Številka N ihujn PoStnlna plačana ▼ gotovini ASAVSKI m ra LETO VIII. _ Štev. * TRBOVLJE. 12. JANUARJA 1955 Izdaja Okrajni odbor Socialistična zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik- Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprave rudnika — Telefon štev 54 — Račun prt podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100, mesečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA K Naš „Zasavski vestnik“ Spet je eno leto za nami. Verjetno se boste spomnili, diagi bralci, da je lani neki prijatelj našega lista zapisal nekaj misli o našem »knapovskem glasilu«. Tam je ta tovariš povedal mnenje naših delovnih ljudi o našem glasilu, kaj so le-ti imeli od našega Vestnika fesa so bili veseli, kaj je bilo napak In kal bi bilo še potrebno Zgtorej bo prav, če tudi letos napišemo nekaj misli, ki smo jih nabrali prt delovnih ljudeh vseh poklicev, vseh starosti, pri naših političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacijah — skratka rečeno: med vsemi našimi prebivalci. Osmo leto teče, odkar izhaja naše okrajno glasilo. Vestnik ie v teh letih budno spremljal dogajanja v naših krajih, hvalil, grajal svetoval in bodril, skratka: pojavljal se je v vseh naših Poglejmo torej nekoliko po naših krajih in povejmo, kaj pravijo o Vestniku naši ljudje. Kgr takoj bom povedal misli predsednika mestne občine v Zagorju in poslanca Ljudske skupščine LRS, top Alojza Lukača. V kratkem pomenku mi je obrazložil, do je naš Vestnik v preteklem letu odigral precejšnjo vlogo v našem družbenem dogajanju in da je s svojimi poročili in članki pripomogel k spoznavanju številnih problemov, ki so se pri našem delu pojavljali pred nami vsak dan. Toda res je — kot je dejal — da je vsak list odvisen predvsem od ljudi, ki vanj pišejo, ki budno spremljajo dogodke naših krajev in jIh po-hišah (čeprav moramo povedati, i sredujejo ljudem. Zatorej moram da ima list še vedno premalo na- j priznati — je dejal tov. Lukač — ročnikov) in spoznava) naše bral- j ga so naši dopisniki še vse o ce z najrazličnejšimi problemi I premajhni meri spremljali dogod-naših krajev In če pogledamo ke v Zagorju. Seveda pa je od- našaj na preteklo leto, moramo ugotoviti razveseljivo vest: tudi lansko leto je naše glasilo skušalo ostali zvesto svojim tradici- visno to tudi od uredništva lista, ki bi lahko še bolj pomagalo, da bi bili bralci obveščeni o oseh dogodkih našega kraja Prav se- jam, prikazovalo je delo in hote- I daj — je pripomnil tov Lukač — Prvi sneg letos Je pobelil tud! v dolini nje naših delovnih ljudi na vseh področjih življenja. Prav zategadelj sem se odločil, da tudi tokrat napišem nekaj misli, in bralci naj mi dobrohotno oproste, če bom povedal kar koli napak ali premalo Morda bom s svojimi skromnimi pripombami pripo- se odigravajo v naših krajih važne stvari; razpravljamo o gradnji ceste ki nas bo povezala z Ljubljano preko Litije, razpravljamo o komunah, toda o tem pišemo vse premalo. Zedinila sva se, da bodo morali dopisniki kakor našim rudarjem. — V pogovoru z nekim rudarjem — njegovega imena ne smem izdati — sem bil prijetno iznenaden. Ta je med ostalim dejal, da v besedilu člankov čestokrat manjkajo vejice in ostale interpunkcije (pripomba uredništva: to je sicer resnica, a krivda ni na naši strani, pač pa na izrabljenih tiskarskih napravah v tiskarni; tako se n. pr. vejice in pike na tiskarskih matricah »pogreznejo« in o svinčenem odlitku, ki pride v rotacijo, izginejo). Tega moža sem povabil, da bi vstopil v maloštevilen krog dopisnikov, saj bo urednik vesel, če bo videl, da se dopisniki mno-že »Trda roka, ki dela s krampom, ni vajena peresa,« mi je odgovoril. »Sicer pa, kdo vč,- je pristavil, »dandanes res ni izključeno, da bom tudi jaz kdaj vzel v roke pero in kaj napisal.« — Torej sem enega le navdušil za pisanje. Naši kulturni delavc: menijo, da je list lansko leto vidno napredoval. Seveda sem takoj vedel, kam pes taco moli (vsi so mi priznali, da je bila trettina vseh člankov pisana o našem kulturnem dogajanju — to pa je po njihovem mnenju edino pravilno) Zdi se mi, da so naši kulturnik i egoisti. Kajti ne pomislijo, da je nešteto organizacij, društev in ustanov, ki so pomembne In za- tudi uredništvo v tem poaledu . mogel k boljši in še bolj pihani , napeti vse sile in ljudem prikaza- < služijo, da tudi o njih prinesemo vsebini našega skoro povsod pri- . fj vse te naivažnejše dogodke. [ od časa do časa kak članek To ljubljenega glasila. Delo Sveta za prosveto in kulturo pri LOMO Hrastnik V zadnjem tednu lanskega leta je zasedal Svet za prosveto pri ljudskem odboru mestne občine Hrastnik. Svet je ob vsestranski podpori ljudskega odbora in ob sodelovanju vseh članov sveta v letu 1954 izpolnil svoje naloge. Ob pregledu dela v minulem letu smo ugotovili, da je bila kulturnoprosvetna dejavnost v kraju živa In uspešna ter kvalitetno lia dokaj visoki stopnji. Tudi športna društva so s svojimi nastop] in drugim delom dokazala, da si širok krog naših delovnih ljudi utrjuje zdravje tn uri telesno spretnost ter se za športne uspehe bor) z ostalimi društvi v okraju. Graje vredno pa je vsekakor ponašanje nekaterih odbornikov, zlasti nogometnih sekcij naših društev, ki namesto da bi na člane vplivali vzgojno, sami z nekulturnimi izpadi delajo prepire in medsebojna obračunavanja na Igrišču. — Govor je bil nadalje o prav netovarišldh ponudbah gostujočim društvom na škodo društva, kt Je povabilo goete v Hrastnik (primer gosto' vanja »Odreda«). Na seji smo prav tako kritično pregledali potek dosedanjih občnih zborov naših društev In ugotovili, da ni bil Izveden sklep, da bodo vsa društva na občnih zborih sprejela konkretne sklepe o proslavi 10-letnlce naše osvoboditve In o praznovanju občinskega praznika 3. julija t. 1. Tudi sklepov o večji dejavnosti za splošno Izobraževanje Mudi nobeno društvo — razen Društva prUateljev mladine — še ne Izvaja. Navedeno društvo Je do sedaj organiziralo Se dva kuharska In dva šiviljska tečaj« s povprečno udeležbo po 30 deklet. Svet je soglasno sklenil predlagati ljudskemu odbora, da se Iz razpoložljivih sredstev da društvom enkratna podpora v znesku 500.000 din. kar naj bo društvom Izraz priznanja za dosežene uspehe In pobuda za še večjo aktivnost, »lasti v pogledu kvalitete v letošnjem letu — obema knfžnlrama pa naj se dodeli 130.000 din za naknp novih knjig, da bosta lahko z večlo Izbiro sodobnih knjižnih del pritegnili v svoj krog še več bralcev. Nadalje Je Svet na tem zasedanju osvojil predlog za Izvolitev šolskih odborov na šolah v Hrastnika, določil Itevtlo odbornikov ter sprejel predlog upravitelja osnovne šole, da se s začetkom n. polletja i Takoj moram priznati, da sem ! hotel tudi letos povedati, kaj i sem slišal pri naših rudarjih. In I naj mi ne zamerijo, če bom izdal | tudi nekatere njihove misli, ki so bile Izrečene le na pol Naj bodo ! prepričani, da se bo naš urednik ! potrudil in odpravil tudi te na-\pake. * / V prvi polovici leta — pravijo šolskega da takoj skličejo širšo konfe- I nekateri naši rudarji — je bil ’ ' prejšnjim šte kmalu je postal bolj zanimiv Zlasti potem, leta 1954'55 upravno osamosvoji1 renco vseh kulturnoprosvetnih j l,sl enak prejšnjim številkam. osnovna šola na rudniku tn se In športnih društev v svrho do- Toda ka/ Po SPK pri OLO Trbovlje ime- govora za pripravo programa P'*°n in nujeta oba upravitelja osnovnih praznovanja 10-letnlce osvobo- je začel objavljati številne Jod. . uu SMjh sr ta** T a™- i K l.“ TZ Izrekli dokončno besedo ob kon- štva, zlasti pa nogometne sek- j . “ jq dg ,)h ■ zeJo iazve. cu meseca januarja, -r- Ljudske- j cije. svoje delo sporazumno gelilg dg ' ■ v se partizani hranili. Zato bo treba ljudi v teh krajih obiskovati ln delati tudi politično med njimi za trdno zvezo med kmeti tn de- bodo njeni aktivni člani dobili i lavcl. Gojiti Je treba tradicijo kar jim pripada, da ne bodo zapostavljeni pri delu, stanovanju Itd. pred raznimi bivšimi sovražniki, da bodo otroci padlih borcev pravilno vzgojeni, da se bo narodnoosvobodilne borbe, zlasti tovarištvo. Iskrenost, poštenost In neomajno zaupanje v končno zmago socializma. L H. Ob 10. obletnici Aerokluba „Stane Kamnikar" v Zagorju Mislim da je umestno, da se ob desetletnici delovanja Aerokluba »Stane Kamnikar« v Zagorju ozremo na njegove uspehe, ki so nedvomno pomembni. V letu 1945 so se zbrali prvi člani v lokalu pn Borišku ln ustanovili letalsko organizacijo v Zagorju V začetku se je le-ta ukvarjala samo s prosvetnim delom. Leta 1946 pa je imelo dru-itvo že prve uspehe v letalstvu in modelarstva Naslednje leto je klub dosegel prvo mesto v v Sloveniji kot najboljše letalsko društvo v naši republiki Istega leta je klub izuril že prve jadral ce in padalce Društvo je Imelo 6 delovnih skupin, in sicer v Trbovljah Hrastniku. Radečah Kr-tkem Brežicah ln v Litiji, v katerih je delalo povprečno 380 članov Leta 1950 so se te skupine osamosvojile v samostojne kakor n. pr. v Kisovcu Med aero-klube ln tako je zagorsko člani Je bilo premalo povezave, društvo ostalo spel samo * 700 premalo Idejnopolitičnega dela člani. V raznrav| fe predsednik okraj- Od leta 1945 do danes ie Aero-ne ZB NOV tov. Ivan Sorn-Bo klub »Stane Kamnikar« v Zagor- ju izuril 80 modelarjev, 17 jadralcev |n 52 padalcev, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Uspeh je tem večji, če pomislimo, da društvo nima Se svojega letališča in da je moralo navedene padalce in jadralce pošiljati v šole v druge kraje Zagorski aero-klub bo imel letos. 23 januarja, deseti letni občni zbor, na katerem bo pregledal svoje dosedanje delo ter si zadsl ob tej priložnosti nove naloge hkrati pa razvil svojo klubsko zastavo. H. V. Februarja sestanek ministrov Balkanske zveze Kot se je zvedelo, bo sestanek zunanjih ministrov Grčije, Turčije ln Jugoslavije verjetno konec februarja ali v začetku marca t. 1. Vse tri vlade so že dale načelen pristanek. dejala, da berejo Ust tudi naše žene, seveda najraje črtice, novele in roman. Stcer pa ml je nekdo dejal, da urednik že vč, kaj mora priti v Ust, on že zna razporediti gradivo tako. do je v časniku za vsakega nekaj. Obiskal sem pred dvema mesecema oglarje nekje pri Mllniah. Ko smo se menili o tem in onem, smo prišli tudi na Vestnik Mislil sem, da ga tu gori sploh ne poznajo. Pa sem se zmotil. Bolj poznajo vsebino lista in dogodke v naših krajih kot marsikdo naših ljudi o revirjih. Le premalo je Vestnik pisal o naših zadrugah, ki se ubadajo z najrazličnejšimi težavami. Spet drugi kmetje so mi zadovoljno pripovedovali, da je list dober, tudi zato, ker prinaša članke o kmetovanju, o raznih kmečkih posvetih itd. Ti ljudje lisi menda najbolj berejo, seveda najraje v zimskih mesecih, ko je največ časa. Stari očanec France z Mlini m' je aejal, da prebere kar ves list Od začetka do kraja Potem razlago vsebino še drugim. Letos so se popravili tudi naši mladinci. Nekateri poznajo list le po športnih novicah. Hudujejo se, da je športu odmerjeno najmanj prostora, šport je po njihovem mnenju najbolj koristna stvar, ker prinaša človeku zdravje ln naši pionirji. Urednik je Izpolnil. kar je obetal, V vsaki številki je prostor, ki je namenjen izključno njim. Seveda bi pionirji radi, da bi uredništvo razpisovalo več nagradnih ugank in križank. — Morda bo urednik ugodil njihovim željam. In žene1 — Kot sem dejal spredaj: premalo črtic, novel, premalo partizanskih dogodkoo. Menda je res: tudi sam menim, da smo letos ose premalo pisali o naših najhujših časih. Vse polno je spominov, dogodkoo, veselih in žalostnih, ki zaslužijo, da jih obudimo, da jih zapišemo Številni bralci nam bodo hvaležni. In še In še. Precej je še mnenj in hotenj, ki pa jih seveda ni mogoče o celoti izpolniti. Kajti tedaj bi moral poslati naš Vestnik dnevnik To pa je seveda za sedaj nemogoče. Morda bi šlo z večjim obsegom lista. Toda v tem primeru bi se morala povečati naklada Saj otmo tn kar priznajmo, da je mnogo domov, ki lista nimajo. Morda jim je žal listih nekaj kovačev. Ali pa morda sploh ne berejo. Vsekakor smemo pričakovati, da se bo letos naklada povečala, kar bo v korist nam tn upravi lista. Potem smemo pričakovati, da bo naš list še bolj zanimiv. Če napravimo iz vsega zaključek, bomo videli, da bo moral urednik resno razmišljali, kako ustreči vsem željam. Seveda pa moram poudariti, da so to ved del mnenja posameznikov, ne pa oseh. Morda bodo naši dopisniki le prebrali te vrstice in se zamislili. Morda pa bomo na koncu le morali vsi priznati, do je naše glasilo le uspevalo in da je ob podpori bralcev in dopisnikov le izpolnilo svoje poslanstvo. In če smo dosegli to, smemo odkrito reči, da imamo glasilo, ki je marsikdaj morda zanimivejše kot pa tu In lam naši dnevniki Seveda ne smemo pozabiti želeti naši upravi Hsta ob tej pritožno-sti, da skuša razširiti naše glasilo v sleherno zasavsko hišo Silvin. Silvin. Do sedai že 57 dob tkoi: za nagradno žrebanje naroCnikov ..Zasavskega vestnika4* Letošnje leto bomo praznovali 10-letnico naše osvoboditve. prav tako pa tudi osmo leto. odkar izhaja naš »Zasavski vestnik«. Tudi letos pripravlja oprava našega lista tradicionalno žrebanje za vse tiste naročnike »Zasavskega vestnika«, ki bodo letos do I. maja poravnali celoletno naročnino za list ln seveda imeli plačan morebitni zaostanek na naročnini za lansko leto. Za vse te in za nove naročnike »Zasavskega vestnika«, ki bodo plačali do navedenega dne naročnino za list za vse letošnje leto. bomo tudi letos pripravili preko 100 lepih nagrad. Do sedaj sta najlepša dobitka za to nagradno žrebanje RADIJSKI APARAT In MOŠKO KOLO. nadalje 20 NAGRAD PO 500 DIN V GOTOVINI, prav tako 15 KNJIŽNIH ZBIRK ter 10 BREZPLAČNIH NAROČNIN ZA 1 LETO NA »ZASAVSKI VESTNIK« — skupno torej DO SEDAJ 47 NAGRAD. To je seveda samo prvi del vseh dobitkov Naročniki našega lista naj nadalje ne pozabijo da so t redno plačano naročnino zavarovani pri »Zasavskem vestniku« tudi za primer smrti po nezgodi za 10.000 dtn, za primer trajne Invalidnosti pri taki nesreči pa za 20.000 din. Vsem bralcem našega lista prav tako sporočamo, da bomo prihodnji mesec začeli priobčevati v »Zasavskem vestniku« nov zanimiv In napet ljubezenski roman ..LJUBEZEN LEPE IZIDORE44 Opozorite na ta roman vse svoje prijatelje In znance, ki naj se naroče na naš tednik takoj. Naročite nadalje »Zasavski vestnik« za sorodnike In prijatelje v drugih republikah ln v tujini, naročite list tudi za svoje sinove tn prijatelje. kf služile kadr«kl rok v JLA. Vsakdo bo vesel novle 1* naših domačih krajev. Pohitite s poravnavo naročnine, da se boste lahko udeležili našega nagradnega žrebanja UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Milan Vidic: Nadaljevanje Zagorski rudarji-pevci na ob!sku pri izseljencih v Jeverni Franciji In videl sem mlade obraze — obraze mladine našita ljudi, ki so se rodili na francoskih tleh. Niso kaj prida poznaL domovine svojih staršev Toda v njihovih očeh si bral silno željo, spoznati do* movino očeta in matere, da bi jo videli in doumeli. Ob vsaki pesmi so bita njihovi obrazi solzni. Čudno: niso se sramovali teh solz: pustili so jih, da so jim polzele po licih in se izgubljale. . . In videl sem spet kako «c se stiskale roke naših rojakov Videl sem, da je sin stisnil očetu roko; fant je spoznal, da je očetova domovina lepa in drugačna kot takrat, ko jo je oče moral zapustiti In videl sem spet strmeče poglede mladih deklet, ki so se vpijali v obraze pevcem in jim tako rekoč vsako izpeto besedo iztrgali iz ust. Bile so solze kopr-nenja in želja po rodni grudi njihovih staršev. In še mnogo sem videl Takrat sem spoznal, da je domovina le ena Čeprav je življenje v njej prepleteno s tisoč težavami, napori in zaprekami — kakor pesem je ta domovina: silna in nepremagljiva, naša ie. last pridnih, delovnih, toda svobodnih ljudi Mogoče me kak bralec ne bo razumel: dejal bo, da frazarim Takemu bralcu bi nasvetoval, naj gre za nekaj časa v tujino. Videl bo tamkaj bleščeče stvari: videl bo blaginjo, srečo, bogastvo. Toda videl bo vendar predvsem sam sebe in svojo negotovo usodo Videl bo, da tujina ne pozna sočutja do preganjanih in malih ljudi Vse, kar zii njenega, vse kar je tujega pregazi, potepta Prej ali slej Toda prav za gotovo Se enkrat so prišli naši rojaki poslušat naša pevska zbora. Bilo je v ponedeljek zvečer: v gostilni »Vilmouth« smo jemali pravzaprav slovo od naših gostiteljev. Tokrat smo z njimi govorili le o svidenju v domovini Prijetno razpoloženi so naši rojaki obujali spomine na prejšnje leto, ko so obiskali svoje stare kraje. In ko se je tamkaj izza separacije jelo nočiti. ie spet zadonela slovenska pesem Tokrat so peli ▼si: mladi in stari in celo tisti, Id nfco znali Peli so pač zase 2e drugič se nam ie posrečilo, da so se naši rojaki, namreč člani treh društev usedli za skupno mizo in se pomenkovali. S starim Marinškom sva se pomenkovala o tem lepem vzdušju. Pripovedoval mi je, kako je prišel v Francijo, kako se ie boril z* svoj obstanek, kako ie delal v društvu, ki je bilo tiste čase »trnjeno in enotno Potem mi ie spet pravil o življenju dvajsetih let, ki so minila, o letih, ki so brzela z neznansko naglico. Pozno v noč se je zavleklo to Baše zadnie bivanje v krocpi na-tth gostiteljev. Kar neradi smo odhajali: oni in mi. Toda vedeli smo, da se drugi dan povrnemo nazai v domovino. Dan je vstaial, ko smo zapuščali priljubljeno slovensko gostilno in odhajalj na naše domove. ★ Torek, zgodaj zjutraj. Prišel je čas slovesa in odhoda Morda zveni neverjetno, če povem, da smo si silno želeli domov čudno: nič nismo delali, živeli smo v krogu dragih znancev, v krogu ljudi, ki jih poprej nismo poznali, ki pa smo z njimi v tem kratkem S isto jutro leta 89., ko je /____ bila večina zasavskih knapov že štirinajst dni v hribih, kjer so se skrivali pred vojaki, ki so /ih v šlra/ku lovili in s silo naganjali na delo —* tisto jutro je bilo nenavadno svetlo. Sonce, podobno veliki razžarjeni okrogli plošči je vsepovsod razsipalo ščemečo svetlobo. Zlatilo je vrhove celjskih gričev, ki so se kot otočki In poloiočki dvigali Iz številnih meglenih zalivov in meglenega morja. Vsepovsod je vladal čudovit mir. ki ga je le kdaj pa kdaj premotil lahen vetrič, ki je zazibat krošnje dreves, da so vzdrhtele in zapele svojo vznemirjajočo pesem. Na obronku bukovega gozda, ki je objemal kalske planine, je sključeno sedel poplavni rudar Mlhalek. Na Izklesanem, a otroško nežnem obrazu, ki ga je prekinjala rahla rdečica, se je zrcalila otožnost Žalostno je pogledoval s svojimi temnorjavimi očmi v megleni zaliv pod seboj in kdaj pa 'kdaj globoko vzdihnil. Tam nekje pod tem gostim, meglenim morjem spi žena, le razmišljal. Morda se je že zbudila, morda jo je zbudil sin, kt ga on, njegov oče, še ni videl. . Pravijo, da mu je podoben. Hm, podoben! Kako bi mogli vedeli, da je tak majhen črviček ki je komaj prišel na svet in se niti ie ne zaveda svojega življenja, že komu podoben SmešnoI In to celo njemu, ki vzravnan komaj pride skozi vrata. Eh, česa si ljudje pač ne IzmislijoI Ampak navsezadnje, hm, navsezadnje mu času navezali tesne stike in se popolnoma odkrito pomenili o našrh in njihovih težavah: toda kar veseli smo bili. in občutek, da se vračamo v domovino, je bil tokrat bolj močan kot vse drugo. O tem smo pripovedovali roja kom In dejali so naih. da se ie njim godilo enako, ko so prihajali v Francijo Samo, da so vedeli, da je vsak poskus, iti nazaj nesmiseln in nemogoč. Okrog desete ure smo se zbrali pred našo gostilno, kjer je ča- narod. Toda majhno ljudstvo Jugoslavije je s svojo junaško, neizprosno, nadčloveško borbo pokazalo, kaj zmorejo ljudje, ki ljubijo svobodo in neodvisnost tako, kot jo ljubijo naši narodi Čudili smo se, zakaj Francozi tako neradi govore o svojem osvobodilnem boju in gibanju. Marsikaj smo videli, marsikaj se naučili Če ne bi bilo drugega, smo na tem potovanju po Zahodu spoznali ljudi in njihove kraje. In spoznali smo, da se tod Zadire dni po svetu na nas avtobus, ki so ga pri- ni nič spremenilo Še vedno ima- pravili rojaki, kajti morali smo na glavno postajo, ki je oddaljena dva kilometra Seveda so prišli vsi naši gostitelji. Vsako slovo je težko. To zadnje je bilo najtežje Preprosto smo se jim zahvalil) za gostoljubje in za vse, kar so storili, da bi nam bivanje med njimi bilo kar naj lepše. In povabili smo jih: ‘ »Pridite drugo leto k nam v našo in vašo domovino Ni več stara dežela zatiranja in preganjanja, marveč dežela svobodnih ustvarjalcev, delovnih ljudi, ki se resda morajo danes še marsičemu odreči In če pridete, boste videli, da je vse naše snovanje, vse naše početje namenjeno in usmerjeno samo na en cilj: zgraditi deželo napredka, deželo srečnih in svobodnih ljudi, ki so po stoletjih prvič svobodni in ki prvič gledajo z zaupanjem v prihodnost In ta prihodnost je naša in naših otrok Še enkrat: hvala za vse!