje delegatskih teles in za usklajevanje različnih interesov. Prav bi bilo, da bi delegati, izhajajoči iz delavske sredine, pomagali svojim članom osnovnih organizacij, da skupaj pregle- dajo, dopolnijo ali popravijo dokumente za kongres ZSS, saj bodo le tako odraz volje slehernega delavca. Uoči kongresa Saveza Sindikata Još samo mjesec dana fali do dvaju važnih dogadjaja: kongresa saveza sindikata Slovenije i kongresa saveza sindikata Jugoslavije. Isto tako, kao štu su več kongresi saveza komunista Slovenije i Jugoslavije potvrdila proljetos, tako če i sada kongresi saveza sindikata potvrditi ono, što već dulje znaju i osjećaju radni ljudi — da je put u bolju budućnost našega društva otvoren. Djelatnost saveza sindikata i drugih družbenih činilaca je bila u tom prošlom periodu usmjerena prije svega uvažavanju družbenoekonomskega i političkoga sistema socijalističke samouprave u skladu sa ustavom i zakonom o udruženom radu. Sa učvršćivanjem materijalne osnove za poboljšanje životnog standarda i socijalne sigurnosti radnika, za poboljšanje zdravstvene sigurnosti, za poboljšanje radnih prilika za humanizaciju radne i životne okoline, za odmor i rekreaciju radnika kao i za zadovoljavajuće obrazovnih, kulturnih i drugih potreba radnika, radnika kao slobodnih i stvaralačkih ličnosti. Djelatnost saveza sindikata urodila je mnoge važne rezultate kod poboljšanja i izjednačenja životnih prilika radnika. Novim načinom zagotavljaju se radne prilike kao i zaštita radnika pri radu. Sve više se ulaže za zaštitu radnika na poslu, pa to sada postaje i sastavni dio samih investicija, radnici sami često u svojim samoupravnim aktima sredjuju odnose sa tog područja i time nadoknade zakonske propise. Radni ljudi u OOUR, u RO i u drugim oblicima udruženog rada i sredstava sve više postaju nosioci društvenih poslova, čime i preuzimaju na sebe odgovornost za cjelokupan društveno-ekonomski i politički razvoj. Radnici u delegatskome sistemu uvažuju se kao neposredni nosioci odlučivanja na svim nivojima i na svim područjima društvenog života. Savez sindikata je mnogo pridonjeo stvaranju uslova za neposredno odlučivanje radnika u radu delegatskih organa i uskladjivanju različitih interesa. Po pravilu bi morali delegati za kongrese proizlaziti iz radničke sredine, koji bi zajedno sa svojim članovima osnovne organizacije pregledali, dopunili ili popravili dokumente za kongres SSS, jer će jedino na taj način biti odraz volje pojedinog radnika. Ob jubilejnem zasedanju Stalne konference mest in občin Jugoslavije, ko nastopa Novo mesto kot gostitelj, se PIONIRJEVI gradbinci pridružujemo čestitkam vse Dolenjske ter želimo delegatom zasedanja dobro počutje pri nas in obilo uspehov! Jože Pavlič je odšel v pokoj. 28. let je delal pri PIONIRJU in tudi zato je delovno slovo bilo, še zlasti v TOZD Strojno prometni obrat toliko težje. Poleg tega je Jože pristni Dolenje, doma s Šentjernejskega konca in je bil med svojimi delovnimi tovariši v kolektivu priljubljen in spoštovan. Vse premalo je, če zatrdimo ob njegovi življenski poti, takšni kot jo je v pomenku opisal sam, da je imel razgibano mladost. 1941. leta se je ob nemškem napadu na Jugoslavijo, ker je bil premlad za vpoklic, prostovoljno prijavil v vojsko. Že v maju 1941. leta ga iščejo Italijani v Ljubljani, kjer zbira orožje in vojaški material, da bi ga zaprli, pa jim pobegne. Brez vseh dokumentov se napoti peš proti Celju, nemška policija ga prime, pa zbeži, nato ga vlovijo drugič. Zaprt je v Celju v Starem piskru in odrejen za transport v Nemčijo v taborišče. Pri Lavvamindu v Avstriji pobegne, nato ga čez nekaj dni spet primejo in obsodijo na 2 leti prisilnega dela, ki ga odsluži na Koroškem. Nepokoren kot je tudi na prisilnem delu najde pota in stike za sodelovanje v boju proti okupatorju in fašizmu. Ko odsluži prisilno delo, si poišče službo v Celovcu in tam organizira odhod naših fantov, ki služijo v nemški vojski, pa jih nacisti ne puste na dopust niže od Celovca, v partizane. Po osvobod h)i ga najdemo spet v Celovcu, kjer organizira transporte naših ljudi v domovino. Nato odide v Trst, kjer prevzema motori-zac'jo, ki jo pošilja JNRRA v Jugoslavijo V Novo mesto, kjer dela najprej na Tehnični bazi za obnovo podeželja, pozneje pa na Okrožnem ljudskem odboru kot upravnik za lokalni promet, ga zanese 1947. leta. 1950. leta pride k PIONIRJU in je odtlej vseh 28 let vodja avtoparka. Jože je bil tudi dirkač, dirkal je z motorjem in osvojil več prvih mest. Organiziral je I. gorsko motoprvenstvo na Gorjanc h 1951. leta, bil je -ečkratni predsednik Avtomoto društva in predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov. Na vprašanje, kdaj mu je bilo lepo, je odgovoril: — Vidiš tovariš, v povojnih letih je bilo hu_'o: veliko terenskeg dela, nič prostega časa, malo hrane in obleke, toda -eliko tovarištva je hilo takrat in kljub vsemu nam je bilo lepo. Zdaj smo bogati: zdaj v SPO ne krpamo treh kamionov, kot po vojni, najsodobnejša vozila in opremo imamo in vsak zase dovolj dobrega. Veliko dobrega smo ustvarili in naredili, zdaj je družba bogata, le tovadštvo pogrešam. Pa si mislim: skozi vse dobro, kar imajo, bodo tudi ljudje postali dobri in bomo dosecili cilj, za katerega smo se borili!" Prav imaš Jože Pavlič, vsi mislimo tako im Ti želimo obilo zdravja in sreče v pokoju. U mirovin. otišao je Jože Pavlič. Kod PIONIR—a bio je zaposlen 28 godina, pa je bio oproštaj sa njime, posebno u OOUR Strojni obrat veoma težak. Jože je ovdašnji čovjek, Dolenac, doma iz okoline Šentjerneja, kod svojih drugova bio je veoma omiljen i poštovan. Riječi nisu dovoljne, da se opiše njegov život i mladost. Sam nam ga je opisao ovako: 1941. godine, kada je Njemačka napala Jugoslaviju, iako premlad sam se prijavio u vojsku, da branim svoju domovinu. U maju mjesecu iste godine ga u Ljubljani traže Italijani, jer sakuplja oružje i vojnički material, ali mu uspije pobjeći u Celje. Tu ga uhvati njemačka policija, on pobjegne, ali ga ponovno uhvate. Zatvore ga u zloglasni Stari pisker i transportom pošalju u Njemačku u logor. Kod Lavvaminda u Austriji uspije mu pobjeći, ali ga uhvate i osude na 2 godine prisilnoga rada, kojega odradi u Koruškoj. Nikada pokoren on i sada iako na prisilnom radu nadje puta i načina da se bori protiv okupatora i fašizma. Poslije odsluženja prisilnoga rada ostaje u Celovcu, gdje nadje zaposlenje i pomaže našim mladićima, koji iako služe njemačku vojsku, otići u partizane. Nakon oslobodjenja ponovno ga susrećemo u Celovcu, gdje organizira transporte naših ljudi iz Njemačke za domovinu. Poslije toga odlazi u Trst, gdje preuzima motorizaciju, koju šalju UNRRA Jugo- r slavij i. £ U Novom mestu prvo radi u Tehnič- £ koj bazi za obnovu provincije, kasnije u £ 1947. godini u Kotarskom narodnom / odboru kao upravnik za lokalni promet, £ 1950. godine dolazi k PIONIR—u kao ^ vodja autoparka, gdje ostaje kako smo £ već rekli punih 28 godina, sve do svoje J mirovine. Jože je bio i trkač na motoru ^ i osvajao nekoliko prvih mjestu. Orga- ^ nizirao je 1951. godine 1. plamnsko- / moto prvenstvo na Gorjancima, bio je £ višu puta predsjednik Auto moto dru- ^ štva i predsjednik udruženja šofera i ^ automehaničara. Na pitanje kada mu je ^ bilo lijepo, odgovorio je: „Znaš druže, u / poslijeratinm godinama bilo nam je j teško, mnogo je bilo rada na terenu, ^ nismo imali slobodnog vremena, malo ^ hrane i odjeće, ali mnogo drugarstva i ^ tada nam je bilo uprkos svemu lijepo, f Sada smo bogati, u OOUR SPO ne £ popravljamo 3 stara kamiona, imamo ^ same savremene kamione, strojeve i ^ opremu, i svak za sebe ima svega dosta. ^ Mnogo dobroga smo stvorili i napravili, f sa^a je naše društvo bogato, jedino što ^ mi manja je drugarstvo. Mislim, da će ^ današnji ljudi kroz dobro koje sada jj imaju i sami postati dobri i s time po- ^ stići ćenv- cilj za kojega smo se borili." f U pravu si Joža Pavlič, svi smo mi £ istoga mišljenja i želimo Ti mnogo sreće ^ i zdravlja u zasluženoj mirovini. £ PS§ L ! ; lK • | i f li • 'i- - 'SEfcVVo ..pjlOUlfc" ' H\T8.R IM SOUO'ajMSI JPOV£AN\LA! I r I ^ Jj- ! ! u I : I / i: y Servis „PIONIR" — brza i savremena popravka! Za smeh in dobro voljo RIŠE: I. MARKOVIČ Za smijeh i dobru volju CRTA: I. MARKOVIČ V________________________________________J Delovna usmerjenost sindikata gradbincev V Murski Soboti je bila 26. septembra skupščina sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Skupščine v Murski Soboti so se udeležili tudi naši delegati in sicer tisti iz dosedanjega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in delegati, ki so na tej skupščini izvoljeni v republiški odbor gradbenih delavcev Slovenije. To sta bila iz naše delovne organizacije Milan Šinkovec iz DSSS in Franc Žnidaršič iz TOZD Gradbeni sektor Krško. Obema želimo pri njunem delegatskem delu v republiških organih slovenskih sindikatov veliko uspeha in jima nalagamo, naj ne popuščata od stališč o delovni usmeritvi sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki so bila sprejeta na Skupščini v Murski Soboti. Na Skupščini je bilo načetih v referatih in v razpravi več zelo pomembnih vprašanj. Nekatera izmed njih bomo osvetlili v tem sestavku, v prihodnji številki pa bomo v celoti objavili delovna izhodišča za usmeritev sindikalnega delovanja v prihodnjih štirih letih. V razpravi so se posebej ustavili ob vprašanju socialne varnosti gradbenega delavca, ki dela pri gradbenih kooperantih zasebnikih in ugotovili, da je načeti to vprašanje in ga rešiti, pomeb-na naloga sindikata gradbincev. Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev Novo mesto je dal v zvezi s tem na skupščini svoj prispevek in predlagal, naj se sindikati zavzamejo, da se ob sklepanju pogodb s kooperanti zasebniki zagotovi gradbenim delavcem, ki so zaposleni pri njih, minimalne življenjske in delovne pogoje. Le s takšnim konkretnim pristopom, bomo začeli odpravljati in odpravili oblike dejanskega izkoriščanja človeka po človeku, ki se pri kooperantih zasebnikih razraščajo. V razpravi so povedali, da ti delavci mnogokrat živijo v nemogočih življenjskih razmerah, saj bivajo v zapuščenih hišah in barakah, ki so namenjene za rušenje in popolnoma neprimerne za bivanje. Mnogi izmed njih so nepismeni, zbegani od novosti ki jih vidijo v svetu v katerega so prišli iz hribovskih vasi najbolj odročnih predelov Jugoslavije in si sami ne znajo pomagati, ter so na milost in nemilost prepuščeni delodajalcu, ki jih izkorišča. Mnogi razpravljalci so se na skupščini ustavili ob dohodku gradbenega delavca in poudarili, da se mora sindikat zavzemati za vprašanje razporejanja dohodka, ker je gradbeni delavec s svojimi prejemki na dnu povprečja v gospodarstvu. Bistvo tega zavzemanja mora biti v prizadevanjih za dosego večje produktivnosti, velike akcije sindikatov v katero se moramo vključiti. Zavzemati se moramo za to, da bodo vzporedno z rastjo produktivnosti rasli tudi osebni dohodki. Veliko razprav je bilo o stanovanjskem vprašanju. Graditi vsekakor moramo še več, saj povsod zaostajamo za sprejetimi plani gradnje stanovanj. Mnogi nas gradbince krivijo za drago gradnjo stanovanj, če pa pogledamo ostanek dohodka, pa ugotovimo, da znaša v SRS le 2,2 odst. ali 143 din od cene kvadratnega metra stanovanja. Sindikat gradbenih delavcev ugotavlja, da se ob očitkih gradbincem, da gradijo drago, nihče ne ustavlja ob cenah zem- Ijišč, komunalne ureditve, raznih prispevkov ki jih terjajo občine, ter dajatev, vse to pa bremeni ceno stanovanja. Zato je naloga sindikata, da načenja in razgrinja tudi ta vprašanja, hkrati pa si v vrstah gradbincev prizadeva za racionalizacijo in pocenitev gradnje stanovanj. Kar največ naporov moramo usmeriti tudi v to, da bomo v prihodnje gradili več stanovanj kot doslej. Ob zaključku skupščine Republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije je dosedanji predsednik pohvalil vse navzoče za dosedanje delo in jih pozval v nadaljnje sindikalno delo brez popuščanja. MARTIN PUNGERČAR Radna usmjerenost sindikata gradjevinara 26 septembra bila je u Murskoj Soboti skupščina sindikata gradjevinara Slovenije. Na toj skupščini sudjelovali su i naši delegati i to oni iz dosadašnjega odbora sindikata radnika u gradjevinar-stvu Slovenije kao i oni, koji su bili na toj skupščini izabrani u republički odbor radnika u gradjevinarstvu Slovenije. Iz naše radne organizacije su bila Milan Šinkovec iz RZZS i Franc Žnidaršič iz OOUR Gradbeni sektor Krško. Obojici želimo, pri njihovom delegatskom radu u republičkim organima sindikata mnogo uspjeha, uz napomenu, da ne odstupaju i popuštaju od stajališta o radnoj usmjerenosti sindikata radnika u gradjevinarstvu, koja su bila prihvaćena na skupščini u Murskoj Soboti. Na skupščini bilo je započetih u samim referatima kao i u razpravama mnogo veoma važnih pitanja. Neka od njih razmotriti ćemo već danas, a u sljedećem broju objaviti ćemo radno usmjerenost sindikata radnika u gradjevinarstvu za iduće 4 godine. U samoj raspravi posebno su se osvrnuli na socijalnu sigurnost radnika u gradjevinarstvu kod privatnika i privatnika kooperanta i utvrdili da je rješenje toga pitanja je Ina od glavnih zadataka sindikata radnika u gradjevinarstvu. Ob činski odbor sindikata gradjevinzra Novo mesto je dao sa time u vezi na skupščini predlog, da se sindikat mora zauzeti, kod sklapanja ugovora sa kooperantima privatnicima, za gradjevin-ske radnike, da se im omoguće normalni radni i životni uslovi. Samo sa takvim konkretnim radom s tvorne ćemo pomoći tim rad icima kod poboljšanja njihovog života kao i prestanka iskorištavanja čovjeka po čovjeku, što se još dešava kod privatnika. U samoj raspravi saznalo se, da mnogi radnici zaposleni kod privatnika žive u napuštemm barakama i kućama, koje su namijenjene rušenju. Mnogi od tih radnika su nepismeni ljudi, koji su došli iz