Utadui Minile
občin Ormož In Ptuj
YU ISSN 0042-0778
LETO XXI
Ptuj, dne 8. marca 1984
Številka: 6
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
78.	Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981—1985 v letu 1984
79.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
80.	Sklep o potrditvi statuta Pokrajinskega muzeja Ptuj >
81.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Telesno kulturne skupnosti občine Ptuj
UPRAVNI ORGANI
82,	Program o izvajanju preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1984
KRAJEVNE SKUPNOSTI
83.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Cirkulane
84.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Cirkulane
78.
Po 155. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in 2. točke 166. člena statuta ob-čine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je SO Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 31. januarja 1984 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1984
L UVOD
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981—1985 v letu 1984 opredeljuje politiko in naloge, ki bodo v tem letu omogočile čim popolnejšo izpolnitev zastavljenih srednjeročnih ciljev, uresničevanje politike dolgoročne gospodarske stabilir .cije, ter reševanje zaostrenih gospodarskih razmer. Pri izdelavi Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1984 so upoštevana določila in usmeritve zapisane v:
1.	Predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981—1985 ;
2.	Družbenem planu občine Ormož za obdobje 1981—1985;
3.	Osnutku Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu;
4.	Dolgoročnem stabilizacijskem načrtu občine Ormož.
skih zakonitosti in povezovanjem združenega dela z vsem jugoslovanskim združenim delom.
Na osnovi analize uresničevanja družbenega plana občine Ormož za leto 1981, 1982 in 1983, izhodišču dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in usmeritev republiške ter zvezne Tesolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1984 opredeljujemo v občini naslednje temeljne cilje in naloge za leto 1984:
—	povečati vključevanje v mednarodno delitev dela, ter zagotavljanje pogojev za varčevanje pri vseh vrstah devizne porabe;
—	povečanje proizvodnje blaga in storitev, ustvarjanje pogojev za povečanje proizvodnje hrane, ter-zagotavljanje preskrbe s surovinami in repromaterialom;
—	učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti, varčevanja na vseh področjih proizvodnje in porabe, boljšega izkoriščanja delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti, ter zaostritve odgovornosti za izvajanje dogovorjenih nalog;
—	usklajevanje vseh oblik porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in nadaljevanje krepitve akumulativne sposobnosti združenega dela;
—	nadaljevanje produktivnega zaposlovanja mladih strokovno usposobljenih kadrov, pripravnikov, uvajanja večizmenskega dela, ter izboljšanje strokovne usposobljenosti zaposlenih;
—	pospešitev vseh investicij v teku ter načrtovanje novih z dejanskimi materialnimi možnostmi in kriteriji investiranja sprejetih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije;
—	nadaljna krepitev sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh sferah družbenih in gospodarskih dejavnosti ob izpostavljenih materialnih okvirih.
II.	OSNOVNI CILJI IN NALOGE V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE V LETU 1984.
Delovni ljudje in občani v otjčini Ormož opredeljujejo s to resolucijo temeljne usmeritve uresničevanja politike gospodarske stabilizacije in izvajanja družbenega plana v 1984. letu, ter prevzemajo svoj del soodgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v občini in republiki. Zaostrene gospodarske razmere bomo učinkoviteje premagovali z utrjevanjem temeljnih socialističnih samoupravnih produkcijskih razmerij, uveljavljanjem ekonom-
III.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1984
V letu 1984 bodo v občini Ormož tako kot v celotni SER Jugoslaviji, plačilno bilančni, predvsem pa devizno bilančni okviri, še vedno odločilno vplivali na materialne okvire razvoja.
Tako bo v skladu z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije nujna težnja po povečanem vključevanju v mednarodno delitev dela, gospodarnejšim upravljanjem z družbenimi sredstvi, pospešenim samoupravnim združevanjem in povezovanju krepitvi enotnega jugoslovanskega trga, uresničevanju delitve po delu, pridobivanju hrane, po napredku
drobnega gospodarstva, turizma in gostinstva, razvoju stanovanjskega gospodarstva, uresničevanju socialne politike itd.
Z uresničevanjem ciljev in nalog iz te resolucije bo v 1984. letu možno doseči naslednje materialne okvire razvoja: ,
. — nominalna rast družbenega proizvoda za 30,1 % oz. ob upoštevanju 25% rasti cen, realna rast družbenega proizvoda za 4,4 %; r '■ '— v okviru politike produktivnega zaposlovanja povečanje zaposlenih za 64 delavcev, oziroma 1,7 %;
—	fizični obseg industrijske proizvodnje za 5,2 %, pri čemer niso zajete IGP Ograd DE Opekama, Tovarna sladkorja in TONOSA obrat Tomaž. Z vključitvijo le-teh znaša povečanje 14,9 %;
—	fizični obseg kmetijske proizvodnje za 5,3 %;
—	realni osebni dohodki na zaposlenega se bodo zmanjšali za okrog 2 % v primerjavi z letom 1983;
—	produktivnost (realni družbeni proizvod na zaposlenega) bo porasla za 2,7 %.
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Investicijska aktivnost bo v letu 1984 usmerjena predvsem v zagotavljanju večje proizvodnje hrane in v tiste proizvodne programe, ki zagotavljajo večji izvoz oziroma nadomestitev uvoza. Razen tega bodo investicije usmerjene tudi v boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih programov. Dobršen del akumulacije ustvarjene v 1984. letu bo treba nameniti odpravljanju notranje nelikvidnosti in finančni sanaciji združenega dela, zato za investicije v osnovna sredstva gospodarstva v 1984. letu nominalno ne bo mogoče nameniti več sredstev kot v letu 1983.
