Plev 15. Gledališče in koncerti •SLOVENEC dne 'JO januarja 1037. Slmn 7 Ljubi,anshn drama: Dež in vihar (Prva predstava 16. jnn. ИК17) Vse dijaške zgodb»' vplivajo čustveno. tudi lWr, ki *e ne itotlkafo nobenih tragičnih presc- t»ečen| in prezgodn|ih udorov 2ivlj<amo bili In hrepeneti v ne|Kisredrio prihodnost. Zato si dijaškega trpljenja, tistega, ki je zvezano s poklicem «imim, splošno ne jemljemo tako hudo k «n-u, bridke so kiiiiio izjemne «godbe. Kar se domislim pripovednih in dramatičnih zgodb, ki priknzujejo skupno diiiiško življenje. Imajo vse čuden čar, celo tiste i* najnižjih plasti. Mnogo le sicer v njih liojev, rolo razočaranj, lodn moč mladosti, najsiho skrbno ali ludi neskrhno porabljena, zmaguje mul vso • i iti« Inotljo in neumetnontjo sveta. To -O občutki, ki jih ima gledalec ob dijaški igri: Dež in vihar«. TI občutki -o morejo tem manj skalili, ker »«• dejanje giblje v srednjih, do-•-«■la urejenih razmerah, v gos|io«lnreko in nravno trdnem meščanstvu. kjer ima mladost prav tako svoje nepisane praviee. sicer |MI v nlčeun'r ne klili konservativne podob« Življenj«. .Staro študentovako «tanovunje v univerzitetnem mestu imatm) pred si-Jioj, «and ini'dleinri se vrste v njem. študirajo in ne študirajo, vest-1 ia«'i jo in «o tudi resnobni, "iakor kane in kakor terjajo od njih čas in rnz-niere. Dog««li «e prav z« (trav ne nič |io<*ebnega. igra liani slika čim 1н>1ј pisane podobe o veselih naključjih. skoraj sinila rahla nasprotja značajev. Zaključi se le zgodita Charles« Trltlou«, ki je štedi.-ч'«* igre. Kesnobni mladenič ima 2«- »I otroških M izbrano nevesto; ochlnljeitoal od doma ga razveže s preveč zemeljsko .lili in ga združi z globoko re.-iut Vnue. Seveda ne gre brez posebne -tiske; z.np-aji «e morajo razkriti in preizkusili. Zlasti nenadna smrt Cbarleeove matere je v tej epsko «Iramulski igri važen dogtxlek. Dejali Id na prvi pogled, ila je zgo«Ihu .-.ama /nse nič več ill nič tonu j kol tlie:čail«kn sen II me n-la'uosl. lies nam za današnji družabno in miselno razgibani čas ne pove nič takega, kar bi uns zadelo v živo. Ziniti ne takn zgodb« iz meščansko Radeče ori ZW. mostu * Ruz-dava. ki Jo je priredil Dekliški odsek Kuielske knjižnice oh zaključku de*«'tle»1eiiskega kiiietijidio-gospodinjskegii tečaja, ju odprta od 7 zjutraj do 5 |iopoldne. Udeleženke tei'jija vljudno vabijo na obilen obisk. Razstavljeni -o kuharski izdelki in ročna dela. Vsi. ki vus zanima, pridite in poglejte' Vstopnina je 2 Diu. Ob tej priliki se l»n«v toplo zahvaljujemo ludi «oprogi g. notarja, цонреј Jerebovi, ki je radovoIjlK» prevzela pokro-Viteljslvo tečaja, г veliko prlpruvlj nosijo vt-dnoao-»b-lovulu in ludi lepo vedenje |н»и«-'-\а1а V vsakem oziru so bile naklonjene prireditvi lečija tudi usmiljene soslre iz Marijinega dvora, ki so |h»skr-bele /a |>ouk o zdravstvu. ('. sestra Ana je lioililu i/. Ljubljane poučeval. Učiteljici! udi Okornova je iKilu računstvo, u. dr. Karel Mntko zdravilstvo, vzgojcslovje pa gos|Hid kaplan. Vsem, ki so kakorkoli poiuagiili pri lef-iiju, M' uiloježenku |)rav iz «t.a /.ubviiljujejo. Vidika hvalo gre tudi občinskim odbornikom za velikodušen «lar, » pomočjo kate-r.