brdovitih krajeva diljem Jugoslavije, zbunjeni su od svega toga, što vide oko sebe, pa si sami ne mogu ili ne znaju pomoći i tako su prepušteni na milost i nemilost poslodavcu, koji ih iskorištava. Mnogi su se u raspravi dotakli i ličnog dohotka radnika u gradjevinarstvu, zahtjevali su da se sindikat zauzme za raspodjelu dohotka, jer su sada radnici gradjevinari sa svojim ličnim dohotkom na repu prosjeka dohotka radnika u privredi. Bistvo toga je : povečanje produktivnosti i moramo se boriti, da u korak produktivnosti raste : lični dohodak radnika. Mn.go rasprava vrtjelo se oko stanbenog pitanja radnika gradjevinara. Poznato nam je da moramo we više graditi stanove, iako tu na žalost zaostajemo u prosjeku po planu predvidjenom za izgradnju stanova. Mnogi se srde na nas gradjevinare, sa smo mi krivi, da je izgradnja stanova tako skupa, no ako pogledamo ostatke dohodka, možemo vs'.ar.oviti, da nam ostaje i SRS samo 2,2% ili 14" din od cijene kvadratnog metra stana. Smatramo, da se tu mca osmotriti i cijenu zemljišta, komunalnog uredjenja, raznih priloga koje potjeruju občine, razne dažbine, koje sve poskupljuju izgradnju stćncva Zbog toga je i zadatak sindikata, da započinje i uka-e i na te probleme, usporedo sa time, da se i sami gradjevinari bore za racionalizaciju i pojeftinjenje izgradnje stanova. Sve svoje sile moramo usmjeriti i u što veću izgradnju stanova. Na kraju skupščine Republičkog odbora sindikata radnika u gradjevinarstvu je dotadašnji predsjednik pohvalio sve prisutne za njihov rad i pozvao ih je, da nastave svoj rad u sindikatu bez bilo kakvog odstupanja i popuštanja. MARTIN PUNGERČAR •• Devizne rezerve SFR Jugoslavije znašajo skoraj 3 milijarde dinarjev, delovni ljudje Jugoslavije pa imajo razen tega na svojih deviznih računih štiri in pol milijarde dolarjev (razen teh pa tudi 105 milijard dinarskih prihrankov!). Ta denar je močna podlaga našega gospodarskega položaja. •• V Jugoslaviji gradimo danes skoraj 30.000 novih objektov, kar je dokaz izredne življenske sile, čeprav nam taka obremenitev prinaša tudi veliko skrbi. •• Devizne rezerve SFR Jugoslavije iznose skoro 3 milijarde dinara, radni ljudi Jugoslavije imaju na svojim deviznih računima četiri i pol milijarde dolara (osim toga još i 1G'5 milijardi uštedjevine). Taj novac je dobra osnova našega privrednog položaja. •• Danas u Jugoslaviji gradimo skoro 30.000 objekata, što je dokaz naše izvanredne životne snage, aiko nam opterećenja koja proizlaze iz toga zadaju mnogo briga. Železokrivci pri delu (FOTO: G. Rovan) Željezokrivci na radu (FOTO: G. Rovan) Dom upokojencev Brežice Dom umirovljenika u Brežicama Zadnje čase posvečamo vse več pozornosti starejšim občanom. Tako je tudi pri gradnji domov za upokojence čutiti nov veter. V Posavju so že pred letom dni odprli sodoben dom upokojencev v Krškem, letos pa potekajo dela kar na dveh domovih in sicer v Brežicah in v Sevnici. Gradnja tovrstnih objektov je več kot potrebna, da pa bi zvedeli, kako ta poteka, smo obiskali gradbišče v Brežicah. Dom upokojencev v Brežicah bo, ko bo zgrajen, eden najbolj sodobnih in modernih domov v Sloveniji. V zelo razgibanem objektu, ki ga gradijo delavci krškega sektorja pod vodstvom Šušulič Zorana, bo našlo svoj prostor 90 starejših občanov. V domu bodo poleg spalnih prostorov še restavracija, klubski prostori in prostori potrebni za nego upokojencev. Dom ima izredno lepo lego, saj stoji izven mestnega središča ob neposredni bližini Save in kot nekateri zlobno dodajajo — blizu pokopališča. Projekte zanj je izdelala Guštin Tatjana iz brežiškega Regiona in to tako, da se objekt s svojo drzno zunanjo obliko izredno lepo usklaja z okoljem, tako da se bodo njegovi varovanci v njem prav gotovo prijetno počutili. To jim zagotavlja tudi notranjost, ki je prav tako funkcionalno izpeljana. Vsa dela na domu upokojencev in njegovi neposredni okolici bodo veljala 3,5 milijarde dinarjev, seveda brez opreme. Zanj bo porabljenih 50.000 komadov silikatne opeke, 80.000 fasadnih zidakov, v 15.000 m3 betona pa bo vgrajenih 140 ton železa ter opaženo 9000 m2 površine. Dela so se začela pozimi in bodo do konca leta končana. Na gradbišču dela trenutno 40 ljudi, vendar bi jih potrebovali še veliko več. Največ pomanjkanja je čutiti pri zidarjih, saj jih primanjkuje okoli 30. Drugih težav pri gradnji za sedaj ni in v kolikor se v prihodnje ne bodo pojavile, lahko upamo, da bo dom upokojencev zgrajen do roka. G. R. U zadnje vrijeme sve više pozornosti pridaje se starijim gradjanima. To se dobro opaža i u samoj izgradnji domova za umirovljenike. U Posavju su lani u samom Krškome otvorili nov, suvremen dom za umirovljenike, a ove godine vrše se radovi na još dva nova bloka i to u Brežicama i u Sevnici. Izgradnja takvih objekata je veoma potrebna u što smo se uvjerili na samom gradilištu u Brežicama. Dom umirovljenika u Brežicama biti će jedan od nasavremenijih i najmodernijih u Sloveniji. U tom suverenom domu naći če svoj novi dom 90 starijih gradjana. Tu će biti osim spavaonica još i restauracija, klupske prostorije kao i prostorije potrebne za njegu umirovljenika. Dom grade radnici OOUR Gradbeni sektor Krško pod rukovodstvom druga Šušulič Zorana. Dom stoji na veoma lijepom mjestu, u blizini Save izvan gradske buke i u blizini groblja — kako neki zlobnici govore. Projekte je izradila Guštin Tatjana iz brežičkog Regiona. Objekat se u svoju okolinu lijepo uklepa, tako da će se njegovi novi stanovnici prijatno osjećati. To isto im obećava i sama un .trašnjost doma, koja je veoma funkcionalno izvedena. Svi radovi kao na samom domu kao i na njegovoj okolini stajati će 3,5 milijarde dinara, tu nije uključena i oprema. Za dom će biti upotrebljeno 50.000 komsda silikatne cigle, 80.000 fasadnih cigala, u 15.000 m3 betona, biti će ugradjeno 140 tona željeza i oplačeno 9.000 m2 površine. Radovi na domu su započeli zimos i biti će do kraja godine završeni. Na gradilištu trenutačno radi 40 ljudi što je premalo a naročito se pomanjkanje radne snage osjaća od zidara, ker ih manjka oko 30. Za sada drugih poteškoća nemaju i ako se ne će pojaviti, možemo se nadati, da će blok biti sagradjen u od-redjenom roku. G. R. r Moja pešpot iz Zg. Kašlja na Triglav 2 PIŠE:PAVLE HOLOZAN (OB 200-LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV) Spati na senu je posebno doživetje in specialitefno hkrati, spati je mogoče v vseh možnih legah in nekaj nenavadnega je prakticiral Jani, ki je spal v stoječem položaju, vendar do vratu zakopan v seno. Nikoli ne bom uspel razumeti, kako je mogoče tako spati, verjetno pa je bila temu vzrok pozabljena pralna vreča. T. Janezom, ki je bil zavit v deko in jaz v spalno vrečo, sva se tako zagozdila med špirovce, da sva zjutraj komaj zlezla izpod njih. Spali smo enkratno, za kar smo bili hvaležni tudi dežju, ki je ponoči šumel po opeki. Kur smo tako lepo spali, se je gospodinji zdelo škoda buditi nas tako zgodaj in nas je prebudila šele ob sedmi uri. „Jezini" zaradi dolgega spanca smo na brzino pozajtrkovali iz svojih zalog in krenili v smeri Škofja Loka. Domačim smo se lepo zahvalili in še danes se rad opominjam te prijazne kmetije. Za ta dan je bila okvirno določena najdaljša pot, dolga najmanj 50 kilometrov. Novi čevlji, katere sem prejšnji dan krepko zalival z alkoholom, da bi se omehčali, so mi pustili prve odtise. Imel sem vzrok, da se tega dne ne veselim najbolj. Do škofje Loke smo hitro pripešačili, tako smo se hitro znašli na začetku Selške doline. Kdor se je tam že vozil, je opazil takoj na desni strani ceste apnenico, kjer se nam je dogodil posrečen dogodek. Domačin, ki je delal na tej apnenici, nas je po pozdravu povprašal, kam smo namenjeni. "Na Triglav", smo rekli vsi v en glas in pokazali približno smer. „Verjetno mislite na Ratitovec, saj na Triglav se ne gre v tej smeri, potrebno je na avtobus do Mojstrane in potem gor na Triglav." Ne, ne, res gremo na Triglav, trdimo mi. Prišli smo že precej daleč mimo njega, ko zaslišimo za seboj: V času od 24. 8. 1978 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor KRŠKO — z Republiško skupnostjo za ceste Ljubljana, za rekonstrukcijo regionale ceste Brestanica — investicijska vrednost 9,940.000,-din; — s Krajevno skupnostjo Senovo za zunanjo ureditev pri Domu XIV. divizije v Senovem — investicijska vrednost 1,010.321,-din; — s Tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško za asfaltiranje cest in skladiščnih prostorov — investicijska vrednost 3,573.876,— din; TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA — z Mladinsko knjigo Ljubljana za adaptacijo poslovnih prostorov v BS—3 Ljubljana — investicijska vrednost 1,073.382-din; — s Toplarno Ljubljana za gradnjo nizkotlačne kotlarne v Ljubljani — investicijska vrednost 37,749.351; din. TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO — z Lesnim kombinatom „NOVO-LES" Novo mesto, za sanacijo fasade na stavbi „NOVOLES" v Novem mestu — investicijska vrednost 1,000.379.— din; U vrijeme od 24. 8. 1978 do izlaska ovog broja bili su končno dogovoreni sa investitorima sljedeći radovi i bili potpisani odgovarajoći ugovori: OOUR GRADBENI SEKTOR KRŠKO — sa Republičkom zajednicom za ceste Ljubljana za rekontrukciju mjesne ceste u Brestanici, investicijska vrijednost iznosi 9,940.000,— din; — sa mjesnom zajednicom Senovo za uredjenje okoline Doma XIV. divizije, investicijska vrijednost iznosi 1,010.321.00 din; — sa Tvornicom celuloze i papira „Djuro Salaj" Krško za asfaltaciju cesta i prostorija za skladišta, investicijska vrijednost iznosi 3,573.876,00 din; OOUR GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA — sa Mladinskom knjigom Ljubljana za adaptaciju poslovnih prostorija u BS—3 Ljubljana, investicijska vrijednost iznosi 1,073.382,00 din; — sa Toplanom Ljubljana za izgradnju kotlovnice sa niskim pritiskom u Ljubljani, investicijska vrijednost iznosi 37.749.351,00 din; OOUR GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO — sa drvnim kombinatom „NOVOLES" Novo mesto, za sanaciju fasade za zgradi „Novoles—a" u Novom mestu, investicijska vrijednost iznosi 1,000.379,00 din; „Hudiča greste! . . .) „Ta gotovo ni verjel, da lahko gre kdo peš iz Ljubljane na Triglav. Smejoč se, smo uživali v lepoti Selške doline, do naslednje apnenice, ki pa stoji na levi strani ceste. Zaradi zanimanja, ki smo ga kazali, nam je delavec, ki je kuril apnenico, vse lepo razložil o njej in poslušali smo ga, kot otroci v šoli. Dolino opazovati iz avta je eno, drugo pa je, če hodiš v planinskih čevljih kilometre in kilometre po trdem asfaltu, od katerega te začnejo boleti vse kosti od pete do glave. Kljub temu smo kilometre požirali kot kakšni maratonci in šele želodci so nas opomnili, da je čas kosila. Poiskali smo si kamnito nabrežje ob potoku in po že preizkušenem receptu namočili noge v mrzlo vodo. Po izdatnem kosilu in kratkem počitku si nismo smeli privoščiti še spanca, ki se nas je loteval, ker je bilo do Gorjuš na Pokljuki še daleč. Tu naj bi zopet prenočili, če bo šlo vse po veći. Popoldanska hoja se je začela dokaj dobro, asfalt in pa vroče julijsko sonce sta naredila svoje, kar smo dodobra občutili, ko smo se mimo Železnikov začeli vzpenjati v pobočje Dražgoš. Zaradi sončne lege te vasi, se nam je zadnje metre že resno vrtelo od sonca in glave smo si hladili v izvirih, ki jih tu ne manjka. Dobivali smo že tudi privide v obliki piva in prvo, kar smo si v Dražgošah poiskali, je bila gostilna. Vsa ima neverjetno lepo lego in je vredno ogleda. Čas je bil naš sovražnik in nismo ga smeli izzivati. Zagrizli smo se v gozdove Jelovice, ki so nam bili s svojo senco in mehkejšo potjo v pomoč. Človeka stisne pri srcu v tej hosti, ko vsak čas pričakuješ najmanj medveda. Nekje vedi Jelovice sameva majhno gostišče z lepo, vendar po naše urejeno okolico, kjer bi se dalo narediti lep piknik. Kratek požirek pijače in že smo se spuščali v dolino Save Bohinjke. Z Jelovice smo sestopili po strmem pobočju blizu bivše železniške postaje Soteska, nato po cesti proti Boh. Bistrici do vasice Nameni, kjer smo zavili v pobočje Jelovice, tik pod Gorjušami. Za seboj smo že imeli deset ur hoda in kakšnih 50 kilometrov, zato se tega zadnjega vzpona ne spominjam rad. Moram priznati, da sem zadnji dve uri hoje ta dan, vsaj kar se mene tiče, prelezel le z vso trmo in voljo, ki jo imam. Ob pol osmih zvečer smo zagledali na zgornjem robu gozda majhno kmetijo, h kateri smo zavili, odločeni, da ne gremo naprej, četudi bi morali spati zunaj. Začudenim smo na kratko razlagali, kje vse smo že hodili in si želeli čimhitreje spati. Gospodar nas je brez pomislekov (Nadaljevanje prihodnjič) Kljub težavam uspeli V Novem mestu, oziroma Šmihelu bo kmalu zrastel nov srednješolski center. Tega Novo mesto resnično potrebuje. Še bolj kot sam center pa so srednješolcem potrebni dijaški domovi, saj so prostori v katerih bivajo sedaj res neprimerni, pa še premalo jih je. To bo vsaj deloma rešii nov dijaški dom Majde Šilc v Šmihelu, ki bo nared do 25. septembra letos. Dijaški dom sestavljata dva zrcalno postavljena stolpiča, v katerih bo 460 ležišč, bivalni in klubski prostori, kopalnice, sanitarije ter restavracija s kuhinjo kapacitete 600 obrokov. V drugi fazi se bo kapaciteta kuhinje povečala na 1200 obrokov dnevno, saj nameravajo v prihodnje postaviti še dva takšna stolpiča. V kompleks dijaškega doma je vključeno tudi zaklonišče za 200 oseb. V obeh objektih pa je kar 6500 m 2 koristne površine. Denar za to prepotrebno gradnjo je zagotovila občinska izobraževalna skupnost — odbor za gradnjo šol, investicijska vrednost pa znaša 5,700.000 dinarjev. Delo se je začelo že lani v avgustu, vendar se je zaradi nehomogenega materiala in kraških vrtač, ki so jih odkrili pri izkopu, zavleklo. Potrebno je bilo tudi spreminjati načrte, ki jih je izdelal Projekt Maribor, saj