« Avtobus je zdrvel po gladki cesti Za nami so ostajale vse manjše postave naših izseljencev In videli smo na licih starcev, mož in fantov, mater, žena in otrok solze Kdo bi se jim ubranil . .. Meerlebach je bil za nami * Zavozili smo proti mostu, pod katerim teče umazana Rena In videli smo na eni strani nemškega carinika v zeleni uniformi, na drugi strani pa modro-belo-rdečo stražarnico, pred katero je stal v črno uniformo oblečen francoski policist Na obrazih sem videl, oziroma razbral, da gre tod meja dveh dežel In zdelo se mi je, da poj« Nemec »Die Wacht am Rhein«. Francoz pa marseljezo. Katera bo močnejša? Za prvega je ta dežela ki smo jo zapuščali, še vedno »Elsass-Lothringen«, za drugega pa od nekdaj »L’ Alsace- Lorraine«. Tak je ta košček zemlje, ki ga čuvata predstavnika premagane ih zmagovite velesile. In čudno: zmagovalec se bojj premaganca. Dobro ga pozna. Pozna njegov pohlep po zemlji. In zmagovalec ni nič drugačen .... Nekdo od naših mi je dejal: »Primerjaj Francijo in Jugoslavijo! Kdo je imel več možnosti za oborožen odpor, Francozi ali Jugoslovani? Kdo bi lahko zadal Nemcu več udarcev? Francija ali Jugoslavija?« Odgovor je preprost in jasen: Francija In kaj je Francija storila, da bi se otresla nadležnega tujca? Tistih nekaj tisoč maqui-jev nj pomenilo nič. Seveda so ti njihovi partizani zadajali Nemcem udarec za udarcem Toda neprimerno več bi lahko Francija s svojo Vojsko prispevala k pre-maganju Hitlerja Tega pa ni storila . . Bilo ie nekaj neizrekljivo trarritnfKTa 78 velik* francoski jo tamkaj stranke, k) pravijo, da l je njihov program najboljši naj-l naprednejši, da ima namen iz-i boljšati delovnemu človeku življenjske pogoje. Toda spoznali j smo, da je vse to le slepilo. Za oblast gre vsem tem strankam. Samo za oblast. In nehote smo primerjali našo deželo z njihovo. I In sami pri sebi smo priznali, da je razlika med nami in njimi, v stotero in stotero stvareh velikanska j Vlak jp drvel proti domovini: Miinchen, Salzburg, Beljak in naša državna meja. Daleč pod nami vidimo kmečkega očanca, ki maha v pozdrav. Doma smo. Zrak. ki smo ga vdihavali, ni bil prav nič drugačen kot na oni strani. In vendar smo občutili, da nam vsi ti hribi, vse te strme gore, vsi travniki, vsi gozdovi ih polja govore: doma ste! Na svojem ste spet! In iz prsi nam je privrela pesem o domovini, o naših ljudeh Da, takrat, domovina, ko si da’eč, se nam še bolj razodeneš. Silna si v ljubezni do svojih ljudi. Zato se vračamo ponosni, da te imamo Res — ni nas prav nič sram priznati, da liudie v svetu žive bolie kot mi. Da imajo nekol’ko višji življeniski stan dard, kakor pravimo Toda pomislili smo: na nas samih je. kdaj bomo bolje živelil Če bomo delali, vztrajno, neutrudno delali, nam bo naša domovina rezala vedno večji kos kruha In še nekaj velja omeniti 2e davno potem, ko smo bili doma, smo slišali novico, ki nas je navdala z gnusom. List »Luč« ie prinesel članek o našem bivanju med našimi izseljenci. Časnik izhaja v Celovcu, izdajajo ga pa pobegli belogardisti za izseljence. Seveda nismo pričakovali, da bo ta list pisal objektivno o našem potovanju, o našem gostovanju med našimj rojaki v Franciji. Toda to, kar je ta list napisal, nas je prepričalo, da so njegovi izdajatelji ne samo sovražniki naše domovine, marveč''tudi sovražniki naših izseljencev Zapisali so namreč, da smo začeli naš koncert v Meerlebachu z besedami: »Porca Madonna« Oprostite izrazu, toda moral sem ga ponoviti. Katera naša recitacija se začenja s temi besedami? Nobena! In ti ljudje v Celovcu to dobro vedo In menda tudi poznajo pesem Mileta Klopčiča »Rudarja Andreja«. Kdo je pač ne pozna! Toda kdo bi pisal resnico Ta naj ostane skrita In prepričali smo se. da so s svojim z'obnim člankom škodovali sami sebi, kajti prihajala so k nam pisma naših izseljencev, v katerih so nam pisali o tem člankom Veseli smo bili, da so se zgražali nad takim zlonamernim pisanjem. In spet smo bil) veseli, ker so naši izseljenci spoznali, da tisti, ki izdajajo ta časnik enostavno lažejo Sicer jim pa drugega ne preostane To že dolgo vemo in tudi ne bomo pozabili V svojem slepem sovraštvu do vsega našega se niso ustrašili niti laži. Kakšno mnenje pa ima pošten č’ovek o lažnivcih, nam ni treba , navajati Konec Osemnajst dni je bival maršal Tito v Indiji. To bivanje je znova potrdilo ugled Jugoslavije, ozemeljsko sicer majhne države, ld pa se močno zavzema za plemenita načela sodelovanja narodov v prid njihove nadaljnje rasti. Od tod je odšel Maršal v drugo prijateljsko državo Burmo. Ob sprejem^ v Rangunu, ki po prisrčnosti ni v ničemer zaostajal za sprejemom v Bombayu, New Delhiju, Kalkuti in drugih indijskih mestih, so vodilni ljudje Burme ponovno odločno poudarili, da je narode vseh treh držav tesno povezal boj za osnovno načelo, da mora vsak narod imeti vso pravico do takšnega življenja, kakršnega ai sam najbolje zamišlja Kako pa gleda Azija na Jugoslavijo najbolje pričajo nova povabila, ki so prišla iz Indonezije, Siama in Egipta. ★ V Indoneziji je bala konferenca držav Colombo-načrta. Glavna naloga konference je bila pripraviti obsežno zasedanje zastopnikov do nedavno zapostavljenih kontinentov Azije in Afrike. Ta azijsko-afriškj plenum naj bi zajel 25 držav, med katerimi pa na opaziti Izraela, Južnoafriške Unije in Kuomin-tanške Kitajske. Zakaj ne, menda ni treba poudarjati. Kuomdn-tanška Kitajska za indijskega premiera Nehruja kot država sploh ne obstaja. Pač pa sta med povabljenimi Kitajska in Japonska, brez katerih sd Azije ni moč zamisliti. Vsekakor bi z njima konferenca, ki bo v aprilu, mnogo pridobila, prebujajoči se kolonialni svet pa bo napravil, če bo konferenca uspela, tako kot je zamišljena, velik korak naprej Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je prispel v Peking Po prvih razgovorih, o katerih so prišle v svet doslej dokaj pičle vesti, še ni mogoče soditi, kako bo njegova akcija Vsem gossodarsk m organizacijam, uradom in zavo cm! 8 1. jan. 1955 je stopil ▼ veljavo novi Z.kon j zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ. št. 51/54). Po 23. členu tega zakona se obračunava nadomestilo plače ob bolezni in porodu (oskrbnina) po povprečju plač s stalnimi dohodki za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer, ki daje pravico do nadomestila. Za čas. ko je zavarovanec v zdravstvenem zavodu, kjer Ima polno oskrbo, zavlsi višina oskrbnine od števila drn- „Trnuljčica“ litijskih gimnazijcev Ob novoletnem prazniku naše mladine bo nastopili dijaki litijske gimnazije z mladinsko igro »Trnuljčica« Premiera je bila namenjena staršem in odraslim, ki pa so se v precej pičlem številu odzval) vabilu naših pionirjev, kar je vredno graje Reprizi te igre sta bili namenjeni našim cicibanom in pionirjem žinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja. Dokler ne bodo tiskani novi ubrazci, naj vsi organi, ki izdajajo bolniške liste zavarovancem, vnašajo v dosedanje obrazce — namesto zaslužka po tarifni postavki ozirom* plače po uredbi ter stalnega dodatka po pravilniku oziroma uredbi — naslednje podatke- a) znesek plače s stalnimi dodatki, ki jo je zavarovanec prejel za reden delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je nastopila nesposobnost — plačo vpisati posebej za vsak mesec v tri vrste, ki so na dosedanjem bolniškem listu predvidene za »podatke o družinskem članu«; katera plača in stalni dodatki bodo upoštevani, je podrobneje določeno uredbo o izvajanju zakona; b) koliko delovnih dni je zavarovanec delal za plačo, ki je navedena pod a) — število delovnih dni vpisati v rubriko »sorodstveno razmerje do zavaro' l vanca«; c) število nezaposlenih družinskih članov, ki Jih zavarovanec preživlja — število vpisati spo-dal v prostor pod besedilom po- trdila o preživljanju družinskega člana; upoštevajo se družinski člani, aa katere ima zavarovanec pravico do zdravstvenega varstva Po 13. členu zakona. Podatke pod a), b), c) je treba vpisati samo, kadar se izdaja bolniški list za zavarovanca Če se izdaja bolniški list za drn žinskega člana, se vpišejo podatki o družinskem elanu v za to določene rubrike kot doslej. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje. za izpustitev ameriških letalcev, obsojenih zaradi vohunstva, uspela. Sam Hammarskjold je bil med postankom v Londonu zelo rezerviran glede izida svoje naloge. Vendar bodo pekinški razgovori nedvomno prerasli okvir, ki ga je določila OZN, in morda le približali naj večjo azijsko državo tej svetovni instituciji. ★ Francija je poslala vladam Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Holandske in Luksemburške nove predloge o ustanovitvi evropske agencije za izdelovanje orožja. Francoska spomenica naj bd bila delovni dokument in podlaga za razpravo o konferenci sedmih 'narodov, ki naj bi se začela 27. januarja v Parizu. Novi francoski načrt predlaga 1. dvoletno prehodno obdobje, v katerem bi poslovala dva odbora, ki bi se ukvarjala s standardizacijo orožja in z vprašanja proizvodnje in 2. prvega januarja 1955 naj b) se ustanovila agencija z večjo dozo naddržavnosfci, kj bi se približale po svojem narodnem značaju sedanji škupnorij za premog in jeklo, v kateri je šest držav. Zahodnon emški minister za gospodarstvo je poudaril v intervjuju nemški časopisni agenciji, da se Nemčija ni odrekla in da se ne bo odrekla samostojni proizvodnji orožja v okviru pariških sporazumov. Pariški sporazumi prepovedujejo Zahodni Nemčiji proizvodnjo atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja, bombnike za dolge polete, raketnega orožja in vojnih ladij čez določeno mejo. »Vse ostalo orožje bo Nemčija proizvajala samostojno,« je izjavil minister za gospodarstvo. V Rim je prispela delegacija francoske vlade, ki se bo med uradnim obiskom ministrskega predsednika Mendes-Francea v Rimu razgovarjala s predstavniki italijanske vlade. Razgovori so se začeli in se gibljejo okoli gospodarskih in političnih problemov, o katerih bosta paodala zaključke Mendes-France in itahjannkl zunanji minister Martini Hkrati s francosko delegacijo je prispael v Rim tud; italijanski velepaoslanjk v Parizu Ouarooi, ki se bo prav tako udeležil razgovorov. Neutrudni Mendčs-France bo p» obisku v Italiji obiskal kanclerja Adenauerja; na bo pt si tudi pustil vzeti prednosti p>ri napeljevanju majske četverne konference v Parizu. Oobro odrt« sviniske kož« piačuit KOTEKS po din 200 odkupuje tudi kože domačih zaicev S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste po magali usnjarski industriji do najkvalitetnejših iidelkov /e pa le lahko podoben. V kakšni malenkosti pač Morda bo imel lak nos kot on, ali pa oči■ To bi ie lahko bilo, saj drugi več vidijo Da, da, le vzdihnil Drugi ga lahko vidijo, on pa še lega ne sme Kako rad bi ga vzel v svoje močne roke, ga pozibal in narahlo stisnil k sebi, res narahlo ... Tako je sanjarij Mihelak Zanj je ta hip šlrajk odmrl, pozabil je na tovariše, zanj je živela samo ena resničnost, najlepša: dru iinal Ves je bil pri njej, le nekje v podzavesti je čutil, da ne more do nje, da mu nekaj nepremostljivega to zahran/uje. Nedaleč od Mihelaka pa je na požeti praproti ležalo pel rudarjev, njegovih tovarišev To so bili najprej vodja ali komandant, kakor so ga včasih dražili, Mar-tinek: potem vesel laka tn pijanca Domink in Matic, neraz-družljiva prijatelja, od katerih je bil prvi samec, drugi pa oženjeni nato še rudar Velše, razdražljiv, a sila bister možak. In nazadnje Zorič, skoraj nepomemben dedec, hi ni Ime/ lastne vol le in st je vselej ravnal po drugih Bill so že vsi budni, a nikogar ni bilo volja, da bi vstal Pntuhovali so se pod odejami kakor otroci, ki so se že predramili; pa »e jim zdi še tako sladko nekoliko pole-nart tl. »Hudiča, k ai ne bo zatulilo?« se je oglasil Domink tn pomolil izpod odeje svoj široki, zalili obraz, sredi kalereaa le kraljeval potlačen nor. trofeja iz številnih fantov-klb protonov. Toda ni dolgo pomežikoval na svetlem: oster jutranji zrak ga /e zmrazil, da se je spel potuhnil pod odejo »No — naj pa mašinist še malo počaka,« je bilo slišali še izpod odeje. Nekaj časa je bilo vse tiho. Kmalu re je začelo zehanje, stokanje, posušena praprot je vse glasneje šumela, rudarji so se »Zatuli tl, na svoj vampasti trebuh,« mu je vrnil Martink »Saj bi, toda če pride glas pod kaprotsklmi brkami, se lepše sliši,« je mirno povedal Domink. Prileten možak se je za svojo široko, na videz mlahavo postavo presenetljivo naglo dvignil Brcnil je odejo s sebe in z razprtimi Vinko Možina: ODLOČITEV premetavali po trdem ležišču in čakali, kdo bo prvi vstal. »Baba, kavo na posteljo, kri hudičeva,« se le zadrl Matic in se prevrgel na trebuh, »Ah d že pozabila, da imaš gospoda za moža?« Njegov glas je bil tako razposajen, da so se možje zakrohotali Sploh je bilo treba Maticu včasih reči samo kakšno nepomembno besedo, pa so se nato rudarji krohotali na vse grlo. Drugi hi se lahko zaman mučil, da bi povedal kak dober dovtip: ker ni Imel njegov glas pravilnega zvena, bi pač izzvenel v prazno Matic pa le bil obdarjen s smehom in dobro voljo, ki jo je razsipal okrog sebe. »Hej, komandant, boš zatulili* se je oglasil v to veselje Dominik. rokami pogledoval v klobčič pod odejo. Strašno ga je mikalo, da bi zgrabil to živo kepo mesa in jo zagnal po bregu »Boš zatulil, kapro!,« se je spet oglasil Domink »Drugače ne bom mogel ustali.« Martink je pograbil njegovo odejo in jo potegnil z njega. Upal je, da se bo Domink razburit, a možak je mirno ležal dal/e. •Zdaj je pa zapihal severni veter,« /e še bleknil. »Lepo vreme bo.* Martink je stopil po gozdu Moral le neka; početi. V njem je vse pokalo od jeze. Ni je bilo hujše stvari, kot če mu je kdo zabrusil — kaproI Spočetka, ko je prišel med knape se je s tem celo postavljal. Toda ko je spoznal, da se zaradi tega iz njega norčujejo, ga je ta beseda zbod- la, da je postal besen kot puran, če mu glasno požvižgavaš Pijan je za to besedo vsakogar kresnil, trezen pa le kuhal mulo. Hodil je po gozdu v njem pa je vrelo. Sivi, od tobaka na spodnjem robu porjaveli brki so se mu sunkovito dvigali Zgornjo ustnico je imel stisnjeno k zobem, spodnja pa je bila potisnjena naprej, tako da je po njej lahko pihal o brke. »Puh, puh ...« Dolgo ni bilo razen Martinko-vs hoje in njegovega puhanja slišati nobenega drugega glasu Možje so se potuhnili. Vedeli so, da je zdaj najbolje, če molčijo in ne dajo staremu priložnosti, da bi spet začel sitnariti, naj si izberejo drugega vodjo. Ko pa se jim je zazdelo, da se je Mar tlnku jeza že malo pohladila, da je njegovo puhanje tiše, so počasi vstajali Strkovali so odeje in se le z očmi pogovarjali To pa je bilo staremu rohav‘v všeč. Poglej no, kako se me bojijol sl je mislil, »Po zajtrk grem,* je naposled rekel Domink in radovedno pogledal starega, ki se je še vedno držal ob strani. »Izgini, kamor hočeš,* se je (a zadrl. Spet je v njem zakipelo in neki notranji gla* mu je šepetal, naj ne bo z Dominkom prijazen. •Zaradi mene greš lahko k Soldatom.* •Kaj? K Soldatom?« •K soldatom!* Domink je imel debelo kožo. toda le besede so ga spekle. Soldati so bili poleg nnsnndc. ki jim ni dala pošteno živeti, naj- bolj osovražena bitja na svetu. In Martink je njega, čeprav t> jezi, naganjal k SoldatomI Toda Domink se je znal premagovati in se ni izdal Da bi ie bolj podkrepil svojo dobro voljo, je pomežiknil ostalim, češ: le poglejte starega, kako sem ga razkurill Ko je ujel Matičev odobravajoči nasmeh, je izginil po stezi v dolino. Zdaj je nastopilo v gozdu olajšanje Dominik, ta hudičev samec, kar ni bil zdrav, če ni koga dražil. »Tega jezikanja bom kmalu sit,* • je zagodel Martink m pljunil čik v bukev, da se je rjava brozga pocedila po deblu. Grozeče je zavil oči, da re je videla skoro sama belina, in rekel »Enkrat me bo prijelo, ne bom se mogel več zdržati in zgrabil bom tega gotljača in ga treščil ob tla, da se ne bo več pobral.* Srdito je pihnil skozi nos, kakor da bi obljubljeno že storil, pogledal po tovariših, da b i videi, kaj o iem mislijo. »Prlmo/duš, nekaj bo treba napraviti,* mu je prikimal Velše; debelo je pogoltnil slino, ki mu je neprestano silila na usta. »V meni tudi nenehno reži kot pes v mačko. Jaz ga že Imam dotlel* Prelomil je dlan, da je bil zunanji del v Isti legi z gozdom, tn pomahal z roko, kolikor je pač mogel visoko nad glavo. »Po morem bi bilo najbolle, da ga pošlfemo stran,* le rekel In zamahnil z roko, kakor da bi proti temu ne bilo ugovora. (Nadaljevanje sledi) Inšpekcijska služba v rudarstvu Počitniški dom rudarjev na Bledu. — 10-dnevni brezplačni dopust bo imel letos eden izmed naročnikov »Zasavskega vestnika«, ki bo izžreban 1. maja letos V zadnjem času opažamo vedno ostrejšo borbo Rudarske inšpekcije pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo, da se inšpekcijska služba v rudarstvu, ki jo danes opravlja Inšpekcija dela, Izloči iz te Inšpekcije in prepusti Rudarski inšpekciji. Kaj je na stvari? Inšpekcija dela je bila ustanovljena leta 1946 z Zakonom o inšpekciji dela. To je državni organ, ki nadzira, če se pravilno Izvajajo vsi predpisi v pogledu higiensko-tehnične zaščite in v pogledu delovnih odnosov. Ta zakonita pooblastila Inšpekcije dela se nanašajo na vsa gospodarska področja, kjer je delovni človek v delovnem razmerju,torej tudi na rudarstvu. Inšpekcija dela je bila prej vključena v Ministrstvo za delo, danes pa je pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko. Naša socialistična zakonodaja je prav namerno postavila Inšpekcijo dela k tistemu resoru, ki ni povezan z gospodarstvom. ker je hotela, da M se nadzorstvo nad varnostjo našega delovnega človeka vršilo samostojno, neovirano in nemoteno. In bo enako za vsa delovna področja. V letu 1952 je bila formirana prt Državnem sekretariatu za gospodarstvo Rudarska gospodarska inšpekcija. Rudarska inšpekcija je oddelek državnega sekretariata za gospodarstvo m lahko rešuje po rudnikih samo tista gospodarska vprašanja, za katera je ta državni sekretariat še pristojen. Med take naloge in pristojnosti sekretariata za gospodarstvo pa čisto gotovo ne sodijo vprašanja higtensko-teh- ničnega varstva in delovnih odnosov, ker je za te naloge pristojen Svet za zdravsivo in socialno politiko. Že od vsega svojega začetka se je začela rudarska inšpekcija vmešavati v pristojnosti, ki jih po Zakonu opravlja Inšpekcija dela. Inšpekcija dela je večkrat opozorila odgovorne ljudi pri Rudarski inšpekciji na te nezakonitosti, pa ni bilo uspeha. Mi imamo pri državnem sekretariatu za gospodarstvo še več drugih inšpekcij, kot inšpekcijo parnih kotlov, gradbeno inšpekcijo, elektroenergetsko inšpekcijo, kmetijsko inšpekcijo, gozdarsko inšpekcijo, vendar se nobena od teh inšpekcij nikjer ne vmešava v posle inšpekcije dela. Se manj pa, da bj hotela katera od teh ustanov odvzeti Inšpekciji dela njena zakonita pooblastila. Vse naštete inšpekcije dobro vedo, kaj so njihove naloge, ne vedo pa tega kot kaže, ljudje pri Rudarski inšpekciji. Pristaši rudarske inšpekcije trdijo, da se mora nadzor