30. Številka.
Ljubljana, ? sredo 7. februvarja 1900
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za .v.tro-ogr.k. dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez^ošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K - Za tuje doze e, tohko veC kohkor znaša poštnina, - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. - Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo edenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vraCajo. - Uredništvo in upr.vništvo je na Kongresnem trga St. 12. "P™vnl.tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Slovenski Narod" telefon st* 34. — »Narodna Tiskarna41 telefon št 85.
Spravna pogajanja.
Spravna akcija se je torej res začela in se tudi nadaljuje, dasi vlada Se vedno ni predložila svojih načrtov glede reSitve posameznih prepornih vprašanj, a vzlic temu sodi se v obče jako pesimistično o njih izidu in prevladuje mnenje, da ne bodo imeli ni-kacega pozitivnega uspeha.
Mi Slovenci in Hrvatje moremo to le želeti. Naše stališče glede parcialne rešitve narodnostnega vprašanja smo že opetovano razložili in podkrepili. Že večkrat smo od Badenijevih časov sem povdarjali in opozarjali, da postanemo skoro gotovo žrtev nemškega in laškega pritiska, ako se doseže poravnava mej Čehi in mej Nemci, in to naše prepričanje je danes bolj utrjeno, kakor kdaj poprej. Ni čuda torej, če želimo, da se češko-nemška sprava ponesreči.
Nekoliko upanja imamo, ali dosti ne. Koj v prvi seji spravnih pogajanj se je namreč pokazalo načelno nasprotje mej češkimi in mej nemškimi delegati. Ako vztrajajo Čehi na stališču, katero so zavzeli, potem je morda spravna akcija pokopana in se izpolni prorokovanje „Fremdenblatta", ki.je v nedeljo slovesno naznanil, da je od usode spravnih konferenc odvisna usoda dunajskega parlamenta.
Češki delegatje so v prvi seji po dr. Englu izjavili, da ima njihova udeležba pri spravnih konferencah zgolj informativen značaj, da bi namreč izvedeli, če je sploh možno narodnostni boj omejiti. Predpogoj spravi pa je, da se poravna z razveljavljenjem jezikovnih naredeb Čehom storjena krivica in uvede zopet češki notranji uradni jezik, dalje, da se jezikovno vprašanje ne dožene samo za Češko in za Moravsko, nego tudi za Šležijo in sploh za vse dežele, v katerih prebivata dve narodnosti.
Povrh so Čehi še izjavili, da po njihovem mnenju ne prenehajo narodnostna nasprotja, dokler se ustava ne premeni, sicer pa da bodo vzlic udeležbi pri spravnih konferencah nadaljevali obstrukcijo v poslanski zbornici.
Na to izjavo, iz katere zajemamo upanje, da se nameravana sprava vendar-le ne do seže, so Nemci takoj odgovorili s protiizjavo,
LISTEK.
Izgubljeni Bog.
(.Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visoko-častitega knezoškofijskega ordinarjata.)
(Dalje.)
II.
Po poludanski božji službi je bilo. Kaplan Peter je hitro odpravil kopico sta rih ženskih, ki so mu prinesle nekaj za maše, nekaj pa za očenaše. Denar je sicer spravil, a vendar se je jezil nad ženicami, češ, da niso prišle dopoludne pred deseto mašo, ko vendar dobro vedo, da popoludne nima niti trenutka prostega časa. Na to jo je odpihal proti Podreparju, kjer so se bili vtaborili s konsumnim društvom. Spredaj je bila prodajalnica z velikim napisom: »Svoji k svojim". Nad napisom pa sta se bleske tali pozlačeni roki, jedna v drugi: orjaška pest je stiskala manjšo, slaborejeno. Prva je bila prej kot ne pest naših konsum-nikov-duhovnikov, druga, tanka in shujšana, pa tvoja pest, ubogi slovenski kmet. Ni se vedelo, stiska li prva drugo radi prijateljstva, ali pa samo v namenu, da bi tolsti
s katero so zahtevali, da se morajo posvetovanja omejiti na Češko in na Moravsko, ter da se ne smejo raztegniti na Slezijo in na druge kronovine.
Stališče Nemcev je umljivo. Njim se gre za ohranitev hegemonije in zato nečejo nič slišati o kakem porazumljenju tudi tam, koder so zdaj dejanjski gospodarji. Kakor sedaj, postopali so vedno. .Spravili" so se vedno samo s tistimi, katerih niso mogli zatreti, in vedno v namen, da zatro druge. Najprej so se spravili z Madjari, da bi udu-šili Čehe, Poljake in Jugoslovane. Ker ni šlo, porazumeli so se s Poljaki, misle, da bo potem hitro konec Čehov in Slovencev, a ker se tudi to ni posrečilo, se hočejo zdaj sprijazniti s Čehi, in goje nado, da potem ne bo teško izhajati v Šleziji in v drugih mešanih deželah, zlasti na jugu, a to pot se jim tudi obnese,' ako se dajo Čehi ujeti v nastavljeno past.
Kakor rečeno, računamo južni Slovani, da se Čehi ne premaknejo s stališča, katero so zavzeli v prvi seji spravnih konferenc, in ki je v načelnem nasprotju z nemškim stališčem. Gotovosti seveda nimamo. Zlasti ni izključeno, da zadobi vladni načrti vendar veljavnost, četudi jim češki delegatje ne pritrde, četudi jim bodo morda nasprotovali. To domnevanje obujajo v nas razne okolnosti. Tako je na sobotni seji čeških po slancev dr. Fort naravnost trdil, da so Kaizlu in Pacaku znani vladni načrti, da ž njima soglašata, da pa jih prikrivata pied drugimi poslanci. Nadalje je značilno, da so bili kot delegatje designirani prav tisti voditelji mladočeške stranke, ki so najbolj vneti za parcialno spravo in priznani kot jako zmerni, v tem ko na pr. dr. Foft ni bil izvoljen, dasi se je zato potegoval, češ, da bi oportunistom gledal na prste. Prav lahko se torej zgodi, da vladni načrti nalete sicer na načelno ali vsaj taktično nasprotovanje mladočeških delegatov, da pa jim ti vender ne bodo tako nasprotovali, da bi jih vlada ne mogla oktroirati, ako bi nastala skrajna sila
Naravno je torej, da zasledujemo spravna posvetovanja z naintenzivnejšim zanimanjem, saj je od njih odvisem prihodnji položaj Slovencev in Hrvatov, in tudi češko-
jugoslovansko razmerje. Mi iskreno želimo, da se čim prej doseže sprava mej narodi, ki so navezani drug na druzega, ali ta sprava mora biti sklenjena na podlagi ravnopravnosti in mora veljati za celo državo, ne samo za češko in za Moravsko.
Nekaj cerkvene zgodovine.
VIII.
Od druge polovice 13. stoleLja naprej je postajala duhovščina čedalje bolj ne-8veta. Pohlepnost in poželjivost po posvetnem sta rasli, čednost kakor ponižnost, skromnost, dobrotljivost nasproti revnim pa ginile. Minorit Hugo iz Variole vrgel je kardinalom vpričo papeža v obraz, da se za dobra dela nič ne brigajo, ampak da, ko iz konsistorija pridejo, pijejo in jedo, kakor bi bili kralji sveta. Premoženje re vežev se zapravlja v tujih mestih in za obljube čistosti in ubožnosti se ne briga nihče.
