' — 185 — E. S. THOMPSON-DRAG. HUMEK Mačka s smetišča. L (Dalje in konee.) J Življenie št. 3. t C. beglo »kraljico« ie vodila sla v temno noč, V erii F^OOi uri se je ž© za nekaj kilometrov oddaljila od kraja ^^jJ&j} svojega nezasluženega .goria. Vodnik ji ie bil čut, f ^tz&!ši''\ ^ ^ 'e zclait>azd'aii: Pokazal pravo smer. In pomagal I fp^f/ N \ ie nosek. Često :ie prišla na mesta, ki jih je nosek I 1 M''1*') ves vese' Pozdravljal. f V \1 ^ J\A/ / Ustavi jo reka Tik ob reki drži železna cesta | \VQ'V>Lyy na sever m na jug. Kanii? Preko /ode? Po^ vodi I se n-e hodi. Po želežni cesti na sever ali lug? Pa ji I zašepeče tisti notranji čut, da na iug:. In se ie napotvla po stezi, ki drži I ob železniški progi proti jugu. I Alii ste že videli, kako hitro poibeKne maoka na drevo; če io prega- I nja zločest pes? Kar v hipu je visoko gorr v roigovilah. Armpak pobegniti I na drevo ali pa več ur venomier bežati vo cesti. to ni eno. To zna1 pes I bolje. Naša mačka je tekla in tekla po stezi ob železni&ki progi. a pot ji ni I hotela izpod nog. Vsebolj jo je obiemala utrujenost. Tedai se pripodi od t nekod pes in zalaja otistran železniške ograie. V snirtnem strahu pospcši ¦ mačka skoke. Kai, če preskoči pasja hudoba ograjoi ali če najde vrzel! Ne! W Lajanje ponehava, zaostaia in prehaja v lahno bobnenje. Posveti se Iuč. " Mačka se ozre in vidi: za njo se podi pošast, velika kat hiša m temneiša od noči! In pošast jg gleda z očesom, ki žari v strahotnem rdečem ognju! Še nikoli ni tekla naša miačka tako, nikoli ni znala delati takih skokov. A kdo bi utekel? Pošast jo dojde, pa jo v temi izgreši in odhrumi tja v noč. Mačka prihuljeno1 čepi v iarku1 kraj železne ceste, in vse polie v nfci od napora in strahu. Takrat ie prvič videla vlak. Nosek ji je pa povedal. da1 ie to prav- ¦ zaprav star znatiec, ki ji pokaže pot v domovino: Tisfo noč so jo še nekaj-I krati preKanjale pihajoče pošasti z rdečim očesom. Zasegla }e ni nobena. [¦ Mačka se lepo stisne k OKraji in se potuline. Bedasti enooki velikani pa i oddivjajo v temo. Ko je vstajalo solmce, je prispela mačka do lične hiše. Za hišo je bilo skrito bogato oibloženo smetišče. Ves dan se je potepala nato mied vo-slopji. Kraj se ji je z>del prav prijeten. Ugafalo ii pa ni. d'a sta stikala tam okrog dva psa in da so razgrajali po dvorišču otročaji. Pa ko bi tudi ne bilo otrok in psov! Dalje, dal'|e v domovinoi! Ves dan je opazovala, kako so- se podili gromovniki po1 železni cesti. Privadifa se iim j.e deloma. Na noč je bila že zopet na i>oti in ie hodila vzdržetna do jutra. Nasled-njega dne j'e počivala v samotnem skedniu, kier ie vlovila reieno miško. Sledili SO'dnevi1 drug dmgemu in so se zdeli mački povserm enaki: psi, paglavci, vlaki, lakota, pa zopet: lakota, vlaki:, paglavci, psi in tako —— 186 ¦*— venomer. Ponoči potovan.je, podnevi počitek. Na izhujšanem telescu so se čezdalje boilj poznali sledovi naporov. Često je zašla, pa je zopet našla pravo pot. Zdaipazdai jo je potolažil> nosek. da je že potovala tod. Potekel je teden. Mačka je rpo rrMiogih naporih vsa< izmučena in ne-bogljena dospela blizu rodnega mesta. Ogromen železen most se popenja na onem krajui preko široke reke. Prav domače voniave ie vdihaval1 tu mačkiin nosek. In prav tu se je datlo priti dalje na jug do toli zaželene domovine. A mački se ni hotelo po nepoznanr cesti preko vode. Do polnoči se je plazila ob reki navzdol in navzgor. Prepričala s!e je, da so- tu dedci prav tako nevarni, kakor drugod pafflavci. Vsak hip ie bobnela preko mcstu pošast z rdečim očesom. Zazdelo se ji ie, da ie že čula kdai to bobnenje. Ko potihne vrvež