so morali iz pasovnih temeljev preiti na temeljevanje na peščeni blazini debeline 1 m. Težave so imeli tudi z betoniranjem, saj je na obeh objektih med betoniranjem stalno deževalo. Delo pa je oviralo še blato ter sam transport betona. Transport vsega materiala je namreč potekal po ozki cesti skozi vas. Največ časa pa so izgubi li s čakanjem, saj so bile zapornice na prehodu čez železniško progo najraje zaprte takrat, ko je mešalec pripeljal beton. Za gradnjo so porabili 3400 m3 betona, 350 ton železne armature ter 20 m3 glinoper betona za izolacijo. V predelne stene so vgradili še Pomalo i ljutiti zbog dugog spavanja, pojeli smo nešto malo iz naših ranaca, oprostili se od gostolubivih ukućana, još danas se ih rado sjećam, i krenuli prema Škofji Loki. Toga dana je bila po planu predvidjena najdulja etapa — duga 50 km. Moje nove cipele, iako redovito i izdatno zaljevane čistim alkoholom, da bi postale mekše, ostavile su mi na žalost žuljeve. Zbog toga se pješačenja nisam previše radovao. Do Škofje Loke došli smo dosta brzo i našli se na početku Selške doline. Na desnoj strani ceste nalazi se vap-nara. Seljak, koji je tamo gasio vapno, upitao nas je kuda idemo. Kada smo mu rekli, da idemo na Triglav, rekao nam je, da smo zalutali, da moramo na autobus i autobusom do Mojstrane i od tamo pješice na Triglav, a tu gje mi mislimo ići vodi put na Ratitovec. Mi posebne elektro filtre, k boljši izolaciji pa bo pripomogla tudi fasada demit, ki so jo naredili delavci ljubljanskega Slikopleska. Ogrevanje obeh stolpičev bo opravljala energetska postaja pri posebni osnovni šoli, ki je v neposredni bližini. Na Gradbišču je trenutno okrog 100 ljudi s kooperanti vred, v konici pa jih je bilo 140. Poleg vseh težav, ki so jih morali prebroditi, pa se je na gradbišču vnel tudi požar. Ta je zajel barake in uničil del materiala. Škoda je ocenjena na pol milijarde dinarjev. Vzrok nastanka še vedno raziskuje uprava javne varnosti in do danes še ni pojasnjen. Upajmo, da so že vse težave mimo. Kljub vsemu so jih z dobro voljo le uspeli premagati. Srednješolci se bodo kmalu vselili v nove svetle prostore, koliko naporov je bilo potrebno premagati, pa vedno le tisti, ki so dom gradili. Zato lahko prav vsem čestitamo iz vsega srca. G. R. Uspjeli smo uprkos poteškoćama U Novom mestu, odnosno u Šmihelu uskoro će biti izgradjen školski centar. Taj centar je zaista potreban u samom gradu. Ne samo školski centar nego i djački domovi su potrebni Novom mestu, jer su oni u kojima su do sada živjeli djaci nepodesni a i premalo ih je bilo. To će za sada sve rješiti djački dom Majde Šilc u Šmihelu, koji će biti izgradjen do 25. rujna ove godine. Djački dom je sastvaljen iz dvaju posve jednakih nasuprot postavljenih blokova, u kojim če biti 460 ležaja, prostorije za boravljenje preko dana kao i klupske, kupaonice, sanitarije i restauracija s kuhinjom kapaciteta 600 obroka. U drugoj fazi biti će ti kapaciteti povečani na 1200 obroka, jer misle postaviti još dva takva bloka. U komplesku djačkog smo ostali kod svoga i krenuli dalje. Kada smo bili već prilično udaljeni čuli smo ga kako govori: „Vraga vi idete. . .I". Sigurno nam nije vjerovao, da idemo iz Ljubljane pješice na Triglav. Uživali smo u ljepoti prirode i Selške doline i tako došli do sljedeće vapnare. Radnik, koji je gasio vapno, nam je zbog našeg zanimanja i oduševljenja sve Ijepo objasnio i pokazao. Slušali smoga kao mala djeca. Nitko ne zna kakva je razlika razgledavati ljepote prirode iz automobila ili ako je posmatraš pje-šačeći kilometre i kilometre po užarenom asfaltu, zbog kojeg te zabole sve kosti od pete do glave. Uprkos tome pješačili smo tako dugo, dok nam želuci nisu kazali, da je vrijeme ručka. Zaustavili smo se na pogodnom mjestu uz sam potok i po starome već prokušanom raceptu namočili noge u mrzli poto k. doma je uključeno i sklonište za 200 ljudi. O oba objekta je ukupno 6500 m2 upotrebljive površine. Potreban novac za izgradnju toga doma je zagotovila opštinska zajednica za izobrazbu — odbor za igradnju škola, investicijska vrijednost iznosi 5,700.000 dinara. Radovi na izgranji započeli su kolovoza lanjske godine, ali zbog teškog terena (kraških jama) su se radovi odužili. Morali su i izmjeniti sam nacrt, koji je izradio Projekt Maribor, jer su morali umjesto pasovnih temelja preći na temelje na pješčanoj blazini debeljine 1 m. Poteškeće su nastale i kod samog betoniranja zbog kiše. Radovi su ometani i zbog blata koje je onemogućavalo dovoz betona. Transport cjelokupnog materijala potrebnog za izgradnju domova vodio je uskom seoskom cestom i preko željezničke pruge, koja je bila dodatna prepreka brzom transportu prepotrebnog betona a i ostalog materijala. Za izgradnju su upotrijebili 3400 m3 betona, 350 tona željezne armature i 200 m3 glinoper betona za izolaciju. U Poslije ručka i kratkog predaha krenuli smo dalje, iako nas je hvatao san. Nismo smjeli popustiti, jer je još dugi put bio pred nama, do Gorjuš na Pokljuki. Tamo smo namjeravali prenoćiti. Poslije podne nam je bilo pješačenje otežano zbog vrućeg julijskog sunca. Asfalt, umor i vrućinu naročito smo osjetili kada smo se mimo Železnika počeli penjati u strminu prema Dražgo-šama. Zbog vrućine počelo nam se vrtjeti u glavi, pa smo ih hladili na izvorima, kojih je ovdje dosta. Imali smo čak i prividjenja u obliki čaša pive i zaista smo odmah po dolasku u selo Dražgoše krenuli u gostionu. Dražgoše su poznato selo još iz NOB-e, to je veoma lijepo selo vrijedno ogleda Naš najveći neprijatelj na putu je bilo vrijeme i ono nas je otjeralo dalje. Zašli smo u šume planine Jelovice. Tu nas je dočekala gusta hladovina i mekan, lišćem posut put, što nam je omogućilo lakše pješačenje. Nekako se čovjek uprkos hladovine ne osjeća najbolje u toj šumskoj idili, jer se boji da će odnekud naići neka zvjer, medvjed. Na putu kroz šumu Jelovice došli smo i do jedne gostionice sa lijepo uredjenom okolicom, koja nas je mamila na piknik. Nakon malog osvježenja krenuli smo dalje i spustili se u dolinu rijeke Bohinjke. Išli smo pokraj željezničke stanice Soteska, cestom preko pregadne stijene su ugradili posebne elektro filtere, a za još bolju izolaciju doprinjela je i sama fasada demit, koju su napravili radnici ljubljanskog Slikopleska. Grijanje obaju blokova vršiti će se iz specijalne osnovne škole, koja se nalazi u samoj neposrednoj blizini djačkog doma. Na samom gradilištu danas radi približno 100 ljudi sa kooperantima zajedno, a u samoj „špici" radilo ih je oko 140. Uz sve poteškoće, koje su morali radnici savladati morali su se suočiti i sa požarom, koji je zahvatio baraku sa materijalom te ga dio i uništio. Šteta je ocjenjena na pola milijarde dinara. Uzrok nastanka požara još nije pro-nadjen i istragu vodi SUP. Nadajmo da su sve poteškoće gradje-vinskih radnika savladane. Uprkos svim poteškoćama srednješkolci će se useliti u nove, svjetle i savremene prostorije a svim onima, koji su uložili sve svoje snage da se sve prepreke savladaju i radovi pravovremeno završe, naše iskrene čestitke. G. R. Bohinjske Bistrice do sela Nameni, gdje smo se ponovno počeli tik pod Gor-jušama penjati na Jelovicu. Tog dana smo već propješačili 50 km i zadnji uspon na Jelovicu, koji je trajao dva sata oviadao sam samo zbog moje tvrdoglavosti i volje. Oko pola 8 ugledali smo seosku kuću. Pošli smo k njoj odlučni, da ne idemo dalje, makar spavali pod vedrim nebom. Domaćini su nam se čudili, kada su čuli koliko smo do danas propješačili i odveli nas na sijeno spavati. I tu noć smo dobro spavali. Treći dan našega putovanja smo u 6 sati krenuli prema Velom polju i Vodnikovoj planinskoj kući. Od Šport hotela na Pokljuki je bio put.dobro markiran, ali smo se ipak uspjeli izgubiti i vrtjeli se u krugu. Tek zvuk kompresora iz kasarne nas je uputio na pravi put prema Velom polju. Taj put za Triglav je najlakši ali i najduži. Vrijeme baš nije bilo najlepše, svaki čas bi mogla početi padati kiša Tek kada smo stigli v Vodnikovu planinsku kuću, postali smo sigurni, da nećemo pikisnuti. Poslije dva dana spavanja na sijenu, sada smo ponovno spavali u krevetima Trema zbog blizine Triglava nije nam dala spavati. Ujutro smo umorni i neraspoloženi krenuli dalja (Nastavak u nared, broju) Pješice iz Zg. Kašlja 03 Triglav 2 PIŠE: PAVLE HOLOZAN (U POČAST 200—GODIŠNJICE PRVOG USPONA NA TRIGLAV) Senčnica s peskovnikom na dvorišču otroškega vrtca na Drski v Novem mestu Sjenica i pješak na dvorištu dječjega vrtića na Drsci v Novom mestu. Zahteve samoupravnega dela v TOZD Bistvo delitve širših delovnih organizacij na manjše ekonomske in proizvodne enote, je pred leti bilo v večjem samoupravnem efektu neposrednih delavcev, ki je danes mogoč v sedanjih temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD). Dana je možnost čimbolj razpredenega in neposrednega odločanja, ki je dana slehernemu delavcu TOZD. Smisel in bistvo sta bila vsekakor dosežena, zato danes ne more nihče trditi, da nima neposrednega vpliva na samoupravno odločanje pri delu. Več ali manj so delovne organizacije to delitev zadovoljivo rešile, ustavilo se je pri sami organizaciji samoupravnega delovanja v TOZD-ih. Organizacija samoupravnega dela je obširno in odgovorno delo, ki zahteva dobro poznavanje samoupravnega in delegatskega sistema na eni strani in poznavanje samoupravnega prava, ekonomike podjetij itd. na drugi strani, če hočemo da organizator samoupravljanja svoje delo uspešno opravlja. Problem nastane, ko temeljna organizacija nima ustreznega delavca z ustrezno strokovno podlago, oziroma če sploh čuti potrebo po takšnem kadru. Tov. Kardelj je že dolgo tega poudaril, da TOZD ne more samoupravno delovati brez ustreznega organizatorja samoupravljanja, brez delavca, ki bo povezoval niti samoupravnega delovanja in družbenopolitičnega vpliva. Miselnost, da takšen človek ni potreben, ali še huje, da je samoupravljanje stvar „samo" tega človeka, kaže na tehnokratsko usmerjenost, ki omejuje samoupravno odločanje, ki pa lahko uspeva le v dobri samoupravni organizaciji. Potrebnost tovrstnega referata je marsikje že realizirana, ali se bo v bližnji prihodnosti realizirala, čeprav tega ni opažati v vseh TOZD Delovne organizacije SGP „Pionir". Prisotna tendenca odvečnosti tega profila je dovolj močna, da onemogoča zasedbo delovnih nalog tega referata. Nihče ne trdi, da je teh ljudi dovolj na „trgu", celo nasprotno, težko jih je najti, kajti delo samoupravnega referenta je tisti vmesni člen, ki je najbolj podvržen pritiskom, na eni strani birokratskim in tehnokratskim težnjam in na drugi strani hitremu razvoju samoupravljanja. Pritiska delavcev po samoupravnem odločanju ne more in ne sme zavirati nobena, nam tuja miselnost ali neorganiziranost pojavov, ki gredo največkrat z roko v roki. Večina temeljnih organizacij ima v svojih katalogih del in delovnih nalog uvedeno tudi „delovno mesto" referenta za samoupravljanje ali tajnika samoupravnih organov, kakor ga že imenujejo, vendar so ta mesta že leta prazna in neizkoriščena. Njihovo delo največkrat pade v breme splošno-kadrovskih služb TOZD, v katerih nimajo niti ustreznih kadrov niti potrebnega znanja. Samoupravne naloge se nalagajo drugim delavcem poleg že njihovega dela, za kar pa ne morejo biti odgovorni, še manj pa lahko od njih zahtevamo kvalitetno opravljanje teh nalog. Napake pri tem delu niso redke, zato ker ljudje delajo tako kot pač znajo, in tega jim ne more nihče zameriti. Zamerimo pa lahko tistim, že naštetim težnjam, katerim takšno stanje odgovarja. Delo zavirajo le posamezniki, ki neustrezen razvoj samoupravnega dela opravičujejo s „preobsežnostjo proizvodnega dela", z večjo „pomembnostjo" proizvodnje od samoupravljanja in s podobnimi izgovori. Na našo srečo, samoupravna zavest raste in ni daleč dan, ko ne bo več mesta za takšne pojave, ki vse prej kot prispevajo k samoupravnemu razvoju. Res je, da gradbeništvo ni „hvaležna" panoga za organizacijo samoupravnega dela, njena razpršenost in mobilnost onemogočata organizacijo na daljši rok. Možna je edino hitra organizacija, ki pa zahteva veliko dela naenkrat, ali pa več ljudi na več krajih. Za primer vzemimo organizacijo Zbora delavcev, referenduma in volitev, ki so ponavadi vsi skupaj na en dan. Gradbeni TOZD ima lahko pet — šest ali še več zunanjih gradbišč in primoran je organizirati Zbore na vsakem od teh gradbišč. Možni sta dve poti, ali tisti, ki sprovaja-jo zbore gredo vsak dan na drugo gradbišče, ali pa da ima vsako gradbišče svoje poročevalce. Ker pa teh skoraj nikoli ni dovolj, se prakticira kombinacijo obeh variant. Dnevni redi Zborov delavcev so običajno dolgi in zahtevni in nemogoče je zahtevati od vodij informativnih skupin, ponavadi so to vodje gradbišč, da bi obvladovali vse gradivo. Ni treba poudarjati, da pri takem načinu dela zahteve niso najbolj čiste, in ostane nam samo še formalno potrjevanje točk dnevnega reda. Tudi sprovajanje zborov na daljši rok, (dogaja se, da zbori niso sprovedeni tudi po treh mesecih) zaradi stalnega premeščanja delavcev ne daje zadovoljivih rezultatov. Samo ožji krog ljudi, ki se s tem neposredno ukvarja ve, kakšne težave se porajajo pri organiziranju enega samega Zbora delavcev. Poleg nakazanih problemov je težav še dosti več, čuti pa se ogromno pomanjkanje koordinacijskega dela na nivoju DO. Tega dela ne more delati posameznik, sestavljen bi moral biti team, ki bo sposoben uskladiti potrebe posameznih TOZD s potrebami ali interesi cele DO. Glede na teritorialno dislociranost TOZD-ov so potrebe tudi lokalnega značaja, kar zahteva široko povezovanje družbenega prostora in obenem tenak posluh za ožjo problematiko TOZD. Nobena skrivnost ni, da se v naši DO srečujemo z vsemi temi problemi, ki dejansko obstajajo, kar je le dokaz, da nikakor ne moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem in nujno je, da