V	skladu z dogovorom o pospeševanju manj razvitih območij in po izhodiščih republiške resolucije za leto 1984 je treba dogovoriti postopke za nove investicijske naložbe OZD izven območja občine, ki bi bile pripravljene prenesti svoje proizvodne programe v občino Ormož.
Skupne investicijske naložbe v gospodarstvu se predvidevajo v višini 707,7 milijonov din, od česar predstavljajo investicije v gospodarsko infrastrukturo 26,3 %.
Na področju negospodarstva bo obseg investicij znašal 75,8 milionov din, tako da znaša indeks povečanja skupnih investicij v letu 1984 157,9 %. Od vseh investicij zajemajo 78,0 % nove investicije.
IZVOZNO-UVOZNA DEJAVNOST
Povečanje proizvodnih programov in dosežkov v izvozu na konvertibilno področje bo zaradi izredno zaostrenih problemov zunanje likvidnosti in pomanjkanju nekaterih surovin in reprodukcijskih materialov iz uvoza,, ki jih na domačem trgu ne bo možno dobiti, poglavitna naloga izpolnjevanja resolucije v letu 1984.
Uresničevanju s plani predvidenih obveznosti deviznega priliva bodo podrejene tudi usmeritve in naloge na drugih področjih ekonomske politike. Načrtujemo, da se bo izvoz nominalno povečal za 20,9 %, od tega na konvertibilno področje za 25,9 %.
Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bomo v SR Sloveniji v 1984 letu še naprej podpirali s:
—	samoupravnim združevanjem sredstev v S1SEOT za vspodbujanje konvertibilnega deviznega priliva;
—	olajšavami pri plačevanju davka iz dohodka temeljnih OZD za ustvarjeni konvertibilni devizni priliv;
— OZD, ki bodo dosegale večji delež izvoza na konvertibilno področje, bodo združevale sorazmerno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo;
— SIS materialne proizvodnje bodo prednostno oskrbovale OZD, ki dosegajo večji delež izvoza na konvertibilno področje;
—	po izpolnitvi planov deviznega priliva, usklajenih v SISEOT, bodo "OZD razpolagale z višjim odstotkom ustvarjenih deviz, ki jih bodo lahko uporabile tudi za uvoz nujne opreme;
•	— temeljne banke bodo dajale kratkoročne kredite za obratna sred-
stva prvenstveno organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno področje.’
Pfedvidevania za leto 1984 kažejo, da bo izvoz znašal 350,5 milijonov din, uvoz pa 142,2 milijonov din tako da bo znašal delež pokrivanja uvoza z izvozom 246,6 %. Na konvertibilno področje bo odpadlo 86,1 % celotnega izvoza.
ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA
Zaposlovanje se bo povečalo v mejah danih materialnih okvirov, ki omejujejo vlaganja v razširitev obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti. Tako se bo nadaljevala politika produktivnega zaposlovanja s stopnjo povečanja zaposlenosti 1,7 % in sicer v družbenem sektorju 1,7 % in v zasebnem sektorju 2,2 %.
V	večji meri kot doslej bo potrebno uveljaviti restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja. Prednost pri zaposlovanju bo imela mladina, nadaljevati se mora s politiko zaposlovanja pripravnikov, odločneje se bo zmanjševalo nadurno delo, delo po, pogodbah in zaposlovanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno, pokojnino. S prerazporejanjem delavcev z uvajanjem dodatnih izmen ter z ukinjanjem nepotrebnih administrativnih del v proizvodnji, družbenih dejavnostih in upravi bomo povečali družbeno produktivnost dela. Odločneje moramo uveljaviti vlo-
go kadrovske politike in z njo povezano štipendiranje, poklicno usmerjanje in proces srednje usmerjenega izobraževanja.	,
USKLAJEVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
Zaostrene gospodarske razmere terjajo povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela združenega dela, k čemur bo prispevala tudi politika gibanja dohodka in porabe. Potrebno bo povečati tudi učin-kovitost izkoriščanja razpoložljivih zmogljivosti in s tem ustvarjanje višjega realnega dohodka in manjšega realnega padca osebnih dohodkov.
V	sistemu politike razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke je treba zagotoviti doslednejšo delitev po rezultatjh dela, popolnejšo uveljavitev proizvodnega in kreativnega dela, načela svobodne menjave dela, načela svobodne menjave in krepitve materialne osnove dela. Rast sredstev za osebne dohodke mora biti odvisna od prispevka delavcev k ustvarjenemu dohodku, od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela, boljše ekonomičnosti dela in sredstev, izvoznih rezultatov in drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja.
Z ukrepi ekonomske politike in s programi dela SIS bo zagotovljeno, da bodo sredstva za skupno porabo v občini zaostajala za rastjo dohodka. V teh okvirih bo treba nameniti prednost programom osnovnega izobraževanja in osnovnega zdravstva.
Sredstva za splošne potrebe v občini bodo zaostajala za 33 % za rastjo dohodka.
TRŽIŠČE IN CENE
Osnovna naloga politike cen v letu 1984 bo zavzemanje za umiritev cen in s tem življenjskih stroškov, da bi se na ta način dosegli cilji stabilizacije. Občinska skupnost za cene bo pri izvajanju politike cen zagotavljala diferenciranost, selektivnost ter odpravljanje nesorazmerij v cenah. Pri oblikovanju cen izdelkov in storitev, ki so izvzeti iz režima potrjevanja, bodo zavzeti milejši kriteriji, kar bo omogočilo postopno prehajanje na svobodno oblikovanje cen.