V tem času, ko meščani niso puščali d uho venskih rok do svojega premoženja in dobrodelnih naprav, in ko drugi fevdalec ni hotel in ni več mogel z darežlji-vostjo skrbeti za nebesa ter je tlakar žlahtni gospodi v samostanih, na škofovskih pristavah in drugod uhajal ter šel v jaesta ali vsaj tik mest, so si duhovniki izmislili odpustke. Začetkoma so se odpustki obljubili duhovnikom, če oni sami reveže preskrbljujejo. Škofu za 100 dni, če štiri uboge na teden prehrani. Duhovnik, ki je revežu staro suknjo dal, dobil je za 40 dni odpustka. Pobožni duhovniki so klicali po reformaciji cerkve od nog do glave. To je značilo, da je bilo le dosti gnilega v cerkvi „ Pohlepnosti rimske kurije ni bila samo v duhovenskem stanu, ista se je razširila po vsej katoliški cerkvi, in je vso cerkev upustošila. V tem času je bilo v cerkvi za denar vse dobiti in le za denar; najmanjša služba se je morala plačati. Denarno vprašanje je postalo za cerkev usodepolno in važno znamenje je bilo, da je ravno denar, ki se je za odpustke iztirjaval, dal povod, razdoru, iz katerega se je razvilo prote-stanstvo. Svareč stoji na pragu cerkve Judež s 30 srebrnjaki.   Pohlepnost in gi-
zdavost ni samo odtujila lajikov od cerkve ampak jih celo storila sovražne proti du-hovenstvu. Lajiki, ubogi in bogati so z gnusom te cerkvene trgovce in gizdavce gledali." Znano je, da je pesnik Dante v svoje peklu le duhovnike pekel.
„Papeževe pisarne so zahtevale neznansko denarja od škofov. Nadškofa Eber-harda v Solnogradu, ki ni hotel ali mogel plačati, so hoteli v Rimu odstaviti; umrl je, predno je prišlo to odstavljanje v Solno-grad. 42 let je ležal mož v neblagoslovljeni zemlji. In vendar ga je ljudstvo imenovalo »očeta revežev"! Nadškof Ulrih, njegov drugi naslednik, je moral leta 1262 resi-gnirati, ker ni mogel poslati v Rim 400 mark. Nemški škofje in samostani so morali papeževim bankirjem plačevati oderuške obresti. Tako je bila cerkev v sredi svojega velikanskega bogastva izven Rima bolj revna in je služila le koristim malega števila oderuhov. Čudna ironija usode!"
V tej dobi je nastopil glavni šolastik Tomaž iz Akvina, ki je oznanjal, da je kontemplativno življenje boljše, kakor delavno. Darežljivost napram revežem olajšuje bogatašem, češ, da ni treba dati tega, kar rabi človek za svoje, stanu primerno življenje. Ta nauk služi zdaj vsem pobožnim bogatašem prav dobro. „Stande.<> gemass" so tudi obresti od milijarda, ali milijona letnih dohodkov kakega madjar-skega nadškofa, ali stotisoči kakega hrvaškega nadškofa. V tem času najvišje cerkvene moči je bil svet do skrajnega radodaren. A vse ni zamašilo največjega želodca tega časa. „ Vsak tedanjih samostanov je pošiljal svoje nabiratelje miloščin v svet, ki so pridobivali z odpustki ljudstvo za dajanje milodarov. Vse ceste so bile polne teh beračev, katerih vsak je imel jednega ali več odpustkov v svoji torbi. Hodili so od mesta do mesta, od župnije do župnije; stopali na cerkvene lece in hvalili svoje odpustke, kakor semanjski kričači. Nekateri teh so prišli s konji in vozovi, vzeli niso samo denarja, ampak tudi naturalije; snovali so veselice ter trgovali na njih z odpustki!" Samostani so imeli v teh časih največ zemlje, toda obdelavah je niso sami; le najemnino so je-
prsti iztisnili ti zadnjo kapljico krvi iz drobnih in žuljavih prstkov! Jedenkrat že sprevidiš, „mukotrpni" kmetic moj, da to ni bilo prijateljstvo, nego iztiskanje zadnje kapljice krvi! In to tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!
Za štacunico je tičala prav prijazna mala čumnata: pravo svetišče moravškega konsumnega društva, kjer so se zbirali odborniki v seje, in kjer je imel kaplan Peter svoje absolutno kraljestvo. Mala čumnata je to bila, z okajenim stropom in z veliko, v kotu stoječo omaro, katero je bil sam gospod Peter „pod izgubo" prodal mlademu konsumu. Tik omare je stala v sobici še velika, rumena miza in stoli okrog nje. Stene so bili dali čedno pobeliti, ter so jih okrasili s podobami, vmes s podobo Jezusa ob jezeru, ko blagoslavlja kruhe. Na tra move pri stropu je bila blizu male peči pribita tako imenovana „štanga", katero opazujete še dandanes v vsaki kmetski .hiši". Tudi to „štango" je znal gospod Peter spretno uporabljati, kakor bodemo videli pozneje.
V ti sobici na stoleh okrog rumene mizice so sedeli tisto popoludne Štirje odborniki Moravškega konsumnega društva. Bil je to tako imenovani čisti cvet morav-
škega gospodarskega razuma. Še predno je prišel gospod Peter, se je bila „seja" že pričela. To se pravi, Uršika je prinašala liter za literčkom na veliko rumeno mizo in očetje odborniki so jako pridno pili, ker je pri .sejah" šla pijača na račun društva. In vselej, kadar je Uršika prinesla nove zaloge, izpila je tudi sama kozarček črnine, pa ne samo par kapljic, temveč izpila je do dna, da ni ostalo kapljice v kupici. Zategadelj ni čuda, da so ji goreli kresovi na licih, in da sta se ji iskrili očesi nekam zaljubljeno! V belih, .nabranih" rokavcah se je sukala okrog mize, okrog prsi pa si je bila privezala lepo zidano rutico, katero ji je bil sam gospod Peter o Veliki noči kupil iz konsumne zaloge. In ta rutica se je gibala doli in gori, ker je bila Uršika vsled zavžite črnine že močno razburjena, ter je hitro sopla; to gibanje pa je pobožnim odbornikom prav zelo dopadlo, skrivoma so Uršo pogledovali od strani ter imeli nad njo svoje odborniško veselje!
.Proklicano je še ,štavtna'!* spregovoril je prvi odbornik, Boštjan Kremen. V mladosti je kradel v nočeh klajo s tujih kopic po travnikih in snopje iz tujih kozolcev, sedaj pa — nabravši si tako z gospodarskim svojim razumom nekaj groSev
— je bil društva prvi odbornik in takorekoč njega prva moč za gospodom Petrom.
„Proklicano je še štavtna!" zdihnil je Kremen, ko je bila Uršika ravno odšla s praznim litrom, „moja pa je kot polomljen koš!"
„Prav govoriš!" oglasi se Miha Krta-čar, drugi odbornik, „in moja je kot kozolec, ki ga je sneg podrl To je Bog pomagaj !"
Tudi drugi odbornik, Miha Krtačar, je bil poštenjak. Imel je sicer kopico nezakonskih otrok, ali gospod Peter mu tega ni štel v zlo, češ, da se kaj tacega lahko pripeti vsakemu pametnemu človeku!
.Kaj boš ti govoril!" zavrne Kremen Krtačarja, .ti si pomagaš, jaz sem pa revež!"
In tu je oče Kremen s svojim revnim duhom poletel tja pod Lesno brdo, kjer sameva pod zelenim holmom bela koča, do katere vodi od občinskega pota v gostem leskovju skrita stezica, da se tako lahko no opazi, kdo hodi po nji. V ti koči je živela Mina Čuklja, brhka gospodinja. Njen mož je mučil svoje kosti po Pitsburških premogokopih, da si je prislužil kruha ženi in otrokom. Doma pa se je dolgočasila Mina čuklja, in prav lepo je bilo, da jo je Časih
mali in redili le nekaj tlakarjev z ričetom. »Žal, da je tudi cerkvena avtoriteta sama uporabljala to prodajanje odpustkov. Ino-cencij IIL, znani papež, je sam izročil Italijo, Angleško in Madjarsko prodajalcem odpustkov ter jim dal odpustke za vsako potrebo na pot". Pa tudi škofje so dajali in dali prodajati odpustke. Frančiškani pa so snovali v mestih posojilnice. To vse se dogaja naprej do 16. stoletja. Po Italijanskem, Nemškem, Angleškem in v Španiji vse mej ljudstvom, toda kat. cerkev ne vidi ničesar in ne sliši ničesar, dokler ne splamtijo ustaje. Potem nastopa krvavo. Sv. inkvizicija je še ljubi angelj v primeri z načinom pobijanja ustašev, ki so videli le nebesa, vica in pekel in nastopali v verskem oblačilu. Omenjamo le Albingenze. Zaman so bili vsi napori cerkve. To bi se ne bilo posrečilo, tudi to gibanje udušiti, če bi bila cerkev živela najponižnejše. S fev-daliteto je bila ozko zvezana, in ž njo je morala deliti tudi gospodarsko razpadanje. V reformacijskih revolucijah je šlo v prvi vrsti za to, da se vrže iz te fevdalitete. Ljudstva so imela sicer vso fevdalno gospodo v mislih, ali razvoj gospodarstva je bil še počasen; lastnik veleposestva se ne premakne tako lahko, kakor oni kapitalist, ki ima le premoženje v denarju.