samoupravni organi in družbeno-politične organizacije svoje delo usmerijo k bistvu svojih nalog, če hočemo, da po svoje prispevamo k razvoju samoupravnega odločanja. P. HOLOZAN Potrebe po samoupravnom radu u OOUR Bistvo diobe širih radnih organizacija na manje ekonomske i proizvodne jedinice je u efektu većeg samoupravljanja neposrednih proizvodjača što se danas dobro vidi u OOUR. Sada je dana mogućnost što boljeg i neposrednijeg odlučivanja pojedinom radniku u OOUR. Ciljevi su postignuti i zato danas nitko ne može kazati, da nema mogućnosti za neposredno odlučivanje u radu t.j. u samoupravljanju. Sa više ili manje uspjeha su radne organizacije tu diobu sprovele u djelo, samo na žalost nastale su poteškoće u samim OOUR oki samouprave. Organizacija samog samoupravljanja je veoma zahtjevan posao pri kojem moraš na jednoj strani biti dobar poznavalac samoupravnoga i delegatskoga sistema te samoupravnoga prava, ekonomike poduzeća na drugoj strani, ako hoće organizator samouprave svoj posao u redu obaviti. Problem samouprave na-(Nastavak na slij. str.) Takšen je bil zgornji del novomeškega Glavnega trga 1945. leta, primerjavo s tem, kakšen je danes, pa si vsak Novomeščan lahko naredi sami ... Takav je bio gornji dio Glavnog trga u Novem mestu 1945. godine, usporedjenje s tim, kakav je danas, pa može svatko učiniti sami ... Ob zasedanju Stalne konference mest Jugoslavije v Novem mestu, je dolenjska metropola obnovljena in ozaljšana pričakala delegate. V spomin na to, kakšno je bilo mesto po vojni in v dokaz velikega napredka, ki je dosežen, naj bo ta posnetek Novega trga, narejen oktobra 1943. leta. Prenovljeno i poljepšano pričekalo je Novo mesto delegate Stalne konferencije gradova Jugoslavije. U sjećanje na to, kakav je bio grad posle rata i u dokaz velikog napretka, što smo ga postigli, nek je taj snimak Novog trga, koji je bio snimljen u rujnu 1943. godine (Nastavak sa prij. str.) stane i> onim OOUR, koje nemaju organizatora samouprave ili smatraju da im nije potreban stručnjak takovog profila. Drug Kardelj je naglasio, da OOUR ne može samoupravno djelovati ako nema za to usposobljenoga organizatora, koji povezuje konce samoupravnog djelovanja sa družbenopolitičkim uplivom. Misaonost, da organizator samoupravljanja nije potreban ili da je saouprava „samo" stvar toga stručnjaka pokazuje na tehnokratsku usmerjenost i sa time i onemogućava samo samoupravljanje, koje može u potpunosti i pravilno zaživjeti samo u dobroj samoupravnoj organizaciji. Potreba za organizatorom samoupravljanja poka -ala se već u mnogim OOUR te se već i realizirala što znači, da već imaju svojega organizatora samoupravljanja, dočim će se u nekim to ostvariti u bližoj budućnosti, ali na žalost ne još u svim OOUR GIP Pionira. Težnja i mišljenje, da stručnjaci takovog profila nisu potrebni u OOUR su uzrok, da još nisu popunjena radna mjesta odnosno radni zadaci za referente samoupravljanja. Nitko ne tvrdi, da je stručnjake sa takovim profilom lako dobiti, da ih je dovoljeno na „trgu" već suprotno, da ih je veoma teško dobiti, jer je referent za samoupravljanje karika na koju vrše pritisak birokrati i tehnokrati na jednoj strani a na drugoj hitar razvoj samog samoupravljanja. Pravo radnika na samoupravljanje ne može i ne smije sprečevati i ometati nikakva tudja nam misaonost ili sama neorganiziranost, koja jedna drugoj pružaju ruku to jest usko su povezane, jer jedne i e-na bez druge. U večini OOUR imaju u svojom keta-logu rada i rednih zadataka uneseno „radno mjesto" referenta za samoupravljanje odnosno tajnika za samoupravljanje i organa samoupravljanja ali u praksi su ta mjesta prazna. Zadaci iz područja samouprave -adaju se radnicima pokraj već drugih zad ženja, pa ne možemo od njih zahtjevati punu odgovornost i kvalitetno izvršenje zadataka. Ima mnogo grešaka pri radu ali tu tim ljudima ne možemo i ne smijemo uzeti za zlo, jer im niko ne pomaže i oni rade kako umij J. Za zlo, takvo stanje možemo vzeti onima, kojima takvo stanje odgovara. Samoupravljanje donekle koče pojedinici koji smatraju, da je proizvodnja važnija od samouprave. Na našu sreću možemo konstatirati, da svijest radnika raste, da nije daleko dan kada ta'-vih pojava, koje koče razvoj i samo samoupravljane neće više biti. Poznato nam je svima, da gradjevi-narstvo nije pogodna organizacija za samoupravljanje zbog rastrškanosti i pokietnosti samoupravljača, te nije moguća organiziranost na dulje vrijeme. Moguća je u tom primjeru samo brza organiziranost, koja zahtjeva mnogo posla ili više ljudi u više krajeva. Kao primjer možemo navesti org:niziranje zbora radnika, referenduma ili izbora, koji su obično organizirani istog dana. Gradjevinski sektor, koji ima više gradilišta primoran je organizirati po gradilištima. Tu se sad može birati izmedju toga, da organizatori zbora posjećuju pojedina gradilišta ili pak svako gradilište ima svoga izvještaća. Zbog toga što ih nikada ni.e uovoljo upotrebljavaju se obadvije varijante. Programi rada pojedinih zborova su veoma dugi i ponekad pretenciozni i zbog toga je nemoguće zahtjevati od izvještaća, to su obično vodje gradilišta, da bi u potpunosti savladali sve gradivo. Kod takvog načina rada nije potrebno posebno naglašavati, da često dolazi do formalnog potvrdjivanja programa rada zbora radnika i sličnog. Na poteškoće nailazimo i tada, kada organiziramo zbor radnika na dulji rok, pa se nam dogodi da i poslije tri mjeseca nisu svi zborovi izvršeni, zbog stalnog premještanja radnika. Kakve su to poteškoće znade samo uži krug rajnika koji neposredno na tome rade. Osim već tu spomenutih problema ima njih još mnogo, dobro se osjeća i nedovoljna koordinacija rada na nivoju radne organizacije. Smatram, da taj posao ne može obavljati samo jedan čovjek, za to bi morao biti organizirani team, koji će biti sposoban uskladiti potrebne pojedine OOUR sa potrebama cjele radne organizacije. Naše OOUR sa dislocirane i zbog toga mora se poznavati i njihova lokalna problematika kao i želja za njihovo rješavanje. Svi znamo, da se u našoj radnoj organizaciji susrećemo sa svim tim problemima, koje smo ovdje naveli, znamo da oni zaista postoje što dokazuje, da ne možemo biti zadovoljni sa sadašnjim stanjem i nužno je, da organi samoupravljanja zajedno sa družbenopolitičkim organizacijama usmjere sav svoj rad u tom smjeru, da time pripomognu k daljnjem razvoju i jačanju samoupravljanja. P. HOLOZAN Gradnja silosa Na Viru pri Domžalah gradi TOZD gradbeni sektor Ljubljana silos za Žito Ljubljana. Za izgradnjo tega res velikega objekta je angažirana mehanizacija TOZD SPO in sicer: Žerjav Potain 647 G, žerjav Liebherr LM 45, betonarna Arbau, pre-kladalni silos in avtomobili. Pogled iz žabje perspektive je veličasten. Stavba silosa se vzpenja v višino 46 m, poleg nje pa stoji vitki velikan Potain 6476, ki je postavljen na betonske temelje, visoke 2,5 m od zamlje. Ta žerjav je sicer sidran na progo da se po njej ne premika, vendar pa ni sidran ob stavbo, čeprav doseže višino 51,5 m pod kavljem oziroma 58 m do konice. Roka je zmontirana v dolžini 39 m, kar omogoča pokrivanje celotnega delokroga in prenašanje min. 1900 kg, oziroma max 8 ton. Breme pa dviga s hitrostjo do 40 m/min. Ob njem je za vogalom postavljen žerjav LM 45, ki izgleda pritlikavec kljub svoji višini 42 m. Potain je obratoval 24 ur na dan, LM 45 pa po 12 ur. To je omogočilo, da so zabetonirali cca 250 m3 betona v 24 urah. Zaradi premajhne kapacitete betonarne, ki je dajala cca 15 cm3 betona, so morali beton dodatno voziti še z avtomešalci. Tak tempo izgradnje je trajal 14 dni, na zgradbi pa je delalo povprečno 80 ljudi. Izgradnja silosa U Viru kraj Domžala gradi OOUR Gradbeni sektor Ljubljana silos za poduzeće Žito Ljubljana. Za izgradnju toga zaista velikog objekta je angažirana i sva potrebna mehanizacija iz OOUR SPO kao na primjer: kran Potain 647 G, kran Liebherr LM 45, betonara Arbau, silos za pretovarivanje i automobili. Poleg iz žablje perspektive je veličanstven. Zgrada silosa se uzdiže u visini 46 m, pokraj nje stoji vitak gorostas, kran Potain 6476, koji je postavljen na betonskim temeljima visokim 2,5 m. Taj kran je usidran na prugu, da se pomiče po njoj ali nije usidran na zgradu, iako dostiže visinu 51,5 m pod kukom odnosno 58 m do vrha. Ruka je montirana u dužini 39 m, što omogućava pokrivanje cjelokupnog djelokruga i prenošenje tereta minimalno 1900 kg i maksimalno 8 tona. Teret se diže sa brzinom od 40 m/min. Uz njega je za uglom postavljen i kran LM 45, koji izgleda kao pravi patuljak, iako je visok 42 m. Kran Potain je bi I u pogonu 24 sata na dan, a LM 45 12 sati dnevno. To je omogućilo radnicima da su zabetonirali cca 250 m3 betona za 24 sati. Zbog premalenih kapaciteta betonare, koja je davala samo cca 15 m3 betona, morali su dovoziti beton avtomješalima. Takav tempo rada trajao je 14 dana, na silosu je radilo cca 80 ljudi. KAJ IN KAKO DELAMO V LIBIJI: Tokrat za spremembo: v puščavi... Da je PIONIR prevzel gradnje v Libiji in da gradimo tam že od lani junija, ve skoraj vsakdo prr PIONIRJU. Čas je torej, da v BILTENU, tako kot je v navadi, predstavimo tudi to gradnjo, ki poteka tam daleč v Severni Afriki. Sogovornik, ki je res obširno predstavil dela v Afriki, v Libijski arabski republiki, kot se uradno imenuje država Libija, je bil tov. Stojan Horvat, dipl. ing. gradb., pomočnik glavnega direktorja in vodja CDN projekta v Libiji. Ves posel v Libiji smo pridobili v sodelovanju z RUDIS, Organizacijo poslovnega združenja rudarsko industrijske skupnosti Trbovlje. Ta organizacija se pravkar reorganizira v samoupravno skupnost, član te samoupravne skupnosti pa je že postalo tudi SGP PIONIR. Rudis se usmerja na izvajanje investicijskih del v tujini v več smereh, tudi v gradbeništvu. To je že druga gradnja v Libiji To kar gradimo zdaj, je že naš drugi posel v Libiji. Najprej smo prevzeli samo gradbena dela na enem objektu v Tripolisu, v sodelovanju z nemško firmo. Medtem so v Libiji tekle priprave za gradnjo CDN, kot tam nazivajo to, kar gradimo zdaj in kot preizkušeni sodelavec smo podpisali tudi to pogodbo. Celoten posel je prevzela nemška firma TELEMIT Engineering, naš RUDIS pa je njen partner. Pri tej gradnji je nastala zanimiva delitev dela: TELEMIT izvaja kompletno opremo potrebno za delovanje objektov, ki jih gradimo, PIONIR pa je prevzel vsa gradbena dela in del obrtniških. Izvajanje instalacijskih del je predal TELEMIT drugi nemški firmi. V/sa gradbena dela smo, kot že rečeno, prevzeli mi in pri tem sodelujemo s podizvajalci, ki smo jih pritegnili k sodelovanju v Jugoslaviji. To so podjetja BOJOPLAST iz Pule, PLASTIKAPARKET iz Zagreba, KOVINAR iz Maribora in IZOLIR-KA iz Ljubljane. IZOLIRKA Ljubljana nam dobavlja izloacijski material in daje navodila za uporabo, PIONPR te izolacijske materiale vgrajuje, IZO'LIRKA pa opravlja kontrolo. Zelo pomembno je, da smo pri gradnji ki smo jo v Libiji prevzeli, najeli naša, jugoslovanska podjetja. Delovišča po vsej Libiji Pri gradnji, ki jo opravljamo zdaj, gre za sistem objektov, ki so razporejeni po vsej Libiji in jih je skupaj blizu 40. Obstajajo 4 vrste objektov, vsi objekti pa so oblikovani v okviru teh štirih vrst. Običajno gradimo skupaj po dva objekta v istem kraju, ki sta oddaljena drog do drugega največ 1 km. Dva sorazmerno velika objekta gradimo v Tripoliju in Bengaziju, ostali so manjši in so, kot že rečeno, razporejeni po vsej Libiji. Pri zadnjih gre za kombinacije manjših objektov. Povprečna tlorisna velikost teh manjših objektov je 400 m2 v eni etaži. Grajeni so v betonu, naročnik pa zahteve izredno visoko kvaliteto vse izvedbe. Zahtevana je tudi zelo velika natančnost pri izvedbi betonov, veliko večja, kot smo je vajeni pri nas doma v turistični gradnji. Dopustno je največ dvo-—milimetersko odstopanje od načrta! Gradnjo opravljamo z velikopanelnimi opaži. Investitor je zaradi navidezne slabe površine betonov že podvomil v kvaliteto, nakar smo z laboratorijskimi preizkusi dokazali vrednost in je investitor od reklamacije odstopil. Naj povem, da imamo v Libiji svoj laboratorij, ki ga vodi posebej usposobljeni gradbeni inženir. Vrednost gradnje 500 milijonov din Vrednost del, ki jih je prevzel PIONIR, znaša okoli 54 milijonov DM (nemških mark), kar znese v našem denarju okoli 500 milijonov din. Kot posebno zanimivost naj omenim, da je pogodba sklenjena za izvajanje del po stvarno izvršenih količinah ali po gradbeni knjigi, kot pravimo temu drugače. Pogodbeno dogovorjena cena je zato samo orientacijska. Glede na izredno natančne nemške načrte in ker so objekti, ki jih gradimo, dokaj enostavni, ni pričakovati kakšnih dodatnih del. Investitor vztraja pri predloženih načrtih, pri svojih zahtevah in natančnosti, vendar smo bili na vse to pravočasno opozorjeni že v pogodbi. Organizacija dela je v zvezi s tem usklajeno zastavljena. Imamo posebnega strokovnjaka, ki se ukvarja samo s tem, ki laboratorijsko pregleduje vse materiale in določa sproti za vsako stvar recepturo, ker so dobavljeni materiali, to velja zlasti za agregate in cemente, zelo različne kakovosti. Obetajo se še druga defa To, kar gradimo, je, kot sem že omenil, naš drugi posel v Libiji. Prvi posel, gradnjo objekta v Tripoliju, ki smo jo opravili od junija lani do maja letos, smo pravtako prevzeli v sodelovanju z neko nemško firmo. V tem prvem poslu pa smo prevzeli samo gradbena dela, vanj smo torej vložili samo svoje delo. Pri sedanji gradnji, pri CDN, je nadvse pomembno to, da smo prevzeli gradbena dela, da uporabljamo veliko materialov, ki jih dovažamo iz Jugoslavije in da smo v posel vključili kot podizvajalce 4 jugoslovanska podjetja, ki smo jih v uvodu že našteli. Tako s podjetniškega, kot tudi z narodnogospodarskega stališča je zelo pomembno, da prevzemamo čimbolj kompletna dela. Premalo je vložiti v gradnjo na