IV.	NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1.	Industrija
Na področju gospodarskih dejavnosti zavzema dominantno vlogo v skupnem družbenem proizvodu družbenega sektorja sekundarni sektor (54,6 %), od katerega predstavlja 88,0 % industrija.
Tovarna sladkorja bo v letu 1984 vlagala predvsem v ohranitev proizvodnih zmogljivosti, zagotavljanje povečanja predelave stranskih proizvodov; izboljšanja delovnih pogojev in varstva okolja, ter povečanja produktivnosti in učinkovitosti poslovanja. Vložila bo sredstva v znesku 73,1 milijona din.
TOZD Optyl bo v prihodnjem letu zamenjala specifično opremo za izdelavo očal ter nabavljala novo opremo za orodjarno (4,2 milijonov din) s čimer ustvarja pogoje za zmanjšeanje uvoza orodij.
TOZD PPM planira v letu 1984 nabavo opreme za proizvodnjo očal iz propionata v predračunski vrednosti 28 milijonov din ter adaptacijo proizvodnih prostorov.
DROGA TOZD Gosad bo v letu 1984 vložila 8.8 milijonov din v posodobitev proizvodnih obratov (8,2 milijona din), ter v nabavo osebnega avtomobila. J
INTES, Pekarna Ormož bo v letu 1984 vložila 13 milijonov din v izgradnjo silosa pri pekarni, nabavila pa bo tudi delilni stroj in izgradila ograjo, kar predstavlja dodatnih 2,5 milijona din.
TOZD Kmetijstvo, DE oljarna planira v prihodnjem letu nabavo oziroma posodobitev opreme za mešalnico.
2.	Kmetijstvo
V	letu 1984 bo še napr.ej prioritetna naloga na področju kmetijstva povečanje proizvodnje hrane, s čimer bomo zagotavljali boljšo oskrbo prebivalstva z živilskimi proizvodi in večji skupni izvoz na konvertibilno področje.
V	občini Ormož so vse naravne danosti za razvoj intenzivnega in deloma specializiranega kmetijstva. Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1984 bo potrebno:
—	v okviru celovitega programa proizvodnje pripraviti programe setve oz. proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin in zagotoviti njihovo izvedbo s samoupravnimi sporazumi, sprejetimi v združenem delu;
Nosilci: pristojni upravni organi, SLOV1N TOZD Kmetijstvo in TOK Kooperacija.
—	uvajati kvalitetnejše oblike proizvodnega sodelovanja kmetov in zadružne organizacije s ciljem združevanja zemlje za skupno proizvodnjo;
Nosilec: TOK Kooperacija
—	pravočasno oskrbeti proizvodnjo z reprodukcijskimi sredstvi in
gorivom;	»
Nosilci: TOK Kooperacija, PETROL
—	v družbenoorganizirano tržno proizvodnjo vključiti neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemljišča;
Nosilci: Upravni organi, Inšpekcijske službe, Kmetijsko zemljiška skupnost
—	pospešeno nadaljevati z izvajanjem programa prostorskih ureditvenih operacij: melioracije, komasacije in odkup zemljišč;
Nosilci: Kmetijsko zemljiška skupnost, SLOVIN TOK Kooperacija in TOZD Kmetijstvo
—	pripraviti posebne izvozne programe s ciljem povečanja izvoza kmetijskih in živilskih proizvodov:
Nosilci: DO KK Slovin — Jeruzalem Ormož
—	izdelati poseben program proizvodnje mleka in mesa, ki bo opredeljeval obveznosti pridelave in prometa hrane, potreben obseg investicijskih naložb in intervencijskih sredstev za spodbujanje proizvodnje in odkupa v občini;
Nosilci: TOK Kooperacija, Sklad za intervencije v kmetijstvu.
Nosilec kmetijske proizvodnje v občini Ormož delovna organizacija SLOVIN KK ,.Jeruzalem” Ormož si bo skupaj z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci prizadevala za povečanje 'proizvodnje kmetijskih pridelkov za potrebe prebivalstva in pridelovanje industrije širšega območja.
Setveni plan za leto 1984 zajema naslednje površine:
300 ha družbenega in 280 ha organiziranega zasebnega sektorja sladkorne pese, 290 ha družbenega in 560 ha org. zasebnega sektorja pšenice, 570 ha družbenega in 1.400 ha org. zasebnega sektorja koruze za zrnje, ter v organiziranem zasebnem sektorju še 600 ha koruze za silažo, 150 ha krompirja in 110 ha vrtnin.
TOZD Kmetijstvo načrtuje v letu 1984 nakup kmetijske mehanizacije ih opreme v vrednosti 35 milijonov din. Največ sredstev (41,7 milijonov din) bo namenila za nakup 50 ha zemlje in ureditev zemljišč (80 ha agromelioracij II. faze proti Središču in zaključevanje 450 ha agromelioracij Sejanske doline). Nabavljala bo tudi opremo za mešalnico v Središču ob Dravi.
TOZD Vinogradništvo prenaša iz leta 1984 investicijo izgradnje skladiščnih zmogljivosti kleti, ter opreme za klet, ki zaradi pomanjkanja sredstev nista bili realizirani. Zraven tega bo vlagala sredstva tudi v nabavo kmetijske mehanizacije, nadaljevanje obnove 32 ha pozeblih vinogradov in 10 ha sadovnjakov, obnove vinogradov na novo, izgradnjo bencinske črpalke in izgradnjo novega ter adaptacijo že obstoječega* skladišča v Miklavžu.