v rudarstvu opravljati istočasno Po gospodarski liniji in po liniji varstva človeka. .Take nadzorstvene funkcije nima danes noben državni organ. Te naloge so imele n. pr. bivše glavne direkcije. Z zakonom o samostojnem upravljanju podjetij po delovnih kolektivih pa so bile glavne direkcije odpravljene in njihove naloge so prešle na delavske svete. Delavski sveti sami odločajo o gospodarski ln ekonomski politiki svojega podjetja. seveda v okviru splošnih gospodarskih instrumentov, ki jih določa država. Zakon o samostojnem upravljanju podjetij Kaj je z gradnjo zasavske ceste? Z vsakim dnem postaja dobra cestna zveza zas. bazenov preko Save in Litije z Ljubljano vse bolj nujna. Gospodarski razvoj zasavskih krajev to nujno narekuje, saj je enakomernejši razvoj teh podjetij v teh krajih odvisen zlasti od te ceste glede na povečani tovorni avtomobilski promet In na manjše možnosti železniškega prometa spričo velike obremenitve železnice. Že v stari Jugoslaviji se je pokazala potreba po gradnji dobre in modeme ceste, ki bi tekla od Ljubljane Po savski dolini preko Litije mimo zasavskih revirjev do Radeč ta nato proti Krškemu polju. Takšna cesta je bila z vojaškega in gospodarskega stališča že takrat potrebna, vondar vsa dela takrat niso prišla dalje kot do Idejnega načrta za kratek sektor te ceste. Generalni štab bivše jugoslovanske vojske je sicer finansiral izdelavo načrtov, toda i* neznanih razlogov so z deli prenehali ta jih niso več nadaljevali. Precej pa se je o gradnji te eeste takrat govorilo zlasti ob predvolilnih kampanjah, vendar je ostalo vedno le pri obljubah, zato je deMla cesta ime »volilna cesta«. Po osvoboditvi, zlasti pa v letih, pa se zaradi poka paritete ta proizvodnje v zasavskih rudnikih ter ošfcsMh že obstoječih podjetjih postavita potreba gradnje zasav-ke ceste vse bolj v ospredje, kajti ta cesta bi bila potrebna že zaradi tega, ker ni nikakršne cestne zveze med Zagorjem preko Save do Litije. Poleg tega pa obstaja vsako zimo problem cestne avtomobilske zveze zasavskih krajev z Ljubljano preko Trojan in Litijo preko Vač. Zasavski kraji ostanejo v zimskih mesecih, če je le nekaj snega, dejansko brez cestne zveze z Ljubljano in Litijo. Ker tudi železnica, kot je znano, ne prenese tolikšnega prometa, kot ga zahteva produkcija rudnikov in cementarne ter ostalih podjetij v teh krajih, nastaja občutna gospodarska škoda. Ta škoda pa se še povečuje zlasti zaradi okvar na tovornih avtomobilih, ki prevažajo živilske potrebščine za te kraje po cestah preko Trojan ta Vač, ki so za avtomobilski promet prešibke. Zasledovanje, koliko sto in sto ton odvažajo tovorni avtomobili samo cementa Iz Cemen-! tarne v Trbovljah, bi pokazalo i lepe številke. Analiza, koliko bi i prihranili na času, gorivu in ; strojih, pa narekuje nujnost gradnje primernejše ceste ob Savi proti Ljubljani. Ta cesta bi bila ne samo z gospodarskega stališča potrebna, temveč bi bi-la potrebna tudi iz vojaških pogledov. Res je avtna cesta Lfub-IJana—Zagreb, ali Maribor— Trst prvenstvenega značaja, vendar leži precej bodočnosti tudi na zasavskih bazenih premoga. zlasti še, ker se tukaj razvija dodatna industrija in je zato umestno, da se začne tudi z gradnjo te ceste. Da je temu tako, govori to, da je bivše podjetje »Slovenija-projekt« v Ljubljani odkupilo od prvega projektanta te ceste plastične načrte idejnega projekta za posamezne cestne sektorje, in to na pobudo Upravo za ceste LRS in da so že pričeli z izdelavo idejnega načrta ta programa za oestni sektor Pasjek—Zagorje. Ta idejnj načrt je bil izdelan ta odobren konec leta 1951. Ker pa so pričeli takrat z izdelavo Idejnih osnutkov za savske hidro-centrale, so z deli na teh načrtih prenehali. Ker pa so baje idejni načrti za te htdrocentrale že skončani ter nivo teh objektov ne presega železniškega tira, bi bilo treba nadaljevati z akcijo za gradnjo te ceste, zlasti še. ker je le-ta v desetletnem planu Uprave za ceste LRS ter je že predvideno, da bo to republiška cesta II. reda. Gradnja te ceste je potrebna tudi zaradi tega, ker bodo v doglednem času formirane komune in »o predeli preko Save. zlasti Polšnik. brez kakršne koli cestne zveze z Zagorjem. Zato bo treba zgraditi najprej ta sektor ceste. Na nobudn LOMO Zagorje so pred kratkim sklicali sestanek zastopnikov ljudskih odborov TrhoveU. IJtMe. Zagorja ta okraja Trbovlje v Zagorju, kjer je tov. Inž. Kraigher obrazložil, v kakšnem stadiju se nahajajo zadevni načrti in kako je zamišljena trasa te ceste. Na tem sestanku so postavili iniciativni odbor, ki ima nalogo gradnjo te ceste propagirati in doseči izde-lako načrtov za sektor Pasjek— Zagorje že v tem letu. Za sektor Pasjek—Renke pa naj bi bili načrt] skončani do maja 1955. Z lastnimi silami pa bi ljudski odbori pričeli z delt na sektorju Pasjek—Renke tudi že v letošnjem letu. V razpravi je bilo glede te ceste sklenjeno, naj bt bilo cestišče 7.5 m široko in da se člm-prej skliče sestanek zastopnikov ostalih ljudskih odborov v okraju Trbovlje, na katerega naj bi povabili tudi zastopnike okreia LJubljana-okolica in vojaško oblast. V diskusiji so načeli precej drugih vprašanj, vendar je bilo sklepanje o teh vprašanjih, ki so zlasti tehničnega značaja, prezgodnje. D0 sklepa pa so prišli, da je dela na sektorju ceste Pasjek—Zagorje glede na težavni del možno deliti v trt etape, in sicer najprej od Pas-jeka do »tolmunov« in od Zagorja do tako imenovanih »cesarskih kamer«. Sele nato bi pričeli z ureditvijo najtežavnejšega terena, kjer je cela vrsta (Nadaljevanje na 4 strani') ne določa nobenega inšpekcijskega organa, ki bi smel podjetju odrejati v gospodarsko-eko- nomskih stvareh. Edino v pogledu nadzora nad pravilnim izvajanjem zakonitih predpisov s področja higiensko-tehničnega varstva in delovnih odnosov veljajo še vse določbe Zakona o inšpekciji dela, ki odreja, da te naloge opravlja Inšpekcija deia. Te naloge niso bile do danes z ničimer omejene ali pa prenese, ne na kak drugi državni organ. Iz tega vidimo, da si je država še vedno pridržala kontrolno funkcijo pravilnega varstva delovnih ljudi, medtem ko so funkcije gospodarstva ta ekonomije Izročene delovnim kolektivom. Spričo tega ne razumemo, kako si rudarska inšpekcija zamišlja, da bo kontrolirala delo na rudnikih v gospodarskem, tehničnem ta varnostnem pogledu. Vse to so naloge proizvajalca samega, to je uprave podjetja. Uprava podjetja mora sama skrbeti za to, da je poslovanje podjetja v skladu z gospodarskimi, ekonomskimi ta varnostnimi interesi. Država si je tu v celoti pridržala nadzorstveno pravico edinole v vprašanjih pravilne tehnične ta zdravstvene zaščite ter delovnih odnosov. To pa zaradi tega, da ne bi podjetja v preveliki vnemi ta prizadevanju za gospodarskimi interesi pozabi iala na zaščito ljudi, ker je ljudem v operattvl večkrat težko pravilno oceniti gospodarsko ekonomsko stran ta varnost zaposlenih ljudi Borbo Rudarske inšpekcije za uveljavitev njenih prizadevanj podpirajo na terenu predvsem posamezni rudarski inženirji v operativi, ker mislijo, da morajo imeti nad seboj tak nadzorstveni organ, ki bo kontroliral gospodarsko, tehnično, ekonomsko in varnostno stran poslovanja na rudnikih. Pri tem pa | ne upoštevajo, da so se z zakonom o samostojnem upravlja-! nju podjetij po kolektivih samih 1 temeljito spremenili odnosi med državnimi organi ta upravami podjetij. Tu ni nobenih razlik med enimi ali drugimi podjetji. Enaka načela veljajo v rudarstvu kot v Industriji. Včasih je slišati od nekaterih rudarskih inženirjev, da je rudarstvo nekaj posebnega, da to ni industrija in da je zaradi tega treba tudi v inšpekcijski službi napraviti za rudarstvo izjemo. Ne vidimo prav nobene velike posebnost; rudarske veje, da ne bi mogla Inšpekcija dela opravljati svojih kontrolnih nalog. Saj Inšpekcija dela opravlja to nadzorstvo že od leta 1946, ln do pred kratkim ni bilo nikogar v rudarstvu, kj bi se upira! takemu načinu Inšpekcijske službe. Zaradi tega Je čudno, da prideta šele danes na dan določeni ljudje ta pravijo, da to ne drži več ln da je treba za rudarstvo ustvariti drugačno inšpekcijo. Nebote se vriva vtis, da gre tu za osebne koristi določenih ljudi, kf bi preko Inšpekcije radi prišli do komandnih položajev. Inšpekcija dela Je enoten kontrolni organ za vse gospodarske veje. Ako priznamo, da je treba za rudarstvo imeti drugačen način inšpekcijske službe, bo treba jutri priznati tudi drugim gospo, darskim področjem Iste nravioe. Potem bi morali inšpekcijo dela v celoti odpraviti, kar pa ne bi bilo v skladu z osnovnimi načeli, na katerih je ustanovljena ta organizirana Inšpekcija dela. Tako trganje inšpekcijske službe bi bilo tudi v hudem nasprotju z načeli mednarodne konvencije o inšpekciji dela, kj jo bo v kratkem ratificirala tudi naša država. Mednarodna organizacija dela skuša postaviti v vsaki državi službo inšpekcije dela, katere naloga je kontrolirati podjetja, če spoštujejo vse predpise za zavarovanje človeka na njegovem delovnem mestu. Mednarodna organizacija dela heče s konvencijo o inšpekciji dela obvezati vsako državo-čla-nlco, da uredi svojo inšpekcijsko službo po enotnih načelih za vse gospodarske veje enako. Prav mednarodna konvencija o inšpekciji dela daje tudi naši Inšpekciji dela tisto vrednost ta veljavo, ki jo tak organ v celoti zasluži, ker se ne ukvarja z ničimer drugim kot z nadzorstvom nad zaščito delovnega človeka. Zato danes ne moremo razumeti nekaterih ljudi prav v rudarstvu, da hočejo ta načela rušiti ta ustvarjati nekaj posebnega. Skupina ljudi okrog rudarske inšpekcije je v zadnjem Času uprizorila pravo gonjo za uveljavljanje svojih namenov. Ta borba se je prenesla v Društvo rudarskih in metalurških inženirjev ta tehnikov v časopisju ta tudi v naših sindikatih se skuša prikazati, da je sistem dela Inšpekcije dela nezadosten ta da je treba ustanoviti posebno rudarsko Inšpekcijo, ki bi pri upravljanju svoje inšpekcijske službe mešala gospodarska vprašanja z vprašanji varnosti ljudi, ki so zaposleni v rudarstvu. Trdijo namreč, da bi bil tak način boljši ta učinkovitejši za zniževanje obratnih nesreč. To pa ne drži. Ni verjetno, da bi neki organ, ki bi se istočasno ukvarjal z gospodarstvom, tehniko, ekonomiko ta varstvom, našel pri pobijanju nezgod več uspeha, kot pa tisti organ, ki obravnava samo varnost zaposlenih ljudi, kot je to Inšpekcija dela. Lludje pri rudarski inšpekciji bi morali to vprašanje malo bolj premisliti ln bolj objektivno gledati na vlogo Inšpekcije dela v naši novi družbeni stvarnosti. Sindikalnim organizacijam je v ostalem dobro poznana vloga in dosedanje delo Inšpekcije dela, saj obe ustanovi že od vsega početka delata več alf manj za skupne cilje in skupne interese, a to je VARNOST, ZDRAVJE IN PRAVNA ZAŠČITA našega rudarja. Ako te pogoje dosežemo, smemo od naših delovnih ljudi pričakovati tudi dobro produkcijo ta storilnost dela. Seminar za knjižničarje Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje bo priredil 19. januarja t. k ob pol osmih zjutraj enodnevni seminar za knjižničarje v prostorih Doma Partije v Trbovljah. Tečaj bo vodil predavatelj iz Ljubljane. ha kaj ima.o pravico delava m uslužbenci po novem Zakonu o zdravstvenem zavarovan u? a* dolgi razpravi v odboru za zdravstvo in aoc. politiko ter v «Sboru za delo in aoc. zavarovanje v Zvezni Ljudski skupščini iu po obširnih razpravah z ***M*ituoi je bil 25. novembra bt L predložen Zvezni ljudski nov Zakon o zdrav -zavarovanju, ki ga je skupfeiina istega dne sprejela z veljavnostjo od 1. januarja t. L Novi zakon ne zožuje širine pravic zavarovancev, Izvršene pa »o v njem določene spremembe, ki tretiraj, pravice zavarovancev Pravilneje Spremembe so nastale v novem zakonu ▼ tiatih členih, v katerih so zavarovanci zahtevali že korekture vee čas veljavnosti starega zakona, kar Je prišlo posebno do izraza v dobi diskusije za sestavo novega ra koma. Tako se v novem zakonu ne odpirajo več tako na široko vrata tistim elementom, ki so bili posebno nagnjeni na to, da se osebno okoriščajo na roSun ljudske skupnoeti. več tl pa nudi novi zakon ki so res potrebni pomoči. Precej širši se daje nadalje v novem nadurna preventivni ndrav-rtMid sludbi Da določita noreča satena ne dovoljujejo več MO-odstotnega povračila plače v bolezni, je zaradi oko- liščin, ki smo jih navedli v prejšnjem stavku, povsem upravičeno ta pravično. Iz podobnih razlogov je nadalje pravilno, da so sestavljale! novega zakona vzeli drug kriterij za izplačila pogrebnin in delno spremenili tudi pomoč ob rojstvu otrok. Ravno tako je upravičeno povišanje dnevnic zavarovancem za čas potovanja v kakšno zdravstveno ustanovo po napotilu pristojnega zdravnika. Kolikšen krog zavarovancev obsega novi zakon Po njem so polno zavarovani vsi delavci ta uslužbenci, zaposleni na teritoriju naše države brez razlike na spol, starost ln državljanstvo in ne glede na to, kako je zasnovan delovni odnos. Tako se v krog zavarovancev vključujejo sedaj tudi kmečki delavci. Enake pravice iz zdravstvenega zavarovanji imajo po novem zakonu tudi članj predstavniških teles, organi oblasti, ki prejemajo stalno nagrado za svoje delo plačani funkcionarji, uslužbenci ln delavci v družbenih organizacijah in ostalih združenjih, če jim je ta služba glavno pridobitno delo. Odrejene pravice iz zdravstve- nega zavarovanja imajo po tem zakonu sledeči: učenci v gospodarstvu, učenci v nižjih ir. srednjih šolah tako tudi študenti visokih šol za čas, ki ga prežive na praktičnem delu v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Za ves Čas šolanja so zavarovane razen učencev v gospodarstvu tudi osebe, ki jih je podjetje ali ustanova poslala na šolanje ali strokovno izpopolnitev In da od teh podjetij ozir. ustanov prejemajo plače ali štipendije, ki je zanje podjetje dolžno plačati doprinos za sklad socialnega zavarovanja. Določene pravice imajo po novem zakonu nadalje osebe ki so na prostovoljni praksi, a ne dobivajo plače, tako tud) uživalci osebnih in družinskih pokojnin. Zavarovane so nadalje osebe, ki delajo na javnih delih, organiziranih po državnih organih ali družbenih organizacijah, in so dnevno zaposlene najmanj šest ur in da za to prejemajo nagrado, brezposelni ljudje, ki so bili 6 mesecev v delovnem razmerju ali 1 leto s prestankj zadnji dve leti ln so se priglasili uradu za posredovanje dela — študenti, ki so se po študiju priglasili uradu za posredovanje dela, vojaki, ki so odslužili vojaški rok ali bili zaradi bolezni odpuščeni iz vojne I vico do zdravstvenega varstva v enote, če so prej imeli iste pogoje, kot veljajo za brezposelne osebe, ln so sc priglasili posredovalnici za delo. Po členu 13 novega zakona Imajo določene pravice do zdravstvene oskrbe vsi priznan; člani družine aktivnega zavarovanca, posvojenih otrok in vnukov, bratov, sester itd., če le-ti nimajo lastnih dohodkov za življenje in jih vzdržuje aktivni zavarovanec. Vsi ti otroci ali posvojenci, ki jih aktivni zavarovanec vzdržuje, imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja do 16. leta ali do 25. leta, Če so na šolanju oziroma če je bil le-ta med šolanjem bolan — do 26. leta. Otroci, ki jib vzdržuje aktivni zavarovanec in ki so zaradi bolezni nesposobni za delo. Imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, ki velia za ves ča>-tranjanja bolezni ali delanezmož-nosti. Pravioo de zdravstvenega zavarovanja imajo tudi žene, ki so bile v času smrti zavarovanca starejše kot 40 let, ali moški 55 let, ali če je bila zavarovana oseba mlajša ta vzdržuje otroke izpod 14 let starosti, ali če so se pravočasno priglasile posredovalnici za delo zaradi zaposlitve, ali v primeru ločitve zakona, če je prizadeta oseba trajno nesposobna za delo, ali če je sodišče razsodilo potrebo vzdrževanja. Kolik je obseg zdravstvenega varstva Zakon daje zavarovancem pra- primeru bolezni ta v času dopusta, danega zaradi zdravljenja ozir. okrevanja. Zakon daje zavarovancu pravico do brezplačne zdravniške pomoči, do zdravljenja v vseb zdravstvenih ustanovah, ki jih predpiše pristojni zdravnik, brezplačno koriščenje zdravil in drugih zdravilnih sredstev ter sanitetnega materiala. Nadalje zdravljenje v klimatskih krajih in zdraviliščih v primerih potrebe, porodniško pomoč, zdravljenje zob ter uporabo vseh vrst ortopedskih pripomočkov po potrebi in odredbi zdravnika. Razumljivo je seveda, da imajo pravioo do vseb oblik zdravstvenega varstva zavarovanci s polnim delovnim stažem, t. j. da so v delovnem odnosu nepretrgano S mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih. Omejene so tudi pravice pri raznih oblikah zdravljenja. Pravioo do brezplačnega zdravljenja v kopališčih in klimatskih krajih imajo zavarovanci samo takrat, če zdravniška komisija ugotovi absolutno indikacijo, t. j. da Je način klimatskega ali kopališkega zdravljenja edino sredstvo za ozdravljenje pacienta. V vseh drugih primerih, kadar je kopališko ta klimatsko zdravljenje koristno, ni pa nujno potrebno bo sklad socialnega zavarovanja kril vse stroške zdravljenja ln potovanja, a stroške oskrbe bo kril zavarovanec sam. Tudi za te oblike zdravljenja se zahteva predpisani delovni staž. Isti kriterij glede delovneea staža velja za zobozdravniško pomoč in pridobitev zobnih protez. Za konservativno zdravljenje zob, t. j. za izdiranje, zdravljenje ta plombiranje se po zakonu ne zahteva določena doba zavarovanja. Za zdravljenja zob, t. j. za vse vrste njihovega zdravljenja (velja tudi za uporabo ortopedskih pripomočkov) se ne terja predpisan -delovni čas, če je do okvare zob ali drugih udov in organov prišlo pri nesreči na delu. Zvezni izvršni svet bo še določil kriterije, kdaj in pri kakšnih boleznih bo zavarovanec užival brezplačno zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih, indikacije za zohptehniško pomoč in uporabo protez ter ortopedskih pripomočkov, norme in količine zdravil, način izdajanja medikamentov sanitetnega materiala, ta standard za zobne proteze itd. Preko teh standardov bo lahko šel zavarovanec samo tedaj, če bo plačal iz svojih sredstev razliko v ceni od določenega standarda do dejanskih stroškov. Zvezni izvršni svet bo nadalje izdal predpise, kateri člani družine imajo pravico do zdravstvene zaščite iz 16. člena zakona, prvi odstavek, 5. točka, prav tako, koliki, časa mora biti zaposlen aktivni zavarovanec, da bodo imeli družinski člani pravico na to vrsto zdravstvene zaščite. Na vse vrste zdravstvene zaščite pa imajo pravico zavarovanci, ki so se ponesrečili pri delu, ali pa pri profesionalni bolezni, ne glede, koliko časa so bili zaposleni. (Nadaljevanje sledi) Novoletna jelka otrok v NOV padiih staršev Kmalu bo redna letna skupščina Okrajnega odbora Zveze borcev NOV Trbovlje. Okrajni odbor ZB čaka samo še na občne zbore ZB Trbovlje in ZB Dol pri Hrastniku. Okrajni odbor stopa pred svoje članstvo z bilanco plodnega dela v preteklem letu. Poleg vseh nalog, ki jih je med letom izvršil, tako n. pr. vprašanje ureditve štipendij za otroke padlih borcev in še vrsto drugib vprašanj, je Okrajni odbor ZB Trbovlje prav lepo organiziral novoletno jelko za otroke padlih borcev, in sicer za dvostranske sirote. Novoletno jelko je okrajni odbor priredil v dvorani OLO Trbovlje, kjer se je zbralo 33 dvojnih sirot s svojimi skrbniki. Po nagovoru predsednika Okrajnega odbora ZB Trbovljt tov. Ivana Sorna je dobil vsak otrok hranilno knjižico z vlogo v vrednosti od 6000 do 18.000 din. Vsega skupaj je Okrajni odbor razdelil s hranilnimi knjižicami med partizanske sirote 419.000 din. V tej vsoti je vštet tudi del neizplačanih štipendij za nazaj. — Po obdaritvi je Okrajni odbor Zve- ze borcev priredil navzočim skromno zakusko. Okrajni odbor ZB Trbovlje pa je po občinskih ZB obdaril tudi ostale partizanske sirote, ki pri obdaritvi s hranilnimi knjižicami niso prišle v poštev. Tako je Okrajni odbor med občinske ZB razdelil 265.000 din ter so posamezne občinske zveze razdelile med potrebne