-gn se Je tečaj mogel vršili. — Da .se je pa tečaj* tako lepo vršil, je največ prijtoninglu voditeljic« gdč. Frana fcitko z Vrhnike, ki j« s svojo ljubeznijo in prijaznostjo vsa dekleta nase |totogiiila in in hodo tečajnice ohranile vedno v lepem spominu, f s--«g ji |Kivmli Tečajnice hodo drugo nedeljo priredile lejM» igro v korist tečaja. Že sedaj vabimo. Grobovi. Ta teden smo pokopali kar tri nair farune. Na praznik sv. Družen«- je umrl Franc K o u h a j z 1 e r , «"-evljarski pomočnik s Prupretna. :C let starega tanta je g. Župnik A. Lovšin prvega pokopal na novem vrhovskeni pokopališču. — V -redo jia je umrl na Vrliuvem Jane/ Je koš. KH lel slar. Kol najstarejši mož je rad pripovedo val iz starih čaaov, ko je še zadnji vozil p«> Savi burko proti Zidanem nio^lu in prevažal koruzo, pšenico, vi no ild. Pomagal je *«• grao je bil v snltolo. N. p. v m. okosli-neleua okolja «■ feašklini. breaskrbnioti ina-nirami. It'-* imamo le malo naravnost otipljivega |edra: resnobnost, iskrenost In vsa urejena narava Churlesa Trittonu. vdanost iu zdrava čustven«*«! Anne sta skoraj zgledni. Toda «II vendarli nI vsa ta pisaiioet značajev, t« neizčrpna komedija «louod-kov že sama zase topla, Idug« dejliu, čeprav je nekoliko raztegnjen«? Uprizoritev dela je v režiserjevi olnlelavi in v j m >sh nie/ni h igralcih /.l'ledna. o Debevec, »e zdi. nam ie vendarle bolel dokazati, da zua tudi on do podrobnonli urediti sceno in izčrputl sitnari je. ne da bi jih pregnal do konca ali celo pretegtill. S trezno toploto je prepojil delo iu mu ohranil njegovo pesniško realistično oličulje. N«» mwiiw j»o-zabili. da je igra vendar!.- zgrajena na dvojni melodij!. na zunanji pesmi dežja, ki bije na okna. In daje svojo |io»«ebno hišno ubrano»), in ua melodiji iz Shakespearove JM-Smi o dežju in viharju, ki je neg!« v «Ive «luši. ju zbližula. razvihrnlu in združila. Splošna melodija življenja, ki se v odmerjenih presledkih ponavlja, je poudarjena s svojimi besednimi spore«lnicami v začetku in kouru ter jasno kaže svoj oblikovni /akon. — Igralci so •e pokazali v svoji najboljši podobi. Stara gospa Miirlieva gr. Nablocke inia v «tebi toliko angleškega. rekli bi |>r«v Dickeiisovi-ga humorja, da vzdržuje osnovo vse igre. Tipika iu oriuinuliio.sl se obenem prelivata v resnobni in vendar tako komični mamici. Gospodar igre je veselJnSki ko lerik Raymond g. Sancina. V tej osebi komičnost bije skoro preko roba, ne da Iii bila linii v glasnih poudarkih neprijetno vsiljiva. Prav tako se je Po tnkarjev John Williams znal z ubrano igro dobro uveljaviti, fe|irav nima skoraj ničesar posebiicen pokazali. Dobevec je * prav krepkimi, možatimi potezami iz cela vlil svojega doklorja Diihuuiela. Osrednja igra je v dvojici Charles Tritlon in Anne, ki sta ju L'oej». Jan in g«. Sevsrjeva oldlkovaln z iskreno prisrčnostjo in mladostno neposrednostjo. I orina igre se je nekolik«! skalila ob prevelikih poudurkih dvojice Jill in Roger Cole, ki sta ju igrala g. Drenover. in gib1, livarjev«; |x>*< buo gdč Leva rje va je v svojem glavnem prizoru šla preko lepo zaokrožene Igre. \||a