Sledile so reformacijske revolucije. Tudi Slovenec se jih je udeležil, menda se mu pod skrivljenko njegovih patriarhov v Akvileji, brižinskih, solnograških in škofov v Ljubljani, na Krki na Koroškem in v Gradcu ni dobro godilo. Pa tedaj ga je bilo še več, tedaj je bil v vseh svojih posvetnih stanovih čvrst in je 100 let bojeval se za svojo augsburško konfesijo, razbijal vrata samostanom, poleg tega pa še bil junak, kakor današnji Buri, krotitelj Turkov, ki so pa bili iz druzega materiala, kakor Angleži.
Slovenci smo bili vedno pripone tega razvoja katoliške cerkve. Vse smo že okusili na svetu; tudi počasnemu zadavljenju smo se že privadili. Ali ne zabimo, da enkrat od leta 1515 do 1630 smo bili pravi Buri v vseh človeških čednostih. Le tedanja še velika moč katoliške cerkve v centrali, v Rimu, ki se je vrgla z vso silo na nas, da zapreči reformaciji pot v Italijo, nas je zamogla vreči na tla. Ta naš boj luteranskih časov proti dvema frontama, proti fevdalni cerkvi in Turkom, bi zaslužil, da ga popiše najboljše pero, s katerim razpolagajo avstrijski nemški in slovanski zgodovinarji. Čehi imajo svojo veliko zgodovino iz teh časov, Nemci tudi, a naša je še lepša. Majhen izsesan narod in tako velik junak, duševno in telesno! S. K.
V lij ubijani, 7. februvarja Novo zasedanje drž. zbora.
Med člani spravne konference se govori, da se začne novo zasedanje državnega zbora med 15. in 20. t. m. ter bode zboroval sočasno s spravnimi konferencami. Prvi predmet dnevnega reda bode rekrutni kontigent, nato pa volitev delegacij. Lvov-ski listi pa poročajo temu nasproti, da so dobili okr. glavarji v Galiciji nalogo, naj z največjo naglico oskrbe vse kar je potrebno
obiskal naš Miha Krtačar. Seve največkrat iz radovednosti, da bi izvedel kaj novic iz Amerike. Ko se je končno povrnil oni iz Amerike, se mu mej tem sicer ni bilo pomnožilo imetje, in tudi denar, poslan iz tujega sveta, je bil šel svoja pota, ali v veliko začudenje Jakoba Čuklje pa se mu je bilo pomnožilo številce njegove rodbine! Ker pa se je delal Miha Krtačar nedolžnega, je bil gotovo tudi nedolžen!
Na vse to je mislil Kremen tedaj, ko je zaupil nad KrtaČarjem: „Ti si pomagaš, jaz sem pa revež!"
Nato pa je mislil tudi Krtačar, in beseda veljavnega soodbornika ga je spekla, da ga je zagrelo okrog srca, in da je postal rudeč kot puran. Tedaj je posegel vmes tretji odbornik Luka Kaša, največji in naj-neusmiljenejši oderuh cele fare. Stiskal je beraške dolžnike ter jih objedal, kakor objeda kozel solato, če je všel v zelnik. Pri gospodih pa se je odkupil s tem, da je kupil - in plačal velik luster, ki še danes visi sredi moravske cerkve, in pa tudi s tem, da se je poprijel nove gospodarske organizacije, ter postal vnet člen konsumne »zadrege" Zvit lisjak je bil oče Kaša, in dobro je vedel, da ga puste v miru pri njegovi gospodarski organizaciji, samo da pri-
za splošne državnozborske volitve, da se morajo za slučaj, ako se parlament razpusti, volitve v treh tednih po razpisa že dovršiti. ,Slowo Polskie" piše, da so sedanje spravne konference zadnje ter da ima Koerber od krone že polnomočje razpustiti državni zbor, ako se konference izjalovijo ter se izkaže, da s sedanjim parlamentom ni možno delati. Spravne konference. Že v otvoritveni seji so se pokazala principialna nasprotja med stališčem Čehov in med stališčem Nemcev. Dočim so namignili čehi kratko sicer, a jasno, da se odpravi narodni boj iz Avstrije šele tedaj, ko se reši jezikovno vprašanje po načelu jednakopravnosti za vse narode, ki žive v mešanih deželah, so Nemci osorno zavrnili tako misel ter naglasili, da se morajo spravne konference vršiti samo in zgolj le za češko in Moravsko. Nemci bi pač radi, da pomire in zadovolje Čehe, ker upajo, da bomo potem Jugoslovani osamljeni ter bodo imeli Nemci in Italijani potem z nami la-hak posel! Nekateri listi pa vendarle upajo, da bodo imele spravne' konference vsaj ta uspeh, da se začne zasedanje državnega zbora brez vsakoršne obstrukcije. Včeraj so se začele seje glede Moravske, danes pa glede Češke. Prvoomenjenim sejam predseduje justični minister Spens-Booden, drugim — Češkim — pa Korber sam. Češki delegatje so zahtevali, naj pride na dnevni red najprej jezikovno vprašanje in nato vse v kompetenco češkega deželnega zbora spadajoče zadeve (zakon kurij, volilna reforma, šole manjšin itd.) Nemci pa zahtevajo nasprotni red. Da se izognejo krizi, bodo delegatje izvolili pododsek, ki se bode začel takoj baviti z jezikovnim vprašanjem, plenum pa bo sočasno obravnaval druge, zgoraj omenjene zadeve. Vlada predloži baje Še ta teden svoje predloge. Obravnave ostanejo tajne, sklepe pa bodo javljali posebni komunikeji, katere bode redigiral poseben odsek štirih členov. Med češkimi delegati, žal, že ni jedinosti. Fevdalni veleposestniki niso hoteli podpirati češke izjave, katero je podal v otvoritveni seji dr. En-gel. »Narodni Listy° so jako ogorčeni radi tega nepotrebnega konflikta, ki vpliv češke delegacije ponižuje napram nemški, ki je docela jedina.
Županova volitev v Pragi.
Po peti brezuspešni volitvi so dobili Pražani končno vendarle svojega novega župana, Staročeha dr. Srba, ki je dobil 43 glasov, dr. Podlipnv pa le 41. Izvo litev dr. Srba pa je nasprotje med Staro-in Mladočehi v Pragi le silno pohujšalo. Ko se je naznanil uspeh volitve, je nastal ▼ mestni hiši velikanski vihar. Vsa galerija je žvižgala in sikala, mladočeški občinski svetniki so protestirali, Staročehi pa ploskali. Na hodnikih so se razni občinski svetniki celo osebno napadali. Češki listi so sila razburjeni Mladočehi so izjavili, da ne sprejmo niti podžupanskega mesta niti mest mestnih svetovalcev. Dr. Podlipnemu je priredilo občinstvo hrupne demonstracije ter ga spremilo domov. Tam je dr. Podlipnv prosil narod, naj se mirno razide. Narod pa je prepeval in klical: pereat
stopi k „novi" gospodarski organizaciji. Zategadelj je pred gospodom Petrom ležal na tleh, nekako tako, kakor se valja v prahu Dobrepoljski Jaklič pred častito duhovščino. »Kar bodo gospod rekli, tisto je prav!" Ta beseda mu je ležala neprestano na jeziku in rabil jo je ob vsaki priliki, bodisi pri prilični, bodisi pri neprilični. Sedaj pa je opazil, da bi utegnil Krtačar prekipeti in bleknil je vmes:
„Ne prepirajte se, kar bodo gospod rekli, bo pa prav!"
