162. številkah ---ž-*-.— :" ; t .Bdimo.t"- lihija itkrd ia 4aa. ruo« aadelt t« pruiiiOT, ob 4. ori jtvečer. Vartiilia ibaI« : cm celo leto........?A kioa sa psi leta ••••••••• lt „ s« .nt leta ........ ( , im •« ........ > kroal « ft«n« oiroČtiiii M a?m* *• Mit. _ 0 to a ramah v Trato te prodajajo po-i lievilke po C etotink (3 nič.-; vvaa Tr ti pa po 8 stotink <4 avč.i Telefon itv. 870. Trst, v soboto 19 julija 1902. Tečaj XXVII Grlagilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T etiMiti Je ■•em doznal, da se je »Rdeči prapor« v svoji številki od dne 11. t. m. zagnal v tržaške slovenske poslance io posebno proti moji osebi, eeš, da so slov. poslanci z mano vred nasprotniki volilne reforme. Pre?krl>el sem ei dotično Številko »Rdečega prapora». v isateri sem res našel članek, ki je vreden, da se ga ponatisne in ki se glasi doslovno tako-le : »V Tržzškim deželnim zboru se je v četrtek .'i 7. razpravljalo o spremembi volilnega reda. Kot prvi Jgovornik je dobil besedo slovenski poslanec Dr. Gregorin, kateri je proti temu da se vladi predstavi sestavljeno sprememlK) volilnega reda, z izgovorom, da ne dobi sankcije da vlada ne bode sprejela spremembo kakor ni sprejela leta 1898. predlog za splošno enako direktno volilno pravico. Govornik trdi da predlog ne odgovarja Jj. 4. državnega zakona 21. decembra 1*»67. štev. 142. ki se glasi da imajo voli no pravico vsi oni ki plačujejo direktni davek, meni da volilci naj bodo oni ki plačujem osebni davek. V - i slovenski |>os!anci znhtevajo pomno-žitev nbčiosk. sveta za okolico. * * * Slovenska gospoda se je vendar enkrat odkritosrčna pokazala, kakoršna da je, sedaj mislimo bodete zaman pisali o ljubezni do delavstva. Kaj je vendar tisto čenčanje o enakopravnosti ? i. t. d. No ako jih imenujemo 1'razerje se nismo motili, sedaj jim bo-demo pridodali se starokopitarji. Nam je dobro znano zakaj da so proti volilni re-fjrmi. Delavstvo si bode že samo pomagalo kadar bode čas bodi si za izobrazbo ali za dosego drugih svojih pravic. Toraj tudi v Trstu so se pokazali si. »/,f,'t svoje starosti. To načelo te volilne reforme izgleda na prvi pogled kakor jako demokratično, kateri značaj pa zgubi takoj, ako se pomisli, da je dr. Venezian jako zvito predlož.l še drugo načelo : da se imajo namreč vsi občinski zastopniki oziroma poslanci mesta in okolice voliti skupaj, t. j. na eno listo. S tem bi dosegla »progressova« stranka, da bi jej pripali vsi mandati ter da bi se znebila ne le vseh slovenskih, ampak tudi vsakega socialističnega zastopnika. Volitve v V. kuriji za državni zbor nam to jasno dokazujejo. Na teh volitvah zmagali so predzadnjikrat »pro-gressovci« že o prvi volitvi, a zadnjikrat z večino 10.00U glasov proti 8000 slovenskih glasom v ožji volitvi, od katere so bili izključeni ravno socijalisti, ker niso dosegli zadostnega števila glasov, da hi prišel njihov kandidat v ožjo volitev. Ravno tako bi na občinskih volitvah z istimi volilci imeli »progressovci« na podlagi volilnega reda, predlaganega leta 1898, vse poslance, in to ukljab neveliki večini, dočim bi znatna slovenska manjšina ne imela nobenega zastopnika, še manje pa seveda socialistična manjšina ! Volilna reforma od leta 1898. bila bi pravčna in vsprejemljiva le tedaj, ako bi se vršile volitve na podlagi obče volilne pravice po mestnih in okoličanskih okrajih, v katerem slučaju bi bilo mogoče priti do večine v mnogih okrajih Slovencem in socijalistom, kar so nam dokazale zadnje državnozborske volitve. Seveda je bila vlada, katera stoji na stališču zastopanja interesov in katera noče še zlomiti s£ staro tradicijo, proti takemu demokratiziranju volilne pravice ter se je izjavila proti volilni reformi, kakor jo je predlagal Venezian leta 1898., kakor bi se bila izjavila tudi proti volilni reformi na podlagi obče volilne pravice, izvrševane po okrajih. S tem faktorjem mora trezen politik računati ter Bkušati v okvirju, postavljenem od vlade, doseči vse ono, kar se da doseči, da se kolikor mogoče približa obči volilni pravici. In to smo storili slovenski poslanci se svojim nastopom proti volilni reformi, predlagani v letošnjem zasedaaju tržaškega deželnega zbora. Volilna reforma, kakor jo je letos predlagal v drugo g. Venezian, je taka, kakorje i bilo že dokazano v različnih člankih »Edinosti«, da ne bi prišel v tržaški mestni svet odnosno deželni zbor nobeden socijalist, da bi si zagotovili »progressovci« zmago v štirih mestnih razredih, dočim bi se okoličanski Slovenci morali boriti za odkazanih jim 7 mandatov, kakor so se morali do sedaj boriti za 6 mandatov. Letos predlagana volilna reforma namreč ne le da je vzdržala v prvih treh razredih vse dosedanje privilegirane velilce, ampak je se v 3. (prejšnjem 4.) razredu za posestnike določila minimum cenzusa v znesku 20 K, vsled česar bi v mestu, posebno pa v okolici, odpalo veliko število volilcev, malih posestnikov, ki so po svojem mišljenju demokratični in ki so kolikor toliko pristopni socijalističnim idejam. Proti temu sem se uprl ter zahteval, naj kakor prej ostanejo volilci v 3. razredu (prei'.ojem 4. razredu) vsi posestniki, ki plačujejo kakoršen si bodi davek. Vrhu tega sem zahteval, da se one, ki plačujejo pri-dobninski davek, porazdeli po visokosti davka : v vse tri razrede, s čemer bi se doseglo, da bi večji davkoplačevalci prišli v prvi in drugi razred, tako, da ne bi vplivali na nižje davkoplačevalce, kateri bi ostali v 3. razredu — in kateri so istotako bolj demokratični in kolikor toliko pristopni socijalističnim idejam. Glavna moja zahteva paje bila, da s e v 1., 2. in 3. razredu da volilna pravica vsem onim, ki plačujejo osebni davek in katere izključuje zadnja volilna reiorma. Takih volilcev pa bi bilo po mojih informacijah od 10—12000, dočim bi bilo po predlagani volilni reformi v prvih treh razredih brez omenjenih davkoplačevalcev le okolo o000 volilcev. Med terni 10-12.000 novih volilcev je večina takih, ki so delavci, ako ne z roko, pa z umom in kateri so vsled svojega soc. položaja