  • re sklepne prizor«». Iura bo prinesla v naš letošnji spored mnogo potrebne toplote. p. X. Nove кпјјце Jaklič Franc izbrani spisi I. /vezek (zbirka dO-inaeih prijateljev) vezano on Din: Cankar Ivan izbrani spili XX. zvezek (Podobe iz sanj. Dostavki. Rouiantične duše. Črtice IS07 |0|в. Politieno-sati-rtfui itt polemični spisi) И Din. polplat. <*> Din. celo platno 72 Din. noltisnjc o» Din; Direktorij ljubljanske školije za leto 1017 30 Dili; May. So bol jar in kozak 2. Din; \"«dmar. Dela Otona /upaneira v Ireli delih (pesmi, drame ild.) I'« Din. polusnje 24(1 Din; Prijatelj. Dostojevski in Tolstoj, dva literarno-zgodovinsks eseja ЛЛ Din: Kač. Moloh. socialno zgodovinski roman VI Din. vezano 40 Din: Dickens Charles, Pirkwickovci I. do III. del vezano 240 Din: dr. Jos. Srebrnič Kuda to vodi? kritični pogledi u naše učbenike 10 Din; Ribičič, Barka zaplavala — vtisi i potovanja po jadranski obali 15 Din; Gre-gorič Marija, Gramatika italijanskega jezika za Slovence 25 Din; Strniša Oustav. Harmonikar Bin-cek. mladinška povest 20 Din; Pravljice, vezano 22 Din; Križ in sovjetska zvezda — igra S Din; Dnevnik malopridnega lurčkz - mladinska povest, vezano 00 Din; Cilji in pota krščanske delavske mladine 4 Din: Jug dr. Klemeni zbrani spisi — planinski Ä1 Din; Stupar. Težko vzgojljivi otroci TI Din; B.iiič dr. St. Delavno pravo stdoini del II. izdaja 70 Din; vezano Din. V«c te knjisre se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naše diiašlvo /ГопЈГГСДОсЈ/а llrtifcrnfJknr nri 00. irmitih ims I ilrovl oh I'll -.roj r.-Hnt -«•»iiiiick v samostanu. ZrinJ ' «lo-irn ccsta s. — Trcfrkt. .tkarlrmikif mnrljtiitMkn кппцггцагЦо Varijlßirfja ( Ostudn/rnjn pri 00 fritn^lšlcutilh Imn 'tanja ua IihIu je umetno drsanje, Kdor'je videl kdaj naše mojstr»' ua ledu, Ia »«• ni mogel na-« čudili njihovi spretnosti in izurjiuumli. ki no jo pokazali miši fantje In d«'klela vselej tedaj, kadar j i ni je bila ziniu koliČktii naklonjena. In ravno letošnja drsnlua sezona je zopel laka. da je lahko zadovoljna z njo mladina, ki se «Irsa na ilirijan-«kern drsališču, zlasti pa naši mojstri, ki si- pri-pravljnjo ua naše državno prvenstvo, ki lin zadnjo nei|e|jn v januarju. . Na- «Irzavui prvak v umetnem «Ir-aiijn g. TI11111111 pri treningu. V-katorini umetno drsanje zato ne ugaifl tako kakor na primer »niučanie. ker ji- drsalce navezan I na eno *aino plosk«-v in ne more obču>!ovati krat w>i narave, ki »«• pokaž • pozimi v vsem svojem sijaju Na leut je že nekaj res ali pn tudi precej. «•• ze hočete, veudar je uuieino dr-anje nn ledu šjnrlna panoga, da ji nI uaili