.Prepirati ne! Sveti križč božji, le prepirati se ne, krščanski možje!"
Te zadnje besede pa si spregovoril ti, Tinče Kozica, moravske cerkve slavni cerkovnik! Bil je to četrti odbornik našega društva. Četudi vitek kot dreta, bil je še vender v letih, ko je človek za ženite v še pripraven. In odkar so ljudje Tinčeta poznali, vedeli so tudi, da se v njem neprestano kuha neprestana želja po ženitvi. V največji spodobnosti — časih še celo, kadar je po cerkvi ljuči prižigal — padalo je njegovo oko na to, ali ono spodobno devico. Pa do sedaj ni imel posebne sreče, prej kot ne zategadelj, ker je tik poštenih devic ljubil tudi pošteno vino. Najrajši bi bil stopil v dotiko s kuharico v farovžu, no pa
Srb! Demonstracije so se vrši le dalje ter je bilo nekaj ljudi zaprtih. Ali bode dr. Srb odklonil izvolitev ali jo sprejel, še ni gotovo. Mladočehi upajo vzlic vsemu, da bo že vkratkem dr. Podlipnv zopet na županskem stola v Pragi. Morda vlada sama izvolitve ne potrdi, ker bi moral dobiti dr. Srb vsaj 45 glasov.
Vojna v Južni Afriki.
Angleži so zopet nalagali ves svet. Buller še ni prekoračil Tugele, nego šele premišlja, ali bi poskusil še zadnjič svojo bojno srečo ali ne. Angleški vojni urad sam je moral demontirati vse vesti o prodiranja Bullerja proti Acton Homesu ter sporočiti, da mu ni o tem prav nič znano. Triumfiranje Angležev se je toraj kar sunkoma poleglo. Vendar pa je bojevitost Angležev iznova narastla, kajti govor Cham-berlaina proti opoziciji je dosegel največji uspeh. Chamberlain, ta glavni zastopnik angleškega imperializma, ki teži za tem, da mora biti Anglija v vseh delih sveta nepremagljiva moč, je s svojem fanatičnim in naravnost mojstrskim govorom razburil in navdušil tudi one, ki so bili že za mir, in danes je pač ogromna večina Angležev za boj do skrajnosti in za vsako ceno. Chamberlain je dokazoval, da je vojna po trebna in pravična, da treba Bure prisiliti, da bodo poslej pravičnejši do domačinov in do priseljencev. Z bojišča je dospelo zopet nekaj vesti, Ki pa niso zanesljive. Tako se poroča iz Natala, da se je v nedeljo vršila v Natalu bitka. Kje in s kakšnim uspehom, ni povedano. Nadalje se javlja, da so Angleži zajeli Bure v Coles-bergu ter da jih sedaj oblegajo. Iz Naauv-porta, Hanover Rooda in Rensburga so odšle angleške čete proti severu Kapske kolonije, da zavarujejo most preko Oranje-Rivverja poleg Norvals-Pontovna. Od ondi je baje lahak prehod v Oranje in v glavno mesto Bloemfontein. Guverner Kapa, Millner je baje pisal županu nekega angleškega mesta, da upa, da bode vojna v 4—5 mesecev končana. „Standard" poroča tudi, da sta poslala Millner in Roberts angleški vladi jako optimistična poročila. Iz Bruslja pa javljajo, da namerava Anglija poslati še egiptovske čete v Transvaal, čemur bode Francija baje ostro ugovarjala. „The illu-strated London News" je prinesel reprodukcijo fotografije, na kateri je naslikan večji oddelek Kafro v, ki prisegajo zvestobo angleškim častnikom. In vendar laže angleška vlada venomer, da ne porablja Kafrov za vojne svrhe! Končno se je raz-vedelo šele sedaj,) da so bili Angleži 7. jan. pri Colesbergn strašno tepeni. Nesreča je zadela še zadnjega, dotlej nepre-maganega generala Frencha. Angleži so izgubili večino častnikov in mnogo vjjakov. Buri pa so poleg tega ujeli še par sto beguncev. Poraz je bil velik, a angleška cenzura ga je utajila do sedaj. .Frkf. Ztg." pa je prinesla o bitki obširen popis. Na gori Colesberg, kjer je tekla zibelka Kru-gerja in kjer je čredo očetovo pasel, so dobili Angleži tudi lep spomin po — hrbtu! Zato so se Angleži že maščevali s tem, da so požgali brez potrebe več hiš in celih farm.
so mu gospodje delali zapreke, seve radi tega, da se ni dajalo pohujšanje! Končno pa mu je obtičalo ljubeznipolno oko nad Uršo Kruljačevo. In ta bi ga bila tudi vzela, ali v tem slučaju se je Valentin Kozica v veliko začudenje slavnega moravškega občinstva skesal, ter je ni hotel vzeti. In vsa fara se je popraševala: zakaj je ne vzame?
Nekdaj se je Kozica pri Čudetovih napil. Ko so ga povpraševali po vzrokih, se je malo popraskal za levim ušesom, ter se skušal vprašanju izogniti z besedami:
.Krščanski možje, ta ženska je zame predebela, takorekoč preobširna!"
In ko so ljudje le vanj silili, je Kozica zvito proti stropu pogledal, malo zažvižgal, se popraskal za desnim ušesom ter spregovoril :
.Po pravici rečeno, gospod Peter so malo preveč silili v to ženitev! Taka je, ljudje božji!
Proti Krtačarju, ki je takrat tudi bil v pivski družbi pri Čudetu, ter je posebno silil v Kozico, se je pa zadri:
.Zdaj pa zastopiš laško, ne, Krtača krtačasta!"
Ali Krtačar se je ponižno odrezal:
.Kar so gospod naredili, so prav naredili!" (Dalje v soboto.)
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
Predsedništvo prevzame podpredsednik Klein.
XI. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner poroča, da pripravlja c. kr. trgovinsko ministrstvo glasom dopisa c. kr. deželne vlade načrt novega zakona za uravnavo merskega in utežnega reda.
Isti naj določa, da se mora za merjenje in tehtanje v javnem prometu rabiti le postavno preskušene in kolekovane mere, uteži, tehtnice in sploh merska orodja. V smislu tega prometa se kot v javnem prometu vršeč smatra vsaka uporaba mer, utežij in tehtnic ter drugačnih merskih orodij, pri katerih zahteva pravno varovana korist pravo in natančno določbo mere in teže.
Taka uporaba se zlasti vrši: a) pri sklepanji ali izvršitvi vseh pravnih opravil, ki se tičejo izvrševanja kakega obrta ali podjetja, in pri katerih se mora višina plačila mezde ali pristojbine določiti z mero ali težo, b) v onih slučajih, kadar se določitev mere in teže vrši ali potom javne oblasti ali potom privatnih oseb za plačilo.
Kot ne v javnem prometu se vršeč se mora smatrati uporaba mer, utežij, tehtnic in drugih merskih orodij pri hišnem gospodarstvu, dalje v laboratorijih, tovarnah, skladiščih itd., razun če ne nastopijo slučaji pod točko a).
Na to se pripravljajoč, da bi se glede izključne vporabe le postavno preskušenih mer, utežij, tehtnic in merskih orodij nadzorstvo uspešno vršilo, namerava c. kr. trgovinsko ministrstvo ustanoviti mero-skusne katastre, v katere bi bile vpisane vse one osebe, ki izvršujejo tako opravilo, pri katerem se vrši ali bi se lahko vršilo merjenje in tehtanje v javnem prometu.
V ta namen je c. kr. trgovinsko ministrstvo ukrenilo, da naj se v abecednem redu vse one kategorije obrtov in podjetij zaznamujejo, pri katerih se vrši ali bi se lahko vršilo merjenje in tehtanje v javnem prometu.