Investicije v zasebnem sektorju se bodo vršile po sprejetem planu TOK Kooperacije in sicer obnovo 40 ha vinogradov in 10 ha višenj, izgradnja in adaptacija hlevov za proizvodnjo goved, prašičev in kuncev (68 milijonov din) in nabavo kmetijske mehanizacije (26 milijonov).
TOK Kooperacija bo v letu 1984 dokončala obnovo skladiščnih prostorov v Ivanjkovcih, nakupila 20 ha zemlje in nabavljala razno opremo.
Kmetijsko zemljiška skupnost bo tudi v letu 1984 opravljala predvsem vse naloge v zvezi z prevzemom zemljišč (2,5 ha), ki nimajo določenega imetnika pravice uporabe ali iz drugih razlogov (delovna nezmožnost lastnikov). Sredstva v znesku 23 milijonov din bo namenila za dokončanje 90 ha agromelioracij Lešniške doline, 300 ha komasacij, južno od ceste Ormož-Ptuj ter projektno dokumentacijo:
TOZD Gozdarstvo bo v letu 1984 namenila 0,3 milijona din za ureditev okolja garaž na Hardeku.
3.	Gradbeništvo
V	letu 1984 se moramo truditi za poživitev proizvodnje v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, kar bomo dosegali predvsem s povečanim obsegom stanovanjske gradnje (pospešena pridobitev stavbnih zemljišč, hitrejše koriščenje namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo in gradnjo za trg). Organizacija združenega dela v gradbeništvu se mora bolj povezovati z drugimi dejavnostmi, krepiti medsebojno dohodkovno povezovanje, širiti tržišč, usposabljati kadre ter prilagajati organiziranost, opremljenost in organizacijo dela trenutnim zahtevam.
ŽTP, TOZD za vzdrževanje prog Maribor planira v letu 1984 obnovo železniškega mostu na progi Ptuj-Ormož na Lenti v predračunski vrednosti 6,5 milijonov din.
4.	Promet
Potrebe uporabnikov zlasti '■ telefonije so vse večje. Podjetje za PTT promet načrtuje v letu 1984 naložbe v skupni vrednosti 8,9 milijonov din in sicer:	,
—	pripravljalna dela za izgradnjo PTT zgradbe v Ormožu;
—	povečanje konične avtomatske telefonske centrale v Ivanjkovcih;
—	položitev simetričnega kabla Cvetkovci —Podgorci.
V	prometu in zvezah bo povdarek na varnosti v prometu in vzdrževanju.
5.	Trgovina
Trgovinske organizacije združenega dela bodo v letu 84 v pogojih zmanjšane ponudbe, z ustreznim organiziranjem blagovnega prometa od proizvodnje do potrošnje, piispevale k uresničevanju in zagotavljanju oskrbe, domačega trga z repromaterialom in osnovnimi življenskimi artikli.
TP Mercator ZARJA Ormož bo v letu 1984 izvajala pripravljalna dela za izgradnjo trgovine v Veliki Nedelji.
TOZD Koloniale bo za potrebe poslovne enote Pivo—-Slatina v Ormožu v letu 1984 pričela z izgradnjo skladišča v Ormožu, ki ni bilo realizirano v letu 1983, Z investicijo se rešuje problem pomanjkanja skladiščnih kapacitet in izboljšanja pogojev dela.
Trgovinske dejavnosti se bodo morale bolj povezovati s potrošniškimi sveti kot organiziraniimi oblikami združevanja potrošnikov.
6.	Gostinstvo in turizem
Kljub turistično rekreativnim prvinam in obstoječim materialnim osnovam, oziroma ugodnim naravnim pogojem naše občine za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, vseh možnosti še zdaleč nismo izkoristili.
V	letu 1984 bomo skrbeli predvsem za večjo povezanost in usklajevanje turistične ponudbe, pestrejšo ponudbo, trdnejšo organizacijsko povezavo vseh zainteresiranih dejavnikov, nudenjem ugodnejših možnosti za razvoj, ter razvoj vseh stranskih dejavnosti, ki bistveno prispevajo k sodobni in kvalitetni turistični ponudbi.
Prioritetna naloga bo še naprej sanacija položaja družbenega gostinstva, razvoj kmečkega turizma in povezovanje le-tega z nosilcem gostinsko-turistične dejavnosti SLOVIN TOK Kooperacijo.'
SLOVIN, TOZD Gostinstvo bo v letu 1984 vložila 5,7 milijona din v adaptacijo gostišča na Jeruzelemu.
7.	Malo gospodarstvo
Razvpj drobnega gospodarstva bomo vzpodbujali z ukrepi, ki jih opredeljuje Družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva, z ustreznimi lokacijami za gradnjo obrtnih delavnic ter z dograjevanjem davčne politike v občini in SR Sloveniji.
S pestro in kvalitetno ponudbo storitev in izdelkov bo drobno gospodarstvo vplivalo na kvalitetno življenje občanov. Pomembna bo tudi njegova vloga pri večjem angažiranju sredstev občanov v produkcijske namene, pri vključevanju samostojnega osebnega dela v prdces družbene reprodukcije ter pri večjem zaposlovanju delavcev v tej dejavnosti.
Za uresničitev vseh teh dejavnosti je potrebno v čim krajšem času skleniti aktivnosti v zvezi s sklenitvijo Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva na nivoju občine in izdelati program razvoja drobnega gospodarstva.
8.	Stanovanjska dejavnost
Na področju stanovanjske dejavnosti bomo nadaljevali s stanovanjsko izgradnjo kot je bila dogovorjena s srednjeročnimi planskimi akti, vendar je pri tem treba upoštevati dejanske potrebe.