tujem zgolj živo delo, zelo pomembno je, da materiale, ki jih vgrajuješ, kupuješ doma in jih dovažaš na tuje gradbišče, saj se s tem povečuje blagovni izvoz. Seveda se pri tem odločamo samo za materiale, ki jih je zaradi velike razdalje in z njo vezanih transportnih stroškov mogoče ponuditi po konkurenčnih cenah. Omeniti moramo, da zahteva prevzem kompletnih del veliko večjo organiziranost in da je poleg tega treba imeti doma, v domovini, sestav, ki se je s takšno dobavo sposoben ukvarjati. Zagotovljen mora biti pravočasen in nemoten dotok materialov. Prav s tem zadnjim pa imamo v Libiji žal največ težav. Dežela velikih razdalj Z deli na objektih CDN smo začeli maja letos, dela pa morajo biti končana do junija 1980. leta. Objekte smo razdelili v štiri skupine, ki so označene s črkami A, B, C in D. Skupina B bo končala z deli najpozneje, in sicer v juniju 1980. leta, ostale skupine pa prej. V vsaki skupini dela povprečno po 40 delavcev. Takšna je puščavska pokrajina v Libiji, vendar je na sliki obrobje puščave, ki je na redko obraslo z nizkim grmičevjem, v pravi puščavi pa je sam pesek, brez vsakega zelenja Takva je pustinja u Libiji, samo što je na snimku toliko rub pustinje, rijetko obraso sa niskim grmljem, a u pravoj pustinji je samo pijesak brez svakog zelenila Za Libijo, ki je redko naseljena, puščavska dežela, so značilne velike razdalje. Tako kot pri nas je naseljeno le območje ob sredozemskem morju, v notranjosti pa so po puščavi raztresene posamezne oaze. Med njimi je po 100 km in po večsto km razdalje. Naši dve glavni bazi sta v Tripoliju in Bangaziju, lukama ob Sredozemskem morju. Med tema dvema mestoma je 1000 km razdalje. Ceste, kar jih je v Libiji, so dobre, asfaltirane, vendar se bomo morali na poti do mnogih oaz, v katerih bomo še gradili, posluževati puščavskih poti. Transport po puščavski poti terja posebno organizacijo, vodiče in specialno opremo. Transport poteka v konvojih s posebej prirejenimi in opremljenimi kamioni, ki gredo na pot v skupinah. Na nekatere objekte bomo še morali zvoziti, ves material in opremo v enem ali dveh konvojih po puščavskih poteh. Transportnih sredstev za takšne prevoze imajo tukaj dovolj in jih najemamo, PIONIR pa je za svoje potrebe kupil 4 Magyruse, prirejene za vožnjo po puščavi. Prevoz ljudi opravljamo z letali, ker ima skoraj vsaka večja oaza urejeno letališče. Dozdaj smo končali z deli pri prvi grupi objektov in že opravili preselitev na drugo grupo, kjer tečejo dela od 15. julija dalje. Tu so na vseh objektih že zgradili temeljno ploščo. Omeniti moramo še specialno skupino, ki dela v Zavvii pri Tripoliju. Za bivanje in prehrano odlično preskrbljeno Nastanitvena naselja, pravimo jim kampi, so res odlično urejena in za to smo našli kar najboljše rešitve. Podjetje „3. maj" z Reke nam je izdelalo bivalne kontejnerje, ki imajo vrsto prednosti. Poljubno jih lahko sestavljamo in kombiniramo iz posameznih enot. Bivalna enota za delavce ima dva prostora s po dvema ležiščema, vsak prostor ima hladilnik ter klimatske naprave in mizo. Obstaja poseben sanitarni kontejnerski blok s stranišči in tuši: nekatere enote imajo samo tuše, druge samo stranišča, tretje so kombinirane s tuši in stranišči. V vsakem kampu obstaja tudi poseben kontejner s pralnii stroji za pranje perila. V posebnem kontejnerju, sestavljenem iz več enot, je jedilnica, ki je prirejena tudi v klubsko sobo s televizorjem, ter kuhinja. Vse je sestavljeno tako, da je mogoče deliti: ko se dela ob enem kampu končujejo in je treba na novem prostoru že oblikovati novi kamp za nastajajoče gradb šče, se del kuhinje odklopi in odpeljemo ga v novi kamp, kjer je takoj preskrbljeno za hrano, hkrati pa preselimo tudi del ostalih kontejnerjev. Za osnovne življenjske potrebe delavcev je do največje mere poskrbljeno: vprašanja stanovanja, prehrane, vode in zavarovanja proti vročini so odlično rešena. Povedati moramo, da so bili zagonski stroški tako obsežnih gradenj, ki smo jih v Libiji prevzeli, veliki. Samo opreme smo kupili za okoii 50 milijonov din, ker moramo biti dobro tehnično opremljeni. Velike razdalje in v zvezi s tem povečani stroški transporta, so že v pripravah terjali svoje, nato je bilo treba opraviti še pripravljalna dela in kupiti potrebno opremo, prirejeno podnebnim pogojem. Dolge transportni poti povzročajo težave Prav zaradi velikih zagonskih stroškov, bomo morali v Libiji še naprej prevzemati dela. Naj omenimo, da so nam že doslej nova dela nekajkrat ponudili. Resneje bomo morali razmišljati o tem prihodnje leto. Odslej bo šlo veliko laže, ker imamo celotno organizacijo že vzpostavljeno in opremo že tam. Veliko težav so nam doslej, zlasti pa v prvem obdobju, povzročale dolge transportne poti pri začetnih prevozih in pri dobavah materialov. Programsko smo takšne težave predvideli in iskali povsod nasvete glede tega, vendar smo cenili prenizko: transportna pot naj bi trajala 20 dni, praksa pa kaže, da traja pot blaga od vtovarjanja doma do gradbišča v Libiji 2 meseca! Velike nevšečnosti in zamude nam povzročajo carinski postopki, nakladanje in razkladanje z ladij zaradi preobremenjenosti pristanišč. V Libiji sta nam na voljo samo pristanišči v Tripoliju in Bengaziju. Takoj smo se lotili pospeševanja transporta, vendar se težave zaradi pomanjkanja materialov kažejo še zdaj. Zdaj ugotavljamo, da moramo blago, ki ga bomo potrebovali, naložiti v Jugoslaviji 2 meseca pred tem, da bi ga dobili pravočasno. Šele v oktobru letos bomo glede oskrbe na zeleni veji. Vse blago pošiljamo v kontejnerjih in pri transportu uporabljamo sodobni RO RO sistem. Na gradbiščih so zamude v terminskih planih, ki pa niso hude, povprečno znašajo 5 tednov; ujeli jih bomo do konca tega leta. ŠTO I KAKO RADIMO U LIBIJI: Ovog puta za promjenu: u pustinji... Svi već znamo, da je PIONIR preuzeo gradnju u Libiji i da tamo već od juna lani radimo. Zato smatram, da je došlo vrijeme da vam predstavimo i gradnju u dalekoj Sjevernoj Africi. Naš sugovornik drug Stojan Horvat, dipl. ing. gradb., pomočnik glavnog direktora i vodja CD N projekta u Libiji, nam je opširno prikazao rad u Africi, odnosno u Libijskoj arapskoj republici kako se službeno naziva Libija. Posao u Africi dobili smo preko RUDIS—a. Organizacijom poslovnog udruženja rudarske industrijske zajednice Trbovlje. Ta organizacija se je reorganizirala u samoupravnu zajednicu, čiji član je postao SGP PIONIR. Rudis se usmjerava na izvodjenje investicijskih radova u tudjini u više grana pa i u gra-djevinarstvu. To je već druga gradnja u Libiji Ono što sada gradimo je več naša druga gradnja, jer smo več gradili u Tripolisu uz sudjelovanje jedne njemačke tvrtke. Dok su u Libiji tekle pripreme za gradnju CND, kao što to oni nazivaju i kao već provjereni suradnik potpisali smo taj ugovor. Sav posao preuzela je njemačka tvrtka TELEMIT Enginee-ring, dok je naš Rudis njen partner. Kod te gradnje došlo je do zanimljive diobe rada: TELEMIT izvodi kompletnu opremu potrebnu za rad objekata, dočim je PIONIR preuzeo sve gradjevinske i zanati ijske radove. Izvodjenje instalacijskih radova predao je TELEMIT jednoj njemačkoj firmi. Kao što smo već rekli sve gradjevinske radove preuzeo je PIONIR uz suradnju sa proizvodjačima iz Jugoslavije. Ti su BOJOPLAST iz Pule, PLA-STIKAPAKET iz Zagreba, KOVINAR iz Maribora i IZOLIRKA iz Ljubljane. Izolirka iz Ljubljane dobavlja nam izolacioni materijal i daje nam upute za upotrebu, PIONIR to ugradjuje, a IZOLIRKA onda kontroliše. Veoma važno je to, da smo za tu gradnju u Libiji pozvali u suradnju naša, jugoslovanska poduzeća. Gradilišta po cijeloj Libiji kod gradnje, koju smo sada preuzeli ide za cjeli sklop objekata, koji su ras-(Naštavak na slij. str.) (Nastavak sa prij. str.) poredjeni po cijeloj Libiji, zajedno ih je blizu 40. Postoje 4 vrste objekata, svi su pa oblikovani u tim 4 vrstama — oblicima. Obično gradimo po dva objekta u jednom mjestu, udaljena jedan od drugoga najviše 1 km. Dva prilično velika objekta gradimo u Tripolisu i u Benga-ziju, a ostali su svi manji i razbacani po cijeloj Libiji. Kod tih manjih objekata radi se o kombinaciji manjih objekata. Prosječan tloris pojedinog objekta iznosi oko 400 m2 u jednoj etaži. Gra-djeni su u betonu i poručioc zahtjeva visoku kvalitetu kod svih radova. Isto tako zahtjevana je i velika temeljitost kod izvodjenja betona, mnogo večja nego što smo navikli kod kuće i turističkoj izgradnji. Dozvoljena su samo samo 2 mm odstupanja od samog nacrta. Gradnju obavljamo sa veliko-panelnim oplatama. Investitor je zbog prividne slabe površine betona posumnjao u kvalitetu betona, ali laboratorijskim poskusima dokazali smo, da je kvaliteta prema propisu i tako su odstupili od reklamacija. Moram naglasiti, da imamo u Libiji svoj laboratorij, kojega vodi za to posebno usposobljen grad. inženjer. Vrijednost gradnje iznosi 500 milijuna dinara Vrijednost radova, koje je preuzeo PIONIR iznosi 54 milijuna DM (njemačkih maraka) što iznosi oko 500 milijuna dinara. Kao posebno zanimljivo neka spomenem, da je ugovor sklopljen za stvarno izvršene količine odnosno po knjizi gradnje, pa gornji broj nam za sada samo služi kao orjen-tacija. Zbog izvanredne točnosti njemačkih nacrta i jednostavnosti objekata, koje gradimo ne očekujemo neke dopunske radove. Investitor zahtjeva izvanrednu kvalitetu i temeljitost pri radu na što smo bili upozoreni već u samom ugovoru. Organizacija rada je zbog toga i uskla-djeno postavljena. Zbog toga imamo posebnog stručnjaka koji u laboratoriju pregleda sve materiajale i usput odre-djuje za svaku pojedinu stvar potreban sastav, jer su dobavljeni materijali kao na primjer agregati i cementi različitog kvaliteta. U izgledu imamo i neke druge radove To što sada gradimo je naš drugi posao u Libiji. Prvi rad, kojega smo obavili od juna lane do maja ljetos, istotako smo preuzeli od jedne njemačke tvrtke. Kod tih radova smo preuzeli samo gra-djevinske radove, to znači da smo u njih uložili samo svoj rad. Kod izgradnje pod nazivom CND je važno to, da smo preuzeli gradjevinske radove za koje dovozimo potreban materijal iz Jugoslavije i u taj posao uključili smo i još 4 poduzeća, koje smo već u uvodu nabrojili. Kao u pogledu samog poduzeća kao i u pogledu narodnoprivrednog stanovišta veoma je važno, da preuzimamo što kompletnije radove. Smatramo, da je premalo u tudjini uložiti samo naš fizički rad, moramo materijale, koje ugradjujemo kupovati kod kuće i dovažati na gradilišta i s time povećavati i naš izvoz. Jasno je, da se tu radi samo o onim materijalima, koje možemo ponuditi po konkurentnim cijenama. Reči moramo, da kompletno preuzimanje radova zahtjeva mnogo više organiziranosti pri radu, jer-u samoj domovini moramo imati odgovarajuću skupinu ljudi, koja je sposobna organizirati izvoz materijala. Na žalost pa imamo baš sa time u Libiji najviše poteškoća. Zemlja velikih udaljenosti Sa radovima na CND započeli smo maja ove godine i moramo ih završiti do juna 1980. godine. Objekte smo razdje-lili na četiri skupine, koje su označene sa slovima A, B, C i D. Skupina B biti će najkasnije završena, tek u junu 1980. godine, a ostale skupine biti će završene prije. U svakoj skupini radi prosječno 40 radnika. Za Libiju, koja je rijetko naseljena zbog pustinje, poznata je po svojim udaljenostima. Tako kao kod nas je ne-seljen dio uz Sredozemsko more, unutrašnjost pokrivena pustinjskim pje-skom naseljena je samo u oazama. Izmedju njih je po 100 i više kilometara udaljenosti. Naše dvije glavne baze nalaze se u Tripolisu i u Bengaziju t. j. u lukama sredozemskog mora. Jedan grad od drugoga udaljena su oko 1000 km. Ceste u Libiji su dobre, asfaltirane su, iako ćemo se morati kroz pustinju voziti i po pravim pustinjskim pute-vima, da stignemo do oaza u kojima gradimo. Transport pustinjskim putevima zahtjeva od nas posebnu organiziranost, vodiče i. specijalnu opremu. Transport vrši se posebno opremljenim i preure- djenim kamionima u takozvanim konvojima — skupinama. Na neka gradilišta morati ćemo još pustinjskim cestama odvesti sav materijal potreban za izgradnju. Takva posebno preuredjena prevozna sredstva uzmemo tu u zakup, PIONIR pa je još kupio 4 Magyruse, preuredjene za vožnju pustinjom. Prevoz ljudi odvija se avionom, jer ima skoro svaka oaza svoj aerodrom. Do sada smo završili sa radovima kod prve grupe objekata i već se preselili na drugu grupu i radovi se na njoj odvijaju od 15. jula dalje. Tu smo već postavili temeljnu ploču. Spomenuti moram još i specijalnu grupu radnika, koji rade u Zavvii blizu Tripolisa. Stan i hrana odlična Naselja u kojima živimo, nazivamo ih kampovi su odlično uredjeni. Poduzeće „3. maj” iz Rijeke nam je izradilo kontejnere za boravak, koji imaju mnoge prednosti. Po želji ih možemo sastavljati i kombinirati iz pojedinih jedinica. Stanbena jedinica ima dvije prostorije sa po dva ležaja, svaki prostor ima hladnjak, klimatizaciju i stol. Postoji poseban sanitarni kontejner sa zahodima, tuševima; neke jedinice imaju samo tuševe, druge samo zahode, a treće i jedno i drugo. U svakom kampu nalazi se i kontejner sa mašinama za pranje rublja. U posebnom kontejneru nalazi se blagovaonica, koja služi i kao klupska soba sa televizorom i kuhinja. Sve je sastavljeno tako, da se dio može odvojiti i odvesti na primjer dio kuhinje na novo gradilište, da se tamo pripremi hrana, a za tim djelom i ostalo. Za osnovne životne potrebe je odlično uredjeno: pitanje stanova, prehrane, vode i osiguranja protiv vrućine odlično je uredjeno. Pred samim početkom radova bili su troškovi za pripreme na normalan početak radova ogromni. Sama oprema koštala je 50 milijuna dinara, jer moramo biti tako dobro tehničko opremljeni. Velike udaljenosti su povečale troškove transporta. Trebalo je nabaviti opremu podesnu za rad u takvom podneblju. Teškoće nam prouzrokuju dugi transportni putevi