pri mere in č<- katera I športna panoga zasluži izraz »umetnost; jo i»rnv gotovo drsali i«-, s katerim se nam pred-tnvljajo boilisi unši ab |mi svetovni mojstri. Klic «o nuni |M)ka/uli v tej panogi svetovni mojstri na lanski olilli|tijndl v Ga-Pa se ne «In pojiisali. Slehorili gledalec, ne samo -trokovujak. se je moral navdušili za Ia krasni S|mrt. za elegantno dr-nuje, ki so nam g« predvetlll prvaki in prvakinje z nai-V«H-jo lahkoto in sigurnostjo, ukoravno so Izvajali mijtežle In najrisknnlnejSe stvari. Naši fantje tn dekleta.tem svetovnim prvakom še niso kos. Saj se drsajo letno v najboljšem slučaju po «Ivu meseca, »ločim imajo večju mestu umetna drsališča, katerih se poslužujejo svetovni ni(>i«lri lukori-koč skozi reki leto. Vendar pa imu-111« pri nas lak drsalni material — in iijniiii. da l»e pretiruvuni, če trdim — da je enakovreden svetovnim mojstrom, le žaL da pri nas nimamo umetnih drsališč in pa zadnja lela skrajno neugodne zimq. Ce pogledamo našo le I os njo gardo, kaj je napravila v tej kratki dntd. iKilAii lahko zremo z. uajvi-čjiini nailanii v IkhIisikwI. I'oleg tega pa imamo prav gotovo Se precej skritih talentov, katere ho treha š»de poiskati ler jim nu-»liti vse ono, kar nudijo velemestu svetovnim mojstrom. llmelno drsanje |e krasen Sport, primeren |irav za vsak»*ga. neglede 1111 sjiol in starost. Tudi ni to Športna panoga, ki bi slavila na drsalcu tolikšno fizične zalileve knkor večina drugih športov; nasprotno, umetno »trsanje je Spori lulu gra-cioznosti in elegance, izvajan« z največjo lahkoto, kailnr doseže drsalec gotovo višjno. Zalo je prav. da |»ом1ја}о starši na »IrsalilUV svoj.- otroke, s«j se jim ni treba bali, da Iii ludi tu »lohili srčno napako ali kuj drugega, kur J<> pri marsikaterem drugem tekmovalnem športu dostikrat neizbežno. 30. in 31. januarja bomo imeli priliko videti v Ljubljani na Ilirijunslo'nl «Irsališčii uuš, mojstre, katerim se boik» pridružili nalbri »e n«>kater ino z« uiskl. v umetnem »lrsuu|u. Vsakdo, pa naj si J>-Se tuk ttaaprolnik Sjiorl«. se I »o moral tinvdušili oh elegantnem izvajanju raznih likov na ledu. • katerimi bodo iiudopaU mojstri. Pn S«' drugo do bro slran — /л gledalca namreč — ima Ia športna panoga. Namref lahko razumljiva i«-, -aj gledab-c gleija pač izvajanje positmeznega tekinovalra ali dvojic iu čini težje prvine s,- izvajajo in elegantne j š,». tem bolj mu ugaja. Sodniški |w»el je |»a seveda nasprotno, zelo težak, zlasti kadar iiusto-pajo enukovr« dni uioislri. Gledalec hoče pač vi • leti Unese Iti če jih izvaja drsalec s polnim z« nosom, si 110 niitn pridobi srea hvnb-žnega oi» činslvu V. akademske svetovne zimske igre v Zell am See Od I. «lo 7. februarja t. I. se vrte sveUivne «kailsmske zimske igre v Zeli aiu Se«', kutorib ImmIo ud«'ležili jugoslovanski ukadeniiki v suiuških disciplinah. \se pnsipriprave in organizacijo ude-1. /.In votli JAStt. N11 izbirnih tekmah «e l»o določila končna sestava ekipe. V iveeneiii teeaju n« Ftolrl iu Pokljuki se pripravljajo za izbirno lek-iiiovunje iiasl.