V	letu 1984 bosta zgrajena dva stanovanjska objekta s skupno 21 stanovanji v KS Ivanjkovci in RS Središču. Glede na izkazane potrebe za uspešen prehod na stanarino, ki omogoča enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu, bo rast stanarin znatno nad splošno rastjo cen. Ob tem bo okrepljen sistem subvencioniranja iz solidarnostnih Sredstev za stanovalce z nižjimi dohodki na družinskega člana.
9.	Komunalna dejavnost
Na področju komunalne infrastrukture se bo nadaljevala izgradnja vodovoda na trasi Litmerk—Žvab—Runeč, katera I. etapa se je začela v letu 1983, pričelo se bo z priključitvijo cevovoda Formin —Osluševci na vodovod občine Ptuj, izgradil se bo primarni in sekundami vodovod v naseljih Cvetkovci—Osluševci in izvršila sanacijska dela na vodovodnem zajetju v Mihovcih (podaljšanje vodovodnega kanala in izgradnja dodatnega vodnjaka).
V	letu 1984 se bo pričelo urejanje projektne dokumentacije za obrtno cono ter delna komunalna oprema le-te. Izgradil se bo odvodnik v naselju Hardek v dolžini 150 m ter uredila komunalna oprema stavbnih zemljišč pri stanovanjskih blokih v Središču in KS Ivanjkovci.
Cestno omrežje bo modernizirano na naslednjih relacijah: Grabe—Salovci, Tomaž—Savci—Bratislave! in Vuzmetinci—Presika. Izgrajen bo cestni priključek in pešpot za stanovanjsko naselje Hardek. Treba pa je dati tudi večjo pozornost sanaciji poškodb asfaltnih cest in rednemu vzdrževanju ostalih cest.
Izvajanje programa cestno komunalne skupnosti za leto 1984 bo v odvisnosti od uspešnosti gospodarjenja OZD, ki združujejo sredstva za financiranje komunalnih objektov v občini Ormož.
Za izboljšanje elektrifikacije bodo zgrajene transformatorske postaje v Trnovcih, Veličanah, Savcih, Mezgovcih, Tomažu, Spodnjih Ključarov-cih, Zgornjih Ključarovcih in Runeču. Istočasno bo opravljena tudi rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja in obnovljeni vodniki na zveznih 20 kV daljnovodih, kjer je obratovalna varnost nezanesljiva.
Območna vodna skupnost,.Drava” Maribor bo v letu 1984 nadaljevala z investicijsko vzdrževalnimi deli na nižinskih vodotokih. S tem bo na območju občine vloženih 10,7 milionov din.
V.	USMERITVE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Družbene dejavnosti se bodo vključevale v izvajanje ekonomske stabilizacije na ta način, da bode: programe prilagajale zoženim materialnim možnostmi in skrbele za njihovo kvalitetnejšo in ekonomično izvajanje. SIS družbenih dejavnosti ne bodo uvajale novih nalog in povečale stan-
dSrda obstojeSh programov vendar pa je treba ob podpori širše družbene skupnosti izenačevati pogoje dela z drugimi območji. V okviru socialnega skrbstva bo potrebno v skladu z zakonom zagotoviti družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih odraslih oseb.
Z namenom spremljanja in izvajanja vseh oblik družbeno socialnih pomoči bo v letu 1984 zagotovljena skupna evidenca prejemnikov socialno varstvene pomoči.
Sredstva za skupno porabo, ki se združujejo v SIS družbenih dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela bodo v globalu za 24,5 % višja kot v letošnjem letu, in bodo za 21,7 % zaostajala za rastjo dohodka v okviru globalne skupne porabe pa bo rast sredstev po posameznih področjih različna glede na finančni položaj posameznih SIS.
VI.	RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji bodo osnovni cilji in temeljne naloge krajevnih skupnosti v letu 1984 .padalj ni razvoj družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter solidarno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Za realizacijo programov dela v letu 1984 bodo krajevnim skupnostim glavni viri prihodkov: krajevni samoprispevek oplemeniten s sredstvi SIS in OZD ter sredstva občanov zbrana po posebnih pogodbah.
Krajevnim skupnostim se bodo na osnovi dogovora za potrebe funkcionalne dejavnosti in delegatskega sistema zagotavljala sredstva iz proračuna občine v okviru možne rasti proračunskih sredstev.
VII.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se bo tudi v letu 1984 kot oblika in vsebina obrambne in samozaščitne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti razvijala kot samoupravno izpeljan obrambni sistem, ki gaje treba razvijati in graditi kot množično gibanje, s poudarkom na podružabljanju te dejavnosti.
V	skladu z določili zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in usmeritvami iz družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981—1985, bo poudarek na naslednjih nalogah:
—	dograjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v vseh sredinah,
—	razvoju enot in štabov teritorialne obrambe, strokovne usposobljenosti in materialni opremljenosti,
—	razvoju enot in štabov civilne zaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, strokovni usposobljenosti in materialni opremljenosti za preventivno in zaščitno ukrepanje in reševanje ob elementarnih nesrečah ter izrednih in vojnih razmerah,
—	zagotavljanju vseh oblik organiziranega obrambnega in samozaščitnega izobraževanja vseh delovnih ljudi in občanov,
, — dograjevanju in izpopolnjevanju sistema vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
—	obrambnemu usposabljanju izvenšolske mladine ter usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne poklice,
—	oblikovanju občinskih blagovnih rezerv, artiklov — garantirane preskrbe ter gradnje zaklonišč.
