Poštnina plačana v gotovini
ŠTEV. 9
ZADRUGAH
Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji1' v Ljubljani VII
Izhaja enkrat mesečno Naročnina letno za nečlane Din 18'— e&> Posamezna številka stane Din VSO Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. v Ljubljani VII
Vsebina:	Uvodni članek:	Zadružništvo med Danci. — Zadružni vestnik:	Občni zbor podp. društva železničarjev Ljubljana. Že-
lezničar v sili. — Domače žel. zadružne zadeve: Polletna bilanca »Kreditne zadruge« žel. v Ljubljani. — Vrtnarstvo in gospodinjstvo: Uporaba nabranih gob, konzerviranje kumar, stročjega fižola in zelenega praška. Kompoti in marmelada. — Prosvetni kotiček: Poučni slovar. — šolstvo: Pogoji za sprejem v srednje šole. — Kotiček uredništva. — Iz zadružne pisarne. — Genih,
Zadružništvo med Danci
Mala Danska je postala legendarna zemlja glede napredka na zemljedelskem, socijalnem in kulturnem polju. Celo iz velikih, najbolj naprednih držav, potujejo ljudje v študijske svrhe na Dansko, da si torej na licu mesta ogledajo kaj je vstvaril mali danski narod posebno v delu za kulturni napredek vasi in kmeta.
Dejstvo je, da je danski kmet duhovno in materijalno toliko napredoval, da danes tamkaj ni razlike med vasjo in mestom. Pri svojem delu je kmet in delavec delavsko opravljen, enako njegova rodbina, toda na praznik ne ločiš delavca in kmeta od gospoda, od meščana. A ne samo po zunanjosti, nego tudi po notranjosti jih ne moreš ločiti, kajti danski kmet in delavec sta splošno naobražena. V nad polovico kmetskih hiš in gospodarskih poslopij je napeljana elektrika, katera pa ne služi Dancu samo za razsvetljavo, nego tudi za pogon poljedelskih strojev in v ostalih gospodarskih napravah. Električne centrale, kakor po večini vse ostale inštitucije gospodarskega značaja, so ustanovljene na zadružni podlagi.
Moč danskega kmetijstva leži v živinoreji in perutninarstvu. Toda čeprav se bavi 33% vsega prebivalstva s poljedelstvom, pade 80% vsega danskega izvoza na proizvode gornjih rej, od katerih so najvažnejši: maslo, jajca in slanina. Glavni kon-snment teh proizvodov je Anglija, katere tržišče si je znala Danska osvojiti in ohraniti samo vsled prvorazredne kvalitete in enoobraznim tipom svojih proizvodov. Toda kot kmetijska država je zmogla svojo proizvodnjo spopolniti in ohraniti eno-obrazno ter uvesti absolutno solidnost v poslovanje samo s pomočjo zadružništva. Zadružništvo je napravilo iz danskega kme-fijstva kompaktno celino, tako v tehničnem kakor tudi v trgovskem oziru!
Celokupno mlekarstvo in klavniška (mesna) industrija v Danski je organizirano na zadružni podlagi in ravnotako tudi nabiranje in izvoz jajc. Samo zadružnih mlekarn je v Danski nad 1400, od katerih vsaka prejme in predela približno 3,000.000 kg mleka letno.
Izvoz danskega masla je znašal n. pr. prošlo leto skoro 7 milijard dinarjev, vsled česar se računa, da daje vsaka krava sorazmerno letno mleka v vrednosti 2.500 Din, kar daleko presega vrednost pri nas. Predelava zaklanih svinj in prašičev za izvoz Se izvrši preko zadrug, enako tudi izvoz jajc. Zanimivo je, da angleški konsument potom svojih zadrug, a te zopet potom danskih zadrug, v primeroma kratkem času .najdejo danskega kmeta, ki je poslal zadrugi pokvarjeno jajce, kar se sicer red-koma pripeti, ker je Danec pošten in pravi zadružnik.
Da je kokošjereja na višku tako v kva-litati vnemi kot kvantitativnem oziru, ni dvoma. Število kokoši znaša v Danski 8 in pol milijona. Če pomislimo, da ima Danska 3.3 milijone prebivalcev, tedaj šele lahko opazimo v tem pogledu razliko med to in našo državo, kjer pride na prebivalca samo po ena kokoš. Poudarka je vredno tudi dejstvo, da znese v Danski sorazmerno vsaka kokoš letno 150 jajc, a v Nemčiji, kjer je perutninoreja tudi visoko razvita, le . po 80 jajc letno. Če še navedemo, da doseže danski izvoz kmetijskih proizvodov letno vsoto do 20 milijard dinarjev, smatramo, da je dovolj povedano.
Toda kdo je tako dvignil to produkcijo male danske države. Nihče drugi kot zadružna misel, katero so Danci oživotvo-rili, jo izvedli! V tej državici pride na 250.000 kmetov 10.000 zadrug, torej po ena zadruga na 25 kmetov. Poleg izredno razvitega zadružništva je tamkaj nivo strokovne izobrazbe ljudi neverjetno visok in širok, čemur se ne smemo čuditi, če pomislimo, da imajo Danci poleg visoke šole še 20
srednjih šol za kmetijski pouk, ki so pa skoro vse v privatnih rokah, torej nedržavne in kjer se veliko predava o zadružništvu. Danska specijaliteta so tudi takozvane Visoke narodne šole, prave ljudske univerze, ki so tudi privatne ustanove in katere širijo kulturo in znanje med danski narod. Ali je potem čudo, če ne dobite med Danci niti enega, ki bi ne znal čitati in pisati! In ali Vas začudi dejstvo, če najdete pri slehernem Dancu po 3 do 5 časopisov, strokovnih in zadružnih, na katere je naročen! Mi slimo, da prav nič, kajti delo in kultura, zadružna vzajeminost dviga človeka iz duševne in fizične revščine.