tudi več ali maoj pristopni Bocijalističnim idejam. Ako bi bili ti moji predlogi sprejeti, doseglo bi se, da bi postali privilegiji v 1., 2. in 3. volilnem razredu nekako iluzorični ter da bi se ti trije volilni razredi, in posebno 3. volilni razred približali obči volilni pravici. Razširjenje privilegijev na tako maso volilcev bi bilo skoro isto, kakor odpravljenje privilegijev! S tem bi bilo doseženo, da bi se v okvirju vladnih zahtev kolikor mogoče razširila volilna pravica ter da bi se približali obči volilni pravici tudi v prvih treh razredih. To pač ne more škodovati socijalistični ideji, oziroma volilcem na novo predlaganega 4. volilnega razreda, ki bi volili na podlagi obče volilne pravice, ako bi okolo 12.000 volilcev, ki bi po predlagani reformi spadali samo v ta razred, vrglo se sč svojo močjo od 12000 glasov na 5000 privilegirancev 1., 2. in 3. razreda. Proti uvedenju obče volilne pravice v 4. razredu se jaz sploh nisem postavil ter se tudi po svojih načelih ne bi mogel postaviti. Da pa pomirim »Rdeči prapor«, ki misli, da bi socijalisti Bog ve kaj dosegli v 4. volilnem razredu, naglašam, da, ako niso mogli prodreti socijalisti e volitvah »r državni zbor, ko je mesto glasovalo skupaj z okolico, bi se jim to se manj posrečilo v na novo predlaganem 4. volilnem razredu, kateri bi volil bred sodelovanja okolice. Zahteva, da se okolici da večje število poslancev, odgovarjajoče prebivalstvu, je pač opravičena ter mislim, da mora opravičenost take zahteve priznati vsak pošten socijalist. Opažam še, da sem zahteval za trž. okolico 4 mandate na podlagi splošne volilne pravice, (dočim je od mene pobijana volilna reforma ; predlagala le dva. Stavil sem še k posamičnim paragrafom jaz se svojim itovariši bil res poti volilni reformi in proti načelu obče volilne pravice in niso li frazerji oni, kateri ne da bi poznali jedro stvari, mečejo s frazami okolo sebe ! Dr. O ustav Gregorin. veČ apreminjevalnih predlogov, katerim vsem je bila tendenca, kolikor mogoče utesniti privilegije ter pomnožiti število volilcev. Opo^-zorivši pa večino na to, da od nje skrpana volilna reforma, ker je strankarsko krivična, ne doseže najvišje sankcije, nisem zavlačeval potrebne volilne reforme, ampak, pokazivši pot, po kateri bi se prej prišlo do boljše volilne reforme, dokazal sem, da mi je res na tem, da na tem polju storimo, kakor hitro mo goče korak naprej ter da zavlačujejo volilno reformo oni, kateri jo postavljajo — in to 1 namenoma — na nemogočo podlago. Ozirom na vse to prepuščam razsodnemu občinstvu in pravim socijalistom sodbo, sem-li Južno Tirolsko pa Slovani. m. Povdarjali smo že, da tirolskim Italijanom ni šlo toliko za narodno, kolikor pa deželno ločitev in žnjo združeno deželno avtonomijo. To priznavajo Italijani sami in tudi naklonjeni jim Nemci. Le formalno pridobe tudi v narodnem pogledu, ker bodo imeli svoj oddelek šolskega soveta, in bodo samo ukrepali o razvoju vsega nižega šolBtva. Poleg tega se jim ponuja dobiček po določbah kvotnega ključa za šolstvo in tudi druge celo gospodarske potrebe, ker bo nemški severni del po tem ključu plačeval več nego pa Tren-tinci, in vrhu tega jim hoče še osrednja vlada z izdatnimi letnimi doneski prispevati na državne stroške, torej na škodo drugih narodnosti naše polovice. Takih dobičkov, političnih, narodnih in gospodarskih ni v Avstriji dosegel še noben tako majhen del naseljenja in tako majhen kos zemlje. Toliko manje Ee morejo nadejati Blovan--ski narodi, da bi njih posamični odlomki kake mtšane dežele dospeli do tolikovrstnih in tolikovažnih pridobitev. Do kaj takega ne dospejo slovanski odlomki raznih dežel ne s stališča deželne, ne narodne avtonomije. Poprašajmo se: ali in v koliki meri so se v tirolskem uBtavnem odseku ravnali v smislu . nacijonalne avtonomije, katera v najbolj kritično izdelani teoriji pošteva ravno tako skupne državne, kakor narodne interese pojedinih narodov. Da bi spravila v nekako soglasje narodne in državne interese postavlja nacijo-nalna avtonomija izpolnjenje posebnih pogojev in zahtev. Kakor je Slovencem najbolj znano, zahteva pravi smisel narodne samouprave pred vsem zakon, predložen in vsprejet v državnem zboru, ki naj bi veljal za vse narodnosti in njih jezike. V tem zakonu bi moralo biti določeno, da dobi vsak narod s svojim jezikom poseben j ur isti če n organ v obliki n a -cijonalnega zbora ali parlamenta, ki bi imel oblast za svoj narod pretresati in sklepati o vsem, kar se dostaje n acijonal-nih in jezikovnih vprašanj! Kakor posledica te glavne zahteve se pokaže potreba, da se skupno naseljeni oddelki ali kompaktno razprostianjene mase vsakega naroda, naj žive že v katerih koli in v ko-likerih deželah, odločijo od kompaktnih mas drugih narodnostij ter spravijo pod vaistvo omenjenega nacijonalnega zastopstva. Nobena teh dveh glavnih zahtev se glede na Trentin ni poštevala in izpolnila. Meni nič, tebi nič, so skupni parlament kar prezrli in šli — po zahtevanju Trentincev — v medias res ter so kar butnili v tirolsko pokrajino, da bi jo razkrojili, ne gledć na to, kaj porečejo drugi narodi, kaj poreče centralni parlament, in kaj poreče skupni interes ne le države tostranske, temveč skupnega cesarstva. Zastopniki slovanskih narodov vendar ne bodo tako zabiti, da bi molčali k spravi v jedni deželi, za katero spravo bi ne dobili analognega plačila za svoje narode in njih v raznih deželah naseljene oddelke ! Slovani vendar ne bodo hoteli, ako se zavedajo svojih ustavnih prav, boriti se |K> desetletja za vsak odlomek svojih narod-noetij proti vladnim zistemom. proti naravnim ali umetnim večioam raznoterih deželaih zborov in tudi v osrednjem tostranskem zastopstvu ali parlamentu. Kolikor so vredni nasproti ustavi Trentinci in v obče Tirolci, vredni so po vsem pravu tudi slovanski narodi ! Će že mora priti do razkrojitev dežel — in tega bodo narodni avtonomisti veseli — ako se inca torej pričeti z nacijonalno avtonomijo, naj se podeli zakon da poroštvo vsem narodom! To je jedna točka, katero so slovanski zastopniki dolžni naglašati v državnem zboru, tudi če s<» pristaši razširjenja samo deželne avtonomije, ali pa pri%lušniki raznih zgodovinskih drž. prav. Druga pa je v tem, da podelitev novih prav T rent ncem prezira združenje teh Tren-tincev * kompaktnimi masami italijanskega uaseljenja po drugih deželah. Vsled tega Tirolskem. Torej v lastnem in skupno državnem interesu zametajo Slovani princip, ki se hoče dejanski izvršiti na Tirolskem. A je še jedna točka, katera kaže, da italijansko naseljenje nima v sebi moči za pravo narodno samoupravo. Fr. Podpornik. Politični pregled. V Trstu. 