VIII.	SPREMLJANJE IN IZVAJANJE RESOLUCIJE
V	letu 1984 morajo nosilci planiranja pri izvajanju resolucije upoštevati temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi gospodarske stabilizacije na zvezni in republiški ravni.
Izvršni svet skupščine občine Ormož bo spremljal izvajanje nalog določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal potrebne ukrepe.
Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja ter ukrepala ob neupoštevanju oz. neizpolnjevanju sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti.
Številka: 30-28/83 Datum: 31. 1. 1984
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVlC, 1. r.
>
79.
Na podlagi 2. točke 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/77) in 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83), je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. februatja 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini ORMOŽ
,	l.člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/77, 10/79, 16/81, 18/82 in 2/83) se v tarifi, kije sestavni del tega odloka, tar. št. 1 spremeni tako, da glasi:
Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, kijih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave,
—	po stopnji .10 %, če je. vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 let od nabave.
Opomba:
Davek po tej tar. št. se ne plača od prodaje motornega vozila, če je prodaja nastala zaradi smrti ali trajne invalidnosti ali če iz drugih zdravstvenih razlogov lastnik ne more upravljati z vozilom.
Davek se tudi ne plača od prodaje poškodovanih motornih vozil, če višina škode presega 50 % vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti, ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode.
Davčna osnova je prometna vrednost motornega vozila. Če je za davčne zadeve pristojni občinski upravni organ mnenja, da je kupnina nižja od prometne vrednosti, ugotovi prometno vrednost posebna komisija.
Davčni zavezanec je prodajalec motornega vozila.
2.	člen
V	tar. št. 2 se v točki 1, znesek 4. — din nadomesti s stopnjo 6 % in v točki 2, se znesek 8. — din nadomesti s stopnjo 6 %
Točka 1 opomba k tar. št. 2 se spremeni tako, da glasi:
Davčna, osnova je prodajna cena proizvajalca, uvoznika ali prodajalca, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
3.	člen
Ta odlok začne velj ati osmi dan po obj avi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 421-6/1981
Datum: 28. februarja 1984
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r.
80.
Pq 80. členu zakona o naravni in kult urni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 199. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 69. seji dne 22/2-1984 sprejel
SKLEP
o potrditvi statuta Pokrajinskega muzeja Ptuj
\
L
Izvršni svet skupščine občine Ptuj potrdi statut Pokrajinskega muzeja Ptuj, kije bil sprejet na referendumu dne 14/4-1978, 14/3-1980 in 23/6-1981.
2.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-10/81 Ptuj, dne 27/2-1984
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko BEZJAK 1. r.
81.
Po' 34. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) in 199. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 69. seji dne 22/2-1984 sprejel
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Te-lesnokultume skupnosti občine Ptuj
1.
Izvršni syet skupščine občine Ptuj daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesnokultume skupnosti občine Ptuj, kije bil sklenjen dne 27/11 — 1981.
2.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj daje soglasje k statutu Telesno-kulturne skupnosti občine Ptuj, ki gaje sprejela skupščina te skupnosti
,	‘ 3.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-21/81
Ptuj, dne 27/2-1984
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ ,	Janko BEZJAK 1. r.
82.
*
Na podlagi 3. odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77, 2/78) in na podlagi Odredbe o preventivnih ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih bolezni v letu 1984 (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/84) je Občinski komite za kmetijstvo dne 21. februaija 1984 sprejel
PROGRAM
o izvajanju preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1984
I.
V občini Ptuj se izvedejo naslednja preventivna cepljenja živali:
1.	Cepljenje govedi in kopitarjev proti vraničnemu prisadu v naseljih: %
1.	Cepljenje govedi in kopitarjev proti vraničnemu prisadu v naseljih: Biš, Gerečja vas, Moškanjci, Gorišnica, Dolena/del, Kočice/del;
2.	Cepljenje vseh psov proti steklihi; mladih psov pa takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti;
3.	Cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi;
a)	v strnjenih naseljih: Ptuj ulice desni breg, Spodnja in Zgornja Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas, Draženci, Nji-verce, Kungota, Strnišče, Kidričevo, Apače, Lovrenc, Pobrežje, Videm, Tržeč, Lancova vas, Dolena, Sela, Trnovec, Barislavci, Cirkovce, Zg. in Spodnje Jablane, Starošince, Dragonja v», Mihovce, Šikole, Gaj, Ses-
Trže, Majšperk, Lešje, Spuhlja, Zabovci, Nova vas, Bukovci, Prvenci, Sobetinci, Zagojiči, Moškanjci, Muretinci, Gajevci, Placerovci, Zamu-šani, Dornava, Žamenci, Strejaci, Podvinci, Gàbernik, Sp. Velovlak. Levajnci, Desenci, Svetinci, Ločki vrh. Trnovska vas, Biš, Štuki;
b)	v epizootioloških krogih okrog farm in naseljih: Podlože, Plaj-nsko, Breg, Stogovci, Kontno, Stoperce, Kupčinji vrh, Grdina, Žetale, Čermožiše, Podlehnik, Zg. Gruškovje,. Gradišča, Hrastovec, Gorenjski vrh, Pestike, Turški vrh, Juršinci, Dragovič, Brezovci, Hvaletinci, Novinci, Drbetinci, Janežovski vrh, Janežovci, Dolič, Vintarovci, Drstelja, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu, Grajena in Mestni vrh;
c)	v obratih TOZD Perutninske farme:
—	farme nesnic starih staršev
—	farme nesnic staršev
—	farme brojlerjev	t
d)	pri vseh kooperantih, ki kooperirajo z
— Mesokombinatom Perutnino Ptuj — TOK Kooperacija Hajdina
— Mesoproduktom Zlatar Bistrica
—	KOKO Varaždin
— Kmetijskimi zadrugami
e)	V obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
f)	v fazanerijah
4.	Cepljenje kokoši proti kužnemu tremorju:
—	na farmah nesnic starih staršev
—	na farmah nesnic staršev;
5.	Cepljenje kokoši proti Marekovi bolezni:
—	na farmah nesnic starih staršev
—	na farmah nesnic staršev
6.	Cepljenje kokoši proti Gumboro bolezni:
—	na farmah nesnic starih staršev
—	na farmah nesnic staršev
7.	Cepljenje kokoši proti infekcioznemu bronhitisu:
—	na farmah nesnic starih staršev
—	na farmah nesnic staršev
8.	Cepljenje prašičev proti prašičji kugi:
— TOZD Farma prašičev KK
—	v večjih agromelioracijah (10 ali več plemenskih svinj,
oziroma 50 pitancev)
—	prašičev, ki se hranijo s pomijami.