Če pomislimo sedaj na danske razmere, tedaj moramo z žalostjo konstatirati, da si vsak naš železničar, ki vpije proti zadrugi, ali pa če ji stoji indiferentno ob strani, ne samo sebi škoduje, nego tudi družini, svojcem in celemu razredu.
Kdaj bomo vsaj deloma, recimo za 50%, dosegli Dance?
(Opomba uredil.: Danska je državica — dedna kraljevina — ki šteje prebivalcev nekaj nad 3.3 milijone in je jeziku podobni podaljšek — polotok! — na severu Nemčije; k Danski spadata otoka Sjeland in Island. Glavno mesto Kopenhagen leži na prvoimenovanem otoku.)
Zadružni vestnik
Občni zbor podpornega društva železničarjev v Ljubljani.
Zborovanje naslovljenega društva se je vršilo dne 4. avgusta. Kakor smo že v zadnji številki omenili, ni bilo izgleda, da bomo prišli do praktičnega uspeha, t. j. dase bo razčistil položaj naših podpornih društev v splošnem, kajti če bi samo eno društvo začelo reorganizirati in računati solidno, bi boilo to v škodo ostalim. *
Pa tudi prave resnosti ni bilo na občnem zboru, da bi se moolo namreč z obširnimi debatami in dokazovanji prepričati navzoče o potrebi remedure. Sicer se
je pa itak dovolj o osnovi podp. društev pisalo in do sedaj ni tih izvajanj v koledarju, niti v 2 Zadrugarju nihče znanstveno ovrgel, par pa je marsikateri pritrdil, da so bili članki umestni.
Tudi v debati, v kolikor se je sploh vršila, je bilo videti, da so začeli poedinci resno misliti in gledati v bodočnost. Za enkrat odločuje še »večina«, ne pa razsodnost in naštevanka. Tudi je celo vprašanje tako komplicirano, interesi poedi-tako različni, da bi bilo težko najti pravičnega izhoda, ki bi vse zadovoljil. Samo en primer: Kdor je 40 let član ljubljanskega društva je vplačal do sedaj ca 616 Din, za kar dobi podporo 4000 Din, tedaj odrež zelo dobro; svoja plačila v zlatu iz prejšnjih let je rešil, medtem, ko jih društvo samo ni rešilo in jih niso rešili niti vlagatelji, ki so vlagali v hranilnice, ali v zavarovalnice. Družba, naše članstvo, mu poplača razliko docela.
Dvojni član (Inomost in Ljubljana) je vplačal približno 1260 Din, a mu društvo, oziroma članstvo rešuje to vlogo v 2krat-nem iznosu, katera pa je v praksi skoro vlgagateljem propadla. Član mariborskega podpornega društva s 5 Din je vplačal do-sedaj ca 565 Din in dobi 4000 Din. Kdor plačuje sedaj 12-50 Din mesečno, je vplačal ca 933 Din in jih zahteva 10.000 Din. To so zahteve in obljube in člani se ne dajo »zglihath na manje, rajše bi imeli še več. To je psihoza in naravni nagon človeka, da bi rad imel in ne pomisli, kje naj se to vzame.
Prepričati koga, da je svota 10 in 8 tisoč previsoka in da naj odneha od te visoke zahteve, mislim, da se ni še nikomur posrečilo. Nehvaležno delo, kdor se ga loti! Nekateri so storili svojo dolžnost, da so opozarjali in opozarjali štiri leta. Naj govori naprej razvoj in zgodovina. Mlajši člani, ki se ne zanimajo za vprašanje in katerim je le za enostavno in komodno »fortwurstlerijo« bodo imeli še priliko, da vidijo, kdo je imel prav. To bo gotovo oni, ki ni spal, temveč gledal in računal za nekaj let naprej. V Prusiji je po zakonu prepovedano ustanavljati oziroma imeti društva brez točne računske podlage!
Občni zbor ni bil resen, saj resno se ni vodil. Stavljeni so bili razni predlogi in od raznih strani, dobro premišljeni in vsi z namenom, da se koristi društvu. Ali je predsednik g. Kitek vedel, da so predlogi nekaterih zaman stavljeni ali kaj, nam ni znano; resnica pa je, da je imel dosti zdravega humorja, in je bilo dosti smeha. Citat nam je odlok Generalne direkcije, ki je baje razpuščena, zavračal je sedanje predloge z utemeljitvijo, da so bili naši očetje pred 40 leti bolj brihtni in da so
dobro vedeli kaj ustanavljajo. Če bi nekdo mislil, da govori resno, bi mu stavil za vzoled Arnavte in njih očete, ki so pred 400 leti orali z lesenim plugom in so še danes »tiči«, ker orjejo še vedno z lesenim plugom in ga bodo vpeljali morda tudi v Ameriki.
Sprejeta so bila nova pravila, ki niso v bistvu nikaka novost in s tem je vsa debata nekoliko let za dogledno dobo zaključena.
Ljudje hočejo pač imeti mir in ga bodo tudi imeli. Odigralo se je^ kar se je moralo odigrati; vsaj ne bo pozneje očitanj. V ostalem: Resno smo hoteli delati, pa nismo uspeli.
Sarajevska kreditna zadruga je že presekala ta vozel in uredila vprašanje podpiranja in posmrtnin na moderni bazi in je verjetno, da bodo našli učence tudi med našo mladino prej ali slej.
J. E.
Železničar v sili.