C. kr. deželna vlada je zbornici tudi že predložila v izjavo take zaznamke vseh c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem in mestnega magistrata v Ljubljani.
Odsek je te od obrtnih oblastev sestavljene izkaze natančno pregledal. Pri nekaterih se morajo v spopolnitev privzeti še nekateri obrti; obče je pa mnenja, da so ti izkazi pripravni za glavno sestavo zaznamka vseh takih obrtov v celi deželi in predlaga: Zbornica naj v tem smislu predloži svoje poročilo. Predlog se sprejme. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. februvarja.
— Osebne vesti. Pri državni želez-so pomaknjeni višji komisar gosp. Adolf pl. Socher v Ljubljani v VI. razred, ad-junkta gg. A. Preveč v Škofjiloki in I. Bagatelj v Lescah v VII. razred in asistenta gg. Jurij Kliebljan v Novem mestu ter Fran Kotnik v Ljubljani v IX. razred.
— Subvencionirani švindei. Včerajšnji naš Članek o subvenciji 3000 gold, katero je poljedelsko ministrstvo nakazalo „Gospodarski zvezi", je kakor bomba vplival na klerikalno stranko. Vse je pokonci, zlasti pa škripljejo klerikalni poslanci. Kakor čujemo, dolže ravnatelja kmetijske družbe, gospoda Gustava Pirca, da je spisal naš članek. Da ne bode v zmoti, zagotavljamo jih s častno besedo, da je naš Članek spisan v uredništvu, in da ga g. ravnatelj Pire ni niti direktno niti in drektno inspiriral, da sploh ni ž njim v nikaki zvezi. Še več jim povemo, da se nam je ta- stvar z vsemi že objavljenimi in še ne objavljenimi podatki sporočila z Dunaja. Nevoljo klerikalnih poslancev, da je ta, toli skrbno prikrivana zadeva, ta dokaz njihove korupcije prišla v javnost, nam je umljiva. Zdaj bo občinstvo vsaj spoznalo, da slovenska državnozborska delegacija v sled tega ne doseže nikacih narodnih ali političnih uspehov, ker se dajo klerikalni poslanci, ki imajo večino v delegaciji s subvencijami za strankarska podjetja podkupiti, ker postavljajo svoje strankarske in osebne koristi nad narodno korist.
— Repertoir slovenskega gledališča.
Jutri, v četrtek dne 8. t. m. častni večer kapelnika dramatičnega društva, gosp. Hilarija Beniška. Pojeta se na ta večer dve vele zanimivi operi in sicer prvikrat v letošnji sezoni Parmo v a dramatična romanca „Stara pesem" in četrti-krat v sezoni Leoncavallova tragična opera „Glumaci". — Vsakdo mora velike zaslnge in uspehe g. Beniška kot kapelnika dram. društva priznati; z veliko unemo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo in pridnim delovanjem si je pridobil splošne simpatije in spoštovanje vsega gledališčnega občinstva. Pristoja se občinstvu, da ga pri njegovem častnem večeru počasti z mnogobrojnim obiskom in izrazom hvaležnosti!
— Slovensko gledališče. Včeraj so peli tretjikrat Wagnerjevega „Večnega mornarja", in zdi se nam, da so ga peli z najlepšim in največjim uspehom. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče docela, razumeva vedno bolj divne krasote genialne Wagnerjeve glasbe, ki je pač brez primere dramatična, slikovita in dojmljiva. Človeku se zdi, kakor bi plaval v morju zlatih, bisernih akordov in duša vztrepe-tava v telesu, ko nas dvigajo mogočne harmonije sedaj v svetone sreče in blaženstva, sedaj pa pehajo tja v mračne globine groze in obupa. Krasota in strahota morja, nebesa ljubezni, pregrozno obu-pavanje prokletega nesrečnika, vse to je naslikano v tej Wagnerjevi prelestni operi, katere se ne bomo naveličali nikdar. Koliko poezije, koliko čustva, koliko umetnosti je v tej operi! Da, da, hvaležni smo intendanci, da nam je podala z „ Večnim mornarjem" tako neprecenljiv glasben užitek! Hvaležni pa smo tudi našim vrlim pevkam in pevcem za njihovo krasno petje. Mojstrskega izvajanja g. Nollija v naslovni vlogi ne bomo hvalili iznova. Vzlic temu, da je pisana vloga za njegov bariton precej prenizko, jo obvlada gospod Nolli docela in popolnoma. Jekleni in neumorni njegov glas premaga zmagovito vso napornost te vloge. Poleg njega moramo prav posebno pohvaliti gdč. A. Carneri v vlogi Sente. V vseh njenih vlogah smo občudovali njeno življenja, čustva in temperamenta polno petje, toda še v nobeni vlogi se ni povspel njen mogočni, veleobsežni in srebrnočisti glas do tolikega triumfa kakor v sila težavni vlogi Sente. Naravnost divotno je njeno petje v drugem dejanju, ko poje romanco o Holandcu, potem v duetu z Večnim mornarjem in v tretjem dejanju pred svojim skokom v morje. Gdč. Carneri uživa vsestransko priljubljenost našega muzikaličnega občinstva, ki ji je poklonilo sinoči med hrupnim ploskanjem velik prekrasen šopek s trobojnimi trakovi in napisom „ Izvrstni Senti 6. II. 1900". Izboren kakor v vsaki vlogi je bil naš ljubljenec basist, g. Pestkowski. Njegova igra, njegova maska in njegovo petje so vzorni. Tudi g. Pestkowski je dobil poseben aplavz. Prav dobro je bil disponi-niran g. Desari, ki nam je vedno simpa-tičnejši. Njegov tenor nam pač ostani ohranjen še v prihodnji sezoni! Tudi gosp. Le beda je rešil svojo nalogo prav Častno. Glasu ne forcira skoraj nič več, zato pa doseza vedno lepše uspehe. Moški zbor je bil dober, le v zadnjem dejanju je nekam šibek. Prav vrlo je vztrajal ženski zbor. Orkester pa je bil včasih že precej boljši. Vprizoritev „Večnega mornarja" je za naše razmere prav dostojna ter dela čast intendanci. Priznanje in pohvalo pa moramo izreči tudi gledališkemu mojstru g. Kegblu, čegar načrti in inscenacija so se izkazali zelo praktični. —e —
— Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča so bili izžrebani kot porotniki naslednji gg. Otomar Bamberg v Ljubljani, Ant. Belec v Št. Vidu, Ivan Cof v Kranju, Inocencij Cro-bath v Tržiču, Jakob Črne v Kranjski gori, Ferdinand Dragatin v Ljubljani, Ludovik Ditiich v Postojni, I. Engelsberger v Tržiču, C. I. Haman v Ljubljani, K. Hinterlechner, H. Ihl, E. Jeunikar in I. Kopač v Ljubljani, P. Kreigher v Postojni, F. Kavčič v Razdrtem, Alfons Ledenik in Josip Lokar v Ljubljani, Ivan Lenarčič na Vrhniki, Jakob Morel v Hrašah, Karol Maver v Lazah, J. Mare v Planini, Martin Matjažič v Kranju, Jurij Meden v Begunjah, Ivan Ogorelec, Frid. Pauer in Adolf Perles v Ljubljani, Alojzij Pavlin na Brezji, Jos. Pintbach v Radečah, Karol Rom, Leopold Simončič in Adolf Tambornino v Ljub-
ljani, T. Tolazzi v Logatcu, A. Večaj v Ljubljani, Vinko Vilfan v Trtica, Avg. Žabkar in J. Žagar v Ljubljani. Namestniki so gospodje: A. Kališ, A Klaver, J. Klopčar, Fr. Krajgher, J. Kregar, K. Li povšeh, Anton Rudolf, A. Smole in J. Spitzer, vsi v Ljubljani.