II.
Preventivno cepljenje opravi OZVŽ Ptuj, TOZD Veterinarstvo, na družbenih obratih pa verificirane obratne ambulante po predpisanih strokovnih navodilih.
III.
V občini Ptuj se izvedejo naslednje diagnostične preiskave živali in odvzemi vzorcev:
1.	tuberkulinizacija
—	govedi v naseljih: Ptuj — ulice desni breg, Zg. in Sp. Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas, Kungota, Strnišče, Kidričevo, Njiverce, Draženci, Pobrežje, Videm, Tržeč, Jurovci, Popovci, Zg. Pristava, Lancova vas, Barislavci, Sela, Trnovci, Apače, Lovrenc, Žu-pečja vas. Zg. in Sp. Pleterje, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Starošince, Zg. in Sp. Jablane, Pongerce, Sikole, Gaj, Sestrže, Medvedce, Podlože, Ptujska gora, Slape, Stogovci, Stanečka vas, Majšperk, Lešje, Koritno, Breg, Jelovice, Kupčinji vrh. Preša, Naraplje, Doklece, Janški vrh, Plajnsko, Sitež, Stoperce, Grdina, Zg. in Sp. Sveča, Dol pri Stopercah;
—	v osnovnih govejih čredah KK Ptuj
—	v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj
—	5 % prašičev v matični čredi KK Ptuj
—	kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza in v tistih dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče
—	preglede na tuberkulozo 10 % fazanov matičnih jat v neokuženih ali na TBC nekontroliranih fazanerijah
2.	Pregled na kokošji tif
—	na farmah nesnic starih staršev (100 %)
—	na farmah nesnic staršev (20)
3.	Pregled na brucelozo:
—	krav v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom
—	osnovne goveje črede KK Ptuj s serološkim pregledom krvi
—	bike v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena
—	plemenskih živali v TOZD Farma prašičev KK Ptuj s serološko preiskavo krvi '
—	odstreljene poljske zajce
4.	Pregled na levkozo:
—	osnovne goveje črede KK Ptuj
—	bike v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj
5.	Pregled na mehurčasti izpuščaj pri govedu
—	bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj
—	bikov v prirodnem pripustu
6.	Preiskave na vibrozo, trihomomazo, bakteriološko preiskavo semena in koprološko preiskavo
—	bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj
7.	Preiskave na leptospirozo
—	bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj
—	osnovne goveje črede KK (10 %)
—	osnovne črede prašičev na Farmi prašičev KK (10 %)
8.	Pregled na kužno malokrvnost kopitarjev v okuženih dvoriščih
9.	Pregled na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in variatozo •
—	vseh čebeljih družin plemenilnih postaj
—	vseh čebeljih družin vzrejevalcev matic.
IV.
Diagnostične preiskave in odvzem vzorcev ža diagnostične preiskave opravi OZVŽ Ptuj.
V TOZD za veterianarstvo BF Ljubljana opravi:
—	tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj, 5 % prašičev v matični čredi TOZD Farma prašičev KK Ptuj in 5 prašičev v matični čredi TOZD Farma prašičev KK Ptuj in preglede na tuberkulozo 10 % matičnih jat fazanov v neokuženih ali na TBC nekontroliranih fazanerijah,
—	laboratorijske preiskave na steklino
—	laboratorijske preiskave na brucelozo krvi in semena bikov ter krvi prašičev in patoanatomsko sumljivih zajcev
—	laboratorijske preiskave na leukozo
—	preiskave na IBR/IPV, vibriozo, trihomoniazo, bakteriološko preiskavo semena bikov, koprološko preiskavo bikov in preiskavo na leptospirozo bikov ter 10 % plemenskih prašičev v osnovni čredi KK Ptuj,
—	preiskavo krvi na kužno malokrvnost kopitaijev,
—	bakteriološke in parazitološke preiskave na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in variatozo družin vzrejevalcev matic in plemenilnih postaj.
V.
Stroški diagnostičnih preiskav, razen stroškov za nosemavost in pršičavost pri čebelah in stroški obveznega zdravljenja gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj.
Ta program začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 332-16/78-11
Ptuj. dne 29/2-1984
*	Predsednik
občinskega komiteja za kmetijstvo'
Janko MLAKAR, ing. agr. 1. r.
83.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), Zakona o samoprispevku Ur. list št. 3/73 SRS, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Ur. Vestnik 17/73 in 35. člena Statuta krajevne skupnosti Cirkulane je Skupščina KS Cirkulane na svoji seji dne 26. 2. 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Cirkulane.