»Saj ni samo pri železničarjih tako, saj je piri ostalih državnih nastavljencih isto, ali pa še slabše,« poreče marsikdo, ko pre-čitačlanek. Da, res je, a pomniti mora, da se stavi ravno železničarja kot vzgled ostalim nameščencem kot človeka, ki je najbolje organiziran in ki je vedno med prvimi v boju za svoje pravice in za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Stanovsko zavest ima železničar res dobro razvito in prav je tako. Manjka mu pa nekaj — in to je ravno, na kar ga hočemo opozoriti — manjka mu namreč po večini smisel za pravilno gospodarstvo.
Vemo, da železničarju ni ravno z rožicami postlano in da zadostujejo njegovi prejemki komaj in komaj za vzdrževanje njega salmiega in njegove- rodbine; da je v vednih skrbeh za bodočnost in da se le s težavo eksistenčno vzdržuje. V normalnih razmerah, t. j. ako pazijo on, njegova žena in otroci na vsako paro, se temu primemo hranijo, oblačijo in stanujejo, se že, čeprav težavno, vendarle rine naprej. Gorje mu pa, ako zaide v stiske, v silo! Bolezen, smrt, šola, neprevidni stroški, ga spravijo v brezupno stanje. Šele, ko je železničar v tem položaju, začne premišljevati in gledati, kje bi dobil pomoč, a pomoč v taki obliki, da ne pade v še večjo bedo in stisko z odplačevanjem obresti in dolžnega kapitala. Po navadi najprvo poizkuša svojo srečo pri prijateljih ali znacih. Ko ni tu nič, gre v kak denarni zavod, kjer dobi morda posojilo proti neugodnemu odplačevanju, plačevanju visokih obresti in še drugih postranskih stroškov. Ako ga strašijo vse te neugodnosti in če mu je zaprošeno posojilo odbito, se končno šele spomni — ali ga na
to opozori tovariš — namreč na železničarsko kreditno zadrugo.
No in ta mu mora pomagati, saj je železničarska, torej tudi njegova, si misli. Seveda ni še član te zadruge, spomnil se je na njo šele v sili in ko je potratil že obilo dragocenega časa, ko je skušal priti do- denarja drugje in ko mu morda grozi že upnik s tožbo, ali ga že dreza odvetnik ali celo sodišče. Ker ne ve, kako posluje zadruga, si predstavlja seveda stvar kar takole po domače. Napiše pismo, v katerem prosi posojila in pričakuje, da dobi denar že čez nekoliko dni. Namesto denarja pa dobi od zadruge šele tiskovino, to je pristopno člansko izjavo (zadruga sme dajati posojila samo članom) in predtiskano prošnjo za posojilo, na podlagi katere zamore zadruga presoditi, ako nudi prosilec dovolj varnosti za posojilo in ako odgovarja uporaba zaprošenega posojila zadružnim načelom.
Preden izpolni sedaj prosilec tisovine, jih odpošlje in preden upravni odbor na seji odloči o posojilu, zopet poteče nekaj dni. Vsakdo si lahko predstavlja prosilca, ki rabi nujno denar, v kakem je razpoloženju. Seveda se ne jezi ta nad seboj radi zavlačevanja, temveč nad kreditno zadrugo, ker zahteva po njegovemi mišljenju »nepotrebne formalnosti«. Ko je posojilo odobreno, zadolžnica pravilno podpisana, pride do izplačila. Zopet novo presenečenje in zopet zabavljanje čez zadrugo. Da se mu odtegnejo od izplačane vsote malenkostni stroški za režijo in polletne obresti, to smatra za samcobsebi umljivo, a da mora istočasno vplačati tudi pristopnino po 10 dinarjev, za člansko knjižico 10 dinarjev in cel delež po 100 dinarjev naenkrat, to ga spravi v slabo voljo in govori okolu, kako drag je denar v kreditni zadrugi in koliko si zadruga zaračunava na stroških, sploh, da je zadruga za nič itd.
Teh neprilik se železničar z lahkoto izogne, ako računa pravočasno v svoji previdnosti s težkim položajem, v katerega lahko zaide. Ako se že ne more odločiti, da postane vlagatelj pri železničarski kreditni zadrugi, kar je seveda najpriporočljivejše, potem naj pristopi kot član z vsaj enim deležem po 100 dinarjev, ki ga lahko vplača v petih mesečnih obrokih po 20 dinarjev in ki se tudi obrestuje. Potem ne bo čutil tako hudo odtegljajev, ki se mu predpišejo, kadar si sposodi pri kreditni zadrugi denar.
Opozoriti moramo tudi one železničarje, kateri imlajo kako premoženje, bodisi v denarju, bodisi v posestvu, da je tudi za nje velike važnosti, ako so že člani kreditne zadruge. N. pr.: Hoče si kupiti hišo, zemljišče, kravo, prašiča, popraviti ali razširiti hišo in gospodarsko poslopje itd. Kje naj
dobi denar pod bolj ugodnimi pogoji, kot pri svoji kreditni zadrugi.
Vsakdanje življenje nam kaže, da ne moire nihče' z gotovostjo trditi:	Nikoli ne
bom rabil kreditne zadruge«, kakor ne more nihče kvaliti dneva pred večerom,. Pameten in previden železničar bo pristopil kot član ali vlagatelj v kreditno zadrugo že v času, ko mu ni sile, da si zasigura pomoč, ko je bo potreben. Ako bo železničar tako misli in delal bo ?a zgled drugim tudi na gospodarskem polju, a sebi samemu koristil.
Domače
želemižarske gosp. zadeve
POLLETNA BILANCA
Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, r. z. z o. z.