sredi noči, se mačka vseeno napoti po mostu na ono stran. Po široki železni opori' se' vije tiho kot misel. Skorai tret-jino nevarnega prehcda ima že za seboj. Teda'i pribuči z nasprotne strani enaki velikan. Strah zgrabi siroto. Komaj se umakne! na skrit tramič. Rdeče oko jo izgreši, in pošaist puhne mimo. Pa ni oddiha! V tistem hipu se vrne pošast. Ali pa ie bila to druiga prav taka, kdo ve! Preganjanka skoči na mostnice irr beži. beži z zadnjim naporom do< smrti izmučene živali. A kako bi ubežala klelemu p.reganjalcu, ko pa zatuli prav pred nio tretji veliikan, hoteč jo umičiti za vsako cemo. Tu ne pomore hitrost. Ostane sanro pot na levo ali na desno. Kam? V najskrajnelši sili si izbere mačka poslednji izhod. V silnem skoku se požene z mostu v — kaj? Pada, pada mačka. pa pade globoko v vodo. Tff! Takof je na vrhu pa piha in prska. Tff! Ni mrzla ta voda, sai ie avgust. ampak tako neumno zoprna .i'e mački. Zaiioče se ii trdnib tah Da bi utekla neprijetni mokroti, premika noge kakor pri tekanju in — plava, ne da bi se bila kdaj učila plavamju. A kam^ plava v črni no'či? Sla za dcmovino 'ii' pokaže pot. Vsa pre-močena primi;g:ota do blatnega abrežja in se skriie med kupi smeti in aglja. Mine jo prvi strah. Prijetna toplota ji leze po telesu. Kopelf jo je za čudo pokrepčalia. Povrhu je priietna zavtest. da so premagani enooki gromovniki. Mačka ie zapustila železno1 cesto m je irbrala pot prav ob strugi, koder jo je pozdravljalo sto in sta domačih vonjav. Tri dni se ie klatila po abrežju med! pomoli. Koncem tretjegfa dtie se ji pa z^zdi. da je blizu domačih tal. Da. prav tu je počivala na svoiem prvem begu. 0. sedaj izlahka poišče pot na svoie ljublfcno dvoriščei Da bi čimprej 'pozdravila dra$:i kraj, pospeši korak. Zdajle H objame poKled tisto kopico hiš. A kaj pomeni to? Kopice starih. vegrastib hiš ni več! Na onem kraju ie le še grmada kamenia in tramovja. Vmes globoki jarki. Mačka cbide vso navlako. Tupatam ji izpričujejo ostanki, da ie na pravem torišču, da je doma, da sta tu životarila .grbavi' trffovec in njega zamorec. No&ek ji pri-poveduje, da ie bilo! tu njeno smfetišče. Njetio smetišče! Vsa obupana pregleduie mačka kraj nesreče in gorjia. Oj, čemu na-pori in strah in stradanje za tato plačilo! Vso udobnost je zapustila, da 1 Oi * * bi dosegla d'om, ki ga ni več. Vseokrog razdeianje, kot bi se bilo tu teplo sto enookih pcšasti. Junaško- s,rce ji stisne otmip. In ko bi ji tudi kdo znal povedati, da bcdo tu gradili nov velikanski most. bii je to ne utešilo. Do-movja ni! Ko je vstak) solnčno jutro. se ie splazila nesrečnica na bližirie dvo-rišče. ki ga še ni bila zasegla usoda. A tu se je gnetlo neštevilno mačk, ki so1 ta,kisto izgutrile dcm. Za toliko želcdcev ni bilo prehranka. Zago-spodarila je lakota. Čez nekoliko dni are »kraljica« na dvorišče, kamor jo1 je bil nekda1) zanesel zamorec. Tu ie bilo pa vse mrtvD' in hiše zaprte. Čakala ie ves dan do večera in ni dočakala nikogar. Pooasi so potekali dnevi in tedni. Na dvorišču cb errcbliji ie bilo stra-danja na'd vse mere. Mnogcv mačk ie poffinilo. Našo mačko ie rešilia sila mladosfi in viseka izkušenost v boiu za o-bstanek. Na groblji je pa završelo. Mnogo sto delavcev se je kretalo med kamenjem in traimcviem. Koncem oktobra ie vzraslo na cnem nrestu poslopie, visoko in vitko. Ko ie iztikala naša mačka 'nekega jutra ob novi stavbi, je zalctila pred vhodom vedrce. Sicer ni bil to običafen pcminjek, a nosek ie zavohal na rcčaju prav zanimive vanjave. Prav tedaj stopi skozi vrata strežnik zamorec v lepi modri opravi. Mačka se nezaupljivo umakne za dVajset korakov in opazuie strežnika. Neka^ko1 domač se ji vidi. In strežnik motri mačko: »Ha, ali ni to naša »Kraljka iz Afrike«? Ootcvo. prav zares! Ne motim se. Muc. muc. muc! Pridi sem! Vidi se ii, da je lačna.