— Šentjakobsko trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda poživlja vse svoje p. n. člane, da se polnoštevilno udeleže plesnega venčka slovenskega pevskega društva, ki se vrši v soboto, dne 10. februvarja 1900. v .Nar. domu". Dolžnost naša, posebno odborova je, da se polnoštevilno udeležimo veselice tega vrlega društva, ki je vedno požrtvovalno sodelovalo pri vseh naših veselicah.
— Z Dobrove se nam piše: Pretečem teden imeli smo volitve. Nekaj naprednih mož hotelo je nekaj starih kimov-cev izpahniti in mesto teh voliti napredne može, katerim je blagor občine prva skrb. Toda zmotili smo se. Naš kaplanček letal je že 15 dni pred volitvijo okrog žen in „ta mehkih" — mehke mi imenujemo one kimovčke, kateri tudi proti svojemu prepričanju puste gospodom vse veljati — da so dobili deloma poobl astila, deloma so jih pregovorili, da so prišli sami k volitvi. Pa ne samo po naši županiji, temveč šli so tudi na Vič. Pridobili so jih tudi od tamkaj veliko, da bodo Dobrovčani prišli ob prihodnji volitvi Vičanom na pomoč. Pomislite, še celo gosp. župnik od Sv. Katarine je prišel v največjem blatu in snegu oddati svoj imenitni glasek. Dobro so bili organizirani, no, vsaj so pa tudi zmagali, toda s prav žalostno večino. Gospodje v farovžu imenujejo nas. kateri nismo v omenjeni rog trobili, brezverce in tudi socialdemokrate. Mi še ne vemo dobro pomena teh besedij, toda v treh letih se bodemo že poučili, kaj so brezverci in socialdemokrati, in do takrat na svidenje. Sedanji župan gosp. Selan, kateri je ob jednem ključar dobrovske cerkve, bode seveda v kratkem tudi od zadnje službe izbacnjen ter treščen kakor hudobni Lucifer v pekel, ker je tudi pri gospodih med samokrate vpisan.
— Postajališče v Preserji. 2. febr. je občinski odbor v Preserji v svoji seji odobril pogoje, pod kojimi dovoljuje južna železnica ustanovitev postajališča. S tem je odstranjena zadnja ovira, torej je ustanovitev postajališča zagotovljena. Upati je, da se postajališče prav ob kratkem odpre. Sedaj je v Preserju postaja za silo, ker morajo vsi vlaki ostaviti, predno vozijo čez Ljubljanico, ker je že en tir zaprt, da morejo podirati polovico lesenega mostu. Za Časa dela mostu bosta dajala karte uradnika, ki sta na postaji, a po dovršenem delu čuvaj.
— Iz Krškega se nam piše: V okolici krški iz znanih vinogradov na Cesti, Zamarofu, Gori sv. Lovrenca in v okolici je še na prodaj do 600 veder vina lanskega pridelka; opozarjamo na to gostilničarje, ki želijo postreči svojim gostom s pristnim dolenjskim vinom. Pojasnila o lastnikih vina, ki je na prodaj, radovoljno podaja županstvo v Krškem, na koje se naj blagovolijo kupci obrniti.
— Prostovoljno gasilno društvo v Radečah pri Zidanem mostu je pri zadnjem občnem zboru dne 4. svečana t. 1. jednoglasno sklenilo, da se takoj vpelje slovensko poveljevanje. Dne 11. t. m. ima društvo veselico ob 7. uri zvečer v prostorih gospe Ane Gmeiner. Vstopnina je 1 krono, dame in uniformirani udje so prosti. Godba: Zagrebški tamburaši.
— „Savinjski Sokol" in mozirska Narodna čitalnica" priredita dne 11. t. m.
sijajen plesni venček v prostorih gosp. M. Šusterja v Mozirji. Med odmorom bodo iz prijaznosti sodelovali domači pevci. Svirala bode celjska narodna godba. Začetek točno ob 7. uri zvečer.   Maske dobrodošle.
— Vipavski gostilničarji prirede dne 14. svečana t. 1. v dvorani gosp. Štefana Hriba v Vipavi plesni venček- Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni. Čisti dohodek je na menjen ubogim vipavskega trga.
— Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 10. februvarja 1900. svoj V. redni občni zbor z običajnim vsporedom. Lokal: „Zum Magistrat" I. Lichtenfelsgasse 1. (Velika dvorana na levi). Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— Moški zbor »Glasbene Matice"
ima danes zvečer ob 8. ari skušnjo.
— Motenje vere. Orožniški četovodja Josip Žabkar iz Medvod je včeraj popoludne are to val Franceta Knapiča, mizarskega pomočnika pri g. Francetu Doberletu v Frančiškanskih ulicah, zaradi hudodelstva motenja vere in ga je odpeljal na Žabjak.
— Tihotapci. Včeraj zvečer sta nesla dva moška eden velike, drugi bolj majhne postave, vsak po jedno polno vrečo za deželno bolnico in sta šla čez most pri prisilni delavnici. Na drugi strani mostu ju je ustavil užitninski preglednik Rudolf Dobnikar, na kar je manjši vrgel vrečo z vsebino vred v vodo, starejši pa na most in sta jo oba popihala. V vrečah je bilo okoli 100 kil mesa.
— V Ameriko. Danes je spet policija ustavila na južnem kolodvoru nekega Jo žefa Mustarja iz Kompolja, ker je hotel pobegniti v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti.
— V mestni klavnici ljubljanski se je pretočeno leto zaklalo 27.648 glav živine in sicer: 4413 goved, 8148 prašičev, 8878 telet, 3114 koštrunov, ovac in kozlov, 3021 kozličev in 74 konj. Od zunaj se je vpeljalo 12098 kg. svežega mesa.
— Izvoz prašičev iz novomeškega okraja je deželna vlada do dalnje odredbe prepovedala.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. ja-nuvarja kaže, da je bilo novorojencev 16 (= 23-76°/00), umrlih 19 (=2821° 00), mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, zajetiko 7, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=42-1 %). iz zavodov 11 (=5780/0)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom iz dežele v bolnico pripeljani 5, za vratico 2, za ušenom 1 oseba.
* Nune, ki pridržujejo otroke. Nedavno so poročali listi, da so nune v Lvovu proti volji dveh varuhov pridržale 17Ietno konteso Paninsko v svojem samostanu. Posredovala bode vlada. Sedaj pa se je pripetil enak slučaj v Krakovem. Tam so pridržale Salezijanke 13l/a leta staro hčerko Mihalino proti volji očeta, trgovca Aratena. Oče se je zaman trudil, da dobi hčer nazaj, sedaj se je obrnil za posredovanje do justičnega ministra.
* Zamorec samomorilec radi nesrečne ljubezni. V soboto ponoči je skočil v Dunav zamorec Walter Barness ter utonil. Ko je bil 7 let star, ga je vzel za svojega sina angleški admiral Barness, ko se je ustavil s svojo ladjo na obrežju Kameruna. Dečkovi sta riši so bili namreč divji zamorci, ki so dečka z veseljem prodali. Anglež je dal dečka izobraziti tako, da je govoril s 17 leti že več evropskih jezikov. Walter Barness je potoval po Evropi ter predaval o Afriki in o svojih velikih poto vanjih na ladiji svojega druzega očeta. Tudi na Dunaju je predaval v nekaterih gimnazijah in v višji dekliški šoli. A imel je nesrečo, da se je zaljubil. Izvoljenka njegovega srca je bila neka učiteljica glasbe v Kremsu. Črni ženin pa je bil na svojo belo nevesto sila ljubosumen. Zaročenca sta se sprla večkrat, v soboto pa je storil Walter Barness konec svoji baje neutemeljeni ljubosumnosti s tem, da je skočil v Dunav in se utopil. Star je bil komaj 21 let. Ako bi bil ubogi zamorec ostal med svojimi divjimi brati v Kamerunu ter si izbral ondi svojo nevesto, bi bil bržčas doživel višjo starost. Evropska kultura pa mu je pokvarila živce ter ga pognala v zgodnjo smrt!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. februvarja. Češki poslanci so protestovali proti temu, da se spravna pogajanja zavlačujejo in izjavljajo, da bodo v smislu Englove izjave nadaljevali obstrukcijo, če se poprej skliče državni zbor.
