ARHEOLOŠKE NAJDBE Z UNCA PRI RAKEKU MEHTILDA URLEB Ob desni strani ceste, ki pelje iz Planine na Unec pri Rakeku, se dvigata dva griča. Prvi je Stari Grad ali, kot ga domačini po označbi njegovih nekdanjih gospodarjev imenujejo, Hasberg. Hrib doseže najvišjo točko s koto 702. Pobočja vrha so izredno strma, le z ene strani je dostop še najbolj mogoč, in sicer od strani Kolobara, t. j. drugega vrha, ki je nižji od Starega Gradu in ima bolj položna pobočja. Že leta 1951 je dobil N otranjski m uzej v Postojni n e k a j predm etov, ki so jih km etje izkopali n a K olobaru in pod S tarim Gradom . M islili so, da bodo pod velikim i kam nitim i ploščam i, ki so vzbudile njihovo pozornost, našli zlato. N a­ m esto na zlato pa so n aleteli na grobove. V ečina gradiva je žal propadla, le n e k a j predm etov se je ohranilo. V jeseni leta 1955 p a je N o tran jsk i m uzej organiziral n ek a jd n ev n o zaščitno izkopavanje n a tem področju. Po pripovedovanju km etov so prekopali p o p rej pet ali šest grobov, ki so bili žgani. G rob je bil navadna grobna ja m a povprečne globine 30 do 35 cm in približno 1 m prem era. Dno jam e je bilo posuto s peskom , na v rh u p a je bila ja m a pokrita s šk riljasto ploščo. V n ek a te rih grobovih so bile črep in je z žganim i kostm i in pridatki, k a r je pa večinom a propadlo. G robovi niso bili sk u p a j, ležali so na različnih m estih hriba. Pet grobov je ležalo na sam em K olobaru, od teh so štirje bili ob robu hriba, eden p a na sredini. Šesti grob leži že n a pobočju S tarega gradu, na robu m ajh n e te ra se in je m oral biti p o k rit z zelo veliko ploščo. K m etje so jo razbili in k er pod njo ni bilo drugega k ak o r pepel, so vse pustili. P rem er groba se ni dal več točno ugotoviti, tudi od plošče je ostal le kos 68 X 95 cm. Ni p a ležala tak o j pod površino, tem več je bila 70 cm pod njo, debela je 15 cm. N ajb rže je bila p o stav ljen a vodoravno, toda v sto letjih se je bržkone zarila toliko v zem ljo. T ak o j pod ploščo ni bilo nobenih k u ltu rn ih ostankov. Šele v globini 1,55 m se je p o jav ila črn a plast zem lje, v k a te ri so bile razm etane žgane kosti. Skodela je b ila p razn a, le eno vretence je b ilo v n je j in n e k a j žganih kosti. B ronasti fragm enti od drugih predm etov so bili p rav tako razm etani, močno deform irani in na večini so bili sledovi železa. T a grob po velikosti in po globini ni podoben drugim . V idi pa se, da so sežigali m rtvece z vsem i pridatki. Časovno lahko postavimo ta grob v mlajše obdobje železne dobe, pripada pa gradišču na Starem Gradu prav tako, kot verjetno tudi grobovi s Kolobara. P redm eti iz groba pod Starim G radom : 1. sivočrna konična skodela z n avznoter upognjenim ustjem ; n a n a j več ji p e riferiji so štiri m ajh n e vzbokline; višina 7 cm, prem er u stja 19,2 cm, n ajv e č ja p e rife rija 24 cm (Tab. I, sl. 1); 2. glinasto, sivočrno žgano v retence konične oblike z usločenim spodnjim delom ; višina 2,5 cm, prem er 3,7 cm (Tab. I, sl. 2); 3. glinasto, sivočrno vretence konične oblike k akor prvo; višina 1,8 cm, prem er 2,6 cm (Tab. I, sl. 3); 4. dva fragm enta bronaste fibule o ča la rk e ; n a enem fragm entu so ostanki nekega železnega predm eta; velikost 6,4 X 6,2 cm (Tab. II, sl. 3); 5. bronast fragm ent polkrožne