19. julija 1902. Deželni zbori. Goriški. V včerajšnji seji goriškega deželnega zbora utemeljeval je poslanec dr. Tre o svoj predlog glede poljedelskega pouka na ljudskih šolah in je priporočal ustanovitev moškega učiteljišča v Gorici. Poslanec Holzer je priporočal ustanovitev telefonske zveze med Trstom in Gorico. kar bi metalo grdo luč na kogar si bodi v mestnem svetu. Poročilo glede uprave plinarne povdarja, da na upravitelje plinarne, bodi elektivne, bodi plačane, ne pada nobena odgovornost, ne civilne, ne kazenske nravi ! Poročilo poje celo hvalo »inteligentni«, »vestni« in »nesebični« delavnosti dotičnih upraviteljev za javni blagor. Jednako zaključuje poročilo o aferi norišnice. Nikogar ne zadevlje nikaka krivda, bodi glede nakupa Rummerjevega stavbišča, bodi glede adaptiranja istega ! To poročilo pravi tudi, da bi bile besede Gairingerjeve v seji dne 22. maja, ako ne bi bila ta preiskava pojasnila stvari, mogle omajati ugled občinske oblasti ter škodovati dostojanstvu mestnega sveta, vrgši sum na svetovalce. To je torej vspth vseh teh preiskav. In odkritosrčno bodi povedano: drugačnega roval, in sploh ne more umeti, kaj ima avstrijska vlada opraviti v Bari in po kaki pravici imajo tu besedo trije dalmatinski škofje ! ! No, »Piccolo« je tako dober, da poja-šnjuje svoji vredni koleginji na Dunaju, da je zašla v hudo zmoto, a zaveli da so jo Hrvatje se svojim nezmiselnim hrvatenjem krajevnih imen! Tu da gre za škofa v »Lesina< v Dalmaciji, kateremu kraju pa so Hrvatje usilili ime Hvar! Dunajski list pa da je zamenil Hvar z Bari v Italiji ! Moralo iz vsega tega pa ima »Piccolo« na dlani : Hvar je ime neznano vsem geografi] am tega sveta ; evo vam torej sadove pačenja krajevnih imen, kakor je tirajo moderni hrvatski agitatorji ! ! Dobro. »Piccolo« nam je pokazal eno, svojo stran bržolice ! Dovoli naj nam pa dobrohotno, da obrnemo bržolico in poka- postavimo na stran par svojih izgledov. »Neue Freie Presse« je livar postavila v Zbornica je odobrila deželni obračun za leto 19CM> in deželni proračun za leto 1902. niamo pričakovali. Ali prosimo: Bog ne daj ž«m(» «traQ. oziroma, da izgledu Hvara ter vsprejela načrt za ustanovitev deželne misliti, da se mi identificiramo s tema dvema bodo Trentinci imeli de facto ločeno pro- zavarovalnice za govejo živino. Za pobijanje poročiloma, mi konstatujemo le, da je moralo vincro v tem k<> -e bodo Italijani drugih malarije se je dovolil deželni prispevek 2500 tako priti, čim sta se oba inicijatorja vse te Italijo. Nam pa so znani slučaji, ki so bili dežel' še nadalje vprezali v to da bi razna- kron. Ob 9 in četrt uri zvečer bila je seja dvojne hrupne akcije vedla tako, kakor sta zabeleženi tudi v »Edinosti«, da so državne rodov.!« slovanske narodnosti in širili, kakor sključena in deželni zbor od goden.; I se. Ta dva inicijatorja sta pogumno vrgla ] Oblasti v drugih pokrajinah- napisale na doslej, dub neodrešencev. Sicer je, poleg V z g o r n j e - a v s t r i j s k e m de- j kamen, utaknila roko v žep in se - zgubila pr.: Pl8ino' 11 a 1 , e n, Pare n z o, Irugih vzrokov, tudi radi zemljepisne lege žel, .em zboru je bila včeraj vsprejeta spre-1 v grmovje. jI tali en! Aplicirajmo torej morrfl, .P,o- težavno združiti italijansko mišljenje pod jeden *emba deželnozborskega volilnega reda ; pred- | će ste kaj vedela, sta morala priti z do- colovo« : fco imamo od nezmiselnega po.tal«- aacijonalni za stop. No, vsaj v v avstrijski Furlaniji, je furlansko naseljenje na majhnem kosu zemlje v skupnosti, in če Lahih ali log gle<3e uvedenja splošne velilne kurije je | kazi pred preiskovalni komisiji, če pa nista jančevanja krajevnih imen v Istri, da niti imela gotovosti, sploh nista smela začeti in avstrijske oblasti ne poznajo krajevnih imen tako provzročiti, da so oni, katere sta tožila, avstrijskih ! Kajti, če bi teh imen ne ital.jan- bil odklonjen. Bukovinski. Maloruski poslanci iz čili, če bi bila znana le imena Pazin, Poreč ne drugo, bi bili moral, gledati, da se ta del Bukovine so včeraj opustili abstinenco in se še dobili nekako zadoščenje ! Italijanov v smislu nacionalnega zastopstva ">pet P°vrnili v dež. zbor. j Gospoda Dompierija, tožitelja v stvari itd., dot.čne oblast, gotovo ne bi poštenih pridruži Trentincem. Ako je možno n. pr. društvu »Lega nazionale« vse kote, kjer V dalmatinskem so razpravljali plinarne, sploh ni bilo več blizo, v nobeno avstrijskih mest prestavljale v Italijo! ! včeraj o predlogu glede povišanja honorarja Hej0; g. Gairingerja, tožitelja v stvari no- Zaključek : v vse repertoarje in vse prebival Italijani in cel<5, kjer ne prebivajo deželnemu glavarju in deželnim odbornikom. | rišnice, pa ni bilo - da si je bil pozvan - geografije tega sveta naj se uvedejo le hr poštevati jih in skrbeti zanje v smislu i tal i- listaš narodne stranke, dr. G r g i č, je na- ni pred preiskovalno komisijo, niti ne v obe vatska imena za kraje v našem Primorju! _ _ J _ 1 __1 _ J_ 1— Z iiniliiiin (t M.t ] m u/11 i a n a m olm • • I v ____x__ 1 ? _ Lil - __ ___Y1 _ ___ - janske propagande, dal bi se najti način, da P^al vlado, ki usiljuje v Dalmacijo nemške j ^ obč. sveta, koje bilo poročilo preisko-! ^ako >P'ccolu< ta stran brzo- bi se vsaj skupno naseljena dva kosa italijanske »radnike, kateri so, posebno višja mesta,; valne komisije na dnevnem redu! ! lice?! ^ Je PrireJeQ* P° nJeSov> la9tQl posesti spravila pod jeden