Statistični pregled članstva, vlagateljev in posojilojemalcev ter denarni promet za prvo polletje 1929.
Članstvo:
Koncem leta 1928, je bilo članov 634 Od 1. januarja 1929. do 30. junija 1929, je pristopilo članov	162
Stanje članov dne 30. junija 1929	796
Vlagatelji:
Koncem meseca decembra 1928. je bilo vlagateljev	523
Od 1. januarja do 30. junija 1929. je prirastlo vlagateljev	155
Stanje vlagateljev dne 30. jun. 1929.	678
Posojilojemalci:
Koncem meseca decembra 1928. je bilo posojilojemalcev 428, od 1. januarja do 30. junija se je vložilo prošenj za posojilo 170, odklonilo se je prošenj za posojilo 36. Stanje posojilojemalcev dne 30. junija 1929: 517.
Denarni promet.
Zadružni deleži:
Stanje 1. jan. 1929. Vplačani deleži do 30. ju-	Din 60.730-—
nija 1929.	» 18.590-—
Vrnjeni deleži radi od-	Din 79.320-—-
povedi do 30. VI. 1929.	400-—
Stanje dne 30. jun. 1929.	Din 78.920-—
Vloge :	
Stanje vlog 1. I. 1929.	Din 940.436-68
Vloženo do 30. VI. 1929.	»	753.876-24 Din 1,694.312-92
Dvignjeno do 30. VI.
1929.	»	372.148-49
Stanje vlog dne 30. VI.
1929.	Din	1,322.164-43
Prirastka na vlogah	Din	381.727-75
Posojila:
Stanje posojil 1. I. 1929. Din 977.083-01 Do 30. VI. se je izplačalo na posojilih	» 936.880-—
Din 1,913.963.01
Do 30. VI. se je vrnilo na posojilih	»	575.560-63
Stanje'posojil dne 30. I.
1929.	'	Din	1,338.402-38
Obrestovan j e vlog: Najmanjša vloga je Din 20-—. Mesečne vloge od Din 20-— do Din 49-— se obrestujejo po 4% ; mesečne vloge od Din 50-— dalje po 5 %; mesečne vloge od Din 100-— ali enkratna vloga od Din 2000-— na trimesečno odpoved se obrestuje po 7%.
Posojila.
Posojila dovoljuje upravni odbor le članom zadruge proti zastavi službenih prejemkov in zanesljivemu poroštvu. Pri večjih posojilih proti vknjižbi na posestvo.
Posojila se zaprošajo s posebnimi tiskovinami (Prošnja za posojilo), ki jih ima zadruga v zalogi.
Prošnje za posojila se obravnavajo v načelstvenih sejah, ki se vrše dvakrat mesečno, in sicer v sredini in koncem meseca.
Uradni dnevi.
Zadruga posluje, izvzemši nedelj in praznikov, vsak dan od 9,—12. ure.
¥rfžiarst¥o in gegpgggSimžvci
K. Fr.:
Uporaba nabranih gob.
Nabrane gobe uživamo lahko takoj ali jih pa pripravimo za zimo (konserviramo), torej za poznejši užitek.
Gobe za takojšnji užitek moramo kmalu pripraviti; vsekakor več kakor 24 ur ne smemo čakati z njih pripravo. Po tem času se lahko že prične razkroj in postanejo zdravju škodljive. Isto se zgodi, ako uživamo postane in pogrete gobje jedi.
Gobe je treba dobro očistiti ter oprati v mrzli ali mlačni vodi, nakar se jih položi na rešetko ali cedilo, da voda odteče. Popariti se jih ne sme, izvzemši mavrahe, ker izgube svoj dobri okus in mnogo beljakovine.
Kdor ima slab želodec, slabo prebavo naj je le drobno sesekljane gobe.
Gobam, katere pražimo, ne prilivajmo vode, ker jo same dovolj izločujejo.
Iz gob lahko napravimol okusne juhe, prikuhe, omake, gobjo salato, jih pečemo in pražimo.
Zelo dobro gobjo juho si napravimo na sledeči način: Osnažene gobe razrežemo na listke. V ponev damo primerno masti ali še bolje surovega masla, sesekljanega peteršilja in gobe ter pustimo toliko časa vreti, da izgine vsa voda, katero so izločile gobe same. Nato potresemo gobe z nekaj moke, zalijemo z juho, osolimo in nekoliko okisamo. Ajdovi žganci so izvrstna priloga k tej juhi.
Za prikuhe in omake lahko porabimo vse užitne gobe, vsako vrsto zase ali pa mešano. Ko jih zrežemo na listke ali kocke, jih dušimo v lastnem soku (vode ali juhe no priliti). Solimo takoj, pridenemo nekaj popra in drobno zrezane čebule. Med tem opražimo nekaj moke ter pridamo sesekljanega peteršilja. Mnogim ugaja prikuha, če dodamo gobam nekaj kisle smetane.
Iz jurčkov napravimo dobro omako, ako jih pražimo z drobno zrezano čebulo in peteršiljem. Ko se njih lastna voda posuši, potresemo na nje žlico moke, dobro premešamo, nato zalijemo z juho in osoli-tro. Ko je to kuhano, dodamo še dve žlici kisle smetane, malo popra in česna ier še enkrat prevremo.
Lisičke dado okusno jed, ako jih dušimo potem, ko smo jih oprali, v razgretem ' olju, kateremu pridenemo. sesekljanega česna in peteršilja. Temu praženju je treba sem pa tja priliti nekaj juhe. Polagoma tudi ta juha izhlapi in v pičli uri je jed gotova.