« Lačna! Kako, da bi ne bila lačna, ko pa že mesece ni imela pošte-nega kosila! Zamorec izgine. pa se iadrno1 vrne s prigrizkom. »Muc, muc, muc!« Lep je tisti košček svinjetme, oj, tako lep! A mačka je pretkana, pa neče k zamorcu. Zamorec položi meso na prag in odide. Mačka se cprezrro priplazi do kcsca, povoha, zagrabi, pa sko-koma oddiria, da v miru použije slastno1 pečenko. Življenje št. 4. Odslei se jte naši1 mački temeliitc izpremenilo živHenie. Kadar je bila lačna, je šla pred cna vrata. VseboH se ji ie prikupil zamorec. Menda ga prej ni razumela. Sodila ie, da jo sovraži, pa ji je bil< prijatelj. Ves teden jo je krmil. Koncem tedna je našla še ubito podgatio. Vsa srečna jo je odnesla, da jo shrani za lačne dni. Ko ponosito koraka z bo-gatim plenonr mimo! nove hiše. jo iznenada napade pristaniški pes, njen stari sovra«:. Kam nai se mu umakne? V vežo k priiatelju zamorcu. A vrata so zaprta. Na srečo iih tisti hip odpre zamorec. \t hiše stopi bogato cblečen gospod. »Glej, kako lepa mačka,« pravi zamorcu. »Da, gospod. moja mačka je to,« se zlaže zamorec. »Vseokrog je že podavila podgane. Prav nofoene ni več. Zato je pa tako mršava.« »Hianite jo! GleKe, da ne bo lačna. Platčam jaz.« In videlo se je gospodu, da mu to plačevanje ne izprazni žepa. -+• 188 »— »Hrana stane dolar na mesec,« pojasni zamorec. Natihoma si misli, da bo plačal manj, ostalo si pa spravi v žep. »Dobro! Na nioji skrbi je to.« Pa odide radodarni gospod. Mačji boter se še dan za dnem leno pOmifca po ulicah onega mesta. Za njim škriplje na vegastih kolesili ciza, polna kuhanili govejih jetrc, ki so prav lepo riabrane na šibicah. Ob cizi i>n za eizo je pa hodilo vsepolno belih, črmih, rjavih, sivih in tigTastih mačk in mačic. Ko prišepa boter s cizo do nove hiše, se ustavi. Na vse vetrove udari s pa-li'co, da se za hip razkrope spreraljevalci. Tako naredi prostora1 za sivo-marogasto niačko z belo liso na nosku in koncem repa. Najlepši kos jetrc ji da, pa se pomakne s cizo in mačjo procesijo dalje. In ta mačka je naša znanka. To je njeno četrto življenje, ki ji je vstalo nepiičakovano in vse polno solnca m brezskrbnosti. Ne vem, koliko se je naučrla na cestovanju Po tujih tleh. Vem samov da ji nad vse ugajata svobcda in poln želodec. Utešila je tudi pohlep za častjo, zakaj vlovila je na noveni dvorišču obenem dva vrabca. Tiho pripominjarrn, da sta se pretepala in da v svoji jezi nista videla sivke. Če ie vlovila še kdaj podgano, vam ne vem poročati. Sicer bi bilo pa to nepotrebno. Zamorec si zdajpazdaj preskrbi mrtvo podgano, pa jo položi v vežo gospodu »a pot. »Saj pravim, da je moja mačka podganja smrt,« se opraviči gospodu, pa zanese mrtvo podgano na sinetišče. Vsak mesec razdeli dolar bratsko med sebe in mačko: »Tebi pol, meni pol.« Često jo pa tudi proda. In še vest ga ne grize zato. Saj ve, da se muca vselej povrne k njemu. Vzljubila sta drug drugega. Mačka ima tako rteomejeno zaupanje v zamorca, da se vozi z njim na vzpenjači od nadstropja do nadstropja. V Ameriki imafo namreč tako visoke hiše, da bi se človek postaral na stopnicah, če bi se napotil od tal do — tri-desetega nadstropja. Zato imajo vzpenjače, ki se dvigajo in padajo hitro kot strela. Naša mačka je zopet lepo okrogla, iti dlaka ji je uglajena1. Med bo-trovimi gosti zavzema prvo niesto. Pa to je ne zadržuje, da bi se ne plazila ponoči po dvoriščih in smetiščih. Zakaj billa je in hoče ostati do konca »mačka s smeti.šča^.