nacijonalni zastop. BkoraJ popolnoma zasedli. j Ste-li čuli, gospoda ?! Ona dva, ki sta logiki. ~ i-i.;— Nemci in Italijani. Ponesrečenje začela, ona dva, ki sta imela tudi priliko, delavskih kroirov nam pišejo : .. . _ . . ovtnnomiin infcnPtr« Tirola, n „„ „iA^ti rl,.,,,,; Skraini čas ie že, da ukrenemo in sicer iluzorno. j. ker že imajo, kar zahteva na- projekta za avtonomijo južnega Tirola, s gledati za kulise, torej videti, česar drugi Skrajni čas je že, da ukrenemo in sicei »•ijonalna avtonomija. ' čemer naj bi se odpravilo staro sporno njso m0gli videti, ona, inicijatorja, sta po- skupno nekaj, kar naj dokaže vladnim kro- Pri drugih narodih bi bilo združenje vprašanje med Nemci in Italijani te dežele, polnoma zanemarila zapričeto akcijo. Sedaj pa gom, da nismo več otroci! Kar delajo razoe kompaktnih mas po narodnosti v posebne je seveda danes glavnim predmetom razgo-1 izvolite pomisliti, v kakem položaju b< bili avstrijske vlade z nami in z našimi otročiči zaštope za vsak narod pomenljivo in važno vorom Slede Da našo stranjo politiko. - * — 1 | —« tudi v skupnodržavnem interesu. Skupni na- Povnpeševatelji projekta, in ti imajo svojo cijonalni zatopi bi postali težišča vsakega operacijsko p. dlago v nemško liberalnim ta- sedaj naši svetovalci — ki niso imeli nič v v Trstl1 — presega že vse meje! Tako bine rokah, ki ne bi bili mogli ničesar dokazo- Bmeli postopati z nami, tudi ko bi bili mi — vati — ako bi bili utaknili svoje prste v to sami divjaki ! naroda, in naj si bi bili sedeži teh težišč boru» obžaljujejo seveda to ponesrečenje in stvar!!! Odij, ki pala danes na inicijatorja, ! Zakaj plačujemo denarne in krvne davke kjer koli, mogli bi državniki in tudi drugi 8e nadejajo, da projekt ni pokopan, ampak valili bi izključno na njih, katerih stvar ven- državi, katere uprava nas vodi za nos z na-„*rnrt; niimi irH*tn,šo kontrolo da bo skoro slavil svoje zopetno vstajenje. (jar ni srbela v prvi vrstil! A posledica šim šolskim vprašanjem že celih 18 let! jeden glavnih koristi morajo zastopati, ker bi še bolj pod- da znamo v slučaju ne prikrivajo žf?aij aovražtvo proti njim. vati ! le Pri<] Nehajmo biti krotke in pohlevne ovčice katerih pokažimo, da znamo čakati in prositi, a potrebe tudi — zahte-de do že priporočenega storiti prirle ! protestni narodi imeti nad njimi izdatnišo kontrolo. sKoro siavn evoje zop^ao vb«,««,«. (tar ni srbela v prvi vrsti 11 a posled Narodi bi tabo rekoč nadzorovali drug dru- Nemški konservativci pa — ki niso nikdar temu ? Blamirali bi se bili osebno, ubili bi gega, in laže bi se vedelo, kje so protidr- bili navdušeni za ta projekt, če prav jc bil ei biii politično in škodili bi onim žavna stremljenja, nego danes, ko se toliko njihov prvak dr. Kathrein rade prikriva in zatrjuje vse, kar bi bilo propagatorjev njegovih — ne prikrivajo žgali aovražtvo prot, nj ...... nevšečoo na zgoraj. Ravno irredenta ruje za- mojega zadovoljstva na tem, da je prišlo Nagi „ dobr(, Bhltili _ ob poznanih shoda Mi delavci smo pripravljeni storit, kotno v>led tega, da ima zastopnike razde- »Vaterland« pravi naravnost, da mu je razraerah v italijanskem taboru —, da pride svojo dolžnost — pa naj pride kar ljene na toliko raznih dežel in deželic. je g^vna želja ta, da projekt ne oživi tako. Zato jim moramo biti le hvaležni, da /.vel torej nasvetovan, veliki p Tudi so se državniki vedno bali razkro- zo^et. so bili tako previdni. Kajti za take obtožbe shod ienja dtžel radi tega da bi na mejah ne NaSi primorski italijanski politiki pa javnemu zastopniku ne sme zadoščati samo sub- Icnillie KOBllSIJC /SllJieStO 1 Fst in rantla irredenta kaže3° tudi 'ob tem ^godku, ki je načelno jektivno prepričanje o krivdi, ampak mora imeti okolieo so ptedvčeranjim in včeraj zaklju- Nacijonalni zastopi bi zaprečili mnogo tako dalekosežne važnosti, da v njihovi dokaze! Ravno zato, ker jih je tako malo *voje glavno zasedanje za.leto 1902. nevarnega, ker bi večina vsakega naroda ne politiki ni ne doslednosti, ne skladnosti, ne naaproti toki večini, morajo biti previdni,! OmenivŠ! plodonosno sodelovanje kom,- imela vzroka gravitirati na zunaj in, kakor morile. morajo delati le s tehtnimi argumenti in mo- »V* "rekel je predsedn.k g. J a k o b p I. rečeno, ker bi imel vsak narod že po svojih .IWo« hoče dokazati, ne le to, da so rajo gledatif da se ne blamirajo, ker blamaža kuhače vic h členom svojo zahvalo za nacijonalnih zast.pih težišče v obče ne na Nemci krivi na tem, daje stvar ponesrečila, ubija! nj,h marljivi trud v dosego pravdne _vpor.be mejah, temveč tud, geografski bolj na zno- —P* ^oče dokazati tudi, da je vlada pri-: Ta v8peh, oziroma postopanje glavnih ^včnih predpisov. V imenu kom.«je odgo- bolj ali manj oddaljen od držav- ^a do tega prepričanja, da z Nemci ni 0pozicijonalcev v laškem taboru, bodi v pouk vor.1 je g dr_ Evgen Brunner ,n poiehno možna nobena poštena politika in da se po ZDanim godmjačem in kritikačem, ki so zlo- povdaril objektivnost, s katero je vedno g. t raj ni h mej. S U-ga stališča dela raztreseno italijansko naseljenje največe težave, a ravno zato bi se ne bilo 3melo toliko podpirati te narodnosti črez meje potreb, in na škodo drugih narodov, vsled tega pa tudi na škodo interesov monarhije Kako je to, da Korberjeva vlada pod pira Trentince na način, ki je ravno nasproten državnim interesom ? Ako hočejo avstrijski državniki zares [»oštevati interese monarhije in narodov, ne morejo oddelku jedne narodnosti dovoljevati de facto posebne provincije, ki je ravno na nevarnem mejniku monarhije ! Moder avstrijski državnik bi zagrmel tudi Trentincem: V narodne stnih in jezikovnih vprašanjih imate že davno vse, kar vam za gotovlja ustava; kar zahtevate več, jej proti skupnosti državnih interesov! Slovanski politični mislitelji bi utegnili nam odgovoriti in očitati, da postevamo skupno državne interese, v tem ko imajo državniki skrbeti za to. To pa ni tako. Slovanskim narodom ne more biti vse jedno, kakor se utrjujejo in nadalje otvarjajo ital'janske