oblike p re d sta v lja polkrožno lito pločevino z odebeljenim litim robom na zgornjem delu; fragm ent je o r n a m ejittrSiTz' nizom punktiranih vbodov pod robom te r z vzboklinam i, obdanim i s punktiranim i vbodi. N a spodnji stran i pločevine so b ile luknjice, od k aterih je še n e k a j o h ra n je n ih •in s k aterih so visele m ajhne b ronaste verižice (ohranjena je še ena); prem er 6,6 cm, debelina ro b a 0,5 cm (Tab. II, sl.l) ; 6. trik o ten obesek iz tanke b ronaste pločevine z obročkom na v rh u , na katerem je visel; višina 2,8 cm (Tab. II, sl. 2); 7. dva frag m en ta bronaste pločevine, zvite v tulec; večji fragm ent im a ob robu lu k n jice; dolžina 3,6 cm, debelina pločevine 0,2 cm (Tab. II, sl 4); 8. sedem fragm entov navzven zavihanega u stja bronaste posode; dolžina enega fragm enta 7,9 cm, širina 3,3 cm (Tab. I, sl. 5) ; 9. dva fragm enta zavite b ro n aste žice rom bičnega preseka; d eb elin a 0,5 cm; 10. trije b ro n asti fragm enti lite pločevine z geom etrijskim ornam entom , verjetno od kake posode; dolžina 8,7 cm, širina 2,8 cm (Tab. I, sl. 4). O h ran jen i predm eti, ki so jih izkopali dom ačini: 1. železna ost k o p ja z rom bično konico in z daljšim tulcem ; dolžina 7,4 cm (Tab. II, sl. 8) ; 2. železna frag m en tiran a ost k o p ja z rom bično konico in tulcem ; dolžina 7 cm (Tab. II, sl. 6) ; 3. železna ost puščice s trnom za naša ja n je ; dolžina 9,8 cm (Tab. II, sl. 7); 4. isto kot 3., dolžina 7 cm (Tab. II, sl. 5) ; 5. isto kot 3., dolžina 6,9 cm; 6. bronast gum b, visok 1,3 cm, širok 1,2 cm; 7. ja n ta rje v a jagoda, dolga 1,2 cm, širo k a 1,1 cm; 8. več fragm entov keram ike različnih posod. RIASSUNTO Le scoperte archeologiche di Unec presso Rakek Alcuni contadini in cerca di tesori hanno scoperto sotto le colline Stari Grad (Castello vechio) e Kolobar a NO di Unec cinque relativamente sei tombe. Pur­ troppo la maggior parte del materiale ivi trovato è andato perduto, soltanto i seguenti oggetti sono stati salvati e si conservano nel Notranjski muzej (Museo della Carniola Interiore) di Postojna: due cuspidi di lancia a canna di ferro (tav. II, fig. 6, 8), tre cuspidi di freccia in ferro con spina da innesto (tav. II, fig. 5, 7), un bottone di bronzo, una p erla di am bra gialla e num erosi cocci di recipienti diversi. U na di queste tom be è stata scavata dai contadini solo parzialm ente, il m useo succitato l’b a scoperta p er intero. In questa tom ba sono sta ti tro v ati i seguenti oggetti: un a scodella conica (tav. I, fg. 1), due fusetti di arg illa (tav. I, fig. 2 e 3), due fram m enti di fibula a form a di occhiali (tav. II, fig. 3), un fram ­ m ento di bronzo a form a sem icircolare (tav. II, fig. 1), un ciondolo trian g o lare (tav. II, fig. 2), due fram m enti di lam iera di bronzo, arro to lata in tubo (tav. II, fig. 4), sette fram m enti dell’orifizio di un recipiente di bronzo (tav. I, fig. 5), due fram m enti di filo di bronzo di profilo rom boidale e tre fram m enti di bronzo con ornam enti geom etrici (tav. I, fig. 4). Giudicando dal materiale, le tombe hanno origine nella seconda metà del­ l’epoca di ferro e probabilmente appartengono al castelliere Stari Grad. Sl. 1. skodela; 2, 3 vretenci; 4, 5 fragm enta bronaste posode. Sl. 1 = 1/2 n. vel., sl. 2—5 = 1/1 n. vel.