Še en dober »recept mi je povedala neka izvrstna kuharica. V mrzli vodi dobro oprane lisičke denemo v ponev in zalijemo z mlekom. To kuhamo toliko časa, dokler se popolnoma posuši mleko v ponvi. Sedaj jih šele osolimo ter pridenemo nekoliko surovega masla in zelo okusna jed je gotova.
Na drug način pripravljene lisičke, kakor omenjena dva, vsaj kolikor je meni znano, ne dado posebno dobro jed.
Iz krempeljcev (rumene grive), maslenk in jurčkov napravimo prav dobro salato na ta-le način: Cele gobe nekaj časa kuhamo v slani vodi, nakar jo odcedimo, gobe razrežemo v liste, nalijemo na nje olje in jesih ter nekoliko popra. To naj nekaj časa stoji, da gobe vsesajo olje in kis.
Pri krempeljcih naj se igriva odreže ter vzame le mlajše gobe.
Receptov je še mnogo, žal, da radi omejenega prostora tu ni mogoče navesti večjega števila. V splošnem naj pripomnim le še, da ni treba odstraniti spodnji del klobuka, niti pri takojšnem uživanju niti pri konserviranju, izvzemši ako je že star in sluzast. Ta del, ako je zdrav, da jedi dober gobji okus.
Sedaj še nekaj o pripravi za poznejšo uporabo (konserviranje). V to svrho gobe:
1.) sušimo, 2.) vlagamo v kis, 3.) napravimo gobji prašek in gobji ekstrakt.
Za sušenje so pripravne sledeče gobe: jurčki, lisičke, štorovke, trobente, ježevke, kolobarnice in mavrahi. Maslenka in brezov goban nista za to uporabljiva.
Gobe sušimo, kakor znano, na solncu ali pa v neprevroči pečici, v kateri položimo gobje lisičke na mrežico iz žice, ki si jo lahko napravimo sami. Obrniti jih je treba večkrat in spraviti seveda še le, ko so popolnoma suhe. Te vložimo v vrečice ter jih odnesimo na suh in zračen prostor.
Ako želimo, da zadobe posušene gobe pri uporabi zopet obliko svežih, je potrebno, da se jih pred uporabo kake četrt ure vloži v pokrit lonec in sicer potem, ko smo jih polili z vročo (ne vrelo!) vodo. Nato se odlije ter zopet nalije vroče vode, postavi lonec na vročo ploščo štedilnika ter počaka, da gobe zadobe svežo obliko.’To drugo vodo se zopet odlije ali pa uporabi pri dolivanju juhanu. Na ta način osvežene gobe lahko uporabljamo za vse jedi.
Za vlaganje v kis uporabljamo gobane, lisičke, kolobarnice, krempeljce, sirovke, razne štorovke itd. Te morajo biti mla de in jedre. Ko smo jih dobro oprali, položimo, ako so majhne oblike, cele, drugače pa na večje kose razrezane v lonec, prl-denemo prav malo vode ter jih na pol prekuhamo. Vodo nato odlijemo. (Odlito vodo lahko uporabimo za omake in juhe.) Zatem jih polijemo z dobrim kisom, kateremu se prida nekaj poprovih zrn in zrezane čebule. Vse skupaj kuhamo nato še kake pol ure, nato ohladimo, nakar napolnimo s teimi steklene posode, katere se mora dobro zavezati. Da vsebina ne začne plesneti, polijemo povrhu pred zavezavo še s tenko plastjo olja.
Iz vseh gob, katere se dajo sušiti, se napravi z lahkoto ena najboljših začimb, gobja moka ali gobji prašek, katera ne bi smela manjkati pozimi ne na mizi sladko-snedneža ne na mizi najskromnejšega.
Naprava gobje moke je zelo enostavna. Vse gobe, katere sušimo, so pripravne za to. Dobro posušene gobe položimo na ne prevročo štedilnikovo ploščo, da postanejo trde kot rog. Nato jih stolčemo v možnarju v moko. To moko shranimo v steklene po-
sode ali pa v škatlje, katere je treba dobro zapreti. Delo je končano. Najbolj aromatično, okusno gobjo moko dobimo od rjavega ježka, katerega je pri nas obilo. Uporaba gobje moke je raznovrstna. Pol žlice v juho zadostuje, da ji da fin gobji okus; cela žlica v navadni vodeni juhi napravi iz te dobro gobjo juho. Ako potresemo žlico gobje moke po krompirjevi salati, postane salata slastna jed. Sploh pri vsaki jedi se da uporabiti izboren gobji prašek.
Ne pozabimo tedaj, ko bo gozd poln tega božjega daru, posegati tudi po teh dobrotah naše rodne zemlje ter jih pravočasno izkoristiti v naše dobro.
Konzerviranje graha, fižola in kumare.
V avgustu in tudi v septembru je zelenjava najboljša, zato konzervirajte jo za zimo; predvsem pride v poštev fižol v širokih in grah. Glede fižola piripominjamo, da je dober, če se stroki lepo loimijo in če nimajo pretrdih vlaken; kar se tiče graha, je najboljši tedaj, če imajo zrna majhno konico.
Zeleni grašek konzervirajo na sledeči način: Mlad zelen grah se zlušči in dene v steklenico, v katero se natrese za žlico sladkorja v prahu (ali pa stolčenega). Steklenico s praškom se položi v posodo, v katero se nalije mrzle vode in vse nepokrito kuha v pari do 15 minut. Zatem naj se ohladi steklenica v posodi in nato poveže z mehurjem. Steklenico je treba hraniti v hladnem prostoru.
Fižolovim strokom odstrani vlakna, stresi jih v posodo z vrelo vodo, v katero daš nekoliko (ne veliko!) sode in kuhaj še 10 minut. Nato položi stroke v stekleno posodo ali pa v pločevinaste škatlje, zalij jih z vodo, v kateri so se kuhali, dobro zamaši in pusti še pol ure v pari.