-dnji akademiki: lleim, Novak. M11-Sič, Kavčič. Voller. Dolenc, Azrli. Štnitek, Močnik. Privefšek. Primožič, Linke in DrtiKda. V slučaju. •Ia »lobi 1'iilme vojaški dojtust, »e u»l»'l naša ekipa hranila uspehe, ki -1110 jih na teb tekmah že dosegli. Zadnji nastop v St Moritzu let« liri.*». Je bil «lo »edaj najuspešnejši iinstop Jugoslovanov v itiozemstvu. Leto« •«• udeleži ino z >-ki|«>. v kateri 1»o pol« g ž»' riltinlra-nih tekmovalcev tudi nekaj mlajših moči, ki IkhI»» prvikrat zaslepile naše I »ur ve znua| Poleg Jugoslovanov se udebdie teli iger «e Francozi, Cehi, Poljaki. Nemci, Finci, llaliiani. Litvanci. Letom i. Svicurji. Ma»«š< Ив»1ч Jlsirlsr :fr.t «s S/oren kltw ,'/ин1)"кг'/<1 rfmi/i-e r l.iubfjonl I». Јпиччгј* »Г V vs«J lira»«li tNinuvlili po ouilein «pili. tisre ■li-i<-r uadn, ItmiprriUuru ihmI Kspuil») j>- sni' nov «nr-z, kl -c prslvnrjs v pršie, sniukn i»ra«- НпИг* fnkliuka. vScraJ: S« O, .1» cm prsn'a. ),.,r>u-, »iVraJ-. !•(', KI cm pr.iZa. Ih.ut »n Kom»l dimes: —JSC.-, IA cm prši«1* n» cm |ioftlairl. Kranjfka ffnr.i, ilnnes- -:•«:, ti cm prtl^a. «an-kallii» »MKtrahnn, drsali«^«» IS en» hsltl. ui'ornt»n«». I r nt. Krnica, ilunc-,: ti i-ai pr-i^a, nu 1-чПов» Hahti I4n»ica. Jane-: K» cm prtt»'-a. »an kališiV i B «kaknltili-i- 1.'., 2V In <»1 in In «lr-»IIS*r en» rabilo l'1'intra. Tdnovr, ftsiirs. И» in» prtl/ч» I il.nctti«.«. včeraj: '"•««', ti c.ni 1'fšl'» Ikiiri art KrrirrH. iIjismi ?*Г, »t cm ns» cr> Mo-ifa nn ui cri» tMMtlairi- IVrišn einilsrt, dane«: «r1, »n, ti. to >-«t» no »cira -.пеки it» .V) cm |st»llairi. /'••>*. rfaticsi -»■«•', S' cm |iišMi na m cm nud i ta tri -kiiknlnlcii niKirntina. j VcHjurjci- rtom. drtni—- *•<'. «reit. S« • i-r»ICi. tov |u cm imdlad. t/urllw, iliinc- t««' л cm i»r»lea hull tioVi druitcf' Sst'a c f.jnlw^iiil . .il-l svoja i-lun-tvc. »In »e v <-iin vcl4clfi -levili» udelrtl ne irreiia iiiikojui-i;« И"Ч', Ivana lltiSllsa, nui-irn doltfotet i ец« Aiaus, P «»Irrel» dane» nt» I pnpnlilne, Prnle 11. tfiWnazixf»'' «mnIŠ-i »kdkaln> fefcmc v Prtotm fin». - fehrnarjn l'Vt7 prireja Hnitieur»kl kl»ti» Kliuzcn ftirl- »u» v**ll ki -.linkalulei pri 1 t-luvcu inednarullP tekate v чп» i.klli -kol.ih Va tektriuh sndeloiejo nnj tmlišl -kuknel cele Srednja Kvrnp,-. Z.-»«iiruranii J,» 'lile lezli« Xervaiaeov, ŠvlearJev In ttniljaoov, d«^lm po sljejo luirodavija. Nemčija In Av»lrljii ovoji' kompli-t ne tliii-l'iiialne »kipe. Ker hn '« 0'kln«»v«flje nndlln ule ■Inl- en* Izreden »ujtck Je l'iitnik Marlleir nt» «»J pri liki »t I eni I oruunlziruti '-llistne, n» Ixiet i luk»uznir In kurjenim nvtokaroni т «'«lovor «'••ari vuinjl j« I» llln za «-.eho. V renl je Ze uinüti-vsti tudi rit nn Odhod avtokarn j» dne T. feliriiarji» o»» r, Izprcl hotels Orel«, pnvrntek v Mnrlhor nn -it» elrc« SS. I'rll-rslllcl je inlal rein 11Л n • ■ pr«4-ckt, «»di v ivlnveuaker.i ј»/1ки. Vae IsfiOTUi-lji t» prijave а Izlet prt 1'utnlkn . 