Dunaj 7. februvarja. Mlacločeški in veleposestniški poslanci so imeli danes dopoldne skupno sejo, na kateri se je nastali konflikt popolnoma poravnal. Zvečer izide poseben komunike o tem. Potem se je začela razprava o ravnopravnosti pri avtonomnih uradih na Češkem.
Dunaj 7. februvarja. „Wiener Zei-tung" prijavlja naredbo celokupnega ministrstva glede zavarovanja za slučaj bolezni provizoričnih in pomožnih državnih slug Vse dotične troške plačevala bo država.
Pariz 7. februvarja. Minolo noč je neki redar na oknu Cassagnacove palače našel bombo. Ta je eksplodirala in redarja ranila.
Madrid 7. februvarja. V senatu je grof Almenas provzročil velik škandal. Rekel ]eK da ima Španska ničvredne generale in vlado brez časti. Svojih besed ni hotel preklicati.
Bruselj 7. februvarja. Zadnje brzojavke, ki jih je dobil transvaalski zastopnik, potrjujejo, da je bil general French pri Kolesbergu novic poražen.
London 7. februvarja. Parlamentarna bitka je prinesla ministru Cham-berlainu popolno zmago. Fitzmauricev predlog, naj se izreče vladi graja, je bil odklonjen s 352 proti 139 glasom.
London 7. februvarja. Iz Preto-rije se poroča, da so Angleži prodrli do bližine Achtertanga, 20 km nad Kolesbergom, iz česar se sklepa, da French ni bil poražen, nego je zmagal.
Narodno gospodarstvo.
Uvod v narodno gospodarstvo.
Po Maurice Block-ovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique"  uredil VekoBlav Kukovec.
V Mariboru, tisk tiskarne sv. Cirila [1900]. (Odtis
iz „Popotnika" leta 1899.). (Dalje.)
To vse povdarjati, za Slovence gotovo odveč ni. Slovenci padamo radi v ekstreme.
V 60ih in 70ih letih bilo je pri nas veselega gibanja na narodnogospodarskem, kulturnem in vsled tega i na političnem polju. Po „krahu" 1873. naselila seje pa pri nas nekaka mlačnost in indiferentnost, kakor da ne bi v kulturni Evropi, med živahnimi, celo nervoznimi elementi modernih narodov več žili; ta leni, romantični konservativi-zem privel nas je skoro že blizu do propada ; tik pred propadom so se nam oči pred nedavnim pač na široko odprle, in sedaj hitijo mnogi sicer v neko drugo smer, ki pa najbrž tudi do propada privede . . .
Block-Kukovčeva knjiga, ki utegne, ker upamo, nekaj luči na naše narodnogospodarske zmešnjave vreči, ni seveda prvo delo te stroke v naši znanstvevi književnosti; bilo bi to pač prežalostno. Dr. Janko Pajk, dr. Gršak in dr. so že marsikaj napisali, in pred nekoliko leti izdal je g. notar Anton Kupljen poučno knjižico narodogospodarske vsebine, pisano z veliko vnemo za našo narodno stvar. Na drobneje o teoretičnih politično ekonomičnih delih slovenskih žalibože vsled krajevnih razmer orijentovan nisem. Gotovo pa je, da je knjižica slavnega francoskega avtorja za Slovence prevažnega pomena.
Kdo je Block?
Maurice Block bil je rojen 1. 1816. v Berlinu, je prišel z roditelji kot dete leta 1818. v Pariz, kjer je študoval in se po polnoma naturalizoval; 2 leti nadaljeval je svoje študije i v Nemčiji. Nastavljen bil je v francoskem poljedelskem ministrstvu, pozneje v statističnem uradu, kjer je kot drugi šef deloma vodstvo imel. Da bi se Čisto znanosti mogel posvetiti, zapustil je leta 1862. ovirajoči ga urad in stopil v pokoj. Leta 1880. izvolili so ga Članom „acadeniie des sciences morales et politi-ques", dalje je član „conseil superieur de statistique", organizator šolstva itd.
(Dalje prih.)
— Ponudbena razprava.   C  in kr
avstro-ogrski konzulat v Belgradu poroča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da potrebuje državno monopolsko ravnateljstvo v Belgradu za leto 1900 razne deske, žeblje, pločevine (pleh), žice, kositer (cin) in svinec. Ponudbe je treba vložiti do 20. februvarja t. 1. pri monopolski upravi; te ponudbe so tudi lahko za posamezne reči. Natančneji zaznamek in pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski zbornici, da je knežje bolgarsko vojno ministrstvo razpisalo na dan 20 februvarja t 1. ponudbeno razpravo za dobavo 198.000 metrov cvil-hastega sukna (Zwillich Raventuch) in 78.000 metrov podložnega platna. Superlicitacija se
vr&i prihodnji dan, t. j 21. februvarja t. 1. Podrobni pogoji itd. so vsaki delavnik v administracijskem oddelku navedenega ministrstva na vpogled.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskuSeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po poštDem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zal aga tel j. DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom^_5 (11—2)
— (ClovekoUuben rln.) Pred nekoliko časa so poročali razni listi, da'- je splošno znani stavbenik Karol vitez "VVesselv za poslednji božič zavaroval vse uradnike svoje, od grofa Harracha kupljene domene Zinkovo, in sicer v ta namen, da dobe družine uradnikov po njihovi smrti večjo svoto, ali pa da so sami, ko dosežejo neko starost, preskrbljeni z večjim zneskom. Zavarovanje se je izvršilo potom Wesselyjeve osrednje pisarne na Dunaju z generalnim ravnateljstvom za Avstrijo na Dunaju zavarovalne družbe „New York".__
Darila.
Podpornemu društvu za slovenske veliko-šolce na Dunaju so v zadnjih treh mesecih darovali: Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje za revne slovenske visokošolce na pravniški in modroslov8ki fakulteti dunajske univerze 380 K; slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji mes. nov. pr. 1. 120 K, in dec. pr. 1. 90 K, in m. januvarja 19001.120 K, skupaj 330 K; slavna posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo, 40 K; Slovenci v Litiji po g. Iv. Jenku, 40 K ; si. posojilnica in hranilnica v Moravčah 20 K; g. Viljem Polak v Ljubljani (Frančiškanski trg št. 12) 20 K; po 10 K so darovali gg.: dr. KI. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Mih. Vošnjak, velepos. i. t. d. v Gorici; Al. Kremžar, mag. svetnik na Dunaju; Ant. Svetina, c. kr. notar v Pliberku; si. „slovenski klub" v Celovcu; France Majdič, c. kr. okr. živinozdravnik v Logatcu; Makso Pleteršnik, c. kr. prof. v Ljubljani; Jos. Stritar, c. kr. prof. na Dunaju; po 6 K: Štef. Lapajne, c. kr. okr. nadkomisar v Litiji; Alojzij Korba, c. kr. poštni pristav na Dunaju; dr. Jos. Mantuani, c. kr. ama-nuensis dvome knjižnice; Franc Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v. p. v Gradcu; France Oblak. c. kr. poštni kontrolor na Dunaju; Gospa Fani Picek, v Ribnici (na Kranjskem); Ivan Arh c. in kr. višji upravitelj na Dunaju; France Svetič, vzgojevatelj v Hauensteinu (na Češkem); preč. g. Anton Le-dnik, župnik v Ločah pri Konjicah; 5 K: gospa Alojzija Kunaj, posestnica v Konjicah in gospica Milka Pirnat, učiteljica v Konjicah; po 4 K; Ferd. Seidl, c. kr. prof. v Gorici; po 5 K: Andr. Svetlin iz Podborsta 4 K; Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem 4 K; neimenovan na Dunaju 4 K; Bogumil Vošnjak, sedmošolec v Gorici 2 K; Ivan Stanič v Kanalu 1 20 K.