Pri uporabi se polije zelenjavo z vrelo vodo, nakar se jo razreže na koščke, kuha v vreli vodi, da se zmehča, nato pripravi kar poželiš.
Kumare. V posodo naložiš izmenoma kumare, višnjeve liste, vinsko ložo, pehtran, kopr, trtne liste, da je polna. Skuhaj polovico jesiha s polovico vode, osoli in pridaj precej belega popra. Ko ta zmes zavre, jo naliješ na kumare in z močnimi stebli kopra stlačiš. Ohlajene povežeš s pergamentnim papirjem, pustiš 4 do 5 dni na solncu in potem shraniš.
Kumare (v vodi naložene). Oprane kumare pustiš odcediti in vložiš v kame-ninasti lonec izmenoma s pehtranom in trdo naložene poliješ z vrelo slano vodo. Čez 10 minut odlij vodo, jo zavri in zopet nalij na kumare. Posodo obteži z močnimi stebli kopra, pokrij s prtom in kisaj 5 dni na solncu. Hrani jo v hladnem prostoru.
Za sladkosnedneže.
Sok iz robide. Zmečkane zrele robide precedi skozi muselin in pomešaj z enako težo sladkorja. Vse pusti eno uro, da se sladkor raztopi, potem pa kuhaj 10 minut. Ohlajen sok daj v manjše steklenice, jih zamaši in zalij s pečatnim voskom. Rabiš ga za polivanje močnatih jedi, ali pa kot z vodo zmešan napoj.
Zelo veliko marmelade se pri nas napravlja iz češpelj, in sicer na sledeči način: poparjene, olupljene in razkuhane češplje kuhaš s sladkorjem in koščkom vanilije, dokler se vse zgosti. Na 1 kg sadja pride j/2 kg sladkorja. Pravijo, da je tudi ta vrsta marmelade prav dobra. Poskušaj!
Še nekaj.
Barvo od borovnic zmiješ ^najbolje z limonovim sokom, nesnago od orehov, krompirja, jabolk itd. pa z limonovo kislino, jesihom ali pa če drgneš s kosom kislega jabolka.
Ra se bencin ne vname, moraš v njem raztopiti nekaj amonijakovega mila.
Cvetje ohraniš dalje časa sveže, če vtakneš peclje v slano vodo ali v pesek ali pa samo v vodo, v kateri je nekoliko raztopljenega salmijakovega prahu. Seveda moraš vkljub temu menjati vodo vsak dan.
Da se ne skisa mleko prehitro je potrebna največja snaga. Posodo je potrebno dobro osnažiti, vime pred molžo umiti, nato mleko hitro nesti iz hleva, ga takoj precediti in postaviti v mrzlo vodo, a shranjevati ga v hladnem prostoru.
Prosvetni kotiček ——
Poučni slovar, ki ga bo sestavil dr. Glonar Jože, bo pričela izdajati Umetniška propaganda v Loki pri Zidanem mostu in sicer v zvezkih. Celotno delo bo izšlo v 36 zvezkih s približno 600 strani.
Kdor se priglasi do 1. septembra t. 1. z obvezo za odjemalca »Poučnega slovarja«, bo plačal za celo delo Din 720—. V prosti prodaji bo stal slovar Din 1000-—.
ŠoSstvo
Pogoji za sprejem v srednje šole.
V prvi razred gimnazije, realke, realne gimnazije brez izpita:
1.	) starost 10 do 13 let,
2.	) dovršeni 4 razredi osnovne šole,
3.	) iz vedenja najmanj red dobro.
V prvi letnik:
a)	Trgovske akademije:
1.	) starost od 14 do 17 let,
2.	) dovršeni 4 razredi gimnazije, realke ali realne gimnazije,
3.	) učenec mora biti iz okoliša, v katerem se hoče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu teh učencev kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učenca iz tujih okolišev,
4.	) učenci, ki so dovršili meščansko šolo, morajo opraviti dopolnilni izpit iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. Iz zgodovine in zemljepisa se opravlja samo ustni, iz ostalih zgoraj navedenih predmetov tudi pismeni izpit.
b)	Drž. dvorazredne trg. šole:
1.	) starost 14 do 18 let,
2.	) dovršeni IV. razred gimnazije, realke ali realne gimnazije,
3.	) dovršeni IV. razred meščanske šole s končnim izpitom.
c)	Drž. moškega-ženskega učiteljišča:
1.	) dovršen IV. razred srednje šole ali
2.	) završni izpit meščanske šole z odličnim ali prav dobrim uspehom,
3.	) fizična sposobnost kandidata (kandidatinje); poleg tega se komisijelno preišče posluh kandidatov in kandidatinj.
V 1. razred meščanskih šol: dovršeni
5.	razred ljudske šole.
Termin vpisovanja in pričetek pouka bodo šolska vodstva razglasila v dnevnem časopisju.
Kotiček uredništva =3=*
Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu.
Vašo prošnjo za tiskanje pravil je odstopilo uredništvo upravnemu odboru naše zadruge, ki je edini kompetenten v tem Pogledu sklepati.
G. L. S. Prejeli! Hvala! Smo tudi sami opazili in se bomo potrudili. Prosimo Vas, sodelujte s članki!
Tiskovne napake so se vrinile v zadnjem listu >Zadrugarja«, za kar pa ni kriva redakcija. Bomo skušali tudi vi temi pogledu napraviti red.
Iz zadružne trgovine
Sadje za jesen: Prosimo člane, da nam sporoče naslove dobaviteljev lepih jabolk, hrušk, sliv in drugih deželnih pridelkov.