4.» rll»nr, \t»kvindpo-a ei-«fa :»,"'. te),-fr»», 41. ^1'Sf- Opis našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) (Naddljcvonie.) \1eser dni za njimi, -'!>. junija 10'28, «o si ogledali zdravilišče zdravniki higijoničarji Zveze nurodov. Prvikrat, odkar nlmtnin zdravilišče Ro-paSka Slatina, ie bila tu navzoča «nllična družba, ki ie zastopala ne samo vse države kontinenta, ampak celo one izven kontinenta. Izraženo z«do-vol i «I v o nad Vselil, kar «o v zdravilišču videt), j«' eno izmed najlepših spričeval za Rogaško Slatino. Dne 12. oklobrn 102« je po«elilo zzlrnvilišče «-najsi poliskih zdravnikov, ki jih jc spremljal dr. Kuhn iz Rolgrinla. IVod« naših zdravilišč j«' naposled v rokah naših ««travnikov. 'Želeti je, da ostane nerazdraž-ijiva vor. m«'«! zdraviliščem in zdravniki. F»en i/popol n ju je drugega, oba pa služila blagosliinju človeštva! je pritrjevul eden izmed francoskih zdravnikov, ki so v začetku oktobra lOrUl v -kupnem (18 po številu) prihodu obiskali zdravilišče. Kdaj bi morali gosi je prihajati n« Slatino, da bi bilo zanj«- in »нпјо prav ugodno iu primerno. Pravilen odgovor bi bil: Neprenehoma. V prvi dohi zdravilišča so prlhniali bolniki v Rogaško Slatino na zdravljenje -kozi celo lelo, tako pomla«li in poleti, kakor je»«ni in pozimi Ko «n s« ри z letom 1806 pričeli naslavljati sezon* k i nadzorniki odiKt-no ravnatelji v kakršnem značaju je bilo prvih |>et zdraviliških upraviteljev, se je sama po sebi uvedla samo pomladanski in poletna Sezona, ki je zavzela pel ntes.-cev. čas »«I 1. maju do ao. -epteinbra Tmli Ia «loba s,- jc S«- riiztleliht Siona p«i sebi zavzel« samo pomladanska in poletna ali glavno sezuno: od U». iunlju do 91. avgusiu lo nn ji-si-nsko sezono: «nI I. «I«> seplembra. Kdor j" pazno zasledovat zgodovinski |M»stu-nek m razvoj «latinskega zdravilišča, kokor «mo ga orisali v teh zg«»dovln-kih črticah. l«o takoj «poznal da je Ime in razdelitev -latinske »ezone napravil letovišča r In ne zdrnvillščar. Sbitinska zdravilna voda nima nobeue -ezoite. utarve« je kakor -olin-e in zrak v-akemu vsak «lan na raz polago: kakor zdravilna voda. luko Itnli zdravljenje v ItognSki Slatini. Pomembna sta članka, ki jih je priobčila -Nova F>ropa • v Zagrebu 19110 ua dr. 310 iu 321: »Važnost RognSke Slatine kno lečiliSle in >Z«lr«v-slveni značaj ItogaSke Slatine . Prvi članek je nu-pisal zdraviliški ravnatelj «lr Fran Stor. drugega pa zdraviliški zdravnik dr. Fran K ollerer. V Istem smislu so napisane ludi razprave, ki sin jili tu in lam v zadnjih desetih letih priobčila kojmliška zdravnika: dr. Mnvro Gress in dr. Lnzur Nenn-ilovtč. Kopališki zdravnik dr. Gnili Treo ie več. krat v naših listih ogla-il. «Ia sprejema goste tudi v zimski -ezoni. Prav tako ie ludi kopališki preizkušeni zdravnik «lr Anton Lavrič gosloui vi-dno na razpolago. Z obiskom zdraviliških gostov je rnstel In padal ludi izvoz zdravilne vc«le. Po teh podatkih j»- razviden ludi «xlgovor na vjirašaiije: kam in v koliki ineri se izvaža Rogaška slatina. V pr«'d-vojnent Času je ()gr.