otroke novoletna darila v blagu. Na ta način so v glavnem vsi otroci v NOV padlih staršev prišli do skromnih daril za novoletno jelko. -ar. Zadnje vesti iz Zagorja Minuli petek je bilo v kino dvorani »Triglav« v Zagorju zanimivo predavanje o prijateljski Indiji. Predaval je prof. M. Ogrin iz Ljubljane. Predavanje, ki ga je organizirala zagorska Ljudska univerza, je bilo dobro obiskano. V soboto zvečer je imel sindikat obrtnih delavcev v Zagorju v prostorih hotela »Kum« svojo redno letno skupščino. V soboto in nedeljo zvečer je DPD »Svoboda I« v Zagorju v režiji Janeza Šmona uprizorilo Nušičevo komedijo »Protekcija«. Obisk predstave v soboto ni bil zadovoljiv. Preko nedelje v Trbovljah V noči od sobote na nedeljo je sneg pobelil tudi doline toda v, nedeljo je sneg v nizkih predelih že zginil, okoliške planine pa so v ivju in snegu »Bele opojnosti« se še posebno vesele naši smučarji. — V Domu Partije v Trbovljah so imeli absolventi partijskih šol seminar, na katerem sr razpravljali o komunah in njihovem pomenu — Avto-moto društvo Trbovlje je imelo v Domu ŠD »Rudarja« svojo redno letno skupščino, o Javna prošrra trbov?e’iski občini! Lani je »Zasavski vestnik« poročal o nemogočem stanju pešpoti iz Zgornjega Hrastnika »čez hrib« v Zgornje Trbovlje in poklical LOMO Trbovlje in Hrastnik, naj to bližnjico med obema industrijskima središčema, ki jo dnevno uporablja stotine ljudi, spravita v boljše stanje. Poziv ni bil zaman. Kmalu so začeli pot urejati s trboveljske etrand: speljali so vodne izvirke v jarke, razširili stezo, jo na najbolj blatnih mestih tlakovali s kamenjem, vseskozi pa vsaj zasilno posuli z gramozom. Vsi uporabniki te pešpoti smo bili teh del veseli in smo samo želeli, naj bi podobno uredili pot ie s hrastniške strani. Ta želja se nam je tudi izpolnila — še reč: s hrastniške strani so do vrha zgradili lani skoraj cesto, široko in dobro posuto. Toda — nismo se dolgo veselili. Se preden je bila pot popravljena s hrastniške strani, so jo na trboveljski strani že spet uničili. Po stezi, neutrjena in le na tanko posuti, so začeli v lepem in grdem vremenu prevažati težke vozove s kamenjem ter so jo tako globoko preorali. Voda spet teče po poti in blato je večje kot kdaj koli prej. Celo buldožer se je večkrat valil po tej poti in jo Je nazadnje prav na vrhu prerezal Vse delo in stroški za popravilo te poti so bili zaman. Ob deževnem in blatnem vremenu po tej poti na trboveljski Stranj sploh ni več mogoče hoditi. Zato si vsak išče svojo stezo — celo skozi grmovje. Vsi, ki smo prisiljeni vsak dan hoditi čez hrib, se ponovno preko »Zasavskega vestnika« obračamo na LOMO Trbovlje s prošnjo, naj omenjeno pešpot da čimprej urediti, hkrati pa naj stori tudi potrebne korake, da pob ne bodo uničevali s težkimi vozili — ali pa naj zgradijo čez hrib v tej smeri spet vozno pot, kot je nekdaj že bile. kateri bomo poročali prihodnjič. — V Delavskem domu v Trbovljah je bil boksarski dvoboj Slovenske boksarske lige med Jesenicami ;n trboveljskim »Rudarjem«. Zmagali so gostje z 12:8. — V Domu TVD »Partizan« v Trbovljah sta odprla slikarsko razstavo akademska slikarja Milan Rijavec in Marijan Trškar N? to razstavo se bomo še povrnili. — V nedeljo popoldne so Trboveljčani spet pridno napolnili obe kino dvorani — v Delavskem domu in v Domu »Svobode II« v Zgor. Trbovljah — kjer že preko celega tedna vrtijo znameniti ameriški film »V vrtincu«. Ta film predvajajo istočasno tudi v kinu v Spodnjih Trbovljah. Zanimanje za to filmsko umetnino je razumljivo tudi v naši dolini veliko. IZ LITIJE IN OKOLICE Dedek Mraz je obdaril nad 1000 otrok Dedek Mraz je obdaril v Litiji in okolici več kakor tisoč otrok v starosti nad 3 let. Prireditve po Litiji in v okoliških vaseh, tako v Jablaniški dolini, na Savi, v Hotiču in drugod je organiziral prizadevni prireditveni štab pod vodstvom predsednika tov. Prešerna in tajnice tov Male Drčarjeve. Akcijo so podprle naše množične organizacije, delovni kolektivi in drugi, ki žele naši deci pričarati lepo mladost Samo po Litiji je prireditveni štab zbral sto tisoč dinarjev, kar je dovolj zgovoren dokaz razumevanja naših meščanov za prireditve ob prazniku naših najmlajših. Delo litijske KZ v bodoči komuni Kmetijska zadruga v Litiji šteje okrog 160 članov. V zadnjem času se je v KZ dejavnost pospeševalnih odsekov poživila. Prvenstveno se bo zadruga posvetila delu za napredek živinoreje in sadjarstva. V zimskem času bo v zadrugi nekaj predavani iz živinoreje, poljedelstva in sadjarstva Sklenili so nadalje, da si bodo člani KZ ogedali sosedni drž. posestvi na Grma-čah in Ponovičah. Povečali bodo sodelovanje s sosednimi kmetijskimi zadrugami ter sestavili komunski odbor KZ V ta sestav se bodo vključile KZ bodoče litijske komune. Kmetje iz Litije in okolice se žele temeliito pripraviti za gokrat predolgo spuščene in zadelo v tem letu, ko bo tudi vira j o promet v našem mestu, ljudska oblast podprla kmetij- Izredno okusna je bila tudi opra-sko dejavnost s svojimi sred- va odra. Tov. prof. Vereno Ko-stvi. j rošeč je izdelal kulise litijskega Kmečke gospodinje zahtevajo, mostu. Prizor litijskih ribičev in da bi prodajalna KZ delila prav kibicev, ki so se zbraU na mostu vse blago, ki je na razpolago ter »razdrli« nekaj šegavih in v trgovski mreži. Pooblastile so nato zapeli vrsto ubranih pesmi, odbor, da uredi to vprašanje z j je bil gotovo med najboljšimi od ljudskim odborom. Prav tako so i vsega programa. Vsi solisti in sprejele sklep, naj bi KZ do- j ostali so želi aplavz. — Ali bi ta bila čimveč prostora v poslopju večer ne mogel biti za pobudo Zadružnega doma na Glavnem k ustanovitvi Veselega gledali-trgu, da zadruga ne bo ovirana šča v Litiji? Orkester »Veseli v svojih delovnih načrtih Vsi vrabci«, ki je igral požrtvovalno kmetje-živinorejci so sprožili na tej prireditvi, bo gotovo rad več predlogov za izboljšanje ve-: sodeloval tudi pri bodočem litij-terinarske službe. j skem Veselem gledališču. Apeli- v i ramo na DPD Svobodo, da pristo- Litijski planinci za Jance Pi čimprej k ustanovitvi vese- V našem listu smo poročali že gledališča! večkrat o prizadevanju litijskih j KllliSrskl TGiiaJ V Litiji planincev za postavitev nove ko- t Na pobudo agilne predsednice če na Jančah. Nekaj stavbnega ! 0bčinskega odbora Rdečega križa gradiva imajo *- - ! — Društvo se bori že kupljenega, s finančnimi težavami- Da bi si povečali gradbeni sklad, bodo člani Planinskega društva iz Litije priredili letos predpustno maškarado. Opozarjamo vse zasavske planince v Litiji tov. Slavke Strlekarjeve so začeli v Litiji s šesttedenskim kuharskim tečajem, ki ga redno obiskuje 20 kmečkih deklet. Pohvalno naj omenimo, da obiskujejo tečaj dekleta iz hribovskih vasi, ki so po dve uri odda- Iz Hrastnika Iz dela in življenja društva prijateljev mladine"! v Hrastniku V začetku meseca januarja je »Društvo prijateljev mladine« v Hrastniku sklicalo razširjeno sejo, ki so se je udeležili tudi za „fideča kapica" na odru »Svobode II" v Hrastniku Hrastničani so te dni še mnogo govorili o praznovanju novoletne jelke Med izredno uspele prireditve za našo mladež lahko štejemo tudi uprizoritev otroške Kaj dela potrošniški svet za mlekarne v Zagorju? Nedavno so v Zagorju na zborih volivcev izvolili potrošniške svete za gostinska, trgovska in mesarska podjetja. Pozabili so pa, da bi izvolili potrošniški svet za mlekarne, kar bi bilo zelo potrebno glede na številne pritožbe prebivalcev V nekaterih mlekarnah zlasti pa v mlekarni v Toplicah, ne upoštevajo, da je treba mleko dajati prvenstveno za dojenčke jn za bolnike. Neka poslovodkinja mlekarne je izjavila, da deli mleko lamo tistim strankam, ki ga stalno jemljejo, zapostavlja Pa stranko, ki je jemala mleko skozi 6 let, nato pa je bila 6 mesecev v izolirnici ker boluje na TBC Žalostno je da ta »gospa« nima toliko socialneea čuta, da bi dala prednost bolnikom, ki zaradi nezadostne prehrane ali v tem primeru zarad; pomanjkanja mleka zopet obolijo Tukal zamerimo Kmetijsk' zadrugi na Izlakah, da ne napravi reda na drugi strani pa je potrebno da se na prihodnji* zborih volivcev postavi potrošniški svet tud' za mlekarne, ki bo vodil kontrolo nad pravilno razdelitvijo mlejca Potrošnik ,Kekec in Pehta" v Zagorju V okviru proslav Novoletno jelke v Zagorju so dijaki nižje gimnazije uprizorili v režiji Janeza Drolca mladinsko igro s petjem in plesom »Kekec in Pehta«. Zagor*ki gimnazijci so se predstavili občinstvu kot soliden diletantski kolektiv, ki bi se lahko ob spretni roki spremenil v prav dober gimnazijski gledališki ansambel. Režiser je z veščo roko Izbral lz vTst dijakov potrebne igralce, ltj so — kar lahko mirno rečemo Kaj je z gradnjo zasavske ceste? (Nadaljevanje s 3. strani) drč za »puščanje lesa, z gradnjo predorov ta galerij. Dosedanjo cesto od Zagorja preko Trbovelj tn Hrastnika do Zidanega mosta, kakor tudi ostali del od Save do Ljubljane, pa bo treba rekonstruirati ta modernizirati. Precej študija bo treba, da se v redu Izpeljejo priključki stranskih cest, ki drže lz Zagorja, Trbovelj tn Hrastnika proti zasavski cesti, kajti dosedanji podvozi pod železniškim tirom nikakor ne ustrezajo ln bo treba mislit) na nadvoze ter morebiti celo na gradnjo novih mostov preko Save. Največ takih podvozov je od Hrastnika do Zidanega mosta, zato bo treba na tem sektorju misliti na prestavitev ceste, ali na desni breg Save ali pa bo treba cesto na tem bregu izpeljati tako, da se bo nmaknlla železnici, za kar pa je manj možnosti. Pri Izdelavi načrtov bo treba težiti sa projektom takšne ceste, ki bo dopuščala hitrost tudi nad 60 km na uro. B. V. — dobro Izpolnili kar zahtevno nalogo Pohvaliti moramo celoten igralski kolektiv saj ni bilo med igralci slabih mest Prav posebno pa so se izkazali še Kekec, Mojca Malik ter Dobra m Hudobna vila Zlasti našim najmlajšim je bil všeč Malik, prav tako pa tudi nastop palčkov in vil. Razume se. da so mladi gledalci vneto spremljali težave dobrega Kekca in se na prav vsi veselili, ko je našel ubogo Mojco v Pehtini koči iz ka stopniki okrajnega odbora zveze PrayH_ice »Rdeča kapica«. Vzgo-teh društev. Na sestanku so ugo-tovili, da so vsi odborniki in lepo število članov tega društva pomagalo pripraviti praznovanje novoletne jelke ob sodelovanju oblastnih organov in uprav krajevnih podjetij, društev in šol ter Je bilo to praznovanje res mikavno za našo deco in je v celoti uspelo Zastopnik okrajnega odbora tov Tone Kukovca je seznanil sodelujoče z vrsto vprašanj, ki jim bo moralo društvo posvetiti jiteljica vrtca v steklarni je skupno s pionirji in svojimi malčki ter s plesnim orkestrom »Svobode II« pripravila vse štiri prizore, te za otroke vedno privlačne zgodbice Nastopajoči mali igra'd so ne samo lepo zaigrali, ampak tudi prav dobro zapeli in pripravili prenapolnjeni dvorani otrok lepo presenečenje in dar za novoletno jelko, k čemur lahko tov Ihančevi čestitamo — Tudi uprava Steklarne je bila med tistimi, ki so letos za praz- sKšisSS ISšSSSf redile razstavo. Vodstvo RK v Litiji in vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo, ker se trudijo za dvig izobrazbe naših deklet iz okohce. Tečajnice obiskujejo korporativno vsa predavanja Ljudske univerze, na tečaju pa jim bodo predavali tudi o političnih temah m zdravniških nasvetih. Janč. Pred preselitvijo v novi Zdravstveni dom Delavci, ki so zaposleni pri delih v novem Zdravstvenem domu, hite, da bi čimprej omogočili vselitev splošne in zobne ambulante v novo poslopje. Kakor se zdi, bodo prostori v prvem nadstropju dokončani sred; januarja, nato pa se bodo vselili v novi Zdravstveni dom že prvi zdravstveni delavci. Dogotovljena ie tudi že garaža, reševalni avto pa adaptiran Dokončno dograditev Doma bodo počastili s slovesno otvoritvijo. V Litiji so dani vsi pogoji za ustanovitev Veselega gledališča Litija je znana po svojih odličnih komikih. O tem smo se prepričali spet ob letošnjem silvestrovanju, ki ga je organizirala agilna litijska Zveza borcev. Do zadniega kotička napolnjeno dvorano na Stavbah so zabavali člani litijske »Svobode« z bogatim in pisanim sporedom. V slogu veselega večera so seveda kritizirali nekaj domačih nepravilnosti, tako železniške zatvornice poleg Ljudske milice, ki so mno- asa ■sa*ajaLT!r du in razsvetljena ter je bilo tam- «»• - «-*!• «“'• p" %» ’ i« razcvoflipna tov i o Ki 1 n tam. ustanovitev je dal tov. Karel E,SE !“ris»arrsr »s .3 ”.n ™| sa m® :'srs.s Pred 2 mesecema w‘?.MvSadTe komisrUitVkinb! 50 v°si oddelkieotroškegUa vrt- 1 S^^banS P. b. osnoval, dve komisi,!, ki bi. ca prlredni samostojne nastope hiš, nad banko P. podrobno obdelali v svojih poročilih svoje delo z otroki, ki še ne obiskujejo šole in m'adino, ki je zapustila šolo in se vključuje v obrt, delo, v kulturnoprosvetno in športno dejavnost, mladine, kj je nezaposlena itd. V ti dve komisiji naj bi pritegniM tudi odgovorne odbornike društev ter pedagoške delavce z Dola pri Hrastniku, da svoje delo v okviru bodoče komune združijo. Mnogo več pazljivosti bo moralo društvo posvetiti delu mladine v društvih posebno glede idejno-politične vzgoje, o tradicijah NOV flačinu dela in ljudeh. ki z mladino delajo Zlasti delo pionirskih odredov )e treba osamosvojiti, pritegniti iz ozkega novo leto. šolskega okolja in doseči tu koncu z ni im ! udejstvovanje raznih »trokovnja-kov na področju Liudske tcnnl ke. — O uspehu dela komisi! in obdarovanja malčkov, trije oddelki v dvorani TVD »Partizana« in en oddelek v prostorih vrtca Steklarne. Med vidne podpornike letošnje novoletne obdaritve vseh šoloobveznih otrok moramo uvrstiti še upravo hrastnl-škega rudnika, ki je obdarila mladino z blagom in tako doda'a k sladkemu še koristno. Zlasti pa z zadoščenjem ugotavljamo da ie misel otroškega veselja ob letošnji novoletni Jelki našla mnogo odziva med starši, saj smo videli da so se mamice in očetje vračali iz trgovin domov . polnih rok. kar je gotovo še povečalo veselje in zadovoljstvo naših naimlajših ob prestopu v J K. tere jo ,'e rešil s pomočjo Dobre vile Tudi odrasli so bili s posebno predstavo, ki je bila namenjena za predšolsko deco in ostalo prebivalstvo. zelo zadovoljni — igralci In režiser pa so bili veseli lepega obiska. Kot smo slišali, namerava nižja gimnaziia v prihodnjih mesecih spet uprizoriti igrico za naše najmlajše. -ek- Ne vemo, kdo je gospodar V Zagorju imamo cesto II. reda od Košenine do železniške postaje Imenovano Kolodvorska cesta. Ta cesta je v zelo slabem stanju, vsepovsod so jame, tako da se avtomobili le s težavo prebijejo skozi ter preti stalna nevarnost, da se zlomi os ali naprav, na vozilu kakšna druga okvara. Ko smo zaradi takega stanja pobarali predsednika komunalnega sveta občine Zagorje je ta dejal da sodi nopravilo te ceste v pristojnost Uprave cest v Celju Toda organov te uprave ni videti na našem terenu Zato ni čudno, če si marsikateri volivec postavlja vprašanje: »Kdo je vendar go- bomo še poročali. J. K. Posvetovalnica za matere v v Hrastniku. — Ta koristna ustanova obstaja v kraju že nad in pol se je morala posvetovalnica izseliti ker so te prostore potrebovali za stanovanje, ki bo šele te dni zasedeno, a drugi zanjo še niso bili pripravljeni. Hudo so bile - s tem prizadete hrastniške matere in njihovi najmlajši. Sedaj, po skoro treh mesecih pa bo spet odprla mestna občina v veselje hrast-n iških mater to ustanovo v lepo urejenih prostorih v pri-zemlju Otroškega vrtca pri Rošu, in sicer danes, v sredo. 12. t m. Nato bo posvetovalnica odprta vsako sredo od 14 do 16. ure pod strokovnim vodstvom priljubljenega hrastnlške-ga zdravnika dr. Toplaka. TVD »Partizan« v Hrastniku gradi ob 30-letnici svojega Telovadnega doma v prizemlju lepe klubske prostore, na katere se vesele že vsi člani in prija- četrt stoletja Pobudo za njeno telji društva. Mladi hrastniški glasbenik Erno Ačkun ima odlične uspehe Nedavno smo v našem listu poročali o iziednih pedagoških uspehih hrastniškega rojaka profesorja Bruno Bruna na Glasbeni akademiji v Beogradu. Danes pa hočemo Zasavčane seznaniti o lepem napredovanju njegovega učenca, hrastniškega krajana Ernesta Ačkuna. Kot enajstletni deček, leta 1941., je dobil mali Erno pri hrastniški rudarski godbi od njenega kapelnika Jožeta Bruna osnovno znanje klarinetista. Leta 1944 je štirinajstletni godbenik odšel s celokupno hrastniško rudarsko godbo na pihala v partizane Po osvoboditvi, leta 1946, ga je zvabil sedanji profesor Bruno Brun v Beograd. Začetek je bil, kakor prav, sam Erno, zelo težaven. A kot marljiv in vesten učenec z vsestransko oo-močjo prof Bruna, je Erno Ač-kun že leta 1947 žel prvo priznanje pri šolskem nastopu Glasbene akademije — leta 1948 pa spodar te ceste?« — To bo za- , prvo javno priznanje na Mladin-res treba ugotoviti In cesto čim- i skem festivalu, Leto kasneje sta prej popraviti | si delila ha drugem tekmovanju Prizadeti šoferji reproduktivnih umetnikov Jugo- slavije v Ljubljani II. nagrado s starejšim, priznanim klarinetistom Josipom Nohtom. V sezoni 1949/50 je bil Erno imenovan za stalnega člana orkestra Narodnega gledališča v Beogradu kot drugi klarinetist. Leta 1951 se je udeležil V tekmovanja glasbenih umetnikov v Beogradu in prejel II. nagrado (prva ni bila dodeljena) Kljub napornemu delu v orkestru in mnogemu učenju že leta 1953 z odličnim uspehom diplomiral na beograjski Glasbeni akademiji Pri študiju so mu pomagali njegova izredno energija in železna volja ter velika spodbuda prof. Bruna. Isteqa leta je Erno gostoval z ekipo beograjske akademi je na Dunaju. Uspeh tega gostovanja ie bil zelo lep in kritike pohvalne Kmalu nato Je imel Erno svoj prvi natečajni nastop v tujini — v 2enevi Od 24 kandidatov je bi) Ačkun osmi, kar je bil zani velikanski uspeh. Leta 1953 se mu je izpolnila njegov« srčna želja: postal ie nrv! klarinetist Beograjske filharmonije. Lansko leto se je Na ostanke starega mestnega obzidja so naleteli Poročali smo že o polaganju kanalov v Litiji. Zdaj pa so delavci, ki kopljejo jarek prršlr z delom do sredine litijskega trga. Pred poslopjem nekdanje litijske graščine, imenovane litijski Turen, so našli v temeljih ceste, ki drž; po Glavnem trgu, ostanke nekdanjega mest-nega obzidja. Kakor smo poučeni po najstarejših slikah nekdanji Litije, je bil litijski Turen obzidan, da je bil zavarovan pred napadi sovražnika. Obzidje je potekalo prav po sredini-sedanjega Glavnega trga. Pod vrhnjo plastjo sedanje ceste so kopači naleteli na kamnite sklade ki so nekdaj sestavljali obzidje. Gradbeni strokovnjaki pravijo, da kamenje ki je sestavljalo obzidje, ni iz bližnjega litijskega okoliša. Posamezni kamni so bili med seboj povezani z malto. Tako smo ob teh izkopih spet nekoliko proniknili v del stare litijske zgodovine. Sodobniki pravijo nekdanjemu litijskemu Tumu tudi Farbarjev grad ker je sredi prejšnlega stoletja v njem živel posestnik Jenko, ki je okoličanom barval platno. Od tedaj se je oprijelo te stavbe ime »Pri Farbarju«. Proslava Dneva JLA Prav je, da kot vestni kronisti zapišemo, da so tudi litijski rezervni oficirll pred dnevi počastili Dan JLA s predavanjem, na katerem ie referiral tov Franc Mehle-Bojan Člani of cirskega društva so se ob tej nriložnosti pobHže spoznali s sodobno vojaško tehniko Predavanje o Indiji Litijska Ljudska univerza je priredila predavanje 0 IndijL Na ta večer je prišlo mnogo poslušalcev V tej sezoni bo imela Ljudska univerza še vrsto zanimivih predavanj. Reševalni avto je tu Litija zaznamuje novo pridobitev — reševalni avto, ki bo sodeloval v sestavi bodočega Zdravstvenega doma v Litiji. To vozilo so napravili iz prejšnjega osebnega avtomobila litijske predilnice vestno pripravljal na mednarodno tekmovanje v Munchenu. Kljub veliki konkurenci je prejel II. nagrado. Pravi, da se mu še sanjalo ni, da bo to dosegel. Največji uspeh pa je imel na jugoslovanskem tekmovanju, kjer je edini dobil prvo nagrado! Tov. Erno Ačkun je sedaj profesor na srednji Glasbeni šoli »Stankovič« v