Veliki troškovi u pripremama za po-četek radova sile nas, da i dalje preuzimamo radove u Libiji. Moram reči, da su nam ih već i nudili. O njima morati čemo odlučiti sljedeće godine. Sada će nam biti mnogo lakše, jer imamo već sve organizirano i svu potrebnu opremu. U početku su nam mnoge poteškoće stvarale velike udaljenosti zbog dovoza materijala i opreme. To smo znali i zato nam je dobro došao svaki savjet. Čini se, da nismo dobro poslušali, jer smo mislili, da ćemo za pojedine daljine potrošiti samo 20 dana, ali ne, potrošili smo 2 mjeseca od utovara do rastovara robe. Mnoge poteškoće stvara nam carina, utovar i rastovar robe iz ladja zbog pre-opterećenosti lučkih radnika i samih luka. U Libiji možemo samo u dvije luke i to Tripolis i Bengazij. Odmah smo započeii sa intenzivnim radom na transportu ali poteškoće nastaju zbog pomanjkanja materijala. Sada znamo, da moramo potreban materijal 2 mjeseca prije nego što smo planirali poslati iz Jugoslavije, da ga pravovremeno dobijemo na gradilište. Tek u mjesecu oktobru biti ćemo u pogledu opskrbe na zelenoj grani. Sav materijal šaljemo u kontejnerima i kod transporta upotrebljavamo savre-meni RORO sistem. Na gradilištima ćemo zaostatke u pogledu termina, koji do sada iznose 5 tjedana, uhvatiti do kraja godine. Puščavo v Libiji je prerezala sodobna asfaltirana cesta, ob njej pa spe po svoji poti karavana kamel, prastaro puščavsko transportno sredstvo, ki je še vedno v rabi . . . Libijsku pustinju presekla je traka savremene asfaltirane ceste, a uz nju hramlje po svom putu karavan deva, drevnog pustinjskog transportnog sredstva, koje je u upotrebi još i danas Informiranje mladih v združenem delu ZSM, kot družbenopolitična organizacija daje veliko vlogo in mesto informiranju mladih v združenem delu. Vprašati se moramo, kaj smo storili mladi v TOZD, da ne bomo priča slabemu informiranju v naših temeljnih organizacijah? Sama 00 ZSMS in ostale družbenopolitične organizacije morajo aktivneje sodelovati na področju informiranja. V glasilu združenega dela in na oglasnih deskah opažamo, da vsebina ne prikazuje dovolj problemov mladih. Vse preveč je poslovnih problemov, poročil o izletih, športnih in kulturnih prireditvah. Tudi tega naj ne bi manjkalo, toda kje so problemi in vprašanja mladih? Problemi mladih delavcev so zlasti: — stanovanjska problematika — izobraževanje ob delu — štipendijska in kadrovska politika Lahko ugotovimo, da so vsa tri vprašanja odločilna za mlade v združenem delu. Na koncu se nam postavlja vprašanje: kako izboljšati informacije na področju mladih? Mladega človeka moramo vspodbudi-ti, da se oglaša in opozarja na probleme v svoji sredini, mu dajati nasvete in napotke za nadaljnje delo na področju informiranja (npr. seminar in literatura za mlade samoupravljalce). V centre za obveščanje in propagando pri OK ZSMS moramo vključiti tudi čim več mladih iz TOZD in šele takrat bomo dosegli resničen namen informiranja mladih. Skušal bom osvetliti delo mladine v zadnjih dveh letih, ne le zato, da bi povedal kaj smo naredili, tem več tudi zato, ker se na napakah in pomanjkljivostih učimo in jih skušamo odpraviti. Mladi se bomo morali posvetiti delu na idejno političnem področju, kar do zdaj ni bilo. Problemi so pri sami organiziranosti, ker so nekateri člani v šoli, drugi delajo na zunanjih gradbiščih, potem pa nekateri mislijo, da po osmih urah na delovnem mestu nimajo več nobenih obveznosti. Vendar moramo družbi še poleg tega nekaj dajati, saj v njej živimo. Če hočemo izboljšati življenje, če hočemo, da se družba razvija, moramo prispevati k boljšemu reševanju problemov mladih delavcev. Sodelovati moramo še tesneje z ostalimi DPO, ki kažejo do nas veliko razumevanje, vendar ne morejo namesto nas delati. Mladi smo, življenje vidimo jasno, hitro obsojamo napake. Črpati moramo iz tistega, kar je bilo storjeno in se učiti. In tudi če bodo napake, če bomo delali, bomo nekaj dosegli. DUŠAN DEVIĆ * Vhod v eno izmed paviljonskih stavb otroškega vrtca na Drski v Novem mestu Ulaz u jedan izmedju praviljona dječjega vrića na Drsci u Novom mestu. 1 SSifeS* 1 1; i m i I 1 *■ sr ii» i JI | '"“1 m i ii 1| M MM lij 1 M K» MpifL' IH X r V \ 1 ‘F“* Prizor iz nove stanovanjske soseske na Drski v Novem mestu Prizor iz novog stambenog naselja na Drsci u Novom mestu Informiranost mladih u udruženom radu — SO kao društveno politična organizacija pridaje veliku važnost i mjesto informiranosti mladih u udruženom radu. Pri torne se moramo upitati, što smo mladi učinili u OOUR da ne bi bili svjedoci slabe informiranosti o našim OOUR-ima. OOSSOS kao i druge društveno-po-litičke organizacije moraju aktivno sudjelovati na području informatike. U glasilu udruženog rada i na razglasnim daskama primjećujemo da sadržajno nije dovoljno prikazana problematika mladih. Suviše je poslovnih problema, izvještaja o izletima, športskih i kulturnih priredbi. Ne smije ni to izostati, ali gdje je problematika mladih? Neka nabrojim neke od tih problema, koji su naročito prijeki: — stanbeni problemi — obrazovanje uz rad — politika štipendiranja i kadrovanja Nije potrebno posebno isticati, da su sva ta pitanja odlučujuća u životu i radu mladih u udruženom radu. Kod toga se samo po sebi postavlja pitanje kako popraviti i poboljšati informatiku iz područja mladih. Mladog čovjeka moramo poticati, da se sam javlja i iznosi probleme iz svoje okoline, davati mu savjete i upute za dalnji rad na području informatike (razni seminari, literatura za mlade samoupravljače). Ako želimo postići dobre rezultate sa područja informatike o životu i radu te problemima mladih moramo uključiti u centre obavještenja i propagande što više mladih iz neposredne proizvodnje. Pokušati ću razjasniti rad mladih u protekle dvije godine, pa ne samo zbog toga, da se vidi što jesmo a što nismo uradili, nego i zbog toga da se na greškama i nedostacima učimo te ih uklonimo pri daljnem radu. Mladi moramo više pažnje posvetiti u radu na idejno-političkom području, što do sada nismo činili. Problemi nastupaju već i kod same organizacije rada, jer su neki članovi po školama, neki na gradilištima, a poteškoće nastupaju i iz samog mentaliteta pojedinaca smatrajući da poslije radnog vremena nemaju nikakovih obaveza do OUR-a. Uprkos tome dužni smo našem društvu u kojem živimo i radimo dati nešto više u želji, da dopri-nesemo k poboljšanju života i daljnjeg razvoja. U želji, da doprinesemo k poboljšanju života i razvoju našega društva, moramo pridonjeti i poboljšanju kao i rješavanju problema mladih radnika. Mladi moramo sudjelovati sa ostalim društveno-političkim organizacijama. Te organizacije nam žele pri našem radu pomoći ali ne i raditi umjesto nas. Mi mladi dobro vidimo sve što se oko nas dogadja, do svega imamo svoj kritički stav i znamo osudjivati greške. Pri svom radu moramo crpsti znanje iz već uradjenoga jer se i iz toga da mnogo što naučiti. Nije baš od velike bitne važnosti ako pri svojem radu učinimo i koju grešku, jer na greškama se učimo i ako se radi postižu se i rezultati rada. DUŠAN DERIĆ X. Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije Zveza socialistične mladine Slovenije je družbenopolitična organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike zveze komunistov Jugoslavije. Zveza socialistične mladine Slovenije je oblikovana in se razvija kot enotna socialistična fronta mlade generacije in vključuje mlade ljudi skupaj z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, predvsem s tistimi, ki zajemajo mladino po interesnih dejavnostih. Kot fronta je ZSMS organizator boja vseh naprednih socialističnih sil mladih za njihovo aktiviranje v smislu idej revolucije, socializma in samoupravljanja na čelu z delavskim razredom in zvezo komunistov. Naloga nas članov vodstva v ZSMS je, da razvijamo vse organizacijske možnosti tako, da vključujemo najširši del mladine, ki se je pripravljena boriti za naprednejše samoupravne socialistične cilje. Prav zaradi tega ZSMS ne sme biti samo politična organizacija, zaprta mladim za vso širino njihovih interesov, temveč moramo skozi njo mladi uveljavljati razne oblike povezovanja in uresničevanja samoupravno socialistično naravnanih interesov mladih ljudi znotraj osnovnih organizacij ZSMS. Zato moramo v ZSMS pritegniti tudi tisto mladino, ki ni za ožjo politično organizirano obliko delovanja, pač pa je pripravljena in željna vključevati se v najširše aktivnosti in dejavnosti, ki jih organizira in vodi OOZSMS v TOZD-u. V oktobru bo v Novi Gorici X. kongres ZSMS. Člani v TOZD gradbeni sektor Ljubljana smo že v tem obdobju razpravljali o kongresnem materialu. Tudi svoje pripombe na resolucijo kongresnega gradiva smo poslali predsedstvu OK ZSMS Moste—Polje. Na podlagi teh razprav smo lahko ocenili našo dejavnost do kongresa in istočasno kritično ocenili naše delo na nekaterih področjih. Osvežili smo naš akcijski program. Za nadaljnje uspešno delovanje potrebujemo večjo povezanost na ravni naše Delovne organizacije kot celote. Mnenja smo, da je skrajni čas za konstituiranje koordinacijskega sveta ZSMS v Delovni organizaciji. Koordinacijski svet je telo, ki povezuje delo OOZSMS, nikakor pa ni izvršilno telo. OOZSMS je nosilec vseh akcij, koordinacijski svet pa le usmerja delo in prek svojih komisij izvršuje konkretne skupne akcije. Delo posameznih komisij v OOZSMS ni zadovoljivo v preteklem obdobju. Eden od razlogov je terensko delo naših mladih, pa tudi nezadovoljiva angažiranost vodstva komisij. Obravnavali smo specifične probleme mladih ljudi v našem TOZD-u, kot so: izobraževanje ob delu, problemi štipendiranja, stanovanjska problematika, področje dohodkovnih odnosov, vključevanje mladih na vodilna dela in opra- vila ter položaj mladega človeka v naši temeljni organizaciji. V naši OOZSMS v TOZD gradbeni sektor Ljubljana je trenutno 86 mladincev (od tega dve mladinki) kar pomeni, da smo mlad kolektiv. Povpračna starost mladih je 21 let. Skrbeli bomo, da bomo v času kongresa in po kongresu naše naloge še bolj vestno opravljali in naloge, zapisane v statutu ZSMS in ostalih kongresnih dokumentih, vestno izvrševali v praksi. DUŠAN DEVIĆ X. Kongres Saveza socialističke omladine Slovenije zatorske sposobnosti i mogućnosti tako, da uključimo u borbu za napredne samoupravne socijalističke ciljeve sve one, koji se žele boriti. Zbog toga SSOS ne smije biti samo politička organizacija, koja je zatvorena omladini za sve druge njihove interese, nego moramo kroz našu organizaciju mladima omogućiti, da uveljave razne oblike povezivanja i ostvarenje samoupravno socijalističkih usmjerenih interesa mladih unutar OO SSOS. Zbog svega toga moramo u SSOS privući svu onu omladinu, koja nije za usko političko organiziranu djelatnost, nego je pripremljena raditi i uključiti se u najšire aktivnosti i djelatnosti koje vodi OO SSOS unutar OOUR-a. U Novoj Gorici će se u mjesecu listopadu održati X. kongres SSOS. Članovi naše OOUR grad. sektor Ljubljana su već raspravljali o materijalima kongresa. Poslali smo i svoje primjedbe na samo gradivo — resoluciju kongresa predsjedništvo OK SSOS Moste-Polje. Na osnovu te rasprave mogli smo ocjeniti i naš rad do kongresa i istovremeno kritički ocjenili naš rad na nekim područjima. Dopunili smo i naš akcijski program. Za daljnji rad potrebno je i povezivanje na nivoju naše radne organizacije kao cjeline. Svi smo istog mišljenja da je nužno potrebno organizirati koordinacijski savet SSOS u našoj radnoj organizaciji. Koordinacijski savet je organ, koji povezuje rad OO SSOS, a ne izvršni organ. OO SSOS je nosilac svih akcija, koordinacijski savet pa samo usmjerava rad in preko svojih komisija izvršava konkretne skupne akcije i zadatke. Rad pojedinih komisija u OO SSOS nije zadovoljavajući u prošlom periodu. Jedan od glavnih razloga za tu neaktivnost je terenski način rada u našoj radnoj organizaciji, a i isto tako nedovoljna angažiranost vodja pojedinih komisija. Medju ostalim obravnavali smo specifične probleme mladih u našoj OOUR kao na primjer: izvanredan studij, probleme stipandija, stanbene probleme, probleme s područja prihoda, uključa-vanju mladih na rukovodeće mjesta i zadatke kao i o položaju mladoga radnika u našoj OOUR. U našoj OOUR grad. sektor Ljubljana imamo trenutačno 86 omladinaca (od toga dvije omladinke) što nam jasno govori, da smo mlad kolektiv s prosječnom starošču mladih od 21 godine. Pobrinuti ćemo se, da u vrijeme samog i poslije kongresa sve naše zadatke zapisane u Statutu SSOS ili u gradivu kongresa savjestno obavimo i u praksi. DUŠAN DEVIĆ Savez socijalističke omladine Slovenije je družbeno—politička organizacija mladih, koji se bore za aktivnu ulogu omladine u izgradnji samoupravnog socijalističkog društva i za postizanje idejnopolitičkog i akcijskog jedinstva mlade generacije na osnovu programa in politike saveza komunista Jugoslavije. Savez socijalističke omladine Slovenije se razvija i formiran je kao jedinsvena socijalistička fronta mlde generacije i uključuje mlade ljude u društvene organizacije in društva, prije svega u ona, koja obuhvaćaju omladinu po njezinim interesnim djelatnostima. Kao fronta je SSOS organizator borbe svih naprednih socijalističkih sila omladine za njezino aktiviranje u smislu ideja revolucije, socijalizma i samoupravljanja na čelu sa radničkom klasom i savezom komunista. Zadaci nas, članova rukovodstva u SSOS su da razvijemo sve naše organi- p ■&F' ~ ”**• Novi most v Krški vasi, ki bo nadomestil starega lesenega brata bo vsak čas nared za promet (FOTO: G. Rovan) Novi most u Krški vasi, uskoro će zamjeniti svog drvenog brata. (FOTO: G. Rovan) Novi prostori za delavnice Transporta v Krškem, ki jih je zgradil TOZD Gradbeni sektor Krško (FOTO: G. Rovan) Nove prostorije za radionice Transporta u Krškom, koje je sagradio OOUR Gradbeni sektor Krško. (Foto: G. Rovan) Zdravstveni