Paprika za vlaganje. Naročila se sprejemajo še do 15. sept. ter se bo le toliko dobavilo, kolikor bo skupnih naročil.
Blago za uniforme! Pozor! Nabavili sino, upoštevajoč težaven položaj onih nslužb^icev, ki morajo nositi uniformo, primeroma dobro blago za uniforme, m a
Din 130-—. Kompletna obleka bi stala 450-— Din.
Sukno stane m Din 95-—; s podlogo bi stala obleka približno Din 350-—. Tudi ta zaloga ni velika.
Nabavite si torej čimpreje!
Člane opozarjamo, da dvignejo račune za kurivo v 3 dneh, ker za eventualne reklamacije zadruga ne odgovarja.
Če hočete hiti točno in dobro postreženi, prihajajte v trgovino tedaj, ko je Vaš termin. V enem dnevu ne morejo biti vsi postreženi!
Članstvo naj se drži sledečih terminov:
Za Maribor: edinice na progi Cir-kovci—Kotoriba, Ormož—Ljutomeir—Murska Sobota—Hodoš, Čakovec—Donja Lendava in Ljutomer—Gornja Radgona od 25. do 30. v mesecu.
Embalaža iz zgoraj navedenih prog mora dospeti v podružnico do 22. v mesecu.
Za edinice na južni progi s progo: Slov. Bistrica— Slov. Bistrica mesto, Poljčane—Žreče in Grobelno—Rogatec od 1. do 7. v mesecu.
Embalaža mora dospeti do 28. v mesecu.’
Za edinice na progi: Bistrica—Holmec in Dravograd—Meža ekskluzive Velenje od 8. do 13. v mesecu.
Embalaža mora dospeti do 5. v mesecu.
Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Za nakupovanje na kredit se določajo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi:
SAMO ZA LJUBLJANO IN OKOLICO OD 26. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA.
Za izven Ljubljane stanujoče člane od 5. do 19. v mesecu.
Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine:
Za prodajalno Ljubljana gor. kolodvor.
Dolenjske proge od 5. do 8. v mesecu.
Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12. v mesecu.
Za prodajalno Ljubljana gl. kolodvor:
Rakek—Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7. v mesecu.
Ljubljana—Savski Marof od 8. do 10. v mesecu.
Rimske Toplice—Celje od 11. do 12. v mesecu.
Izključno Celje—Velenje od 13. do 17. v mesecu.
Nabava kuriva.
Opozarjamo člane na parketne odpadke, ki jih prodaja zadruga. Kdor ima suho in dobro zračno shrambo za drva, temu bodo bolj konvenirali parketni odpadki kakor pa bukova drva. Letos so bu-
kova drva izredno draga. Italijani jih plačujejo po 9 lir (27 para za kg) franko meja; izvozili bi jih iz naših krajev kolikor bi jih mogli. Ni izgleda, da bi se položaj zboljšal. Vse rezerve drv so v kleteh pri trgovcih z drvmi, pa tudi pri producentih je pobrala zadnja zima, radi izrednega mraza in snega, mnogo več drv, kakor druga leta. Bukova drva težko, da bodo cenejša.
Kdor nima zračne shrambe za drva, temu ne svetujemo parketnih odpadkov, ker rade vpijajo vlago in potem ne gore.
Še vedno prejemamo lep premog. Zatorej ne odlašajte z naročili!
Pri naročilih ne pozabite vposlati posode za mast, steklenic za kis in olje in vreč — vrečic za moko!
Novo vpeljano blago:
»Elida«-vazelin za kožo, doza Din 6-—. »Elida«-puder, škatla Din 10-—.
Fige v vencih nove, kg Din 12-—.
Krtače za parkete, kom. Din 30-—. >>Thennos«-steklenice.
Naročila za gor. krompir sprejemamo že sedaj.
Čebula stane danes samo Din 1-60 kg; kdor se hoče že seda založiti z njo, naj jo shrani na suhem in temnem prostoru. — V nekaj mesecih bo poskočila cena čebuli na 3-— do 4-— Din.
'Bosanske češplje bo nabavila Zadruga. Vsled tega se sprejemajo naročila ustmeno in pismeno. Naročajte, da ne bo zamere kot druga leta, ko niso mogli biti vsi postreženi.
Cenik živil
zn mesec september 102.0
Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna, ostra Ogg	kg	380
Moka Om ali Og	ff	3-80
Moka krušna št., 2	99	3'60
Moka krušna št. 5	99	340
Moka krušna št. 6	99	3 —
Moka ajdova I a	99	5-60
Moka ržena	99	3-80
Moka koruzna	99	3-40
Moka krmilna	99	2'—
Zdrob pšenični	99	4'—
Zdrob koruzni	99	4 40
Otrobi koruzni	99	1 80
Otrobi pšenični	99	P80
Testenine
Makaroni v kartonih	kg	11 20
Špageti v kartonih	>>	11-20
Makaroni jajčni in polži		9 50
Makaroni domači in		
druge testenine	kg	8 —
Zrnje		
Riž I. vrste	yy	9 60
Riž II. vrste	n	7 50
Koruza v zrnu	n	3-30
Kaša	n	5'—
Ješprenj 1	n	5-—
Ješprenček	yy	8 —
Fižol la	yy	9 —
Fižol Ha	n	8 —
Leča la	yy	17 —
Grah zelen	yy	18 —
Piča za kure	1'	yy	2-30
Sladkor		
Sladkor v kockah	kg	13 90
Sladkor sipa	yy	12 40
Sladkorčki (bonboni)	yy	24 —
Sladkor v prahu	yy	13 90
Sol.		