Beogradu. Kakor čujemo, bo tov Ačkun letos štipendiral za nadaljnji študij v Parizu Za vse te velike uspehe «e ima zahvaliti mladi štiriindvajsetletni profesor Ačkun svojemu učitelju in vzgojitelju prof Bruno Brunu, ki bo v sobo to, 15. t. m nastopil kot solist klarinetist na dveh koncertih JLA iz Ljubljane v Hrastniku pod vodstvom prvega Ačkunove-ga glasbenega učitelja kapelnika, kapetana Jožeta Bruna. Vsi Hrastničani, zlasti godbeniki iskreno čestitajo mlademu j zlasti spodbudilo k temu to. da hrastnlškemu rojaku in sinu nr j so pred kratkim dobili prebival-darja k njegovim odličnim uspe- > ci vasic Mamolja, Podmilja in hom! L. H. ostaMh selilč na robu trhovelj- I skega okraja samostojno šolo. Za novo šolo v Jablaniški dolini Razveseljiv je bil nedavni zbor volivcev v Jablaniški dolini, kjer so obravnavali vse tekoče zadeve. Govorili so tudi o delu za vodovod. Pohvalno moramo omeniti da so se volivci zadržal; med drugim tudi na prosvetnih vprašanjih, kjer so ugotovili potrebo ustanovitve osnovne šole v Jablaniški dolini. Ta misel je stara že desetletja, niso je pa doslej uresničili. Na svojem zboru v Jablaniški dolini ln na Gradišču so pa volivci pokazali, da od tega načrta sedal ne bodo popustili in so Izvolili poseben šolski odbor, vanj pa izbrali sposobne organizatorje ki naj čimprej preskrbe domači mladini šo’«ko poslopje v domači dolini Jablaničane je V ostri borbi za dediščino angleške dominacije INDIJA po letu 1948 Tisti krogi in posamezniki, ki so zelo naklonjeni Churchillu, zatrjujejo, da je to človek, ki je dal pečat dvajsetemu stoletju. Kljub temu pa mu očitajo, da je pogrešil v kolonialni politiki. To pa je le eden izmed celega niza izgovorov vseh zagovornikov kapitalistične družbene ureditve in njene kolonialistične politike, ki sicer vidijo, da je vsa ta družbena ureditev zašla v slepo ulico, kj pa nočejo priznati, da ne gre tu za napako ali posameznika, pa četudi ministra, ampak za nujno posledico družbene ureditve, ki je sicer dala človeku nekaj dobrih stvari, ki pa je hkrati pustila zelo resne posledice, ki se zlepa ne bodo mogle popraviti. Ni naš namen spuščati se v razpravljanje o dobrih in slabih straneh meščanske družbene ureditve ogledali si bomo le eno izmed posledic kolonialistične politike, ki jo je zapustila Anglija n? azijski celini. Konkretno hočemo na kratko opisati razmere v Indiji. Pred vojno, v času vojne ln nekaj let pozneje so bili v New Delhiju, Bombayu, Kalkuti in v drugih večjih središčih Indije Angleži. Indija je nato postala tako rekoč samostojna, in vendar so Angleži v Indiji ostali. Ko smo prej govorili o posledicah kolonialistične politike, ki je hkrati posledica meščanske družbene ureditve, nismo hoteli s tem reči, da je sedanja družbena ureditev v Indiji povsem nova, recimo socialistična ali kaj podobnega. Indija je sicer zaživela samostojnejše življenje a ostale so posledice stoletne angleške nadvlade. Angleži so sicer zapustili Indijo, hkrati pa so ostale tam ustanove, ki jih je Anglija vzpostavila v času svoje dominacije. Ostal je namreč celoten angleški upravni sistem, le da so v tem aparatu Angleže zamenjali Indijci. Podobne spremembe so tudi v upravnih odborih in vodstvih družb, bank in trustov. Tri velike firme. Birla, Tata in Dal- 350 milijonov Indijcev je sicer doseglo svobodo, a beda, lakota in epidemije razsajajo še vedno kot nekdaj stvenih laboratorijev in na sto tisoče novih stanovanjskih hiš, kajti v morju potreb je vse to premalo. Pri svojih 360 milijonih in več prebivalcev šteje Indija okoli 80 milijonov brezposelnih, in to pomeni bedo in pomanika mis obvladajo velik del indijske gospodarske dejavnosti. V raznih klubih, kjer so se nekoč kretalj Angleži, se danes kreta elita Indijcev, in življenje se v teh elitnih krogih še nadalje razvija po angleškem načinu. Celo hoteli še nadalje kuhajo angleške specialitete in v trafikah prodajajo angleške cigarete. Bivši in sedanji voditelji nacionalnih strank še nadalje razvijajo politična načela skromnosti in medsebojne pomoči tako, kot jih je učil Ghandi. toda stanujejo v krasnih vilah, kupujejo krasne avtomobile, delnice ter celo direktorska mesta. In v New Delhiju, ki so ga Angleži zgradili brez pločnikov, kajti oni so se vozili samo z avtomobili, ni kongresna vlada še danes napravila pločnikov za pešce, koder naj bi hodile Indijke množice, ki avtomobila dejansko ne poznajo. In posledice angleške okupacije, ki se podaljšuje tudi po letu 1948, se ne čutijo samo po tem. kar smo doslej omenili, ampak tudi v stalnem vlaganju angleškega kapitala v indijsko gospodarstvo. Ce namreč vzamemo številke iz leta 1953, vidimo, da je bilo v indijsko gospodarstvo, v nove Investicije in objekte vloženega skoraj 75 odst. kapitala iz tako imenovanega Združenega kraljestva, to se pravi, Anglije. Tudi kar se tiče indijskega izvoza so Angleži na prvem mestu, medtem ko so v uvozu na drugem mestu. V indijskih tiskarnah se tiskajo angleški časopisi in angleški parlamentarizem jr ideal indijske buržoazije in ni redek primer, da vam nezadovoljen Indijec hudomušno reče za Nehruja, da je on zunanji minister Commonwealtha. Vse to se danes v Indiji še vedno pripisuje Angležem. In vendar je v Indiji precej ,ki J« srečujemo na vsakem novega. Predvsem je Indija svobodna, gradijo se nove industrije, novi zavodi, šole, nove električne centrale; gradijo se kanali za namakanje polj. Nad 700 maharadž je izgubilo svojo nekdanjo oblast. Izdelan je bil načrt za agrarno reformo, ki pa je na žalost doslej še vedno le na papirju, medtem ko uspeva Vi-nobov načrt neprisilne kmetske revolucije, ki odstopa brezzem-ljašem zemljo, ki mu jo »darujejo« veleposestniki in v najmanjšem obsegu izvaja to, kar bi morala radikalno storiti indijska vlada. Kongresna stranka, ki je bik nekoč močno in skoraj bi rekli revolucionarno gibanje, je neka ko splahnela, postala je pač stranka, ki je na oblasti in njen ghandizem kot ideologija preživlja resno krizo. Tehnična sredstva ali bolje mali stroj, ki naj olajša delo indijskemu delavcu in kmetu, je še vedno sen, veliki objekti, veliki stroji pa povečujejo brezposelnost. Največje zlo pri vsem tem je neverjetno razmnoževanje indijskega ljudstva. Res je sicer, da so se rojstva v zadniih nekaj letih nekoliko zmanjšala, kljub temu pa se v Indiji prebivalstvo poveča letno za 5 milijonov, kar skrbi indijske gospodarstvenike in politične delavce. Statistični podatki dajejo slcer optimistično sliko, vendar sc bolj statistike zaradi statistik kajti indijsko ljudstvo od njib ne more živeti Indijski mali človek niti ne opazi novih in zares velikih uspehov ki jih je Indija kot svobodna država dosegla po letu 1948 v okviru svo-teg* petletnega načrta. Indijski mali človek niti ne opazi onih deset ali dvajset velikih znan- Iskanje »e3ro'eia v Ulriki Petrolej je prinesel novo življenje Kanadi, Borneu in Tri-nidadu; petrolej je največjega pomena za Aden in Avstralijo; mogoče bo jutri prinesel revolucijo v življenje milijonov ljudi v Vzhodni in Zahodni Afriki. Pomanjkanje surovega petroleja pomeni oči v: dno največjo vrzel v naravnem bogastvu Afrike Raziskovanja za odpravo te vrzeli se vršijo zdaj v Nigeriji,- Britanski Somaliji, Keniji in Tanganjiki. Čeprav so ležišča petroleja v raznih delih Vzhodne in Zahodne Afrike znana že nad 50 let. so postala šele v nedavnem času možna obsežnejša raziskovanja, ker je znanstvena tehnika iskanja petroleja še sorazmerno mlada. NIGERIJA Po večletnem intenzivnem raziska vanju v Nigeriji so lansko jesen odkrili rahle znake petrolejskih ležišč v pokrajina Kaiabar. Rudosledne pravice je prvič podelil nigerijski guverner v novembru 1938 skupno D'Arcy raziskovalni družbi in Anglo-saški petrolejski družbi. Rudosledne pravice so pokrile približno 372.000 kvadratnih milj v Nigeriji in Kamerunu. Sedanje pravice pokrivajo približno 56 tisoč kvadratnih milj v južnem delu prvotnega področja. Raziskovanja so se začela torske in monsunske gozdove ter preko savan, kot imenujejo travnate stepe v tropskih krajih. Razmere so silno različne. V rečnem ustju živi n. pr. vsa geofizična skupina na džunkah in čolnih; na severu raziskovalnega področja na vrhu gora v šotorih, in morajo hoditi v-eč milj daleč, da najdejo vodo V deževni dobi so ceste večinoma neprehodne, v drugem letnem času pa pokrite z debelo plastjo rdečega prahu, ki prodre v vse stvari. Razmere v rečnem ustju, v deželi močvirij in džungel dopuščajo le počasno potovanje s čolnom, skozi džunglo lahko prodirajo samo s podiranjem dreves, za kar je potrebno stalno več kot 500 mož s sekiro. S prvim globinskim vrtanjem so začeli leta 1951 v Ihuo, severovzhodno od Owerrija in so v avgustu 1952 izvrtali suho luknjo dio globine 11,000 čevljev Stroje so potem prepeljali v Akato v pokrajini Kaiabar, kjer so ugotovili znatne količine lahkega petroleja, ki je bil pomešan s plinom. Na tem kraju na-daHuieio globinsko vrtanje za geološka raziskovanja ln za potrditev prvih ugotovitev. Taborišče v Owerriju. okoli 100 milj od ustja Nigrove delte je živčni center vseh teh podvigov; to oporišče je popolno mesto z raznimi modernimi napravami Tehnične šole učijo Ni-Raziskovanja so se z^eiaz -gerijce dfl ^ odigrali obširnimi geološkima pregled. io , m .skanju in razlil podrobnim maptranjem, ka- koraku. Pri vsem velikanskem bogastvu in obsegu nima Indija dovolj zemlje za vse te množice, in milijoni ljudi silijo v mesta v stare in nove tovarne, in poleg krasnih, luksuznih avtomobilov še vedno drvijo po ulicah Xew Delhija rikše, ki jih rinejo pred seboj Indijci, bosi, tudi potem, ko so doživeli svobod'-tudi potem ko so se Anglež' morali umakniti. Angleži so stoletja vladali v Indiji in Indija jim je bila Ir bogato področje za izkoriš če vanje. Angleške ladje so pristajal v Bombayu in drugih indijski!; pristaniščih ter samo nakladal? indijsko bogastvo ln ga vozile v svojo matično državo, kot bi se Anglija zavedala, da bo morala tam pustiti vso, kar bi zgra -dila. Ta žalostna dediščina je ostala novi Indiji, ostala Nehruju in njegovi kongresni stranki in v teh nekaj letih, odkar je Indija svobodna, so bili vsi veliki uspehi v gradnjih nove indu strije in de! le kaplja v morje spričo ogromnih potreb indijskega ljudstva Zato ni nič čudnega, če vam danes Indijec reče da ne opazi nobene razlike med življenjem z-\ časa angl. okupacije in danes, razen tega. da je danes sicer svoboden. Julij us in Francka, glavna junaka iz našega romana »Tiha voda« l ORLI NAD SOVRAŽNA LETALA terega so izvedli s pomočjo fo-tografičnih posnetkov iz letal. Zelo težko je napovedati kakovost podzemeljskih plasti, ker so skale na ravninah in rečna ustja pokrita z naplavljenimi voju naravnih virov njihove dežele. Absolventi teh šol že pomagajo Pri iskanju petroleja na razne načine, tako zlasti tudi v vzdrževanju vozil. Odkritje sledov petroleja v Akati še ni zanesljivo znamenje ssassa a Owerriju. Glavn, stan, kraji vr- i ^ločnih napadov na tanj in posamezne raziskovale ^ ^ £& 90 jlh skupine so med seboj povezane po radiu Pred kratkim so vpeljali tudi redne zveze s helikopterji. Za tem kratkim poročilom o raziskovanjih družbe Shell — D'Arcy se pa skriva stalen boj z raznimi težkočamj in ovirami, kj Jih povzročata najtežavnejši teren in neugodno podnebje. Iz svojih oporišč potujejo ratfrfcovaloe skupine po cesti ali s čolnom, dokler Je to možno, nato pa morajo hoditi peš po močvirju džungel in preko blata ustja Nigra ali skozi ekva-1 od sosedne Mojale do meja ita- tako negostoljubni dežel} kot Je Nigerija. ZAHODNA AFRIKA Razne petrolejske družbe se zanimajo za petrolejska ležišča v Keniji, Ugandi in Tanganjiki Vrtali so v Kibuku na lužnem koncu Albertovega jezera v Ugandi, vendar brez uspeha. Britanski in ameriški geologi so opravili uvodna pregledovalo« dela Preiskali so razsežno področje na severovzhodu dežele lijanske Somalije. Da je nekaj petroleja v severnem mejnem okrožju, je bilo že dolgo znano, vendar še ni ugotovljeno, če so količine takšne, da bi se jih moglo trgovsko izkoriščati. Sedanja iskanja v Vzhodni Afriki so osredotočena na obalo Tanganjike in na otok Mafio. Ta raziskovanja vršita Shellova petrolejska družba in D’Arcy raziskovalna družba, važna podružnica Anglo-iranske petrolejske družbe. Izvršili so natančne fotografske posnetke vseh obalnih področij v Keniji, Tanganjiki in na večinj obale Zanzibarja. Poskusna vrtanja so napravili na raznih otokih vzdolž obale Kenije. Na malem otoku Mafia, ki leži 30 milj od obale Tanganjike, so geofiziki izvršili seizmični pregled, ki naj bi odkril eventualne zemeljske sestave, ki navadno vsebujejo petrolej. Za ta pregled so privlekli »mrtvo« ladjo — ladjo brez posadke in strojev, z zabitimi vrati in linami — preko oceana do Vzhodne Afrike, kjer jo zdaj uporabljajo za prevoz raznih potrebščin od Dares—Salaama do Mafie Ta ladja. »Wrangler«, ima 550 ton in so Jo zgradili leta 1944 kot izkrcevalno vojaško ladjo; po vojni so jo uporabljali za dviganje naftovoda na dnu Angleškega kanala Na Mafii ni pristaniških pomolov in so za omenjeni pregled kupili ladjo »Wrangel« zato, ker se ob oseki lahko usede na dno, ob plimi pa spet dvigne in odpluje. V njenem trupu je 100 jeklenih porAbnov, ki nudijo čvrsto oporo za prekladanje na peščenih obalah. Afriškj domačini se živo zanimajo za iskanje petroleja, kar velja zlasti za Tanganjiko. Strokovnjaki, ki so zaposleni s tem delom, razlagajo vaščanom podrobno, kaj delajo in kaj bi pomenil uspeh iskanja petroleja. Afričani vneto opazujejo delo in tudi pomagajo, kjer je to mogoče. Petrolej Je prinesel novo življenje Kanadi Borneu in Trini-dadu. Petrolej je največjega pomena za Aden in Avstralijo Moeoče bo iutri tudi prinesel revolucUo v življeniu m tli ionov Vodi v Vzhodni in Zahodni Afriki 1 Pogosto beremo v dnevnem tisku o velikih letalskih nesrečah, in to čedalje pogosteje, kar je pač posledica vedno večjega razvoja letalskega prometa. Res je, da je večina teh posledica okvar letalskih motorjev, toda zgodovina letalstva dokazuje, da je marsikatero letalo treščilo ob tla zaradi tega. ker se je v letalo zaletela ptica. To se sicer zdi skoro neverjetno, saj so današnja letala prav; okopniki. In vendar je res. Dogajalo se je v preteklosti in dogaja se tudi danes. Ze v prvem obdobju zrako-plovstva je pogosto priš’o do nesreč zaradi ptic. In tudi v času prve svetovne vojne je bilo registriranih več takih primerov. Z nadaljnjim razvojem letalstva pa so postale ptice vedno večja nevarnost za ljudi in letala. Mnogi zatrjujejo, da so mnoge nesreče, za katere se ni moglo nikoli najti vzroka, zakrivile ptice. Piloti ameriških zračnih linij so v času vojne poročali da doživljajo skoro vsak teden po dve nesreči zaradi ptic. Posebno ko se ptice selijo, so taki primeri zelo pogosti. Glavna nevarnost za letala so velike ptice, kljub temu pa so včasih nevarne tudi male ptice. Nekoč se je v zaščitno steklo ameriškega vojaškega letala zaletel vrabec, ga prebil in prisi-•lil pilota, da je moral pristati. V času vojne, in sicer leta 1942, so angleški bombniki naleteli na jato divjih močvirskih ptic. Škoda, ki je nastala pri tem, je razvidna iz tega, da se je večji del teh letal moral vrniti na bazo. Ob neki drugi okoliščini je letalo tipa »Spitfire« naletelo na jato rac in strmoglavilo Zdi se, da se je pri tem pilot onesvestil, ker so ptice prebile zaščitno steklo Nekaj podobnega se je pripetilo tud; prevelikemu angleškemu transportnemu letalu, v katerega se je zaletela divja raca. Prebojna moč takih trčenj je zelo velika. Zaščitno steklo, ki ga ptice ob trčenju razbijejo, je debelo najmanj 3,8 cm. Zanimivo pa je. da je isto steklo neprebojno za navadno kroglo Prebojna moč ptice, ki bi tehtala dva kilograma, znaša namreč — pri določeni hitrosti letala — nič manj kot dve toni na 2,5 kv. cm. Ta dejstva so privedla strokovnjake ki se ukvarjajo z vojnim letalstvom, do zamisli, da bi izkoristili ptice v obrambi pred zračnimi napadi V začetku oretekle vojne so nameravali v Franciji uporabljati v ta namen orle. težke do 7 kg V ta namen so jih vadili, in sicer tako. da so jih najprei hoteli priučiti šumu in ropotu vijaka in motorja, nato pa so na modele letal, ki so viseli v zraku s pomočjo balonov obesili kese mesa. Orli so se zaletavali v mo- in strokovnjaki so nriča kovali, da bodo storili isto tudi stekla letalskih kabin tako, da s sovražnimi letali. Poročilo, ki ga je o tem prinesel neki pariški letalski časopis, je pisalo: »Takemu napadu bi se ne moglo zoperstaviti nobeno letalo. Ce upoštevamo brzino orla in moč njegovega kljuna, potem je razumljivo, da bi jata teh ptic mogla v nekoliko sekundah uničiti eskadrilo najmodemeje opremljenih letal.« Častniki, ki so vadil; orle, sicer niso bili tako optimistični kot pisec omenjenega članka. Spričo dejstva, da zaradi naglega zloma francoske vojske ni prišlo do podobnih poizkusov, se vendarle ne more trditi, da pisec ne bi imel prav. Da bi se zmanjšala nevarnost pred pticami, so graditelji in inženirji letal morali ojačati bi bila kabina zaščitena v primeru trčenja s pticami pred njimi. Najtežje vprašanje pa je bilo, kako v za to prirejenih delavnicah napraviti ustrezne poizkuse. Najprej so poskusili z žogami za tenis, ki so bile napolnjene z določeno snovjo, pozneje pa so prišli na zamisel, da bi pri teh poskusih uporabili mrtve peteline in purane, ki naj bi jih posebna naprava pognaia pod zelo visokim pritiskom na zaščitno steklo S temi poskusi so prišli do dragocenih podatkov, ki jih sedaj izkoriščajo v letalstvu. Poleg tega pa se tudi posadke letal urijo za take primere. Ko odpove vsako drugo sredstvo, si letalci pomagajo s strojnico, kar pa nima posebnega učinka. Čuvaj svoje oči! Z malokatero stvarjo ravna l časa brez cilja o daljavo, ne M (M ANfc PREstrtNUVE DRUŽBE VPISUJEJO POVERJENIKI. VSE KNJIGARNE IN UPRAVA PREŠERNOVE DRUŽBE V LJUBLJANI, TOMŠIČEVA 9. človek tako lahkomiselno kot s svojimi očmi, in vendar je oko opazovalec In čuvar vsega. Zaznava najlepše stvari, svari človeka pred slabim in je od jutra do večera stalno na delu: v mraku, v dimu, v tovarni, ob pekočih sončnih žarkih, povsod je pripravljeno človeku služiti in mu ugoditi. In človek? Lahkomiselno izkorišča svoje oči tako dolgo, dokler mu vid ne začne pešali. Da se temu izogneš, upoštevaj pravočasno sledeča navodila. Živi zmernoI Samo v zdravem telesu so zdrave oči. Če je telo bolno, se to kaže tudi na očeh• postanejo motne, utrujene, zdaj so izrazito bleščeče, drugič močno izbuljene ali pa globoko udrte. Brž ko opaziš na očeh kaj nenavadnega, se posvetuj z zdravnikom, ki bo razsodil, ali gre za splošno obolenje ali pa za bolezen na očeh ter bo odredil potrebno zdravljenje. Oko potrebuje čist zrak. Zaprašeno ozračje, dim in plin dražijo oči. Oko potrebuje primerno razsvetljavo, ki ne sme biti premočna, a tudi ne preslaba. Pri delu, branju in pisanju skrbi za zadostno osvetlitev, da se oči ne utrudijo. Zelo škodljivo je gledati v sonce ali žaromete; če se temu ne moreš izogniti, nosi vsa/ zaščitna očala. Nesmiselno pa le vsekakor nositi zaščitna očala pri navadni svetlobi, doma ali celo pri električni luči. Oči ne smemo stalno preobremenjevali Dolgotrajno čitanje, posebno še zvečer pri slabi svetlobi In v postelji, je za oči škodljivo Kdor Ima v poklicu opraviti z napornim gledanjem, naj od časa do časa odpočije oči. Najbolj primerno je, da za kratek čas prekineš z delom, r.apreš očt, jih zastreš z dlanmi in uživaš nekaj minut popolno temo ter se tako razbremeniš. Od časa do časa potrebujejo oči popolne sprostitve To vetja zlasti za tiste, ki morajo oči stalno koncentrirati na določen predmet Da popolnoma sorostiš bj pri tem liksiral oko no določen predmet. Oči ne mencaj in ne tlačil če ti je prišel tujek v oko in ga niso odstranile že solze, oko zaveži in pojdi k zdravnikuI Ce je prišlo v oko apno ali kislina, speri oko s curkom vode ter pojdi takoj k zdravniku! Oko je občutijibo