dom v Novem mestu raste S TOZD Gradbeni sektor Ljubljana smo se lani in predlani na Dolenjskem srečali v Straži pri Novem mestu pri gradnji silosa in stanovanjskih blokov, letos pa so naši Ljubljančani že v Novem mestu. Zagotovo bi sami raje delali na ljubljanskem območju, toda ker tam del ni, je treba vzeti delo tam, kjer se ponuja. Prevzeli so gradnjo novega Zdravstvenega doma v Novem mestu, obsežne stavbe, ki je dolenjski metropoli že dolgo več kot potrebna. Vodja gradbišča Milan Oražem, dipl. inž. gradb. je dan pred našim obiskom zbolel, zato je v njegovi odsotnosti na BILTENOVA radovedna vprašanja odgovarjal gradbeni tehnik Andrej Mužar, ki je ljubljansko gradnjo v Nove n me;tu predstavil takole: — Z izkopom gradbene jame je v maju letos začel TOZD SPO, junija letos pa smo dela prevzeli mi. Gre za obsežen objekt v katerem so na osnovni A trakt navezani še trakti B, C in D. Tlorisno ima celotna stavba malo podobnosti s križem, čeprav so trakti približno tako razporejeni. V stavbi bo v traktu A 1714 m2 neto površin, v traktu B 2751, v traktu C 1738 in v traktu D 1861 m2, skupaj v vsej stavbi 8065 m2 neto površin. Trakt A bo imel 4 nadstropja, ostali trije pa po 3. Trakt A je v stavbi zamišljen kot nosilni, z glavnim vhodom, dvigali in zakloniščem kot nekakšno jedro Zdravstvenega doma. Tu bodo stopnišča, sanitarije, dvigala in servisi in iz trakta A so prehodi v ostale tri trakte B, C In D, ki so navezani na to jedro. V traktu A bodo nameščene klimatske in prezračevalne naprave za objekt in hodnike ter čakalnice in sanitarije, ostali prostori pa bodo imeli naravno zračenje. V kletni etaži trakta A bodo: vhod za osebje, prostor za telefonsko centralo, smetarnica, razdelilna toplotna postaja, jaški za zrak, klimo naprave, akumulatorska postaja ter zaklonišče za 100 oseb z vso opremo in zasilnimi izhodi. V pritličju bo glavni vhod v veliko vežo z informativnim centrom, garderobami, prostori za glavno medicinsko sestro, stopnišči in dvigali. V prvem, drugem in tretjem nadstropju bodo stopnišča, sanitarije in raznii servisi v katerih bo razmeščeno pomožno medicinsko osebje, ter sejna dvorana. V 4. nadstropju bodo: strojnice za dvigala, prostori za kompresorje in na strehi trije ventilatorji za prezračevalne jaške. V traktu B bodo v kleti ordinacije, čakalnice, telefonska centrala, diagno- stični laboratori, biokemični laboratorij in prostori za sterilizacijo. V 1. nadstropju bodo prostori za pneumoftizio-logijo, za inhalacije, EKG, RTG, fluoro-graf, prostor za testiranje za alergičnost, prostori za kartoteke ter shrambe za filme in slike. V 2. nadstropju bo 5 splošnih zobozdravstvenih ordinacij, prostor za kartotečno sestro, za oralno kirurgijo, prostori za šolsko zobozdravstvo, prostor za študijske modele in demonstracijo modelov. V 3. nadstropju bodo pisarniški prostori. Trakt C je na severni strani povezan s traktom A s hodnikom. V kleti bodo garaže za sanitetna vozila, skladišča in sobe za voznike. V pritličju bo domoval šolski dispanzer s čakalnicami, kartotekami, ordinacijami za bolne in ordinacijami za zdrave otroke, tam pa bodo prostori za specialiste: psihologe in logopede. V 1. nadstropju bodo prostori za ginekologijo s čakalnicami, ordinacijami in kartotekami. V 2. nadstropju bodo 4 kompleti zobnih ordinacij, zobna tehnika, zobotehnični laboratorij, spajkanje in specialni zobni laboratorij. V 3. nadstropju bodo pisarne. Trakt D bo na vzhodni strani s hodnikom povezan s traktom A. V kleti bodo prostori za fizioterapijo, sprejemna pisarna, soba terapevta, sanitarije, v drugem delu kleti pa bodo prostori za arhiv in za čistilni servis za vse trakte. V pritličju bodo ločeno s posebnim vhodom ordinacije in čakalnice za zdrave in bolne predšolske otroke, kartotečna sestra, ter sanitarije in čajna kuhinja za otroke in starše. V 1. nadstropju bo nameščena medicina dela v 4 ordinacijah s čakalnico, s kartotečno sobo, sestrsko sobo in sanitarijami. V 2. nadstropju bo domoval dermatovenerološki dispanzer z ordinacijami, čakalnicami, laboratorijem, in sanitarijami, v drugi polovici nadstropja pa bodo prostori za patronažno službo. V 3. nadstropju bodo pisarniški prostori za upravo Zdravstvenega doma. Celotna stavba bo betonskoskeletna s stebri 30 x 30 cm, vmes pa bodo po nadstropjih 12-cm armiranobetonske plošče. Parapeti na stavbi bodo armiranobetonski s pripravo za montažo poli-esterskih elementov. Zunanje stene bodo pozidane z opečnimi votlaki, enako predelne stene. Pri zemeljskih delih so povzročale veliko težav skale samice. TOZD SPO je opravil izkop gradbene jame, mi pa smo nadaljevali z izkopom za zaklonišče in za točkovne temelje. Po opravljenem betoniranju stebrov na traktu B in polaganju vodovoda, nadaljujemo s ploščo, na traktu C so točkovni temelji končani, nadaljujemo pa s temeljnimi vezmi ter s polaganjem in zasipanjem kanalizacije. Trakt A je težji, ker je na njem več kinet, v tem traktu pa so vse komunalne naprave in še povrhu zaklonišče, na traktu D pa je doslej narejenega najmanj. Pri delu uporabljamo dva žerjava Xy—1266 in 2 kompresorja. Potrebne stroje si sposojamo sproti bodisi iz Ljubljane bodisi pri TOZD SPO, kjer jih je pač laže dobiti. Na gradbišču imamo svojo betonarno z zmogljivostjo 9 m3 betona na uro. Delavcev je povprečno 60 do 70, med njimi 1 gradbeni inženir, 1 obračunski tehnik in 2 delovodji, kvalifikacijski sestav ostalih pa se nenehno spreminja v skladu s potrebami. Delavci stanujejo nekaj pri nekdanji steklarni v Bršlinu, nekaj v lesenjačah v Prečni in v Straži, postavili pa smo tudi 2 stanovanjski lesenjači ob gradbišču upokojenskega doma v Šmihelu. Hrano vozimo iz PIONIRJEVE menze v Bršlinu in sicer toplo malico, kosilo in večerjo. Delavci so se disciplinirano naselili in tudi običajne začetne pripombe čez hrano so že za nami. Stavbo moramo predati zgotovljeno naročniku av gusta prihodnje leto. Roke gradnje po operativnem planu za zdaj lovimo. Od naročnika smo pravočasno dobili ves komplet načrtov in s te strani ni zadreg. Izgradnja Doma zdravlja u Novom mestu OOUR Gradbeni sektor Ljubljana je več gradila lani i predlani silos i stanbe-ne blokove u Straži na Dolenskoj, ove godine pa u Novom mestu gradi Dom zdravlja. Uvjereni smo, da bi radje gradili na području Ljubljane, ali nažalost tamo nema posla, pa ga moraju prihvatiti tamo gdje je. Kako smo već spomenuli grade nam prepotreban Dom zdravlja. Vodja gradilišta Milan Oražem, dipl. ing. je bio odsutan zbog bolesti, zato smo se u njegovoj odsutnosti pozanimali sve u vezi sa gradnjom kod druga Andreja Mužara, gradbenog tehnika. On je odgovarao na BILTENOVA radoznala pitanja i rekao: Sa iskopom same jame započela je OOUR SPO u mjesecu maju, a mjeseca junija započeli smo mi sa radom. To je jedan veoma obiman objekat kojemu će se na osnovnom ili A traktu nadovezati traktovi B, C i D. U tlorisu nema objekat oblike križa iako su traktovi približno tako rasporedjeni. U zgradi A trakta netto površine 1714 m2, u B traktu netto površine 2751 m2, u C traktu netto površine 1738 m2 i u D traktu netto površine 1861 m2, odnosno sve zajedno 8065 m2. Glavni trakt A imati će 4 kata, a ostala tri trakta samo 3 kata. (Nastavek na slij. str.) Ker je zaradi tesnega prostora na gradbišču Zdravstvenega doma v Novem mestu onemogočen dostop kamijonom, prenašajo odkopan material iz gradbene jame s žerjavom Zbog skučenosti na gradilišću Doma zdravlja pristup kamionima nije moguć pa prenose iskopanu zemlju kranom. (dizalicom) (Nastavak sa prij. str.) Trakt A je u cjelokupnoj zgradi mišljen kao osnovni, sa glavnim ulazom, liftovima i skloništem kao jezgra Doma zdravlja. Tu će još biti stubište, sanitarije, liftovi i razni servisi in prijelazi za ostale traktove, koji su nadovezani na tu jezgru. U traktu A biti će smještene klimatske sprave, sprave za zračenje za sanitarije, čekaonice i hodnike, dočim ostale prostorije imati će prirodno zračenje. U podrumu trakta A smješten je ulaz za osoblje, telefonska centrala, smetište, toplovodna razdjelna stanica, okna za zrak, klimatske naprave, akumulatorska stanica i sklonište za 100 lica sa svom potrebnom opremom i izlazom u slučaju nužde. U prizemlju biti će glavni ulaz u hali sa informativnim centrom, garderobe, prostorija za glavnu medicinsku sestru, stubište i liftovi. U prvom, drugom i trećem katu biti će stubište, sanitarije i razni servisi u kojima će biti smješteno pomoćno osoblje i dvorana za sjednice. U četvrtom katu biti će strojarnica za liftove, prostorije za kompresore i na krovu tri ventilatora za okna za zračenje. U traktu B biti će u podrumu smešte-ne ordinacije, čekaonice, telefonska centrala, dijagnostički laboratorij, biokemički laboratorij kao i prostorije za sterilizaciju. U 1. katu biti će prostorije za pneumoftiziologiju, za inhalaciju, EKG, RTG, fluorograf, prostorija za testiranje alergičnosti, prostorije za kartoteku i spremnica za filmove i slike. U 2. katu biti će 5 zubarskih ordinacija, prostorija za kartoteku, prostorija za oralnu kirurgiju, prostorije za školsku zubarsku ordinaciju, prostorije za modele potrebe za proučavanje kao i za modele potrebne za demonstraciju. U 3. katu biti će kancelarije. Trakt C nalazi se na sjevernoj strani i povezan je hodnikom sa traktom A. U podrumu nalaziti će se garaže za sanitetna vozila, skladište i soba za vozače. U prizemlju imati će svoje prostorije školski dispanzer s čekaonicama, kartotekama, ordinacijom za bolesnu i zdravu djecu, prostorije za specijaliste: logopede i psihologe. U 1. katu biti će ginekološke ordinacije sa čekaonicama i kartotekama. U 2. katu nalaziti će se 4 kompleta zubnih ordinacija sa kartotekama, zubotehničkim laboratorijem, zubarskom tehnikom, za lemljenje kao i specijalni zubarski laboratorij. U 3. katu biti će kancelarije. Trakt D nalazi se na istočnoj strani i hodnikom je povezan sa traktom A. U podrumu nalaziti će se prostorije za fizioterapiju, prijemna kancelarija, soba fizioterapeuta, sanitarije, a u drugom djelu podruma biti će arhiv i servis za čiščenje za vse traktove. U prizemlju nalaziti će se ordinacije za predškolsku djecu sa posebnim ulazom za zdravu i bolesnu djecu, soba za kartoteku, sanitarije i čajnu kuhinju za djecu i roditelje. U 1. katu smjestiti će se medicina rada u 4 ordinacije sa čekaonicama, kartotečnom sobom, sobom za medicinsku sestru i sanitarije. U 2. katu dobiti će svoje prostorije dermatovene-rološki dispanzer sa ordinacijama, čekaonicama, laboratorijem, sanitari-jama, a u drugom djelu kata biti će smještene prostorije skrbstvene službe. U 3. katu nalaziti će se kancelarije Uprave Doma Zdravlja. Cjela zgrada biti će sagradjena iz betonkog skeleta sa stupovima 30x30 cm, izmedju će po katovima biti 12 cm armiranobetonske ploče. Parapeti na zgradi biti će armiranobetonski sa napravama za montažu poliesterskih elemenata. Vanjski zidovi biti će zidani ciglom, a isto tako i svi pregradni zidovi. Kod zemljanih radova zadevale su velike poteškoće pojedine stijene. OOUR SPO je izvršio iskop jame, a mi smo nastavili sa iskopavanjem za sklonište i temelje samce. Po završenom betoniranju stupova trakta B i polaganju vodovoda nastavljamo sa pločom, na traktu C su temelji samci završeni i nastavljamo sa temeljnim povezom i zasipavanjem kanalizacije. Trakt A je teži, jer je tamo više kineta, osim toga tu su i sve komunalne sprave i sklonište, na traktu D do sada je učinjeno najmanje. Pri radu nam pomažu dva krana Xy—1266 i 2 kompresora. Sve potrebne strojeve dobivamo iz Ljubljane ili si ih posudimo kod OOUR SPO, ovisno od toga gdje ih je laške dobiti. Na gradilištu imamo i svoju betonaru kapaciteta 9 m3 betona na sat. Na gradilištu je približno 60 do 70 radnika, od toga 1 gradjevinski inženjer, 1 obračunski tehnik i 2 predradnika, kvalifikacijski sastav ostalih radnika mjenje se po potrebi. Radnici stanuju u nekadašnjoj staklani u Bršljinu, barakama u Prečni i Straži, postavili smo i 2 barake pokraj gradilišta doma umirovljenika u Šmihelu. Hranu vozimo iz Pionirove menze u Bršljinu i to od južine do ručka i večere. Radnici su se naselili po barakama i prigovori na račun hrane su već prestali. Privikli su se na sve. Zgradu moramo izručiti naručiocu avgusta mjeseca sljedeće godine. Sve rokove gradnje do sada hvatamo. Od naručioca smo dobili sve potrebne nacrte i sa te strane neće biti prepreka. Zopet stanovanjska gradnja Krško postaja eno samo veliko gradbišče. Objekti rastejo kot gobe po dežju. In na večini teh gradbišč srečujemo rumene Pionirjeve uniforme, ki pod žerjavi gradijo lepše, sodobnejše mesto. Krško, ki je lani praznovalo 500 letnico, se bo prav kmalu pomladilo vsaj za sto let. Množici objektov, ki so jih že postavili gradbinci ,z gradbenega sektorja v Krškem, se bo kmalu priključila še stanovanjska soseska Spodnji Grič. Delovišče Spodnji Grič je trenutno največje v Krškem, ko t je povedal vodja gradbišča, Kuševič Zlatko, izkušen gradbeni delavec, ki je sodeloval že pri celi vrsti gradbenih objektov. Stanovanjsko sosesko gradimo po projektih, izdelanih v Projektivnem biroju Sava, za naročnika Samoupravna stanovanjska skupnost Krško, njena in vest icijska vrednost pa znaša 89,455.496 dinarjev. Sose.ko sestavlja sedem blokov P+4, s skupno kotlarno (ta ima zmogljivost 1,600.000 Kkal/h in se nahaja v enem od blokov) ter zakloniščem, ki bo služilo za garaže. V bližnji prihodnosti nameravajo tu postaviti še tr stanovanjske bloke- istega tipa. S pripravljalnimi deli so pri koncu. Sedaj potekajo dela istočasno na treh objektih. Zemeljska dela so opravili v glavnem z nakladačem Catterpiler ter z bagrom RH 4. Za betoniranje temeljev in kleti uporabljajo hidromontažni žerjav Dota.ne, kasneje pa namer-vajo postaviti še tr’ žerjave in sicer dva x 1266 y, ter enega LM 45. Delovni dan traja 10 ur in za sedaj nimajo nobenih težav. Tiste pri izkopu, ki