provincije ob naših mejah. Še nemška irredenta se protivi Trenticem, ker je med njimi nekoliko nemških občin, a Slovanom gre za princip, ki njih naseljenje in državo dovaja v povečane nevarnosti tuii v Primorju, oziroma v Dalmaciji. Še bolj pa se morajo Slovani po drugih deželah upirati principu, ki se izvaja na ugajanju nemškim »veleitetamc le krši pra- rabljali tudi druge slovenske liste za nepo vica in da se s tem ne služi narodnemu g^ne napade na naše slovenske svetovalce, predsednik vodil razprave. V jesenskem zasedanju se dovrše še vi- miru ! NajveČa zasluga Italijanov da je ta, da so doveli vlado do tega prepričanja. Stvarno ima laški list prav. A ravno previdnost in skrb za ugled male slovenske zato, ker ima prav je obsojena njegova delegacije v zbornici. Slovenski svetovalci, ki katere sti o njih nastopanju v gornjih dveh 8*ee razprave in se oddado menenja o vprašanjih vodila, kakor dokazano, opravičena prilivih. Zopet eksplozija. Včeraj zjutraj vnela se ie benzina v Carnielovi delalnici za čiš- ne vrši na trošek Italijanov ! Fakt pa, da se Italijani dajejo za to vsikdar dobro plačati, da se torej prodajajo, jih menda ne opravičuje nimalo, ampak kaže njihovo politiko še 1 v hujši grdobi ! Će vem, da kdo gazi ju-stico, da je torej nemoralen v svoji politiki, a ga vendar podpiram, če me dobro plača — potem je to ne le inkonsekvenca, ampak tudi nemorala na svojem višku ! In tako delajo Italijani vedno ! Vredno kriče proti Nemcem, če njih, Italijane kaj boli, a vsikdar pomagajo Nemcem, če se ima zgoditi drugim, kar je prej njih bolelo ! Kje je konsekvenca, kje je morala ? In tako dajejo italijanski politiki vsaki hip izglede — samoobsodbe. Tržaške vesti. Nič niso našli! V predvčerašnji seji mestneg» sveta sti komisiji, imenovani za preiskovanje zatrjanih nerednosti v upravi mestne plinarne in na nakupovanju stavbišča za norišnico, predložili svoji poročili! Zaključek poročiloma naznanja, da niso nič našli, njem dosezajo, kolikor se sploh da doseči ob takih razmerah. S tem — ponavljamo — ne bodi rečeno, da v gornjih dveh vprašanjih naši soglašajo z večino, ali noben pameten slovenski politik ne more zahtevati od njih, da bi se morali v prvi vrsti boriti za stvari, katere so sprožili drugi, italijanski malkontenti, in ki bi jih, kakor kaže ta izgled, v odločilnem trenotku pustili na cedilu. Prepričani pa smo, da bi isti godrnjači, ako bi Be bili naši tako blamirali, zopet napadali, češ, kaj *e mešate v stvari, katerih ne morete dokazati in katere va-i ne pečejo!! So pao na svetu ljudje, kateri znajo le kritizirati in ki tudi vedno kritizirajo, a na pozitivnem delu jih ne vidimo nikjer ! Obrnimo malce bržolico! Včerajšnji > Piccolo« pripoveduje dalje vidorni zadovoljstvom, kako da dunajska »NVue Freie Presse« pripoveduje svojim čitateljem, kako da je avstrijska vlada mestu Bari v Italiji usilila — Hrvata za škofa ! ! Dunajski list da se zgraža, ker meni, da to je vendar nemogoče, da bi v Bari v Italiji Hrvat pasti- laška politika, ki gre Nemcem povsodi na predstavljajo le ne/natno manjšino — 5: čenje in barvanje oblek, katera delalnica je roko, da morejo kršiti pravico, ako se to le 49 — morajo gledati, da z resnim nastopa- v hiši št. ulice Madonnina. Zgorelo je več oblek in se je tudi jeden stroj nekoliko pokvaril, kar je vse skupaj povzročilo kakih kron škode. Poškodovali so se o tem tudi trije delavci, ki so se v trenutku eksplozije nahajali v dotični sobi. 40-letni Friderik Maule je skočil skozi okno na dvorišče in si spahnil nogo, delavca f)l? letni Ivan Deretič in 45-letni Lambert Cappello pa 9ta si opekla roke in noge, predno sta mogla pobegniti iz sobe, ki je bila vsa v piameou. Došli gasilci so pogasili požar po jednour-nem dtlu. Predelanje gledališča Annonia. — Lastniki gledališča »Armonia« predložili so mestnemu tehničnemu uradu in namestništvu načrt za predelanje tega gledališča. Sedaj ima, kakor znano, gledališče »Armonia« štiri vrste lož. Po novem načrtu bi ostali samo prvi dve vrsti, tretja bi se spremenila v balkon, četrta pa bi se s sedanjo galerijo spojila v amfiteatralno galerijo. Gledališče se pa v bodoče ne bo imenovalo več »Arrnonia«, temveč »Carlo Goldoni«. O tej spremembi gledališča »Armonia« dozdevalo se nam je vredno obvestiti naše občinstvo, ker ao se v njem že večkrat vršile tudi slovenske prireditve in ker se je tudi med našim življem večkrat izražala želja, da bi se gledališče preuredilo na tak način. Samomor in poskus »samomora. V gojzdiču nad sv. Ivanom zastrupil se je sinoči nekdanji operni pevec Avgust Kadičič. Zdravnik, katerega je neki redar telefjnično pozval z zdravniške postaje in ki bi bil moral Ra-dičiču izprati želodec, prišel je tja — brez vode. Ko so Radičiča prenesli v bolnišnico, bilo je prepozno, da bi mu izprali želodec in je revež kmalu na to umrl. Blizu kopališča »sv. Justa« pod Skednjem hotel se je utopiti neki 51 -letni prodajalec žganja, Peter G., iz ulice Riborgo. Uslužbenci kopališča so ga še pravočasno zapazili in ga izvlekli iz morja. »Brtvee«. Ljudje božji, Čitajte » Brivca«, ki je danes izšel in se dobiva po vseh toba-karnah ! Druzega se v teh pasjih dneh itak ne more čitati! Sama Jure tova tragikomedija »Kako je zviti Boltavžar Skripoperec s pomočjo policajev po noči prišel k svoji Maglalen«« je vredna onih 10 stotink; vs? drugo se dobi po vrhu. Orsibc premičnin. V poaed. dne 21. julija ob 10. uri predpoludn* s« bodo vsiei a&redbe tuk. c. kr. okrajnega soiisča, ea H vilne stvari vršii« sledečo drai.'M3 premičnin : ulica Pozzachera št. 2, hišna oprava ; ulica ^ette Fontane oprema kotlarjev; ulica Coroneo 1, hišna oprava ; Barriera vecchia 25, škarje, žepni noži, kartače, novčarke i a galanterije ; ulica Acquedotto 23, pohištvo in glasovir : ulica Ac<|uedotto 23, 2<> litrov tropinovica. Vremenski vestni k. Včeraj : toplom* r ob 7. ari zjutraj 23.4° ob 2 uri popoludn« C.3 —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.4 — Dane« plima ob 9.52 predp. in ob 8.16 »op. ; "Fesa ob 3 7 preoludne ii ob 2 41 popoludn«. X Glasoviti Krstić mira sedii v pržon, da odsedi tiste 3 mesece, do katerih se mu pripomogli tržaški porotniki. »Dr.