za prepih. Vožnja na motorju brez zaščitnih očal povzroča pogosta dolgotrajno vnetje veznice. Prav tako lahko padejo med vožnjo o oko razni tujki, ki povzročajo na očesu občutne okvare. Brž ko opaziš, da slabo vidiš, pojdi k zdravniku za oči in si daj določili očala, kajti te s pravilnimi očali *j boš lahko izboljša/ in ohranil vid. Posebno skrben bodi zaradi tega še pri otrocih. Tu je namreč pravilno določanje očal še važnejše kot pri odraslih. V sektorski ambulanti Radeče je kradel Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Ivan K., delavec zaposlen pri podjetju »Slovenija-Ceste«, stanujoč v Radečah ker si je nekoga dne v juniju lanskega leta prisvojil v sektorski ambu'anti v Radečah 24 ampul-fijol »Cattgu-ta« za šivanie ran. — Na sod-nijskj obravnavi je obtoženec dejanje priznal, vendar se je izgovarjal na pijanost. Sodišče pa njegovega zagovora ni upoštevalo ter ga je zaradi kaznivega dejanja tatvine po čl 249 kazenskega zakona obsodilo na 1 mesec zapora, plačati na mora tud; stroške kazenskega postopanja proti njemu. Izgubljeno V soboto, 25. XII 1954. okrog 6. ure zjutraj je bila izgubljena na poti od Kluna do Mervarja rokavica, zunaj Iz blaga, znotraj usnjena. Najditelj naj jo odda oroti nagradi v upravi našega oči, je najbolje, da gledaš nekaj lista. Zanimive in poučne iz filatelističnega sveta Cesar Maksimilijan na mehiških znamkah: edina čast ki jo je dosegel v življenju Odpor svobodoljubnega mehiškega prebivalstva proti imperialističnim osvajalcem se zrcali tudi na S smuka veselo domov Rudarski strokovnjak Janez Božič 90-lelnik Zadnje dni decembra je znani trboveljski strokovnjak Janez Božič dopolnil 90 let Jubilant se je rodil 27 decembra 1864 kot sin malega posestnika v Pra-pretnu nad Hrastnikom. Stiriraz-redno osnovno šolo je obiskoval V Hrastniku. Komaj je bil star 14 let, že je nastopil trnovo pot rudarja in pričel Z delom v jami, najprej na Ojstrem, potem pa na Vzhodnem okrožju v Trbovljah Tiste čase so bili delovni pogoji povsem drugačni kot danes. Delovni čas je trajal od 10 do 12 ur dnevno. Ker v tistih letih še ni bilo Separacije, je moral rudar nakopan premog prebirati na samem de’ovišču. za kar je potreboval poleg krampa in 'opate Se stružnico, grablje in metlo ter s prebranim premogom ali hribino napolniti jamski voziček Tudi mehaničnega zasipanja jamskih praznin tiste čase še niso poznali, zastavljali so jih na roko z ilovico. Vlačilcev in tresalnih drč tista 'eta tudi še niso poznali, ves rudniški prevoz se je vršil na samotež in z vprego konj Po desetletnem delu v jami je moral jubilant kot 24-letni mladenič odriniti k vojakom Ko je bil prost vojaščine, se je Vrnil k jamskemu delu, kmalu nato pa se je vpisal v rudarsko šolo v Leobnu, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Ko se je spet vrnil v Trbovlje, le poetal jamski paznik m je kmalu napredoval z« višjega paznika Svojo službo je opravljal vzorno, v polno zadovoljstvo takratnih rudniških direktorjev Terpoiitza, Drascha. Tenscherta ln Heinricha Strokovnjak je bil zlasti pri gašenju jamskih ognjev Vedno je bil pripravljen, da priskoči s svojim znanjem in izkušnjami na pomoč. Star JU let, se )e ožemi. V zakonu se mu je rodilo sedem otrok. Trije so mu umrh v otroških letih. Dva sinova je z velikimi gmotnimi žrtvami slucUrttr v Ljubljani. Starejši sin Mirno |e paclei kot oticir 1918. lata v Albaniji, drugi sin Ivo pa je padar kot major v bojih z okupatorjem 1942. leta. Izguoa oben sinov ra smrt žene leta 19J5 sta ga zelo potrli, a ga kot žilavega moža mata strli. Obe hčerki živita na Ojstrem. Mlajša skrbno streže svojemu staremu očetu, S pridnostjo in varčnostjo sta si z ženo svoječasno postavila »voj dom na Ojstrem, na epem prostoru ob cesti, ki drži iz Trbovelj preko Razpotja ln Oj-strega v Hrastnik, kjer sta svoječasno imela gostinsko obrt. Sedaj gospodari v hiši njegova mlajša hčerka. Pokojnina, ki jo je prejemal ▼ stari Jugoslaviji kot kronski upokojenec, ni bila pokojnina, ampak le majhna miloščina, ki ee ni dalo z njo ne živeti ne umreti. Sedaj dobiva naš jubilant lepo pokojnino, s katero živi brez skrbi Če izvzamemo nesrečo v letu 1932, ko je padel z drevesa in si polomil rebra, ter prebolelo pljučnico leta 1953, ni bil mož nikoli resno bolan, ni potreboval ne bolniškega lista ne zdravnika. Šilce »kratkega« je — kakor sam pravi — njegovo univerzalno zdravilo, ki mu pomaga preko vseh tegob. Humor ga še ni zapustil, še vedno pove kakšno »okroglo« Tudi kakšno pesmico si še zabrunda najljubša pa mu je: »Po jezeru, bliz’ Triglava .« Ob njegovi devetdesetletnici mu vsi iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravih, srečnih leti Pred tri tisoč leti je v Mehiki vladalo veliko indijansko pleme Maya Ruševine njihovih bivališč in templjev, katere je v tisočletjih pogoltnilo bujno tropsko rastlinstvo, nam pričajo o visoki civilizaciji tega plemena. To pleme je najbrž izumrlo zaradi kake velike epidemije. Leta 1325 so iz Severne Amerike prihrumeli Azteki, pregnali Tolteke, ki so tedaj bivali v on-dotnih krajih, in ustanovili kraljestvo z glavnim mestom Te-nohtitlan ali Mexiko (po Mexiki, njihovem bogu vojne) Vladali so do odkritja Amerike, ko so se leta 1518 tamkaj izkrcali prvi Spanci. Nekaj let pozneje so ti zavzeli glavno mesto z okrog dva tisoč templji in ga do tal porušili. Zgodovino in kulturo teh plemen je bilo treba omeniti, drugače bj si ne znali tolmačiti raznih slik templjev, piramide Sonca in kipov poganskih bogov, ki so prikazanj na številnih mehiških znamkah. Tudi v okviru vinjet skoraj vseh mehiških znamk najdemo okraske in skrivnostne znake plemena Maya in predvsem čudno, a umetniško arhitekturo civiliziranih Aztekov pred prihodom Evropejcev v to deželo. Spancj so celih 300 let kruto vladali, dokler ni Napoleon I. pregnal Burbonov iz Španije. Tedaj se je mehiško ljudstvo osamosvojilo In ustanovilo federativno republiko. V ustavi je bilo določeno, da predsednika države izvolijo vsakih 06em let, zaradi neprestanih krvavih sporov za oblast, predvsem med konservativno-cerkveno in radi-kalno-revolucionarno stranko, je v štiridesetih letih sledilo kar 36 predsednikov; v štirih mesecih je nekoč bilo kar pet predsednikov Ko je v Združenih državah Amerike izbruhnila državljanska njegovih znamkah Knjižni program Prešernove družbe za leto 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1- decembra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. Koledar za leto 1956 2. Ivan Potrč: Zločin, roman 3. Vekoslav Kaleb: Car prašine, povest 4. Anton Ingolič: Deček z dvema imenoma, mladinska povest 5. Gustav Siliti: Vzgoja naših otrok, poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doplačal 50 din, pa bo prejel še 6. knjigo: Zdrav človek v zdravem okolju. Letna članarina, za katero prejmejo Člani gornjih pet knjig, je samo 300 din, člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da bi v proslavo 10-letnice osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe, pripravljamo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več kot sto dobitkov v več milijonski vrednosti. Zato pohitite 2 Vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri va3 m poverjenika, bodite to vi in nam javite vaš naslov Članarino lahko plačate v treh obrokih Naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Toneta Tomšiča 9 — telefon 21-048. vojna Za osvoboditev črncev izpod suženjstva, so se tudi v Mehiki bili ostrj boji med predsednikom republike Benitom Ju-arezom in tfted konservativno-cerkveno stranko. Francozi, Angleži in Spanci, ki so se hoteli vmešavat; v ameriško državljansko vojno, so se skupaj izkrcali v Mehiki pod pretvezo, da bra-hijo pred anarhijo svoje tam živeče državljane. Zaradi nesoglasij, ki so nastala naknadno, so se Angleži in Spanci odtegnili Francozi pa so sami nadaljevali boj protj JuareZu. Napoleon III je Mehiko proglasil za cesarstvo in predlagal nadvojvodo Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, za cesarja Mehike. Dne 10. aprila 1864 je Maksimilijan sprejel v Miramaru pri Trstu odposlance konservativnih strank Mehike, ki so ffiu izročilj mehiško cesarsko krono, Nato je šel v Rim k papežu, od tam pa naravnost v Mehiko/ kjer je bil slavnostno sprejet Revolucionarno ljudstvo Mehike pod vodstvom Juareza, pa se n; uklonilo temn dejstvu in je nadaljevalo boj za svojo svobodo. Pri nobeni drugi državi se politične strasti in začasne spremembe vodstva ne zrcalijo na znamkah tako kot na znamkah Mehike Ne samo klasične znamke, marveč tudi mnoqo sodobnih nas spominie na neprestane boje med pristaši enega in drugega tabora. Glavna poštna uprava je vsakemu dostavila potrebne število znamk, a na te znamke je vsak okraj moral natisniti svoj kontrolni natisk druqače b’ ne bile veljavne za frankiranje. Kljub temu pa sO prišle v promet tudi znamke brez kontrolnena natiska in katalogi jih smatrajo za veljavne Francozi so v dveh letih bojev osvojili večj; de’ mehiškeoa ozem Ha in ootisnili Juareza v oorate pokrajine dežele a popolnoma ga n:so motril uničiti Tako sta dve v’adi, prva cesarska, druga republikanska vladali vsaka na — do svojih četah — zasedenem ožemiiu kjer so tudi krožile n;ene znamke Juarez je leta 1R64 sestavil svojo dfuno vlado, kar se opazi na seriji štirih znamk k; so krožile na repubFkanskem ozemlju. Prve cesarske znamke iz leta 1864 nam v grbu prikazujejo orla in kačo Sertia sestoji tz šestih znamk; te so krožile z okrajnim kontrolnim natiskom in brez njega Leta 1866 pa ie izšla serija s portretom cesarla Maksimilijana ki ie bila sorva tiskana v kamnotisku. pozneje pa v ba-krotbku Tudi pri teh znamkah imamo primerke s kontrolnim nariskom in brez njega Medtem ie vlada Združenih držav Amerike ki je že zatrla upor južnih držav, zagrozila z volno, če se francoske čete ne umakneio iz Mehike Ta zahteva je bila osnovana na Monroejevi doktrini katera zabranjuje evropskim državam vmešavanje v notranje zadeve ameriških držav Leta 1867 se je francoski korpus umaknil lz Mehike, Maksimilijan pa se je nato sam boril proti Juarezu Njegova žena Charlotta pa je šla v Evropo, da bi tam zaprosila za pomoč, katere pa ni dosegla Maksimilijana so republikanci ujeli in vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt. 19 junija 1867 je bil ustreljen skupno s cesarskima generaloma Meijo in Miramo-nom. Njegova žena je umrla po prvi svetovni vojni v Miramaru. Portret cesarja Maksimilijana pa kroži po svetu na znamkah zbirk filatelistov; mogoče je naše! v njihovih albumih tisto čast, katere s; Je želel, a je ni dosegel v življenju. Naše zdravje Naravna zdravita Odkar so na svetu ljudje, so ti vedno iskali in našit zdravilne rattline in /ih znali v la namen tudi uporabljati Ze v pradavnih časih so bile največkrat ženske trste, ki so s svojim instinktom kaj kmalu našle v naravi sredstva, ki so z njimi lahko pomagale bolnikom, znale pa tudi zdravim ohraniti zdravje. Tudi danes so ravno žene v vsaki družini nekakšni zdravniki, samo da se je njihovo znanje vedno bolj večalo Prej so stare vražarice dajale bolnikom razna skrivnostna zelišča danes pa že skoro vse žene vedo za skrivnosti kemijskega laboratorija narave, s pomočjo katerih lahko v mnogih primerih obvarujejo zdravje svoje družine Danes ve vsaka količ-j kaj Izobražena žena da koristimo zdravju, če uživamo določene rastline m njihove plodove. j Velja sl zapomniti po dognanjih strokovnjakov nekaj zdravilnih svojstev nekaterih najbolj poznanih rastlin PARADIŽNIKI so izvrstna hrana za zdrave ljudi in za bolnike Ne vsebujejo niti najmanjše količine masti, a predstavljajo zelo koristno hrano, zlasti Še pri shujševalni kuri Na/več zdravilne moči pripisujejo paradižnikom pri zdravljenju črev in jeter BELUŠE liparglje) pa bi smeli jesti samo zdravi ljudje, ker dražijo ledvice Bolniki ki imajo sladkorno bolezen, jih smejo uživati samo, če jim to dovoli zdravnik ZELENA pospešuje izločevanje kislin in je zelo koristna hrana pri obolenju mehurja, žolča in ledvic KOLERABA močno osvežuje kri Za ŠPINAČO vemo, da ima v sebi mnogo železa ki je zelo potrebno slabokrvnim Hudem Tudi otroci, ki bi je morali jesti veliko, le navadno ne marajo Otrokom ki Hm /e špinača zoprna, jo pripravimo kakor zeleno solato, ker ne bodo spoznali, da smo jih ogoljufali. ČEBULA je izvrstno sredstvo ta krepitev živcev, eterično olje v njej pa čisli kri KORENJE vsebuje snovi, ki so zelo važne za razvoj človeškega organizma CVETAČA Ikarftola) pospešuje izločevanje kislin ZELENA SOLATA pospešuje tvorbo krvi. ČEŠNJE čistijo kri. RDEČE JAGODE ustvarjajo kri, toda jesti jih smejo samo zdravi ljudje. Nekateri ljudje dobijo, kadar jedo jagode, kožne iz-puščpje, prav takšne, kakor če bi se dotaknili kopriv. Taki ljudje bi se morali odreči temu zelo osvežujočemu sadju. BOROVNICA je zelo dobro zdravilo za slabokrvne ljudi, ker ima mnogo železa in loslorja. MALINE blažijo vročico, če pijemo njihov sok, pomešan z vodo Pri zdravih ljudeh maline zelo dobro delujejo na črevesje. Da pa dosežemo pri omenjenih sadežih in povrtnlnah zaželeno zdravilnost, jih moramo jesti surove, kajti s kuhanjem uničimo največkrat prav tiste snovi, ki so z zdravstvenega vidika najpomembnejše To pa seveda ne pomeni, da moramo uživati samo surovo hrano Spretna gospodinja vsak obrok hrane priprav; tako, da ga izpopolni s kakšno solato, nekuhano povrtnino ali sadjem, to pa seveda tako, da ne bo kdo od družine mislil, da je na »paši*. Ne pobijajmo naših koristnih ptic Narava sama ne pozna niti koristnih niti škodljivih ptic To razlikovanje je uvedel Sele človek po svojih osebnih koristih ali škodi Posledica tega je, da sodijo določeni ljudje nekatere ptice za koristne, drugi pa ravno iste ptice za škodljive Tako so na primer škorci za poljedelca in živinorejca koristne ptice, za vinogradnika in sadjarja pa škodljive Plice so naravi vse enako potrebne ter lahko vsako ptico štejemo kot del celote Vsak ptiček izpolnjuje od narave naloženo mu nalogo za ohranitev svoje vrste in je obstoj ene vrste ptic odvisen od obsio/a druge. Vsaka stvar v naravi ima svoj vzrok in svoj namen, vse v naravi je smotrno razvrščeno In urejeno — tako atomi kakor svetovi, tako človek kakor ptički. Nobena ptica se ne izvali zato, da bi človeku koristila ali škodovala — vsak ptiček živi po zakonih narave svoje določeno življenje, ne ozirajoč se pri tem nn morebitno škodo ali korist človeka Koristnost ali škodljivost ptičev do človeka bomo najhitreje določili, če bomo predvsem ugotovili, s čim se kak ptič hrani, kakšne žuželke uživa, kakšno divlad mori. kakšne ribe lovi, kakšna semena pobira itd. — kajti ni vsaka žuželka, vsaka divjad in vsaka ribica človeku koristna in tudi ni vsako seme človeku v dobro. Tudi srakoper ni vedno Škodljiv srakoper, v enem kraju niso vedno enaki srakoperom v drugem kraju, ker niso vsi srakoperf roparski in ima človek od nekaterih tudi koristi. S čim se neki ptič hrani, bomo najlaže In najzanesljiveje ugotovili, če bomo dognali, s čim (o ptič krmi svoje mladiče, kakšno hrano tauživa sam ter če bomo preiskali njegove izbljuvke sami ali če bomo njegove izbljuvke pustili preiskati po kakšnem strokovnjaku Mnenta o koristnosti in Škodljivosti, t. j. katere ptice so človeku koristne in katere škodljive, so zelo različna O škodljivosti vran piše n pr dr Anion Debeljak sledeče: »Morebiti res poberejo vrane tu in tam nehat črvov, polove nekaj kobilic In mramorjev ter pogoltnejo kokino miš. toda ta korist le kakor kaplja v morje škode, ki jo delajo skozi vse svoje črno življenje.* — Tako hudo ravno ne bo, dasl štejejo tudi mnogi drugi sive In črne vrane med zelo škodljive ptice, ker jih je mnogo in ker pobero zlasti jerebicam in fazanom jajčka In mladiče Nasprotno pa je dokazano, da so potiske vrane človeku bolj koristne kakor škodljive. Prijatelji narave štejejo vrane, srake In šoje med škodilive ptice, ker uničujejo mnVm pevkam hi-čeca ln ugrabljajo nlihove mladiče Veliko sinico šteiein skoro vsi za zelo koristno, ker pokonča v svojem iivlien/u nešteto črvičkov, gosenic, ličink In drugega škodljivega mrčesa. Kanja je za kmetovalca koristna, ker polovi mnogo miši, za lovce pa škodljiva, ker poje lu in tam tudi kakšno jerebičko. Lovci streljajo kanjo večkrat tudi zaradi tega. ker jo zamenjujejo s škodljivim kraguljem, d asi je tl dve ptici tudi o zraku lahko ločili: kragulj ima štiri široke prečne pasove na dolgem repu. kanja pa 12 ozkih prečnih pasov na kratkem repu. Nemški ornitolog dr FIGrtcke je preiskal izbljuvke raznih ptic ter ugotovil, da so sove, ki jih Imenuje tudi »leteče mačke*, za poljedelstvo izredno koristne in da so izmed vseh sov najkoristnejše male uharice, ki se hranijo skoro Izključno samo z mišmi Tudi lesne sove so po njegovem mnenju zelo koristne, dasi sl privoščijo večkrat tudi kakšnega malega ptička, ko Imajo mladiče, in če takrat ni miši, polove slasti mnogo vrabcev Nedvomno so človeku škod-Ijivi kragulji in skobci, k) pomo-rč in potro brez števila koristnih ptičev, zlasti pozimi in spomladi, ko gnezdilo Koristne po so postovke ker preženejo mnogo škodljivih miši, kuščarjev in kobilic Štorklje so pa po mnenju večine koristne, ker uničujejo miši in žabe ler ulove le tu in tam kakšnega ptiča Kukavice so za gozdove Izredno koristne ker so edine ptice, ki pokončujejo kosmate gosenice raznih škodljivih metuljev, dasi uničijo istočasno mnogo zaleg koristnih ptičev s tem, da jim podtaknejo tvoja jajčka, mladiče teh ptičev pa pomeče/o iz gnezd in jih tako pomorč Smrdokavre in kobilarji so koristne ptice ker živijo samo od škodljivih muh, ličink in ogrcev Ni še pojasnjeno, da li sta vodomec in povodni kos koristna a/i škodljiva ptiča, ker še ni do kazano, ali požreta več človeku škodljivih ali koristnih ribic. To bo treba še dognati, ker so tudi ribice glede na koristi človeka koristne ali pa škodljive T’ dve ptici ne jesta samo ribic polovita tudi mnogo škodljivih ltbel in ličink v vodi Večina irdi, da So žolne koristne ptice, ker poberd v gozdih po drevesih nešteto škodljivih žužkov in ličink — nekateri pa trdijo, da so žolne škodlRve. ker res hkliuiejo iz dreves marsikatero lič'nko, prizadenejo pa pri tem tistim drevesom Imjšo In nevarnejšo škodo kakor bi jo ličinke kmalu se namreč v to rano naselijo razne škodhive fr valice, gobe in baklerl/e. ki lista drevesa počasi, a gotovo prej ali stel uničilo Toliko o koristnosti In škodljivosti naših ptir Koristnost in škodljivost ostalih ptic pa naj vsak priden In vesten opazovalec skuša sam ugotovili. Koristnih ntir n” nikakor ne Ičvlmo ln ne sireljajmol Tudi qas:,ci so nmnovali novoletno jelko Vsako društvo ali Pa organizacija se trudi, da pritegne in vzgoji čimveč naraščaja za svoje delovno območje in »i tako zagotovi svoj obstoj. Tako skrbijo tudi gasilci mesta Trbovelj za svoje pionirje in pionirke, da jim nudijo po vajah in kakšno skromno nabavo in jun razveselijo. Tudi na Silvestrovo so se zbrali v društveni zbpro-valnici gasilski pionirji im F*°" nirke v svojih novih krojih. Vo~ dT jih je pionir, ld nosi značko izprašanega pionirja, katero si je pridobil v Medvodah na gasilskem tečaju. Pri vstopu vaditelja tov. Oplotnika in nekaterih članov društva je mladi poveljnik, mrumno uvrščeni vrsti zapovedal »Pozdrav na desno!« in na kratko raportiral o navzočnosti vseh pionirjev. Po zahvali vaditelja je bi nagovor, kako naj »e gasilski pronirji zadrte; povsod -v naj pokažejo, da 60 disciplinira-‘ n.i in vljudni, kakor jih uče in pripravljajo ra gasilsko službo, želeč jim vso srečo s pričakovanjem. da se bodo tudi v šoli nrav pridno učili ter pri gasilskem delu Izobrazili, da bodo gasilci, ko dorastejo, ki s« zavedajo svoje dolžnosti, ki jih ima-'o do domovine in družbe. Nato »o bili vsi pionirji obdarovani in sledila je čajanka, 'oj so Jo skrbno pripravile tovarišice gasilke. Posebno pohvalno naj omenimo materinsko krb tovarišice Pavle, ki n« zamudi prilike, da pokaže, da je bil tudi njen mož vnet gasilec h je kot tak dal svoje življenje zp našo svobodo. Ob koncu so 'e zahvalili pionirji zastopnikom irhštva in vzradožčeM odlit na voj e domove, le nekaj rinrej-tlh je šc ostalo, ker je tv društvo alarmirano o gozdnem nori ru. ki pa so ga kmalu zadušili. Silvestrovanje članstva je bilo zojo zabavno, čeprav je manjkalo nekal članov lci se rlovemrrri; zaradi sSužbe rtteo m->g!; udeležiti. Zalrljnfek Sivlli!