->ka, dokler ni nastopila pripoved legu uvoza, uvažala »tajinnnj dve tretjini rudninske vode. prodane I* Rogaške Slatine: to je 1,500.000, ludi iio 2,001X000 steklenic. Po vojni Iii SI« skoraj niti «-na steklenica v lo državo. Naj več vod»' vzame llrvnl-ka. precej »e je odpošlje tudi v inozemstvo: v Romunijo. Italijo in Avslriht in v drngo kraje. Med volno je zdravilišč,- dobavljalo mineralno vodo raznim bolnišnicam iu vojaškim sklndiščent in se je zaradi b'gn konsiitn vzdržal na prvotni viSini |tovpri'čno letnih 2.2SO.HOO st«t,|«nie. Po vojni |Mt je UjMiraba -Intinske vode zarasli državnih me|. kakor ludi zaradi pniniinjkanjn sle klenie / nn I u-1 padala d» lelu 1021. ko je znašal izvoz 1155.040 steklenic, Veiplnr j« v naslednjih Mih zopet nastopil pora«t kotisuiiiu in j»- lela HW z rek«ir»lnim obiskom gtt-lov «lo»eg«d rekordni i/ voz zdravilne voile 2J'sV).000 steklenic K letim sta ntnogu pripomogli dve okoluosti. Itav nnleljstvo i«' napravilo žago /a Izdelovanje zabojev v lastni ii|travi. tako «o se znižali re>i|«ki slroški. Izvedla se je po vsej državi organizacija produp- mineralne vi« le |io zaslopuikih. ki so se obvezali vsa k čas večjo množino s|atin«ke vode imeti v zalogi. Iri|«' vrelci Tempel -, Stvria in Douat polnijo v delovnih dneh \ pro-lruui nativaliiici steklenic«' za Izvoz Vrelci «o -•• nanovo zajeli teta I1HI8 in 1110(1 v moderno urejenih podzein«djskili r««zervarjih. Hezervarji lože 7 m globoko pod zemljo in so v notranjosti obloženi s deklnin ler so hernietično zaprti. Iz. teh rezervariev se z električnim tokom črpa voda jto ceveh v ualivalnico in do tndi ločiluic p««l Ireini paviljoni. V pr«jšnjih časih jn bila nalivalnien v -edanjl ftvicnrijU. fxizneje pa v sedanji pravoslavni kapeli sv. Petra in Pavla. Kljub vsem ovirani, kljub vremenskim nepri-likulti, kljub gos[»«j,|arskliti iieprilikum je Hogaska Slatina v povojnih letih zaznamovala prekrasen uspeh, ki lemelji na nsizčrpljivl zdravilni moči njenih vrelcev, pokrajinski krasoli. urojnnosli zdra-viliši-а, soliiluosti |>«м1је|јј. a ne uazadit|e ua -liio-treui reklami. S. Okolica. Kakor so liziki in kemiki podrobno pmlzku šali zdravilno riplnlnsko vodo Roaaške slatine, tako to tudi geologi natanko raziskavah njeno okolico ln zemljo v geološkem p zdravilnih vrelcih v avstrijski inonnrhifi, je ottenepi podal tudi poročilo o Rogaški Slatini. V okolici Rogaške Slatino prehajajo Alpe v Kro«. 1r«li giNiloški sestav v Inehkega, torej ludi llnra Visokih Tur in Karavank v lloru Krasa in Podonavin. Natančneje itain n geoliiškoni ><--lavu «latinske |Ktkriijine |M»roča It. Du- rne-. ki je «voje iz-sl»-«lke objavil v letih 18891 |«W) in I!*)!», katero poni i«l n H razpravo je prijnvil dnevnik Tages-posl v 0r««lcu, kier Iterenio zanimiv«» podatke n potresu v Kogaški Slalini. Z<-lo izčrpno obravnav« oeološke rusniere H«>-Ča in Dorinčke gore geolog I. 1)r»gi-r v svojih peterih geoloških poročilih iz bla 1803, t8'l7. IHlis. 