1.
Območje KS Cirkulane obsega naselja: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki vrh, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	vzdrževanje in modernizacija krajevnih cest
—	gradnjo kulturne dvorane
—	modernizacija lokalnih cest
—	gradnja TP — ojačitev omrežja
—	ureditev pokopališča
—	sofinaneranje CZ, LO in NZ
—	vodovod — sekundarni vod
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. maja 1984 do 31. 12. 1985.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto OD,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, pc stopnji 3 % letnega novega katastrskega dohodka, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 3.000,00 din letno,
— zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. ‘
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Cirkulane.
6
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Cirkulane in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Cirkulane.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini in na služenju vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, dne 25. marca 1984 od 7—18. ure na glasovalnih mestih:
v Lovskem domu v Brezovcu št. 92 za naselje Brezovec, v prostorih KS Cirkulane za naselje Cirkulane, v prostorih tovarne „01ge Meglič” Dolane za naselji Dolane in Veliki vrh, pri Emeršič Ivanu v Gradiščah št. 79 za naselje Gradišča, pri Pintarič Francu v Gruškovcu št. 70 za naselje Gruškovec, pri Jurgec Alojzu v Medribniku št. 22, za naselje Medribnik in Meje, pri Hercog Francu v Paradižu št. 89 za naselje Paradiž, pri Kelc Francu v Pohorju št. 14 za naselje Pohorje in pri Žula Alojzu v Pristavi št. 13 za naselja, Pristava Slatina in Mali Okič.
8.
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE GLASOVNICA
Za referendum, dne 25. marca 1984 GLASUJEM
„ZA”	..PROTI”
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Cirkulane v letih 1984—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za urejanje in delovanje KS Cirkulane, (glasovalec izpolni glasovnico tako, da jo obkroži ,,ZA”, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. ,,PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo krajevnéga samoprispevka ne strinja).
9.	■
Vse glasovnice so overjene s štampilko KS Cirkulane.
10.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Cirkulane.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme Skupščina KS Cirkulane.
11.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun KS Cirkulane.
12.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Svet skupščine KS Cirkulane in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo . za izvedbo programov za katere je bil uvéden krajevni samoprispevek.
14.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev Skupščini KS Cirkulane.
15.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Cirkulane, ki o ugotovitvah enkrat letno poroča Skupščini KS Cirkulane. Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi KS Cirkulane. Ta sklep se objavi v Ur. Vestniku občin Ormož in Ptuj.
Cirkulane, dne 26. 2. 1984
Predsednik skupščine KS Cirkulane Mirko SOBA 1. r.
84.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu Ur. list SRS št. 23/77, Zakona o samoprispevku Ur. list št. 3/73 SRS, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Ur. Vestnik 17/83 in 35. člena Statuta krajevne skupnosti Cirkulane je Skupščina KS Cirkulane na svoji seji dne 26. 2. 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 za izgradnjo kdmunalnih in drugih objektov na območju KS Cirkulane.
1.
Območje KS Cirkulane obsega naselja: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik. Meje, Paradiž, Po-hoije, Pristava, Slatina in Veliki vrh, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objtktov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	vzdrževanje in modernizacija krajevnih cest
—	modernizacija lokalnih cest
—	adaptacija gasilske dvorane
—	ureditev mrliške veže
—	vodovod — sekundarni vod
—	telefon	v
—	gradnja TP in ojačitev omrežja
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ
—	za kulturno dejavnost
—	za funkcionalne stroške KS
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1.januarja 1986do31. decembra 1990.
, 4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto OD,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 3.000,00 din letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Cirkulane.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Cirkulane in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Cirkulane.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini in na služenju vojaškega roka v J LA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, dne 25. marca 1984 od 7—18 ure na glasovalnih mestih:
V Lovskem domu v Brezovcu št. 92 za naselje Brezovec, v prostorih KS Cirkulane za naselje Cirkulane, v prostorih tovarne tolge Meglič« Dolane za naselji Dolane in Veliki vrh pri Emeršič Ivanu v Gradiščah št. 79 za naselje Gradišča, pri Pintarič Francu v Gruškovcu št. 70 za naselje Gruškovec, pri Jurgec Alojzu v Medribniku št. 22 za naselje Medribnik in Meje. pri Hercog Francu v Paradižu št. 89 za naselje Paradiž, pri Kelc Francu v Pohorju št. 14 za naselje Pohorje in pri Žula Alojzu v Pristavi št. 13 za naselja Pristava, Slatina in Mali Okič.
8.
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE
GLASOVNICA
Za referendum, dne 25. marca 1984
GLASUJEM
»ZA«'	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Cirkulane v letih 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za urejanje in delovanje KS Cirkulane.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da jo obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
9.
Vse glasovnice so overjene s štampilko KS Cirkulane.
10.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Cirkulane.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denaiju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme skupščina KS Cirkulane.
11.
Kraievni samoorisnevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun KS Cirkulane.
12.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Svet skupščine KS Cirkulane in odgovatja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programov za katere je bil uveden krajevni samoprispevek.
14.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavd zboru občanov in v potrditev Skupščini KS Cirkulane.
15.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Cirkulane, ki o ugotovitvah enkrat
letno poroča Skupščini KS Cirkulane. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Cirkulane.
Ta sklep se objavi v Ur. Vestniku občin Ormož in Ptuj Cirkulane, dne 26. 2. 1984
Predsednik skupščine KS Cirkulane Mirko Šoba 1. r.
>
) •
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le SKupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 6. Urejuje urednisKl odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, arbskl trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.