« Kratic je sicer rekuriral na najviše sodišče, ali tam gori so rekli, da so tržaški porotniki prav sodili. Za kmeta bo tem huje, ker ni dobiti sedaj ljudij za težka in tudi precej nevarna dela v lesu. Vesti iz Kranj ske. * Velikansko neurje je bilo — kakor poročajo »Slovencu« —- v sredo v Leskovcu in okolici. Grom, strela, toča, dež — kakor bi iz škafa lilo — pa siloviti vihar je razsajal čez hrib in plan. Po gričih je naliv, kjer so vinogradi, mnogo prsti nesel v dolino; po gozdih in vrtovih pa leže drevesa s koreninami na tleh. Lahko se misli, kako občutno je zadela nevihta polje in nežne vinograde. Škoda — kakor seje moglo v naglici poizvedeti — znaša v leskovški občini nad 50.000 kron. * Na tisoče rib poginilo je v Savi pri Ljubljani. Neka tovarna je spustila strupeno vodo v Savo. * Kakor oreh debela toča je padala 16. t. m. ob 6. uri popoludne v občini Radeče ter morda šs v sosednjih občinah. Škoda bo zelo velika. Med nevihto je treskalo in udarila je parkrat strela v župno cerkev, kjer je strelovod, tako, da se je po Radečah vse streslo. * Strela je omamila predvčeraj popoludne v Štožicah dve ženski in 14 letnega fanta Fran^ta Pre?etnika, ko so vedrili pod kozolcem. Ženski sta se polagoma zavedli, fanta pa so prepeljali v deželno bolnišnico in še le tukaj so ga spravili k zavesti. L'bila pa je predvčeraj poludne v Spodnji Šiški železničnega uslužbenca ženo, iMa-rijo Jezeršek, ki se je ob času nevihte mudila vrtu. B la je takoj mrtva. Razne vesti. Tako jo v barbarski Rusiji ! Ruski voj-niški list »Razvedčik« je nedavno priobčil ukaz velikega kneza Vladimirja, vrhnega zapovednika gardskih čet vojnega okrožja petrograjskega, proti grdemu ravnanju z vo jaki. Mej drugimi je rečeno v tem ukazu : »Ponavljajo se slučaji grdega ravnanja z vojaki, kar dokazuje, da so šefi eskadronov poverili odgojo možtva brezdušoim ljudem in pokazali s tem zločinsko ravnodušnost za izpolnjevanje svoje najsvetejše dolžnosti. Ze lanskega leta sem zahteval sam od viših častnikov, naj odpravilo grdo ravnanje z vojaki, no, na žalost sem izkusil, da moja zahteva ni našla zaželjenega odziva. Radi tega nalagam : »Naj se v vsakem slučaju grdega ravnanja napravi prijava na carja; naj se krivi poučevatelji v vojski izroče sodišču na odgovornost; šefi eskadrono", ki so odgovorni, padejo pod strogo disciplinarno preiskavo in v izrednih slučajih bodo — tudi odpuščeni.« ooooooooooooooco FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST m (Mani 11/ — BARKOVLJE mm pokopališča'. Izvršuje vsakovrstna in najtineja orna-mentalna dela kakor u. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in j^ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na og-led v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčic kleta raki in»j#te r. oooooooooooooooo KKKKKKKKKKKKKKKK X X * * !* X IX X MIZARSKA Z A D R D G i V GORICI z cnejeeliR Jamstvom naznanja slovenskomu občinstvu, da je prevzela m70 slov. zalop pltva to- v na X X X X X X X iz odlikovanih in svotovnoznanih varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a tatera se nahaja v Tr»tn, Via Piazza. vecchia (Ros&rio) fit. 1. ♦ na Tle^a! stimi*! cerkve av. Petra). Konkurenca nemogoča, ker j« blago is prve roke. Vesti iz Štajerske- — Na gimnaziji v Mariboru je letos študiralo 49o dijakov, 323 Slovencev in 146 Nemcev. Prvi red z odliko je dobilo 71 di-bilo ja^ov» dobro pa je izdelalo 321 dijakov. — mnogo naroda ! To je pač znamenje, da nas je -.u že mnogo, ki se zavedamo Bvojih narod n h dolžnosti. Juti i ni v Trstu in bližn i Društvene vesti. Jutri na slavje »Kola« ! Minolo nedeljo je bilo v Trstu in njega bližnji okolici nič manje, nego pet prireditev veselic ! Vse te veselice so izpaie dobro, povsod okolici noWne veče, društvene veselice — izvzemši obletnico, ki jo slavi naše pevsko društvo »Kolo« na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. »Kolo«, kakor dela v s k o pevsko diuštvo, gleda vedno na to, da ustreza maBi našega naro la, zato je tudi ob tej priliki postavilo le 20 nvč. vstopnine. Kakor o drugih prilikah, bo tudi tu odbor gotovo obzirno postopal z onimi stariši, ki imajo mnogoštevilno družino — zato je želeti, da pridemo vsi, ki nismo posebno zadržani, ter tako pokažemo, da zaamo ceniti zasluge vrlega »Kola«. Se enkrat : Jutri vsi na slavje pevskega društva »Kolo« ! Pevsko društvo »Kolo« v Trstu vabi na vrtni koncert v proslavo prve obletnice razvitja drusu zast ive, ki ga priredi jutri v nedeljo dne 20. julija 1902 na vrtu slovenske 4o'e pri sv. Jakobu (ul. Ginliani št. 28). V spored : 1. Parma: »Mladi vojaki« koračnica, godba. 2. Iv. Liharnar: ,Pozdrav', mešan zbor. 3. Tueek : »Sinfoniia«, godba. 4. I. pl. Zaje: »Hrvaticam«, možki zbor z bar.ton-oolo. 5. Rieder: »Od srca k srcu«, godba. t>. K. Bendl: »Križaci na morju«, velik rneš-in zbor. 7. Hajdrih : »Jadransko morje«, pesem, godba. 8. A. Ne:lved : »Nazaj v p:aninski raj«, mešan zb »r. 9. Fr. S. Vilhar: »S Velebita klik se ori«, godba. 10. Cmeta n; ognji. 11. Cibulka : »S:efanie«, ga-votte, godba. 12. I. pl. Zaje: »Zrinski«, pesem, godba. — Svobodna zabava, na kateri bo svirala godba. Brzojavna poročila. Odlikovana vrtnariea. DUNAJ 19. (B) »Wr. Ztg.« objavlja, j da je cesar podelil umirovljeni voditeljici . mestnega otreškega vrtca na stari Reni v Trstu, Elizabeti Sulvagno, zaslužni križec s krono. < Nov vojaški kazenski red. BUDIMPEŠTA 19. (B.) Kakor poroča »Pester Llovdc je načrt novega vojaškega kazenskega reda z utemeljevalnim poročilom včeraj doštl obojestranskim vladam. Dogodki na turško-ernogorski meji. CARIGRAD 18. (B) Turška vlada je naložila Šemsi-paši v Skadru, naj preišče do- j godke ob črnogorski meji. Z i pašnike na Mokri Planini ponuja Porta odškodnino v j y ^ družbi gy C5rila in Metoda kilter0 je n,j5o isti višin« kakor lansko leto. ije in najceneje. V Trstu je prodajajo gg. trgove * , , J. Prelog, Anton Furlan, Zgiir & Popatnik, Matija Žetev na francoskem. Milonig, Andrej Urdich, Alojs Ple-mičar, Bimbič Ja- PARIZ 19. (B.) Po ofic jelnem poročilu kob, Kranjc Josip, Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, . , M „ 1 | Anton Cek. Emil Ciuuar itd. so nade glede zet\e na r1 r.