**-gospodiniskeqa tečaja v Sv:bnem Zadnje dni preteklega leta «o v Svibnem pri Radečah zaključili dvomesečni gospodinjsko šiviljski tečaj. Obiskova’o ga ja 35 tečajnic. Tečaj je vodil tamkaiini učitelj Zakušek. Po vzorni razstavi, ki so jo učenke pripravile pod strokovnim vodstvom šivilje — kuharice, 'mo videli, da so *e tečajnice v dveh mesecih mnogo koristnega naučile, Poleg predmetov sb bila v tečaju tudi vzgojna ter politična predavanja. Josip Brinar: (Nadaljevanje) 2. Petelinček, maček in lisica lisica, štore. Drugo jutro se je maček zopet odpravi) v drvosek. Odhajajoč z doma, je še enkrat ostro naročil petelinu, naj nikar ne odpira okna. A lisica je priložnost zopet sparila in sline so se ji pocedile po mesu: prišla je torej pod okno in zapela: »Kukuriku — petelinček, Milj moj sinček! Zlati grebe tiček, Srebrni venček! Ven mi potukaj, Lej prosA tukaj!* Petelinček je stopical po izbi ter molčal. Lisica pa je vnovič zapela pesmico in zalučal peščico prosa v okno, Peter je pozobal proso ter dejal: »Nak, Zvitorepka, ne prekaneš me ne! Saj vem, kaj nameravaš; pojesti me hočeš ter oglodati do belih kosti!« »Kaj ti ne hodi na pamet, moj ljubi Peter! Ničesar žalega ti ne storim; povabiti sem te le hotela k sebi v goste in ti razkazati svoj dom.« In Zvitorepka je zapela še slajše: »Kukuriku — petelinček, Mili moj sinček, Zlati grebenček, Srebrni venček, Maslena almnca, S&ilčna bradica! Pokaži Svoj nosek Skoti okno: tu je prosekl* Komaj pa je bi' Peter polukal skozi okno, ga je lisica že imela v kremplrh. Prestrašen petelinček ie zakokodajrkal. da je letelo skozi ušesa: »Ugrabila me je pa me tira čez gozdne za dremajoče bore, po temnih dolinah, po sinjih planinah Oh, gorje, obrala me bo do glave!« Ko je maček zaslišal jadikovanje, je pritekel na pomoč ter otel petelina lisici iz krempljev »Nisem ti ti pravil, ne odpiraj okna in ne pogleduj skozenj: sicer te lisica sne in ogloda do bele glave. Za uho sl zapiši moje besedel Jutri pojdem dalje od doma torej poslušaj!« In zopet je nesel maček kosilce v temni gozd, a lisica je prikrivopetila pod okno ter zapela svojo pesmico. Trikrat le prepela zapeljivo pesem, a petelinček je stanovitno molčal. Naposled pa je lisica vprašala: »Sapramiš, kaj pa tol... Ali je Peter onemel, kali?« »Kaj še, lisica, ampak pamet me je srečala! Saj ne pogledam skozi okno; zaman je tvoja briga-ne prevariš me nikdar več!« Lisica je zalučala v okno prosa in pšeničnega zrnja ter vnovič zaokrožila: »Kukuriku — petelinček, Mili moj sinček! Zlati grebenček, Srebrnj venček, Maslena glavica, Svilena bradica! Pojdi z menoj v moj hram, Dobro živel boš tam: V vsakem kotu mernik pšenice, Kupe drobtin medene potice.* Izipevšt svojo pesem, Je slad-koustno dostavila: »Da bi le hotel, mili Peter, malce pogledati na moj dom, to bi videl lepih in dobrih stvari. Le nikar ne veruj lažnivemu Kmjavu! Ko bi te bila hotela snesti, bi bila že davno imela priliko zaviti ta vrat Pa bog me varuj kaj takega! Jaz te le neizrekljivo ljubim in bi ti rada nekoliko razkazala svet kjer je tako lepo, tako prijetno. Ne boj se me vendar tako neznansko in poglej skoz; okno! Da te pa samega strahu ne bo konec, bom stopila tjale za ogel.« Tako se je sladkoustila lisica in se prihulila bliže k steni. Petelinček pe je skočil na polico k oknu ter je pogledaval od daleč; rad bi bil vedel, je la fes šla lisica za ogel ali ne. Ker ni 'bilo videti lisice in tudi najmanjšega šuma ne slišati, se je naposled ojunačil in pogledal skozi okno. Zvitorepka pa je hlastnila po neposlušnem petelinčku, ki je zdaj zaman klical mačka na pomoč; zakaj le-ta je bil predaleč v gozdu ter ni slišal milih prošenj petelinovih. Lisica jo je potegnila s svojim plenom pod brezo, stoječo sred? pustopol.jtne, ter je pohrustala petelinčka s kostmi vred; ostalo je le svetlo perje in veter se je z njim poigraval po mahu in resju. Zvitorepka se je bila torej za silo odteščala. Kmalu ji Je jelo zopet kruliti po želodcu; zakaj použiti petelinček je bil še maičken in mlad ter drobnih koščic. (Dalje prihodnjič) Rešitev pionirske križanke iz prejšnje Številke Rešitev nagradne križanke za pionirje iz prejšnje številke našega lista se glasi: Vodoravno: 1 pilot: 6. novinar; 8. oje; 9. to; 11. S. K. (Slovenska Koroška)-, 12. etiketa: 15. goli 16. tov. (tovariš); 17 Ano; 18. ali — Navpično: 1. Po; 2. Ivo: 3. lijak: 4. one; 5. ta: 6. natega; 7. rokavi; 10 Oton (Župančič); 11 stol; 13. ilo; 14. eta. Tudi na to križanko je uredništvo prejelo lepo število pravilnih rešitev, četudi je bila ta besedna uganka za marsikaterega pionirja morda težka. 'Hvala vsem za poslanč rešitve. Strogi žreb je to pot prisodil nagrado pionirju Petru Vecu, učencu 4. razreda osnovne šole V Vrhovem pri Zidanem mostu, k« naj pošlje o priložnosti v našo pisarno po razpisano knjižno darilo. NAGRADNA SKRIVALNICA ZA PIONIRJE KADILO — ARMADA — RAČKA — KENIJA — DOMAČIJA — ETAMIN — SIPA — KLEŠČE — NEJOKAVOST Iz vsake gornje besede vzemite tri zaporedne črke in sestavite iz njih znan slovenski pregovor, ki ste ga že gotovo vsi slišali. Rešitve nam pošljite ali pa prinesite sami v naše uredništvo do nedelje. 16. januarja, opoldne. Izžrebani rešitelj bo dobil od nas lepo knjižno darilo v spomin. Ped Zambohom in Speno Hotel sem Izstopiti iz vlaka na Renkah — tako nam piše naš sodelavec — da si ogledam, kako napreduje gradnja viseče brvi čez Sovo, Pa me je toplota v vlaku uspavala in znašel sem se na savski železniški postaji. Pa naj bo — malo daljša pbt bo na Polšnik kamor sem namenjen. Si bom pa še s te strani ogledal Polšnik in njegovo okolico. Napotil sem se preko mostu na desni breg Save in od tam po cesti ob Savi proti Pasjeku. Do kmeta Bavca je že napeljana elektrika. Ko sem jo tako prima-hal v Pasjek, do nekdanje topilnice svinca, sem ostrmel. tukaj so ravno na mestu nekdanjega hleva dogradili do strehe enonadstropno vilo, pravzaprav logarsko hišo, ki jo zida GU Litija za svoje uslužbence. Ko sem prišel na or h Lahov-Čevega klanca, sem ie zagledal Pionirjem in pionirkam v spodbudo Čeprav smo sredi zime, snega še ni in ni. počitnice pa so tik pred vrati naj naši pionirji ir pionirke, ki se radi smučajo in sankajo, ne vržejo še puške v koruzo Medtem ko smo »dobavo snega* zaupali Dedku Mrazu, je ljudski odbor občine Hrastnik pomislil, da si vet mali zimski Športniki — seveda velja to za tiste, ki so bili v šoli pridni in uspešni v I. poPetju — ne morejo sami kupiti smuči ali aank. Zato je določil, da lahko upravitelj šole porabi znesek, ki je še ostal ob koncu leta neporabljen, to pa Je skoro 150.000 din. za nakup smuči in sank, ki bodo na razpolago pionirjem in pionirkam za Zimsko veselje in šport, ko bo zem'|o pokrila snežna odeja Tov Planinc kolar na Dolu, je obljubil da bo do 15. januarja izdelal čimveč sank in smuči za naše pridne šolarje. Zato svetujem vsem. ki se žele poslužit! te ugodne priložnosti v zimskih počitnicah, da ko’ikor ie ,▼ njihovih močeh, popravijo in urede »re- OBVESTILO Avtobus- Avtopfčvone Zagorje bo vozil na odseku Zagorje— Trbovlje za časa Šolskih počitnic, t. j. od 15. januarja do 1. februarja 1B5B Bamo ob pol 8. uri tn 12.15 fe Zagorja, ln na povratku te Trbovelj ob 9. in 13. de« in se nam nato pridružijo na belih poljanah Priredili bomo krajevno tekmovanje in morda tečaj za začetnike. Torej, korajža velja in na svidenje »na snegu«t J. K. Nov hlev na GrmaCah Ob koncu prejšnjega meseca so na državnem posestvu Gr-mače v občini Šmartno slavili lepo delovno zmago. Dogradili so moderen hlev za 50 krav — molznic. Hlev je med najlepšimi v Sloveniji. Ob slavnostni otvoritvi hleva je tov- Tone Štrus izvrši! predajo te zgradbe s simbolično izročitvijo ključev, ki jih je prevzel predsednik upravnega odbora tov Zorčič. Direktor tega veleposlanstva tov. Ivan Strašek je v naslednjem prikazal vfes razvoj posestva, ki bo služil kot vzor vsem kmetovalcem med Litijo in Ljubljano, Na proslavi je govoril še predsednik OZZ tovariš Stane Keber, ki je obljubil nadaljnjo pomoč OZZ posestvu. Zastopnik OLO Ljubljana oko-, lica tov. inšpektor Pust je podčrtal skrb ljudske oblasti za razvoj kmetijstva in med drugim omenil, da le OLO oodnrl Gr-mače z 2 milijonoma dinarjev. Oh zaključku slovesnosti ie čestital prizadevnemu delovnemu kolektivu še predsednik šmarske občine tov. Albin Jesenšek. Za trud na posestvu je OZZ nagradila tov. direktorja Straška in obratovodjo tov. Jožeta Soršaka. Fedek Mraz nas e obiska Kaj takega v Bobnu še nismo videli uri. Vožnja ob 8.30 te Zagorje odpade do začetka šolskega leta. | g^>redu Avtoprevo* Zagorje Mraza, igranje godbe, ddklama- V sredo pred Silvestrovim je tudi v Bobnu otroke obiskal in obdaroval Dedek Mraz. V gostilni Rinaldo je bila soba praznično opravljena z novoletno jelko in polno otrok je v njej čakalo na prihod visokega gosta Dolgo je Čakalo nanj okrog sto otrok, ker pa je imel precej zamude, smo že kar vsi obupali nad njegovim prihodom. Kar naenkrat pa smo že od daleč aačuli rudarsko godbo iz Hrastnika, in nepopisno veselje je zavladalo v srcih naših cicibanov in pionirjev, ko so zagledali v čarobnih, kot avto velikih saneh prihajajočega Dedka Mraza v spremstvu medveda, zajčkov, palčkov in godbe. Ob tem prihodu so Mij Vsi navzoči od presenečenja očarani, saj neka* tako lepega v našem Bobnu še nismo videli In doživeli. Nato je vsa ta množica počasi vstopila v pripravljeno sobo, kjer se je ob nedopovedljivem veselju otrok nadaljevalo proslavljanje novoletne jelke. Na je bil govw Dedka dje, obdarovanje dece ln Zabavanje Dedka Mraza z otroki. Hitro, prehitro je minil čas in Dedek Mraz se je od nas poslovil, saj se mu je mudilo še drugam, nam vsem pa je zapustil neizbrisno sladek spomin, za katerega se Dedku Mrazu in njegovemu spremstvu najiskreneje zahvaljujemo v imenu vseh na-vzročih. Prav tako prisrčna za hvala mestni občini v Hrastniku, upravi rudnika SZDL Boben in PD Boben za njihove prispevke, S katerimi so omogočili tako zadovoljivo obdarovanje otrok Želimo. da bi »e Dedek Mraz prihodnje leto spet spomnil na nas. P. M. Polšnik. Od tu je pajlepša slika lega kraja. V Tepah sem pa čestital vaščanom k tolikemu napredku v nekaj letih. Kmet Lamovšek *i je sam zgradil rezervoar in napeljal vodo v kuhinjo. Vaščanj Zgornjih in Spodnjih Tep so si tudi skupno napravili Zbirni rezervoar za vodo, vsaka vds zase, in si napeljali vodo v kuhinje. Sedaj imajo v načrtu Še izgradnjo gasilskega rezervoarja, za katerega Imajo cement že pripravljen. Tudi električna instalacija v hišah je Že zgotov-Ijena, nimajo pa še težko pričakovane žice za napajalno omrež je. Razumljivo, da jih zelo bodejo v oči električno razsvetljena okna v Polšnihu. Upajo, pa, da bodo tudi oni imeli v najkrajšem času moderno razsvetljavo. Direktor DES V Trbovljah jim je namreč obljubil, da jim bo preskrbel potrebno žico, dimenzije, ki je potrebna za napeljavo v Tepah. Tudi v Polšniku še ni vse končano. Skoro tretjina hiš še ne sveti z elektriko Sedaj pa tudi tisti, ki so prej pri delu stati ob strani, moledujejo Za priključek Drogovi za daljnovod Prevek Preska bodo kmalu stali. Graditev nove mrtvašnice, ki jo zida občina Polšnik, pa je z nastopom mraza popolnoma »zmrznila«. Upajmo, da bo novo leto prineslo novo ozračie in nov elan za razna javna dela v PofŠ« nlku. ‘an- Potujoči kino LP Trbovlje bo predvajal v času od 11. do 18. januarja t. 1. slovenski fiUfe »Kekec« v naslednjih krajih: V torek. 11 januarja, ob H uri za šolo št Gotard in Ožbalt v St Gotardu; ob 14, uri za šolo Cemšenik in Znojile v Cemše-niku; v srede 12. t. m., ob 8. url zjutraj za šolo Izlake v Izlakah; ob 10 30 za šolo Mlinše v Mlinšah; ,ob 13 uri za šolo Kolovrat v Kolovratu; ob 16 30 na. Vačah (zb odrasle); ob 19. uri na Izlakah (za odrasle); v četrtek. 13 t. m., ob 9 uri zhitraj za šolo Loka v Loki pri Zidanem mostu, ob 13. uri za šolo Razbor na Razborju; oh 18 uri v Loki Pri Zidanem moštu (za odrasle): v netek, 14. t. m., ob 13 uri za šdli Dol ift Turje na Dolu pri Hrastniku; ob, 18. uri na Dolu pri Hrastniku (ža odrasle); v soboto. 15. t. m., ob 11. uri za šolo na Dolah pri Litiji; ob 14 uri za šolo na SVibnem ln Jagnjenico v Jagnjenici; ob 18. uri v Zidanem mostu (za odrasle); v neoeljo. 16. t. m., ob 10 url v Podkumu (za mladino In odrasle); ob 14. uri za ftole: Polšnik Mamolj. KonjSčca in Gradišče v Polšniku; ob 17, uri v Polšniku (za odrasle); v ponedeljek 17. t. m., ob 10. url’za šolo Senožeti ki Tirno v Senožetih; ob 18, uri v Čečah (za odrasle in mladino); v torek. 18. t. m., ob 18 uri na Dobrni v Trbovljah. Najdeno Dne 17. p. m. se je našla v Trbovljah majhna usnjena denarnica, v kateri je bilo 3192 din gotovine ter 2 polovici srečk drž. loterije 61 in 62. kola. Denarnica je shranjena na tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene proti tov. inž. Štefanu Kržanu in se mu zahvaljujem, do je odstopil od tožbe. — Ana Gorenc. Trbovlje. Preklic Preklicujem neresnične besede, Izrečene Milem Knez iz Trbovelj. — Ločila Kajba, Trbovlje. OGLAS Našla sem volneno jopico v bližini uprave rudnika. — Vprašati pri Angeli Bovhan, Trbovlje, Partizanska c. 1. Mira Pucova; TIHA VODA Toman »In kako morete biti sigurni i tega, da vas ljubi? Julijus, ki je | tako odvisen od trenutnega vtisa, da ne ve nikoli, kaj pravzaprav hoče, Julijus, ki venomer išče radosti v sebi in drugod, ki se mu mnogovrstnost zdi tako neznansko lepa in zaradi tega ljubi le spremembo? Morda vas ljubi danes, morda vas bo ljubil še nekaj tednov — nekega dne pa se bo prebudil m ne bo več vedel, čemu si vas je zaželel.« Vse to je bl!0 nemara ret in zdelo se ji je, da je v*e to že davno tudi sama vedela. Toda ni marala poslušati resnice, ki jo je bolela, in če bi le mogla, bt jo zaklenila v tako »krit predal svojega bistva, da bi jo za vedno zastri molk, kakor da i* ni bilo. In mahoma je pričela odrekati sleherno upravičenost botrovim besedam ln si je govorila, da ni-nuijo drugega namena, kakor da bi jo užalile. Ah, potrebovala je miru, zakaj so jo vsi preganjali? Obšlo jo je, da bi še ta trenutek omahnila po tleh, padla na tisti kup gramoza ob cesti, poslušala do otopelosti zvonjenje male lokomotive, ki prevaža hunte na postajo, tn strmela v sivo, nižajoče s« nebo. Biti kakor kamen tej cesti. Ne slišati več sta- rega tihega glasu, ki Jo prebada s svojimi strupenimi besedami. Umreti... »Julijus se mora oženiti. Ko bo imel ženo ln kup otrok, bo končno vedel, da življenje ni več Igra. In spoštoval bo svojo ženo, tudi ko bo ovenela, ljubice pa moški nikoli ne spoštujemo. Ali ste že pomislili, kako vam bo tedaj, ko vas bo zaradi vašega položaja veg svet preziral in boste čutili, da vas na tihem zaničuje tudi on? In ko boste postarani od dela, izmučeni Od pomanjkanja in razočaran; nad ljubeznijo, ki bo mint'a še prehitro boste umirali od kesa, ker ste uničili svoje žlvlfen|e tn Se njegovo. Kajti preveč Je dobrega srca. da bi vas po vsem lem pustil na cedilu. Ostal bo z vami in vas bo preklinjal, in to bo mnogo huje, kakor če bi va« zapustil... « »Vrnite ml pismo,« je rekla tiho, kajti spet ji je srce tako utripalo, da je komaj govorila On pa, kj so mu bili nepričakovani vrele! zgovornosti iznenada nresahniH, je osupnil, da ji je toliko povedal Moll! je svojo smešno malo brado naprej, stiskajoč ustnice, kakor da mu gre na jok, tn prrj mah še razumel ni, kaj mu ja hotela. »Pismo hočem,« je zašepetala. Če bi govorila glasneje, bi se ji morda udrl« solze in rajši bi bila na mestu mrtva, kakor pa d* bi se razjokala pred njim. Posmrknil se je Nenadoma si je poveznil klobuk na glavo Zbegano ln otročje jo je gledal, brada se mu le tresla Poiskal je pismo, toda prevrniti je mora! vse žepe. da ga je pašel. »Tu je. Vtaknil sem se v vaše zadeve, oprostite. Toda hotel sem vam dobro, res. In saj si boste premislili vse to, kajneda? Saj boste vzeli pamet v roke in ... in ...« Nekaj trenutkov je stremel vanjo brez besede Gledal je njen b’edi nerazumljivi obraz in sam ni vedel, kako mu je bilo. Obrnil se ie stran in ne da bi jo pozdravil, je zbežal po cesti proti postaji. 3 »Nič te ne trudi, da bi Odklenil — vrata go odprta.« Novotny, ki je bil potegnil ključ iz žepa, potem ko se je bil previdno zasigural, da ni nikogar v bližini, te je zdrznil. Na čelu se mu ie prikazala guba, roka pa mu 'e še vedno merila s ključem proti ključavnici Nekaj časa se n! zganil, le glavo je* dvigal Potem sa je naglo obrnil z napetim izrazom človeka, ki le nenadoma stopil te teme na svetlo. Agata se je Izmotala Izza žametnih zaves, ki so v nabuhlih gubah prekrivale atkoven v kotu jedilnice. Povešala je oči, zroč v j drobno pletenje, ki ga je držala j v rokah. Toda v alkovnu je tako temno, da nikakor ne more videti plesti! je začudeno pomislil Novotny Torej si je vzela ročno delo samo zato, da bi bila pred njim še bolj mirna na pogled, še bolj ravnodušna. To ga je nehote zabavalo. •Kako si prišla ven?« jo je vprašal, ne kazoč nobenega začudenja v glasu. »Ko si odšel od doma, sem poklicala Krstinčko in sem jo poslala po ključavničarja, da mi je odklenil.« Z lahnim, ljubkim gibom je položila pletenje na postrezno mizico, a nekaj narejenega je bilo v tej skladnosti in v mirnosti njenega glasu, ki ie zvenel prisiljeno Obračala mu je hrbet, ko mu je rekla; »AH res št nisi uvidel, da ne moreš več nadaljevati te komedij« z zaklepanjem? Če se bo to razvedelo, se tl bodo vsi stneiali.« »To mi je vseeno, draga moja. Nisem te imel zaprto zaradi ljudi.« se ji je zarežal Jezilo ga je pa le, da mu je povedala, kar je že sam pomislil — da mora iznajti kaj drugega, če ji hoče zlomiti trdovratnost Toda priznati to, je pomenilo isto kakor če bi priznal d« se je že v začetku prenagli! In zmotil, zani pa ie bilo docela nemogoče, priznati kako zmoto Ustnice so ii podrhtavale Ozrla se je stran. »Imel si me zaprto, da bi me-kaznoval kajnet In nikoli t) ni prišlo na misel, da mi delaš krivico, ker nisem nič zagrešila?« »S tem hočeš reč!, da sl mi bila telesno zvesta? Toda prisiljena zvestoba ni nič boljša od nezvestobe draga moja. Kriva si, ali razumel?« Ah, kako rad bi pustil vse to, naj gre svojo poti Kako rad bi ji obrnil hrbet, pljunil preko ramena vanjo in ji zaklical, naj se speča, s komer jo je Volja! Kako rad bi se znebil še te poslednje spone, ki se mu je zdela, da ga veže nanjo, te. mleli, da tega ne bi prenesel, če bi jo kdo drug objemali In jezno je ugotovil, da ni nikoli občuti) ob njej kaj več kakor obup oblikovalca, ki skuša napraviti iz mrtve snovi pravo, Živo žensko To se mu ni posrečilo Agata mi ne more nuditi nobenega razkošja, si ie dejal — čemu je potlej ne bi mogel prepustiti drugemu? Toda že sama možnost, da bi mogla ob drugem občutiti, kar je v dolgih letih skušal zaman izvabiti iz nje. ga 1« bolestno zbodla Zastokal je znova ga ie prevzela Vsa sila Ijuhoeumia naPk valu, ki se vrača da zalite s sroio šumečo peno mirni presledek Napel je tolsto belo grlo. stisnil pesti Ah tolkel bi po nje), tolkel, dokler ne bi omedlela! Umaknila se ie pred njim bledo se smehljaloč. Noge so se fi zapletale v širok’ nahtrek krila. Stisnila le oč' in ustnice so se M spačile, kakor da zre nekam v daljavo, pa jo je groza tistega, kar vidi. Skozi mene gleda! je besno pomislil. Toda jaz ji bom pokazal. Približal se ji je. Zdajci ao se ji oči razširile. Vrnila mu je pogled, a v njenem pogledu je bil ves obup in zagrizenost preganjanega bitja, ki se še noče podati. »Ne dotikaj se me,« Je zamrmrala. »Vsak hip bo večerja. Kratinčka že prihaja.