10118 in 1020, Vse razprave je ohjnvil v Geoloških izve»tjib v Gradcu Po leb ponwdtih se more / gotovostjo kb-pati, kako na okoltSk-tn pogorju 11« tč a jn PleSivra potngouiri pronicata \ z»'in1jo «nežniea in delnica In jo napolnjujeta z vlago, ki se imteiu v neštetih žilicah iti /iluli zltira v vrelcih /.»-nitja inlilaja mokroto |c polagoma, mno go mokrote prodira v globoke |ila«li apnenca, dolomita in laporja in se na vzame rnztopljivih rudninskih «novi. Po dolgem pntoviinlo in |>ги. «navljnulu -e prikaf»- voda kot «latina v ozkem dolu na onih mestih, kj»-r j»' ndp«>riia diu najmanjša. Dregerjeva geološka izvajanj« »I- že v llllio^o čem naslanjajo u» dognuiiia K. F. peter-«, ki je IN70 popi-.il geološke razmere -latinske okolic- t Hi zadujepi zajetju -lalinskih vrelcev i» dli najski geolog I. K net' b-l« IflOO napisal daljšo razpravo o njih gmloškill in telitiii'nih razmerah V razpravi se (»ohvaliio izraža o tuhnirtilb delili DOrnlMtcka i/ lirailca, ki je z inžeuh'rji »vojegu |iodi«'lia uredil /ujetj. «Iitlili^kih vrt-lcev. Vsa krasota slatinsk«* pokrajino »e le «Iriiila nu Donaeki gori. (1 Dtiuučki gori «o kakor o sini IhiIu Rogaške Slatine pii-ali jdaiiinri in |iolo|il«i-i ž«- v davni dobi. ko so biti gostje y slaliii-k-in zdraviliSiii. 1'nger Franc I ts:is \ ,'vo|ih Potnih zapiskih iz Slatin«; PuH K. G. leta is to v svojih Spominih ua Slatino in njeno okolico; Jäger G. b-la 1807 v svojem polopi-u Dtttiučka goru pri Itn pnteu. in Se «Irugi. Z< IJintljiiitoin —»- j«i zdel« ta gor» lakti bo iannkn. da -o na njoj i-o-tuvili 1«чо|и-|ј чипмепи liogti Mltrn. ki ga je iKizili j«- v kr»čiin»ki dolu. pod Oglsj«kini |tiitrllirheloin. nn»lont»'stiln eerkvtc« »v. Donata, ziiščitnika proti gromu in blisku. Zaradi cerkve in var»l\« sv. Donata jr po. -•uLi Doiiui'ka u'ora božja j«»), sltčno kakor C'-rki v sv. Donata na Krkn kol zitSiilna eerkev proti mor skim viharjem 111 valo\■ |e liožja rot opustila iu zahri-ale «,. s» romarske -<•-/,tc.-, ukor «e je davno prei| njimi zgubila «•• «I«, ke-r v» Hlopali prvi lukajšnjl prebivalca Kettl k Mer t menili svetišču in knkor »o je /uru-llu tudi c»-da. katero so /gradili Itimliaui ti« Mori« l'lstnliu« -lo Milrovegu templja. S- dan jo udobno pol Iiu Donu» ko w«»r«> h' l*»"t napravil dr. Krtisl I- r»»blieb, ki j«i bil -i,-er piak-tlčni Z'lruvnik rin Dunaju, a je v -ezonskib ms-secih -koraj 40 b-l delovni kiti kopališki zdravnik v Kugaški Slatini. Kot luknjAuji lojuk je l|ubll svojo domačo zemljo, po-ebno večerne liM»- na Dortnčkn goro, 4ča«nma je privabil nn vrb triune domačinov in tujcev, me I hmii gosto Iz RngsSUe Slatine, ki Mi mu z ustno tli pisano I- »edo po-ntugali budili sini-u-t tn |tlaninslvo n» Dooačkl gori. Prav sinipatičnn [r npl«at pot na 1Virt.i*l o iroro leta INV» O. P.. član turUllčnegs klubu us Du naju