so nastale zaradi slabega vremena, pa so že uspešno prebrodili. Stanovanjski bloki bodo grajeni z monolitnim armiranim betonom v gladkem opažu. Tu bodo tudi prvič uporabili opaže, ki jih proizvaja Gradnja mont Mali Idjoš. S temi opaži bodo opažili 28.000 m2 površine, za strope pa bodo uporabili 14.000 m2 omnia plošč, ki jih izdeluje IGM Sava. Porabljenih bo 7.100 m3 betona ter 450 ton železa. Trenutno dela na gradbišču 60 ljudi. Vreme jim je naklonjeno in če bo tudi vnaprej tako, lahko upamo, da bodo 20. novembra prihodnje leto novi stanovalci že imeli ključe novih stanovanj. S tem pa bo Pionir zopet pridobil priznanje, ki ga uživa med gradbenimi podjetji po širni Jugoslaviji. G. R. •• V Sloveniji so za pripravo in izvedbo akcij mladinskih delovnih brigad porabili ietos 20 milijonov dinarjev, vrednost vseh del pa znaša nekaj nad 40 milijonov dinarjev. •• U Sloveniji su za pripreme i samo izvodjenje omladinskih radnih acija uložili ove godine 20 milijuna dinara, vrijednost svih izvršenih radova iznosi preko 40 milijuna dinara. Ponovo stanbena izgradnja Krško je postalo jedno veliko gradilište. Novi objekti rastu kao vrganji poslije kiše. Na večini gradilišta susrećemo žute uniforme radnika SGP Pionir, koji ispod kranova grade ljepši, savremeniji grad. Krško je prošle godine slavijo svoju 500 godišnjicu ali sa izgradnjom novih objekata pomladiti će se bar za sto godina. Množini objekata koje su već postavili i sagradili gradjevinski radnici iz OOUR Gradbeni sektor Krško uskoro će se pridružiti i nova stanbena zajednica Spodnji Grič. Gradilište Spodnji Grič je trenutačno najveće gradilište u Krškome, kako nam je rekao vodja gradilišta drug Kučević Zlatko, iskusan gradjevinski radnik, koji je radio na mnogim gradjevinskim objektima. Stanbenu zajednicu grade na temelju nacrta iz-radjenih u Projektivnom biroju Sava, po narudžbi Samoupravne stanbene zajednice Krško, njena investicijska vrijednost iznosi 89.455.496,00 din. Zajednicu sastavljaju sedam blokova P 74, sa zajedničkom kotlovnicom (kapacitet kotlovnice je 1.600.000 kal/h i nalazi se u jednom od stanbenih blokova) i skloništem, koje će sada služiti kao garaže. U bliskoj budućnosti namjeravaju tu blizu sagraditi još tri stanbena bloka istog tipa. Pripremni radovi privode se kraju. Sada teku radovi istovremeno na tri mjesta. Zemljani radovi su obavljeni uglavnom sa nakladačem Catterpiler i sa bagerom RH 4. Za betoniranje temelja i podruma upotrebljavaju hidromontažev kran Pontaine, kasnije još misle postaviti tri krana i to dva x 1266 i jednog LM 45. Radni dan traje 10 sati i za sada nemaju nikakovih poteškoća. Imali su poteškoća kod samog iskopa ali tome je bilo krivo slabo vrijeme. Stanbeni blokovi gradjeni su od monolitnog armiranog betona u glatkoj oplati. Tu će se i prvi puta upotrijebiti oplate, proizvedene u Gradnji mont Mali Idjoš. Sa tim oplatama oplatiti če 28.000 m2 površine, a za plafone upotrijebiti će 14.000 m2 omnia ploča, koje proizvodi IGM Sava. Upotrebljeno će biti 7.100 m3 betona i 450 tona željeza. Za sada na gradilištu radi 60 ljudi. Za sada im je vrijeme sklono i ako će tako ostati možemo se nadati, da će 20. studenog slijedeće godine novi stanrai već imati ključeve stanova u svojim rukama. Sa time će si SGP Pionir priboriti još jedno priznanje za ugled, koji uživa diljem Jugoslavije. G. R. •• V zadnjih 30 letih je sodelovalo v raznih mladinskih akcijah v Jugoslaviji več kot 2 milijona mladih. Svojemu ljudstvu so dali nad 80 milijonov delovnih dni, vsak deseti Jugoslovan pa je tako ali drugače sodeloval v tej zgodovinsko pomembni brigadirksi „armadi". •• U zadnjih 30 godina sudjelovalo je u raznim omladinskim akcijama u Jugoslaviji više od 2 milijuna omladinaca. Svojemu narodu dali su preko 80 milijuna radnih dana, svaki deseti Jugosloven je na ovaj ili onaj način sudjelovao u toj povijesno značajnoj „vojsci". Ker je teren kamnit ne gre pri gradnji zdravstvenega doma v Novem mestu brez pomoći kompresorjev Pošto je zemljište na kojem se gradi nov Dom zdravlja u Novom mestu kamenito potrebna je pomoć kompresora. Pomagajmo jim v pravičnem boju Aprila letos je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pozvalo vse sindikalne in delovne organizacije v SR Sloveniji, da se po svojih možnostih odzovejo akciji solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji na jugu Afrike in Palestine, ki prav v tem trenutku bijejo odločilni boj za svobodo in neodvisnost. Imperialistične in kolonialistične sile poskušajo z vsemi silami in najbolj brutalnimi sredstvi preprečiti širjenje narodnoosvobodilne borbe in se pri tem poslužujejo že znanih metod zastraševanja in ubijanja civilnega prebivalstva. Vsak dan več Ker je pomoč učinkovita le takrat, če je takojšnja in dobro organizirana, prosimo, da po svojih možnostih prispeva v akciji solidarnosti tudi vaš delovni kolektiv, predvsem s tistimi proizvodi, ki so bili aprila navedeni v posebni listi in objavljeni v 15. številki Delavske enotnosti, z dne 22. IV. 1978. Ko se odločite v vašem kolektivu za sodelovanje v akciji solidarnosti, sporočite to odločitev na odbor za mednarodno dejavnost republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, telefon 061 316—527, oziroma določene proizvode dostavite v Javna skladišča, Šmartinska 152 na naslov: Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in na-rodnosovobodilnim gibanjem pri Predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Predsednik odbora: ANDREJ ŠKERLA VAJ l.r. Predsednik koordinacijskega odbora: JOŽE BOŽIČ I. r. pruže konkretnu pomoč narodno-oslobodilačkim borbama na jugu Afrike i u Palestini, da bi se narodi tih država rješili jarma kolonijalizma, okupatora i ugnjetavanja te tako postale slobodne i nezavisne. Zbog toga što je pomoć samo tada efikasna, kada je pružena brzo i dobro organizirano, molim i vašu radnu organizaciju, da po svojim mogućnostima da svoj prilog u proizvodima, koji su bili aprila mjeseca navedeni u posebnom popisu i objavljeni u 15. broju Delavske enotnosti (Radničko jedinstvo) 22. 4. 1978. Kada se odlučite za učest-v ovan je u toj akciji solidarnosti, javite svoju odluku: Odboru za medjunarodnu djelatnost republič-j kog saveta Saveza sindikata Slove-j nije, telefon (061) 316—527,| odnosno proizvode dostavite u Javna skladišta, Šmartinska 152, Ljubljana na adresu: Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri Predsedstvu repu- CUPUTSTVO ZA ^ USKLADIŠTA VANJE PROIZVODA Robu je treba dovesti na adresu: JAVNA SKLADIŠČA Šmartinska 152 TOZD pretovor LJUBLJANA Vozači kamiona javite se kod drugarice Mire Sablič,u komer-cijali, da vam odredi mjesto, gdje ćete istovariti robu. Javite se od 7. — 13. sati. Sa sabom morate imati svu potrebnu dokumentaciju o vrsti proizvoda i njihovoj težini. Proizvodi moraju biti originalno zapakovani u kartonskim kutijama ili u drvenim sanducima. bliške konference SZDL Slovenije. Predsjednik odbora: ANDREJ ŠKERLAVAJ I. r. Predsjednik koordinacijskog odbora: JOŽE BOŽIČ I. r. (NAVODILO ^ ZA USKLADISČE NJE BLAGA Blago je treba pripeljati na naslov: „JAVNA SKLADIŠČA" Šmartinska 152 TOZD pretovor Šoferji tovornjakov se naj javijo pri tovarišici Miri SA-BLIČ v komerciali — avla, da bodo dobili lokacijo, kjer odložijo tovor (med 7. — 13. uro). S seboj naj imajo dokumente o vrsti blaga in teži tovora. Blago mora biti originalno zapakirano v kartonih ali lesenih zabojih. V__________________________J beguncev prihaja iz Namibije v Angolo. Podobna je situacija na rodezijsko-zambijski in rodezijsko-mozambiški meji. Dnevno smo priča pokolom Palestincev Izraelu in na okupiranih arabskih ozemljih. V taki situaciji je solidarnost vsega naprednega človeštva vse bolj potrebna. V akcije solidarnosti smo se z globoko privrženostjo vključili tudi narodi in narodnosti Jugoslavije. Ministrska konferenca neuvrščenih držav v Beogradu in govor tovariša Tita udeležencem te konference sta ponovno pozvala vse napredne sile sveta, da okrepijo napore in- konkretno pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem na jugu Afrike in v Palestini, da bi se njihova ljudstva čimprej otresla kolonializma in okupatorjev ter zatiranja, da bi postala svobodna in neodvisna. Pomozimo jim u pravednoj borbi Ove godine, u aprilu mjesecu, je predsjedništvo republičkog saveta saveza sindikata Slovenije pozvalo sve sindikalne i radne organizacije u SRS, da se po svojim mogućnostima odazovu akciji solidarnosti sa narodnooslobodilačkim pokretima na jugu Afrike i u Palestini, koji baš sada vode odlučujuću bitku za slobodu i nezavistnost. Imperijalis-tićke i kolonijalističke sile pokušavaju svim mogućim sredstvima spriječiti širenje narodnooslobodilačke borbe i pri tome se služe najbrutalnijih sredstava, metodama zaplaši-vanja i ubijanja civilnog stanovništva. Svaki dan sve više bjegunaca dolazi iz Namibije u Angolu. Slična je situacija i na rodezijsko-zam-bijskoj i rodezijsko-mozambičkoj granici. Isto tako smo danonoćno svjedoci pokolja Palestinaca u Izraelu i na okupiranim arapskim područjima. U takvoj situaciji je solidarnost svoga naprednoga čovječanstva neophodno potrebna. U tu akciju solidarnosti smo se svim žarom uključili narodi in narodnosti Jugoslavije. Konferencija ministara neuvrštenih država u Beogradu te govor druga Tita učesnicima konferencije ponovno su pozvali sve napredne sile svijeta, da učvrste napore i Paviljonske zgradbe novega otroškega vrtca na Drski Paviljonske zgrade dječjeg vrtića na Drsci Pogled na novo, sodobno postajo Milice v Krškem (FOTO: G. Rovan) Pogled na novu, suvremenu zgradu stanice milicije u Krškom. (FOTO: G. Rovan) živa kronikam RADNI ODNOS SU OTPOČELI: IZ JNA SU SE VRATILI: V času od 1. 9. do 27. 9. 1978 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: IZ JLA SO SE VRNILI: KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJE- XI: DSSS: Vidljinovič Ervin gradbeni tehnik, Ravbar Radoslav inštruktor učencev PB: Jožef Janko gradb. tehnik DELOVNO RAZMERJE SO SKLENI- kL DSSS: Hrnjak Niko oec., Bančič Antonija administrator, Hlača Lidija ekonom, tehnik, Beg Zdenka material, knjigovodja, Koračin Silva ekonom, tehnik, Vertuš Ljubica finančni referent, Kaplan Stanislav laborant LO: Čečelič Franc delavec, Rudman Janez delavec, Luzar Mihael delavec, SPO: Radulovič Slavko voznik, Krevs Rafael referent za sam. in kadr. zadeve, Jakelj Anica likvidator — blagajnik MKO: Zoran Janez avtoklepar, Ška-lonja Zoran avtomehanik, Selak Peter obrat, električar, Cimprič Slavko obrat, električar, Kastelic Janez delavec, Rajkovič Dragan avtomehanik. Kotnik Srečko delavec, Bukovec Peter avto-ključavničar, Smrekar Janez avtomehanik, Opara Janez delavec PB Ljubljana: Končar Dušan dipl. ing. TOZD TOGREL: Kežman Mihael gr. ing., Zorko Miroslav gr. ing. Kralj Franc strojni ključavničar iz TOZD MKO, Urbič Henrik avtoklepar iz TOZD MKO V JLA SO ODŠLI: Kovačevič Hasan avtomehanik iz TOZD MKO, Dolinar Leopold avtomehanik iz TOZD MKO, Progar Jože avtomehanik iz TOZD MKO, NOvak Franc avtomehanik iz TOZD MKO, Janežič Slavko gradbeni tehnik iz TOZD TOGREL V POKOJ SO ODŠLI: Pavlič Jože delovodja iz TOZD SPO, Renuša Stanislav telefonist iz DSSS Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA pa, da bi jim kadrovski rok čim prej minil. U vremenu od 1.9. do 27. 9. došlo je do slijedećih kadrovskih promjena: KAO PRIPRAVNICI BILU SU PRIMLJENI: DSSS: Vidljinovič Ervin gradj. tehničar, Ravbar Radoslav instruktor učenika, PB: Jožef Janko gradj. tehničar. DSSS: Hrnjak Niko oec., Bančič Antonija administrator, Hlača Lidija ekonom, tehničar. Beg Zdenka material. knjigovodža, Koračin Silva ekonom. tehničar, Vertuš Ljubica finan-sijski referent. Kaplan Stanislav laborant, LO: Čečelič Franc radnik, Rudman Janez radnik, Luzar Mihael radnik, SPO: Radulovič Slavko vozač, Krevs Rafael ref. za samoupr. i kadr, pitanja, Jakelj Anica likvidator-blagaj-nik, MKO: Zoran Janez avtolimar, Ška-lonja Zoran avtomehaničar, Selak Peter obrat, elektr., Kastelic Janez radnik, Cimprič Slavko obrat, elektr., Rajkovič Dragan avtomehaničar. Kotnik Srečko radnik, Bukovec Peter avtobravar, Smrekar Janez avtomehaničar, Opara Janez radnik, PB Ljubljana: Končar Dušan dipl.ing., TOZD TOGREL: Kežman Mihael gr.ing., Zorko Miroslav gr. ing.. Kralj Franc strojobravar iz TOZD NKO, Urbič Henrik avtolimar iz TOZD MKO, U JNA SU OTIŠLI: Kovačevič Hasan avtomehaničar iz TOZD MKO, Dolinar Leopold avtomehaničar iz TOZD MKO, Progar Jože avtomehaničar iz TOZD MKO, Novak Franc avtomehaničar iz TOZD MKO, Janežič Slavko gradj. tehničar iz TOZD TOGREL. UMIROVILI SU SE: Pavlič Jože delovodža iz TOZD SPO, Renuša Stanislav telefonista iz DSSS. Na novo primljenima i onima, što stu se vratili iz JNA, želimo, da bi se kod nas dobro osjećali te puno radnih uspjeha, onima što su otišli u JNA, da bi jim kadrovski rok što prije prešao. Gradnja TOGRELOVE ločne montažne dvorane (FOTO: G. Rovan) Gradnja TOGRELLOVE lukovno montažne dvorane (FOTO: G. Rovan) BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto, izhaja vsak mesec na drugi petek v nakladi 4.500 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, namestnica odgovornega urednika je Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora pa so: Zdenko Gradečki, Peter Bračko, Pavle Holozan in Ivan Markovič. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. Bilten je glasilo kolektiva OUR SGP PIONIR Novo mesto. Izlazi svakog drugog petka u mjesecu u nakladi od 4.500 primeraka. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, zamjenica odgovornog urednika Katjuša Borsan, članovi uredničkog odbora su: Zdenko Gradečki, Peter Bračko, Pavle Holozan i Ivan Markovič. Adresa uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Tekstovi, filmovi i prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK, Novo mesto. Nova poslovno-stanbena zgrada u Krškom.