« Govorila je resnico, kajti ta trenutek so se odprla vrata in dekla je prinesi® na srebrnem pladnju večerjo v jedilnico. Čakal je, da je odšla, potem se je šele obrnil k mizi. Veliko okno je bilo na široko odprto, akacije so pošiljale poslednji, že zamirajoči vonj svojih cvetov v sobo in zelenje vrta, ki ga je bil orosil dež, se je od daleč bleščalo kakor da je vlito it stekla. Golobje so zaljubljeno grulili pred hišo in skozi to gruljenje si slišal oddaljeni ropot separacije, ki je bila na tem, da se ustavi. Zadovoljna vsakdanjost tega večera je bila tolikšna, da se je Novotnyju v njegovi razdraženosti zdela kakot izzivanje Odše' je k mizi kar se da glasno. Vrgel se je na stol, podprl glavo v roke 'n bolščal v brezhibno belino prta, ki qa je kar bo’ela Agata mu le sedla nasproti. Ni se dotakn'!a iedi (Dalje prihodnjič) Okrajni ljudski odbor Trbovlje Pretfcedstvo Po členu 15. in 64. člena Zakona o ljudskih odborih (Ur. Ust LRS Štev. 19-189-52) in v zvezi s 4. točko odločbe o državnih organih, ki smejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ Po točki štev. 39-486-52) tar 8. člena Te-okrajnih ! meljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428-51) je sprejel Okrajni ljudski odbor Trbovlje na skupni seji obeh zborov dne 22. dec. 1954 Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve 1. člen Za dimnikarske storitve v območju okraja Trbovlje lahko določajo socialistični in privatni dimnikarski obrati v (nadaljnjem besedilu: dimnikarji) cene za posamezne vrste storitev do višine tarife, določene s tem odlokom. 2. člen Zla posamezne vrste dimnikarskih storitev oziroma ometanje in čiščenje spodaj naštetih objektov se predpisuje kot najvišja tarifa: 1. odprto kuhinjsko ognjišče 35 din; 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom 50 din; 3. plezalni dimnik vseh kurilnih naprav, razen naprav, navedenih pod 6. točko; a) v pritlični hiši 45 din, b) v hiši z več nadstropij, za vsako nadaljnje nadstropje 10 din; 4. angleški dimnik 35 din; 5. ruski ali valjasti dimnik, a) v pritlični hiši 14 din, b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje 4 din; 6. dimna cev do 2 metra 5 din; 7. dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči: a) do vštetega I. nadstropja 30 din, za vsako nadaljnje nadstropje 8 din, c) od etažnih peči vseh vrst gostinskih in zavednih štedilnikov do I. nadstropja 14 din, č) za vsako nadaljnje nadstropje 4 din; 8. kanal centralne ogrevalne naprave pekovske parne peča in za- Taborniki Jtodu temnega hrasta* v Hrastniku vodnih peči: a) do 5 metrov 70 din, b) veliki, od 6 metrov naprej 120 din; 9. gospodinjski štedilnik, vštevši dimno cev do 1 metra 20 din; 10. štedilnik v gostinskih obratih ali zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji in podobno 50 din, b) mizni, veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in podobno 80 din; 11. ogrevalec vode fbojler) 10 din; 12. grelci posod 15 din; 13. pralni kotel, kanalizacija za odvod dima 15 din; 14. navadna železna peč do 2 metra cevi 14 din; 15. peč sistema »Lutz« ali podobno 25 din; a) izredno velika 40 din; 16. pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške 48 din, b) dimnik, pečj (poda), za vsako nadaljnje nadstropje 12 din; 17. pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo) 76 din, b) z dvema ali več etažami 100 din; 18. etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode 30 din; 19. centralna ogrevalna naprava, vštevši d!mne odvode: a) z majhnim kotlom do 8 kv. m ogrevne površine (do 9 členov) 60 din, b) s srednje velikim kot' lom do 12 kv. m ogrevne površine (do 14 členov) 100 din, c) z velikim kotlom nad 15 kv. m ogrevne površine (nad 14 členov) 125 din; 20. odpiranje, iz-žiganje in čiščenje lončenih peči: a) brez zamazanja peči 175 din, b) z zamazanjem 200 din, c) z izžigavanjem (na uro, za vsakega delavca) 70 din; 21 pregled in strganje novih dimnikov v surovem stanju in ob končni izgraditvi 25 din. 3. člen Zla vsa dimnikarska del«, ki se opravljajo po naročilu ali v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih, se lahko zaračuna največ 50 °/o, za nadurno in nočno delo, t j- v času od 22. do 8. ure pa največ 40*/e pribitka k tarifi iz prednjega člena. 4. člen Za dela, ki jih dimnikar opravi v oddaljenosti nad 3 km od sedeža svojega obrata, sme zaračunati do 20 */•, v oddaljeno- sti preko 10 km do 30 “/• in v oddaljenosti preko 20 km do 40 •/» pribitka na veljavno tarifo. Za dimnikarska dela, ki niso našteta v 2. členu tega odloka, se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu po porabljenem času za opravljeno delo. 5. člen Dimniki, dimni odvodi, štedilniki in peči se morajo redno ometati. Čiščenje dimnika v uporabi je obvezno enkrat mesečno. Za kontrolni pregled štedilnikov in peči, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 30°/o veljavne tarife iz 2. člena tega odloka. Dimnikar vpiše vsako opravljeno delo v kontrolno knjigo, stranke pa morajo dimnikarjeve . storitve v kontrolni knjigi potrditi. Dimnikar mora na zahtevo plačnika dimnikarskih storitev izdati potrdilo o plačilu z navedbo dimnikarskih storitev in tarifnih postavk. 6. člen Dimnikarske storitve plača lastnik oziroma gospodar ali uprava stanovanjske skupnosti, interna dela v stanovanju, kakor n. pr. čiščenje štedilnikov, peči ali podobno, pa stanovalec — najemnik. Lastnik zgradbe porazdeli stroške za čiščenje dimnikov sorazmerno na posamezne najemnike. 7. člen Graditelji zgradb morajo poklicati dimnikarja na pregled dimnikov, ko je stavba dograjena v surovem stanju, in pri kolavdacijd. 8. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se zaradi prekrškov kaznuje: a) kdor zaračuna za dimnikarske storitve višje cene, kakor so določene v 2., 3., 4. in 5. členu; b) če dimnikar zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil konkretnega pregleda; c) dimnikar, Id na zahtevo plačnika ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitev in tarifnih postavk. 9. člen Določila tega odloka ne veljajo za območje mestne občine Trbovlje. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Štev. 6421'1 Trbovlje, 22. decembra 1954 Predsednik: Martin Gosak Pred nedavnim so- člani »Rodu temnega hrasta« v Hrastniku polagali obračun svojega dela, ki (►omeni velik doprinos k vzgoji naše revirske mladine. Prav je, da je ljudska oblast tudi preteklo leto dala v svoj proračun primerne zneske za to lepo vzgojno organizacijo naše mladine. Dejavnost hrastniških tabornikov je bila lansko leto pisana in razgibana Prvi večji izlet je priredila ta organizacija že minulo zimo, in sicer na Lisco. V mesecih februar, marec in april so imeli ti taborniki vodniški tečaj, v katerem so se mladi vodniki so lahko ponosni na svoje delo v preteklem letu V dneh od 30, aprila do 2. maja 1954 so se hrastniški taborniki udeležili I. zleta tabornikov Jugoslavije v Beogradu. Petindvajset je bilo teh mladih ljudi s svojimi vodniki, ki so zastopali naše revirje na tem zletu. Se dolgo se bodo vsi udeleženci spominjali, kaj vse so videli in doživeli na tej prvomajski proslavi v Beogradu. — Obiskali so nadalje tudi rojstni kraj našega propagandno taborjenje v Dovcah ter ob tej priložnosti pokazali domačinom življenje tabornikov. Taborniki iz Hrastnika pa so bili v prijateljskih stikih s tovariši v Trbovljah, kjer so se udeležili razvitja taborniške zastave »Rodu črnega diamanta« ob občinskem prazniku v Trbovljah meseca junija 1954. — Glavno delo pa so hraistniški taborniki opravili v lanskem juliju in av- maršala Tita v Kumrovcu in tako gustu. Taborili so na Gorenj-izpolnili obljubo, ki so jo dali : skem v Gornji Senici pri Medvo-na lanskem občnem zboru. V j dah, kjer so se zbrali otroci pad-dneh 3. in 4. julija 1954, v času : lih borcev NOV. To letovanje je bilo lepo, saj so delali izlete v bližnjo jn daljno okolico. V času, spoznali z vsem; nalogami in i občinskega praznika v Hrastniku, j bilo lepo, saj so delal; izlete v dolžnostmi v svoji organizaciji, 'so tamkajšnji taborniki napravili ' iT> ''■iinn nlrrdirr, v ?a«n Prijetno je na taborjenju FIZKULTURA IN ŠPORT Mladinski namiznoteniški v.staro formo, v finale se je Pia- | siralo 12 igralcev, ki so igrali | vsak z vsakim. Z malo upanja ! na dosego boljšega mesta je sto-; pil Herman v borbo z najboljši-i mi mladinci Slovenije. V teh borbah je pokazal svojo staro igro in ni izgubil živcev, čeprav je doživel že v začetku štiri poraze (2 v polfinalu). V nadaljevanju je s svojo odlično obrambo premagal vse svoje nasprotnike. med njimi tudi Ljubljančana Tomažiča, ki je na sedanjem državnem prvenstvu zasedel 7. mesto, kar z 2:0 (21:16, 21:13). V skupnem plasmaju je zasedel 4. mesto (lani sedmo) ter prejel knjižno darilo in diplomo. turnir v Kranju Kakor vsako leto, je tudi letos kranjski »Triglav« (prej »Projektor«) priredil namiznoteniški turnir za mladince, mladinke in pionirje. To tekmovanje štejejo za neuradno mladinsko prvenstvo. Prireditve so se udeležil; mladi igralci iz Kočevja, Ljubljane, Marihpra, Jesenic, Tržiča ter poleg Trboveljčanov tudi Kranjčani (preko 44 igralcev). Od Trboveljčanov sta se udeležila tega kosanja Weks in Herman. Takoj po prvih igrah je imel največ možnosti za vstop v finale Weiss, vendar je pozneje naglo popustil ter v svoji skupini zasedel 4. mesto, kar pa je bilo za vstop v finale premalo. V 2. skupini se je v finale uvrstil Herman, ki je počasi prihajal v igri Poz'v vsem kmetovalcem! Zoiet ena V težnji, da se prepreči prekupčevanje z živino. So zastopniki kmetijskih zadrug, mesarskih podjetij in ljudskega odbora mestne občine Trbovlje dne 5. januarja t. L sklenili, da se bo odslej naprej živina, namenjena za zakol, odkupovala samo na sejmih, ki bodo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu v Trbovljah na sejmišču, ki bo urejeno pri kozolcu nasproti Gasilskega doma ▼ Zg. Trbovljah. V primeru, da pride na prvi ali tretji ponedeljek v mesecu priznan državni praznik, bo sejem dan pozneje. Na te odrejene dneve se mora prignati na sejem vsa za zakol namenjena živina, kakor krave, biki, voli. teleta, prašiči in drobnica. Na sejmišču bodo Izobešene najvišje odkupne cene po kategorizaciji, Id jo bo Izvršil vsakokrat prisotni veterinar tn zastopnik KZ. Plačila živine se bodo vršila preko zadruge takoj. Potni ILsti se bodo Izdajali le na podlagi tehtnega in oglednega Usta ln se od sedaj naprej potni Usti za zakol na drug način sploh ne bodo tzdajali. Pri tem kmete opozarjamo, da so kazni za prekrške predpisov o živinskih potnih Ustih visoke ln da bo kaznovan vsak, ki bo prodal živino im zakol brez potnega Usta. Priporočamo vsem kmetom, da se glede pojasnil v zvezi z novim načinom nakupa obračajo na kmetijske zadruge, kjer bodo dobili potrebne Informacije. (Iz tajništva Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve LOM O Trbovlje, akt štev. 52'1-H, 7.1.1955) Ta ponovni uspeh trboveljskih igralcev namiznega tenisa dokazuje, da so le-ti na pravi poti, da spravijo namizni tenis na tisto višino, kot je bil pred letom dni. Šport v Zagorju V nedeljo je smučarski klub »Proletarca« iz Zagorja izvedel na pobočju Partizanskega, vrha prve letošnje smučarske tekme. Zaradi slabih snežnih razmer pa so tekmovali samo pionirji, in sicer v veleslalomu na 400 metrov dolgi progi s 40 metri višinske razlike Tekmovalo je 16 pionirjev Vrstni red: 1.—2. Dmovšek-Mljač, 3. Potisek, 4. Edi Cvenk. ko je del članov taboril na Gorenjskem, so se v Hrastniku ostali tovariši pripravljali na taborjenje v Pulju. Celoten tabor z Gorenjske so prestavili v kopališče pri Pulju, kjer je v pičlih dveh dneh zrasel v borovem gozdičku »mali Hrastnik«. Štirinajst dni veselja, sonca, svežega zraka in kopanja v morju «o dalj mladim tabornikom novih moči. Ko so m'adi taborniki odšli s tega letovanja, so njihove šotore zasedli starejši tovariši, člani kluba »Dobri tovariši«, ki sestavljajo najmarljivejši del tega rodu. To taborjenje so lepo končali. Meseca avgusta pa se je tov. Vojko, član rodove uprave »Temnega hrasta« udeležil enotedenskega posvetovanja starešinske uprave Zveze tabornikov Jugoslavije ob Boračkem jezeru v Hercegovini. V septembru so tudi hrastni-ški taborniki pohiteli na veliko partizansko slovesnost na Ostrožnem. Preko sedemdeset jih je bilo. Po številu so bili Hrastničani najmočnejša taborniška skupina na Ostrožnem. Tukaj jih je obiskal starešina slovenskih tabornikov tov. Jože Potrč. Izrekel jim je priznanje in jim izročil darilo kot najboljši taborniški organizaciji Sloveniji. V »Rodu temnega hrasta« pa seveda niso pozabili na gojitev družabnosti in prijateljstva. Brez tega ne bi mogli opraviti tolikega dela. Kaj dela ta taborniški rod, ve pravzaprav le malokdo. Tako pravijo nekateri domačini, ki so zelo slabo pou i o delu te pomembne organizacije, med drugim takole: »Lahko in, koristno je biti tabornik! Lepo' hodijo na dopust, na izlete, pa vse brez- • plačno! Denar jim da občina ali pa okraj!« — Kdor tako misli, naj pride v to organizacijo! Imel bo priložnost spoznati, koliko drobnega in velikega dela so brezp’ačno opravili taborniki, med katerimi prispeva vsak posameznik za izlete in taborjenje svoje, med letom nabrane osebne prihranke. Za zaključek pred občnim zborom so hrastniški tabornik; obiskali še naš Kum. Na občnem zboru pa so se člani »Rodu temnega hrasta« poleg ostalega pogovorili o svojem nadaljnjem delu, o katerem smo prepričani, da bo prav tako uspešno kot lani. Marljivim hrastniškim tabornikom in ostalim kličemo: »S prirodo k novemu človeku!« -fk- PRVENSTVO SLOVENIJE V BOKSU Rudar : Jesenice 8:12 Trbovlje, 9. jan. —Najresnejši konkurenti za osvojitev naslova republiškega prvaka, Jeseničani, so danes nastopili v Trbovljah prot; domačemu Rudarju ter si priboril; novo zmago in si do nadaljnjega priborili . prvo mesto. V mušji kategoriji sploh ni bilo borbe, ker noben klub ni postavil tekmovalca, v poltežki kategoriji pa so Trboveljčani prav tako predali borbo in je zmagal Jeseničan Preželj. Najzanimivejše so bile borbe v pe-rolahki, lahki in polwelter kategoriji, rezultat pa odgovarja moči obeh nasprotnikov, ki sta se odlikovala po borbenosti, medtem ko jim manjka tehnič- Izpred sodišča ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo vsem organizacijam, društvom in ostalemu prebivalstvu za udeležbo ter za številne venoe ob pogrebu prerano preminulega soproga, očeta Itd. Žalujoča rodbina Fresel Razglas Podpisani opozarjam vse, da nisem plačnik za dolgove, ki bi Jih napravila moja žena Marija. — Ludvik Leben, Trbovlje. Zaradi tatvine spet pred sodiščem Friderik P., mizar, stanujoč v Celju, Tomšičev trg št. 2, je bil že leta 1948 zaradi tatvine pred sodiščem. Namesto da bi se poboljšal in začel pošteno živeti, je spet zapadel na staro pot kriminala. Tako je 14. nov. lanskega leta ponovno izmaknil tov. N. J. na stanovanju v Zagorju ročni kovček, v katerem je bilo 7000 din gotovine, dinamo za dvokolo ter nekaj drugih drobnih predmetov v skupn; vrednosti 12.838 din — v noči od 6. na 7. XI. 1954 je pa ob železniški progi v Zagorju vzel signalno svetilko, last JD2, vredno 1000 din. — Obtoženec, ki Je obe kaznivi dejanji priznal, je bil obsojen na 4 mesece zapora. Star znanec pred sodiščem Pred okrajnim sodiščem v Tr bovl j ah se je moral zagovarjati Janez S., natakar, stanujoč v Celju — Lava St. 40, ker je meseca julija 1953 na Bregu na škodo tov. R. S. izmaknil dva pogonska Jermena v dolžim 2 m, par moških čevljev, francoski odvilalnj ključ ter navadne klešče v skup- ni vrednost 9000 din. Nadalje si je prisvojil od tov. S. J. par ponošenih ženskih čevljev, vrednih 600 din. Sodišče ga je obsodilo 4-mesečen zapor. Obtoženec je dejanje priznal, zagovarjal se je pa na pijanost, česar pa sodišče n.i upoštevalo in mu glede na to, da je bil že prej kaznovan, prisodilo navedeno zaporno kazen, pri čemer pa je upoštevalo obtožen če vo priznanje, obžalova. nje dejanja ter pripravljenost, da vso storjeno škodo povrne. Spametovalo ga bo Jože R. železniški progovni čuvaj, stanujoč v Mušeniku, postaja Sava Pri Litiji (čuvajnica štev 525), je meseca aprila lanskega leta ob raznih prilikah trdil neresnične stvari o tov. L. J., kj bi utegnile škodovati časti in dobremu imenu prizadetega. Vsa stvar je prišla zaradi tega pred okrajno sodišče v Trbovljah, kjer pa Je obtoženec zanikal vsako krivdo. V sodnem postopku zaslišane priče oo pa nedvomno in jasno izpovedale, da je obtoženec v resnici obrekoval tov. L. J., zaradi česar ga Je sodišče obsodilo na 8000 dfn denarne kazni ter na povračilo večine stroškov kazenskega postopanja. nega znanja. Ob tej priložnosti je Trboveljčan Šefer slavil majhen jubilej, saj je nastopil 130-krat in si doslej priboril 88 zmag, 22 neodločenih rezultatov, 18-krat pa je bil poražen. Disciplinirani gledalci, ki jih je bilo okrog 300, so bili z nastopom zadovoljni. Rudar (Hr.) : Železničar II (M) 9:9 Hrastnik, 9. jan. Mladi boksarji hrastniškega Rudarja so v današnji prvenstveni borbi dosegli ponovno pomemben uspeh, saj so proti drugemu moštvu mariborskega Železničarja dosegli neodločen rezultat. Kot kaže, od borbe do borbe, napredujejo to jim za sedaj manjkata le tekmovalca v polsrednji ter težki kategoriji. Okrog 300 gledalcev Je bilo z uspehom domačih zadovoljno, posebno pa so se izkazali Mariborčan Ceh ter domačin; Oroš, Škrab in Gumzej. V lažjih kategorijah so imeli prednost gostje, medtem ko so se v srednjih kategorijah domači bolj izkazali. V težki kategoriji ni nastopi! 1 noben tekmovalec, v polsrednji kategoriji je zmagal Mariborčan Sofič brez borbe, v srednji pa Hrastničan Barič, prav tako brez borbe, ker nista imela nasprotnikov. Zanimivosti HUMORJA POLNA DEKLICA Neka »vzhajajoča zvezda« nekega newyorškega gledališča je bila brez odpovednega roka odpuščena, kljub temu da je dosegla v nekem delu izreden uspeh. Vzrok zato je bil v tem, da je nekemu soigralcu nalila v kozarec, ki ga je moral izpiti na odru, neko tekočino, ki ga je ovirala pri govoru, drugemu pa je obrnila na odprti sceni hrbet Po odpustu je izjavila, »da njeni tovariši nimajo smisla za humor«. ★ Nobeno stoletje se ne začne s sredo, petkom ali soboto. Oktober se začne vedno z istim dnem kot januar, april z istim dnem kot julij, december z istim dnem kot september. Februar, marec in november se začno z istimi dnevi. Za prestopna leta pa ta pravila ne veljajo. ★ Odrasel človek lahko použije jedi, ki so zelo vroče. Tako ima juha, ko pride na mizo, najmanj 70 stop. C, sočivje in krompir pa uživamo v temperaturi pod 69 stop. C. Mali otroci pa zavračajo jedi, ki imajo več kot 40 stop. C. Pri odraslih gre torej v neki merj za »utrjenost«. • ★ Dolga noč Ce hoče Eskim reči svoji izvoljenk; »ljubim te«, mora povedat; takole: »Undfergilunete- perken arino j ampartust ropajo amusunta raja lamimtentoa«. »Kratka« ljubavna izpoved naj bi pomenila dolgo polarno noč. Sah v Trbovljah V četrtek, 6. t. m. so v Domu SD »Rudarja« v Trbovljah odigrali revirski šahisti svoj prvenstveni brzotumir za mesec januar. Tekmovanja se je ude’ežilo 12 igralcev »Rudarja« in dva ša-hista SD »Svobode«. Po treh in pol urah je zmagal Mirko Sribar. Bil je ves čas v vodstvu in je izgubil igro samo s Frecetom, ostale partije pa je dobil Zelo dobro je tokrat zaigral Ivan Pajk, ki j« zasedel drugo mesto. Razen z zmagovalcem je izgubil partijo še s Škrbcem. Dobro sta se pokazala nadalje še Frece in posebno Zvone Irt. Ugodno se je plasiral tudi Sotlar, medtem ko •ta mladinec Hinko Jazbec in Sever Igrala na tem tekmovanju slabo. Končno so se šahisti razvrstili takole: 1. Sribar (R) 12 točk-, 2. Pajk (R) 11 točki 3. Frece (R) 10 točk; 4. Irt (R) 8 točk; 5. — 7. Jazbec ml. (R), Opresnik IR) in Spilar (S) po 7 točk; 8. Škrbec (R) 6,5 točk; 9. — 10. Vek (R) in Sever (S) po 5,5 točk itd. Vse šahrfate iz Trbovelj obveščamo, da se bodo vršili redni mesečni brrotumirji vsak prvi četrtek v mesecu, ln sicer v Domu SO »Rudarja« z začetkom ob 17,30. H-