*iic »skem po sta- X X X X X X X X X X X X X X X X X n nju od 1. julija tako le enem departementu: prav dobra, v 26 : precej dobra, v 5 : enem srednja. Spomladna pšenica : departementu: prav dobra ; v 26 : 17: precej dobra; v 3: za slo enem: srednja. Zimski oves: v 5 zimska pšenica v lobra, v 44 : za silo, v v jednem dobra ; v dobra; v departe- meutih: prav precej dober ; dober; v v dveh: 29: za dobar; v 28 : silo dober; v Vesti iz ostale Primorske. X Kakor navadno! Minili petek je bila v Cresu sodna razprava proti 22 hrvatskim mladeničem, ker so bili zatoženi, da 90 napadii neko družbo Italijanov, nahaja-jočo se v neki gostilni. Nasprotno temu pa je dokazala razprava, da so Italijani napadli naše. Ta dokaz je bil tako evidenten, da se bili obtoženci vsi oproščeni, pač pa so bili ob*ojei i na globo ali zapor — vsi »napadeni« Italijani. Mi smo naveli ta slučaj, ker je — tipičen. Naše tožene mladiče je branil g. dr. Stanič. Na realki je bilo 21."» dijakov, 201 Nemci in le 6 Slovencev. — Velika nesreča pri streljanju zoper točo. Blizu trga \Veiz na Gor. Stajar-skem je streljalo 10. t. m. j>et posestnikov, oziroma posestniških sinov iz u te zoper oblake. Naenkrat se je začula nicčna raz-strelba. Prihiteli so sosedje ter našli uto razdejano, vseh pet strelcev pa je ležalo okoli skoraj čisto nagih ter kakor oglje ožganih. Nobeden še ni prišel k zavesti terv tudi ni upanja, tla bi se rešili. Najbrže je udarila strela v uto. Trije ponesrečenci so baje že umrli jednem : srednji. Spomladni oves : v Z: prav JmrL Posredovanje za kmetijske moške ,dober; v f8 : d jber' v 41 : PreceJ dober ia posle. Vojno ministerstvo je dovolilo graški 1 v * Zd 8"° dobrodelni posredovalnici, da jej pošljeio vsi___ vojaški oddelki, ki se dopolnujejo na Štajerskem, zaznamke vojakov iz slojev kmetijskih JelVna. Za.hV3.la.. delavcev, ki si želijo po dosluženi vojaški dobi popisani odbor pevskega društva »Slava, službe kakor kmetijski posli in delavci. zahvalju e ^ n&jiBkrei3eje slavnim pevskim Posredovalnica preskrb, to brezplačno. ' aruštvam iz Trsta in okolice: pevskemu I?boru »Čitalnice« pri sv. Jakobu, »Velesili« iz Skednja, »Ka-1u« iz Trsta, »Za-tavi« iz Lonjerja, »Adriji« iz Iiarkovelj, »Zarji« iz Rujan?, »S ovanskemu pevskemu društvu« iz Tr*ta, »Slavcu« iz R'cmanj in »Slovencu« Boršra, ki so nas počastila na slavnosti naše dest tletuice. Posebno hvalo izrekamo tudi »Tržaškemu Sokolu«, ki je prihitel ter v obilo pripomogel da je desetletnica pevskega Vihar je društva »Slava« vspela toli krasno. Konečno izrekamo presrčno hvalo ostalemu občinstvu, toliko domačecau, koliko zunanjemu, ki je o tej priliki res j>okazalo, da Čuti z nami. Sv. M. M. spodnja, dne 12. julija 1902. Za odbor pevskega društva »Slava« ; J. Svetina, A. Miklavee. tajnik. predsednik. XXXXXXXXXXX~£~XX Zahtevajte povsod voščilo (biHs) Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v tioriei. i ! lil. Frm Hiinl VELIKA ZALOGA snouij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn Vesti iz Koroške. so iz -f- Nevihte na Koroškem. Od raznih strani Koroške pr hajajo poročila o silnih nevihtah, ki so bile tam te dni. Nevihte napravile neizmerno škode ; nesreča je tem huja, ker je bilo tudi žrtev na Človeškem življenju. Posebno hud vihar je bil v Ruški, St. Peterski in Vovberški občini, rušil poslopja, v ruški občini je podrl tudi I kakih deset tisoč debel. Tudi mladih ; sadnih dreves je vihar mnogo podrl. Kako1 silen je bil vihar, priea dejstvo, da je podiral tudi velike stoletne lipe. Po cenitvi iznaša škoda v ruški občini 160.000 do 200.000 K, v občini Št. Peter pa 60.000 K. V Važenberški občini pa je prišla nekoliko dni po viharju še toča. Po katastralnih občinah Koš, Rute in Važenberg je padala toča cele četrt ure. Bila je gosta in debe^ in je napravila ogromno škode. Na lice mesta pride uradna komisija, da oceni škodo. Iz Tinj poročajo, da sti minoli petek 19 letna Angela Šale in 16 letna Marija Hafner žele žito na polju. Udarila je strela med-nju. Šale je ostala mrtva, Hafner pa je težko ranjena. Največ pa so trpeli gozdi. Najlepši gozdi, katere so kmetje varovali za svoje otroke — kakor poročajo iz Rade — so podrti in ležijo na tleh kakor žito, Se je je toča pobila. I 4 < i I ul. Barriera vecchia tj. Velik izbor: perila, perkalja, cefira. satena. Specijaliteta podlag (foflre) ia irolnarij za krojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vssorci brezplačno in poštnine prosto. i i i NOVOST! Xe pozabite, da jutri na veselici »Kola« bodo poleg druzega tudi »Skrb-Ijei i štruklji« v korist družbe sv. -Cirila in Metodi ja in da jih gotovo ni kdo ne pozabi kupiti. iMsanm Un Minzl § Prva \n l^iejja toT«r«» pokMtva ▼•eb vrst. —•J TRST S*— gg & 0 & Gf & s TOVARNA: j ZALOG«: Via Teta, i Plazza Rasaria it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Ualtaaea . ia Via Rlbarg« it. 21 T*lefon it. 6 7 O. -MOM- Velik bebo; tapecarlj, rrcal ln slik. Is-vHhaje aaiofbe tudi po posebnih načrtih Gene bris konkurenoe. ILOITROUIJ CIII& ZiSTOII 11 FiillO Predmeti postavio se na pa« obrod ali žeieznlco franko. & & & o) 5> Gf 31 sa 31 31 31 31 iOOOO-O-OO OOOI o M. Aite o 0 trgovina / man i fakt urnim blairom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st- 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce. da. je jako pomnožila svojo zalogo Q 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružni<-o zato, V Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q eetij. odjemalcem. I V ol»eh prodajalni«-ah vdobiva »e razno j blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz j Opr ih tovarn, posebno pa snovi za moške in A ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu V Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-niue raznovrstni okraski za šivilje in kitnič&rke Velikanski izt>or morij za narodne zastave in trakov za druStvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke A po meri. kateie izvrši najtočneje in najnatan- Q a neje po cenah, da se ni bati konkurence. "^^B fs q Poskušaj, da se prepričaš ! q Marko Biri je preselili svojo revi jamico in zalogo obuvala iz t r ^ a Z o n t a na Fonte della Fabbra št. (ti hod v ulici Tui rente) Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča za obilen obisk, kajti v zalogi ima oou-vala vsake vr*te in jw> najnižji ceni. Tudi popravlja staro obuvalo. Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino ^Du^®^ sem uporabljal z izvrstnim VF|>ehoiu pri m«ji »«»progi, katera je dolgo ča-a nervozia. Prosim Vas, da mi doj»'šijete jm> po-ti še še*t nteklenie zgoraj iinen«»vanega vina. Dr. L farbcr c. in kr. štabni zdravnik. V GOBICI, dne 16. junija 1901. Razprodaja se v lekarnah v Trstll, i Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. Odlilofana 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva £ \m lijak t Šota pri Gorici. * Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1S89. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mirarji. ^encimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi struparji in rezbarji iu iuijbolje izurjenimi tapeta rji. tako. da lahko prevzaire in izvrši v najkrajšem času vsako delo \>eh slogov; prevzame tu ii mebiiranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ---------Za mizarje. ~ —-— Velika zbirka obkladkov iromeša). strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka J.« nlunmil i>l>I/i:< < i a, kf-r >e d 4'/ne m in sicer na menjice |«> 6 a/0 iu na vknjižl>e jk> o1/*0/^ L" rad uje vsak.i dan od U. do 12. ure dopol. in od 'J. do 3. ure po pol. razven nedelj m praznikov. St&Eje tra m leta 1900. Kron 1,263.563 MMra račHJi iti. 837.315. Spoštovane slovenske espflmie Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoBijevo cikorijo. r t© Varstvena, znamka: SIDRO. | LINEMENT. CAPSICI COMP. ^ iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoinano izvrstno, bolečine blažeče »■J mazilo dobiva se po 80 stot.. 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. K? Pri v kupo vanj u tega povsod priljubljenega ffl domačega zdravila naj se pazi edino le n ^ originalne steklenice v zavitki z nato va r etveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ■prejme originalni izdelek. Riciterim lekarna pri zlatem len ? Pragi ^ 2Uxftb*tii>« ulloe S. Trgovsko-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. --X"- Hranilne vloge obrestuje po 41 _,",,, — večje stalne, naložene najmanj na jeuno leto. po 5"/„. — Sprejema hranilne knjižice d-ugili zavodov br-z izgube obresii. Kentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih. — proti vknjižbi varščine tudi na 1<» letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo vsak za delež po l krono na leden, t. j. 2t>0 kron v petih letih. Po zaključku j»etleija znaSa vrednost deleža krou. Stanje 1. junija 19o2: Deleži: a t podpisani........K 1.179.300.— l bi vplačani . . Dana posojila .... Dopolnilni zaklad Vlog$ ........ 561.ti33.18 1.254.738-23 191.116-57 417.402-05 Velikanski izbor raznega pohištva I spalne in jedilne sobe, svetlo ali t megleno politirane. j divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. V trio™ za moško modna Map „pri prihranjevalnem viru" vkupite najlažje najboljše blago. Na stotine ostankov snovij za moške obleke 330 m po gld. 3.60. 5.60. 6.80. in 7.20. Najboljše srajce za moške gld. 1 .30 Angleške srajce o9 cefirja gld. 1.50 5 kratili najboljši ovratniki po 1"» nve. Kravate, spodnje hlače, srajce za po noči. nogovice, žepne rute po najnižjih cenah in v velikem izboru. E. Rottenberg ul. poste vecchie 16 (municipalna nova palaca) Trgovina z izgotnvljenlmi oblekami. Qilo»*ini Ponte della Fabbra stv. 2. vogal OciKcirini ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare st. 1. Zaloga izgotovljenih oblet za moAke in dečke priporoča posebno za bi n kostne praznike in birmo: obleke ?a inoSke od gUl. 6.50 do 24, za dečke o 1 gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvali od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleskina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 120. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točaostjo v slučaju potrebe v 24. urah. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V calogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. s 4 prostori, v kateri je trdi prodajal-niblOd niča. in shrambo za drva je na predaj Vprašati Via del Veltro 393. OOOOOOOOOOOOGOOO PODJETJE ZIMOLO - TRST o Prvo podjetje ^ za pogrebne svečanosti q ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: ul. Istituto 15 Telofon št. 145 Vela n\m ita Krojaška zadruga vpisana zadruga z ocaejeno zavedo Kdor se hoče nasrkati čistega kraškega zraka jn okrepčati se z žlahtno kapljico, naj ne zamudi PADir. n . -prilike podati se v nedeljo na Pro- GOR1CA Gosposke h m* 7 GORICA ^ , kjer dobi na osmici pri gosp. za v pušteno Priporoča vse v to stroko spa.lajože ' "J . " ..... 7, . Z Z' .\ J hergoju izvrsten proseški brza- iilnii i u k- " ™ ^ - - _ blago ter jamči gtrežbo. Ceue stalne t*rez posrajanja in solidno po- min j. ceni. ->rve vrste in to po zelo nizki Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I.. H., III. IV. razreda : prev. zi mrličev v tu-in inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst ; belo in črno lakiratih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. nir.a < > Tržaška posojilnica in hranilnica r !ezisiwana zadruga : omeieaim poroštven, ulica S. Francesco štev.. 2, I. Telefon 952. Hranilne aloee se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom ia sicer na uknjižbo po 51 s°/ na z&stave po 51,0',. Uradne ure so: od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. na menjico po 6°, 9—12 dopoludne in oč Poštno hranilnicni račun 816.004