Sol mleta	kg	275
Kava		
Kava Perl	kg	66'—
Kava Portorico	yy	64 —
Kava surova I. vrste	yy	56'—
Kava surova II. vrste	yy	44’—
Kava žgana	yy	60 —
Kava žgana >Speciak	yy	74'—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14 —
Kava žitna	y>	8 —
Kava vidrova	yy	13'—
Kava figova	kg	20 —
Kava Enrilo	kg	22'—
Kava Enrilo	škatlja	16'—
Cikorija Franck	kg	18 —
Cikorija kolinska	yy	17 —
Mast.
Mast	kg	30'—
Ceres, bel, rumen	kg	27'—
Čajno maslo la	yy	52'—
Čajno maslo Ha	yy	46 —
Kuhano maslo	yy	44 —
Delikatese.		
Slanina soljena	kg	30 —
Slanina Tirolska	yy	32 —
Slanina krušna	yy	30 —
Slanina »Hamburška«	kg	32 —
Slanina prekajena debela	yy	32 —
Slanina papricirana	yy	32*—
Salame ogrske	yy	80'—
Salama milanska	yy	80'—
Salame krakovske	yy	36'—
Salama letna	yy	28'—
Salame navadne	>>	20'—
Kranjske klobase	kom.	5'—
Reberca	kg	26 —
Prekajeno meso	Jf	28 —
Šunke	yy	33'—
Krače	yy	18'—
Svinjski parklji	yy	8'—
Svinjske glave brez kosti	yy	20 —
Med	kg	20 —
Sir Chalet II. a	kom.	2'—
Sir Chalet I. a	yy	3'50
Sir trapist	kg	28 —
Sir pol ementalski I.	yt	40 —
Sir polementalski II.	yy	28 —
Sir Permazan	yy	70 —
Maggi	steki. 11,		16, 27
Maggi na drobno	dkg	175
Juhan	steki.	6, 12
Juhan na drobno	dkg	1'10
Gorčica (ženf)	kozarec	10 —
Gorčica na vago	kg	24 —
Keksi v zavitkih Keksi a 1 kg v zav. m	zav.	5, 6
na vago	kg	24 —
Otroški piškoti	zav.	15 —
Kvas	kg	36 —
Kocke za juho Kocke za juho v alum.	kom.	r—
lončkih a 25 kom.	lonček	25 —
Oblati	zavitek	13'—
Polenovka suha	kg	26 —
Slaniki	kom.	2 —
Guljaž goveji	škatla	8 —
Jetrna pašteta	n	6 —
Sardelna pašteta	yt	7'—
Čaj v dozah	doza	12, 24
Čaj v zavitkih	zavitek	2—14
Čaj na vago	kg	64'—
Kakao holandski	yy	40 —
Paradižniki	Vs kg 5 50, 'A kg 14'— Marmelada doze a 1 kg		
in na vago	kg	20 —
Marmelada marelčna	yy	30'—
Čokolada a	‘A 12'-,	Vio 5'-,	'Ao 2'50'-
Čokolada z lešniki	>1	2'50
Dezert šnite	komad	2 50
Limonadni prašek	yy	1'—
Sadje. Češplje suhe bos. 80ice	kg	10 —
Hruške suhe domače	»	4'80
Orehi celi	yy	—'—
Rožiči celi	yy	7'—
Mandelni la	n	60 —
Rozine	yy	16, 24
Čebula	yy	1'60
Česen	yy	12'—
Limone	komad	1-50
Fige v vencih nove	kg	12' —
Fige dalmatinske	W	6 —
Rožičeva moka	yy	8 —
Lesniki luščeni	yy	42'—
Tekočine.
Kis za vlaganje	liter	4 —
Kis vinski	yy	6'—
Kis dvojno močan	yy	4'—
Olje namizno	J9	16 —
Olje bučno	yy	28 —
Olje olivno	yy	20 —
Malinovec a 72 1	99	14 —
Rogaška voda a IV2 1	yy	6 —
Radenska voda a IV2 1	yy	6 —
Grenka voda Fr. Jožefova	99	9 —
Medica	lit.	8 —
Mošt sadni	99	4'—
Potrebščine za perilo		
Milo Benzit	kos	5'—
Milo Schicht, terpentin	kg	17 —
Milo Schicht	99	15-20
Milo Zlatorog	99	14'—
Milo Zlatorog terpentin	n	16'—
Milo Gazela	99	14*—
Milo v kockah ala Marseill	yy	15 —
Milo toaletno	komad	4—18
Milo za britje	99	3'—
Milo za britje, okroglo	n	8 —
Soda za pranje	kg	1 80
Lug za pranje	99	4'—
Pralni prašek Ženska hvala	99	2 50
Pralni prašek Tri-sodac	99	3'50
Pralni prašek »Radion«	99	6 —
Pralni prašek »Persik	99	6 —
Pralni prašek »Labod«	99	7 —
V ni za perilo	kom.	24—48
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	7'—
Krtače za ribati	99	4 —
Hranilniki	99	40 —
Omela za parkete	kom.	30'—
Omela mala	99	14 —
Metle rižove vel.	99	18 —
Sveče velike in male	paket	8'50
Slama za predsobe la.	99	12'—
Slama za predsobe Ha.	komad	4'—
Muholovci	99	1'—
Prah za čiščenje obleke	zavitek	10'—
Šampon	99	3 —
Razno.
Sardele v slani vodi, male	kg	12'—
Sardele v slani vodi, velike	»	16'—
Ribe morske sveže, vsak
četrtek ali petek	po dnevni ceni
Kruh dnevno svež	kg	4'—
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret fl., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.