Blagim darovalkam in darovalcem bodi naj-iskrenejša zahvala! Društvo je tekočega šolskega leta razdelilo: Meseca novembra pr. 1. 44 veliko-šolcem 244 K. v denarju, 356 obednic, skupaj 422 K; mes. decembra pr. 1. 46 velikošolcem 280 K. v denarju in 208 obednic, skupaj 384 K; mes. januvarja t. 1. 38 velikošolcem 314 K, 141 obednic, skupaj 384 K 50 v. V treh mescih je društvo razdelilo 1190 K 50 v. —
Društveni odbor iskreno prosi, da vsak po svoji moči daruje za bedne mlade rojake na dunajskih visokih šolah.
Darove bode hvaležno sprejemal društveni lagajnik gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstr. št. 7.
Zahvala.
Gosp. Viktor Rohrmann. veletržec v Ljubljani, je Narodni čitalnici v Novem mestu daroval delnico društva I. Narodni dom v Novem mestu, za kar mu bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
V Novem mestu, 7. februvarja 1900.
Narodna čitalnica.
Dež. gledališče v Ljub Jani.
Stev. 61. Dr. pr. 909.
V četrtek, dne 8. februvarja 1900.
Častni večer kapelnika »Dramatičnega društva" g. HIImi-U« Bcnliika.
Prvikrat v sezoni:
Dramatična romanca v enem dejanja in treh podobah.   Spisal G. Menaschi, poslovenil I. Cankar. Vglasbil Viktor Parma  Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Potem:
G* 1 u m a 6 i.
Muzikalna drama v dveh dejanjih in s prologom. Besede in glasbo zložil R. Leoncavallo. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Blagajnica it odpr« ob 7. ari. — Za&tak ob V»H. ari. — Koaec p 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester »I. c. In jr. peh, polka Leopold II. ti n.
Prihodnja predstava ▼ torek, 13. februvarja 1900. Slavnostna tOOO. predstava „Dram. društva".
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 308 2 m. Srednji »račui tlak 738*0 mm.
En
Stanje Caa opa- baro-zovanja | metra
v mm.
Vetrovi
Nebo
11
• _
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7237
7252 7260
3*2 si. jzahod oblačno S
I a 40 si. sever skoro obi.I 60 I si. jjzah.   oblačno K
Srednja včerajšnja temperatura 3*4°, nor-male: —11°.
ZDul33.sljs3zsi borza
dne 7. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah  ... 99 K 85 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 70 „
Avstrijska zlata renta...... 99 „ 30 ,
Avstrijska kronska renta 4%   ... 99 „ 40 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ 90 „
Ogrska kronska renta 4%  .... 94 n 25 „
Av8tro-ogrske bančne delnice .   .  . 131 „ — „
Kreditne delnice........ 236 „ 60 B
London vista......... 242 „ 25 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 15 ,
20 mark........... 23 „ 62 „
20 frankov.......... 19 „ 25 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 80 „
C. kr. cekini.......... 11 „ 39 n
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne l. oktobra 1899. leta. Odhod is Izubijane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franensfeste. Ljubno; čez Selztbal v Ans e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stejr, v Line, na Banaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Sehthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Eudejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 iu. z«ečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogradi, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Frarzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-lndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezern, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Duuaj*. Solnograda, Ljubna, Beljak a, Celovca, Pontabla. V oktobru in apriln ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. nr: 32 m. poj: orodne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjatraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. nri '-() m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoladne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4;
Pavlica SuHner
poročena.
dne 4. februvarja 1900.
Učenca
vsprejme v trgovino s papirjem (278-D     Ant. Umek v Brežicah.
poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine se sprejme pri tvrdki Ljudevit Smole, Sevnica. 252-3
Domača ekonomija.
Samo pravo dalmatinsko vino
belo, Crno in Silhar iz lnMtiie I »ti I Je razpošilja v vsaki množini v sodih s povzetjem. Sod se za-računi, a se vzame nazaj za isto ceno franko.
(274-D M Udina, Reka
trgovina vina na debelo.
Uradno dovoljena
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice St. 6
tam fako clobna mesta za boljše Ituliarlre, nldlne, pestunje Itd.
za tukaj in drugod. (276) Najbolje pelpoeo^ajo eae a Spretna, samostojna natakarica z letnimi spričevali, ki tventuvalno položi tudi kavcijo; ver prodajalk, blaga^Jnlearle, dopisovalk, knjl-KovodltelJI«* z najboljšimi izkazi itd.
Vabilo
k
občnemu zboru
posojilnice za Sodražico ter okolico
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki bode
v nedeljo, dne 18. svečana, ob 3. uri popoludne
v posojil ničnem prostoru. ■>» -Ksta-t—i—
Dnevni red:
1) Nagovor ravnatelja. 2 ) Poročilo načelstva in nadzorstva o letnem računn.
3. ) Volitev načelstva.
4. ) Nasveti.
Ako ne bi bil ta dan občni zbor sklepčen, vrSil se bode obrni zbor z istim dnevnim redom, ob istej uri teden kasneje, t. j. dne *5. Hveeana.
(275)
Ravnatelj stvo.
G-oto-sr "u.speli
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti nedof»ta)anJu apetita, želodčnemu bolu,  slabemu In pokvarjenemu želodcu.
Pristne v zavojih po *5 vin. pri Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju in v dežeini lekarni Milana Leu-steka v Ljubljani. b (1919-7)
Spretno poštno in brzojavno npraviteljico
c. kr. poštni in brzojavni urad v Cerknici. (263-3)
Jamčeno
(268-2)
pristna vina
po izredno nizkih cenah
v najnovejši vinski trgovini
Frauccvo nabrežje št. 5.
Gostilna in pekarija
v večjem župnijskem kraju na Dolenjskem, z lepimi prostornimi lokalitetami in veliko napolnjeno ledenico, se pod ugodnimi pogoji odda na račun ali v najem. (243—3) Natančneja pojasnila daje g A. Kališ, posredovalna pisarna na Jurčičevem trgu.
Lepo "belo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Imm IVI a že k & Co.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-7»
Špecerijska trgovina
v mestu z 2000 prebivalci ter lepim prometom,
se radi družinskih razmer odda.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (145-7>
Jjtfg*' Išče so
zastopstvo
dobro poslujoče
žagarije ali lesne trgovine
za
dlllt ? jlli Ali.
Ponudbe pod. ,,H.  L. 16 v Trstu, glavna pošta restante". (273—1)
Kašelj in hripavost
odstranijo najhitreje lekai*naija «-eoll-Ju
salmiakove pastiie.
Te so najboljše preprečilno sredstvo proti enakim slabostim v mrzli letni dobi. ===== I Mkvttdi IO Ur. ======
Vnanjim naročnikom se pošilja 5 zavitkov za 60 kr. poštnine prosto, ako se znesek naprej vpošlje v znamkah ali s poštno nakaznico. (2283 — 8)
Compagnie Genčrale Transatlantique
francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Bisel-Pdnz-Havre-Nevv tek.
Vozna cena v III. razredu iz Basela v .Veiv lork (osemdeset) #■1aS.
Prliiodnje oc3.pl-u.tloe: iz Basela  8. februvarja, iz llimn 10. februvarja parobrod ..l.a Touraine"
15.        -        «.       .< n n       ..B.a -VoriuaiMli«***
17.
22.        „        „       „ 24. 1. marca       „ 3. marca
8.    „ „      „      10. „
15.     „ „       „       17. „
Za sklepanje pogodb se priporoča
..l.ii Hrelueiir" ..ta' Aqiiitaiiie**
„iill <^ilM«-(»£ll4'-'
..Ijii Touraiii«"*
(235
Za sklepanje pogodb se priporoča (235 — 3)
Zwllchenbai»t, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
N c GĐ
ca
'S J
Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam ^S^^^^'
srebrnine in zlatnine, ure. verižice, prstane, stenske ure, budilke. Namizna oprava (žlice, vilice, nože] iz pravega in kina srebra.
Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste. jg
Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem      jK^Jfi) ^^Utt^JB
(123-8)
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".